Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.1 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 99 6675039 6667118 2026-05-12T18:45:31Z XJaM 3 /* T */ 6675039 wikitext text/x-wiki {{seznami_vsebin}} '''[[Seznam]] matematičnih vsebin''' poskuša podati vse članke, ki se v [[Wikipedija|Wikipediji]] nanašajo na [[matematika|matematiko]] in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. Naslovi člankov so izpisani z malo začetnico tam, kjer je potrebno, drugače pa z veliko. Sicer programje Wikipedije vse članke samodejno zapiše z veliko začetnico. Na tem seznamu so mnoge [[sopomenka|sopomenke]], a je to namenoma, da jih bralci najdejo, zato jih, prosimo, ne odstranjujte. {{CompactTOC2}} == 0-9 == [[−40 (število)|−40]] – [[−1 (število)|−1]] – [[0]] – [[0,999...]] – [[1 (število)|1]] – [[1 + 1 + 1 + 1 + ···]] – [[1 + 2 + 3 + 4 + ···]] – [[1 + 2 + 4 + 8 + ···]] – {{sopomenka|[[1 − 1/2 + 1/3 − 1/4 + ···]]}} – <!-- == (alternirjoča) harmonična vrsta --> {{sopomenka|[[1 − 1 + 1 − 1 + ···]]}} – <!-- == Grandijeva vrsta --> [[1 − 1 + 2 − 6 + 24 − 120 + ···]] – [[1 − 2 + 3 − 4 + ···]] – [[1 − 2 + 4 − 8 + ···]] – [[1/2 + 1/4 + 1/8 + 1/16 + ···]] – [[1/2 + 2/3 + 3/4 + 4/5 + ···]] – [[1/2 − 1/4 + 1/8 − 1/16 + ···]] – [[1/2 − 2/3 + 3/4 − 4/5 + ···]] – [[1/4 + 1/16 + 1/64 + 1/256 + ···]] – [[1/4 − 1/16 + 1/64 − 1/256 + ···]] – [[2 (število)|2]] – [[3 (število)|3]] – [[3-sfera]] – [[4 (število)|4]] – [[4-ortopleks]] – [[4-simpleks]] – [[5 (število)|5]] – [[5-celica]] – [[5-ortopleks]] – [[5-simpleks]] – [[6 (število)|6]] – [[6-ortopleks]] – [[6-simpleks]] – [[7 (število)|7]] – [[7-ortopleks]] – [[7-simpleks]] – [[8 (število)|8]] – [[8-kocka]] – [[8-ortopleks]] – [[8-simpleks]] – [[9 (število)|9]] – [[9-ortopleks]] – [[9-simpleks]] – [[10 (število)|10]] – [[10-ortopleks]] – [[10-simpleks]] – [[11 (število)|11]] – [[11-celica]] – [[11-ortopleks]] – [[12 (število)|12]] – [[13 (število)|13]] – [[14 (število)|14]] – [[15 (število)|15]] – [[16 (število)|16]] – [[16-celica]] – [[17 (število)|17]] – [[18 (število)|18]] – [[19 (število)|19]] – [[20 (število)|20]] – [[21 (število)|21]] – [[22 (število)|22]] – [[23 (število)|23]] – [[24 (število)|24]] – [[24-celica]] – [[25 (število)|25]] – [[26 (število)|26]] – [[27 (število)|27]] – [[28 (število)|28]] – [[29 (število)|29]] – [[30 (število)|30]] – [[31 (število)|31]] – [[32 (število)|32]] – [[33 (število)|33]] – [[34 (število)|34]] – [[35 (število)|35]] – [[36 (število)|36]] – [[37 (število)|37]] – [[38 (število)|38]] – [[39 (število)|39]] – [[40 (število)|40]] – [[41 (število)|41]] – [[42 (število)|42]] – [[43 (število)|43]] – [[44 (število)|44]] – [[45 (število)|45]] – [[46 (število)|46]] – [[47 (število)|47]] – [[48 (število)|48]] – [[49 (število)|49]] – [[50 (število)|50]] – [[51 (število)|51]] – [[52 (število)|52]] – [[53 (število)|53]] – [[54 (število)|54]] – [[55 (število)|55]] – [[56 (število)|56]] – [[57 (število)|57]] – [[57-celica]] – [[58 (število)|58]] – [[59 (število)|59]] – [[60 (število)|60]] – [[61 (število)|61]] – [[62 (število)|62]] – [[63 (število)|63]] – [[64 (število)|64]] – [[65 (število)|65]] – [[66 (število)|66]] – [[67 (število)|67]] – [[68 (število)|68]] – [[69 (število)|69]] – [[70 (število)|70]] – [[71 (število)|71]] – [[72 (število)|72]] – [[73 (število)|73]] – [[74 (število)|74]] – [[75 (število)|75]] – [[76 (število)|76]] – [[77 (število)|77]] – [[78 (število)|78]] – [[79 (število)|79]] – [[80 (število)|80]] – [[81 (število)|81]] – [[82 (število)|82]] – [[83 (število)|83]] – [[84 (število)|84]] – [[85 (število)|85]] – [[86 (število)|86]] – [[87 (število)|87]] – [[88 (število)|88]] – [[89 (število)|89]] – [[90 (število)|90]] – [[91 (število)|91]] – [[92 (število)|92]] – [[93 (število)|93]] – [[94 (število)|94]] – [[95 (število)|95]] – [[96 (število)|96]] – [[97 (število)|97]] – [[98 (število)|98]] – [[99 (število)|99]] – [[100 (število)|100]] – [[101 (število)|101]] – [[102 (število)|102]] – [[103 (število)|103]] – [[104 (število)|104]] – [[105 (število)|105]] – [[106 (število)|106]] – [[107 (število)|107]] – [[108 (število)|108]] – [[109 (število)|109]] – [[110 (število)|110]] – [[111 (število)|111]] – [[112 (število)|112]] – [[113 (število)|113]] – [[114 (število)|114]] – [[115 (število)|115]] – [[116 (število)|116]] – [[117 (število)|117]] – [[118 (število)|118]] – [[119 (število)|119]] – [[120 (število)|120]] – [[120-celica]] – [[121 (število)|121]] – [[122 (število)|122]] – [[123 (število)|123]] – [[124 (število)|124]] – [[125 (število)|125]] – [[126 (število)|126]] – [[127 (število)|127]] – [[128 (število)|128]] – [[129 (število)|129]] – [[130 (število)|130]] – [[131 (število)|131]] – [[132 (število)|132]] – [[133 (število)|133]] – [[134 (število)|134]] – [[135 (število)|135]] – [[136 (število)|136]] – [[137 (število)|137]] – [[138 (število)|138]] – [[139 (število)|139]] – [[140 (število)|140]] – [[141 (število)|141]] – [[142 (število)|142]] – [[143 (število)|143]] – [[144 (število)|144]] – [[145 (število)|145]] – [[146 (število)|146]] – [[147 (število)|147]] – [[148 (število)|148]] – [[149 (število)|149]] – [[150 (število)|150]] – [[151 (število)|151]] – [[152 (število)|152]] – [[153 (število)|153]] – [[154 (število)|154]] – [[155 (število)|155]] – [[156 (število)|156]] – [[157 (število)|157]] – [[158 (število)|158]] – [[159 (število)|159]] – [[160 (število)|160]] – [[161 (število)|161]] – [[162 (število)|162]] – [[163 (število)|163]] – [[164 (število)|164]] – [[165 (število)|165]] – [[166 (število)|166]] – [[167 (število)|167]] – [[168 (število)|168]] – [[169 (število)|169]] – [[170 (število)|170]] – [[171 (število)|171]] – [[172 (število)|172]] – [[173 (število)|173]] – [[174 (število)|174]] – [[175 (število)|175]] – [[176 (število)|176]] – [[177 (število)|177]] – [[178 (število)|178]] – [[179 (število)|179]] – [[180 (število)|180]] – [[181 (število)|181]] – [[182 (število)|182]] – [[183 (število)|183]] – [[184 (število)|184]] – [[185 (število)|185]] – [[186 (število)|186]] – [[187 (število)|187]] – [[188 (število)|188]] – [[189 (število)|189]] – [[190 (število)|190]] – [[191 (število)|191]] – [[192 (število)|192]] – [[193 (število)|193]] – [[194 (število)|194]] – [[195 (število)|195]] – [[196 (število)|196]] – [[197 (število)|197]] – [[198 (število)|198]] – [[199 (število)|199]] – [[200 (število)|200]] – [[201 (število)|201]] – [[202 (število)|202]] – [[203 (število)|203]] – [[204 (število)|204]] – [[205 (število)|205]] – [[206 (število)|206]] – [[207 (število)|207]] – [[208 (število)|208]] – [[209 (število)|209]] – [[210 (število)|210]] – [[211 (število)|211]] – [[212 (število)|212]] – [[213 (število)|213]] – [[214 (število)|214]] – [[215 (število)|215]] – [[216 (število)|216]] – [[217 (število)|217]] – [[218 (število)|218]] – [[219 (število)|219]] – [[220 (število)|220]] – [[222 (število)|222]] – [[230 (število)|230]] – [[240 (število)|240]] – [[250 (število)|250]] – [[255 (število)|255]] – [[256 (število)|256]] – [[257-kotnik]] – [[260 (število)|260]] – [[270 (število)|270]] – [[273 (število)|273]] – [[280 (število)|280]] – [[290 (število)|290]] – [[300 (število)|300]] – [[360 (število)|360]] – [[369 (število)|369]] – [[400 (število)|400]] – [[496 (število)|496]] – [[500 (število)|500]] – [[600 (število)|600]] – [[600-celica]] – [[666 (število)|666]] – [[700 (število)|700]] – [[720 (število)|720]] – [[800 (število)|800]] – [[880 (število)|880]] – [[900 (število)|900]] – [[1000 (število)|1000]] – [[1001 (število)|1001]] – [[1100 (število)|1100]] – [[1200 (število)|1200]] – [[1300 (število)|1300]] – [[1313 (število)|1313]] – [[1331 (število)|1331]] – [[1400 (število)|1400]] – [[1500 (število)|1500]] – [[1600 (število)|1600]] – [[1700 (število)|1700]] – [[1729 (število)|1729]] – [[1800 (število)|1800]] – [[1900 (število)|1900]] – [[2000 (število)|2000]] – [[2520 (število)|2520]] – [[3000 (število)|3000]] – [[4000 (število)|4000]] – [[5000 (število)|5000]] – [[5555 (število)|5555]] – [[6000 (število)|6000]] – [[6666 (število)|6666]] – [[7000 (število)|7000]] – [[8000 (število)|8000]] – [[9000 (število)|9000]] – [[10000 (število)|10.000]] – [[65537-kotnik]] – [[100000 (število)|100.000]] – [[142857 (število)|142.857]] – [[1000000 (število)|1.000.000]] – [[275305224 (število)|275.305.224]] – [[2147483647 (število)|2.147.483.647]] – [[4294967297 (število)|4.294.967.297]] – [[9814072356 (število)|9.814.072.356]] – == A == [[Asger Aaboe|Aaboe, Asger]] – [[abak]] – [[Niels Henrik Abel|Abel, Niels Henrik]] – [[Abel-Planova formula]] – [[Abel-Ruffinijev izrek]] – [[Abelov integral]] – [[Abelov izrek]] – [[Abelov izrek vsote integralov algebrskih funkcij]] – [[Abelova enačba]] – [[Abelova funkcija]] – [[Abelova grupa]] – [[Abelova integralska enačba]] – [[Abelova kategorija]] – [[Abelova nagrada]] – [[Abelova raznoterost]] – [[Abelova sumacijska formula]] – [[Abelova transformacija]] – [[Abelova varieteta]] – [[Abelova vsota]] – [[abelovska razširitev]] – [[abelovski in tauberski izreki]] – [[Thomas Abbt|Abbt, Thomas]] – [[abscisa]] – [[abscisna os]] – {{sopomenka|[[absolutna konvergenca]]}} – <!-- == monotonost --> [[absolutna monotonost]] – [[absolutna vrednost]] – [[absolutni člen]] – [[absolutni diferencialni račun]] – [[abstraktna algebra]] – <!-- = višja algebra --> [[abstraktna analitična teorija števil]] – [[abstraktna grupa]] – [[abstraktni nesmisel]] – [[abstraktni politop]] – [[Abul Vefa]] – [[abundanca]] – {{sopomenka|[[abundantno število]]}} – <!-- == obilno število --> [[Wilhelm Ackermann|Ackermann, Wilhelm]] – [[Ackermannova funkcija]] – [[Clarence Raymond Adams|Adams, Clarence Raymond]] – [[John Couch Adams|Adams, John Couch]] – [[Adelard]] – [[Adelbold II.]] – [[adicija]] – [[adicijski izrek]] – [[aditivna funkcija]] – [[aditivna konstanta]] – <!-- konstanta integracije --> [[aditivni funktor]] – [[aditivni inverz]] – [[aditivnost]] – [[adjungirana matrika]] – [[Robert Adrain|Adrain, Robert]] – [[afina geometrija]] – [[afina preslikava]] – <!-- afina transformacija --> [[afina ravnina]] – {{sopomenka|[[afina transformacija]]}} – <!-- == afina preslikava --> [[afina varieteta]] – [[afini prostor]] – [[afinograf]] – [[Maria Gaetana Agnesi|Agnesi, Maria Gaetana]] – [[Agnesin koder]] – [[Naum Iljič Ahiezer|Ahiezer, Naum Iljič]] – [[Ahilovo število]] – [[Lars Valerian Ahlfors|Ahlfors, Lars Valerian]] – [[Ahmes]] – [[George Biddell Airy|Airy, George Biddell]] – [[Michael Aizenman|Aizenman, Michael]] – [[akrofonično število]] – [[aksiom]] – {{sopomenka|[[aksiom določitve]]}} – <!-- de:Komprehensionsaxiom, en:Axiom schema of specification == aksiom ločljivosti --> [[aksiom izbire]] – [[aksiom ločljivosti]] – [[aksiom o vzporednicah]] – [[aksiom regularnosti]] – [[aksiomatična teorija množic]] – [[aksiomatični sistem]] – [[aksiomatika]] – [[aksiomatizacija]] – [[aksiomi grupe]] – [[aksiomi Kolmogorova]] – [[aksiomi zaprtja Kuratowskega]] – [[aksonometrija]] – [[al-Baghdadi]] – [[Giacomo Albanese|Albanese, Giacomo]] – [[Albatani]] – [[alegorija (matematika)|alegorija]] – [[Aleksander Danilovič Aleksandrov|Aleksandrov, Aleksander Danilovič]] – [[Pavel Sergejevič Aleksandrov|Aleksandrov, Pavel Sergejevič]] – [[Jean le Rond d'Alembert|d'Alembert, Jean le Rond]] – [[d'Alembertov kriterij]] – [[James Waddell Alexander II.|Alexander, James Waddell II.]] – [[Alexandrov polinom]] – [[Gerald Lee Alexanderson|Alexanderson, Gerald Lee]] – [[algebra]] – [[algebra izjav]] – [[algebra množic]] – [[algebra nad obsegom]] – [[algebra števil]] – [[algebra z deljenjem]] – [[algebrska enačba]] – [[algebrska forma]] – [[algebrska funkcija]] – [[algebrska geometrija]] – [[algebrska grupa]] – [[algebrska kombinatorika]] – [[algebrska krivulja]] – [[algebrska množica]] – [[algebrska mnogoterost]] – [[algebrska neodvisnost]] – [[algebrska operacija]] – [[algebrska ploskev]] – [[algebrska razširitev]] – [[algebrska Riccatijeva enačba]] – [[algebrska struktura]] – [[algebrska teorija števil]] – [[algebrska teorija grafov]] – [[algebrska topologija]] – [[algebrska varieteta]] – [[algebrski izraz]] – {{sopomenka|[[algebrski obseg]]}} – <!-- == obseg algebrskih števil, številski obseg --> [[algebrski prostor]] – [[algebrsko celo število]] – [[algebrsko število]] – [[algoritem]] – [[algoritem Tarskega in Kuratowskega]] – [[al-Hvarizmi]] – [[alikvotno zaporedje]] – [[Slobodan Aljančić|Aljančić, Slobodan]] – [[al-Karadži]] – [[al-Kindi]] – [[Al Madšriti]] – [[Almagest]] – [[Noga Alon|Alon, Noga]] – [[Brian Roger Alspach|Alspach, Brian Roger]] – [[alternacija (geometrija)|alternacija]] – {{sopomenka|[[alternirajoča funkcija zeta]]}} – <!-- == Dirichletova funkcija eta --> [[alternirajoča grupa]] – [[alternirajoča harmonična vrsta]] – [[alternirajoča vrsta]] – [[American Journal of Mathematics]] – [[American Mathematical Monthly]] – [[Ameriška matematična zveza]] – [[Ameriški matematični inštitut]] – [[Ameriško matematično društvo]] – [[Jacob Ammen|Ammen, Jacob]] – [[André-Marie Ampère|Ampère, André-Marie]] – [[analitična funkcija]] – [[analitična geometrija]] – [[analitična preslikava]] – [[analitična rešitev]] – <!-- en: closed-form expression --> [[analitična struktura]] – [[analitična teorija števil]] – [[analitično nadaljevanje]] – [[matematična analiza|analiza]] – [[analiza funkcije]] – [[analiza na mnogoterostih]] – [[analogon]] – [[Tatomir Anđelić|Anđelić, Tatomir P.]] – [[Alexander Anderson (matematik)|Anderson, Alexander]] – [[alternirajoča grupa]] – [[Antemij]] – [[Adriaen Anthonisz|Anthonisz, Adriaen]] – [[Antifon]] – [[antikomutativnost]] – [[antinomija]] – [[antiprizemski graf]] – [[antiprizma]] – [[antiproporcionalnost]] – [[antirefleksivnost]] – [[Dimitrij Viktorovič Anosov|Anosov, Dimitrij Viktorovič]] – [[Apastamba]] – [[apeiroeder]] – [[apeirogon]] – [[apeirogonska antiprizma]] – [[apeirogonska prizma]] – [[Roger Apéry|Apéry, Roger]] – [[Apéryjev izrek]] – [[Apéryjeva konstanta]] – [[aplikata]] – [[aplikatna os]] – [[Apolonij]] – [[Apolonijev izrek]] – [[Apolonijev krog]] – [[Apolonijev problem]] – [[Apolonijeva mreža]] – [[Apolonijevo tesnilo]] – [[Tom Mike Apostol|Apostol, Tom Mike]] – [[apotema]] – [[aproksimacija]] – [[aproksimacijska lastnost]] – [[aproksimacijski polinom]] – [[arabske številke]] – [[arbelos]] – [[Louis François Antoine Arbogast|Arbogast, Louis François Antoine]] – [[Raymond Clare Archibald|Archibald, Raymond Clare]] – [[Cahit Arf|Arf, Cahit]] – [[Arfova invarianta]] – [[Jean-Robert Argand|Argand, Jean-Robert]] – {{sopomenka|[[Argandov diagram]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> {{sopomenka|[[Argandova ravnina]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> [[argument (kompleksna analiza)]] – [[argument funkcije]] – [[Arhimed]] – [[arhimedična lastnost]] – [[Arhimedov aksiom]] – [[Arhimedov dvojček]] – [[Arhimedov kvadruplet]] – [[Arhimedov palimpsest]] – [[Arhimedov problem goveda]] – [[Arhimedova grupa]] – [[Arhimedova spirala]] – [[arhimedska krožnica]] – [[arhimedska spirala]] – {{sopomenka|[[arhimedski dual]]}} – <!-- == Catalanovo telo --> [[arhimedski graf]] – [[arhimedsko telo]] – [[Arhit]] – [[Arhitova krivulja]] – [[Arhiv zgodovine matematike MacTutor]] – [[Jorijuki Arima|Arima, Jorijuki]] – [[Aristarh]] – [[Aristarhova neenakost]] – [[Aristej]] – [[Aristip]] – [[Aristotel]] – [[aritmetična funkcija]] – [[aritmetična množica]] – {{sopomenka|[[aritmetična operacija]]}} – <!-- == matematična operacija, računska operacija --> [[aritmetična sredina]] – [[aritmetična vrsta]] – [[aritmetični izraz]] – [[aritmetično zaporedje]] – [[aritmetično-geometrična sredina]] – [[aritmetika]] – [[aritmetika drugega reda]] – [[aritmetika prvega reda]] – [[argument]] – [[arkus kosekans]] – [[arkus kosinus]] – [[arkus kotangens]] – [[arkus sekans]] – [[arkus sinus]] – [[arkus tangens]] – [[armenske številke]] – [[Vladimir Igorjevič Arnold|Arnold, Vladimir Igorjevič]] – [[Nachman Aronszajn|Aronszajn, Nachman]] – [[Aronszajn-Smithov izrek]] – [[Aronszajnovo drevo]] – [[Aronszajnova premica]] – [[Arrowsov paradoks]] – [[Emil Artin|Artin, Emil]] – [[Michael Artin|Artin, Michael]] – [[Aryabhata I.]] – [[Cesare Arzelà|Arzelà, Cesare]] – [[Cecco d'Ascoli|d'Ascoli, Cecco]] – [[Giulio Ascoli|Ascoli, Giulio]] – [[asimetrični graf]] – [[asimptota]] – [[asimptotična funkcija]] – [[asimptotična razširitev]] – [[asimptotična točka]] – [[asimptotičnost]] – [[asimptotski zapis]] – [[Richard Askey|Askey, Richard]] – [[asociaeder]] – [[asociativnost]] – [[asociativna algebra]] – [[astroida]] – [[astronomija]] – [[Valerij Nikolajevič Ašihmin|Ašihmin, Valerij Nikolajevič]] – [[Atal z Rodosa]] – [[Atbasheva števka]] – [[Michael Francis Atiyah|Atiyah, Michael Francis]] – [[Atiyah-Singerjev indeksni izrek]] – [[atraktor]] – [[atriftaloida]] – [[George Atwood|Atwood, George]] – [[Avtolik]] – [[avtomatično dokazovanje izrekov]] – [[avtomorfizem]] – [[avtomorfizem grafa]] – [[avtomorfizem grupe]] – [[avtomorfna funkcija]] – [[avtomorfno število]] – [[azteški romb]] – == B == [[babilonska matematika]] – [[babilonska metoda]] – <!-- Heronova metoda --> [[babilonske številke]] – [[Charles Babbage|Babbage, Charles]] – [[Albert Victor Bäcklund|Bäcklund, Albert Victor]] – [[Reinhold Baer|Baer, Reinhold]] – [[Baer-Speckerjeva grupa]] – <!-- Speckerjeva grupa --> [[Baer-Suzukijev izrek]] – [[Baerjev kolobar]] – [[Baerjeva grupa]] – [[al-Bagdadi]] – [[David Harold Bailey|Bailey, David Harold]] – [[Borweinov integral]] - [[Bailey-Borwein-Plouffejeva formula]] – <!-- formula BBP, Ploffejeva formula --> [[René-Louis Baire|Baire, René-Louis]] – [[Baireova mera]] – [[Alan Baker|Baker, Alan]] – [[Henry Frederick Baker|Baker, Henry Frederick]] – [[Baker-Campbell-Hausdorffova formula]] – [[Bernardino Baldi|Baldi, Bernardino]] – [[Johann Jakob Balmer|Balmer, Johann Jakob]] – [[Stefan Banach|Banach, Stefan]] – [[Banach-Alaoglujev izrek]] – [[Banach-Mazurjev izrek]] – [[Banach-Mazurjeva igra]] – [[Banach-Schauderjev izrek]] – [[Banach-Steinhausov izrek]] – [[Banach-Stonov izrek]] – [[Banachov izrek o negibni točki]] – [[Banachov prostor]] – [[Banachova algebra]] – [[Banachova limita]] – [[Banachova mera]] – [[Tadeusz Banachiewicz|Banachiewicz, Tadeusz]] – [[Thomas Banchoff|Banchoff, Thomas]] – [[Leon Bankoff|Bankoff, Leon]] – [[Bankoffov kvadruplet]] – [[Bankoffova krožnica]] – [[Edward Joseph Barbeau|Barbeau, Edward Joseph]] – [[Grigory Isaakovich Barenblatt|Barenblatt, Grigory Isaakovich]] – [[baricentrične koordinate (matematika)|baricentrične koordinate]] – [[Peter Barlow (matematik)|Barlow, Peter]] – [[Ernest William Barnes|Barnes, Ernest William]] – [[Barnesov integral]] – [[Nils Aall Barricelli|Barricelli, Nils Aall]] – [[Isaac Barrow|Barrow, Isaac]] – [[John David Barrow|Barrow, John David]] – [[Thomas Bartholin|Bartholin, Thomas]] – [[barvanje grafa]] – [[baselski problem]] – [[Vladimir Batagelj|Batagelj, Vladimir]] – [[Paul Trevier Bateman|Bateman, Paul Trevier]] – [[Bateman-Hornova domneva]] – [[Baudhajana]] – [[Andrej Bauer|Bauer, Andrej]] – [[baza (linearna algebra)]] – [[bazni vektor]] – [[Andrew Beal|Beal, Andrew]] – [[Bealova domneva]] – [[Beattyjev izrek]] – [[Isaac Beeckman|Beeckman, Isaac]] – [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson|Bejlinson, Aleksander Aleksandrovič]] – [[Eric Temple Bell|Bell, Eric Temple]] – [[Bellova vrsta]] – [[Bellovo število]] – [[Richard Ernest Bellman|Bellman, Richard Ernest]] – [[Eugenio Beltrami|Beltrami, Eugenio]] – [[Daniel Bernoulli|Bernoulli, Daniel]] – [[Jakob Bernoulli I.|Bernoulli I., Jakob]] – [[Bernoullijev poskus]] – [[Jakob Bernoulli II.|Bernoulli II., Jakob]] – [[Johann Bernoulli I.|Bernoulli I., Johann]] – [[Johann Bernoulli II.|Bernoulli II., Johann]] – [[Johann Bernoulli III.|Bernoulli III., Johann]] – [[Nicholas Bernoulli I.|Bernoulli I., Nicholas]] – [[Nicholas Bernoulli II.|Bernoulli II., Nicholas]] – [[Bernoullijeva lemniskata]] – [[Bernoullijevi polinomi]] – [[Bernoullijevo število]] – [[Bernstein-von Misesov izrek]] – [[Bernsteinov polinom]] – [[Joseph Louis François Bertrand|Bertrand, Joseph Louis François]] – [[Bertrandova domneva]] – [[besedni problem za grupe]] – [[Friedrich Wilhelm Bessel|Bessel, Friedrich Wilhelm]] – [[Besslova funkcija]] – [[Besslova transformacija]] – [[Bézierov trikotnik]] – [[Bézierov zlepek]] – [[Bézierova krivulja]] – [[Bézierova površina]] – [[Abraham Samojlovič Bezikovič|Bezikovič, Abraham Samojlovič]] – [[Étienne Bézout|Bézout, Étienne]] – [[Bézoutov izrek]] – [[Bézoutov kolobar]] – [[Bézoutova enakost]] – [[Bézoutova matrika]] – [[Bhaskara]] – <!-- Bhaskara II. --> [[Bhaskara I.]] – {{sopomenka|[[Bhaskara II.]]}} – <!-- == Bhaskara --> [[Giuseppe Biancani|Biancani, Giuseppe]] – [[Luigi Bianchi|Bianchi, Luigi]] – [[bicentrični enakokraki trapez]] – [[bicentrični mnogokotnik]] – [[bicentrični trikotnik]] – [[bicentrični štirikotnik]] – [[Bieberbachova domneva]] – {{sopomenka|[[bigraf]]}} – <!-- == dvodelni graf --> [[bifurkacija]] – [[Norman Linstead Biggs|Biggs, Norman Linstead]] – [[biharmonična enačba]] – {{sopomenka|[[bijekcija]]}} – <!-- == bijektivna preslikava --> [[bijektivnost]] – [[bijektivna preslikava]] – [[bijektivni dokaz]] – [[bikompleksno število]] – [[bikupola (geometrija)|bikupola]] – [[bikvadrat]] – {{sopomenka|[[bikvadratno število]]}} – <!-- == četrta potenca, teseraktno število --> [[bikvaternion]] – [[bilinearna forma]] – [[bilinearna preslikava]] – [[binarna matrika]] – <!-- dvojiška matrika --> [[binarna operacija]] – {{sopomenka|[[binarni logaritem]]}} – <!-- == dvojiški logaritem --> [[binarni operator]] – [[Jacques Philippe Marie Binet|Binet, Jacques Philippe Marie]] – [[Binet-Cauchyjeva enakost]] – [[R. H. Bing|Bing, R. H.]] – [[Bing-Borsukova domneva]] – {{sopomenka|[[binom]]}} – <!-- == dvočlenik --> [[binomska formula]] – [[binomska porazdelitev]] – [[binomski koeficient]] – [[binomski izrek]] – {{sopomenka|[[binomski simbol]]}} – <!-- == binomski koeficient --> [[binormala]] – [[Bion Abderski]] – [[Jean-Baptiste Biot|Biot, Jean-Baptiste]] – {{sopomenka|[[bipartitni graf]]}} – <!-- == dvodelni graf --> [[bipiramida]] – [[biprisekanost]] – [[biracionalna geometrija]] – [[Bryan John Birch|Birch, Bryan John]] – [[Birch-Swinnerton-Dyerjeva domneva]] – [[al-Biruni]] – [[bisekcija]] – [[bisekcija (numerična metoda)]] – {{sopomenka|[[bisektrisa]]}} – <!-- == simetrala kota, razpolovnica --> [[bistvena singularnost]] – [[bitna negacija]] – [[bivektor]] – [[Danilo Blanuša|Blanuša, Danilo]] – [[Blanušev graf]] – [[bločna matrika]] – [[bločna diagonalna matrika]] – [[bločna tridiagonalna matrika]] – [[Marko Boben|Boben, Marko]] – {{sopomenka|[[bogato število]]}} – <!-- == obilno število --> [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov|Bogoljubov, Nikolaj Nikolajevič]] – [[Neda Bokan|Bokan, Neda]] – [[Farkas Wolfgang Bolyai|Bolyai, Farkas Wolfgang]] – [[János Bolyai|Bolyai, János]] – [[Oskar Bolza|Bolza, Oskar]] – [[Bolzova ploskev]] – [[Bernard Bolzano|Bolzano, Bernard]] – {{sopomenka|[[Bolzano-Cauchyjev izrek]]}} – <!-- Bolzanov izrek, == izrek o vmesni vrednosti --> [[Bolzano-Weierstrassov izrek]] – {{sopomenka|[[Bolzanov izrek]]}} – <!-- Bolzano-Cauchyjev izrek, == izrek o vmesni vrednosti --> [[Rafael Bombelli|Bombelli, Rafael]] – [[Enrico Bombieri|Bombieri, Enrico]] – [[Bombieri-Friedlander-Iwaniecov izrek]] – [[George Boole|Boole, George]] – [[Boolova algebra]] – [[Boolova matrika]] – [[James Booth (matematik)|Booth, James]] – [[Boothova lemniskata]] – [[Guido Bonati|Bonati, Guido]] – [[John Adrian Bondy|Bondy, John Adrian]] – [[Bondy-Chvátalov izrek]] – [[Carlo Emilio Bonferroni|Bonferroni, Carlo Emilio]] – [[Richard Ewen Borcherds|Borcherds, Richard Ewen]] – [[Émile Borel|Borel, Émile]] – [[Borel-Cantellijeva lema]] – [[Borel-Carathéodoryjev izrek]] – [[Borelova lema]] – [[Borelova mera]] – [[Borelova množica]] – [[Borelova vsota]] – [[Giovanni Alfonso Borelli|Borelli, Giovanni Alfonso]] – [[Karol Borsuk|Borsuk, Karol]] – [[Borsukova domneva]] – [[Borsuk-Ulamov izrek]] – [[Peter Borwein|Borwein, Peter]] – [[Radž Čandra Bose|Bose, Radž Čandra]] – [[Ruđer Josip Bošković|Bošković, Ruđer Josip]] – [[Raoul Bott|Bott, Raoul]] – [[Jean Claude Bouquet|Bouquet, Jean Claude]] – [[Bourbaki]] – [[Nicolas Bourbaki|Bourbaki, Nicolas]] – [[Jean Bourgain|Bourgain, Jean]] – [[Joseph Valentin Boussinesq|Boussinesq, Joseph Valentin]] – [[Nathaniel Bowditch|Bowditch, Nathaniel]] – [[Christoffel Jacob Bouwkamp|Bouwkamp, Christoffel Jacob]] – [[Carl Benjamin Boyer|Boyer, Carl Benjamin]] – [[Thomas Bradwardine|Bradwardine, Thomas]] – [[brahistohrona]] – [[Brahmagupta]] – [[Brahmagupta-Fibonaccijeva enakost]] – [[Brahmaguptov izrek]] – [[Brahmaguptov polinom]] – [[Brahmaguptova enačba]] – [[Brahmaguptova enakost]] – [[Brahmaguptova matrika]] – [[Nikolaj Dimitrijevič Brašman|Brašman, Nikolaj Dimitrijevič]] – [[Richard Brauer|Brauer, Richard]] – [[Brauer-Fowlerjev izrek]] – [[Brauer-Nesbittov izrek]] – [[Brauer-Sieglov izrek]] – [[Brauer-Suzukijev izrek]] – [[Brauerjev izrek o induciranih karakterjih]] – [[Brauerjeva algebra]] – [[Brauerjeva grupa]] – [[Brauerjevi glavni izreki]] – [[Brauerjevo drevo]] – [[Richard Peirce Brent|Brent, Richard Peirce]] – [[Matej Brešar|Brešar, Matej]] – [[Charles Julien Brianchon|Brianchon, Charles Julien]] – [[Brianchonov izrek]] – [[Henry Briggs|Briggs, Henry]] – {{sopomenka|[[Briggsov logaritem]]}} – <!-- == desetiški logaritem --> [[Alexander von Brill|Brill, Alexander von]] – [[Raymond Woodard Brink|Brink, Raymond Woodard]] – [[Charles Auguste Briot|Briot, Charles Auguste]] – [[Nikolaj Ivanovič Briš|Briš, Nikolaj Ivanovič]] – [[Brizon]] – [[brodnikov problem]] – [[Luitzen Egbertus Jan Brouwer|Brouwer, Luitzen Egbertus Jan]] – [[Brouwerjev izrek o negibni točki]] – [[Brouwerjeva funkcija beta]] – [[Bruce Carl Berndt|Berndt, Bruce Carl]] – [[Viggo Brun|Brun, Viggo]] – [[Brunova konstanta]] – [[Giordano Bruno|Bruno, Giordano]] – [[Richard Arthur Buckingham|Buckingham, Richard Arthur]] – [[Bulletin of the American Mathematical Society]] – [[Viktor Jakovljevič Bunjakovski|Bunjakovski, Viktor Jakovljevič]] – [[Cesare Burali-Forti|Burali-Forti, Cesare]] – [[Stefan Burr|Burr, Stefan]] – == C == [[C*-algebra]] – [[Eugène Cahen|Cahen, Eugène]] – [[Cahenova konstanta]] – [[Eugenio Calabi|Calabi, Eugenio]] – [[Calabijev trikotnik]] – [[Peter Jephson Cameron|Cameron, Peter Jephson]] – [[Cameron-Erdőseva domneva]] – [[Johannes Campanus|Campanus, Johannes]] – [[John Edward Campbell|Campbell, John Edward]] – [[Philip Candelas|Candelas, Philip]] – [[Francesco Paolo Cantelli|Cantelli, Francesco Paolo]] – [[Cantor]] – [[Georg Ferdinand Cantor|Cantor, Georg Ferdinand]] – [[Cantorjev diagonalni dokaz]] – [[Cantorjev izrek]] – [[Cantorjev paradoks]] – [[Cantorjev prah]] – [[Cantorjev prostor]] – [[Cantorjeva funkcija]] – [[Cantorjeva hiperkocka]] – [[Cantorjeva kocka]] – [[Cantorjeva množica]] – [[Cantorjeva porazdelitev]] – [[Cantorjevo praštevilo]] – [[Cantorjevo število]] – [[Constantin Carathéodory|Carathéodory, Constantin]] – [[Carlemanova matrika]] – [[Lennart Axel Edvard Carleson|Carleson, Lennart Axel Edvard]] – [[Carlesonova mera]] – [[Robert Daniel Carmichael|Carmichael, Robert Daniel]] – [[Carmichaelov izrek]] – [[Carmichaelova domneva o Eulerjevi funkciji fi]] – [[Carmichaelova funkcija]] – [[Carmichaelovo število]] – [[Manfredo do Carmo|Carmo, Manfredo do]] – [[Élie Joseph Cartan|Cartan, Élie Joseph]] – [[Cartanova matrika]] – [[Henri Paul Cartan|Cartan, Henri Paul]] – [[Mary Lucy Cartwright|Cartwright, Mary Lucy]] – [[John William Scott Cassels|Cassels, John William Scott]] – [[Giovanni Domenico Cassini|Cassini, Giovanni Domenico]] – {{sopomenka|[[Cassinijev oval]]}} – <!-- == Cassinijeva jajčnica --> [[Cassinijeva jajčnica]] – [[casus irreducibilis]] – [[Eugène Charles Catalan|Catalan, Eugène Charles]] – [[Catalanova domneva]] – {{sopomenka|[[Catalanova funkcija beta]]}} – <!-- == Diirichletova funkcija beta --> [[Catalanova konstanta]] – [[Catalanovo število]] – [[Catalanovo telo]] – [[Pietro Antonio Cataldi|Cataldi, Pietro Antonio]] – [[Augustin Louis Cauchy|Cauchy, Augustin Louis]] – [[Cauchy-Binetova formula]] – [[Cauchy-Eulerjeva enačba]] – {{sopomenka|[[Cauchy-Lorentzeva porazdelitev]]}} – <!-- == Cauchyjeva porazdelitev --> [[Cauchy-Riemannovi diferencialni enačbi]] – {{sopomenka|[[Cauchy-Schwarzeva neenakost]]}} – <!-- == neenakost Cauchyja-Bunjakovskega --> [[Cauchyjev indeks]] – [[Cauchyjev integralski izrek]] – [[Cauchyjev izrek]] – [[Cauchyjev kondenzacijski kriterij]] – [[Cauchyjev kriterij]] – [[Cauchyjev pogoj]] – [[Cauchyjev problem]] – [[Cauchyjev produkt]] – [[Cauchyjeva funkcionalna enačba]] – [[Cauchyjeva glavna vrednost]] – [[Cauchyjeva integralska formula]] – [[Cauchyjeva matrika]] – [[Cauchyjeva porazdelitev]] – [[Cauchyjevo zaporedje]] – [[Bonaventura Francesco Cavalieri|Cavalieri, Bonaventura Francesco]] – {{sopomenka|[[Cavalierijev izrek]]}} – <!-- == Cavalierijevo načelo --> [[Cavalierijeva kvadraturna formula]] – [[Cavalierijevo načelo]] – [[Arthur Cayley|Cayley, Arthur]] – [[Cayley-Dicksonova konstrukcija]] – [[Cayley-Hamiltonov izrek]] – [[Cayley-Mengerjeva determinanta]] – [[Cayleyjev graf]] – [[Cayleyjev izrek]] – {{sopomenka|[[Cayleyjev sekstet]]}} – <!-- == Cayleyjeva sekstika --> [[Cayleyjeva algebra]] – [[Cayleyjeva formula]] – [[Cayleyjeva sekstika]] – [[Cayleyjeva tabela]] – [[Cayleyjevo število]] – [[cel kolobar]] – [[cela funkcija]] – [[cela racionalna funkcija]] – [[celi del]] – [[celica (geometrija)|celica]] – [[celo število]] – [[celoštevilčna matrika]] – {{sopomenka|[[celoštevilska particija]]}} – <!-- == particija (teorija števil) --> [[celoštevilska razcepitev]] – [[celoštevilski graf]] – <!-- integralni graf --> [[celoštevilski polinom]] – [[celoštevilski trikotnik]] – [[celoštevilsko zaporedje]] – <!-- zaporedje celih števil --> [[center]] – {{sopomenka|[[centralni binomski koeficient]]}} – <!-- == središčni binomski koeficient --> [[centroid]] – [[Ernesto Cesàro|Cesàro, Ernesto]] – [[Cesàrov izrek]] – [[Cesàrova enačba]] – [[Cesàrova sredina]] – [[Cesàrova vsota]] – [[Giovanni Ceva|Ceva, Giovanni]] – [[Cevov izrek]] – [[Cevov krog]] – [[Cevov trikotnik]] – [[Cevova daljica]] – [[Cevova trisektrisa]] – [[Chaitinova konstanta]] – [[David Gawen Champernowne|Champernowne, David Gawen]] – [[Champernownova konstanta]] – [[Sydney Chapman (matematik)|Chapman, Sydney]] – [[Charlierovi polinomi]] – [[Michel Chasles|Chasles, Michel]] – [[Demetrios Christodoulou|Christodoulou, Demetrios]] – [[Alonzo Church|Church, Alonzo]] – [[Church-Rosserjev izrek]] – [[Church-Turing-Deutschevo načelo]] – <!-- načelo CTD --> [[Church-Turingova teza]] – [[Churchev izrek]] – [[Václav Chvátal|Chvátal, Václav]] – [[Chvátalov graf]] – [[cifra]] – [[cikel (teorija grafov)|cikel]] – [[cikel (graf)]] – [[ciklična grupa]] – [[ciklična permutacija]] – [[ciklična simetrija v treh razsežnostih]] – [[ciklični graf]] – [[cikloida]] – {{sopomenka|[[ciklometrična funkcija]]}} – <!-- == krožna funkcija --> [[ciklometrično število]] – [[ciklotomski polinom]] – [[ciklotomsko celo število]] – [[cilinder (geometrija)|cilinder]] – [[cilindrični koordinatni sistem]] – [[ciljna funkcija]] – [[cirkulantni graf]] – <!-- krožni graf --> [[cisoida]] – [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius|Clausius, Rudolf Julius Emmanuel]] – [[Clayjev matematični inštitut]] – [[Clenshaw-Curtisova kvadratura]] – [[Alfred Hoblitzelle Clifford|Clifford, Alfred Hoblitzelle]] – [[Cliffordova teorija]] – [[William Kingdon Clifford|Clifford, William Kingdon]] – [[Clifford-Kleinova forma]] – [[Cliffordov izrek o posebnih deliteljih]] – [[Cliffordov torus]] – [[Cliffordova algebra]] – [[Cliffordova vzporednost]] – [[James Cockle|Cockle, James]] – [[Cohnov kriterij nerazcepnosti]] – [[Lothar Collatz|Collatz, Lothar]] – [[Collatzeva domneva]] – [[John Colson|Colson, John]] – [[John Bligh Conway|Conway, John Bligh]] – [[John Horton Conway|Conway, John Horton]] – [[Conwayjev zapis verižnih puščic]] – [[Conwayjeva grupa]] – [[Conwayjeva notacija poliedrov]] – [[Conwayjeva verižna puščica]] – [[Conwayjevo zaporedje]] – [[Arthur Herbert Copeland|Copeland, Arthur Herbert]] – [[Copeland-Erdőseva konstanta]] – [[Celso Costa|Costa, Celso]] – [[Costova ploskev]] – [[Roger Cotes|Cotes, Roger]] – [[Cotesova spirala]] – [[Cours d'Analyse]] – [[Harold Scott MacDonald Coxeter|Coxeter, Harold Scott MacDonald]] – [[Coxeter-Dinkinov diagram]] – [[Coxeterjev element]] – [[Coxetrov graf]] – [[Coxeterjeva grupa]] – [[Coxeterjeva matrika]] – [[Coxeterjeva notacija]] – {{sopomenka|[[Coxeterjevo število]]}} – [[Gabriel Cramer|Cramer, Gabriel]] – [[Cramerjev izrek]] – [[Cramerjev paradoks]] – [[Cramerjevo pravilo]] – [[Harald Cramér|Cramér, Harald]] – {{sopomenka|[[Cramér-von Misesov kriterij]]}} – <!-- == Cramér–von Misesov test --> [[Cramér–von Misesov test]] – <!-- Cramér–von Misesov kriterij --> [[Cramérjeva domneva]] – [[August Leopold Crelle|Crelle, August Leopold]] – [[Crelleova revija]] – <!-- Journal für die Reine und Angewandte Mathematik --> [[James Cullen (matematik)|Cullen, James]] – [[Cullenovo praštevilo]] – [[Cullenovo število]] – [[Haskell Brooks Curry|Curry, Haskell Brooks]] – [[Curryjev paradoks]] – [[Dragoš Cvetković|Cvetković, Dragoš]] – == Č == [[Sunčica Čanić|Čanić, Sunčica]] – [[Čang Heng]] – [[čas Ljapunova]] – [[časovni integral]] – [[časovni odvod]] – <!-- odvod po času --> [[če - potem]] – [[če in le če]] – [[če in samo če]] – [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Čebišov, Pafnuti Lvovič]] – [[Čebišov-Markov-Stieltjesove neenakosti]] – [[Eduard Čech|Čech, Eduard]] – [[Čen Džing Ran]] – [[Čenovo praštevilo]] – [[Šing-Šen Čern|Čern, Šing-Šen]] – [[Miran Černe|Černe, Miran]] – [[četrta potenca]] – <!-- bikvadratno število, teseraktno število --> [[četrtina]] – [[četverec]] – [[četverica]] – [[četversko število]] – <!-- tetraedrsko število --> [[četverokotnik]] – [[Či-Hong Sun]] – [[Čin Čiu Šaj]] – [[Čin Džjušao]] – [[činitelj]] – [[čista matematika]] – [[Či-Vei Sun]] – [[člen]] – [[Sarvadaman Čovla|Čovla, Sarvadaman]] – [[Čovla-Mordellov izrek]] – [[črta]] – {{sopomenka|[[Ču Čung Či]]}} – <!-- == Ču Čungdži --> [[Ču Čungdži]] – <!-- Ču Čung Či --> {{sopomenka|[[Ču Šidžije]]}} – <!-- == Džu Šidžje --> [[čudno število]] – <!-- en: weird number --> [[Lev Aleksejevič Čudov|Čudov, Lev Aleksejevič]] – == D == [[Marcos Dajczer|Dajczer, Marcos]] – [[daljica]] – [[David van Dantzig|Dantzig, David van]] – [[Jean Gaston Darboux|Darboux, Jean Gaston Darboux]] – [[Darbouxjev integral]] – [[Darbouxjev vektor]] – [[Harold Davenport|Davenport, Harold]] – [[Robert James MacGregor Dawson|Dawson, Robert James MacGregor]] – [[de Bruijn-Newmanova konstanta]] – [[Augustus De Morgan|De Morgan, Augustus]] – [[De Morganova medalja]] – [[De Morganovi zakoni]] – [[Vera Winitzky de Spinadel|de Spinadel, Vera Winitzky]] – {{sopomenka|[[decimalni del]]}} – <!-- ulomljeni del --> {{sopomenka|[[decimalni številski sistem]]}} – <!-- == desetiški številski sistem --> {{sopomenka|[[decimalno število]]}} – <!-- == desetiški ulomek --> [[Julius Wilhelm Richard Dedekind|Dedekind, Julius Wilhelm Richard]] – [[Dedekindov presek]] – [[Dedekindov rez]] – [[Dedekindova funkcija zeta]] – [[Dejnostrat]] – [[Italo José Dejter|Dejter, Italo José]] – [[Dejterov graf]] – [[Théophile Ernest de Donder|De Donder, Théophile Ernest]] – {{sopomenka|[[deficientno število]]}} – <!-- == nezadostno število --> {{sopomenka|[[definibilno število]]}} – <!-- == določljivo število --> [[definicija]] – [[definicijsko območje]] – [[definitnost]] – [[Carl Ferdinand Degen|Degen, Carl Ferdinand]] – [[Max Wilhelm Dehn|Dehn, Max Wilhelm]] – [[Dehn-Nielsenov izrek]] – [[Dehn-Sommervilleove enačbe]] – [[Dehnov algoritem]] – [[Dehnov zasuk]] – [[Dehnova invarianta]] – [[Dehnova kirurgija]] – [[Dehnova lema]] – [[Dehnova ravnina]] – [[Dejnostrat]] – [[dekaeder]] – [[Pierre Deligne|Deligne, Pierre]] – [[delitelj]] – [[delitelj niča]] – {{sopomenka|[[delitelj ničle]]}} – <!-- == delitelj niča --> [[delitev daljice]] – [[deljenje]] – [[deljenje z nič]] – {{sopomenka|[[deljenje z ostankom]]}} – <!-- == deljenje --> [[deljivost]] – [[deljivost (teorija kolobarjev)]] – [[deljivost brez kvadrata]] – [[delna množica]] – [[delna vsota]] – [[delno izračunljiva množica]] – [[delno urejena množica]] – [[delovanje grupe]] – {{sopomenka|[[delski problem]]}} – <!-- == podvojitev kocke, problem podvojitve kocke --> [[deltaeder]] – [[deltoid]] – [[deltoida]] – [[deltoidni heksekontaeder]] – [[deltoidni ikozitetraeder]] – [[Giovanni Demisiani|Demisiani, Giovanni]] – [[deranžma]] - [[René Descartes|Descartes, René]] – [[Descartesov list]] – [[Descartesov oval]] – {{sopomenka|[[Descartesova jajčnica]]}} – <!-- == Descartesov oval --> {{sopomenka|[[deset]]}} – <!-- == 10 (število) --> {{sopomenka|[[deseterokotnik]]}} – <!-- == desetkotnik --> {{sopomenka|[[deseterokotniško število]]}} – <!-- == desetkotniško število --> [[desetica]] – [[desetina]] – [[desettisočkotnik]] – [[desetiški logaritem]] – <!-- Briggsov logaritem --> [[desetiški logaritem števila 2]] – {{sopomenka|[[desetiški številski sestav]]}} – <!-- == desetiški številski sistem --> [[desetiški številski sistem]] – [[desetiški ulomek]] – {{sopomenka|[[desetiško število]]}} – <!-- == desetiški ulomek --> [[desetkotnik]] – <!-- deseterokotnik --> [[desetkotniško število]] – <!-- deseterokotniško število --> [[desetstrana bipiramida]] – [[desetstrana prizma]] – [[desni odvod]] – [[determinanta]] – {{sopomenka|[[devet]]}} – <!-- == 9 (število) --> {{sopomenka|[[devetdeset]]}} – <!-- == 90 (število) --> [[devetdesetkotnik]] – {{sopomenka|[[deveterokotnik]]}} – <!-- == devetkotnik --> {{sopomenka|[[deveterokotniško število]]}} – <!-- == devetkotniško število --> [[devetina]] – [[Devetinpetdeset ikozaedrov]] – [[devetiški številski sistem]] – [[devetkotnik]] – <!-- deveterokotnik --> [[devetkotniško število]] – <!-- deveterokotniško število --> {{sopomenka|[[devetnajst]]}} – <!-- == 19 (število) --> [[devetnajstkotnik]] – [[devetstrana prizma]] – [[Vladimir Devidé|Devidé, Vladimir]] – [[Keith Devlin|Devlin, Keith]] – [[Michel Marie Deza|Deza, Michel Marie]] – [[diadični monoid]] – [[diagonala]] – <!-- prekotnica --> [[diagonalna matrika]] – [[diagram stelacije]] – {{sopomenka|[[diameter]]}} – <!-- == premer --> [[diara (geometrija)|diara]] – <!-- vesica piscis --> [[Leonard Eugene Dickson|Dickson, Leonard Eugene]] – [[Dicksonova domneva]] – [[diedrska grupa]] – [[diedrska grupa reda 6]] – [[diedrska grupa reda 8]] – [[diedrska simetrija]] – [[diedrska simetrija v treh razsežnostih]] – [[diedrski kot]] – [[difeomorfizem]] – [[difeomorfizem Anosova]] – {{sopomenka|[[diferenca]]}} – <!-- == razlika --> [[diferenciabilna mnogoterost]] – [[diferencial]] – [[diferencialna algebra]] – [[diferencialna enačba]] – [[diferencialna forma]] – [[diferencialna Galoisova teorija]] – [[diferencialna geometrija]] – [[diferencialna geometrija krivulj]] – [[diferencialna struktura]] – [[diferencialna topologija]] – [[diferencialni operator]] – [[diferencialni račun]] – [[difuzijska enačba]] – [[Thomas Digges|Digges, Thomas]] – {{sopomenka|[[usmerjeni graf|digraf]]}} – <!-- == usmerjeni graf --> [[dilogaritem]] – {{sopomenka|[[dimenzija]]}} – <!-- == razsežnost (vektorski prostor) --> [[dinamični biljardi]] – [[dinamični pravokotnik]] – [[dinamični sestav]] – [[dinamični sistem]] – [[Jevgenij Borisovič Dinkin|Dinkin, Jevgenij Borisovič]] – [[Dinkinov diagram]] – [[Diofant]] – [[diofantska analiza]] – [[diofantska enačba]] – [[diofantska množica]] – [[Diokles]] – [[Dioklesova cisoida]] – [[Dionisidor]] – {{sopomenka|[[dipiramida]]}} – <!-- == bipiramida --> [[Gabriel Andrew Dirac|Dirac, Gabriel Andrew]] – {{sopomenka|[[Diracov izrek]]}} – <!-- == Hamiltonova pot --> [[Paul Adrien Maurice Dirac|Dirac, Paul Adrien Maurice]] – [[Diracova funkcija delta]] – [[direktni produkt]] – [[direktrisa]] – [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet|Dirichlet, Johann Peter Gustav Lejeune]] – [[Dirichletov integral]] – [[Dirichletov izrek]] – [[Dirichletov izrek o aritmetičnih zaporedjih]] – [[Dirichletov izrek o enotah]] – [[Dirichletov karakter]] – [[Dirichletov praštevilski izrek]] – [[Dirichletova L-funkcija]] – [[Dirichletova funkcija beta]] – [[Dirichletova funkcija eta]] – [[Dirichletova funkcija lambda]] – [[Dirichletova konvolucija]] – [[Dirichletova vrsta]] – [[Dirichletovo jedro]] – [[disdiakisni triakontaeder]] – [[disfenoid]] – [[disjunktna unija grafov]] – [[disjunktni množici]] – <!-- tuji množici --> [[diskretna Fourierova transformacija]] – [[diskretna kosinusna transformacija]] – [[diskretna grupa]] – [[diskretna matematika]] – [[diskretna slučajna spremenljivka]] – [[diskretni logaritem]] – [[diskretni prostor]] – [[diskriminanta]] – [[diskriminantna analiza]] – [[distributivnost]] – [[divergenca]] – [[divergentna vrsta]] – {{sopomenka|[[DMFA]]}} – <!-- Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije --> [[Roland Lvovič Dobrušin|Dobrušin, Roland Lvovič]] – [[dodekaeder]] – [[dodekaedrski graf]] – [[Matematični dokaz|dokaz]] – [[dokaz Bertrandove domneve]] – [[dokaz s protislovjem]] – [[dokaz s sklepanjem]] – {{sopomenka|[[dokaz z indukcijo]]}} – <!-- == matematična indukcija --> [[dokaz z neskončnim spustom]] – [[dolga premica (topologija)]] – [[določljivo število]] – [[dolžina]] – [[dolžina loka]] – <!-- dolžina loka krivulje, rektifikacija krivulje --> {{sopomenka|[[dolžina loka krivulje]]}} – <!-- == dolžina loka, rektifikacija krivulje --> [[domena (teorija kolobarjev)]] – [[domneva]] – [[domneva Bunjakovskega]] – [[domneva kontinuuma]] – [[domneva praštevilskih dvojčkov]] – [[Domninos]] – [[Simon Kirwan Donaldson|Donaldson, Simon Kirwan]] – [[Christian Andreas Doppler|Doppler, Christian Andreas]] – [[dotik (matematika)|dotik]] – [[dotikališče]] – [[dotikalnica]] – <!-- tangenta --> [[Jesse Douglas|Douglas, Jesse]] – [[drevo (teorija grafov)]] – [[drevo (teorija množic)]] – [[drevo (teorija števil)]] – [[drsna ravnina]]- {{sopomenka|[[drsna simetrija]]}} – <!-- == drsno zrcaljenje --> [[drsno zrcaljenje]] – [[druga ekscentričnost]] – [[druga izsrednost]] – [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije]] – [[družabno število]] – [[družina krivulj]] – [[družina politopov]] – [[Marcus du Sautoy|du Sautoy, Marcus]] – [[dualni polieder]] – [[dualni prostor]] – [[dualno število]] – [[dualnost (matematika)|dualnost]] – [[Jean Marie Constant Duhamel|Duhamel, Jean Marie Constant]] – [[duocilinder]] – <!-- dvojni valj --> [[duoprizma]] – <!-- dvojna prizma --> [[Charles Dupin|Dupin, Charles]] – [[Dupinova ciklida]] – [[Dupinova indikatrika]] – {{sopomenka|[[dva]]}} – <!-- == 2 (število) --> {{sopomenka|[[dvajset]]}} – <!-- == 20 (število) --> [[dvajsetkotnik]] – {{sopomenka|[[dvanajst]]}} – <!-- == 12 (število) --> [[dvanajsti koren števila 2]] – [[dvanajstkotnik]] – [[dvanajststrana prizma]] – [[dvočlena relacija]] – [[dvočlena operacija]] – [[dvočleni operator]] – {{sopomenka|[[dvočlenik]]}} – <!-- == binom --> [[dvodelni graf]] – [[dvojiška Golayjeva koda]] – [[dvojiška matrika]] – <!-- binarna matrika --> [[dvojiška oktaedrska simetrija]] – [[dvojiški logaritem]] – <!-- binarni logaritem --> {{sopomenka|[[dvojiški številski sestav]]}} – <!-- == dvojiški številski sistem --> [[dvojiški številski sistem]] – [[dvojiško zaporedje]] – [[dvojna fakulteta]] – {{sopomenka|[[dvojna prizma]]}} – <!-- == duoprizma --> [[dvojna rešetka]] – [[dvojni stožec]] – [[dvojni ulomek]] – {{sopomenka|[[dvojni valj]]}} – <!-- == duocilinder --> [[dvojno prisekavanje]] – [[dvojno stohastična matrika]] – [[dvokotnik]] – [[dvorazmerje]] – [[dvorazsežni prostor]] – [[Dynkinov diagram]] – [[Džu Šidžje]] – <!-- Ču Šidžije --> == E == [[e (matematična konstanta)|e]] – [[Samuel Earnshaw|Earnshaw, Samuel]] – [[Arthur Stanley Eddington|Eddington, Arthur Stanley]] – [[edinstveno praštevilo]] – [[Thomas Alva Edison|Edison, Thomas Alva]] – [[Jack Edmonds|Edmonds, Jack]] – [[Edmondsova matrika]] – [[Harold Mortimer Edwards|Edwards, Harold Mortimer]] – [[egipčanski trikotnik]] – [[egipčanski ulomek]] – [[Paul Ehrenfest|Ehrenfest, Paul]] – [[Albert Einstein|Einstein, Albert]] – [[Einsteinova uganka]] – [[David Eisenbud|Eisenbud, David]] – [[Luther Pfahler Eisenhart|Eisenhart, Luther Pfahler]] – [[Ferdinand Gotthold Max Eisenstein|Eisenstein, Ferdinand Gotthold Max]] – [[Eisenstein-Kroneckerjevo število]] – [[Eisensteinov ideal]] – [[Eisensteinov izrek]] – [[Eisensteinov kriterij]] – {{sopomenka|[[Eisensteinov recipročnostni zakon]]}} – <!-- == Eisensteinova recipročnost --> [[Eisensteinova recipročnost]] – <!-- Eisensteinov recipročnostni zakon --> [[Eisensteinova trojica]] – [[Eisensteinova vsota]] – [[Eisensteinove vrste]] – [[Eisensteinovo celo število]] – [[Eisensteinovo praštevilo]] – [[eksaktne trigonometrične vrednosti]] – [[ekscentričnost]] – <!-- == izsrednost --> [[eksplicitna funkcija]] – [[eksponent]] – [[eksponent matrike]] – [[eksponentna funkcija]] – [[eksponentni integral]] – <!-- integralna eksponentna funkcija --> [[ekstrem]] – [[ekstrem funkcije]] – [[ekstremalna kombinatorika]] – [[ekvipolentnost]] – [[ekvivalenčna relacija]] – [[ekvivalenčni razred]] – [[element (matematika)|element]] – {{sopomenka|[[element množice]]}} – <!-- element(matematika) --> [[elementarna algebra]] – [[elementarna funkcija]] – [[elementarna specialna funkcija]] – [[elementarni dokaz]] – [[elipsa]] – [[elipsoid]] – [[eliptična funkcija]] – [[eliptična Gaussova vsota]] – [[eliptična geometrija]] – {{sopomenka|[[eliptična hiperboloida]]}} – <!-- == hiperboloid --> [[eliptična krivulja]] – [[eliptična parcialna diferencialna enačba]] – [[eliptični integral]] – [[eliptični logaritem]] – [[Noam David Elkies|Elkies, Noam David]] – [[Embree-Trefethenova konstanta]] – {{sopomenka|[[ena]]}} – <!-- == 1 (število) --> [[enačaj]] – [[enačba]] – [[enačba Čebišova]] – [[enačba četrte stopnje]] – [[enačba Ljapunova]] – [[enačba Markova]] – [[enačba pete stopnje]] – [[enačba tipa KPP]] – {{sopomenka|[[enajst]]}} – <!-- == 11 (število) --> [[enajstkotnik]] – [[enajststrana prizma]] – [[enakokotna spirala]] – [[enakokotni mnogokotnik]] – [[enakokraki trapez]] – [[enakokraki trikotnik]] – [[enakomerna konvergenca]] – [[enakomerna zveznost]] – [[enakostranični trikotnik]] – [[enakostranični mnogokotnik]] – [[enakostranični petkotnik]] – [[enakost (matematika)|enakost]] – [[enakoštevčno število]] – [[Encyclopedia of Mathematics]] – [[Encyclopedia of Triangle Centers]] – [[endomorfizem]] – [[eneaeder]] – [[Friedrich Engel (matematik)|Engel, Friedrich]] – [[Engelov razvoj]] – [[Engelova vrsta]] – [[Björn Engquist|Engquist, Björn]] – {{sopomenka|[[enica]]}} – <!-- == 1 (število) --> [[eniški številski sistem]] – [[Alfred Enneper|Enneper, Alfred]] – [[Enneperjeva ploskev]] – [[enočlena operacija]] – <!-- unarna operacija --> {{sopomenka|[[enočlenik]]}} – <!-- == monom --> [[enokotnik]] – [[enolična funkcija]] – [[enolična razcepitev]] – [[enorazsežne simetrijske grupe]] – [[enorazsežni prostor]] – [[enostavna grupa]] – [[enostavna Liejeva grupa]] – {{sopomenka|[[enostavni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek, navadni verižni ulomek, pravilni verižni ulomek --> [[enota (matematika)|enota]] – [[enota (teorija kolobarjev)]] – [[enotina stopnica]] – {{sopomenka|[[enotni vektor]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[enotno popolno število]] – [[enotska funkcija]] – [[enotska grupa]] – [[enotska hiperbola]] – [[enotska kocka]] – [[enotska krogla]] – [[enotska matrika]] – [[enotski interval]] – [[enotski krog]] – [[enotski ulomek]] – [[enotski vektor]] – {{sopomenka|[[enotski vektor smeri vektorja]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[Federigo Enriques|Enriques, Federigo]] – [[Enriques-Kodairova razvrstitev ploskev]] – [[enumerativna geometrija]] – [[enumerativna kombinatorika]] – [[enumerativna teorija grafov]] – [[epicikloida]] – [[epispirala]] – [[epitrohoida]] – [[Eratosten]] – [[Eratostenovo rešeto]] – [[Eratostenovo sito]] – [[Paul Erdős|Erdős, Paul]] – [[Erdős-Borweinova konstanta]] – [[Erdős-Burrova domneva]] – [[Erdős-Faber-Lovászova domneva]] – [[Erdős-Grahamova domneva]] – [[Erdős-Gyárfásova domneva]] – [[Erdős-Heilbronnova domneva]] – [[Erdős-Kacev izrek]] – [[Erdős-Mengerjeva domneva]] – [[Erdős-Mordellova domneva]] – [[Erdős-Radov izrek]] – [[Erdős-Rubin-Taylorjeva domneva]] – [[Erdős-Stewartova domneva]] – [[Erdős-Strausova domneva]] – [[Erdős-Turanova domneva]] – [[Erdős-Wintnerjev izrek]] – [[Erdős-Woodsova domneva]] – [[Erdőseva domneva o deljivosti brez kvadrata]] – [[Erdősevo število]] – [[ergodičnost]] – [[ergodična teorija]] – [[Agner Krarup Erlang|Erlang, Agner Krarup]] – [[Erlangenski program]] – [[Ernest Benjamin Esclangon|Esclangon, Ernest Benjamin]] – [[William Esson|Esson, William]] – [[Andreas von Ettingshausen|Ettingshausen, Andreas von]] – [[Leonhard Euler|Euler, Leonhard]] – [[Euler-Boolova vsota]] – [[Euler-Darbouxjeva enačba]] – [[Euler-Maclaurinova formula]] – [[Euler-Maclaurinova metoda seštevanja]] – [[Euler-Mascheronijeva konstanta]] – {{sopomenka|[[Euler-Poincaréjeva karakteristika]]}} – <!-- == Eulerjeva karakteristika --> [[Euler-Poisson-Darbouxjeva enačba]] – {{sopomenka|[[Euler-Riemannova funkcija zeta]]}} – <!-- == Riemannova funkcija zeta --> [[Eulerjev diagram]] – [[Eulerjev disk]] – [[Eulerjev integral]] – [[Eulerjev izrek]] – [[Eulerjev izrek o poliedrih]] – [[Eulerjev izrek za vrtenje]] – [[Eulerjev kriterij]] – [[Eulerjev kvader]] – [[Eulerjev obrazec]] – [[Eulerjev obhod]] – [[Eulerjev polinom]] – [[Eulerjev produkt]] – [[Eulerjev sistem]] – [[Eulerjeva domneva]] – [[Eulerjeva enačba]] – [[Eulerjeva enačba četrte stopnje]] – [[Eulerjeva enakost štirih kvadratov]] – [[Eulerjeva funkcija]] – [[Eulerjeva funkcija fi]] – {{sopomenka|[[Eulerjeva funkcija gama]]}} – <!-- == funkcija gama --> [[Eulerjeva karakteristika]] – [[Eulerjeva mera]] – [[Eulerjeva opeka]] – [[Eulerjeva premica]] – {{sopomenka|[[Eulerjeva sumacijska metoda]]}} – <!-- == Eulerjeva vsota --> [[Eulerjeva srečna števila]] – [[Eulerjeva transformacija]] – [[Eulerjeva vsota]] – [[Eulerjevi koti]] – [[Eulerjevo število]] – {{sopomenka|[[eulerjevski logaritemski integral]]}} – <!-- == ordinatni logaritemski integral --> [[Max Euwe|Euwe, Max]] – [[Griffith Conrad Evans|Evans, Griffith Conrad]] – [[Lawrence Craig Evans|Evans, Lawrence Craig]] – [[Evdem]] – [[Evdoks]] – [[Evdoksova kampila]] – [[Evklid]] – [[Evklid-Eulerjev izrek]] – [[Evklid-Mullinovo zaporedje]] – [[Evklidov algoritem]] – {{sopomenka|[[Evklidova izreka]]}} – <!-- == izreka o katetah --> [[Evklidov izrek o praštevilih]] – [[Evklidova lema]] – [[Evklidovo število]] – [[evklidska geometrija]] – [[evklidska grupa]] – {{sopomenka|[[evklidska metrika]]}} – <!-- == evklidska razdalja --> [[evklidska norma]] – [[evklidska ravnina]] – [[evklidska razdalja]] – <!-- evklidska metrika --> [[evklidski prostor]] – {{sopomenka|[[evklidski vektor]]}} – <!-- == vektor (matematika) --> [[evolventa]] – {{sopomenka|[[evolventa krožnice]]}} – <!-- == evolventa --> [[evoluta]] – [[Evropski matematični Kenguru]] – [[Evtokij]] – [[Exetrova točka]] – == F == [[Francesco Faà di Bruno|Faà di Bruno, Francesco]] – [[Faà di Brunova formula]] – [[faceta (matematika)|faceta]] – [[facetiranje]] – [[Ljudvig Dimitrijevič Faddejev|Faddejev, Ljudvig Dimitrijevič]] – [[faktor]] – [[faktoriela]] – [[faktorizacija]] – [[faktorska grupa]] – [[fakulteta (funkcija)|fakulteta]] – [[Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper]] – [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani]] – [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru]] – [[fakultetno praštevilo]] – [[Gerd Faltings|Faltings, Gerd]] – [[Gino Fano|Fano, Gino]] – [[Luigi Fantappiè|Fantappiè, Luigi]] – [[Fareyjevo zaporedje]] – [[Al-Farisi|Farisi, Al-]] – [[Jean Favard|Favard, Jean]] – [[Favardova konstanta]] – [[Ralph Jasper Faudree|Faudree, Ralph Jasper]] – [[Faulhaberjeva formula]] – [[Charles Louis Fefferman|Fefferman, Charles Louis]] – [[Mitchell Jay Feigenbaum|Feigenbaum, Mitchell Jay]] – [[Feigenbaumova konstanta]] – <!-- Feigenbaumovi konstanti --> [[Feigenbaumovi konstanti]] – [[Walter Feit|Feit, Walter]] – [[Vilim Srećko Feller|Feller, Vilim Srečko]] – [[Pierre de Fermat|Fermat, Pierre de]] – [[Fermatov izrek o mnogokotniških številih]] – [[Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku]] – [[Fermatov izrek o stacionarnih točkah]] – [[Fermatov izrek o vsotah dveh kvadratov]] – [[Fermatov mali izrek]] – [[Fermatov veliki izrek]] – {{sopomenka|[[Fermatov zadnji izrek]]}} – <!-- == Fermatov veliki izrek --> [[Fermatova krivulja]] – [[Fermatova metoda razcepa]] – [[Fermatova spirala]] – [[Fermatovo praštevilo]] – [[Fermatovo število]] – [[Lodovico Ferrari|Ferrari, Lodovico]] – [[Scipione del Ferro|Ferro, Scipione del]] – [[Abram Iljič Fet|Fet, Abram Iljič]] – [[Feuerbachova krožnica]] – <!-- == krog (krožnica) devetih točk --> [[Feuerbachova točka]] – [[Richard Phillips Feynman|Feynman, Richard Phillips]] – [[Feynman-Kaceva formula]] – [[Leonardo Fibonacci|Fibonacci, Leonardo]] – [[Fibonaccijeva enakost]] – [[Fibonaccijevo število]] – [[Fibonaccijevo zaporedje]] – [[Fieldenova stolica za čisto matematiko]] – [[Fieldsova medalja]] – [[figurativno število]] – [[Grigorij Mihajlovič Fihtengolc|Fihtengolc, Grigorij Mihajlovič]] – {{sopomenka|[[fiksna točka]]}} – <!-- == negibna točka, stacionarna točka --> [[Aleksej Fjodorovič Filippov|Filippov, Aleksej Fjodorovič]] – [[Filolaj]] – [[Filon]] – [[filozofija matematike]] – [[filter]] – [[Thomas Fincke|Fincke, Thomas]] – [[Henry Burchard Fine|Fine, Henry Burchard]] – [[Benjamin Franklin Finkel|Finkel, Benjamin Franklin]] – [[Michael Ellis Fisher|Fisher, Michael Ellis]] – [[Thomas Scott Fiske|Fiske, Thomas Scott]] – [[Jevgraf Stepanovič Fjodorov|Fjodorov, Jevgraf Stepanovič]] – [[Pavel Aleksandrovič Florenski|Florenski, Pavel Aleksandrovič]] – [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]] – [[Tuval Foguel|Foguel, Tuval]] – [[Vladimir Aleksandrovič Fok|Fok, Vladimir Aleksandrovič]] – [[foliacija]] – [[Jon Folkman|Folkman, Jon]] – [[Folkmanov graf]] – [[Anatolij Timofejevič Fomenko|Fomenko, Anatolij Timofejevič]] – [[Sergej Vasiljevič Fomin|Fomin, Sergej Vasiljevič]] – [[Lester Randolph Ford|Ford, Lester Randolph]] – [[Fordov krog]] – [[Lester Randolph Ford mlajši|Ford, Lester Randolph mlajši]] – [[formalna potenčna vrsta]] – [[formula]] – [[formula BBP]] – <!-- == Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, Plouffejeva formula --> [[Andrew Russell Forsyth|Forsyth, Andrew Russell]] – [[Joseph Fourier|Fourier, Joseph]] – [[Fourierov integral]] – [[Fourierova analiza]] – [[Fourierova transformacija]] – [[Fourierova vrsta]] – [[Fourierovo število]] – [[Fourierovo zaporedje]] – [[Ralph Howard Fowler|Fowler, Ralph Howard]] – [[Adolf Abraham Halevi Fraenkel|Fraenkel, Adolf Abraham Halevi]] – [[Aviezri Fraenkel|Fraenkel, Aviezri]] – [[fraktal]] – [[fraktal Ljapunova]] – [[fraktalna geometrija]] – [[fraktalna razsežnost]] – [[Franel-Landauov izrek]] – [[Philipp Frank|Frank, Philipp]] – [[Giovanni Frattini|Frattini, Giovanni]] – [[Frattinijeva podgrupa]] – [[Maurice René Fréchet|Fréchet, Maurice René]] – [[Erik Ivar Fredholm|Fredholm, Erik Ivar]] – [[Michael Hartley Freedman|Freedman, Michael Hartley]] – [[Friedrich Ludwig Gottlob Frege|Frege, Friedrich Ludwig Gottlob]] – [[Jean Frédéric Frenet|Frenet, Jean Frédéric]] – [[Bernard Frénicle de Bessy|Frénicle de Bessy, Bernard]] – [[Igor Borisovič Frenkel|Frenkel, Igor Borisovič]] – [[Fresnelov integral]] – [[Fresnelova transformacija]] – [[Amédée-François Frézier|Frézier, Amédée-François]] – [[John Benjamin Friedlander|Friedlander, John Benjamin]] – [[Aleksander Aleksandrovič Fridman|Fridman, Aleksander Aleksandrovič]] – [[Friedmanovo število]] – [[Kurt Otto Friedrichs|Friedrichs, Kurt Otto]] – [[Johannes Acronius Frisius|Frisius, Johannes Acronius]] – [[Regnier Gemma Frisius|Frisius, Regnier Gemma]] – [[frizijska grupa]] – [[Ferdinand Georg Frobenius|Frobenius, Ferdinand Georg]] – [[Jürg Fröhlich|Fröhlich, Jürg]] – [[Lazarus Immanuel Fuchs|Fuchs, Lazarus Immanuel]] – [[fundamentalna domena]] – [[fundamentalna grupa]] – <!-- osnovna grupa --> [[funkcija]] – [[funkcija beta]] – [[funkcija Čebišova]] – [[funkcija deliteljev]] – [[funkcija digama]] – [[funkcija gama]] – [[funkcija identitete]] – [[funkcija kvantilov]] – [[funkcija Ljapunova]] – [[funkcija Minkowskega]] – [[funkcija napake]] – [[funkcija omega]] – [[funkcija poligama]] – [[funkcija predznaka]] – [[funkcija sigma]] – [[funkcija theta]] – [[funkcija trigama]] – [[funkcija verjetnosti]] – [[funkcija Z]] – [[funkcijska enačba]] – [[funkcijska vrsta]] – [[funkcionalna analiza]] – [[funktor]] – [[Hillel Furstenberg|Furstenberg, Hillel]] – [[Furstenberg-Sárközyjev izrek]] – [[Nicolaus Fuss|Fuss, Nicolaus]] – [[Pavel Nikolajevič Fuss|Fuss, Pavel Nikolajevič]] – == G == [[Galileo Galilei|Galilei, Galileo]] – [[Galilejeva grupa]] – [[Galilejeva spirala]] – [[Galilejeva transformacija]] – [[Évariste Galois|Galois, Évariste]] – [[Galoisova povezava]] – [[Galoisova teorija]] – [[Lars Gårding|Gårding, Lars]] – [[Martin Gardner|Gardner, Martin]] – [[Gavs|Gauss]] – [[Carl Friedrich Gauss|Gauss, Carl Friedrich]] – [[Gauss-Jordanova eliminacija]] – [[Gauss-Jordanova metoda]] – [[Gauss-Kronrodova kvadraturna formula]] – [[Gauss-Kuzminova porazdelitev]] – [[Gauss-Legendrov algoritem]] – [[Gauss-Wantzlov izrek]] – [[Gaussov integral napak]] – [[Gaussov izrek]] – [[Gaussov oklepaj]] – [[Gaussov problem o krogu]] – [[Gaussov verižni ulomek]] – [[Gaussova diferencialna enačba]] – <!-- == hipergeometrična diferencialna enačba --> [[Gaussova eliminacijska metoda]] – [[Gaussova funkcija]] – [[Gaussova hipergeometrična funkcija]] – <!-- == hipergeometrična funkcija, navadna hipergeometrična funkcija --> [[Gaussova konstanta]] – [[Gaussova krivulja]] – [[Gaussova lema]] – [[Gaussova lema (polinomi)]] – [[Gaussova lema (teorija števil)]] – [[Gaussova porazdelitev verjetnosti]] – {{sopomenka|[[Gaussova ravnina]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> [[Gaussova ukrivljenost]] – [[Gaussova vsota]] – [[Gaussovo celo število]] – [[Gaussovo praštevilo]] – [[Gaussovo število]] – <!-- == Gaussovo praštevilo --> [[gaussovska mera]] – [[Leopold Gegenbauer|Gegenbauer, Leopold]] – [[Gegenbauerjevi polinomi]] – [[Izrail Mojisejevič Gelfand|Gelfand, Izrail Mojisejevič]] – [[Gelfand-Mazurjev izrek]] – [[Aleksander Osipovič Gelfond|Gelfond, Aleksander Osipovič]] – [[Gelfond-Schneiderjeva konstanta]] – [[Gelfondova konstanta]] – [[Henry Gellibrand|Gellibrand, Henry]] – [[Gemin]] – [[generativna funkcija]] – [[generator]] – [[generatorska matrika]] – [[generatrisa]] – [[Gerhard Gentzen|Gentzen, Gerhard]] – [[geodetka]] – <!-- geodetska črta --> [[geodetska črta]] – <!-- == geodetka --> [[Geometriae Dedicata]] – [[geometrična kombinatorika]] – [[geometrična sredina]] – <!-- geometrijska sredina --> [[geometrična teorija grup]] – [[geometrična teorija mere]] – [[geometrična teorija števil]] – <!-- geometrijska teorija števil --> [[geometrična topologija]] – <!-- geometrijska topologija --> [[geometrična vrsta]] – <!-- geometrijska vrsta --> {{sopomenka|[[geometrično mesto]]}} – <!-- == geometrijsko mesto točk --> {{sopomenka|[[geometrično zaporedje]]}} – <!-- == geometrijsko zaporedje --> [[geometrija]] – [[geometrija mrež]] – [[geometrija premic]] – [[geometrija števil]] – [[geometrijska algebra]] – [[geometrijska konstrukcija]] – <!-- konstrukcije z ravnilom in šestilom --> {{sopomenka|[[geometrijska sredina]]}} – <!-- == geometrična sredina --> [[geometrijska teorija števil]] – <!-- == geometrična teorija števil --> [[geometrijska topologija]] – <!-- == geometrična topologija --> {{sopomenka|[[geometrijska vrsta]]}} – <!-- == geometrična vrsta --> [[geometrijski lik]] – [[geometrijsko mesto točk]] – [[geometrijsko telo]] – [[geometrijsko zaporedje]] – <!-- geometrično zaporedje --> [[Gergonnova točka]] – [[Sophie Germain|Germain, Sophie]] – [[Camille-Christophe Gerono|Gerono, Camille-Christophe]] – [[Geronova lemniskata]] – [[Semjon Aranovič Geršgorin|Geršgorin, Semjon Aranovič]] – [[Marin Getaldić|Getaldić, Marin]] – [[giracija (geometrija)|giracija]] – [[giroid]] – [[giro podaljšana kvadratna bipiramida]] – [[giro podaljšana kvadratna piramida]] – [[giro podaljšana tristrana bikupola]] – [[giro podaljšana tristrana kupola]] – [[Nikolaj Maksimovič Gjunter|Gjunter, Nikolaj Maksimovič]] – [[gladka funkcija]] – [[gladka mnogoterost]] – [[gladko število]] – [[James Whitbread Lee Glaisher|Glaisher, James Whitbread Lee]] – [[Glaisherjev izrek]] – [[Glaisher-Kinkelinova konstanta]] – [[glavna diagonala]] – [[glavna ukrivljenost]] – [[glavna vejitev]] – [[Andrew Mattei Gleason|Gleason, Andrew Mattei]] – [[James Gilbert Glimm|Glimm, James Gilbert]] – [[gnomon (oblika)|gnomon]] – [[Kurt Gödel|Gödel, Kurt]] – [[Gödlov izrek o neodločljivosti]] – [[Gödlova izreka o nepopolnosti]] – [[Gödlovo število]] – [[Marcel Jules Edouard Golay|Golay, Marcel Jules Edouard]] – [[Golayjeva koda]] – [[Christian Goldbach|Goldbach, Christian]] – [[Goldbachova domneva]] – [[Goldbachova šibka domneva]] – [[Goldbergov polieder]] – [[gömböc]] – [[Benjamin Gompertz|Gompertz, Benjamin]] – [[Gompertzeva konstanta]] – [[goniometrična enačba]] – [[goniometrična funkcija]] – [[goniometrija]] – [[Chaim Goodman-Strauss|Goodman-Strauss, Chaim]] – [[Reuben Louis Goodstein|Goodstein, Reuben Louis]] – [[Goodsteinov izrek]] – [[Goodwin-Statonov integral]] – [[Paul Albert Gordan|Gordan, Paul Albert]] – [[Bill Gosper|Gosper, Bill]] – [[Gosperjeva krivulja]] – [[William Sealy Gosset|Gosset, William Sealey]] – [[gosta množica]] – [[gostota (geometrija)]] – [[gostota pakiranja]] – [[gostota verjetnosti]] – [[Édouard Goursat|Goursat, Édouard]] – [[William Timothy Gowers|Gowers, William Timothy]] – [[Judith Victor Grabiner|Grabiner, Judith Victor]] – [[Stjepan Gradić|Gradić, Stjepan]] – [[gradient]] – [[graf]] – [[graf (matematika)]] – [[graf funkcije]] – [[graf prirezane kocke]] – [[graf prirezanega dodekaedra]] – [[graf prisekane kocke]] – [[graf prisekanega dodekaedra]] – [[graf prisekanega ikozaedra]] – [[graf prisekanega ikozidodekaedra]] – [[graf prisekanega kubooktaedra]] – [[graf prisekanega oktaedra]] – [[graf prisekanega tetraedra]] – [[Ronald Lewis Graham|Graham, Ronald Lewis]] – [[Grahamovo število]] – [[Jørgen Pedersen Gram|Gram, Jørgen Pedersen]] – [[Gram-Schmidtov proces]] – [[Gramova matrika]] – [[Gramova točka]] – [[Luigi Guido Grandi|Grandi, Luigi Guido]] – [[Grandijeva vrsta]] – [[Andrew Granville|Granville, Andrew]] – [[Graphs and Combinatorics]] – [[Hermann Günther Grassmann|Grassmann, Hermann Günther]] – [[Grassmann-Cayleyjeva algebra]] – [[John Thomas Graves|Graves, John Thomas]] – [[Ben Joseph Green|Green, Ben Joseph]] – [[Green-Taojev izrek]] – [[George Green|Green, George]] – [[Greenova funkcija]] – [[James Gregory|Gregory, James]] – [[Gregoryjevo število]] – [[Emanuels Grinbergs|Grinbergs, Emanuels]] – [[Grinbergsov izrek]] – [[Fridrik Grisogono|Grisogono, Fridrik]] – [[Marcel Grossmann|Grossmann, Marcel]] – [[Alexander Grothendieck|Grothendieck, Alexander]] – [[grške številke]] – [[grško-latinski kvadrat]] – [[grupa (matematika)|grupa]] – [[grupa izometrij]] – [[grupa na premici]] – [[grupa osmerka]] – [[grupa par]] – [[grupa permutacij]] – <!-- permutacijska grupa --> [[grupa preslikav s pokritjem]] – {{sopomenka|[[grupa simetrije]]}} – <!-- == simetrijska grupa --> {{sopomenka|[[grupa simetrij]]}} – <!-- == simetrijska grupa --> [[grupa vozla]] – [[grupa vrtenj]] – [[grupni objekt]] – [[grupoid]] – [[grupoid (teorija kategorij)]] – [[Christoph Gudermann|Gudermann, Christoph]] – [[Gudermannova funkcija]] – [[Paul Guldin|Guldin, Paul]] – [[Guo Šoudžing]] – == H == [[Alfréd Haar|Haar, Alfréd]] – [[Haarova mera]] – [[Leonid Genrihovič Hačijan|Hačijan, Leonid Genrihovič]] – [[Jacques Salomon Hadamard|Hadamard, Jacques Salomon]] – [[Hadamardov izrek o treh krožnicah]] – [[Hadamardova koda]] – [[Hadamardova matrika]] – [[Hadamardova transformacija]] – [[Johann George Hagen|Hagen, Johann George]] – [[Hans Hahn|Hahn, Hans]] – [[Hahn-Banachov izrek]] – [[ibn al-Haitam]] – [[Omar Hajam|Hajam, Omar]] – [[András Hajnal|Hajnal, András]] – [[Marshall Hall (matematik)|Hall, Marshall]] – [[Philip Hall|Hall, Philip]] – [[Edmond Halley|Halley, Edmond]] – [[Georg Hamel|Hamel, Georg]] – [[Hamelova razsežnost]] – [[Richard Streit Hamilton|Hamilton, Richard Streit]] – [[William Rowan Hamilton|Hamilton, William Rowan]] – [[Hamiltonov cikel]] – [[Hamiltonova funkcija]] – [[Hamiltonova pot]] – [[Richard Wesley Hamming|Hamming, Richard Wesley]] – [[Hammingova koda]] – [[Hermann Hankel|Hankel, Hermann]] – [[Hankelova funkcija]] – [[Hankelova kontura]] – [[Hankelova matrika]] – [[Hankelova transformacija]] – [[hanojski stolpi]] – <!-- problem Hanojskega stolpa --> [[Frank Harary|Harary, Frank]] – [[Godfrey Harold Hardy|Hardy, Godfrey Harold]] – [[Hardy-Ramanudžanov izrek]] – {{sopomenka|[[Hardy-Ramanudžanovo število]]}} – <!-- == 1792 --> [[harmonična analiza]] – [[harmonična četverka]] – [[harmonična sredina]] – [[harmonična vrsta]] – [[harmonično število]] – [[Harshadovo število]] – [[Hartleyjeva transformacija]] – [[Douglas Rayner Hartree|Hartree, Douglas Rayner]] – [[Helmut Hasse|Hasse, Helmut]] – [[Hassejev diagram]] – [[Johan Håstad|Håstad, Johan]] – [[Felix Hausdorff|Hausdorff, Felix]] – [[Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost]] – [[Hausdorffov prostor]] – [[Hausdorffova mera]] – [[Hausdorffova razsežnost]] – <!-- == Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost --> [[Roger Heath-Brown|Heath-Brown, Roger]] – [[Oliver Heaviside|Heaviside, Oliver]] – [[Heavisidova funkcija]] – <!-- Heavisidova skočna funkcija --> [[Heavisidova koračna funkcija]] – <!-- == Heavisidova skočna funkcija --> [[Heavisidova skočna funkcija]] – <!-- Heavisidova koračna funkcija --> [[hebrejske številke]] – [[Erich Hecke|Hecke, Erich]] – [[Heckejev operator]] – [[Stephen Travis Hedetniemi|Hedetniemi, Stephen Travis]] – [[Hedetniemijeva domneva]] – [[Kurt Heegner|Heegner, Kurt]] – [[Heegnerjeva lema]] – [[Heegnerjeva točka]] – [[Heegnerjevo število]] – [[Eduard Heine|Heine, Eduard]] – [[Heine-Borelov izrek]] – [[heksaeder]] – {{sopomenka|[[heksaedrski graf]]}} – <!-- == kockin graf --> {{sopomenka|[[heksagon]]}} – <!-- ==šestkotnik --> [[heksagram]] – [[heksahemioktakron]] – {{sopomenka|[[heksahoron]]}} – <!-- ==> polihoron --> [[helikoid]] – [[John Hellins|Hellins, John]] – [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|Helmholtz, Hermann Ludwig Ferdinand von]] – [[Helmholtzev razstavitveni izrek]] – <!-- Helmholtzev dekompozicijski izrek, snovni izrek vektorskega računa --> {{sopomenka|[[Helmholtzev dekompozicijski izrek]]}} – <!-- == Helmholtzev razstavitveni izrek --> {{sopomenka|[[hemidodekaeder]]}} – <!-- == poldodekaeder --> {{sopomenka|[[hemiikozaeder]]}} – <!-- == polikozaeder --> {{sopomenka|[[hemikocka]]}} – <!-- == polkocka --> {{sopomenka|[[hemioktaeder]]}} – <!-- == poloktaeder --> {{sopomenka|[[hemipolieder]]}} – <!-- == polpolieder --> [[hendekaeder]] – {{sopomenka|[[hendekagon]]}} – <!-- == enajstkotnik --> [[Hénonova preslikava]] – [[heptaeder]] – {{sopomenka|[[heptagon]]}} – <!-- == sedemkotnik --> [[Herman Koroški]] – [[Tiberius Hemsterhuis|Hemsterhuis, Tiberius]] – [[Charles Hermite|Hermite, Charles]] – [[Hermite-Lindemann-Weierstassov izrek]] – [[Hermite-Lindemannov izrek]] – [[Hermitov izrek]] – [[Hermitov polinom]] – [[hermitska matrika]] – [[hermitski operator]] – [[Heron]] – [[Heronov štirikotnik]] – [[Heronova enačba]] – {{sopomenka|[[Heronova metoda]]}} – <!-- == babilonska metoda --> [[heronski trikotnik]] – [[Herschlov graf]] – [[Ludwig Otto Hesse|Hesse, Ludwig Otto]] – [[Hessejeva matrika]] – [[Karl Heun|Heun, Karl]] – [[Heunova enačba]] – [[Heunova funkcija]] – [[Heunova metoda]] – [[Hendrik van Heuraet|Heuraet, Hendrik van]] – [[Higgsovo praštevilo]] – [[Nicholas John Higham|Higham, Nicholas John]] – [[David Hilbert|Hilbert, David]] – [[Hilbert-Speiserjev izrek]] – [[Hilbert-Waringov izrek]] – [[Hilbertov izrek 90]] – [[Hilbertov izrek o ničlah]] – [[Hilbertov paradoks velikega hotela]] – [[Hilbertov prostor]] – [[Hilbertov prostor z reprodukcijskim jedrom]] – [[Hilbertov simbol]] – [[Hilbertova kocka]] – [[Hilbertova krivulja]] – [[Hilbertova matrika]] – [[Hilbertova transformacija]] – [[Hilbertovi problemi]] – {{sopomenka|[[Hilbertovo število]]}} – <!-- == Gelfond-Schneiderjeva konstanta --> [[George William Hill|Hill, George William]] – [[Hillova determinanta]] – [[Hillova enačba (matematika)|Hillova enačba]] – [[Aleksander Jakovljevič Hinčin|Hinčin, Aleksander Jakovljevič]] – {{sopomenka|[[Hinčin-Lévyjeva konstanta]]}} – <!-- == Lévyjeva konstanta --> [[Hinčinov izrek]] – [[Hinčinova harmonična sredina]] – [[Hinčinova konstanta]] – [[Hipas]] – [[Hipatija]] – [[hiperbola]] – [[hiperbolična funkcija]] – [[hiperbolična geometrija]] – [[hiperbolična parcialna diferencialna enačba]] – [[hiperbolična porazdelitev]] – {{sopomenka|[[hiperbolična ravnina]]}} – <!-- == hiperbolična geometrija --> [[hiperbolična spirala]] – [[hiperbolične koordinate]] – [[hiperbolični kosekans]] – [[hiperbolični kosinus]] – [[hiperbolični kotangens]] – [[hiperbolični kvaternion]] – [[hiperbolični prostor]] – [[hiperbolični sekans]] – [[hiperbolični sinus]] – [[hiperbolični tangens]] – [[hiperbolično število]] – [[hiperboloid]] – [[hipercelica]] – [[hipercelo število]] – {{sopomenka|[[hiperfakulteta]]}} – [[hipergeometrična diferencialna enačba]] – <!-- Gaussova diferencialna enačba --> [[hipergeometrična enačba]] – [[hipergeometrična funkcija]] – <!-- Gaussova hipergeometrična funkcija, navadna hipergeometrična funkcija --> [[hipergeometrična porazdelitev]] – [[hipergeometrična vrsta]] – [[hipergraf]] – [[hiperkocka]] – [[hiperkompleksno število]] – [[hiperoktaedrska grupa]] – [[hiperploskev]] – [[hiperpopolno število]] – [[hiperpovršina]] – [[hiperravnina]] – [[hiperrealno število]] – [[hipersfera]] – [[hipertranscendentno število]] – [[Hipija]] – [[Hipijeva kvadratrika]] – [[hipocikloida]] – [[hipohamiltonov graf]] – [[Hipokrat (geometer)|Hipokrat]] – [[hipopeda]] – [[hipotenuza]] – [[hipoteza]] – [[hipotrohoida]] – [[Hipsiklej]] – [[Gustave-Adolphe Hirn|Hirn, Gustave-Adolphe]] – [[Historia Mathematica]] – [[hitra Fourierova transformacija]] – [[Franc Hočevar|Hočevar, Franc]] – [[Hoffman-Singletonov graf]] – [[Hoffmanov graf]] – [[Otto Ludwig Hölder|Hölder, Otto Ludwig]] – [[holomorfna funkcija]] – [[Holtov graf]] – [[homeomorfizem]] – [[homeomorfizem grafov]] – {{sopomenka|[[homogena Lorentzeva grupa]]}} – <!-- == Lorentzeva grupa]] --> [[homogen prostor]] – [[homogene koordinate]] – [[homogeni polinom]] – [[homogenost (matematika)|homogenost]] – [[homološka grupa]] – [[homološki obroč]] – [[homomorfizem]] – [[homomorfizem grafov]] – [[homomorfizem grupe]] – [[homomorfizem kolobarja]] – [[homotopija]] – [[Hopfova algebra]] – [[Guillaume de l'Hôpital|l'Hôpital, Guillaume de]] – [[l'Hôpitalovo pravilo]] – {{sopomenka|[[l'Hospitalovo pravilo]]}} – <!-- == l'Hôpitalovo pravilo --> [[Grace Hopper|Hopper, Grace]] – [[Roger Alan Horn|Horn, Roger Alan]] – [[William George Horner|Horner, William George]] – [[Hornerjev algoritem]] – [[Hortonov graf]] – [[Maarten van den Hove|Hove, Maarten van den]] – [[William Alvin Howard|Howard, William Alvin]] – [[Fred Hoyle|Hoyle, Fred]] – [[hozoeder]] – [[Pierre Henri Hugoniot|Hugoniout, Pierre Henri]] – [[hudičeva krivulja]] – [[Humbertov izrek]] – [[Adolf Hurwitz|Hurwitz, Adolf]] – [[Hurwitzev izrek o avtomorfizmu]] – [[Hurwitzeva funkcija zeta]] – [[Hurwitzeva matrika]] – [[Hurwitzeva ploskev]] – [[Huttonova enačba]] – [[Christiaan Huygens|Huygens, Christiaan]] – == I == [[ideal (teorija kolobarjev)|ideal]] – {{sopomenka|[[ideal kolobarja]]}} – <!-- == ideal (teorija kolobarjev) --> [[idealski faktor]] – [[idealsko število]] – [[idempotentnost]] – [[idempotentna matrika]] – [[identična matrika]] – [[identična transformacija]] – [[identiteta]] – <!-- == enakost (matematika) --> [[ikozaeder]] – [[ikozaedrska simetrija]] – [[ikozaedrski graf]] – [[ikozidodekaeder]] – {{sopomenka|[[ikozikaitetragon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> {{sopomenka|[[ikozitetragon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> [[imaginarna enota]] – [[imaginarna os]] – [[imaginarno število]] – [[imena števil]] – [[imenovalec]] – [[imerzija (matematika)|imerzija]] – [[implicitna enačba]] – [[implicitna funkcija]] – [[Vasilij Grigorjevič Imšenecki|Imšenecki, Vasilij Grigorjevič]] – [[incidenčna matrika]] – [[indijske številke]] – [[indikator (matematika)|indikator]] – [[inducirani podgraf]] – [[infinitezimala]] – [[infinitezimalni račun]] – [[Albert Edward Ingham|Ingham, Albert Edward]] – [[injektivna preslikava]] – [[injektivni kogenerator]] – [[Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko]] – [[integrabilna funkcija]] – [[integracija po delih]] – [[integracija z uvedbo nove spremenljivke]] – [[integracijska konstanta]] – <!-- == aditivna konstanta, konstanta integracije --> [[integracijski interval]] – [[integral]] – [[integral Čebišova]] – {{sopomenka|[[integralna eksponentna funkcija]]}} – <!-- == eksponentni integral --> [[integralna funkcija]] – {{sopomenka|[[integralni graf]]}} – <!-- == celoštevilski graf --> {{sopomenka|[[integralni logaritem]]}} – <!-- == logaritemski integral, integralski logaritem--> [[integralni račun]] – [[integralni sinus]] – [[integralska enačba]] – [[integralska funkcija]] – [[integralska transformacija]] – {{sopomenka|[[integralski logaritem]]}} – <!-- == logaritemski integral, integralni logaritem --> [[integrand]] – [[interpolacija]] – [[interval (matematika)|interval]] – [[intuicionizem]] – [[invarianta (matematika)|invarianta]] – [[invarianta grafa]] – [[invarianta j]] – <!-- j-invarianta --> {{sopomenka|[[invariantna točka]]}} – <!-- == negibna točka --> [[inverz]] – [[inverzija (matematika)|inverzija]] – [[inverzija točke]] – [[inverzivna geometrija]] – [[inverzna funkcija]] – {{sopomenka|[[inverzna matrika]]}} – <!-- == obratna matrika --> [[inverzni element]] – <!-- == obratni element --> [[involucija (matematika)|involucija]] – [[involutarna matrika]] – [[iracionalna enačba]] – [[iracionalno število]] – [[iregularno praštevilo]] – [[I Sin]] – [[istosrediščnost]] – <!-- == koncentričnost --> [[Iteracija (matematika)|iteracija]] – [[iteracija (matematika)]] – [[iterirana funkcija]] – [[Kenkiči Ivasava|Ivasava, Kenkiči]] – [[Ivasavova teorija]] – [[Kenneth Eugene Iverson]] – [[Iversonov oklepaj]] – [[James Ivory (matematik)|Ivory, James]] – [[Henryk Iwaniec|Iwaniec, Henryk]] – [[izbočeni kot]] – [[izhodišče]] – [[Izidor iz Mileta]] – [[izjavna forma]] – [[izjavna logika]] – [[izjemno obilno število]] – [[izmenična kota]] – [[izoedrska oblika]] – [[izogonalna oblika]] – [[izogonalna trajektorija]] – [[izohipsa]] – {{sopomenka|[[izohrona krivulja]]}} – <!-- == tavtohrona krivulja --> [[izolirana točka]] – {{sopomenka|[[izometrija]]}} – <!-- == togi premik --> [[izomorfizem]] – [[izomorfizem grafov]] – [[izomorfizem grupe]] – [[izoperimetrična neenakost]] – <!-- izoperimetrični problem --> [[izoperimetrični problem]] – <!-- == izoperimetrična neenakost --> [[izotoksalna oblika]] – [[izotopizem]] – [[izpeljana grupa]] – [[izračunljiva množica]] – [[izračunljivo število]] – [[izraz]] – [[izraz z oklepaji]] – [[izredno zelo sestavljeno število]] – [[izrek]] – [[izrek Aleksandrova]] – {{sopomenka|[[izrek Bertranda in Čebišova]]}} – <!-- == Bertrandova domneva --> [[izrek Cartwrightove]] – [[izrek Cauchyja in Kovalevske]] – {{sopomenka|[[izrek Čebišova]]}} – <!-- == Bertrandova domneva --> [[izrek Gaussa in Markova]] – [[izrek Gaussa in Ostrogradskega]] – [[izrek Hasseja in Minkowskega]] – [[izrek glavne limite]] – [[izrek gostote Čebotareva]] – [[izrek Kovalevske]] – [[izrek Kuratowskega]] – [[izrek Minkowskega]] – [[izrek monodromije]] – [[izrek o dobri urejenosti]] – [[izrek o dotikalnici]] – <!-- == izrek o tangenti --> [[izrek o dveh barvah]] – [[izrek o enoličnem razcepu]] – [[izrek o gostoti praštevil]] – <!-- praštevilski izrek --> [[izrek o implicitni funkciji]] – [[izrek o katetah]] – <!-- == Evklidov izrek --> [[izrek o kolobarju]] – [[izrek o končnem prirastku funkcije]] – <!-- == izrek o povprečni vrednosti, Lagrangeev izrek (matematična analiza) --> [[izrek o modularnosti]] – [[izrek o negibni točki]] – {{sopomenka|[[izrek o nepomični točki]]}} – <!-- == izrek o negibni točki --> [[izrek o neskončni opici]] – [[izrek o obodnem kotu]] – [[izrek o ostankih]] – <!-- == kitajski izrek o ostankih --> [[izrek o praštevilih]] – [[izrek o petih barvah]] – <!-- == izrek petih barv --> [[izrek o petkotniških številih]] – [[izrek o povprečni vrednosti]] – <!-- izrek o končnem prirastku funkcije, Lagrangeev izrek (matematična analiza) --> [[izrek o potenci točke]] – [[izrek o residuih]] – [[izrek o sečnicah]] – <!-- == izrek o sekantah --> [[izrek o sekantah]] – <!-- == izrek o sečnicah --> [[izrek o simetrali kota]] – {{sopomenka|[[izrek o štirih barvah]]}} – <!-- == izrek štirih barv --> [[izrek o štirih temenih]] – [[izrek o tangenti]] – <!-- == izrek o dotikalnici --> [[izrek o tetivah]] – [[izrek o vsotah dveh kvadratov]] – [[izrek o vmesni vrednosti]] – <!-- Bolzanov izrek, Bolzano-Cauchyjev izrek --> [[izrek omejenosti funkcije]] – [[izrek petih barv]] – <!-- izrek o petih barvah --> [[izrek sedmih krožnic]] – [[izrek Skolema in Noetherjeve]] – [[izrek štirih barv]] – <!-- izrek o štirih barvah --> [[izrek vmesne vrednosti]] – [[izreki izomorfizma]] – [[izreki skladnosti]] – [[izrojenost (matematika)|izrojenost]] – <!-- degeneriranost --> [[izrojena porazdelitev]] – [[izsek]] – [[izsrednost]] – <!-- ekscentričnost --> [[iztegnjeni kot]] – == J == [[j-invarianta]] – <!-- == invarianta j --> [[Carl Gustav Jakob Jacobi|Jacobi, Carl Gustav Jakob]] – [[Jacobijev operator]] – [[Jacobijev simbol]] – [[Jacobijevi polinomi]] – {{sopomenka|[[Jacobijeva determinanta]]}} – <!-- == Jacobijeva matrika --> [[Jacobijeva diferencialna enačba]] – [[Jacobijeva enakost]] – [[Jacobijeva funkcija theta]] – [[Jacobijeva matrika]] – [[Jacobijeva matrika in determinanta]] – [[Jakub ibn Tarik]] – [[Jang Hui]] – [[Zvonimir Janko|Janko, Zvonimir]] – [[japonske številke]] – [[James Hopwood Jeans|Jeans, James Hopwood]] – [[Harold Jeffreys|Jeffreys, Harold]] – [[Dimitrij Fjodorovič Jegorov|Jegorov, Dimitrij Fjodorovič]] – [[Fritz John|John, Fritz]] – {{sopomenka|[[Johnova transformacija]]}} – <!-- == rentgenska transformacija --> [[Norman Johnson (matematik)|Johnson, Norman]] – [[Johnsonov graf]] – [[Johnsonovo telo]] – [[Ernest de Jonquières|Jonquières, Ernest de]] – [[Ernst Pascual Jordan|Jordan, Ernst Pascual]] – [[Marie Ennemond Camille Jordan|Jordan, Marie Ennemond Camille]] – [[Jordan-Schönfliesov izrek]] – <!-- Schönfliesov izrek --> [[Jordanov krivuljni izrek]] – [[Jordanov mnogokotnik]] – <!-- == preprosti mnogokotnik --> [[Jordanova mera]] – {{sopomenka|[[Journal für die Reine und Angewandte Mathematik]]}} – <!-- == Crelleova revija --> [[Journal of Approximation Theory]] – [[Journal of Graph Theory]] – [[Journal of Inequalities and Applications]] – [[Journal of Mathematical Analysis and Applications]] – [[Journal of Number Theory]] – [[Gaston Maurice Julia|Julia, Gaston Maurice]] – [[Juliajeva množica]] – [[ibn Junis]] – [[junktor]] – == K == [[k-celica (matematika)|k-celica]] – [[Mark Kac|Kac, Mark]] – [[Venjamin Fjodorovič Kagan|Kagan, Venjamin Fjodorovič]] – [[Soiči Kakeja|Kakeja, Soiči]] – [[Kakejev problem igle]] – [[kalkulator]] – [[Egbert van Kampen|Kampen, Egbert van]] – [[Niky Kamran|Kamran, Niky]] – [[kanonizacija grafa]] – {{sopomenka|[[kanonska baza]]}} – <!-- == standardna baza --> [[kantelacija]] – [[Leonid Vitaljevič Kantorovič|Kantorovič, Leonid Vitaljevič]] – [[kaotična dinamika]] – [[Šri Datatreja Ramačandra Kaprekar|Kaprekar, Šri Datatreja Ramačandra]] – [[Kaprekarjevo število]] – [[Šašičand Fatehčand Kapoor|Kapoor, Šašičand Fatehčand]] – [[karakterizacija (matematika)|karakterizacija]] – [[karakteristična funkcija]] – [[karakteristična funkcija (konveksna analiza)]] – [[karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve]] – [[karakteristični eksponent Ljapunova]] – [[karakteristični polinom (linearna algebra)|karakteristični polinom]] – [[karakteristično število Ljapunova]] – [[Jovan Karamata|Karamata, Jovan]] – [[kardinalno število]] – [[kardinalnost]] – <!-- moč množice, števnost množice --> [[kardinalnost kontinuuma]] – {{sopomenka|[[kardioida]]}} – <!-- == srčnica --> [[Theodore von Kármán|Kármán, Theodore von]] – [[Karnaughov graf]] – [[Karpos]] – [[kartezični koordinatni sistem]] – {{sopomenka|[[kartezični oval]]}} – <!-- == Descartesov oval --> [[kartezični produkt]] – [[kartezični produkt grafov]] – [[Abraham Gotthelf Kästner|Kästner, Abraham Gotthelf]] – [[kategorija]] – [[kategorija (matematika)]] – [[kategorija množic]] – [[katenoid]] – [[kateta]] – [[Katjajana]] – [[Ke Čao]] – [[Keithovo število]] – [[Johannes Kepler|Kepler, Johannes]] – [[Kepler-Bouwkampova konstanta]] – <!-- konstanta včrtanih mnogokotnikov --> [[Kepler-Poinsotov polieder]] – <!-- Kepler-Poinsotovo telo --> {{sopomenka|[[Kepler-Poinsotovo telo]]}} – <!-- == Kepler-Poinsotov polieder --> [[Keplerjev trikotnik]] – <!-- zlati pravokotni trikotnik, Priceov trokotnik --> [[Harry Kesten|Kesten, Harry]] – [[kiralnost (matematika)|kiralnost]] – [[Thomas Penyngton Kirkman|Kirkman, Thomas Penyngton]] – [[Kirkmanov problem o učenki]] – {{sopomenka|[[kistetraeder]]}} – <!-- == triakisni tetraeder, triakistetraeder --> [[kitajske številke]] – [[kitajski izrek o ostankih]] – [[Sergiu Klainerman|Klainerman, Sergiu]] – [[Erica Klarreich|Klarreich, Erica]] – [[klasična modularna krivulja]] – [[klasični Hamiltonov kvaternion]] – [[klasifikacija končnih enostavnih grup]] – [[klasifikacija Petrova]] – [[Victor LaRue Klee|Klee, Victor LaRue]] – [[Stephen Cole Kleene|Kleen, Stephen Cole]] – [[Kleene-Rosserjev paradoks]] – [[Kleenejev izrek o negibni točki]] – [[Kleenejeva algebra]] – [[Klein]] – [[Felix Klein|Klein, Felix]] – [[Felix Christian Klein|Klein, Felix Christian]] – [[Kleinov četverček]] – <!-- Kleinova štiri-grupa --> [[Kleinov kvadrik]] – [[Kleinov kvartik]] – [[Kleinova grupa]] – [[Kleinova steklenica]] – [[Kleinova štirikratna grupa]] – [[Klingenove Eisensteinove vrste]] – [[klin (geometrija)|klin]] – [[klinasto število]] – [[klitop]] – [[klotoida]] – [[Bronisław Knaster|Knaster, Bronisław]] – [[Adolf Kneser|Kneser, Adolf]] – [[Hellmuth Kneser|Kneser, Hellmuth]] – [[Kneserjev graf]] – [[Knjiga lem]] – [[Walter Knödel|Knödel, Walter]] – [[Knödlovo število]] – [[Cargill Gilston Knott|Knott, Cargill Gilston]] – [[Donald Knuth|Knuth, Donald]] – [[Knuthov zapis z dvignjeno puščico]] – [[Adam Adamandy Kochański|Kochański, Adam Adamandy]] – [[Kochova krivulja]] – [[kocka]] – [[kocka Tihonova]] – [[kockin graf]] – [[Kunihiko Kodaira|Kodaira, Kunihiko]] – [[Kodairova razsežnost]] – [[koeficient]] – [[kofaktor (matematika)|kofaktor]] – [[kohleoida]] – [[kohomologija obsega]] – [[kohomološka grupa]] – [[koincidenčna točka]] – [[kokvaternion]] – [[količnik]] – [[kolinearne točke]] – [[kolinearnost]] – [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov|Kolmogorov, Andrej Nikolajevič]] – [[kolobar]] – <!-- krožni kolobar --> [[kolobar (algebra)]] – {{sopomenka|[[kolobar (geometrija)]]}} – <!-- == kolobar --> [[kolobar množic]] – [[kolobar Noetherjeve]] – [[kolobar period]] – [[kolobarski ideal]] – [[kombinacija (matematika)|kombinacija]] – [[kombinatorična konstrukcija]] – [[kombinatorična optimizacija]] – [[kombinatorična preslikava]] – [[kombinatorika]] – [[kompaktifikacija (matematika)|kompaktifikacija]] – [[kompaktna množica]] – [[kompaktni operator]] – [[kompaktni prostor]] – [[kompaktni obseg]] – [[komplanarnost]] – [[kompleksija]] – [[kompleksna analiza]] – [[kompleksna premica]] – [[kompleksna projektivna ravnina]] – [[kompleksna ravnina]] – [[kompleksni logaritem]] – [[kompleksni prostor]] – [[kompleksno število]] – [[kompleksnost Kolmogorova]] – [[komplement]] – [[komplement grafa]] – [[komplement množice]] – [[komplementarna množica]] – [[komplementarni graf]] – [[komplanarnost]] – [[kompozicija (kombinatorika)|kompozicija]] – [[kompozitum funkcij]] – [[komutacijska matrika]] – [[komutativna algebra]] – [[komutativni monoid]] – [[komutativni obseg]] – [[komutativnost]] – [[koncentričnost]] – [[Maksim Lvovič Koncevič|Koncevič, Maksim Lvovič]] – [[končna grupa]] – [[končna množica]] – [[končna razlika]] – [[končna razširitev]] – [[končni obseg]] – [[končnoporojena Abelova grupa]] – [[konfiguracija oglišča]] – [[konfiguracija stranskih ploskev]] – [[konformna preslikava]] – [[konformna transformacija]] – [[konfluentna hipergeometrična funkcija]] – [[kongruenca]] – [[kongruenca (geometrija)]] – [[kongruenčna enačba]] – [[kongruenčna relacija]] – {{sopomenka|[[kongruentno število]]}} – <!-- == skladno število --> [[kongruum]] – [[konhoida]] – [[Dénes Kőnig|Kőnig, Dénes]] – [[konjugirano kompleksno število]] – [[konkavna funkcija]] – [[konkavna množica]] – [[konkurentne premice]] – [[Konon]] – [[konstanta]] – {{sopomenka|[[konstanta integracije]]}} – <!-- == aditivna konstanta --> [[konstanta omega]] – [[konstanta praštevilskih dvojčkov]] – [[konstrukcija Kochańskega]] – {{sopomenka|[[konstrukcije z ravnilom in šestilom]]}} – <!-- == geometrijska konstrukcija --> [[konstruktabilna točka]] – [[konstruktabilno število]] – [[konstruktibilne točke]] – [[konstruktivizem (filozofija matematike)]] – [[kontinuum]] – [[kontinuum (teorija množic)]] – [[kontinuum (topologija)]] – [[konveksna funkcija]] – [[konveksna krivulja]] – {{sopomenka|[[konveksna lupina]]}} – <!-- == konveksna ogrinjača --> [[konveksna množica]] – [[konveksna ogrinjača]] – <!-- konveksna lupina --> [[konveksni polieder]] – [[konveksni politop]] – [[konveksno uniformno satovje]] – [[konvergenca]] – [[konvergenčni polmer]] – [[konvergent]] – [[konvergentna matrika]] – [[konvergentna vrsta]] – [[Bernard Osgood Koopman|Koopman, Bernard Osgood]] – [[koordinatni sistem]] – [[koordinatno izhodišče]] – [[koplementarni kot]] – {{sopomenka|[[koračna funkcija]]}} – <!-- == skočna funkcija --> [[korazsežnost]] – [[korelacijska matrika]] – [[koren]] – [[koren enote]] – [[korenjenje]] – [[korenova črta]] – <!-- korenska črta --> [[korenska črta]] – <!-- korenova črta --> [[Aleksander Nikolajevič Korkin|Korkin, Aleksander Nikolajevič]] – [[Diederik Johannes Korteweg|Korteweg, Diederik Johannes]] – [[Korteweg-de Vriesova enačba]] – [[kosekans]] – [[kosinus]] – [[kosinus versus]] – {{sopomenka|[[kosinusni integral]]}} – <!-- == trigonometrični integral --> [[kosinusni izrek]] – [[kosoma linearna mnogoterost]] – [[kot]] – <!-- ravninski kot --> [[kot nič]] – [[kotangens]] – [[Aleksander Petrovič Kotelnikov|Kotelnikov, Aleksander Petrovič]] – [[kotna ekscentričnost]] – [[kotna funkcija]] – [[kotna izsrednost]] – [[kotna stopinja]] – [[kotni primanjkljaj]] – [[Sofja Vasiljevna Kovalevska|Kovalevska, Sofja Vasiljevna]] – [[kovariančna matrika]] – [[kovinska sredina]] – <!-- kovinsko število --> {{sopomenka|[[kovinsko število]]}} – <!-- == kovinska sredina --> [[krajišče]] – [[Christian Kramp|Kramp, Christian]] – [[krat]] – [[Mihajlo Pilipovič Kravčuk|Kravčuk, Mihajlo Pilipovič]] – [[Kravčukovi polinomi]] – [[Kravčukove matrike]] – [[Jakub Kresa|Kresa, Jakub]] – [[kritična premica]] – [[krivočrtne koordinate]] – [[krivulja]] – [[krivulja ampersand]] – [[krivulja četrte stopnje]] – [[krivulja Minkowskega]] – [[krivulja s konstantno širino]] – [[krivulja Sierpińskega]] – [[krivulja šeste stopnje]] – [[krivulja tretje stopnje]] – [[krivulja zapolnjevanja prostora]] – <!-- neskončnogosta krivulja --> [[krivuljni integral]] – [[France Križanič|Križanič, France]] – {{sopomenka|[[križna antiprizma]]}} – <!-- == antiprizma --> [[križna kapica]] – [[krog]] – [[krog devetih točk]] – [[krogelna funkcija]] – [[krogla]] – [[kromatični indeks]] – [[kromatično število]] – [[Leopold Kronecker|Kronecker, Leopold]] – [[Kroneckerjev izrek]] – [[Kroneckerjev produkt]] – [[Kroneckerjev simbol]] – {{sopomenka|[[Kroneckerjev simbol delta]]}} – <!-- == Kroneckerjeva delta --> {{sopomenka|[[Kroneckerjev tenzor]]}} – <!-- == Kroneckerjeva delta --> [[Kroneckerjeva delta]] – <!-- Kroneckerjev simbol delta --> [[Kroneckerjeva množica]] – [[krožna algebrska krivulja]] – [[krožna funkcija]] – <!-- ciklometrična funkcija --> [[krožna matrika]] – [[krožne točke v neskončnosti]] – {{sopomenka|[[krožni kolobar]]}} – <!-- == kolobar --> [[krožni izsek]] – {{sopomenka|[[krožni graf]]}} – <!-- == cirkulantni graf --> [[krožni lok]] – [[krožni odsek]] – [[krožnica]] – [[krožnica devetih točk]] – [[Wolfgang Krull|Krull, Wolfgang]] – [[Krullova razsežnost]] – [[Martin David Kruskal|Kruskal, Martin David]] – [[Ksenokrat]] – [[kub]] – <!-- kubično število --> [[kubična enačba]] – [[kubična funkcija]] – [[kubična ravninska krivulja]] – [[kubični graf]] – [[kubični koren]] – {{sopomenka|[[kubično število]]}} – <!-- == kub --> [[Jonas Kubilius (matematik)|Kubilius, Jonas]] – [[kubiprisekan kubooktaeder]] – [[kubno praštevilo]] – [[kubohemioktaeder]] – {{sopomenka|[[kuboid]]}} – <!-- == kvader --> {{sopomenka|[[kuboktaeder]]}} – <!-- == kubooktaeder --> [[kubooktaeder]] – [[Oton Kučera|Kučera, Oton]] – [[Ernst Eduard Kummer|Kummer, Ernst Eduard]] – [[kupola (geometrija)|kupola]] – [[Kazimierz Kuratowski|Kuratowski, Kazimierz]] – [[Đuro Kurepa|Kurepa, Đuro]] – [[Kurepov kontinuum]] – [[Kurepovo drevo]] – [[Svetozar Kurepa|Kurepa, Svetozar]] – [[Boris Abramovič Kušner|Kušner, Boris Abramovič]] – [[Martin Wilhelm Kutta|Kutta, Martin Wilhelm]] – [[kvader]] – <!-- kuboid --> [[kvadrat]] – [[kvadrat (algebra)]] – [[kvadrat (geometrija)]] – [[kvadrat Sierpińskega]] – {{sopomenka|[[kvadratični reciprocitetni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni recipročnostni zakon, kvadratni reciprocitetni zakon --> [[kvadratna antiprizma]] – [[kvadratna enačba]] – [[kvadratna forma]] – [[kvadratna kupola]] – [[kvadratna matrika]] – [[kvadratna piramida]] – <!-- štiristrana piramida --> [[kvadratni koren]] – [[kvadratni koren števila 2]] – <!-- Pitagorova konstanta --> [[kvadratni koren števila 3]] – <!-- Teodorova konstanta --> [[kvadratni koren števila 5]] – [[kvadratni koren števila 6]] – [[kvadratni koren števila 7]] – [[kvadratni koren števila 10]] – [[kvadratni obseg]] – [[kvadratni ostanek]] – {{sopomenka|[[kvadratni polinom]]}} – <!-- == kvadratna funkcija --> [[kvadratni prisekani trapezoeder]] – {{sopomenka|[[kvadratni reciprocitetni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni reciprocitetni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> {{sopomenka|[[kvadratni recipročnostni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni reciprocitetni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> [[kvadratno iracionalno število]] – [[kvadratno piramidno število]] – [[kvadratno polje]] – [[kvadratno število]] – [[kvadratno tlakovanje]] – [[kvadratrika]] – [[kvadratrisa]] – <!-- == kvadratrika --> [[kvadratura]] – [[kvadratura (matematika)]] – [[kvadratura kvadrata]] – [[kvadratura kroga]] – [[kvadratura parabole]] – [[kvadrik]] – [[kvadrik (projektivna geometrija)]] – {{sopomenka|[[kvadriranje]]}} – [[kvartični graf]] – [[kvaternion]] – [[kvaternionska grupa]] – [[kvaternionska Juliajeva množica]] – [[kvazidiedrska grupa]] – [[kvazigrupa]] – [[kvazipravilni polieder]] – [[kvocient]] – [[kvocientna grupa]] – [[kvocientna množica]] – [[kvocientni kolobar]] – [[kvocientni obseg]] – == L == [[L-funkcija]] – [[L-sistem]] – <!-- Lindenmayerjev sistem --> {{sopomenka|[[L-vrsta]]}} – <!-- == L-funkcija --> [[Charles-Jean de La Vallée Poussin|La Vallée Poussin, Charles-Jean de]] – [[La Vallée Poussinov graf]] – [[Olga Aleksandrovna Ladiženska|Ladiženska, Olga Aleksandrovna]] – [[Jeffrey Lagarias|Lagarias, Jeffrey]] – [[Joseph-Louis de Lagrange|Lagrange, Joseph-Louis de]] – [[Lagrange-Bürmannova enačba]] – [[Lagrangeev izrek]] – [[Lagrangeev izrek (matematična analiza)]] – <!-- == izrek o povprečni vrednosti, izrek o končnem prirastku funkcije --> [[Lagrangeev izrek (teorija grup)]] – [[Lagrangeev izrek (teorija števil)]] – [[Lagrangeev izrek obratne funkcije]] – [[Lagrangeev izrek štirih kvadratov]] – [[Lagrangeev mmnožitelj]] – <!-- Lagrangeev multiplikator --> {{sopomenka|[[Lagrangeev multiplikator]]}} – <!-- == Lagrangeev množitelj --> [[Lagrangeev polinom]] – [[Lagrangeeva enakost]] – [[Lagrangeeva funkcija]] – [[Lagrangeeva interpolacijska enačba]] – [[Lagrangeevo število]] – [[lakuna Petrovskega]] – [[Gerard Laman|Laman, Gerard]] – [[Lamanov graf]] – [[Johann Heinrich Lambert|Lambert, Johann Heinrich]] – [[Lambertova funkcija W]] – [[Lambertova vrsta]] – [[Cornelius Lanczos|Lanczos, Cornelius]] – [[Lanczosev algoritem]] – [[Lanczoseva aproksimacija]] – [[Edmund Landau|Landau, Edmund]] – [[Landau-Ramanudžanova konstanta]] – [[Landauov izrek o praštevilskih idealih]] – {{sopomenka|[[Landauov simbol]]}} – <!-- == O notacija --> [[Landauova funkcija]] – [[Landauovi problemi]] – [[Jevgenij Mihajlovič Landis|Landis, Jevgenij Mihajlovič]] – [[Serge Lang|Lang, Serge]] – [[Leo Jerome Lange|Lange, Leo Jerome]] – [[Rudolf Ernest Langer|Langer, Rudolf Ernest]] – [[Robert Langlands|Langlands, Robert]] – [[Langlandsov program]] – [[Michael Florent van Langren|Langren, Michael Florent van]] – [[Pierre-Simon Laplace|Laplace, Pierre-Simon]] – [[Laplace-Stieltjesova transformacija]] – [[Laplaceova diferencialna enačba]] – [[Laplaceova enačba]] – [[Laplaceova matrika]] – [[Laplaceova transformacija]] – [[lastna množica]] – [[lastna vrednost]] – [[lastni vektor]] – [[lastnost Markova]] – [[Laurentova vrsta]] – [[latinski kvadrat]] – [[latinski pravokotnik]] – [[Detlef Laugwitz|Laugwitz, Detlef]] – [[Pierre Alphonse Laurent|Laurent, Pierre Alphonse]] – [[Laurentov polinom]] – [[Laurentova vrsta]] – [[Peter David Lax|Lax, Peter David]] – [[Henri Léon Lebesgue|Lebesgue, Henri Léon]] – [[Lebesgue-Stieltjesov integral]] – [[Lebesguov integral]] – [[Lebesguova mera]] – [[Solomon Lefschetz|Lefschetz, Solomon]] – [[Lefschetzov izrek o hiperravnini]] – [[Lefschetzov izrek o negibni točki]] – [[Lefschetzova dualnost]] – [[Lefschetzovo število]] – [[Adrien-Marie Legendre|Legendre, Adrien-Marie]] – [[Legendrov izrek o treh kvadratih]] – [[Legendrov simbol]] – [[Legendrova domneva]] – [[Legendrova enačba]] – [[Legendrova funkcija]] – [[Legendrova funkcija hi]] – [[Legendrova konstanta]] – [[Legendrova transformacija]] – [[Legendrovi polinomi]] – [[Russell Sherman Lehman|Lehman, Russell Sherman]] – [[Lehmanov faktorizacijski algoritem]] – [[Derrick Henry Lehmer|Lehmer, Derrick Henry]] – [[Lehmer-Shurov algoritem]] – [[Lehmerjev algoritem GCD]] – [[Lehmerjev generator naključnih števil]] – [[Lehmerjev par]] – [[Lehmerjev polinom]] – [[Lehmerjev problem Eulerjeve funkcije fi]] – [[Lehmerjeva domneva]] – [[Lehmerjeva koda]] – [[Lehmerjeva matrika]] – [[Lehmerjeva sredina]] – [[Lehmerjevo sito]] – [[Lehmerjevo zaporedje]] – [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniz, Gottfried Wilhelm]] – [[Leibnizev harmonični trikotnik]] – [[Leibnizev kriterij]] – [[Leibnizeva izohrona]] – [[Leibnizeva vrsta]] – [[leksikografski produkt grafov]] – [[lema]] – [[lema Zolotarjova]] – [[lema o rokovanju]] – [[lemniskata]] – [[Arjen Lenstra|Lenstra, Arjen]] – [[Hendrik Lenstra|Lenstra, Hendrik]] – [[Leonardova trojica]] – [[Matyáš Lerch|Lerch, Matyáš]] – {{sopomenka|[[Lerchev transcendent]]}} – <!-- == Lercheva funkcija zeta --> [[Lercheva funkcija zeta]] – [[Stanisław Leśniewski (filozof)|Leśniewski, Stanisław]] – [[Lesterjev izrek]] – [[Lesterjev krog]] – [[lestvica logaritemskega računala]] – [[leva fakulteta]] – [[William Judson LeVeque|LeVeque, William Judson]] – [[Tullio Levi-Civita|Levi-Civita, Tullio]] – [[Levi-Civitajev obseg]] – [[Levi-Civitajev simbol]] – [[levi odvod]] – [[Paul Pierre Lévy|Lévy, Paul Pierre]] – [[Lévyjeva konstanta]] – [[Lévyjeva krivulja C]] – [[Anders Johan Lexell|Lexell, Anders Johan]] – [[L-funkcije]] – [[Guillaume de l'Hôpital|l'Hôpital, Guillaume de]] – [[l'Hôpitalovo pravilo]] – [[Li Či]] – [[Guglielmo Libri Carucci dalla Sommaja|Libri Carucci dalla Sommaja, Guglielmo]] – [[Lijev kriterij]] – [[Marius Sophus Lie|Lie, Marius Sophus]] – [[Liejev algebroid]] – [[Liejev grupoid]] – [[Liejeva algebra]] – [[Liejeva grupa]] – [[Liejeva teorija]] – [[Elliott Hershel Lieb|Lieb, Elliott Hershel]] – [[Liebova konstanta kvadratnega ledu]] – [[liha funkcija]] – [[liho število]] – [[lihost]] – [[limita (matematika)]] – [[limita (topologija)]] – [[limita funkcije]] – [[limitna točka]] – [[Lin Či]] – [[Ferdinand von Lindemann|Lindemann, Ferdinand von]] – [[Lindemann-Weierstrassov izrek]] – {{sopomenka|[[Lindenmayerjev sistem]]}} – <!-- == L-sistem --> [[Elon Lindenstrauss|Lindenstrauss, Elon]] – [[Ignaz Lindner|Lindner, Ignaz]] – [[linearna algebra]] – [[linearna ekscentričnost]] – [[linearna enačba]] – [[linearna forma]] – [[linearna funkcija]] – [[linearna izsrednost]] – [[linearna kombinacija]] – [[linearna neodvisnost]] – [[linearna odvisnost]] – [[linearna transformacija]] – [[linearni funkcional]] – [[linearni operator]] – {{sopomenka|[[linearni polinom]]}} – <!-- == linearna funkcija --> [[linearni podprostor]] – [[linearni prostor]] – [[Jurij Vladimirovič Linnik|Linnik, Jurij Vladimirovič]] – [[Linnikov izrek]] – [[Jacques-Louis Lions|Lions, Jacques-Louis]] – [[Joseph Liouville|Liouville, Joseph]] – [[Liouvillov izrek]] – [[Liouvillova funkcija]] – [[Liouvillova konstanta]] – [[Liouvillova ploskev]] – [[Liouvillovo število]] – [[Jules Antoine Lissajous|Lissajous, Jules Antoine]] – [[Lissajousova krivulja]] – [[lituus]] – [[John Edensor Littlewood|Littlewood, John Edensor]] – [[Liu Hui]] – [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov|Ljapunov, Aleksander Mihajlovič]] – [[Ljubljanski graf]] – [[Martin Löb|Löb, Martin]] – [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski|Lobačevski, Nikolaj Ivanovič]] – [[Frank Richard Löbell|Löbell, Frank Richard]] – [[Löbov izrek]] – [[logaritem]] – [[logaritemska funkcija]] – [[logaritemska lestvica]] – [[logaritemska spirala]] – [[logaritemski integral]] – <!-- integralski logaritem, integralni logaritem --> [[logaritemski odvod]] – [[logaritemski sinus]] – [[logaritemski tangens]] – [[logaritemsko računalo]] – {{sopomenka|[[logaritmični integral]]}} – <!-- == logaritemski integral --> {{sopomenka|[[logaritmično računalo]]}} – <!-- == logaritemsko računalo --> {{sopomenka|[[logična matrika]]}} – <!-- == binarna matrika --> [[logika]] – [[logistična funkcija]] – [[logistična krivulja]] – [[lok (geometrija)]] – [[lokalna analiza]] – [[lokalni homomorfizem]] – [[lokalni obseg]] – [[lokalno konstantna funkcija]] – [[lokalno konveksni prostor]] – [[loksodroma]] – [[Irina Aleksandrovna Lomazova|Lomazova, Irina Aleksandrovna]] – [[lomljenka]] – <!-- poligonska črta, poligonalna poteza --> [[lomnica (geometrija)|lomnica]] – [[Londonsko matematično društvo]] – [[Christen Longberg|Longberg, Christen]] – [[de Longchampsova točka]] – [[Lorentzeva grupa]] – <!-- homogena Lorentzeva grupa --> [[Edward Norton Lorenz|Lorenz, Edward Norton]] – [[Lorenzev atraktor]] – [[Lorenzev sistem]] – [[Löwenheim-Skolemov izrek]] – [[Samuel Loyd|Loyd, Samuel]] – [[Édouard Lucas|Lucas, François Édouard Anatole]] – [[Lucasovo število]] – [[Lucasovo zaporedje]] – [[Lucasov profesor matematike]] – [[Jan Łukasiewicz|Łukasiewicz, Jan]] – [[Nikolaj Nikolajevič Luzin|Luzin, Nikolaj Nikolajevič]] – [[lvovska matematična šola]] – == M == [[James MacCullagh|MacCullagh, James]] – [[Alexander Macfarlane|Macfarlane, Alexander]] – [[John Machin]] – [[Machinova formula]] – [[Colin Maclaurin|Maclaurin, Colin]] – [[Maclaurinova sektrisa]] – [[Maclaurinova trisektrisa]] – [[Maclaurinova vrsta]] – [[Jošisuke Macunaga|Macunaga, Jošisuke]] – [[magični kvadrat]] – [[Leontij Filipovič Magnicki|Magnicki, Leontij Filipovič]] – [[Kurt Mahler|Mahler, Kurt]] – [[majevske številke]] – [[majevski kvadrat]] – [[mali Fermatov izrek]] – <!-- == Fermatov mali izrek --> {{sopomenka|[[mali rombiikozidodekaeder]]}} – <!-- == rombiikozidodekaeder --> [[Carl Johan Malmsten|Malmsten, Carl Johan]] – [[Étienne Louis Malus|Malus, Étienne Louis]] – [[Benoît Mandelbrot|Mandelbrot, Benoît]] – [[Mandelbrotova množica]] – [[Hans Carl Friedrich von Mangoldt|Mangoldt, Hans Carl Friedrich von]] – [[von Mangoldtova funkcija]] – [[Jurij Ivanovič Manin|Manin, Jurij Ivanovič]] – [[Henry Berthold Mann|Mann, Henry Berthold]] – [[Mannov izrek]] – [[Abu Nasr Mansur]] – [[Sibe Mardešić|Mardešić, Sibe]] – [[Marinos]] – [[Andrej Andrejevič Markov (mlajši)|Markov, Andrej Andrejevič (mlajši)]] – [[Andrej Andrejevič Markov (starejši)|Markov, Andrej Andrejevič (starejši)]] – [[Vladimir Andrejevič Markov|Markov, Vladimir Andrejevič]] – [[markovska mreža]] – [[markovska trojica]] – [[markovska veriga]] – [[markovski proces]] – [[matematična analiza]] – [[matematična disciplina]] – <!-- matematična panoga --> [[matematična fizika]] – [[matematična indukcija]] – [[matematična kemija]] – [[matematična konstanta]] – [[matematična operacija]] – <!-- aritmetična operacija, računska operacija --> [[matematična panoga]] – <!-- == matematična disciplina --> [[matematična singularnost]] – [[matematična struktura]] – [[matematična tekmovanja]] – [[matematična terminologija]] – [[matematične znanosti]] – [[matematični dokaz]] – [[matematični inštitut]] – [[Matematični inštitut, Univerza v Oxfordu]] – [[Matematični inštitut Maxa Plancka]] – [[Matematični inštitut Poljske akademije znanosti]] – [[Matematični inštitut Steklova]] – [[matematični intuicionizem]] – [[matematični izraz]] – [[matematični konstruktivizem]] – [[matematični model]] – [[matematični objekt]] – [[matematični priročnik]] – [[Matematični priročnik (Bronštejn, Semendjajev)]] – [[matematični problem]] – [[matematični simbol]] – <!-- == matematični znak --> [[matematični znak]] – <!-- = matematični simbol --> [[matematično naključje]] – [[matematik]] – [[matematika]] – [[matematika na Slovenskem]] – [[matematika na šahovnici]] – <!-- problem šahovskega tipa --> [[Mathematica Balkanica]] – [[Mathematics of Computation]] – [[Mathematische Annalen]] – [[Mathematische Zeitschrift]] – [[MathWorld]] – [[matrična algebra]] – [[matrična enota]] – [[matična struktura]] – [[matrično množenje]] – [[matrika]] – [[matrika enic]] – [[matrika evklidskih razdalj]] – [[matrika identitete]] – [[matrika M]] – [[matrika P]] – [[matrika preslikave]] – [[matrika razdalj]] – [[matrika s spremenljivimi predznaki]] – [[matrika sosednosti]] – [[matrika stopenj]] – [[matrika vrtenja]] – [[matrika Z (matematika)|matrika Z]] – [[matroid]] – [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis|Maupertuis, Pierre-Louis Moreau de]] – [[Francesco Maurolico|Maurolico, Francesco]] – [[Tobias Mayer|Mayer, Tobias]] – [[Stanisław Mazur|Mazur, Stanisław]] – [[Mazur-Ulamov izrek]] – [[Stefan Mazurkiewicz|Mazurkiewicz, Stefan]] – [[Douglas McIlroy|McIlroy, Douglas]] – [[medalja Georga Cantorja]] – [[mediana]] – [[Mednarodna matematična zveza]] – [[Mednarodni matematični kongres]] – [[mehanik]] – [[mehanika]] – [[Meissel-Mertensova konstanta]] – [[Meixner-Pollaczekovi polinomi]] – [[Meixnerjevi polinomi]] – [[Hjalmar Mellin|Mellin, Hjalmar]] – [[Mellinova transformacija]] – [[Menehmo]] – [[Menelaj]] – [[Menelajev izrek]] – [[Karl Menger|menger, Karl]] – [[mengerjev izrek]] – [[Mengerjeva spužva]] – [[mera (matematika)|mera]] – [[mera iracionalnosti]] – [[mera štetja]] – [[Nicholas Mercator|Mercator, Nicholas]] – [[Mercatorjeva vrsta]] – <!-- Newton-Mercatorjeva vrsta --> [[Meredithov graf]] – [[Merjenje kroga]] – [[meromorfna funkcija]] – [[Marin Mersenne|Mersenne, Marin]] – {{sopomenka|[[Mersennovo praštevilo]]}} – <!-- Mersennovo število --> [[Mersennovo število]] – [[Franz Mertens|Mertens, Franz]] – [[Mertensova funkcija]] – [[mestna vrednost]] – [[mestni zapis]] – <!-- pozicijski sestav --> [[mešani produkt]] – [[mešano število]] – [[meta dvojno izginjajoč ikozaeder]] – [[metamatematika]] – [[Adriaan Metius|Metius, Adriaan]] – [[metoda čakravala]] – [[metoda izčrpavanja]] – [[metoda končnih elementov]] – [[metoda najmanjših kvadratov]] – [[metoda navadne iteracije]] – {{sopomenka|[[metoda pospešene iteracije]]}} – <!-- == Newtonova metoda, tangentna metoda, Newton-Raphsonova metoda --> [[metode računanja kvadratnih korenov]] – [[metoda regula falsi]] – [[metrični prostor]] – [[metrika]] – [[Nicholas Metropolis|Metropolis, Nicholas]] – [[Metropolis-Hastingsov algoritem]] – [[Metzlerjeva matrika]] – [[Midyjev izrek]] – [[Valentin Petrovič Mihajlov|Mihajlov, Valentin Petrovič]] – [[mikrozveznost]] – [[Edward Arthur Milne|Milne, Edward Arthur]] – [[John Willard Milnor|Milnor, John Willard]] – [[mimobežnica]] – <!-- pasanta --> [[minimalna ploskev]] – [[Hermann Minkowski|Minkowski, Hermann]] – [[Minkowski-Bouligandova razsežnost]] – [[minus]] – {{sopomenka|[[mirjagon]]}} – <!-- == desettisočkotnik --> [[Richard von Mises|Mises, Richard von]] – [[von Misesova porazdelitev]] – [[Anatolij Dimitrijevič Miškis|Miškis, Anatolij Dimitrijevič]] – [[Magnus Gösta Mittag-Leffler|Mittag-Leffler, Magnus Gösta]] – [[mittenpunkt]] – {{sopomenka|[[mnogočlenik]]}} – <!-- == polinom, veččlenik --> [[mnogokotnik]] – <!-- večkotnik --> [[mnogokotniško število]] – [[mnogokratnik]] – [[mnogokratno popolno število]] – [[mnogolična funkcija]] – [[mnogoploščnik]] – [[mnogoterost]] – [[množenec]] – [[množenje]] – [[množica]] – [[množica deliteljev]] – [[množica parov]] – [[množica slik]] – [[množica točk]] – [[množitelj]] – [[množitvena tabela]] – [[August Ferdinand Möbius|Möbius, August Ferdinand]] – [[Möbius-Kantorjev graf]] – [[Möbiusov trak]] – [[Möbiusova funkcija]] – [[Möbiusova inverzna formula]] – [[Möbiusova transformacija]] – {{sopomenka|[[moč množice]]}} – <!-- == kardinalnost --> [[močno praštevilo]] – [[močno regularni graf]] – [[močno število]] – <!-- popolna potenca --> [[modul]] – [[modul (algebrska teorija števil)]] – [[modul nad kolobarjem]] – [[modularna aritmetika]] – [[modularna forma]] – [[modularna funkcija]] – [[modularna grupa]] – [[modularna krivulja]] – [[Georg Mohr (matematik)|Mohr, Georg]] – [[Abraham de Moivre|Moivre, Abraham de]] – [[de Moivreov izrek]] – <!-- == de Moivreova formula --> [[de Moivreova formula]] – [[Monatshefte für Mathematik]] – [[Gaspard Monge|Monge, Gaspard]] – [[monodromija]] – [[monodromijska grupa]] – [[monoid]] – [[monom]] – <!-- enočlenik --> [[monostatični politop]] – [[monotonost]] – {{sopomenka|[[monotona funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[monotono zaporedje]] – [[Louis Joel Mordell|Mordell, Louis Joel]] – [[Mordellova domneva]] – [[Mordellova enačba]] – [[Mordellova krivulja]] – [[Dimitrij Dimitrijevič Morduhaj-Boltovskoj|Morduhaj-Boltovskoj Dimitrij Dimitrijevič]] – [[morfizem]] – [[Šigefumi Mori|Mori, Šigefumi]] – [[Nikita Fjodorovič Morozov|Morozov, Nikita Fjodorovič]] – [[Charles Bradfield Morrey|Morrey, Charles Bradfield]] – [[Harold Calvin Marston Morse|Morse, Harold Calvin Marston]] – [[Moserjev mnogokotniški zapis]] – [[Moskovski papirus]] – [[most (teorija grafov)|most]] – [[George Daniel Mostow|Mostow, George Daniel]] – [[Janez Mrčun|Mrčun, Janez]] – [[mreža]] – [[mreža telesa]] – <!-- poliedrska mreža --> [[Sjamadas Mukhopadjaja|Mukhopadjaja, Sjamadas]] – [[multigraf]] – [[multikompleksno število]] – [[multinomski izrek]] – [[multiplikacija]] – [[multiplikativna funkcija]] – [[multiplikativna kaskada]] – [[multistabilni polieder]] – [[multivektor]] – [[David Mumford|Mumford, David]] – [[Muséjevo hiperštevilo]] – == N == [[n-terica]] – [[Valentin Naboth|Naboth, Valentin]] – [[načelo vključitev in izključitev]] – [[nadobilno število]] – [[Nagelova točka]] – [[nagibna funkcija]] – [[nagnjeni mnogokotnik]] – [[najmanjši skupni imenovalec]] – [[najmanjši skupni mnogokratnik]] – [[najpomembnejša enačba na svetu]] – {{sopomenka|[[največja skupna mera]]}} – <!-- == največji skupni delitelj --> [[največji skupni delitelj]] – [[naključni poskus]] – [[naključnost]] – [[napačni dokaz]] – [[napaka]] – [[John Napier|Napier, John]] – [[Napierov logaritem]] – [[Narajanovo število]] – {{sopomenka|[[naraščajoča funkcija]]}} – <!-- monotonost --> {{sopomenka|[[naravna baza]]}} – <!-- == standardna baza --> [[naravna gostota]] – <!-- natural density --> [[naravni logaritem]] – [[naravni logaritem števila 2]] – [[naravni parameter]] – [[naravno število]] – [[John Forbes Nash|Nash, John Forbes]] – [[Nashevo ravnovesje]] – [[Crispin Nash-Williams|Nash-Williams, Crispin]] – [[nasprotna vrednost]] – [[nasprotni vektor]] – [[nasprotno število]] – [[navadna diferencialna enačba]] – {{sopomenka|[[navadna hipergeometrična funkcija]]}} – <!-- == hipergeometrična funkcija, Gaussova hipergeometrična funkcija --> {{sopomenka|[[navadni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek, enostavni verižni ulomek, pravilni verižni ulomek --> [[navidezni paradoks]] – [[navidezno popolno število]] – [[neasociativni kolobar]] – [[necelo število]] – [[neciklični graf]] – {{sopomenka|[[nedefinitna matrika]]}} – [[nedoločena enačba]] – [[nedoločena oblika]] – [[nedotakljivo število]] – [[neelementarna funkcija]] – [[neenačba]] – [[neenakost]] – [[neenakost bratov Markov]] – [[neenakost Cauchyja-Bunjakovskega]] – <!-- Cauchy-Schwarzova neenakost --> [[neenakost Čebišova]] – [[neenakost Markova]] – [[neevklidska geometrija]] – [[nefroida]] – {{sopomenka|[[negativno definitna matrika]]}} – [[negativno število]] – [[negibna premica]] – [[negibna točka]] – [[Zeev Nehari|Nehari, Zeev]] – [[Neharijeva mnogoterost]] – [[William Neile|Neile, William]] – [[Neilova parabola]] – [[Harry Lewis Nelson|Nelson, Harry Lewis]] – [[nemerljiva množica]] – [[Nemško matematično društvo]] – [[nenegativna matrika]] – [[nenegativno število]] – [[neničelni vektor]] – [[neničelno število]] – [[neodvisna enačba]] – [[neodvisnost (statistika)|neodvisnost]] – [[neprava rotacija]] – [[nepravi ulomek]] – [[nepravilna matrika]] – [[nepravilni petkotnik]] – {{sopomenka|[[neprazna množica]]}} – <!-- == prazna množica --> {{sopomenka|[[nepreštevna množica]]}} – <!-- == neštevna množica --> [[neprotislovnost]] – [[nerazcepni polinom]] – [[nerešeni matematični problemi]] – {{sopomenka|[[nerešeni problemi v matematiki]]}} – <!-- == nerešeni matematični problemi --> [[Cecil James Nesbitt|Nesbitt, Cecil James]] – [[neskladnost]] – [[neskončna aritmetična vrsta]] – [[neskončna diedrska grupa]] – [[neskončna množica]] – [[neskončna vrsta]] – [[neskončna vsota]] – {{sopomenka|[[neskončni desetiški ulomek]]}} – <!-- desetiški ulomek --> [[neskončni nagnjeni polieder]] – [[neskončni produkt]] – {{sopomenka|[[neskončni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek --> [[neskončno zaporedje]] – [[neskončnost]] – [[nesoizmerljivost]] – [[nestandardna analiza]] – [[Jurij Valentinovič Nesterenko|Nesterenko, Jurij Valentinovič]] – [[neštevna množica]] – <!-- nepreštevna množica --> [[neštevnost]] – [[Eugen Netto|Netto, Eugen]] – [[Jürgen Neukirch|Neukirch, Jürgen]] – [[Franz Ernst Neumann|Neumann, Franz Ernst]] – [[Hanna Neumann|Neumann, Hanna]] – [[John von Neumann|Neumann, John von]] – [[von Neumannovo naravno število]] – [[neusmerjeni graf]] – [[neveselo število]] – [[nevtralna mreža]] – [[nevtralni element]] – [[Morris Newman|Newman, Morris]] – [[Newman-Shanks-Williamsonovo praštevilo]] – [[Isaac Newton|Newton, Isaac]] – {{sopomenka|[[Newton-Gaussova premica]]}} – <!-- == Newtonova premica --> {{sopomenka|[[Newton-Leibnizeva enačba]]}} – <!-- osnovni izrek infinitezimalnega računa --> {{sopomenka|[[Newton-Mercatorjeva vrsta]]}} – <!-- == Mercatorjeva vrsta --> {{sopomenka|[[Newton-Raphsonova metoda]]}} – <!-- == Newtonova metoda, tangentna metoda, metoda pospešene iteracije --> [[Newtonov izrek]] – [[Newtonov polinom]] – [[Newtonov potencial]] – <!-- newtonovski potencial --> [[Newtonova metoda]] – <!-- tangentna metoda, metoda pospešene iteracije, Newton-Raphsonova metoda --> [[Newtonova premica]] – {{sopomenka|[[Newtonova serpentina]]}} – <!-- == okljuk (krivulja) --> {{sopomenka|[[newtonovski potencial]]}} – <!-- == Newtonov potencial --> [[nezadostno število]] – [[Ngô Bảo Châu|Ngô, Bảo Châu]] – [[Vilko Nice|Nice, Vilko]] – [[0|nič]] – [[ničelni vektor]] – {{sopomenka|[[0|ničla]]}} – <!-- == 0 (število) --> [[ničla (kompleksna analiza)]] – [[ničla funkcije]] – [[Bernard Nieuwentyt|Nieuwentyt, Bernard]] – [[nikjer gosta množica]] – [[Nikomah]] – [[Nikomed]] – [[Nikomedova konhoida]] – [[nilpotentna grupa]] – [[nilpotentna matrika]] – [[nilpotentnost]] – [[Louis Nirenberg|Nirenberg, Louis]] – [[Ivan Morton Niven|Niven, Ivan Morton]] – [[Nivenov izrek]] – [[Emmy Noether|Noether, Emmy]] – [[Max Noether|Noether, Max]] – [[norma (matematika)|norma]] – [[norma (teorija obsegov)]] – [[norma matrike]] – [[norma operatorja]] – [[norma vektorja]] – {{sopomenka|[[normala]]}} – <!-- == pravokotnica --> {{sopomenka|[[normalizirani vektor]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[normalna matrika]] – [[normalna podgrupa]] – [[normalni red aritmetične funkcije]] – [[normalno število]] – [[normirani vektorski prostor]] – [[notacija orbifold]] – [[notranja mera]] – [[notranji kot]] – [[notranji produkt]] – [[Nouvelles Annales de Mathématiques]] – [[nova matematika]] – [[nožišče]] – [[nožiščna krivulja]] – [[nožiščni trikotnik]] – {{sopomenka|[[numerična analiza]]}} – <!-- == numerična matematika --> [[numerična ekscentričnost]] – [[numerična izsrednost]] – [[numerična integracija]] – [[numerična matematika]] – <!-- numerična analiza --> == O == [[O krogli in valju]] – [[O notacija]] – [[O spiralah]] – [[obilno število]] – [[oblikovna potenčna vrsta]] – [[obodni kot]] – [[obratna Fibonaccijeva konstanta]] – {{sopomenka|[[obratna funkcija]]}} – <!-- == inverzna funkcija --> [[obratna matrika]] – [[obratna trigonometrična funkcija]] – {{sopomenka|[[obratna vrednost]]}} – <!-- == recipročna vrednost --> [[obratni element]] – <!-- inverzni element --> [[formula|obrazec]] – [[obrnjeni poljski zapis]] – [[obrnljiva matrika]] – [[obseg]] – [[obseg (algebra)]] – {{sopomenka|[[obseg (geometrija)]]}} – <!-- == obseg --> [[obseg (teorija grafov)]] – [[obseg algebrskih števil]] – <!-- algebrski obseg, številski obseg --> [[Obzornik za matematiko in fiziko]] – [[očrtana krožnica]] – {{sopomenka|[[očrtani krog]]}} – <!-- == očrtana krožnica --> [[Andrew Odlyzko|Odlyzko, Andrew]] – [[odpravljiva singularnost]] – [[odprta množica]] – [[odprta podmnožica]] – [[odprti interval]] – [[odštevanje]] – [[odvedljiva funkcija]] – [[odvedljivost]] – [[odvod]] – [[odvod kvocienta]] – {{sopomenka|[[odvod po času]]}} – <!-- == časovni odvod --> [[odvod produkta]] – [[odvojna krivulja]] – [[oglišče]] – [[Martin Ohm|Ohm, Martin]] – [[Oinopid]] – [[okljuk (krivulja)|okljuk]] – [[okolica (topologija)]] – [[okrajšani ulomek]] – [[oktaeder]] – <!-- osmerec --> {{sopomenka|[[oktaedrska grupa]]}} – <!-- oktaedrska simetrija --> [[oktaedrska simetrija]] – [[oktaedrski graf]] – [[oktaedrsko število]] – <!-- osmersko število --> [[oktahemioktaeder]] – [[oktonion]] – [[Andrej Jurjevič Okunkov|Okunkov, Andrej Jurjevič]] – [[Olga Arsenjevna Olejnik|Olejnik, Olga Arsenjevna]] – [[Frank William John Olver|Olver, Frank William John]] – [[omniprisekani tetraeder]] – [[omniprisekanost]] – [[onduloid]] – [[Ken Ono|Ono, Ken]] – [[operator]] – [[opisna geometrija]] – [[Theodor von Oppolzer|Oppolzer, Theodor von]] – [[optična enačba]] – [[optimizacija (matematika)|optimizacija]] – [[ordinalno število]] – [[ordinata]] – [[ordinatna os]] – [[ordinatni logaritemski integral]] – [[Øystein Ore|Ore, Øystein]] – [[Nicole Oresme|Oresme, Nicole]] – [[orientabilnost]] – {{sopomenka|[[ortocenter]]}} – <!-- == višinska točka trikotnika --> [[ortocentrični tetraeder]] – [[ortodroma]] – [[ortogonalna baza]] – [[ortogonalna funkcija]] – [[ortogonalna grupa]] – [[ortogonalna matrika]] – [[ortogonalna preslikava]] – [[ortogonalna projekcija]] – [[ortogonalna trajektorija]] – {{sopomenka|[[ortogonalne koordinate]]}} – <!-- == ortogonalni koordinatni sistem --> [[ortogonalni koordinatni sistem]] – [[ortogonalni polinomi]] – [[ortogonalni sistem]] – [[ortogonalnost]] – [[ortonormalna baza]] – [[ortonormalnost]] – [[ortonormirani sistem]] – [[osamljeno število]] – {{sopomenka|[[osem]]}} – <!-- == 8 (število) --> {{sopomenka|[[osemdeset]]}} – <!-- == 80 (število) --> [[osemdesetkotnik]] – [[osemkotnik]] – <!-- osmerokotnik --> [[osemkotniško število]] – <!-- osmerokotniško število --> {{sopomenka|[[osemnajst]]}} – <!-- == 18 (število) --> [[osemnajstkotnik]] – [[osemstrana bipiramida]] – [[osemstrana piramida]] – [[osemstrana prizma]] – [[William Fogg Osgood|Osgood, William Fogg]] – {{sopomenka|[[oktaeder|osmerec]]}} – <!-- == oktaeder --> {{sopomenka|[[osmerokotnik]]}} – <!-- == osemkotnik --> {{sopomenka|[[osmerokotniško število]]}} – <!-- == osemkotniško število --> {{sopomenka|[[osmersko število]]}} – <!-- == oktaedrsko število --> [[osmina]] – {{sopomenka|[[osmiški številski sestav]]}} – <!-- == osmiški številski sistem --> [[osmiški številski sistem]] – [[osna simetrija]] – [[osni vektor]] – {{sopomenka|[[osnove matematike]]}} – <!-- == temelji matematike --> [[osnovna enota (teorija števil)]] – {{sopomenka|[[osnovna grupa]]}} – <!-- == fundamentalna grupa --> [[osnovna ploskev]] – [[osnovna teorija množic]] – [[osnovni izrek algebre]] – [[osnovni izrek analize]] – [[osnovni izrek aritmetike]] – [[osnovni izrek infinitezimalnega računa]] – [[osnovni izrek homomorfizmov]] – [[osnovni izrek matematične analize]] – <!-- osnovni izrek infinitezimalnega računa --> {{sopomenka|[[osnovni ulomek]]}} – <!-- == enotski ulomek --> [[ostri kot]] – [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski|Ostrogradski, Mihail Vasiljevič]] – [[ostrokotni trikotnik]] – [[Valentinus Otho|Otho, Valentinus]] – [[William Oughtred|Oughtred, William]] – [[oval (geometrija)|oval]] – [[ovoid]] – [[ovojnica (matematika)|ovojnica]] – [[Jacques Ozanam|Ozanam, Jacques]] – [[označeni graf]] – [[označevanje grafa]] – == P == [[p-adično število]] – [[p-grupa]] – {{sopomenka|[[padajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[Henri Eugène Padé|Padé, Henri Eugène]] – {{sopomenka|[[Padéjev aproksimant]]}} – <!-- == Padéjeva aproksimacija, racionalna aproksimacija --> [[Padéjeva aproksimacija]] – <!-- Padéjev aproksimant, racionalna aproksimacija --> [[Padéjeva tabela]] – [[Padovanovo zaporedje]] – [[Nicolo Paganini|Paganini, Nicolo]] – [[Igor Pak|Pak, Igor]] – [[palindromno praštevilo]] – [[palindromno Smithovo število]] – [[palindromno število]] – [[Theodore Windle Palmer|Palmer, Theodore Windle]] – {{sopomenka|[[pandigitalno število]]}} – <!-- == vseštevčno število --> [[para dvojno povečana šeststrana prizma]] – [[parabola]] – [[parabolična parcialna diferencialna enačba]] – [[paraboloid]] – [[paradoks]] – [[paradoks Banacha-Tarskega]] – [[paradoks Borela-Kolmogorova]] – [[paradoks brivca]] – <!-- == Russlov paradoks --> [[paradoks dolžine obale]] – [[paradoks lažnivca]] – [[paradoks rojstnega dne]] – [[paradoks treh vrat]] – [[paradoks zanimivega števila]] – [[Vzporednost|paralela]] – <!-- == vzporednica --> [[paraleloeder]] – [[paralelepiped]] – [[paralelogram]] – [[Spremenljivka|parameter]] – [[parameter lokacije]] – [[parameter merila]] – [[parametrična enačba]] – [[parametrična krivulja]] – [[parastrof]] – [[paratopizem]] – [[paravektor]] – [[parcialna diferencialna enačba]] – [[parcialni odvod]] – {{sopomenka|[[Pareto-Zipfova porazdelitev]]}} – <!-- == Zipf-Mandelbrotova porazdelitev, Zipf-Mandelbrotov zakon --> [[Paretova porazdelitev]] – [[Paris-Harringtonov izrek]] – [[Ernest Tilden Parker|Parker, Ernest Tilden]] – [[parnost permutacije]] – [[particija (teorija števil)|particija]] – [[particija množice]] – [[particijska funkcija]] – {{sopomenka|[[pasanta]]}} – <!-- == mimobežnica --> [[Blaise Pascal|Pascal, Blaise]] – [[Pascalov aritmetični trikotnik]] – [[Pascalov polž]] – [[Pascalov trikotnik]] – [[Pascalova matrika]] – [[pasovna matrika]] – [[Giuseppe Peano|Peano, Giuseppe]] – [[Peanov eksistenčni izrek]] – [[Peanova krivulja]] – [[Peanovi aksiomi]] – [[Peanovi izreki]] – [[Karl Pearson|Pearson, Karl]] – [[Benjamin Peirce|Peirce, Benjamin]] – [[Heinz-Otto Peitgen|Peitgen, Heinz-Otto]] – [[John Pell|Pell, John]] – [[Pellova enačba]] – [[Pellovo število]] – [[Roger Penrose|Penrose, Roger]] – [[Penroseova transformacija]] – [[pentaeder]] – [[pentagon]] – [[pentagram]] – [[pentagramska antiprizma]] – [[pentagramska prekrižana antiprizma]] – [[pentagramska prizma]] – {{sopomenka|[[pentahoron]]}} – <!-- == 5-celica --> [[pentakisni dodekaeder]] – [[Grigorij Jakovljevič Perelman|Perelman, Grigorij Jakovljevič]] – [[Joseph Jean Camille Pérès|Pérès, Joseph Jean Camille]] – [[perioda]] – [[periodična funkcija]] – [[periodična točka]] – [[periodični verižni ulomek]] – [[periodično zaporedje]] – [[permutacija]] – {{sopomenka|[[permutacijska grupa]]}} – <!-- == grupa permutacij --> [[permutacijska matrika]] – [[Perrinovo število]] – [[Oskar Perron|Perron, Oskar]] – [[Perronova enačba]] – [[Perzej (geometer)|Perzej]] – {{sopomenka|[[pet]]}} – <!-- == 5 (število) --> {{sopomenka|[[petdeset]]}} – <!-- == 50 (število) --> [[petdesetkotnik]] – [[Fritz Peter|Peter, Fritz]] – [[Peter-Weylov izrek]] – [[peterokotnik]] – <!-- == petkotnik --> [[peterokotniško število]] – <!-- == petkotniško število --> [[Julius Peter Christian Petersen|Petersen, Julius Peter Christian]] – [[Petersenov graf]] – [[petina (matematika)|petina]] – [[petiški številski sistem]] – [[petkotnik]] – <!-- peterokotnik --> [[petkotniško število]] – <!-- peterokotnik --> {{sopomenka|[[petnajst]]}} – <!-- == 15 (število) --> [[petnajstkotnik]] – [[John Flinders Petrie|Petrie, John Flinders]] – [[Petriejev mnogokotnik]] – [[Aleksej Zinovjevič Petrov|Petrov, Aleksej Zinovjevič]] – [[Mihailo Petrović Alas|Petrović Alas, Mihailo]] – [[Ivan Georgijevič Petrovski|Petrovski, Ivan Georgijevič]] – [[petstrana antiprizma]] – [[petstrana bipiramida]] – [[petstrana piramida]] – [[petstrana prizma]] – [[petstrani heksekontaeder]] – [[petstrani ikozitetraeder]] – [[petstrani trapezoeder]] – [[Johann Friedrich Pfaff|Pfaff, Johann Friedrich]] – [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff|Pfaff, Johann Wilhelm Andreas]] – [[Pi]] – [[Charles Émile Picard|Picard, Charles Émile]] – [[Picard-Lefschetzova enačba]] – [[Picardova iteracija]] – [[Georg Alexander Pick|Pick, Georg Alexander]] – [[Pickov izrek]] – [[James P. Pierpont|Pierpont, James P.]] – [[Pierpontovo praštevilo]] – [[János Pintz|Pintz, János]] – [[piramida]] – [[piramida (geometrija)]] – [[Charles Pisot|Pisot, Charles]] – [[Pisot-Vidžajaraghavanovo število]] – {{sopomenka|[[Pisotovo število]]}} – <!-- == Pisot-Vidžajaraghavanovo število, število PV --> [[Pitagora]] – [[pitagorejska četverica]] – [[pitagorejska sredina]] – [[pitagorejska trojica]] – <!-- pitagorejska trojka --> {{sopomenka|[[pitagorejska trojka]]}} – <!-- == pitagorejska trojica --> [[pitagorejsko praštevilo]] – [[Pitagorov izrek]] – {{sopomenka|[[Pitagorova konstanta]]}} – <!-- == kvadratni koren števila 2 --> [[Pitotov izrek]] – [[Giovanni Antonio Amedeo Plana|Plana, Giovanni Antonio Amedeo]] – [[PlanetMath]] – [[planimetrija]] – {{sopomenka|[[plastična konstanta]]}} – <!-- == plastično število --> [[plastično število]] – [[platonski graf]] – [[platonsko telo]] – [[Josip Plemelj|Plemelj, Josip]] – [[ploskev]] – {{sopomenka|[[ploskev drugega reda]]}} – <!-- == kvadrik --> [[ploščina]] – [[ploščina kroga]] – [[Simon Plouffe|Ploffe, Simon]] – [[Plouffejeva formula]] – <!-- == Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, formula BBP --> [[Julius Plücker|Plücker, Julius]] – [[plus]] – [[Leo August Pochhammer|Pochhammer, Leo August]] – [[Pochhammerjev simbol]] – [[Pochhammerjeva kontura]] – [[podaljšana kvadratna girobikupola]] – [[podaljšana kvadratna kupola]] – [[podaljšana petstrana kupola]] – [[podaljšana tristrana girobikupola]] – [[podaljšana tristrana kupola]] – [[podaljšanje (geometrija)|podaljšanje]] – [[podgrupa]] – [[podhamiltonov graf]] – [[podmnožica]] – [[podobnost (geometrija)|podobnost]] – [[podolgovati sferoid]] – [[podolžno število]] – [[podvojitev kocke]] – <!-- problem podvojitve kocke, delski problem --> [[podzaporedje]] – [[pogojna konvergenca]] – [[Henri Poincaré|Poincaré, Henri]] – [[Poincaréjev krožni model]] – [[Poincaréjev model polravnine]] – [[Poincaréjeva domneva]] – [[Poincaréjeva grupa]] – [[Louis Poinsot|Poinsot, Louis]] – [[Poinsotova spirala]] – [[Siméon-Denis Poisson|Poisson, Siméon-Denis]] – [[Poissonova enačba]] – [[Poissonova porazdelitev]] – [[pokritje (topologija)|pokritje]] – [[pokrivni prostor]] – [[pokrivni sistem]] – [[pol (kompleksna analiza)]] – [[polarni vektor]] – [[polarni koordinatni sistem]] – [[polcelo število]] – [[poldodekaeder]] – <!-- hemidodekaeder --> [[poldirektni produkt]] – [[polgrupa]] – [[polieder]] – [[poliedrska grupa]] – [[poliedrska kombinatorika]] – {{sopomenka|[[poliedrska mreža]]}} – <!-- == mreža telesa --> [[poliedrski graf]] – [[poliedrski sestav]] – [[poliforma]] – [[poligon]] – <!-- == mnogokotnik --> {{sopomenka|[[poligonalna poteza]]}} – <!-- == lomljenka , poligonska črta --> {{sopomenka|[[poligonska črta]]}} – <!-- == lomljenka , poligonalna poteza --> [[polikocka]] – [[polikozaeder]] – <!-- hemiikozaeder --> [[polilogaritem]] – [[polinom]] – <!-- mnogočlenik, veččlenik --> [[polinomi Čebišova]] – [[polinomi Žegalkina]] – [[polinomska enačba]] – [[polinomska funkcija]] – [[polinomska interpolacija]] – [[polinomski kolobar]] – [[polinomsko zaporedje]] – [[poliomina]] – [[politop]] – {{sopomenka|[[polje (matematika)|polje]]}} – <!-- obseg (algebra) --> [[poljski zapis]] – [[polkocka]] – <!-- hemikocka --> [[polkrog]] – [[polkrožnica]] – [[polkubična parabola]] – <!-- == Neilova parabola --> [[polmer]] – [[polmer očrtane krožnice]] – [[polmer očrtanega kroga]] – [[polmer včrtane krožnice]] – [[polmer včrtanega kroga]] – [[polna prirezana 24-celica]] – [[polni dvodelni graf]] – [[polni graf]] – <!-- = popolni graf --> [[polni kot]] – [[polni obseg]] – [[polno pozitivna matrika]] – [[polobseg]] – [[poloktaeder]] – <!-- hemioktaeder --> [[polovica]] – [[polpolieder]] – <!-- hemipolieder --> [[polpopolno število]] – [[polpraštevilo]] – [[polpravilni polieder]] – [[polravnina]] – [[polsimetrični graf]] – [[poltrak]] – [[George Pólya|Pólya, George]] – [[Pólyev izrek]] – [[Pólyeva domneva]] – [[Pólyeva nagrada]] – [[pomanjkljivo število]] – <!-- == nezadostno število --> [[pomožna funkcija]] – [[Jean-Victor Poncelet|Poncelet, Jean-Victor]] – [[Poncelet-Steinerjev izrek]] – [[Ponceletov izrek o zaprtju]] – <!-- Ponceletov porizem --> [[Ponceletov porizem]] – <!-- == Ponceletov izrek o zaprtju --> [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Pontrjagin, Lev Semjonovič]] – {{sopomenka|[[Pontrjagin-Thomova konstrukcija]]}} – <!-- == Thomov prostor --> [[Pontrjaginov izrek o dualnosti]] – [[Pontrjaginov produkt]] – [[Pontrjaginov razred]] – [[Pontrjaginova dualnost]] – [[Pontrjaginova površina]] – [[popolna indukcija]] – <!-- == matematična indukcija --> [[popolna disjunkcija]] – [[popolna množica]] – [[popolna potenca]] – <!-- == močno število --> [[popolni diferencial]] – [[popolni graf]] – <!-- == polni graf --> [[popolni kvadrat]] – [[popolno število]] – [[porazdelitev (matematika)|porazdelitev]] – [[porazdelitev delta]] – [[porazdelitev zeta]] – [[porazdelitvena funkcija]] – [[Porfirij]] – [[porizem]] – [[posebna funkcija]] – <!-- == specialna funkcija --> [[posebna linearna grupa]] – [[posebna teorija relativnosti]] – [[posebni pravokotni trikotnik]] – [[pospeševanje konvergence]] – [[posplošena hipergeometrična funkcija]] – [[posplošena Riemannova domneva]] – {{sopomenka|[[posplošene Eulerjeve konstante]]}} – <!-- == Stieltjesove konstante --> [[posplošeni deltoid]] – [[posplošeni integral]] – [[posplošeni verižni ulomek]] – [[posredna funkcija]] – [[Emil Leon Post|Post, Emil Leon]] – [[Post-Turingov stroj]] – [[postulat]] – [[poševnosimetrična matrika]] – [[pot (matematika)]] – [[pot (teorija grafov)]] – [[potenca (matematika)|potenca]] – [[potenca praštevila]] – [[potenca točke]] – {{sopomenka|[[potencialna teorija]]}} – <!-- == teorija potenciala, teorija potencialov --> [[potenciranje]] – [[potenčna funkcija]] – [[potenčna množica]] – [[potenčna premica]] – [[potenčna sredina]] – [[potenčna vrsta]] – [[potratno število]] – [[povečana petstrana prizma]] – [[povečanje (geometrija)|povečanje]] – [[povezani digraf]] – [[povezani graf]] – [[povezani prostor]] – [[povezanost]] – [[povezanost s potmi]] – [[povratnost]] – [[površina]] – [[pozicijski sestav]] – [[pozitivno definitna matrika]] – [[pozitivno število]] – [[požrešno zaporedje brez ponavljanj]] – [[Cheryl Praeger|Praeger, Cheryl]] – [[praelement]] – [[prafaktor]] – [[praktično število]] – [[praštevilo]] – [[praštevilo Germainove]] – [[praštevilska konstanta]] – [[praštevilska razcepitev]] – [[praštevilska vrzel]] – [[praštevilski dvojček]] – [[praštevilski ideal]] – [[praštevilski izrek]] – <!-- izrek o gostoti praštevil --> [[praštevilski razcep]] – <!-- razcep na prafaktorje --> [[praštevilski test]] – [[praštevilskost]] – [[prava delna množica]] – [[prava podmnožica]] – [[prava rotacija]] – [[pravi delitelj]] – [[pravi kot]] – [[pravi paradoks]] – <!-- antinomija --> [[pravi ulomek]] – [[pravilni mnogokotnik]] – [[pravilni nagnjeni mnogokotnik]] – [[pravilni oktaeder]] – [[pravilni polieder]] – [[pravilni politop]] – [[pravilni tetraeder]] – [[pravilno telo]] – [[pravilo desnosučnega vijaka]] – {{sopomenka|[[pravilo kvocienta]]}} – <!-- == odvod kvocienta --> {{sopomenka|[[pravilo produkta]]}} – <!-- == odvod produkta --> [[pravilo trojnega produkta]] – [[pravokotna hiperbola]] – [[pravokotni trapez]] – [[pravokotni trikotnik]] – [[pravokotnica]] – <!-- normala --> [[pravokotnik]] – [[pravokotniška funkcija]] – [[pravokotniško število]] – [[pravokotnost]] – [[prazna množica]] – [[prazni produkt]] – [[prebodena ravnina]] – [[prečna črta]] – [[prečnica]] – <!-- transverzala --> [[predloga:mala tabela kvazilegularni-3]] – [[predloga:mala tabela razširjenih tlakovanj]] – [[predloga:ikozaedrska prisekavanja]] – [[predloga:mnogokotniki]] – [[predloga:oktaedrska prisekavanja]] – [[predloga:poliedri]] – [[predloga:ravninske krivulje]] – [[predloga:tabela kvazilegularni-4]] – [[predloga:tabela prirezani]] – [[predloga:tabela omniprisekani]] – [[predloga:tetraedrska prisekavanja]] – [[predloga:uniformne prizme]] – [[predpostavka]] – [[predznačena mera]] – [[prehodna funkcija]] – [[prehodnost]] – {{sopomenka|[[prekomerno število]]}} – <!-- == obilno število --> {{sopomenka|[[prekotnica]]}} – <!-- == diagonala --> [[prema izsrednost]] – [[premaknjena matrika]] – [[premer]] – <!-- diameter --> [[premica]] – [[premik (geometrija)|premik]] – [[premonosna ploskev]] – [[preproga Sierpińskega]] – [[preprosti mnogokotnik]] – [[presečišče]] – [[presečna krivulja]] – [[presečnica]] – <!-- sečnica, sekanta --> [[presek]] – [[Presek (revija)|Presek]] – [[presek množic]] – [[presek torusa]] – [[preskus praštevilskosti]] – [[preslikava]] – [[preštevna množica]] – <!-- števna množica, števno neskončna množica --> [[preštevni račun]] – [[prevoj]] – {{sopomenka|[[prevojna točka]]}} – <!-- == prevoj --> [[približek]] – [[Griffith Baley Price|Price, Griffith Baley]] – {{sopomenka|[[Priceov trikotnik]]}} – <!-- == Keplerjev trikotnik, zlati pravokotni trokotnik --> [[pričakovana vrednost]] – [[prijateljsko število]] – [[prikaz grupe]] – [[primarno psevdopopolno število]] – [[primerno število]] – [[primitivna funkcija]] – <!-- prvotna funkcija --> [[primitivni koren]] – [[primitivni problem o krogu]] – [[primitivno polpopolno število]] – [[primitivno rekurzivna aritmetika]] – [[primoriela]] – [[primorielno praštevilo]] – [[prirezana 5-celica]] – [[prirezana 24-celica]] – [[prirezana 120-celica]] – [[prirezana dodekaedrska antiprizma]] – [[prirezana dodekaedrska prizma]] – [[prirezana kocka]] – [[prirezana kubična antiprizma]] – [[prirezana kubična prizma]] – [[prirezana tetraedrska antiprizma]] – [[prirezani disfenoid]] – [[prirezani dodekadodekaeder]] – [[prirezani dodekaeder]] – {{sopomenka|[[prirezani heksaeder]]}} – <!-- == prirezana kocka --> {{sopomenka|[[prirezani ikozidodekaeder]]}} – <!-- == prirezani dodekaeder --> {{sopomenka|[[prirezani kubooktaeder]]}} – <!-- == prirezana kocka --> [[prirezani polieder]] – [[prirezani teserakt]] – [[prirezanost (geometrija)|prirezanost]] – [[prisekana ikozaedrska prizma]] – [[prisekana kocka]] – [[prisekana piramida]] – [[prisekani dodekaeder]] – {{sopomenka|[[prisekani heksaeder]]}} – <!-- == prisekana kocka --> [[prisekani ikozaeder]] – [[prisekani ikozidodekaeder]] – [[prisekani kubooktaeder]] – [[prisekani oktaeder]] – [[prisekani rombiikozidodekaeder]] – [[prisekani rombski dodekaeder]] – [[prisekani rombski triakontaeder]] – [[prisekani tetraeder]] – [[prisekano šestkotno tlakovanje]] – [[prisekanost (geometrija)|prisekanost]] – [[pritisnjena krožnica]] – [[prizemski graf]] – [[prizma]] – [[prizmatični uniformni polieder]] – [[prizmatoid]] – {{sopomenka|[[prizmoid]]}} – <!-- == prizmatoid --> [[problem 196]] – {{sopomenka|[[problem Hanojskega stolpa]]}} – <!-- == Hanojski stolpi --> [[problem izomorfizma grafov]] – [[problem izomorfizma podgrafa]] – {{sopomenka|[[problem kongruentnega števila]]}} – <!-- == skladno število --> [[problem königsberških mostov]] – {{sopomenka|[[problem kvadrature kroga]]}} – <!-- == kvadratura kroga --> [[problem momentov]] – [[problem nemških tankov]] – {{sopomenka|[[problem podvojitve kocke]]}} – <!-- == podvojitev kocke, delski problem --> {{sopomenka|[[problem skladnega števila]]}} – <!-- == skladno število --> {{sopomenka|[[problem šahovskega tipa]]}} – <!-- == matematika na šahovnici --> {{sopomenka|[[problem štirih barv]]}} – <!-- == izrek štirih barv --> [[problem topovskih krogel]] – [[problemi pakiranja]] – [[proces Gaussa-Markova]] – [[produkt]] – [[produkt grup]] – [[produkt kolobarjev]] – [[produkt mer]] – [[profesor Sadleirove čiste matematike]] – [[Jurij Vasiljevič Prohorov|Prohorov, Jurij Vasiljevič]] – [[projekcija (linearna algebra)|projekcija]] – [[projektivna geometrija]] – [[projektivna ravnina]] – [[projektivni polieder]] – [[projektivni prostor]] – [[Gaspard de Prony|Prony, Gaspard de]] – [[prostor Kolmogorova]] – [[prostor Minkowskega]] – [[prostor stolpcev]] – [[prostor vrstic]] – [[prostor z notranjim produktom]] – [[prostor-čas Minkowskega]] – [[prostornina]] – [[prostorska diagonala]] – [[prostorska krivulja]] – [[prostorski kot]] – [[protiprimer]] – [[protislovje]] – [[François Proth|Proth, François]] – [[Prothov izrek]] – [[Prothovo praštevilo]] – [[Prothovo število]] – [[prva ekscentričnost]] – [[prva izsrednost]] – [[prvotna funkcija]] – <!-- == primitivna funkcija --> [[psevdoevklidski prostor]] – {{sopomenka|[[psevdograf]]}} – <!-- == mulfigraf --> [[psevdopraštevilo]] – [[psevdoriemannovska mnogoterost]] – [[Ptolemej]] – [[Publications de l'Institut mathématique (Beograd)]] – [[Victor Alexandre Puiseux|Puiseux, Victor Alexandre]] – [[Mihajlo Pupin-Idvorski]] – == Q == [[Q.E.D.]] – [[Daniel Gray Quillen|Quillen, Daniel Gray]] – == R == [[Joseph Ludwig Raabe|Raabe, Joseph Ludwig]] – {{sopomenka|[[Raabejev kriterij]]}} – <!-- == d'Alembertov kriterij --> {{sopomenka|[[racionalna aproksimacija]]}} – <!-- == Padéjeva aproksimacija, Padéjev aproksimant --> [[racionalna funkcija]] – [[racionalna normalna krivulja]] – [[racionalna točka]] – [[racionalna vrsta zeta]] – [[racionalne funkcije Čebišova]] – {{sopomenka|[[racionalni trikotnik]]}} – <!-- == celoštevilski trikotnik --> [[racionalno število]] – [[računalo]] – [[računanje]] – [[računska operacija]] – <!-- == matematična operacija, aritmetična operacija --> [[računska teorija števil]] – [[Hans Adolph Rademacher|Rademacher, Hans Adolph]] – [[radian]] – [[radikal (matematika)|radikal]] – [[radiodroma]] – [[Richard Rado|Rado, Richard]] – [[Radojev graf]] – [[Johann Radon|Radon, Johann]] – [[Radonova mera]] – [[Radonova transformacija]] – [[Srinivasa Ajangar Ramanudžan|Ramanudžan, Srinivasa Ajangar]] – [[Ramanudžan-Nagellova enačba]] – [[Ramanudžan-Peterssonova domneva]] – [[Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta]] – [[Ramanudžanov graf]] – [[Ramanudžanov verižni ulomek]] – [[Ramanudžanova funkcija tau]] – [[Ramanudžanova funkcija theta]] – [[Ramanudžanova konstanta]] – [[Ramanudžanova tričlena kvadratna forma]] – {{sopomenka|[[Ramanudžanova trigonometrična vsota]]}} – <!-- == Ramanudžanova vsota --> [[Ramanudžanova vsota]] – <!-- Ramanudžanova trigonometrična vsota --> [[Ramanudžanove kongruence]] – [[Ramanudžanovo praštevilo]] – [[Ramanudžanovo seštevanje]] – [[Frank Plumton Ramsey|Ramsey, Frank Plumpton]] – [[Ramseyjev izrek]] – [[Ramseyjevo število]] – [[rang (linearna algebra)|rang]] – [[rang Abelove grupe]] – {{sopomenka|[[rang matrike]]}} – <!-- == rang (linearna algebra) --> [[rangirani poset]] – [[Matthew Raper|Raper, Matthew]] – {{sopomenka|[[rastoča funkcija]]}} – <!-- monotonost --> [[ravna črta]] – [[ravnina]] – [[ravninska krivulja]] – [[ravninska particija]] – [[ravninski graf]] – [[ravninski kot]] – <!-- == kot --> {{sopomenka|[[Faktorizacija|razcep]]}} – [[razcep matrike]] – [[razcep na prafaktorje]] – <!-- == praštevilski razcep --> [[razčlenjevanje]] – [[razdalja]] – [[razdalja (teorija grafov)]] – [[razdaljno-regularni graf]] – [[razlika]] – <!-- diferenca --> [[razlika množic]] – [[razmerje]] – [[raznostranični trikotnik]] – [[razpolovišče]] – [[razpolovitev kota]] – [[razpolovnica]] – <!-- bisektrisa --> [[razred (teorija množic)]] – [[razred izomorfizmov]] – [[razred ostankov]] – [[razredno število]] – [[razsežnost]] – [[razsežnost (teorija grafov)]] – [[razsežnost (vektorski prostor)]] – [[razsežnost algebrske varietete]] – [[razsežnost pakiranja]] – [[razsežnost urejenosti]] – [[razsežnostna teorija]] – [[razsežnostna teorija (algebra)]] – [[razsežnostni izrek za vektorske prostore]] – [[razširitev (geometrija)|razširitev]] – [[razširitev obsega]] – [[razširjeni Evklidov algoritem]] – [[razširjena matrika]] – [[razširjena številska premica]] – [[razvedrilna matematika]] – <!-- rekreativna matematika --> [[razvrstitev oglišč]] – [[Ronald Cedric Read|Read, Ronald Cedric]] – [[realna os]] – <!-- številska premica --> [[realna algebrska geometrija]] – [[realna analitična Eisensteinova vrsta]] – [[realna analiza]] – [[realna premica]] – <!-- številska premica --> [[realna projektivna premica]] – [[realna projektivna ravnina]] – [[realni obseg]] – [[realni polinom]] – [[realno število]] – [[recipročna vrednost]] – <!-- = obratna vrednost --> [[redka matrika]] – [[reflektivnost]] – [[Tullio Regge|Regge, Tullio]] – [[Regiomontan]] – [[regularna singularna točka]] – [[regularni graf]] – [[regularno praštevilo]] – [[reularno število]] – [[regularnost]] – [[Marian Rejewski|Rejewski, Marian]] – [[rekreativna matematika]] – <!-- razvedrilna matematika --> [[rektifikacija]] – [[rektifikacija (geometrija)]] – {{sopomenka|[[rektifikacija krivulje]]}} – <!-- == dolžina loka, dolžina loka krivulje --> [[rekurenčna enačba]] – [[rekurenčno zaporedje]] – [[rekurzija]] – [[rekurzivna funkcija]] – [[rekurzivna teorija]] – [[relacija]] – [[relacija ekvipolence]] – [[relacija enakosti]] – [[relacija urejenosti]] – [[relativno praštevilo]] – [[relativno število]] – [[renormalizacijska grupa]] – [[rentgenska transformacija]] – <!-- Johnova trasnformacija --> [[reprezentacija grupe]] – [[residuum]] – [[residuum (kompleksna analiza)]] – [[rešetka]] – [[rešljiva grupa]] – [[Reuleauxov mnogokotnik]] – [[Reuleauxov tetraeder]] – [[Reuleauxov trikotnik]] – [[revno število]] – <!-- == nezadostno število --> [[Rhindov papirus]] – [[Paulo Ribenboim|Ribenboim, Paulo]] – [[Kenneth Alan Ribet|Ribet, Kenneth Alan]] – [[Konstantin Aleksejevič Ribnikov|Ribnikov, Konstantin Aleksejevič]] – [[Jacopo Riccati|Riccati, Jacopo]] – [[Riccatijeva enačba]] – [[Gregorio Ricci-Curbastro|Ricci-Curbastro, Gregorio]] – [[Friedrich Julius Richelot|Richelot, Friedrich Julius]] – [[Bernhard Riemann|Riemann, Bernhard]] – [[Riemann-Hurwitzeva formula]] – [[Riemann-Lebesguov izrek]] – [[Riemann-Sieglova formula]] – [[Riemann-Sieglova funkcija theta]] – {{sopomenka|[[Riemann-Stieltjesov integral]]}} – <!-- == Stieltjesov integral --> [[Riemann-von Mangoldtova enačba]] – [[Riemannova diferencialna enačba]] – [[Riemannova domneva]] – [[Riemannova funkcija ksi]] – [[Riemannova funkcija števila praštevil]] – [[Riemannova funkcija zeta]] – {{sopomenka|[[Riemannova geometrija]]}} – <!--== eliptična geometrija --> [[Riemannova ploskev]] – [[Riemannova površina]] – [[Riemannova sfera]] – [[Riemannova vsota]] – [[riemannovska mnogoterost]] – [[Adam Ries|Ries, Adam]] – [[Hans Ivar Riesel|Riesel, Hans Ivar]] – [[Rieselovo število]] – [[Frigyes Riesz|Riesz, Frigyes]] – {{sopomenka|[[Rieszov izrek]]}} – [[Riesz-Fischerjev izrek]] – {{sopomenka|[[Riesz–Fréchetov reprezentacijski izrek]]}} – <!-- == Rieszov reprezentacijski izrek --> [[Riesz-Markov-Kakutanijev reprezentacijski izrek]] – [[Rieszov prostor]] – [[Rieszov reprezentacijski izrek]] – <!-- Riesz–Fréchetov reprezentacijski izrek --> [[Rieszova lema]] – [[Marcel Riesz|Riesz, Marcel]] – [[Riesz-Thorinov izrek]] – [[Rieszov kriterij]] – [[Rieszov potencial]] – [[Rieszova funkcija]] – [[Rieszova srednja vrednost]] – [[Rieszova transformacija]] – [[rimska ploskev]] – [[rimske številke]] – [[Joachim Sterck van Ringelbergh|Ringelbergh, Joachim Sterck van]] – [[risanje grafov]] – [[Robert Henry Risch|Risch, Robert Henry]] – [[Rischev algoritem]] – [[Joseph Fels Ritt|Ritt, Joseph Fels]] – [[Viktor Solomonovič Rjabenki|Rjabenki, Viktor Solomonovič]] – [[Rob (geometrija)|rob]] – [[David Peter Robbins|Robbins, David Peter]] – [[Robbinsov petkotnik]] – [[Robbinsova konstanta]] – [[rodovna funkcija]] – [[Rogers-Ramanudžanove enakosti]] – [[Rollov izrek]] – [[romb]] – [[rombiikozidodekaeder]] – [[rombikubooktaeder]] – {{sopomenka|[[rombitetraeder]]}} – <!-- == kubooktaeder --> [[rombitrišestkotno tlakovanje]] – [[romboeder]] – [[romboid]] – [[rombski dodekaeder]] – [[rombski triakontaeder]] – [[Adriaan van Roomen|Roomen, Adriaan van]] – [[Michael Ira Rosen|Rosen, Michael Ira]] – [[John Barkley Rosser|Rosser, John Barkley]] – [[Rosserjev izrek]] – [[Rosserjev trik]] – [[Gian-Carlo Rota|Rota, Gian-Carlo]] – [[rotacijska ploskev]] – [[rotacijska simetrija]] – [[Klaus Friedrich Roth|Roth, Klaus Friedrich]] – [[rotunda (geometrija)|rotunda]] – [[Edward John Routh|Routh, Edward John]] – [[Routhov izrek]] – [[Paolo Ruffini|Ruffini, Paolo]] – [[Ruffini-Hornerjev algoritem]] – [[runcinacija]] – [[Carl David Tolmé Runge|Runge, Carl David Tolmé]] – [[Rungejev pojav]] – [[Lazar Sime Rusov|Rusov, Lazar Sime]] – [[Bertrand Russell|Russell, Bertrand]] – [[Russllov paradoks]] – [[Russllova antinomija]] – == S == [[Thomas Lorie Saaty|Saaty, Thomas Lorie]] – [[Giovanni Girolamo Saccheri|Saccheri, Giovanni Girolamo]] – [[Grégoire de Saint-Vincent|Saint-Vincent, Grégoire de]] – [[Horst Sachs|Sachs, Horst]] – [[salinon]] – [[George Salmon|Salmon, George]] – [[samodejno zaporedje]] – [[samopodobnost]] – [[samoštevilo]] – [[samsko praštevilo]] – [[sanje nezrelega]] – [[sanktpeterburški paradoks]] – [[K. Saradha|Saradha, K.]] – [[Natarajan Saradha|Saradha, Natarajan]] – [[Alphonse Antonio de Sarasa|Sarasa, Alphonse Antonio de]] – [[András Sárközy|Sárközy, András]] – [[Peter Sarnak|Sarnak, Peter]] – [[Nicolas Sarrabat|Sarrabat, Nicolas]] – [[Philippe Satge|Satge, Philippe]] – [[satovje (geometrija)|satovje]] – [[Savileov profesor geometrije]] – [[Juliusz Schauder|Schauder, Juliusz]] – [[Schauderjeva baza]] – [[Christoph Scheiner|Scheiner, Christoph]] – [[Heinrich Ferdinand Scherk|Scherk, Heinrich Ferdinand]] – [[Scherkova ploskev]] – [[Kurt Schiffler|Schiffler, Kurt]] – [[Schifflerjeva točka]] – [[Andrzej Schinzel|Schinzel, Andrzej]] – [[Schinzlova domneva H]] – [[Ludwig Schläfli|Schläfli, Ludwig]] – [[Schläfli-Hessov polihoron]] – [[Schläflijev simbol]] – [[Schläflijev zapis]] – [[Victor Schlegel|Schlegel, Victor]] – [[Schleglov diagram]] – {{sopomenka|[[Schleglov graf]]}} – [[Erhard Oswald Johannes Schmidt|Schmidt, Erhard Oswald Johannes]] – {{sopomenka|[[Schmidtova dekompozicija]]}} – <!-- == Schmidtova razstavitev --> [[Schmidtova razstavitev]] – <!-- Schmidtova dekompozicija --> [[Arthur Moritz Schönflies|Schönflies, Arthur Moritz]] – {{sopomenka|[[Schönfliesov izrek]]}} – <!-- == Jordan-Schönfliesov izrek --> [[Schönfliesov premik]] – [[Schönfliesov simbol]] – [[Schönfliesova notacija]] – [[Frans van Schooten|Schooten, Frans van]] – [[Friedrich Wilhelm Karl Ernst Schröder|Schröder, Friedrich Wilhelm Karl Ernst]] – [[Schröder-Hiparhovo število]] – [[Schröderjevo število]] – [[Frederik Schuh|Schuh, Frederik]] – [[Laurent Schwartz|Schwartz, Laurent]] – [[Schwartzev prostor]] – [[Hermann Amandus Schwarz|Schwarz, Hermann Amandus]] – [[Schwarz-Christoffelova preslikava]] – [[Schwarzev odvod]] – [[Schwarzev seznam]] – [[Schwarzev trikotnik]] – [[Julian Seymour Schwinger|Schwinger, Julian Seymour]] – [[Dana Scott|Scott, Dana]] – [[Scottova zveznost]] – [[sebidualnost]] – [[sebidualni graf]] – [[sebidualni mnogokotnik]] – [[sebidualni polieder]] – [[sebidualni politop]] – [[sebikomplementarni graf]] – [[sečnica (matematika)|sečnica]] – <!-- presečnica, sekanta --> {{sopomenka|[[sedem]]}} – <!-- == 7 (število) --> {{sopomenka|[[sedemdeset]]}} – <!-- 70 (število) --> [[sedemdesetkotnik]] – [[sedemkotnik]] – <!-- sedmerokotnik --> [[sedemkotnikov trikotnik]] – [[sedemkotniško piramidno število]] – [[sedemkotniško število]] – <!-- sedmerokotniško število --> [[sedemkotniško tlakovanje]] – {{sopomenka|[[sedemnajst]]}} – <!-- == 17 (število) --> [[sedemnajstkotnik]] – [[sedemstrana antiprizma]] – [[sedemstrana prizma]] – [[sedemstrani trapezoeder]] – [[sedenion]] – [[sedlasta točka]] – {{sopomenka|[[sedmerokotnik]]}} – <!-- == sedemkotnik --> {{sopomenka|[[sedmerokotniško število]]}} – <!-- == sedemkotniško število --> [[sedmina (matematika)|sedmina]] – [[sedmiški številski sistem]] – [[Beniamino Segre|Segre Beniamino]] – [[Johan Jacob Seidel|Seidel, Johan Jacob]] – [[Seidelova matrika sosednosti]] – [[sekans]] – [[sekanta]] – <!-- == sečnica, presečnica --> [[sekantna metoda]] – [[Takakazu Šinsuke Seki|Seki, Takakazu Šinsuke]] – [[Atle Selberg|Selberg, Atle]] – {{sopomenka|[[semigrupa]]}} – <!-- == polgrupa --> {{sopomenka|[[septagon]]}} – <!-- == sedemkotnik --> [[Seren]] – [[Jean-Pierre Serre|Serre, Jean-Pierre]] – [[sestav aksiomov]] – [[sestav dveh prirezanih dodekaedrov]] – [[sestav petih prisekanih tetraedrov]] – [[sestav štirih tetraedrov]] – [[sestav treh tetraedrov]] – [[sestavljeno število]] – [[seštevanje]] – [[seštevek]] – <!-- vsota --> [[seznam ameriških matematikov]] – [[seznam angleških matematikov]] – [[seznam avstralskih matematikov]] – [[seznam avstrijskih matematikov]] – [[seznam belgijskih matematikov]] – [[seznam bolgarskih matematikov]] – [[seznam čeških matematikov]] – [[seznam danskih matematikov]] – [[seznam diedrskih kotov poliedra]] – [[seznam finskih matematikov]] – [[seznam fraktalov po Hausdorff-Bezikovičevi razsežnosti]] – [[seznam francoskih matematikov]] – [[seznam funkcij zeta]] – [[seznam grup ravninske simetrije]] – [[seznam grup sferne simetrije]] – [[seznam hrvaških matematikov]] – [[seznam integralov eksponentnih funkcij]] – [[seznam integralov Gaussovih funkcij]] – [[seznam integralov hiperboličnih funkcij]] – [[seznam integralov inverznih hiperboličnih funkcij]] – [[seznam integralov iracionalnih funkcij]] – [[seznam integralov krožnih funkcij]] – [[seznam integralov logaritemskih funkcij]] – [[seznam integralov trigonometričnih funkcij]] – [[seznam iranskih matematikov]] – [[seznam irskih matematikov]] – [[seznam italijanskih matematikov]] – [[seznam izotoksalnih poliedrov in tlakovanj]] – [[seznam izraelskih matematikov]] – [[seznam kanadskih matematikov]] – [[seznam kompleksnih in algebrskih ploskev]] – [[seznam krivulj]] – [[seznam Liejevih grup]] – [[seznam madžarskih matematikov]] – [[seznam malih grup]] – [[seznam matematičnih društev]] – [[seznam matematičnih funkcij]] – [[seznam matematičnih simbolov]] – {{sopomenka|seznam matematičnih vsebin}} – [[seznam matematikov]] – [[seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov]] – [[seznam mnogoterosti]] – [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov]] – [[seznam nemških matematikov]] – [[seznam neperiodičnih množic tlakovanj]] – [[seznam nizozemskih matematikov]] – [[seznam norveških matematikov]] – [[seznam novozelandskih matematikov]] – [[seznam ploskev]] – [[seznam poliedrov po številu oglišč]] – [[seznam pravilnih politopov]] – [[seznam ruskih matematikov]] – [[seznam sestavov uniformnih poliedrov]] – [[seznam slovenskih matematikov]] – [[seznam srbskih matematikov]] – [[seznam škotskih matematikov]] – [[seznam španskih matematikov]] – [[seznam števil]] – [[seznam švedskih matematikov]] – [[seznam švicarskih matematikov]] – [[seznam uniformnih poliedrov]] – [[seznam uniformnih poliedrov po sliki oglišč]] – [[seznam uniformnih tlakovanj]] – [[seznam verjetnostnih porazdelitev]] – [[seznam vrst funkcij]] – [[seznam vrst matrik]] – [[seznam vrst števil]] – [[sfera]] – [[sferna trigonometrija]] – [[sferni dvokotnik]] – [[sferni koordinatni sistem]] – [[sferni mnogokotnik]] {{--}} [[sferni polieder]] – [[sferni trikotnik]] – [[sfernost]] – [[sferoid]] – [[Jeffrey Shallit|Shallit, Jeffrey]] – [[Daniel Shanks|Shanks, Daniel]] – [[Claude Elwood Shannon|Shannon, Claude Elwood]] – [[Isador Mitchell Sheffer|Sheffer, Isador Mitchell]] – [[Shefferjevo zaporedje]] – [[Geoffrey Colin Shephard|Shephard, Geoffrey Colin]] – [[James Short|Short, James]] – [[George Shuckburgh-Evelyn|Shuckburgh-Evelyn, George]] – [[Carl Ludwig Siegel|Siegel, Carl Ludwig]] – [[Siegel-Weilova formula]] – [[Sieglov disk]] – [[Sieglov operator]] – [[Sieglov zgornji polprostor]] – [[Sieglova lema]] – [[Sieglova modularna forma]] – [[Sieglova parabolična podgrupa]] – [[Sieglove Eisensteinove vrste]] – [[Wacław Franciszek Sierpiński|Sierpiński, Wacław Franciszek]] – [[Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov]] – [[sigma-algebra]] – <!-- σ-algebra --> [[silogizem]] – [[simetrala]] – <!-- somernica --> [[simetrija]] – [[simetrična razlika množic]] – [[simetrična matrika]] – [[simetrični graf]] – [[simetrijska grupa]] – [[simbolna logika]] – [[simpleks]] – [[simplektična geometrija]] – [[simplektična matrika]] – [[Simplikij]] – [[Thomas Simpson|Simpson, Thomas]] – [[Simpsonovo pravilo]] – [[Isadore Singer|Singer, Isadore]] – [[David Singmaster|Singmaster, David]] – [[singularna točka]] – [[singularna točka algebrske varietete]] – [[singularni razcep]] – [[Trigonometrična funkcija|sinus]] – [[sinus versus]] – {{sopomenka|[[sinusni integral]]}} – <!-- == trigonometrični integral --> [[sinusni izrek]] – [[sinusoida]] – [[sistem enačb]] – [[sistem iterirane funkcije]] – [[sistem linearnih enačb]] – [[skalar]] – [[skalarni produkt]] – [[skalarno množenje]] – [[Stanley Skewes|Skewes, Stanley]] – [[Skewesovo število]] – [[skladno število]] – <!-- kongruentno število --> [[skladnost (geometrija)|skladnost]] – [[skočna funkcija]] – <!-- koračna funkcija --> [[Albert Thoralf Skolem|Skolem, Albert Thoralf]] – [[skolemizacija]] – [[Skolemova funkcija]] – [[Skolemova normalna oblika]] – [[skoraj celo število]] – [[skoraj Johnsonovo telo]] – [[skoraj popolno število]] – [[skoraj praštevilo]] – [[skoraj skladna trikotnika]] – [[sled matrike]] – [[slika (matematika)|slika]] – [[slika grafa]] – [[slika oglišč]] – [[Neil Sloane|Sloane, Neil]] – [[slovar izrazov teorije grafov]] – [[David Slowinski|Slowinski, David]] – [[slučajna matrika]] – [[slučajna spremenljivka]] – [[Stephen Smale|Smale, Stephen]] – [[smer (matematika)|smer]] – [[smerni koeficient premice]] – [[Stanislav Konstantinovič Smirnov|Smirnov, Stanislav Konstantinovič]] – [[Henry John Stephen Smith|Smith, Henry John Stephen]] – [[Smith-Minkowski-Sieglova masna formula]] – [[Smith-Volterra-Cantorjeva množica]] – [[Smithova nagrada]] – [[Smithovo število]] – [[Raymond Smullyan|Smullyan, Raymond]] – [[snark (teorija grafov)|snark]] – [[Rudolph Snel van Royen|Snel van Royen, Rudolph]] – [[Willebrord Snell van Royen|Snell van Royen, Willebrord]] – [[soda funkcija]] – [[sodo število]] – [[sodost]] – [[sodost in lihost funkcije]] – [[Leonhard Sohncke|Sohncke, Leonhard]] – [[Juljan Karl Vasiljevič Sohocki|Sohocki, Juljan Karl Vasiljevič]] – [[soizmerljivost]] – [[sokot]] – <!-- suplementarni kot --> [[sokrožne točke]] – [[Johann Georg von Soldner|Soldner, Johann Georg von]] – {{sopomenka|[[Soldnerjeva konstanta]]}} – <!-- == ramanujan-Soldnerjeva konstanta --> [[somernica]] – <!-- simetrala --> [[Duncan Sommerville|Sommerville, Duncan]] – [[somnožica]] – [[Jonathan Sondow|Sondow, Jonathan]] – [[Robert Henry Sorgenfrey|Sorgenfrey, Robert Henry]] – [[Sorgenfreyjeva premica]] – [[Sorgenfreyjeva ravnina]] – [[sosednja kota]] – [[sosednja ulomka]] – [[Sosigen]] – [[specialna funkcija]] – <!-- posebna funkcija --> [[specialna ortogonalna matrika]] – [[Ernst Specker|Specker, Ernst]] – {{sopomenka|[[Speckerjeva grupa]]}} – <!-- == Baer-Speckerjeva grupa --> [[John Speidell|Speidell, John]] – [[spekter grafa]] – [[spekter Markova]] – [[spektralna teorija grafov]] – {{sopomenka|[[spinoda]]}} – <!-- == točka obrata --> [[Spletna enciklopedija celoštevilskih zaporedij]] – [[sploščeni sferoid]] – [[splošna algebra]] – [[splošna linearna grupa]] – [[splošna teorija relativnosti]] – [[splošna topologija]] – [[spodnji celi del]] – <!-- == celi del --> [[Sporos]] – [[sprememba baze]] – [[spremenljivka]] – [[srčnica]] – <!-- kardioida --> [[srebrni rez]] – [[srečno praštevilo]] – [[srečno število]] – [[sredinski graf]] – [[središče]] – [[središče kroga]] – [[središče grupe]] – [[središče očrtane krožnice]] – [[središče očrtanega kroga]] – [[središče šopa]] – [[središče včrtane krožnice]] – [[središče včrtanega kroga]] – [[središčni binomski koeficient]] – <!-- centralni binomski koeficient --> [[središčni kot]] – {{sopomenka|[[središčna točka]]}} {{--}} <!-- == središče --> [[središčno devetkotniško število]] – [[središčno kvadratno število]] – [[središčno kubično število]] – [[središčno mnogokotniško število]] – [[središčno osemkotniško število]] – [[središčno petkotniško število]] – [[središčno sedemkotniško število]] – [[središčno šestkotniško število]] – [[središčno štirikotniško število]] – [[središčno trikotniško število]] – [[srednja ukrivljenost]] – [[srednja vrednost]] – [[stabilnost Ljapunova]] – [[stacionarni proces]] – [[standardna baza]] – [[standardni odklon]] – [[standardni pogrešek]] – [[Harold Stark|Stark, Harold]] – [[Stark-Heegnerjev izrek]] – [[statistika]] – [[Jožef Stefan|Stefan, Jožef]] – [[Stefanova naloga]] – [[Jakob Steiner|Steiner, Jakob]] – [[Steiner-Lehmusov izrek]] – [[Steinerjev porizem]] – [[Steinerjev problem]] – [[Steinerjev problem o drevesih]] – <!-- Steinerjevo drevo --> [[Steinerjev problem o stožnicah]] – [[Steinerjeva elipsa]] – [[Steinerjeva ploskev]] – [[Steinerjeva točka]] – [[Steinerjeva veriga]] – {{sopomenka|[[Steinerjevo drevo]]}} – <!-- == Steinerjev problem o drevesih --> [[Hugo Dyonizy Steinhaus|Steinhaus, Hugo Dyonizy]] – [[Steinhausov mnogokotniški zapis]] – [[Charles Proteus Steinmetz|Steinmetz, Charles Proteus]] – [[Steinmetzevo telo]] – [[stekališče]] – [[Vladimir Andrejevič Steklov|Steklov, Vladimir Andrejevič]] – [[stelacija]] – [[Moritz Abraham Stern|Stern, Moritz Abraham]] – [[Simon Stevin|Stevin, Simon]] – [[Matthew Stewart (matematik)|Stewart, Matthew]] – [[Stewartov izrek]] – [[Thomas Joannes Stieltjes|Stieltjes, Thomas Joannes]] – [[Stieltjes-Wigertovi polinomi]] – [[Stieltjesov integral]] – [[Stieltjesov izrek]] – [[Stieltjesov problem momentov]] – [[Stieltjesova matrika]] – [[Stieltjesova transformacija]] – [[Stieltjesove konstante]] – [[Stieltjesovi polinomi]] – [[James Stirling (matematik)|Stirling, James]] – {{sopomenka|[[Stirlingov približek]]}} – <!-- == Stirlingova aproksimacija, Stirlingova formula --> [[Stirlingova aproksimacija]] – <!-- Stirlingov približek, Stirlingova formula --> {{sopomenka|[[Stirlingova formula]]}} – <!-- == Stirlingova aproksimacija, Stirlingov približek --> [[Stirlingova števila prve vrste]] – [[Stirlingova števila druge vrste]] – [[Stirlingova vrsta]] – [[Stirlingovo število]] – {{sopomenka|[[sto]]}} – <!-- == 100 (število) --> [[stokotnik]] – [[stohastična matrika]] – [[stohastični proces]] – [[stohastika]] – [[James Johnston Stoker|Stoker, James Johnston]] – [[George Gabriel Stokes|Stokes, George Gabriel]] – {{sopomenka|[[stolpična matrika]]}} – <!-- == stolpični vektor --> [[stolpični vektor]] – [[Marshall Harvey Stone|Stone, Marshall Harvey]] – [[Stonov reprezentacijski izrek za Boolove algebre]] – [[stopinja]] – [[stopničasta funkcija]] – [[stopnja (matematika)|stopnja]] – [[stopnja grafa]] – [[stopnja konvergence]] – [[stopnja polinoma]] – [[stopnja preslikave]] – [[stopnja zvezne preslikave]] – [[Carl Størmer|Størmer, Carl]] – [[Størmerjev izrek]] – [[Størmerjevo število]] – [[stotica]] – [[stožec]] – {{sopomenka|[[stožernica]]}} – <!-- == stožnica --> [[stožnica]] – <!-- stožernica --> [[stranica]] – [[stranska ploskev]] – [[Ernst Gabor Straus|Straus, Ernst Gabor]] – [[Anne Penfold Street|Street, Anne Penfold]] – [[strig (matematika)|strig]] – [[strižna matrika]] – [[strobogramatično praštevilo]] – [[strobogramatično število]] – [[strofoida]] – {{sopomenka|[[strogo monotona funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> {{sopomenka|[[strogo naraščajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> {{sopomenka|[[strogo padajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[Dirk Jan Struik|Struik, Dirk Jan]] – [[Studentova t-porazdelitev]] – [[Jacques Charles François Sturm|Sturm, Jacques Charles François]] – [[Sturm-Liouvillova teorija]] – [[Sturmov izrek]] – [[subaditivnost]] – [[Mikhail Fedorovič Subbotin|Subbotin, Mikhail Fedorovič]] – {{sopomenka|[[sublimirani trikotnik]]}} – <!-- == zlati trikotnik --> [[subdivizija]] – [[substitucijsko pravilo]] – [[Dennis Parnell Sullivan|Sullivan, Dennis Parnell]] – [[suma]] – <!-- vsota --> [[sumacijska metoda]] – [[Sun Či]] – [[superalgebra]] – [[superelipsa]] – [[superelipsoid]] – [[superjajce]] – {{sopomenka|[[superkvadratik]]}} – <!-- == superkvadrik --> [[superkvadrik]] – [[supernaloga]] – [[supermnožica]] – [[superpraštevilo]] – [[superrealno število]] – [[supertoroid]] – [[superzlati rez]] – [[suplementarni kot]] – <!-- == sokot --> [[surjekcija]] – <!-- == surjektivna preslikava --> [[surjektivna preslikava]] – [[surrealno število]] – [[Mihail Jakovljevič Suslin|Sulin, Mihail Jakovljevič]] – [[Suslinov problem]] – <!-- Suslinova domneva --> {{sopomenka|[[Suslinova domneva]]}} – <!-- == Suslinov problem --> [[Heinrich Suter|Suter, Heinrich]] – [[Georgij Dimitrijevič Suvorov|Suvorov, Georgij Dimitrijevič]] – [[Mičio Suzuki|Suzuki, Mičio]] – [[singularni razcep|SVD]] – [[sveženj (matematika)|sveženj]] – [[Lorna May Swain|Swain, Lorna May]] – [[Peter Swinnerton-Dyer|Swinnerton-Dyer, Peter]] – [[Emanuel Swedenborg|Swedenborg, Emanuel]] – [[Peter Ludwig Majdell Sylow|Sylow, Peter Ludwig Majdell]] – [[Sylowi izreki]] – [[James Joseph Sylvester|Sylvester, James Joseph]] – [[Sylvester-Gallaijev izrek]] – [[Sylvestrov graf]] – [[Sylvestrova enakost]] – [[Sylvestrova matrika]] – [[Sylvestrova medalja]] – [[Sylvestrovo zaporedje]] – [[John Lighton Synge|Synge, John Lighton]] – [[Otto Szasz|Szasz, Otto]] – [[Gábor Szegő|Szegő, Gábor]] – [[George Szekeres|Szekeres, George]] – [[Szekeresov snark]] – [[Endre Szemerédi|Szemerédi, Endre]] – [[Szemerédijev izrek]] – [[Lajos Szilassi|Szilassi, Lajos]] – [[Szilassijev polieder]] – == Š == [[Andrej Igorjevič Šafarevič|Šafarevič, Andrej Igorjevič]] – [[Igor Rostislavovič Šafarevič|Šafarevič, Igor Rostislavovič]] – [[Nikolaj Aleksandrovič Šanin|Šanin, Nikolaj Aleksandrovič]] – [[Tibor Šalát|Šalát, Tibor]] – [[šapa (teorija grafov)|šapa]] – {{sopomenka|[[šest]]}} – <!-- == 6 (število) --> {{sopomenka|[[šestdeset]]}} – <!-- == 60 (število) --> [[šestdesetica]] – [[šestdesetiški številski sistem]] – [[šestdesetkotnik]] – {{sopomenka|[[šesterokotnik]]}} – <!-- == šestkotnik --> {{sopomenka|[[šesterokotniško število]]}} – <!-- == šestkotniško število --> [[šestilo]] – [[šestina]] – [[šestiški številski sistem]] – [[šestkotnik]] – [[šestkotniško število]] – [[šestkotniško piramidno število]] – [[šestkotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[šestnajst]]}} – <!-- == 16 (število) --> {{sopomenka|[[šestnajstiški številski sestav]]}} – <!-- == šestnajstiški številski sistem --> [[šestnajstiški številski sistem]] – <!-- šestnajstiški številski sestav --> [[šestnajstkotnik]] – [[šeststrana bipiramida]] – [[šeststrana piramida]] – [[šeststrana prizma]] – [[šestrani prisekani trapezoeder]] – [[šeststrani trapezoeder]] – [[Goro Šimura|Šimura, Goro]] – [[Ših Huang Ti]] – [[Anania Šikarazi|Šikarazi, Anania]] – [[Georgij Jevgenjevič Šilov|Šilov, Georgij Jevgenjevič]] – [[Jan Šindel|Šindel, Jan]] – [[Albert Nikolajevič Širjajev|Širjajev, Albert Nikolajevič]] – [[Jurij Mihajlovič Širokov|Širokov, Jurij Mihajlovič]] – [[Jaroslav Nikolajevič Šitov|Šitov, Jaroslav Nikolajevič]] – [[Šaradčandra Šankar Šrikhande|Šrikhande, Šaradčandra Šankar]] – [[Šrikhandov graf]] – [[Otto Juljevič Šmidt|Šmidt, Otto Juljevič]] – [[Lev Genrihovič Šnireljman|Šnireljman, Lev Genrihovič]] – [[Šnireljmanova gostota]] – <!-- Schnirelmann density --> [[šop premic]] – [[šop ravnin]] – [[Ivan Štalec|Štalec, Ivan]] – [[Peter Štefan|Štefan, Peter]] – [[števec]] – [[številka]] – [[število]] – [[število 0]] – [[število 1]] – [[število alef]] – [[število bet]] – [[število deliteljev]] – [[število Markova]] – [[število praštevil]] – {{sopomenka|[[število PV]]}} – <!-- == Pisot-Vidžajaraghavanovo število, Pisotovo število --> [[število s harmoničnimi delitelji]] – [[število Sierpińskega]] – [[število taksija]] – [[število zlatega reza]] – [[številska množica]] – [[številska premica]] – [[številska vrsta]] – [[številski sestav]] – [[številski sistem]] – [[številski obseg]] – <!-- == obseg algebrskih števil --> [[številsko zaporedje]] – [[števka]] – [[števna množica]] – <!-- števno neskončna množica, preštevna množica --> [[števna neskončnost]] – [[števnost]] – [[števno neskončna množica]] – <!-- == števna množica, preštevna množica --> {{sopomenka|[[štiri]]}} – <!-- == 4 (število) --> {{sopomenka|[[štirideset]]}} – <!-- == 40 (število) --> [[štiridesetkotnik]] – [[štiriindvajsetkotnik]] – {{sopomenka|[[štirinajst]]}} – <!-- == 14 (število) --> [[štirinajstkotnik]] – [[štirirazsežni prostor]] – {{sopomenka|[[štiristrana piramida]]}} – <!-- == kvadratna piramida --> [[štiristrani trapezoeder]] – == T == [[tabela deliteljev]] – [[tabela integralov]] – [[tabela kongruenc]] – [[tabela množenja]] – [[tabela prafaktorjev števil]] – [[Tabit ibn Kora]] – [[Tabitovo praštevilo]] – [[Tabitovo število]] – [[Tabit Ibrahim]] – [[Peter Guthrie Tait|Tait, Peter Guthrie]] – [[Taitova domneva]] – [[tajnopisje]] – [[Katahiro Takebe|Takebe, Tahakiro]] – [[Tales]] – [[Talesov izrek]] – [[tangens]] – [[tangensni izrek]] – [[tangenta]] – <!-- == dotikalnica --> [[tangenta krožnice]] – {{sopomenka|[[tangentna metoda]]}} – <!-- == Newtonova metoda, metoda pospešene iteracije, Newton-Raphsonova metoda --> {{sopomenka|[[tangentni četverokotnik]]}} – <!-- == tangentni štirikotnik --> [[tangentni kot]] – [[tangentni mnogokotnik]] – [[tangentni štirikotnik]] – <!-- tangentni četverokotnik --> [[Jutaka Tanijama|Tanijama, Jutaka]] – {{sopomenka|[[Tanijama-Šimura-Weilova domneva]]}} – <!-- == izrek o modularnosti --> {{sopomenka|[[Tanijama-Šimurova domneva]]}} – <!-- == izrek o modularnosti --> [[Tanijamova grupa]] – [[Terence Tao|Tao, Terence]] – [[tapetna grupa]] – [[Alfred Tarski|Tarski, Alfred]] – [[Niccolo Fontana Tartaglia|Tartaglia, Niccolo Fontana]] – [[Abraham Haskel Taub|Taub, Abraham Haskel]] – [[Alfred Tauber|Tauber, Alfred]] – [[Olga Taussky-Todd|Taussky-Todd, Olga]] – [[tavtohrona krivulja]] – <!-- izohrona krivulja --> [[Brook Taylor|Taylor, Brook]] – [[Taylorjev izrek]] – [[Taylorjeva vrsta]] – [[Geoffrey Ingram Taylor|Taylor, Geoffrey Ingram]] – [[Richard Lawrence Taylor|Taylor, Richard Lawrence]] – [[Teajtet]] – [[Teajtetov izrek]] – [[Teano]] – [[telegrafski enačbi]] – [[telesa z ikozaedrsko simetrijo]] – [[telesna particija]] – [[teme]] – [[temelji matematike]] – [[temeljni mnogokotnik]] – [[Harold Neville Vazeille Temperley|Temperley, Harold Neville Vazeille]] – [[George Frederick James Temple|Temple, George Frederick James]] – [[Gérald Tenenbaum|Tenenbaum, Gérald]] – [[Keti Tenenblat|Tenenblat, Keti]] – [[tenzor]] – [[tenzorska algebra]] – [[tenzorski račun]] – [[tenzorski produkt]] – [[tenzorski produkt grafov]] – [[Teodor iz Kirene]] – {{sopomenka|[[Teodorova konstanta]]}} – <!-- == kvadratni koren števila 3 --> [[Teodozij]] – [[Teon I.]] – [[Teon II.]] – [[teorija analitičnih funkcij]] – [[teorija aproksimacij]] – [[teorija dinamičnih sistemov]] – [[teorija diofantskih približkov]] – <!-- << /* Diophantine approximation */ --> [[teorija grafov]] – [[teorija grup]] – [[teorija iger]] – [[teorija informacij]] – [[teorija invariant]] – [[teorija izračunavanja]] – <!-- == teorija računanja --> [[teorija kalupov]] – [[teorija kaosa]] – [[teorija kategorij]] – [[teorija kolobarjev]] – [[teorija kvazimnožic]] – <!-- en: quasi-set theory --> [[teorija matrik]] – [[teorija mehke mere]] – [[teorija mere]] – {{sopomenka|[[teorija mnogoterosti]]}} – <!-- == mnogoterost --> [[teorija množic]] – [[teorija potenciala]] – <!-- potencialna teorija, teorija potencialov --> {{sopomenka|[[teorija potencialov]]}} – <!-- == teorija potenciala, potencialna teorija --> [[teorija presekov]] – [[teorija približkov]] – [[teorija računanja]] – <!-- teorija izračunavanja --> [[teorija razrednega obsega]] – [[teorija razredov]] – [[teorija reprezentacij]] – [[teorija števil]] – [[teorija tipov]] – [[teorija transcendentnosti]] – [[teorija verjetnosti]] – [[Aleksander Martinovič Ter-Krikorov|Ter-Krikorov, Aleksander Martinovič]] – [[Terwilligerjeva algebra]] – [[teselacija]] – <!-- == pokritje, tlakovanje --> [[teserakt]] – {{sopomenka|[[teseraktno število]]}} – <!-- == četrta potenca, bikvadratno število --> [[Nikola Tesla|Tesla, Nikola]] – [[test Kolmogorova-Smirnova]] – [[test Ljapunova]] – [[tetiva (matematika)|tetiva]] – [[tetivni četverokotnik]] – <!-- == tetivni štirikotnik --> [[tetivni mnogokotnik]] – [[tetivni štirikotnik]] – <!-- tetivni četverokotnik --> [[tetivnotangentni štirikotnik]] – <!-- bicentrični štirikotnik --> [[tetraeder]] – [[tetraedrska simetrija]] – [[tetraedrski graf]] – [[tetraedrsko število]] – <!-- == četversko število --> [[tetrahemiheksaeder]] – [[tetrahemiheksakron]] – {{sopomenka|[[tetrakisna kocka]]}} – <!-- == tetrakisni heksaeder --> [[tetrakisni heksaeder]] – <!-- tetrakisna kocka --> {{sopomenka|[[tetrakosagon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> {{sopomenka|[[tetratetraeder]]}} – <!-- == oktaeder --> [[težišče]] – [[težišče trikotnika]] – [[težiščnica]] – [[TeX]] – [[The Art of Discrete and Applied Mathematics]] – [[René Thom|Thom, René]] – [[Axel Thue|Thue, Axel]] – {{sopomenka|[[Thue-Morsejeva množica]]}} – <!-- == zlo število --> [[Thue-Morsejevo zaporedje]] – [[Thue-Siegel-Rothov izrek]] – [[Thuejev izrek]] – [[William Thurston|Thurston, William]] – [[Andrej Nikolajevič Tihonov|Tihonov, Andrej Nikolajevič]] – [[Timarid]] – [[tisočica]] – [[Gheorghe Ţiţeica|Ţiţeica, Gheorghe]] – [[Jacques Tits|Tits, Jacques]] – {{sopomenka|[[tlakovanje (geometrija)|tlakovanje]]}} – <!-- == pokritje, teselacija --> [[točka]] – [[točka (geometrija)]] – [[točka obrata]] – <!-- spinoda --> [[točka v neskončnosti]] – [[točka vejitve]] – <!-- == vejišče /* branch point */ --> [[točkovna grupa]] – [[točkovni prostor]] – [[točkovno zrcaljenje]] – [[John Arthur Todd|Todd, John Arthur]] – [[togi premik]] – <!-- izometrija --> [[Tohoku Mathematical Journal]] – [[tok (matematika)|tok]] – [[John Francis Toland|Toland, John Francis]] – [[Gabrijel Tomšič|Tomšič, Gabrijel]] – [[Gerald James Toomer|Toomer, Gerald James]] – [[topi kot]] – [[topokotni trikotnik]] – [[topologija]] – [[topologija produktov]] – [[topološka grupa]] – [[topološka invarianta]] – [[topološka konjugacija]] – [[topološka lastnost]] – [[topološka teorija grafov]] – [[topološki prostor]] – [[topološki vektorski prostor]] – [[Viktor Andrejevič Toponogov|Toponogov, Viktor Andrejevič]] – [[topos]] – [[toroid]] – [[toroidni polieder]] – [[Evangelista Torricelli|Torricelli, Evangelista]] – [[torus]] – [[tovariško število]] – [[traktrisa]] – [[Johann Georg Tralles|Tralles, Johann Georg]] – [[transcendentna funkcija]] – [[transcendentna krivulja]] – [[transcendentno število]] – [[transformacija]] – [[transformacija Kontoroviča-Lebedeva]] – [[transformacija zaporedja]] – [[transformacijska geometrija]] – [[transformacijska grupa]] – [[transponiranje]] – [[transponirani graf]] – [[transponiranka]] – [[transpozicija (matematika)|transpozicija]] – {{sopomenka|[[transverzala]]}} – <!-- == prečnica --> [[tranzitivna relacija]] – [[trapez]] – [[trapezno pravilo]] – [[trapezoeder]] – [[trapezoid]] – [[trapezorombski dodekaeder]] – [[Andrzej Mariusz Trautman|Trautman, Andrzej Mariusz]] – [[trditev]] – [[tretja ekscentričnost]] – [[tretja izsrednost]] – [[tretjina]] – [[tretjinjenje kota]] – <!-- trisekcija kota --> {{sopomenka|[[3 (število)|tri]]}} – <!-- == 3 (število) --> [[triakisni ikozaeder]] – [[triakisni oktaeder]] – [[triakisni tetraeder]] – <!-- kistetraeder, triuakistetraeder --> [[triakisno trikotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[triakistetraeder]]}} – <!-- == triakisni tetraeder, kistetraeder --> {{sopomenka|[[triakontagon]]}} – <!-- == tridesetkotnik --> {{sopomenka|[[trideset]]}} – <!-- == 30 (število) --> [[tridesetkotnik]] – [[trigonometrična funkcija]] – [[trigonometrična vrsta]] – [[trigonometrični integral]] – [[trikotnik]] – [[trikotnik Sierpińskega]] – [[trikotniška grupa]] – [[trikotniška neenakost]] – [[trikotniško kvadratno število]] – [[trikotniško število]] – [[trikotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[trinajst]]}} – <!-- == 13 (število) --> [[trinajstkotnik]] – [[trirazsežni prostor]] – {{sopomenka|[[trisekcija kota]]}} – <!-- == tretjinjenje kota --> [[trisektrisa]] – [[trisektrisa Pascalovega polža]] – [[tristrana bipiramida]] – [[tristrana hebesfenorotunda]] – [[tristrana prizma]] – [[tristrani prisekani trapezoeder]] – [[tristrani trapezoeder]] – {{sopomenka|[[trivektor]]}} – <!-- == multivektor --> [[trivialna grupa]] – [[trohoida]] – [[trojiška Golayjeva koda]] – [[trojiški številski sistem]] – [[Ehrenfried Walter Tschiernhaus|Tschiernhaus, Ehrenfried Walter]] – [[Tsu Čung Či]] – <!-- == Ču Čungdži --> [[Albert William Tucker|Tucker, Albert William]] – [[tuje število]] – {{sopomenka|[[tuji množici]]}} – <!-- == disjunktni množici --> [[tujost]] – [[Alan Turing|Turing, Alan]] – [[Nasir at-Tusi|at-Tusi, Nasir]] – [[William Thomas Tutte|Tutte, William Thomas]] – [[Tuttejeva matrika]] – == U == [[učinek grupe]] – [[Horace Scudder Uhler|Uhler, Horace Scudder]] – [[Uhlerjevo število]] – [[al-Uklidisi]] – [[ukrivljenost]] – [[Stanislaw Marcin Ulam|Ulam, Stanislaw Marcin]] – [[Ulamov prt]] – [[Ulamovo število]] – [[Ulamovo zaporedje]] – [[Peter Lavrentjevič Uljanov|Uljanov, Peter Lavrentjevič]] – [[ulomek]] – [[ulomljeni del]] – <!-- decimalni del --> [[ultrafilter]] – [[Ulug Beg]] – {{sopomenka|[[unarna operacija]]}} – <!-- == enočlena operacija --> [[uniformna antiprizmatična prizma]] – [[uniformna tlakovanja v hiperbolični ravnini]] – [[uniformni polieder]] – [[uniformni polihoron]] – [[uniformni politop]] – [[uniformni zvezdni polieder]] – [[uniformno barvanje]] – [[uniformno tlakovanje]] – [[Unija množic|unija]] – [[unija množic]] – [[unimodularna matrika]] – [[unipotentna matrika]] – [[unipotentnost]] – [[unitarna matrika]] – [[univerzalna diferencialna enačba]] – [[univerzalna lastnost]] – [[univerzalna množica]] – [[univerzalna parabolična konstanta]] – [[upodobitev grupe]] – [[uporabna matematika]] – {{sopomenka|[[urejena dvojica]]}} – <!-- == urejeni par --> [[urejena n-terica]] – [[urejeni kolobar]] – [[urejeni par]] – [[urejeno Bellovo število]] – [[urejenost]] – [[Pavel Samujilovič Urison|Urison, Pavel Samujilovič]] – [[urna grupa]] – [[usmerjeni graf]] – <!-- = digraf --> [[Jakov Viktorovič Uspenski|Uspenski, Jakov Andrejevič]] – [[Vladimir Andrejevič Uspenski|Uspenski, Vladimir Andrejevič]] – [[utežena matrika]] – [[uteženi graf]] – [[uteženo praštevilo]] – <!-- en: balanced prime --> [[utežna funkcija]] – == V == [[Giovanni Vacca (matematik)|Vacca, Giovanni]] – [[Prahalad Čunnilal Vaidja|Vaidja, Prahalad Čunnilal]] – [[Anton Vakselj|Vakselj, Anton]] – [[valček (matematika)|valček]] – [[valovna enačba]] – [[valovna transformacija]] – [[vampirsko število]] – [[John Howard Van Amringe|Van Amringe, John Howard]] – [[John Hasbrouck van Vleck|van Vleck, John Hasbrouck]] – [[Edward Burr Van Vleck|Van Vleck, Edward Burr]] – [[Veeravalli Seshadri Varadarajan|Varadarajan, Veeravalli Seshadri]] – [[varčno število]] – [[variacija]] – [[variacija (matematika)]] – [[variacijski račun]] – [[Pierre Varignon|Varignon, Pierre]] – [[varno praštevilo]] – [[včrtana in pričrtana krožnica trikotnika]] – [[včrtana krožnica]] – {{sopomenka|[[včrtani krog]]}} – <!-- == včrtana krožnica --> [[vdrti kot]] – [[Oswald Veblen|Veblen, Oswald]] – {{sopomenka|[[veččlenik]]}} – <!-- == polinom, mnogočlenik --> {{sopomenka|[[večkotnik]]}} – <!-- == mnogokotnik --> [[večkratna množica]] – [[večkratnik]] – [[večlična funkcija]] – [[vedski kvadrat]] – [[Jurij Vega|Vega, Jurij]] – [[vejišče]] – <!-- točka vejitve --> [[vektor (matematika)|vektor]] – {{sopomenka|[[vektor nič]]}} – <!-- == ničelni vektor --> [[vektorska enota]] – <!-- enotski vektor --> [[vektorska mera]] – [[vektorski nič]] – <!-- ničelni vektor --> [[vektorski produkt]] – [[vektorski prostor]] – [[vektorski račun]] – [[velika antiprizma]] – [[veliki dodekaeder]] – [[veliki dvojno prirezan dirombidodekaeder|veliki dvojnoprirezani dirombidodekaeder]] – {{sopomenka|[[veliki Fermatov izrek]]}} – <!-- == Fermatov veliki izrek --> [[veliki ikozaeder]] – [[veliki ikozidodekaeder]] – [[veliki ikozihemidodekaeder]] – [[veliki ikozihemidodekakron]] – [[veliki krog]] – [[veliki prisekan kubooktaeder]] – {{sopomenka|[[veliki rombiikozidodekaeder]]}} – <!-- == prisekani ikozidodekaeder --> {{sopomenka|[[veliki rombikubooktaeder]]}} – <!-- == prisekani kubooktaeder --> [[veliko število]] – [[velikostni red]] – [[John Venn|Venn, John]] – [[Vennov diagram]] – [[Vennov graf]] – [[Pierre François Verhulst|Verhulst, Pierre François]] – [[verižni ulomek]] – [[verižnica]] – [[verižno pravilo]] – [[verjetno praštevilo]] – [[verjetnost]] – [[verjetnost in statistika]] – [[verjetnostna funkcija]] – [[verjetnostna funkcija gostote]] – [[verjetnostna mera]] – [[verjetnostna metoda]] – [[verjetnostna porazdelitev]] – [[verjetnostna teorija števil]] – [[verjetnostni račun]] – [[verjetnostni prostor]] – [[Giuseppe Veronese|Veronese, Giuseppe]] – [[Veronesejeva ploskev]] – [[Anatolij Moisejevič Veršik|Veršik, Anatolij Moisejevič]] – [[veselo praštevilo]] – [[veselo število]] – [[vezna črta]] – {{sopomenka|[[viba]]}} – <!-- == spirala --> [[Ivan Vidav|Vidav, Ivan]] – [[Vidav-Palmerjev izrek]] – [[Tirukkannapuram Vidžajaraghavan|Vidžajaraghavan, Tirukkannapuram]] – [[François Viète|Viète, François]] – [[Viètove enačbe]] – [[Viètovo pravilo]] – [[Leopold Vietoris|Vietoris, Leopold]] – [[Mark Jakovljevič Vigodski|Vigodski, Mark Jakovljevič]] – [[Cédric Villani|Villani, Cédric]] – [[Yvon Villarceau|Villarceau, Yvon]] – [[Villarceaujevi krožnici]] – [[Jean-André Ville|Ville, Jean-André]] – [[Samuel Vince|Vince, Samuel]] – [[Ivan Matvejevič Vinogradov|Vinogradov, Ivan Matvejevič]] – [[Matt Visser|Visser, Matt]] – [[Viswanathova konstanta]] – [[višina trikotnika]] – [[višinska točka trikotnika]] – <!-- ortocenter --> [[višinski izrek]] – {{sopomenka|[[višja algebra]]}} – <!-- == abstraktna algebra --> [[višje razsežnosti]] – [[vitka grupa]] – <!-- en: slender group --> [[Aleksander Adolfovič Vitt|Vitt, Aleksander Adolfovič]] – [[Anatolij Georgijevič Vituškin|Vituškin, Anatolij Georgijevič]] – [[Vincenzo Viviani|Viviani, Vincenzo]] – [[Vivianijev izrek]] – [[Vivianijeva krivulja]] – [[Vasilij Sergejevič Vladimirov|Vladimirov, Vasilij Sergejevič]] – [[vložitev (matematika)|vložitev]] – [[vložitev grafa]] – [[vodilna krožnica]] – [[vodilni koeficient]] – [[vodnica]] – [[Johann Henrich Voigt|Voigt, Johann Henrich]] – [[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski|Vojevodski, Vladimir Aleksandrovič]] – {{sopomenka|[[volumen]]}} – <!-- == prostornina --> [[Georgij Feodosjevič Voronoj|Voronoj, Georgij Feodosjevič]] – [[Voronojev diagram]] – [[votla matrika]] – [[vozel (matematika)|vozel]] – [[vozli Čebišova]] – [[Jože Vrabec|Vrabec, Jože]] – [[Vladimir Vranić|Vranić, Vladimir]] – [[vražji kvadrat]] – [[Gustav de Vries|Vries, Gustav de]] – [[vrsta (matematika)|vrsta]] – [[vrtnica (matematika)|vrtnica]] – {{sopomenka|[[vrstična matrika]]}} – <!-- == vrstični vektor --> [[vrstični vektor]] – [[vrtilna simetrija]] – [[vseštevčno število]] – <!-- pandigitalno število --> [[vsota]] – [[vsota deliteljev]] – [[vsota Minkowskega]] – [[vsota potenc]] – [[vzajemnost]] – [[vzporedna projekcija]] – [[vzporedni premik]] – [[vzporedni razteg]] – [[vzporednica]] – <!-- paralela --> [[vzporednost]] – [[vzvišeno število]] – == W == [[Bartel Leendert van der Waerden|Waerden, Bartel Leendert van der]] – [[Donald Dines Wall|Wall, Donald Dines]] – [[Wall-Sun-Sunovo praštevilo]] – [[John Wallis|Wallis, John]] – [[Wallisov produkt]] – [[Wallisova konstanta]] – [[Joseph Leonard Walsh|Walsh, Joseph Leonard]] – [[Walsheva funkcija]] – [[Walsheva matrika]] – [[Wang Fan]] – [[Edward Waring|Waring, Edward]] – [[Waringov problem]] – [[James Watt|Watt, James]] – [[Heinrich Martin Weber|Weber, Heinrich Martin]] – [[Waloddi Weibull|Weibull, Waloddi]] – [[Karl Weierstrass|Weierstrass, Karl]] – [[Weierstrassova funkcija]] – [[André Weil|Weil, André]] – [[Weil-Mordellov izrek]] – [[Weilov kriterij]] – [[Eric Wolfgang Weisstein|Weisstein, Eric Wolfgang]] – [[Dominic Welsh|Welsh, Dominic]] – [[Wendelin Werner|Werner, Wendelin]] – [[Caspar Wessel|Wessel, Caspar]] – [[Hermann Weyl|Weyl, Hermann]] – [[Weylov kriterij]] – [[Weylov postulat]] – [[Weylov skalar]] – [[Weylov tenzor]] – [[Weylova algebra]] – [[Weylova domneva o ukrivljenosti]] – [[Weylova formula karakterjev]] – [[Weylova grupa]] – [[Weylova transformacija]] – [[Weylova vsota]] – [[Whewellova enačba]] – [[William Whiston|Whiston, William]] – [[Hassler Whitney|Whitney, Hassler]] – [[Whitneyjev izrek]] – [[Edmund Taylor Whittaker|Whittaker, Edmund Taylor]] – [[Wiadomości Matematyczne]] – [[David Vernon Widder|Widder, David Vernon]] – [[Arthur Josef Alwin Wieferich|Wieferich, Arthur Josef Alwin]] – [[Wieferichev izrek]] – [[Wieferichev par]] – [[Wieferichevo praštevilo]] – [[Wiener-Hinčinov izrek]] – [[Wienrov tauberski izrek]] – [[Eugene Paul Wigner|Wigner, Eugene Paul]] – [[Pieter Wijdenes|Wijdenes, Pieter]] – [[Adriaan van Wijngaarden|Wijngaarden, Adriaan van]] – [[van Wijngaardenova transformacija]] – [[Wikipedija:WikiProjekt števila]] – [[Andrew John Wiles|Wiles, Andrew John]] – [[Kenneth Powers Williams|Williams, Kenneth Powers]] – [[Alexander Wilson (matematik)|Wilson, Alexander]] – [[John Wilson (matematik)|Wilson, John]] – [[Wilsonov izrek]] – [[Wilsonovo praštevilo]] – [[Aurel Wintner|Wintner, Aurel]] – [[Edward Witten|Witten, Edward]] – [[Paul Wittich|Wittich, Paul]] – [[Wolfova nagrada za matematiko]] – [[Joseph Wolstenholme|Wolstenholme, Joseph]] – [[Wolstenholmov izrek]] – [[Wolstenholmovo praštevilo]] – [[Woodallovo praštevilo]] – [[Woodallovo število]] – [[Christopher Wren|Wren, Christopher]] – [[Willem Abraham Wythoff|Wythoff, Willem Abraham]] – [[Wythoffov simbol]] – [[Wythoffova konstrukcija]] – == X == == Y == [[Jean-Christophe Yoccoz|Yoccoz, Jean-Christophe]] – [[Laurence Chisholm Young|Young, Laurence Chisholm]] – [[Youngova mera]] – == Z == [[Abraham Zacuto|Zacuto, Abraham]] – [[Lotfi Asker Zadeh|Zadeh, Lotfi Asker]] – [[Don Bernard Zagier|Zagier, Don Bernard]] – [[Karel Zahradnik|Zahradnik, Karel]] – [[Władysław Zajączkowski|Zajączkowski, Władysław]] – [[zajčja konstanta]] – [[zajčje zaporedje]] – [[zakon kvadratne recipročnosti]] – <!-- kvadratni recipročnostni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> [[zakon oblikovne grupe]] – [[zakon racionalne recipročnosti]] – [[zakon recipročnosti]] – [[zakon trihotomije]] – [[zakon velikih števil]] – [[Viktor Abramovič Zalgaller|Zalgaller, Viktor Abramovič]] – [[zaloga vrednosti]] – [[zamenjalna števka]] – [[zamenljivo praštevilo]] – [[zaokrožanje]] – [[zaporedje]] – {{sopomenka|[[zaporedje celih števil]]}} – <!-- == celoštevilsko zaporedje --> [[zaporedje polinomov]] – [[zaprta množica]] – [[zaprta množica točk]] – [[zaprti interval]] – [[Stanisław Zaremba (matematik)|Zaremba, Stanisław]] – [[Oscar Zariski|Zariski Oscar]] – [[zastava (geometrija)|zastava]] – {{sopomenka|[[zasuk]]}} – <!-- == vrtenje, vrtež --> [[zbirna funkcija verjetnosti]] – <!-- zbirna porazdelitvena funkcija --> {{sopomenka|[[zbirna porazdelitvena funkcija]]}} – <!-- == zbirna funkcija verjetnosti --> [[Doron Zeilberger|Zeilberger, Doron]] – [[Zeitschrift für angewandte Mathematik und Physik]] – [[Dimitrij Nikolajevič Zejliger|Zejliger, Dimitrij Nikolajevič]] – [[Christian Zeller|Zeller, Christian]] – [[Zellerjeva kongruenca]] – [[Jefim Izakovič Zelmanov|Zelmanov, Jefim Izakovič]] – [[zelo obilno število]] – [[zelo sestavljeno število]] – [[Zenodor]] – [[Zenon]] – [[Zenon iz Sidona|Zenon Sidonski]] – [[Ernst Zermelo|Zermelo, Ernst]] – [[Zermelo-Fraenklova teorija množic]] – [[Nikolaj Jefimovič Zernov|Zernov, Nikolaj Jefimovič]] – [[ZFC]] – [[zgodovina matematike]] – [[zgodovina števila π]] – [[zgornja polravnina]] – [[zgornji celi del]] – [[Paul Zimmermann (matematik)|Zimmermann, Paul]] – {{sopomenka|[[Zipf-Mandelbrotov zakon]]}} – <!-- == Zipf-Mandelbrotova porazdelitev, Pareto-Zipfova porazdelitev --> [[Zipf-Mandelbrotova porazdelitev]] – <!-- Zipf-Mandelbrotov zakon, Pareto-Zipfova porazdelitev --> [[Zipfov zakon]] – [[zlata spirala]] – [[zlati gnomon]] – [[zlati graf]] – {{sopomenka|[[zlati pravokotni trikotnik]]}} – <!-- == Keplerjev trikotnik, Priceov trokotnik --> [[zlati pravokotnik]] – [[zlati rez]] – [[zlati trikotnik (matematika)|zlati trikotnik]] – <!-- sublimirani trikotnik --> [[zlato razmerje]] – [[zlato število]] – <!-- == število zlatega reza --> [[zlepek]] – [[zlo število]] – <!-- Thue-Morsejeva množica --> [[zmanjševanje (geometrija)|zmanjševanje]] – [[zmnožek]] – [[znakovni niz]] – [[znamenite točke trikotnika]] – [[Štefan Znám|Znám, Štefan]] – [[Známov problem]] – [[znanstveni zapis]] – [[Jegor Ivanovič Zolotarjov|Zolotarjov, Jegor Ivanovič]] – [[zonoeder]] – {{sopomenka|[[zonotop]]}} – [[Max August Zorn|Zorn, Max August]] – [[Zornova lema]] – [[zrcaljenje]] – [[zrcalna simetrija]] – [[Zuckermanovo število]] – [[Vadim Valentinovič Zudilin|Zudilin, Vadim Valentinovič]] – [[zunanja mera]] – [[zunanji kot]] – [[zunanji krog]] – [[zunanji produkt]] – [[zvezdni mnogokotnik]] – [[zvezdno število]] – [[zvezna funkcija]] – [[zveznost]] – [[Antoni Zygmund|Zygmund, Antoni]] – == Ž == [[žarek]] – [[Viktor Viktorovič Žarinov|Žarinov, Viktor Viktorovič]] – [[Ivan Ivanovič Žegalkin|Žegalkin, Ivan Ivanovič]] – [[Jevgenij Petrovič Židkov|Židkov, Jevgenij Petrovič]] – [[Nikolaj Jegorovič Žukovski|Žukovski, Nikolaj Jegorovič]] – [[Jurij Ivanovič Žuravljov|Žuravljov, Jurij Ivanovič]] – {{stublist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Matematika]] [[Kategorija:Seznami vsebin|Matematika]] 56job94nxmye1q7tha3vlfrdd760oxr 6675040 6675039 2026-05-12T18:46:52Z XJaM 3 /* D */ 6675040 wikitext text/x-wiki {{seznami_vsebin}} '''[[Seznam]] matematičnih vsebin''' poskuša podati vse članke, ki se v [[Wikipedija|Wikipediji]] nanašajo na [[matematika|matematiko]] in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. Naslovi člankov so izpisani z malo začetnico tam, kjer je potrebno, drugače pa z veliko. Sicer programje Wikipedije vse članke samodejno zapiše z veliko začetnico. Na tem seznamu so mnoge [[sopomenka|sopomenke]], a je to namenoma, da jih bralci najdejo, zato jih, prosimo, ne odstranjujte. {{CompactTOC2}} == 0-9 == [[−40 (število)|−40]] – [[−1 (število)|−1]] – [[0]] – [[0,999...]] – [[1 (število)|1]] – [[1 + 1 + 1 + 1 + ···]] – [[1 + 2 + 3 + 4 + ···]] – [[1 + 2 + 4 + 8 + ···]] – {{sopomenka|[[1 − 1/2 + 1/3 − 1/4 + ···]]}} – <!-- == (alternirjoča) harmonična vrsta --> {{sopomenka|[[1 − 1 + 1 − 1 + ···]]}} – <!-- == Grandijeva vrsta --> [[1 − 1 + 2 − 6 + 24 − 120 + ···]] – [[1 − 2 + 3 − 4 + ···]] – [[1 − 2 + 4 − 8 + ···]] – [[1/2 + 1/4 + 1/8 + 1/16 + ···]] – [[1/2 + 2/3 + 3/4 + 4/5 + ···]] – [[1/2 − 1/4 + 1/8 − 1/16 + ···]] – [[1/2 − 2/3 + 3/4 − 4/5 + ···]] – [[1/4 + 1/16 + 1/64 + 1/256 + ···]] – [[1/4 − 1/16 + 1/64 − 1/256 + ···]] – [[2 (število)|2]] – [[3 (število)|3]] – [[3-sfera]] – [[4 (število)|4]] – [[4-ortopleks]] – [[4-simpleks]] – [[5 (število)|5]] – [[5-celica]] – [[5-ortopleks]] – [[5-simpleks]] – [[6 (število)|6]] – [[6-ortopleks]] – [[6-simpleks]] – [[7 (število)|7]] – [[7-ortopleks]] – [[7-simpleks]] – [[8 (število)|8]] – [[8-kocka]] – [[8-ortopleks]] – [[8-simpleks]] – [[9 (število)|9]] – [[9-ortopleks]] – [[9-simpleks]] – [[10 (število)|10]] – [[10-ortopleks]] – [[10-simpleks]] – [[11 (število)|11]] – [[11-celica]] – [[11-ortopleks]] – [[12 (število)|12]] – [[13 (število)|13]] – [[14 (število)|14]] – [[15 (število)|15]] – [[16 (število)|16]] – [[16-celica]] – [[17 (število)|17]] – [[18 (število)|18]] – [[19 (število)|19]] – [[20 (število)|20]] – [[21 (število)|21]] – [[22 (število)|22]] – [[23 (število)|23]] – [[24 (število)|24]] – [[24-celica]] – [[25 (število)|25]] – [[26 (število)|26]] – [[27 (število)|27]] – [[28 (število)|28]] – [[29 (število)|29]] – [[30 (število)|30]] – [[31 (število)|31]] – [[32 (število)|32]] – [[33 (število)|33]] – [[34 (število)|34]] – [[35 (število)|35]] – [[36 (število)|36]] – [[37 (število)|37]] – [[38 (število)|38]] – [[39 (število)|39]] – [[40 (število)|40]] – [[41 (število)|41]] – [[42 (število)|42]] – [[43 (število)|43]] – [[44 (število)|44]] – [[45 (število)|45]] – [[46 (število)|46]] – [[47 (število)|47]] – [[48 (število)|48]] – [[49 (število)|49]] – [[50 (število)|50]] – [[51 (število)|51]] – [[52 (število)|52]] – [[53 (število)|53]] – [[54 (število)|54]] – [[55 (število)|55]] – [[56 (število)|56]] – [[57 (število)|57]] – [[57-celica]] – [[58 (število)|58]] – [[59 (število)|59]] – [[60 (število)|60]] – [[61 (število)|61]] – [[62 (število)|62]] – [[63 (število)|63]] – [[64 (število)|64]] – [[65 (število)|65]] – [[66 (število)|66]] – [[67 (število)|67]] – [[68 (število)|68]] – [[69 (število)|69]] – [[70 (število)|70]] – [[71 (število)|71]] – [[72 (število)|72]] – [[73 (število)|73]] – [[74 (število)|74]] – [[75 (število)|75]] – [[76 (število)|76]] – [[77 (število)|77]] – [[78 (število)|78]] – [[79 (število)|79]] – [[80 (število)|80]] – [[81 (število)|81]] – [[82 (število)|82]] – [[83 (število)|83]] – [[84 (število)|84]] – [[85 (število)|85]] – [[86 (število)|86]] – [[87 (število)|87]] – [[88 (število)|88]] – [[89 (število)|89]] – [[90 (število)|90]] – [[91 (število)|91]] – [[92 (število)|92]] – [[93 (število)|93]] – [[94 (število)|94]] – [[95 (število)|95]] – [[96 (število)|96]] – [[97 (število)|97]] – [[98 (število)|98]] – [[99 (število)|99]] – [[100 (število)|100]] – [[101 (število)|101]] – [[102 (število)|102]] – [[103 (število)|103]] – [[104 (število)|104]] – [[105 (število)|105]] – [[106 (število)|106]] – [[107 (število)|107]] – [[108 (število)|108]] – [[109 (število)|109]] – [[110 (število)|110]] – [[111 (število)|111]] – [[112 (število)|112]] – [[113 (število)|113]] – [[114 (število)|114]] – [[115 (število)|115]] – [[116 (število)|116]] – [[117 (število)|117]] – [[118 (število)|118]] – [[119 (število)|119]] – [[120 (število)|120]] – [[120-celica]] – [[121 (število)|121]] – [[122 (število)|122]] – [[123 (število)|123]] – [[124 (število)|124]] – [[125 (število)|125]] – [[126 (število)|126]] – [[127 (število)|127]] – [[128 (število)|128]] – [[129 (število)|129]] – [[130 (število)|130]] – [[131 (število)|131]] – [[132 (število)|132]] – [[133 (število)|133]] – [[134 (število)|134]] – [[135 (število)|135]] – [[136 (število)|136]] – [[137 (število)|137]] – [[138 (število)|138]] – [[139 (število)|139]] – [[140 (število)|140]] – [[141 (število)|141]] – [[142 (število)|142]] – [[143 (število)|143]] – [[144 (število)|144]] – [[145 (število)|145]] – [[146 (število)|146]] – [[147 (število)|147]] – [[148 (število)|148]] – [[149 (število)|149]] – [[150 (število)|150]] – [[151 (število)|151]] – [[152 (število)|152]] – [[153 (število)|153]] – [[154 (število)|154]] – [[155 (število)|155]] – [[156 (število)|156]] – [[157 (število)|157]] – [[158 (število)|158]] – [[159 (število)|159]] – [[160 (število)|160]] – [[161 (število)|161]] – [[162 (število)|162]] – [[163 (število)|163]] – [[164 (število)|164]] – [[165 (število)|165]] – [[166 (število)|166]] – [[167 (število)|167]] – [[168 (število)|168]] – [[169 (število)|169]] – [[170 (število)|170]] – [[171 (število)|171]] – [[172 (število)|172]] – [[173 (število)|173]] – [[174 (število)|174]] – [[175 (število)|175]] – [[176 (število)|176]] – [[177 (število)|177]] – [[178 (število)|178]] – [[179 (število)|179]] – [[180 (število)|180]] – [[181 (število)|181]] – [[182 (število)|182]] – [[183 (število)|183]] – [[184 (število)|184]] – [[185 (število)|185]] – [[186 (število)|186]] – [[187 (število)|187]] – [[188 (število)|188]] – [[189 (število)|189]] – [[190 (število)|190]] – [[191 (število)|191]] – [[192 (število)|192]] – [[193 (število)|193]] – [[194 (število)|194]] – [[195 (število)|195]] – [[196 (število)|196]] – [[197 (število)|197]] – [[198 (število)|198]] – [[199 (število)|199]] – [[200 (število)|200]] – [[201 (število)|201]] – [[202 (število)|202]] – [[203 (število)|203]] – [[204 (število)|204]] – [[205 (število)|205]] – [[206 (število)|206]] – [[207 (število)|207]] – [[208 (število)|208]] – [[209 (število)|209]] – [[210 (število)|210]] – [[211 (število)|211]] – [[212 (število)|212]] – [[213 (število)|213]] – [[214 (število)|214]] – [[215 (število)|215]] – [[216 (število)|216]] – [[217 (število)|217]] – [[218 (število)|218]] – [[219 (število)|219]] – [[220 (število)|220]] – [[222 (število)|222]] – [[230 (število)|230]] – [[240 (število)|240]] – [[250 (število)|250]] – [[255 (število)|255]] – [[256 (število)|256]] – [[257-kotnik]] – [[260 (število)|260]] – [[270 (število)|270]] – [[273 (število)|273]] – [[280 (število)|280]] – [[290 (število)|290]] – [[300 (število)|300]] – [[360 (število)|360]] – [[369 (število)|369]] – [[400 (število)|400]] – [[496 (število)|496]] – [[500 (število)|500]] – [[600 (število)|600]] – [[600-celica]] – [[666 (število)|666]] – [[700 (število)|700]] – [[720 (število)|720]] – [[800 (število)|800]] – [[880 (število)|880]] – [[900 (število)|900]] – [[1000 (število)|1000]] – [[1001 (število)|1001]] – [[1100 (število)|1100]] – [[1200 (število)|1200]] – [[1300 (število)|1300]] – [[1313 (število)|1313]] – [[1331 (število)|1331]] – [[1400 (število)|1400]] – [[1500 (število)|1500]] – [[1600 (število)|1600]] – [[1700 (število)|1700]] – [[1729 (število)|1729]] – [[1800 (število)|1800]] – [[1900 (število)|1900]] – [[2000 (število)|2000]] – [[2520 (število)|2520]] – [[3000 (število)|3000]] – [[4000 (število)|4000]] – [[5000 (število)|5000]] – [[5555 (število)|5555]] – [[6000 (število)|6000]] – [[6666 (število)|6666]] – [[7000 (število)|7000]] – [[8000 (število)|8000]] – [[9000 (število)|9000]] – [[10000 (število)|10.000]] – [[65537-kotnik]] – [[100000 (število)|100.000]] – [[142857 (število)|142.857]] – [[1000000 (število)|1.000.000]] – [[275305224 (število)|275.305.224]] – [[2147483647 (število)|2.147.483.647]] – [[4294967297 (število)|4.294.967.297]] – [[9814072356 (število)|9.814.072.356]] – == A == [[Asger Aaboe|Aaboe, Asger]] – [[abak]] – [[Niels Henrik Abel|Abel, Niels Henrik]] – [[Abel-Planova formula]] – [[Abel-Ruffinijev izrek]] – [[Abelov integral]] – [[Abelov izrek]] – [[Abelov izrek vsote integralov algebrskih funkcij]] – [[Abelova enačba]] – [[Abelova funkcija]] – [[Abelova grupa]] – [[Abelova integralska enačba]] – [[Abelova kategorija]] – [[Abelova nagrada]] – [[Abelova raznoterost]] – [[Abelova sumacijska formula]] – [[Abelova transformacija]] – [[Abelova varieteta]] – [[Abelova vsota]] – [[abelovska razširitev]] – [[abelovski in tauberski izreki]] – [[Thomas Abbt|Abbt, Thomas]] – [[abscisa]] – [[abscisna os]] – {{sopomenka|[[absolutna konvergenca]]}} – <!-- == monotonost --> [[absolutna monotonost]] – [[absolutna vrednost]] – [[absolutni člen]] – [[absolutni diferencialni račun]] – [[abstraktna algebra]] – <!-- = višja algebra --> [[abstraktna analitična teorija števil]] – [[abstraktna grupa]] – [[abstraktni nesmisel]] – [[abstraktni politop]] – [[Abul Vefa]] – [[abundanca]] – {{sopomenka|[[abundantno število]]}} – <!-- == obilno število --> [[Wilhelm Ackermann|Ackermann, Wilhelm]] – [[Ackermannova funkcija]] – [[Clarence Raymond Adams|Adams, Clarence Raymond]] – [[John Couch Adams|Adams, John Couch]] – [[Adelard]] – [[Adelbold II.]] – [[adicija]] – [[adicijski izrek]] – [[aditivna funkcija]] – [[aditivna konstanta]] – <!-- konstanta integracije --> [[aditivni funktor]] – [[aditivni inverz]] – [[aditivnost]] – [[adjungirana matrika]] – [[Robert Adrain|Adrain, Robert]] – [[afina geometrija]] – [[afina preslikava]] – <!-- afina transformacija --> [[afina ravnina]] – {{sopomenka|[[afina transformacija]]}} – <!-- == afina preslikava --> [[afina varieteta]] – [[afini prostor]] – [[afinograf]] – [[Maria Gaetana Agnesi|Agnesi, Maria Gaetana]] – [[Agnesin koder]] – [[Naum Iljič Ahiezer|Ahiezer, Naum Iljič]] – [[Ahilovo število]] – [[Lars Valerian Ahlfors|Ahlfors, Lars Valerian]] – [[Ahmes]] – [[George Biddell Airy|Airy, George Biddell]] – [[Michael Aizenman|Aizenman, Michael]] – [[akrofonično število]] – [[aksiom]] – {{sopomenka|[[aksiom določitve]]}} – <!-- de:Komprehensionsaxiom, en:Axiom schema of specification == aksiom ločljivosti --> [[aksiom izbire]] – [[aksiom ločljivosti]] – [[aksiom o vzporednicah]] – [[aksiom regularnosti]] – [[aksiomatična teorija množic]] – [[aksiomatični sistem]] – [[aksiomatika]] – [[aksiomatizacija]] – [[aksiomi grupe]] – [[aksiomi Kolmogorova]] – [[aksiomi zaprtja Kuratowskega]] – [[aksonometrija]] – [[al-Baghdadi]] – [[Giacomo Albanese|Albanese, Giacomo]] – [[Albatani]] – [[alegorija (matematika)|alegorija]] – [[Aleksander Danilovič Aleksandrov|Aleksandrov, Aleksander Danilovič]] – [[Pavel Sergejevič Aleksandrov|Aleksandrov, Pavel Sergejevič]] – [[Jean le Rond d'Alembert|d'Alembert, Jean le Rond]] – [[d'Alembertov kriterij]] – [[James Waddell Alexander II.|Alexander, James Waddell II.]] – [[Alexandrov polinom]] – [[Gerald Lee Alexanderson|Alexanderson, Gerald Lee]] – [[algebra]] – [[algebra izjav]] – [[algebra množic]] – [[algebra nad obsegom]] – [[algebra števil]] – [[algebra z deljenjem]] – [[algebrska enačba]] – [[algebrska forma]] – [[algebrska funkcija]] – [[algebrska geometrija]] – [[algebrska grupa]] – [[algebrska kombinatorika]] – [[algebrska krivulja]] – [[algebrska množica]] – [[algebrska mnogoterost]] – [[algebrska neodvisnost]] – [[algebrska operacija]] – [[algebrska ploskev]] – [[algebrska razširitev]] – [[algebrska Riccatijeva enačba]] – [[algebrska struktura]] – [[algebrska teorija števil]] – [[algebrska teorija grafov]] – [[algebrska topologija]] – [[algebrska varieteta]] – [[algebrski izraz]] – {{sopomenka|[[algebrski obseg]]}} – <!-- == obseg algebrskih števil, številski obseg --> [[algebrski prostor]] – [[algebrsko celo število]] – [[algebrsko število]] – [[algoritem]] – [[algoritem Tarskega in Kuratowskega]] – [[al-Hvarizmi]] – [[alikvotno zaporedje]] – [[Slobodan Aljančić|Aljančić, Slobodan]] – [[al-Karadži]] – [[al-Kindi]] – [[Al Madšriti]] – [[Almagest]] – [[Noga Alon|Alon, Noga]] – [[Brian Roger Alspach|Alspach, Brian Roger]] – [[alternacija (geometrija)|alternacija]] – {{sopomenka|[[alternirajoča funkcija zeta]]}} – <!-- == Dirichletova funkcija eta --> [[alternirajoča grupa]] – [[alternirajoča harmonična vrsta]] – [[alternirajoča vrsta]] – [[American Journal of Mathematics]] – [[American Mathematical Monthly]] – [[Ameriška matematična zveza]] – [[Ameriški matematični inštitut]] – [[Ameriško matematično društvo]] – [[Jacob Ammen|Ammen, Jacob]] – [[André-Marie Ampère|Ampère, André-Marie]] – [[analitična funkcija]] – [[analitična geometrija]] – [[analitična preslikava]] – [[analitična rešitev]] – <!-- en: closed-form expression --> [[analitična struktura]] – [[analitična teorija števil]] – [[analitično nadaljevanje]] – [[matematična analiza|analiza]] – [[analiza funkcije]] – [[analiza na mnogoterostih]] – [[analogon]] – [[Tatomir Anđelić|Anđelić, Tatomir P.]] – [[Alexander Anderson (matematik)|Anderson, Alexander]] – [[alternirajoča grupa]] – [[Antemij]] – [[Adriaen Anthonisz|Anthonisz, Adriaen]] – [[Antifon]] – [[antikomutativnost]] – [[antinomija]] – [[antiprizemski graf]] – [[antiprizma]] – [[antiproporcionalnost]] – [[antirefleksivnost]] – [[Dimitrij Viktorovič Anosov|Anosov, Dimitrij Viktorovič]] – [[Apastamba]] – [[apeiroeder]] – [[apeirogon]] – [[apeirogonska antiprizma]] – [[apeirogonska prizma]] – [[Roger Apéry|Apéry, Roger]] – [[Apéryjev izrek]] – [[Apéryjeva konstanta]] – [[aplikata]] – [[aplikatna os]] – [[Apolonij]] – [[Apolonijev izrek]] – [[Apolonijev krog]] – [[Apolonijev problem]] – [[Apolonijeva mreža]] – [[Apolonijevo tesnilo]] – [[Tom Mike Apostol|Apostol, Tom Mike]] – [[apotema]] – [[aproksimacija]] – [[aproksimacijska lastnost]] – [[aproksimacijski polinom]] – [[arabske številke]] – [[arbelos]] – [[Louis François Antoine Arbogast|Arbogast, Louis François Antoine]] – [[Raymond Clare Archibald|Archibald, Raymond Clare]] – [[Cahit Arf|Arf, Cahit]] – [[Arfova invarianta]] – [[Jean-Robert Argand|Argand, Jean-Robert]] – {{sopomenka|[[Argandov diagram]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> {{sopomenka|[[Argandova ravnina]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> [[argument (kompleksna analiza)]] – [[argument funkcije]] – [[Arhimed]] – [[arhimedična lastnost]] – [[Arhimedov aksiom]] – [[Arhimedov dvojček]] – [[Arhimedov kvadruplet]] – [[Arhimedov palimpsest]] – [[Arhimedov problem goveda]] – [[Arhimedova grupa]] – [[Arhimedova spirala]] – [[arhimedska krožnica]] – [[arhimedska spirala]] – {{sopomenka|[[arhimedski dual]]}} – <!-- == Catalanovo telo --> [[arhimedski graf]] – [[arhimedsko telo]] – [[Arhit]] – [[Arhitova krivulja]] – [[Arhiv zgodovine matematike MacTutor]] – [[Jorijuki Arima|Arima, Jorijuki]] – [[Aristarh]] – [[Aristarhova neenakost]] – [[Aristej]] – [[Aristip]] – [[Aristotel]] – [[aritmetična funkcija]] – [[aritmetična množica]] – {{sopomenka|[[aritmetična operacija]]}} – <!-- == matematična operacija, računska operacija --> [[aritmetična sredina]] – [[aritmetična vrsta]] – [[aritmetični izraz]] – [[aritmetično zaporedje]] – [[aritmetično-geometrična sredina]] – [[aritmetika]] – [[aritmetika drugega reda]] – [[aritmetika prvega reda]] – [[argument]] – [[arkus kosekans]] – [[arkus kosinus]] – [[arkus kotangens]] – [[arkus sekans]] – [[arkus sinus]] – [[arkus tangens]] – [[armenske številke]] – [[Vladimir Igorjevič Arnold|Arnold, Vladimir Igorjevič]] – [[Nachman Aronszajn|Aronszajn, Nachman]] – [[Aronszajn-Smithov izrek]] – [[Aronszajnovo drevo]] – [[Aronszajnova premica]] – [[Arrowsov paradoks]] – [[Emil Artin|Artin, Emil]] – [[Michael Artin|Artin, Michael]] – [[Aryabhata I.]] – [[Cesare Arzelà|Arzelà, Cesare]] – [[Cecco d'Ascoli|d'Ascoli, Cecco]] – [[Giulio Ascoli|Ascoli, Giulio]] – [[asimetrični graf]] – [[asimptota]] – [[asimptotična funkcija]] – [[asimptotična razširitev]] – [[asimptotična točka]] – [[asimptotičnost]] – [[asimptotski zapis]] – [[Richard Askey|Askey, Richard]] – [[asociaeder]] – [[asociativnost]] – [[asociativna algebra]] – [[astroida]] – [[astronomija]] – [[Valerij Nikolajevič Ašihmin|Ašihmin, Valerij Nikolajevič]] – [[Atal z Rodosa]] – [[Atbasheva števka]] – [[Michael Francis Atiyah|Atiyah, Michael Francis]] – [[Atiyah-Singerjev indeksni izrek]] – [[atraktor]] – [[atriftaloida]] – [[George Atwood|Atwood, George]] – [[Avtolik]] – [[avtomatično dokazovanje izrekov]] – [[avtomorfizem]] – [[avtomorfizem grafa]] – [[avtomorfizem grupe]] – [[avtomorfna funkcija]] – [[avtomorfno število]] – [[azteški romb]] – == B == [[babilonska matematika]] – [[babilonska metoda]] – <!-- Heronova metoda --> [[babilonske številke]] – [[Charles Babbage|Babbage, Charles]] – [[Albert Victor Bäcklund|Bäcklund, Albert Victor]] – [[Reinhold Baer|Baer, Reinhold]] – [[Baer-Speckerjeva grupa]] – <!-- Speckerjeva grupa --> [[Baer-Suzukijev izrek]] – [[Baerjev kolobar]] – [[Baerjeva grupa]] – [[al-Bagdadi]] – [[David Harold Bailey|Bailey, David Harold]] – [[Borweinov integral]] - [[Bailey-Borwein-Plouffejeva formula]] – <!-- formula BBP, Ploffejeva formula --> [[René-Louis Baire|Baire, René-Louis]] – [[Baireova mera]] – [[Alan Baker|Baker, Alan]] – [[Henry Frederick Baker|Baker, Henry Frederick]] – [[Baker-Campbell-Hausdorffova formula]] – [[Bernardino Baldi|Baldi, Bernardino]] – [[Johann Jakob Balmer|Balmer, Johann Jakob]] – [[Stefan Banach|Banach, Stefan]] – [[Banach-Alaoglujev izrek]] – [[Banach-Mazurjev izrek]] – [[Banach-Mazurjeva igra]] – [[Banach-Schauderjev izrek]] – [[Banach-Steinhausov izrek]] – [[Banach-Stonov izrek]] – [[Banachov izrek o negibni točki]] – [[Banachov prostor]] – [[Banachova algebra]] – [[Banachova limita]] – [[Banachova mera]] – [[Tadeusz Banachiewicz|Banachiewicz, Tadeusz]] – [[Thomas Banchoff|Banchoff, Thomas]] – [[Leon Bankoff|Bankoff, Leon]] – [[Bankoffov kvadruplet]] – [[Bankoffova krožnica]] – [[Edward Joseph Barbeau|Barbeau, Edward Joseph]] – [[Grigory Isaakovich Barenblatt|Barenblatt, Grigory Isaakovich]] – [[baricentrične koordinate (matematika)|baricentrične koordinate]] – [[Peter Barlow (matematik)|Barlow, Peter]] – [[Ernest William Barnes|Barnes, Ernest William]] – [[Barnesov integral]] – [[Nils Aall Barricelli|Barricelli, Nils Aall]] – [[Isaac Barrow|Barrow, Isaac]] – [[John David Barrow|Barrow, John David]] – [[Thomas Bartholin|Bartholin, Thomas]] – [[barvanje grafa]] – [[baselski problem]] – [[Vladimir Batagelj|Batagelj, Vladimir]] – [[Paul Trevier Bateman|Bateman, Paul Trevier]] – [[Bateman-Hornova domneva]] – [[Baudhajana]] – [[Andrej Bauer|Bauer, Andrej]] – [[baza (linearna algebra)]] – [[bazni vektor]] – [[Andrew Beal|Beal, Andrew]] – [[Bealova domneva]] – [[Beattyjev izrek]] – [[Isaac Beeckman|Beeckman, Isaac]] – [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson|Bejlinson, Aleksander Aleksandrovič]] – [[Eric Temple Bell|Bell, Eric Temple]] – [[Bellova vrsta]] – [[Bellovo število]] – [[Richard Ernest Bellman|Bellman, Richard Ernest]] – [[Eugenio Beltrami|Beltrami, Eugenio]] – [[Daniel Bernoulli|Bernoulli, Daniel]] – [[Jakob Bernoulli I.|Bernoulli I., Jakob]] – [[Bernoullijev poskus]] – [[Jakob Bernoulli II.|Bernoulli II., Jakob]] – [[Johann Bernoulli I.|Bernoulli I., Johann]] – [[Johann Bernoulli II.|Bernoulli II., Johann]] – [[Johann Bernoulli III.|Bernoulli III., Johann]] – [[Nicholas Bernoulli I.|Bernoulli I., Nicholas]] – [[Nicholas Bernoulli II.|Bernoulli II., Nicholas]] – [[Bernoullijeva lemniskata]] – [[Bernoullijevi polinomi]] – [[Bernoullijevo število]] – [[Bernstein-von Misesov izrek]] – [[Bernsteinov polinom]] – [[Joseph Louis François Bertrand|Bertrand, Joseph Louis François]] – [[Bertrandova domneva]] – [[besedni problem za grupe]] – [[Friedrich Wilhelm Bessel|Bessel, Friedrich Wilhelm]] – [[Besslova funkcija]] – [[Besslova transformacija]] – [[Bézierov trikotnik]] – [[Bézierov zlepek]] – [[Bézierova krivulja]] – [[Bézierova površina]] – [[Abraham Samojlovič Bezikovič|Bezikovič, Abraham Samojlovič]] – [[Étienne Bézout|Bézout, Étienne]] – [[Bézoutov izrek]] – [[Bézoutov kolobar]] – [[Bézoutova enakost]] – [[Bézoutova matrika]] – [[Bhaskara]] – <!-- Bhaskara II. --> [[Bhaskara I.]] – {{sopomenka|[[Bhaskara II.]]}} – <!-- == Bhaskara --> [[Giuseppe Biancani|Biancani, Giuseppe]] – [[Luigi Bianchi|Bianchi, Luigi]] – [[bicentrični enakokraki trapez]] – [[bicentrični mnogokotnik]] – [[bicentrični trikotnik]] – [[bicentrični štirikotnik]] – [[Bieberbachova domneva]] – {{sopomenka|[[bigraf]]}} – <!-- == dvodelni graf --> [[bifurkacija]] – [[Norman Linstead Biggs|Biggs, Norman Linstead]] – [[biharmonična enačba]] – {{sopomenka|[[bijekcija]]}} – <!-- == bijektivna preslikava --> [[bijektivnost]] – [[bijektivna preslikava]] – [[bijektivni dokaz]] – [[bikompleksno število]] – [[bikupola (geometrija)|bikupola]] – [[bikvadrat]] – {{sopomenka|[[bikvadratno število]]}} – <!-- == četrta potenca, teseraktno število --> [[bikvaternion]] – [[bilinearna forma]] – [[bilinearna preslikava]] – [[binarna matrika]] – <!-- dvojiška matrika --> [[binarna operacija]] – {{sopomenka|[[binarni logaritem]]}} – <!-- == dvojiški logaritem --> [[binarni operator]] – [[Jacques Philippe Marie Binet|Binet, Jacques Philippe Marie]] – [[Binet-Cauchyjeva enakost]] – [[R. H. Bing|Bing, R. H.]] – [[Bing-Borsukova domneva]] – {{sopomenka|[[binom]]}} – <!-- == dvočlenik --> [[binomska formula]] – [[binomska porazdelitev]] – [[binomski koeficient]] – [[binomski izrek]] – {{sopomenka|[[binomski simbol]]}} – <!-- == binomski koeficient --> [[binormala]] – [[Bion Abderski]] – [[Jean-Baptiste Biot|Biot, Jean-Baptiste]] – {{sopomenka|[[bipartitni graf]]}} – <!-- == dvodelni graf --> [[bipiramida]] – [[biprisekanost]] – [[biracionalna geometrija]] – [[Bryan John Birch|Birch, Bryan John]] – [[Birch-Swinnerton-Dyerjeva domneva]] – [[al-Biruni]] – [[bisekcija]] – [[bisekcija (numerična metoda)]] – {{sopomenka|[[bisektrisa]]}} – <!-- == simetrala kota, razpolovnica --> [[bistvena singularnost]] – [[bitna negacija]] – [[bivektor]] – [[Danilo Blanuša|Blanuša, Danilo]] – [[Blanušev graf]] – [[bločna matrika]] – [[bločna diagonalna matrika]] – [[bločna tridiagonalna matrika]] – [[Marko Boben|Boben, Marko]] – {{sopomenka|[[bogato število]]}} – <!-- == obilno število --> [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov|Bogoljubov, Nikolaj Nikolajevič]] – [[Neda Bokan|Bokan, Neda]] – [[Farkas Wolfgang Bolyai|Bolyai, Farkas Wolfgang]] – [[János Bolyai|Bolyai, János]] – [[Oskar Bolza|Bolza, Oskar]] – [[Bolzova ploskev]] – [[Bernard Bolzano|Bolzano, Bernard]] – {{sopomenka|[[Bolzano-Cauchyjev izrek]]}} – <!-- Bolzanov izrek, == izrek o vmesni vrednosti --> [[Bolzano-Weierstrassov izrek]] – {{sopomenka|[[Bolzanov izrek]]}} – <!-- Bolzano-Cauchyjev izrek, == izrek o vmesni vrednosti --> [[Rafael Bombelli|Bombelli, Rafael]] – [[Enrico Bombieri|Bombieri, Enrico]] – [[Bombieri-Friedlander-Iwaniecov izrek]] – [[George Boole|Boole, George]] – [[Boolova algebra]] – [[Boolova matrika]] – [[James Booth (matematik)|Booth, James]] – [[Boothova lemniskata]] – [[Guido Bonati|Bonati, Guido]] – [[John Adrian Bondy|Bondy, John Adrian]] – [[Bondy-Chvátalov izrek]] – [[Carlo Emilio Bonferroni|Bonferroni, Carlo Emilio]] – [[Richard Ewen Borcherds|Borcherds, Richard Ewen]] – [[Émile Borel|Borel, Émile]] – [[Borel-Cantellijeva lema]] – [[Borel-Carathéodoryjev izrek]] – [[Borelova lema]] – [[Borelova mera]] – [[Borelova množica]] – [[Borelova vsota]] – [[Giovanni Alfonso Borelli|Borelli, Giovanni Alfonso]] – [[Karol Borsuk|Borsuk, Karol]] – [[Borsukova domneva]] – [[Borsuk-Ulamov izrek]] – [[Peter Borwein|Borwein, Peter]] – [[Radž Čandra Bose|Bose, Radž Čandra]] – [[Ruđer Josip Bošković|Bošković, Ruđer Josip]] – [[Raoul Bott|Bott, Raoul]] – [[Jean Claude Bouquet|Bouquet, Jean Claude]] – [[Bourbaki]] – [[Nicolas Bourbaki|Bourbaki, Nicolas]] – [[Jean Bourgain|Bourgain, Jean]] – [[Joseph Valentin Boussinesq|Boussinesq, Joseph Valentin]] – [[Nathaniel Bowditch|Bowditch, Nathaniel]] – [[Christoffel Jacob Bouwkamp|Bouwkamp, Christoffel Jacob]] – [[Carl Benjamin Boyer|Boyer, Carl Benjamin]] – [[Thomas Bradwardine|Bradwardine, Thomas]] – [[brahistohrona]] – [[Brahmagupta]] – [[Brahmagupta-Fibonaccijeva enakost]] – [[Brahmaguptov izrek]] – [[Brahmaguptov polinom]] – [[Brahmaguptova enačba]] – [[Brahmaguptova enakost]] – [[Brahmaguptova matrika]] – [[Nikolaj Dimitrijevič Brašman|Brašman, Nikolaj Dimitrijevič]] – [[Richard Brauer|Brauer, Richard]] – [[Brauer-Fowlerjev izrek]] – [[Brauer-Nesbittov izrek]] – [[Brauer-Sieglov izrek]] – [[Brauer-Suzukijev izrek]] – [[Brauerjev izrek o induciranih karakterjih]] – [[Brauerjeva algebra]] – [[Brauerjeva grupa]] – [[Brauerjevi glavni izreki]] – [[Brauerjevo drevo]] – [[Richard Peirce Brent|Brent, Richard Peirce]] – [[Matej Brešar|Brešar, Matej]] – [[Charles Julien Brianchon|Brianchon, Charles Julien]] – [[Brianchonov izrek]] – [[Henry Briggs|Briggs, Henry]] – {{sopomenka|[[Briggsov logaritem]]}} – <!-- == desetiški logaritem --> [[Alexander von Brill|Brill, Alexander von]] – [[Raymond Woodard Brink|Brink, Raymond Woodard]] – [[Charles Auguste Briot|Briot, Charles Auguste]] – [[Nikolaj Ivanovič Briš|Briš, Nikolaj Ivanovič]] – [[Brizon]] – [[brodnikov problem]] – [[Luitzen Egbertus Jan Brouwer|Brouwer, Luitzen Egbertus Jan]] – [[Brouwerjev izrek o negibni točki]] – [[Brouwerjeva funkcija beta]] – [[Bruce Carl Berndt|Berndt, Bruce Carl]] – [[Viggo Brun|Brun, Viggo]] – [[Brunova konstanta]] – [[Giordano Bruno|Bruno, Giordano]] – [[Richard Arthur Buckingham|Buckingham, Richard Arthur]] – [[Bulletin of the American Mathematical Society]] – [[Viktor Jakovljevič Bunjakovski|Bunjakovski, Viktor Jakovljevič]] – [[Cesare Burali-Forti|Burali-Forti, Cesare]] – [[Stefan Burr|Burr, Stefan]] – == C == [[C*-algebra]] – [[Eugène Cahen|Cahen, Eugène]] – [[Cahenova konstanta]] – [[Eugenio Calabi|Calabi, Eugenio]] – [[Calabijev trikotnik]] – [[Peter Jephson Cameron|Cameron, Peter Jephson]] – [[Cameron-Erdőseva domneva]] – [[Johannes Campanus|Campanus, Johannes]] – [[John Edward Campbell|Campbell, John Edward]] – [[Philip Candelas|Candelas, Philip]] – [[Francesco Paolo Cantelli|Cantelli, Francesco Paolo]] – [[Cantor]] – [[Georg Ferdinand Cantor|Cantor, Georg Ferdinand]] – [[Cantorjev diagonalni dokaz]] – [[Cantorjev izrek]] – [[Cantorjev paradoks]] – [[Cantorjev prah]] – [[Cantorjev prostor]] – [[Cantorjeva funkcija]] – [[Cantorjeva hiperkocka]] – [[Cantorjeva kocka]] – [[Cantorjeva množica]] – [[Cantorjeva porazdelitev]] – [[Cantorjevo praštevilo]] – [[Cantorjevo število]] – [[Constantin Carathéodory|Carathéodory, Constantin]] – [[Carlemanova matrika]] – [[Lennart Axel Edvard Carleson|Carleson, Lennart Axel Edvard]] – [[Carlesonova mera]] – [[Robert Daniel Carmichael|Carmichael, Robert Daniel]] – [[Carmichaelov izrek]] – [[Carmichaelova domneva o Eulerjevi funkciji fi]] – [[Carmichaelova funkcija]] – [[Carmichaelovo število]] – [[Manfredo do Carmo|Carmo, Manfredo do]] – [[Élie Joseph Cartan|Cartan, Élie Joseph]] – [[Cartanova matrika]] – [[Henri Paul Cartan|Cartan, Henri Paul]] – [[Mary Lucy Cartwright|Cartwright, Mary Lucy]] – [[John William Scott Cassels|Cassels, John William Scott]] – [[Giovanni Domenico Cassini|Cassini, Giovanni Domenico]] – {{sopomenka|[[Cassinijev oval]]}} – <!-- == Cassinijeva jajčnica --> [[Cassinijeva jajčnica]] – [[casus irreducibilis]] – [[Eugène Charles Catalan|Catalan, Eugène Charles]] – [[Catalanova domneva]] – {{sopomenka|[[Catalanova funkcija beta]]}} – <!-- == Diirichletova funkcija beta --> [[Catalanova konstanta]] – [[Catalanovo število]] – [[Catalanovo telo]] – [[Pietro Antonio Cataldi|Cataldi, Pietro Antonio]] – [[Augustin Louis Cauchy|Cauchy, Augustin Louis]] – [[Cauchy-Binetova formula]] – [[Cauchy-Eulerjeva enačba]] – {{sopomenka|[[Cauchy-Lorentzeva porazdelitev]]}} – <!-- == Cauchyjeva porazdelitev --> [[Cauchy-Riemannovi diferencialni enačbi]] – {{sopomenka|[[Cauchy-Schwarzeva neenakost]]}} – <!-- == neenakost Cauchyja-Bunjakovskega --> [[Cauchyjev indeks]] – [[Cauchyjev integralski izrek]] – [[Cauchyjev izrek]] – [[Cauchyjev kondenzacijski kriterij]] – [[Cauchyjev kriterij]] – [[Cauchyjev pogoj]] – [[Cauchyjev problem]] – [[Cauchyjev produkt]] – [[Cauchyjeva funkcionalna enačba]] – [[Cauchyjeva glavna vrednost]] – [[Cauchyjeva integralska formula]] – [[Cauchyjeva matrika]] – [[Cauchyjeva porazdelitev]] – [[Cauchyjevo zaporedje]] – [[Bonaventura Francesco Cavalieri|Cavalieri, Bonaventura Francesco]] – {{sopomenka|[[Cavalierijev izrek]]}} – <!-- == Cavalierijevo načelo --> [[Cavalierijeva kvadraturna formula]] – [[Cavalierijevo načelo]] – [[Arthur Cayley|Cayley, Arthur]] – [[Cayley-Dicksonova konstrukcija]] – [[Cayley-Hamiltonov izrek]] – [[Cayley-Mengerjeva determinanta]] – [[Cayleyjev graf]] – [[Cayleyjev izrek]] – {{sopomenka|[[Cayleyjev sekstet]]}} – <!-- == Cayleyjeva sekstika --> [[Cayleyjeva algebra]] – [[Cayleyjeva formula]] – [[Cayleyjeva sekstika]] – [[Cayleyjeva tabela]] – [[Cayleyjevo število]] – [[cel kolobar]] – [[cela funkcija]] – [[cela racionalna funkcija]] – [[celi del]] – [[celica (geometrija)|celica]] – [[celo število]] – [[celoštevilčna matrika]] – {{sopomenka|[[celoštevilska particija]]}} – <!-- == particija (teorija števil) --> [[celoštevilska razcepitev]] – [[celoštevilski graf]] – <!-- integralni graf --> [[celoštevilski polinom]] – [[celoštevilski trikotnik]] – [[celoštevilsko zaporedje]] – <!-- zaporedje celih števil --> [[center]] – {{sopomenka|[[centralni binomski koeficient]]}} – <!-- == središčni binomski koeficient --> [[centroid]] – [[Ernesto Cesàro|Cesàro, Ernesto]] – [[Cesàrov izrek]] – [[Cesàrova enačba]] – [[Cesàrova sredina]] – [[Cesàrova vsota]] – [[Giovanni Ceva|Ceva, Giovanni]] – [[Cevov izrek]] – [[Cevov krog]] – [[Cevov trikotnik]] – [[Cevova daljica]] – [[Cevova trisektrisa]] – [[Chaitinova konstanta]] – [[David Gawen Champernowne|Champernowne, David Gawen]] – [[Champernownova konstanta]] – [[Sydney Chapman (matematik)|Chapman, Sydney]] – [[Charlierovi polinomi]] – [[Michel Chasles|Chasles, Michel]] – [[Demetrios Christodoulou|Christodoulou, Demetrios]] – [[Alonzo Church|Church, Alonzo]] – [[Church-Rosserjev izrek]] – [[Church-Turing-Deutschevo načelo]] – <!-- načelo CTD --> [[Church-Turingova teza]] – [[Churchev izrek]] – [[Václav Chvátal|Chvátal, Václav]] – [[Chvátalov graf]] – [[cifra]] – [[cikel (teorija grafov)|cikel]] – [[cikel (graf)]] – [[ciklična grupa]] – [[ciklična permutacija]] – [[ciklična simetrija v treh razsežnostih]] – [[ciklični graf]] – [[cikloida]] – {{sopomenka|[[ciklometrična funkcija]]}} – <!-- == krožna funkcija --> [[ciklometrično število]] – [[ciklotomski polinom]] – [[ciklotomsko celo število]] – [[cilinder (geometrija)|cilinder]] – [[cilindrični koordinatni sistem]] – [[ciljna funkcija]] – [[cirkulantni graf]] – <!-- krožni graf --> [[cisoida]] – [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius|Clausius, Rudolf Julius Emmanuel]] – [[Clayjev matematični inštitut]] – [[Clenshaw-Curtisova kvadratura]] – [[Alfred Hoblitzelle Clifford|Clifford, Alfred Hoblitzelle]] – [[Cliffordova teorija]] – [[William Kingdon Clifford|Clifford, William Kingdon]] – [[Clifford-Kleinova forma]] – [[Cliffordov izrek o posebnih deliteljih]] – [[Cliffordov torus]] – [[Cliffordova algebra]] – [[Cliffordova vzporednost]] – [[James Cockle|Cockle, James]] – [[Cohnov kriterij nerazcepnosti]] – [[Lothar Collatz|Collatz, Lothar]] – [[Collatzeva domneva]] – [[John Colson|Colson, John]] – [[John Bligh Conway|Conway, John Bligh]] – [[John Horton Conway|Conway, John Horton]] – [[Conwayjev zapis verižnih puščic]] – [[Conwayjeva grupa]] – [[Conwayjeva notacija poliedrov]] – [[Conwayjeva verižna puščica]] – [[Conwayjevo zaporedje]] – [[Arthur Herbert Copeland|Copeland, Arthur Herbert]] – [[Copeland-Erdőseva konstanta]] – [[Celso Costa|Costa, Celso]] – [[Costova ploskev]] – [[Roger Cotes|Cotes, Roger]] – [[Cotesova spirala]] – [[Cours d'Analyse]] – [[Harold Scott MacDonald Coxeter|Coxeter, Harold Scott MacDonald]] – [[Coxeter-Dinkinov diagram]] – [[Coxeterjev element]] – [[Coxetrov graf]] – [[Coxeterjeva grupa]] – [[Coxeterjeva matrika]] – [[Coxeterjeva notacija]] – {{sopomenka|[[Coxeterjevo število]]}} – [[Gabriel Cramer|Cramer, Gabriel]] – [[Cramerjev izrek]] – [[Cramerjev paradoks]] – [[Cramerjevo pravilo]] – [[Harald Cramér|Cramér, Harald]] – {{sopomenka|[[Cramér-von Misesov kriterij]]}} – <!-- == Cramér–von Misesov test --> [[Cramér–von Misesov test]] – <!-- Cramér–von Misesov kriterij --> [[Cramérjeva domneva]] – [[August Leopold Crelle|Crelle, August Leopold]] – [[Crelleova revija]] – <!-- Journal für die Reine und Angewandte Mathematik --> [[James Cullen (matematik)|Cullen, James]] – [[Cullenovo praštevilo]] – [[Cullenovo število]] – [[Haskell Brooks Curry|Curry, Haskell Brooks]] – [[Curryjev paradoks]] – [[Dragoš Cvetković|Cvetković, Dragoš]] – == Č == [[Sunčica Čanić|Čanić, Sunčica]] – [[Čang Heng]] – [[čas Ljapunova]] – [[časovni integral]] – [[časovni odvod]] – <!-- odvod po času --> [[če - potem]] – [[če in le če]] – [[če in samo če]] – [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Čebišov, Pafnuti Lvovič]] – [[Čebišov-Markov-Stieltjesove neenakosti]] – [[Eduard Čech|Čech, Eduard]] – [[Čen Džing Ran]] – [[Čenovo praštevilo]] – [[Šing-Šen Čern|Čern, Šing-Šen]] – [[Miran Černe|Černe, Miran]] – [[četrta potenca]] – <!-- bikvadratno število, teseraktno število --> [[četrtina]] – [[četverec]] – [[četverica]] – [[četversko število]] – <!-- tetraedrsko število --> [[četverokotnik]] – [[Či-Hong Sun]] – [[Čin Čiu Šaj]] – [[Čin Džjušao]] – [[činitelj]] – [[čista matematika]] – [[Či-Vei Sun]] – [[člen]] – [[Sarvadaman Čovla|Čovla, Sarvadaman]] – [[Čovla-Mordellov izrek]] – [[črta]] – {{sopomenka|[[Ču Čung Či]]}} – <!-- == Ču Čungdži --> [[Ču Čungdži]] – <!-- Ču Čung Či --> {{sopomenka|[[Ču Šidžije]]}} – <!-- == Džu Šidžje --> [[čudno število]] – <!-- en: weird number --> [[Lev Aleksejevič Čudov|Čudov, Lev Aleksejevič]] – == D == [[Marcos Dajczer|Dajczer, Marcos]] – [[daljica]] – [[David van Dantzig|Dantzig, David van]] – [[Jean Gaston Darboux|Darboux, Jean Gaston Darboux]] – [[Darbouxjev integral]] – [[Darbouxjev vektor]] – [[Harold Davenport|Davenport, Harold]] – [[Robert James MacGregor Dawson|Dawson, Robert James MacGregor]] – [[de Bruijn-Newmanova konstanta]] – [[Augustus De Morgan|De Morgan, Augustus]] – [[De Morganova medalja]] – [[De Morganovi zakoni]] – [[Vera Winitzky de Spinadel|de Spinadel, Vera Winitzky]] – {{sopomenka|[[decimalni del]]}} – <!-- ulomljeni del --> {{sopomenka|[[decimalni številski sistem]]}} – <!-- == desetiški številski sistem --> {{sopomenka|[[decimalno število]]}} – <!-- == desetiški ulomek --> [[Julius Wilhelm Richard Dedekind|Dedekind, Julius Wilhelm Richard]] – [[Dedekindov presek]] – [[Dedekindov rez]] – [[Dedekindova funkcija zeta]] – [[Dejnostrat]] – [[Italo José Dejter|Dejter, Italo José]] – [[Dejterov graf]] – [[Théophile Ernest de Donder|De Donder, Théophile Ernest]] – {{sopomenka|[[deficientno število]]}} – <!-- == nezadostno število --> {{sopomenka|[[definibilno število]]}} – <!-- == določljivo število --> [[definicija]] – [[definicijsko območje]] – [[definitnost]] – [[Carl Ferdinand Degen|Degen, Carl Ferdinand]] – [[Max Wilhelm Dehn|Dehn, Max Wilhelm]] – [[Dehn-Nielsenov izrek]] – [[Dehn-Sommervilleove enačbe]] – [[Dehnov algoritem]] – [[Dehnov zasuk]] – [[Dehnova invarianta]] – [[Dehnova kirurgija]] – [[Dehnova lema]] – [[Dehnova ravnina]] – [[Dejnostrat]] – [[dekaeder]] – [[Pierre Deligne|Deligne, Pierre]] – [[delitelj]] – [[delitelj niča]] – {{sopomenka|[[delitelj ničle]]}} – <!-- == delitelj niča --> [[delitev daljice]] – [[deljenje]] – [[deljenje z nič]] – {{sopomenka|[[deljenje z ostankom]]}} – <!-- == deljenje --> [[deljivost]] – [[deljivost (teorija kolobarjev)]] – [[deljivost brez kvadrata]] – [[delna množica]] – [[delna vsota]] – [[delno izračunljiva množica]] – [[delno urejena množica]] – [[delovanje grupe]] – {{sopomenka|[[delski problem]]}} – <!-- == podvojitev kocke, problem podvojitve kocke --> [[Delta (revija)|Delta]] – [[deltaeder]] – [[deltoid]] – [[deltoida]] – [[deltoidni heksekontaeder]] – [[deltoidni ikozitetraeder]] – [[Giovanni Demisiani|Demisiani, Giovanni]] – [[deranžma]] - [[René Descartes|Descartes, René]] – [[Descartesov list]] – [[Descartesov oval]] – {{sopomenka|[[Descartesova jajčnica]]}} – <!-- == Descartesov oval --> {{sopomenka|[[deset]]}} – <!-- == 10 (število) --> {{sopomenka|[[deseterokotnik]]}} – <!-- == desetkotnik --> {{sopomenka|[[deseterokotniško število]]}} – <!-- == desetkotniško število --> [[desetica]] – [[desetina]] – [[desettisočkotnik]] – [[desetiški logaritem]] – <!-- Briggsov logaritem --> [[desetiški logaritem števila 2]] – {{sopomenka|[[desetiški številski sestav]]}} – <!-- == desetiški številski sistem --> [[desetiški številski sistem]] – [[desetiški ulomek]] – {{sopomenka|[[desetiško število]]}} – <!-- == desetiški ulomek --> [[desetkotnik]] – <!-- deseterokotnik --> [[desetkotniško število]] – <!-- deseterokotniško število --> [[desetstrana bipiramida]] – [[desetstrana prizma]] – [[desni odvod]] – [[determinanta]] – {{sopomenka|[[devet]]}} – <!-- == 9 (število) --> {{sopomenka|[[devetdeset]]}} – <!-- == 90 (število) --> [[devetdesetkotnik]] – {{sopomenka|[[deveterokotnik]]}} – <!-- == devetkotnik --> {{sopomenka|[[deveterokotniško število]]}} – <!-- == devetkotniško število --> [[devetina]] – [[Devetinpetdeset ikozaedrov]] – [[devetiški številski sistem]] – [[devetkotnik]] – <!-- deveterokotnik --> [[devetkotniško število]] – <!-- deveterokotniško število --> {{sopomenka|[[devetnajst]]}} – <!-- == 19 (število) --> [[devetnajstkotnik]] – [[devetstrana prizma]] – [[Vladimir Devidé|Devidé, Vladimir]] – [[Keith Devlin|Devlin, Keith]] – [[Michel Marie Deza|Deza, Michel Marie]] – [[diadični monoid]] – [[diagonala]] – <!-- prekotnica --> [[diagonalna matrika]] – [[diagram stelacije]] – {{sopomenka|[[diameter]]}} – <!-- == premer --> [[diara (geometrija)|diara]] – <!-- vesica piscis --> [[Leonard Eugene Dickson|Dickson, Leonard Eugene]] – [[Dicksonova domneva]] – [[diedrska grupa]] – [[diedrska grupa reda 6]] – [[diedrska grupa reda 8]] – [[diedrska simetrija]] – [[diedrska simetrija v treh razsežnostih]] – [[diedrski kot]] – [[difeomorfizem]] – [[difeomorfizem Anosova]] – {{sopomenka|[[diferenca]]}} – <!-- == razlika --> [[diferenciabilna mnogoterost]] – [[diferencial]] – [[diferencialna algebra]] – [[diferencialna enačba]] – [[diferencialna forma]] – [[diferencialna Galoisova teorija]] – [[diferencialna geometrija]] – [[diferencialna geometrija krivulj]] – [[diferencialna struktura]] – [[diferencialna topologija]] – [[diferencialni operator]] – [[diferencialni račun]] – [[difuzijska enačba]] – [[Thomas Digges|Digges, Thomas]] – {{sopomenka|[[usmerjeni graf|digraf]]}} – <!-- == usmerjeni graf --> [[dilogaritem]] – {{sopomenka|[[dimenzija]]}} – <!-- == razsežnost (vektorski prostor) --> [[dinamični biljardi]] – [[dinamični pravokotnik]] – [[dinamični sestav]] – [[dinamični sistem]] – [[Jevgenij Borisovič Dinkin|Dinkin, Jevgenij Borisovič]] – [[Dinkinov diagram]] – [[Diofant]] – [[diofantska analiza]] – [[diofantska enačba]] – [[diofantska množica]] – [[Diokles]] – [[Dioklesova cisoida]] – [[Dionisidor]] – {{sopomenka|[[dipiramida]]}} – <!-- == bipiramida --> [[Gabriel Andrew Dirac|Dirac, Gabriel Andrew]] – {{sopomenka|[[Diracov izrek]]}} – <!-- == Hamiltonova pot --> [[Paul Adrien Maurice Dirac|Dirac, Paul Adrien Maurice]] – [[Diracova funkcija delta]] – [[direktni produkt]] – [[direktrisa]] – [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet|Dirichlet, Johann Peter Gustav Lejeune]] – [[Dirichletov integral]] – [[Dirichletov izrek]] – [[Dirichletov izrek o aritmetičnih zaporedjih]] – [[Dirichletov izrek o enotah]] – [[Dirichletov karakter]] – [[Dirichletov praštevilski izrek]] – [[Dirichletova L-funkcija]] – [[Dirichletova funkcija beta]] – [[Dirichletova funkcija eta]] – [[Dirichletova funkcija lambda]] – [[Dirichletova konvolucija]] – [[Dirichletova vrsta]] – [[Dirichletovo jedro]] – [[disdiakisni triakontaeder]] – [[disfenoid]] – [[disjunktna unija grafov]] – [[disjunktni množici]] – <!-- tuji množici --> [[diskretna Fourierova transformacija]] – [[diskretna kosinusna transformacija]] – [[diskretna grupa]] – [[diskretna matematika]] – [[diskretna slučajna spremenljivka]] – [[diskretni logaritem]] – [[diskretni prostor]] – [[diskriminanta]] – [[diskriminantna analiza]] – [[distributivnost]] – [[divergenca]] – [[divergentna vrsta]] – {{sopomenka|[[DMFA]]}} – <!-- Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije --> [[Roland Lvovič Dobrušin|Dobrušin, Roland Lvovič]] – [[dodekaeder]] – [[dodekaedrski graf]] – [[Matematični dokaz|dokaz]] – [[dokaz Bertrandove domneve]] – [[dokaz s protislovjem]] – [[dokaz s sklepanjem]] – {{sopomenka|[[dokaz z indukcijo]]}} – <!-- == matematična indukcija --> [[dokaz z neskončnim spustom]] – [[dolga premica (topologija)]] – [[določljivo število]] – [[dolžina]] – [[dolžina loka]] – <!-- dolžina loka krivulje, rektifikacija krivulje --> {{sopomenka|[[dolžina loka krivulje]]}} – <!-- == dolžina loka, rektifikacija krivulje --> [[domena (teorija kolobarjev)]] – [[domneva]] – [[domneva Bunjakovskega]] – [[domneva kontinuuma]] – [[domneva praštevilskih dvojčkov]] – [[Domninos]] – [[Simon Kirwan Donaldson|Donaldson, Simon Kirwan]] – [[Christian Andreas Doppler|Doppler, Christian Andreas]] – [[dotik (matematika)|dotik]] – [[dotikališče]] – [[dotikalnica]] – <!-- tangenta --> [[Jesse Douglas|Douglas, Jesse]] – [[drevo (teorija grafov)]] – [[drevo (teorija množic)]] – [[drevo (teorija števil)]] – [[drsna ravnina]]- {{sopomenka|[[drsna simetrija]]}} – <!-- == drsno zrcaljenje --> [[drsno zrcaljenje]] – [[druga ekscentričnost]] – [[druga izsrednost]] – [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije]] – [[družabno število]] – [[družina krivulj]] – [[družina politopov]] – [[Marcus du Sautoy|du Sautoy, Marcus]] – [[dualni polieder]] – [[dualni prostor]] – [[dualno število]] – [[dualnost (matematika)|dualnost]] – [[Jean Marie Constant Duhamel|Duhamel, Jean Marie Constant]] – [[duocilinder]] – <!-- dvojni valj --> [[duoprizma]] – <!-- dvojna prizma --> [[Charles Dupin|Dupin, Charles]] – [[Dupinova ciklida]] – [[Dupinova indikatrika]] – {{sopomenka|[[dva]]}} – <!-- == 2 (število) --> {{sopomenka|[[dvajset]]}} – <!-- == 20 (število) --> [[dvajsetkotnik]] – {{sopomenka|[[dvanajst]]}} – <!-- == 12 (število) --> [[dvanajsti koren števila 2]] – [[dvanajstkotnik]] – [[dvanajststrana prizma]] – [[dvočlena relacija]] – [[dvočlena operacija]] – [[dvočleni operator]] – {{sopomenka|[[dvočlenik]]}} – <!-- == binom --> [[dvodelni graf]] – [[dvojiška Golayjeva koda]] – [[dvojiška matrika]] – <!-- binarna matrika --> [[dvojiška oktaedrska simetrija]] – [[dvojiški logaritem]] – <!-- binarni logaritem --> {{sopomenka|[[dvojiški številski sestav]]}} – <!-- == dvojiški številski sistem --> [[dvojiški številski sistem]] – [[dvojiško zaporedje]] – [[dvojna fakulteta]] – {{sopomenka|[[dvojna prizma]]}} – <!-- == duoprizma --> [[dvojna rešetka]] – [[dvojni stožec]] – [[dvojni ulomek]] – {{sopomenka|[[dvojni valj]]}} – <!-- == duocilinder --> [[dvojno prisekavanje]] – [[dvojno stohastična matrika]] – [[dvokotnik]] – [[dvorazmerje]] – [[dvorazsežni prostor]] – [[Dynkinov diagram]] – [[Džu Šidžje]] – <!-- Ču Šidžije --> == E == [[e (matematična konstanta)|e]] – [[Samuel Earnshaw|Earnshaw, Samuel]] – [[Arthur Stanley Eddington|Eddington, Arthur Stanley]] – [[edinstveno praštevilo]] – [[Thomas Alva Edison|Edison, Thomas Alva]] – [[Jack Edmonds|Edmonds, Jack]] – [[Edmondsova matrika]] – [[Harold Mortimer Edwards|Edwards, Harold Mortimer]] – [[egipčanski trikotnik]] – [[egipčanski ulomek]] – [[Paul Ehrenfest|Ehrenfest, Paul]] – [[Albert Einstein|Einstein, Albert]] – [[Einsteinova uganka]] – [[David Eisenbud|Eisenbud, David]] – [[Luther Pfahler Eisenhart|Eisenhart, Luther Pfahler]] – [[Ferdinand Gotthold Max Eisenstein|Eisenstein, Ferdinand Gotthold Max]] – [[Eisenstein-Kroneckerjevo število]] – [[Eisensteinov ideal]] – [[Eisensteinov izrek]] – [[Eisensteinov kriterij]] – {{sopomenka|[[Eisensteinov recipročnostni zakon]]}} – <!-- == Eisensteinova recipročnost --> [[Eisensteinova recipročnost]] – <!-- Eisensteinov recipročnostni zakon --> [[Eisensteinova trojica]] – [[Eisensteinova vsota]] – [[Eisensteinove vrste]] – [[Eisensteinovo celo število]] – [[Eisensteinovo praštevilo]] – [[eksaktne trigonometrične vrednosti]] – [[ekscentričnost]] – <!-- == izsrednost --> [[eksplicitna funkcija]] – [[eksponent]] – [[eksponent matrike]] – [[eksponentna funkcija]] – [[eksponentni integral]] – <!-- integralna eksponentna funkcija --> [[ekstrem]] – [[ekstrem funkcije]] – [[ekstremalna kombinatorika]] – [[ekvipolentnost]] – [[ekvivalenčna relacija]] – [[ekvivalenčni razred]] – [[element (matematika)|element]] – {{sopomenka|[[element množice]]}} – <!-- element(matematika) --> [[elementarna algebra]] – [[elementarna funkcija]] – [[elementarna specialna funkcija]] – [[elementarni dokaz]] – [[elipsa]] – [[elipsoid]] – [[eliptična funkcija]] – [[eliptična Gaussova vsota]] – [[eliptična geometrija]] – {{sopomenka|[[eliptična hiperboloida]]}} – <!-- == hiperboloid --> [[eliptična krivulja]] – [[eliptična parcialna diferencialna enačba]] – [[eliptični integral]] – [[eliptični logaritem]] – [[Noam David Elkies|Elkies, Noam David]] – [[Embree-Trefethenova konstanta]] – {{sopomenka|[[ena]]}} – <!-- == 1 (število) --> [[enačaj]] – [[enačba]] – [[enačba Čebišova]] – [[enačba četrte stopnje]] – [[enačba Ljapunova]] – [[enačba Markova]] – [[enačba pete stopnje]] – [[enačba tipa KPP]] – {{sopomenka|[[enajst]]}} – <!-- == 11 (število) --> [[enajstkotnik]] – [[enajststrana prizma]] – [[enakokotna spirala]] – [[enakokotni mnogokotnik]] – [[enakokraki trapez]] – [[enakokraki trikotnik]] – [[enakomerna konvergenca]] – [[enakomerna zveznost]] – [[enakostranični trikotnik]] – [[enakostranični mnogokotnik]] – [[enakostranični petkotnik]] – [[enakost (matematika)|enakost]] – [[enakoštevčno število]] – [[Encyclopedia of Mathematics]] – [[Encyclopedia of Triangle Centers]] – [[endomorfizem]] – [[eneaeder]] – [[Friedrich Engel (matematik)|Engel, Friedrich]] – [[Engelov razvoj]] – [[Engelova vrsta]] – [[Björn Engquist|Engquist, Björn]] – {{sopomenka|[[enica]]}} – <!-- == 1 (število) --> [[eniški številski sistem]] – [[Alfred Enneper|Enneper, Alfred]] – [[Enneperjeva ploskev]] – [[enočlena operacija]] – <!-- unarna operacija --> {{sopomenka|[[enočlenik]]}} – <!-- == monom --> [[enokotnik]] – [[enolična funkcija]] – [[enolična razcepitev]] – [[enorazsežne simetrijske grupe]] – [[enorazsežni prostor]] – [[enostavna grupa]] – [[enostavna Liejeva grupa]] – {{sopomenka|[[enostavni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek, navadni verižni ulomek, pravilni verižni ulomek --> [[enota (matematika)|enota]] – [[enota (teorija kolobarjev)]] – [[enotina stopnica]] – {{sopomenka|[[enotni vektor]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[enotno popolno število]] – [[enotska funkcija]] – [[enotska grupa]] – [[enotska hiperbola]] – [[enotska kocka]] – [[enotska krogla]] – [[enotska matrika]] – [[enotski interval]] – [[enotski krog]] – [[enotski ulomek]] – [[enotski vektor]] – {{sopomenka|[[enotski vektor smeri vektorja]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[Federigo Enriques|Enriques, Federigo]] – [[Enriques-Kodairova razvrstitev ploskev]] – [[enumerativna geometrija]] – [[enumerativna kombinatorika]] – [[enumerativna teorija grafov]] – [[epicikloida]] – [[epispirala]] – [[epitrohoida]] – [[Eratosten]] – [[Eratostenovo rešeto]] – [[Eratostenovo sito]] – [[Paul Erdős|Erdős, Paul]] – [[Erdős-Borweinova konstanta]] – [[Erdős-Burrova domneva]] – [[Erdős-Faber-Lovászova domneva]] – [[Erdős-Grahamova domneva]] – [[Erdős-Gyárfásova domneva]] – [[Erdős-Heilbronnova domneva]] – [[Erdős-Kacev izrek]] – [[Erdős-Mengerjeva domneva]] – [[Erdős-Mordellova domneva]] – [[Erdős-Radov izrek]] – [[Erdős-Rubin-Taylorjeva domneva]] – [[Erdős-Stewartova domneva]] – [[Erdős-Strausova domneva]] – [[Erdős-Turanova domneva]] – [[Erdős-Wintnerjev izrek]] – [[Erdős-Woodsova domneva]] – [[Erdőseva domneva o deljivosti brez kvadrata]] – [[Erdősevo število]] – [[ergodičnost]] – [[ergodična teorija]] – [[Agner Krarup Erlang|Erlang, Agner Krarup]] – [[Erlangenski program]] – [[Ernest Benjamin Esclangon|Esclangon, Ernest Benjamin]] – [[William Esson|Esson, William]] – [[Andreas von Ettingshausen|Ettingshausen, Andreas von]] – [[Leonhard Euler|Euler, Leonhard]] – [[Euler-Boolova vsota]] – [[Euler-Darbouxjeva enačba]] – [[Euler-Maclaurinova formula]] – [[Euler-Maclaurinova metoda seštevanja]] – [[Euler-Mascheronijeva konstanta]] – {{sopomenka|[[Euler-Poincaréjeva karakteristika]]}} – <!-- == Eulerjeva karakteristika --> [[Euler-Poisson-Darbouxjeva enačba]] – {{sopomenka|[[Euler-Riemannova funkcija zeta]]}} – <!-- == Riemannova funkcija zeta --> [[Eulerjev diagram]] – [[Eulerjev disk]] – [[Eulerjev integral]] – [[Eulerjev izrek]] – [[Eulerjev izrek o poliedrih]] – [[Eulerjev izrek za vrtenje]] – [[Eulerjev kriterij]] – [[Eulerjev kvader]] – [[Eulerjev obrazec]] – [[Eulerjev obhod]] – [[Eulerjev polinom]] – [[Eulerjev produkt]] – [[Eulerjev sistem]] – [[Eulerjeva domneva]] – [[Eulerjeva enačba]] – [[Eulerjeva enačba četrte stopnje]] – [[Eulerjeva enakost štirih kvadratov]] – [[Eulerjeva funkcija]] – [[Eulerjeva funkcija fi]] – {{sopomenka|[[Eulerjeva funkcija gama]]}} – <!-- == funkcija gama --> [[Eulerjeva karakteristika]] – [[Eulerjeva mera]] – [[Eulerjeva opeka]] – [[Eulerjeva premica]] – {{sopomenka|[[Eulerjeva sumacijska metoda]]}} – <!-- == Eulerjeva vsota --> [[Eulerjeva srečna števila]] – [[Eulerjeva transformacija]] – [[Eulerjeva vsota]] – [[Eulerjevi koti]] – [[Eulerjevo število]] – {{sopomenka|[[eulerjevski logaritemski integral]]}} – <!-- == ordinatni logaritemski integral --> [[Max Euwe|Euwe, Max]] – [[Griffith Conrad Evans|Evans, Griffith Conrad]] – [[Lawrence Craig Evans|Evans, Lawrence Craig]] – [[Evdem]] – [[Evdoks]] – [[Evdoksova kampila]] – [[Evklid]] – [[Evklid-Eulerjev izrek]] – [[Evklid-Mullinovo zaporedje]] – [[Evklidov algoritem]] – {{sopomenka|[[Evklidova izreka]]}} – <!-- == izreka o katetah --> [[Evklidov izrek o praštevilih]] – [[Evklidova lema]] – [[Evklidovo število]] – [[evklidska geometrija]] – [[evklidska grupa]] – {{sopomenka|[[evklidska metrika]]}} – <!-- == evklidska razdalja --> [[evklidska norma]] – [[evklidska ravnina]] – [[evklidska razdalja]] – <!-- evklidska metrika --> [[evklidski prostor]] – {{sopomenka|[[evklidski vektor]]}} – <!-- == vektor (matematika) --> [[evolventa]] – {{sopomenka|[[evolventa krožnice]]}} – <!-- == evolventa --> [[evoluta]] – [[Evropski matematični Kenguru]] – [[Evtokij]] – [[Exetrova točka]] – == F == [[Francesco Faà di Bruno|Faà di Bruno, Francesco]] – [[Faà di Brunova formula]] – [[faceta (matematika)|faceta]] – [[facetiranje]] – [[Ljudvig Dimitrijevič Faddejev|Faddejev, Ljudvig Dimitrijevič]] – [[faktor]] – [[faktoriela]] – [[faktorizacija]] – [[faktorska grupa]] – [[fakulteta (funkcija)|fakulteta]] – [[Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper]] – [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani]] – [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru]] – [[fakultetno praštevilo]] – [[Gerd Faltings|Faltings, Gerd]] – [[Gino Fano|Fano, Gino]] – [[Luigi Fantappiè|Fantappiè, Luigi]] – [[Fareyjevo zaporedje]] – [[Al-Farisi|Farisi, Al-]] – [[Jean Favard|Favard, Jean]] – [[Favardova konstanta]] – [[Ralph Jasper Faudree|Faudree, Ralph Jasper]] – [[Faulhaberjeva formula]] – [[Charles Louis Fefferman|Fefferman, Charles Louis]] – [[Mitchell Jay Feigenbaum|Feigenbaum, Mitchell Jay]] – [[Feigenbaumova konstanta]] – <!-- Feigenbaumovi konstanti --> [[Feigenbaumovi konstanti]] – [[Walter Feit|Feit, Walter]] – [[Vilim Srećko Feller|Feller, Vilim Srečko]] – [[Pierre de Fermat|Fermat, Pierre de]] – [[Fermatov izrek o mnogokotniških številih]] – [[Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku]] – [[Fermatov izrek o stacionarnih točkah]] – [[Fermatov izrek o vsotah dveh kvadratov]] – [[Fermatov mali izrek]] – [[Fermatov veliki izrek]] – {{sopomenka|[[Fermatov zadnji izrek]]}} – <!-- == Fermatov veliki izrek --> [[Fermatova krivulja]] – [[Fermatova metoda razcepa]] – [[Fermatova spirala]] – [[Fermatovo praštevilo]] – [[Fermatovo število]] – [[Lodovico Ferrari|Ferrari, Lodovico]] – [[Scipione del Ferro|Ferro, Scipione del]] – [[Abram Iljič Fet|Fet, Abram Iljič]] – [[Feuerbachova krožnica]] – <!-- == krog (krožnica) devetih točk --> [[Feuerbachova točka]] – [[Richard Phillips Feynman|Feynman, Richard Phillips]] – [[Feynman-Kaceva formula]] – [[Leonardo Fibonacci|Fibonacci, Leonardo]] – [[Fibonaccijeva enakost]] – [[Fibonaccijevo število]] – [[Fibonaccijevo zaporedje]] – [[Fieldenova stolica za čisto matematiko]] – [[Fieldsova medalja]] – [[figurativno število]] – [[Grigorij Mihajlovič Fihtengolc|Fihtengolc, Grigorij Mihajlovič]] – {{sopomenka|[[fiksna točka]]}} – <!-- == negibna točka, stacionarna točka --> [[Aleksej Fjodorovič Filippov|Filippov, Aleksej Fjodorovič]] – [[Filolaj]] – [[Filon]] – [[filozofija matematike]] – [[filter]] – [[Thomas Fincke|Fincke, Thomas]] – [[Henry Burchard Fine|Fine, Henry Burchard]] – [[Benjamin Franklin Finkel|Finkel, Benjamin Franklin]] – [[Michael Ellis Fisher|Fisher, Michael Ellis]] – [[Thomas Scott Fiske|Fiske, Thomas Scott]] – [[Jevgraf Stepanovič Fjodorov|Fjodorov, Jevgraf Stepanovič]] – [[Pavel Aleksandrovič Florenski|Florenski, Pavel Aleksandrovič]] – [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]] – [[Tuval Foguel|Foguel, Tuval]] – [[Vladimir Aleksandrovič Fok|Fok, Vladimir Aleksandrovič]] – [[foliacija]] – [[Jon Folkman|Folkman, Jon]] – [[Folkmanov graf]] – [[Anatolij Timofejevič Fomenko|Fomenko, Anatolij Timofejevič]] – [[Sergej Vasiljevič Fomin|Fomin, Sergej Vasiljevič]] – [[Lester Randolph Ford|Ford, Lester Randolph]] – [[Fordov krog]] – [[Lester Randolph Ford mlajši|Ford, Lester Randolph mlajši]] – [[formalna potenčna vrsta]] – [[formula]] – [[formula BBP]] – <!-- == Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, Plouffejeva formula --> [[Andrew Russell Forsyth|Forsyth, Andrew Russell]] – [[Joseph Fourier|Fourier, Joseph]] – [[Fourierov integral]] – [[Fourierova analiza]] – [[Fourierova transformacija]] – [[Fourierova vrsta]] – [[Fourierovo število]] – [[Fourierovo zaporedje]] – [[Ralph Howard Fowler|Fowler, Ralph Howard]] – [[Adolf Abraham Halevi Fraenkel|Fraenkel, Adolf Abraham Halevi]] – [[Aviezri Fraenkel|Fraenkel, Aviezri]] – [[fraktal]] – [[fraktal Ljapunova]] – [[fraktalna geometrija]] – [[fraktalna razsežnost]] – [[Franel-Landauov izrek]] – [[Philipp Frank|Frank, Philipp]] – [[Giovanni Frattini|Frattini, Giovanni]] – [[Frattinijeva podgrupa]] – [[Maurice René Fréchet|Fréchet, Maurice René]] – [[Erik Ivar Fredholm|Fredholm, Erik Ivar]] – [[Michael Hartley Freedman|Freedman, Michael Hartley]] – [[Friedrich Ludwig Gottlob Frege|Frege, Friedrich Ludwig Gottlob]] – [[Jean Frédéric Frenet|Frenet, Jean Frédéric]] – [[Bernard Frénicle de Bessy|Frénicle de Bessy, Bernard]] – [[Igor Borisovič Frenkel|Frenkel, Igor Borisovič]] – [[Fresnelov integral]] – [[Fresnelova transformacija]] – [[Amédée-François Frézier|Frézier, Amédée-François]] – [[John Benjamin Friedlander|Friedlander, John Benjamin]] – [[Aleksander Aleksandrovič Fridman|Fridman, Aleksander Aleksandrovič]] – [[Friedmanovo število]] – [[Kurt Otto Friedrichs|Friedrichs, Kurt Otto]] – [[Johannes Acronius Frisius|Frisius, Johannes Acronius]] – [[Regnier Gemma Frisius|Frisius, Regnier Gemma]] – [[frizijska grupa]] – [[Ferdinand Georg Frobenius|Frobenius, Ferdinand Georg]] – [[Jürg Fröhlich|Fröhlich, Jürg]] – [[Lazarus Immanuel Fuchs|Fuchs, Lazarus Immanuel]] – [[fundamentalna domena]] – [[fundamentalna grupa]] – <!-- osnovna grupa --> [[funkcija]] – [[funkcija beta]] – [[funkcija Čebišova]] – [[funkcija deliteljev]] – [[funkcija digama]] – [[funkcija gama]] – [[funkcija identitete]] – [[funkcija kvantilov]] – [[funkcija Ljapunova]] – [[funkcija Minkowskega]] – [[funkcija napake]] – [[funkcija omega]] – [[funkcija poligama]] – [[funkcija predznaka]] – [[funkcija sigma]] – [[funkcija theta]] – [[funkcija trigama]] – [[funkcija verjetnosti]] – [[funkcija Z]] – [[funkcijska enačba]] – [[funkcijska vrsta]] – [[funkcionalna analiza]] – [[funktor]] – [[Hillel Furstenberg|Furstenberg, Hillel]] – [[Furstenberg-Sárközyjev izrek]] – [[Nicolaus Fuss|Fuss, Nicolaus]] – [[Pavel Nikolajevič Fuss|Fuss, Pavel Nikolajevič]] – == G == [[Galileo Galilei|Galilei, Galileo]] – [[Galilejeva grupa]] – [[Galilejeva spirala]] – [[Galilejeva transformacija]] – [[Évariste Galois|Galois, Évariste]] – [[Galoisova povezava]] – [[Galoisova teorija]] – [[Lars Gårding|Gårding, Lars]] – [[Martin Gardner|Gardner, Martin]] – [[Gavs|Gauss]] – [[Carl Friedrich Gauss|Gauss, Carl Friedrich]] – [[Gauss-Jordanova eliminacija]] – [[Gauss-Jordanova metoda]] – [[Gauss-Kronrodova kvadraturna formula]] – [[Gauss-Kuzminova porazdelitev]] – [[Gauss-Legendrov algoritem]] – [[Gauss-Wantzlov izrek]] – [[Gaussov integral napak]] – [[Gaussov izrek]] – [[Gaussov oklepaj]] – [[Gaussov problem o krogu]] – [[Gaussov verižni ulomek]] – [[Gaussova diferencialna enačba]] – <!-- == hipergeometrična diferencialna enačba --> [[Gaussova eliminacijska metoda]] – [[Gaussova funkcija]] – [[Gaussova hipergeometrična funkcija]] – <!-- == hipergeometrična funkcija, navadna hipergeometrična funkcija --> [[Gaussova konstanta]] – [[Gaussova krivulja]] – [[Gaussova lema]] – [[Gaussova lema (polinomi)]] – [[Gaussova lema (teorija števil)]] – [[Gaussova porazdelitev verjetnosti]] – {{sopomenka|[[Gaussova ravnina]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> [[Gaussova ukrivljenost]] – [[Gaussova vsota]] – [[Gaussovo celo število]] – [[Gaussovo praštevilo]] – [[Gaussovo število]] – <!-- == Gaussovo praštevilo --> [[gaussovska mera]] – [[Leopold Gegenbauer|Gegenbauer, Leopold]] – [[Gegenbauerjevi polinomi]] – [[Izrail Mojisejevič Gelfand|Gelfand, Izrail Mojisejevič]] – [[Gelfand-Mazurjev izrek]] – [[Aleksander Osipovič Gelfond|Gelfond, Aleksander Osipovič]] – [[Gelfond-Schneiderjeva konstanta]] – [[Gelfondova konstanta]] – [[Henry Gellibrand|Gellibrand, Henry]] – [[Gemin]] – [[generativna funkcija]] – [[generator]] – [[generatorska matrika]] – [[generatrisa]] – [[Gerhard Gentzen|Gentzen, Gerhard]] – [[geodetka]] – <!-- geodetska črta --> [[geodetska črta]] – <!-- == geodetka --> [[Geometriae Dedicata]] – [[geometrična kombinatorika]] – [[geometrična sredina]] – <!-- geometrijska sredina --> [[geometrična teorija grup]] – [[geometrična teorija mere]] – [[geometrična teorija števil]] – <!-- geometrijska teorija števil --> [[geometrična topologija]] – <!-- geometrijska topologija --> [[geometrična vrsta]] – <!-- geometrijska vrsta --> {{sopomenka|[[geometrično mesto]]}} – <!-- == geometrijsko mesto točk --> {{sopomenka|[[geometrično zaporedje]]}} – <!-- == geometrijsko zaporedje --> [[geometrija]] – [[geometrija mrež]] – [[geometrija premic]] – [[geometrija števil]] – [[geometrijska algebra]] – [[geometrijska konstrukcija]] – <!-- konstrukcije z ravnilom in šestilom --> {{sopomenka|[[geometrijska sredina]]}} – <!-- == geometrična sredina --> [[geometrijska teorija števil]] – <!-- == geometrična teorija števil --> [[geometrijska topologija]] – <!-- == geometrična topologija --> {{sopomenka|[[geometrijska vrsta]]}} – <!-- == geometrična vrsta --> [[geometrijski lik]] – [[geometrijsko mesto točk]] – [[geometrijsko telo]] – [[geometrijsko zaporedje]] – <!-- geometrično zaporedje --> [[Gergonnova točka]] – [[Sophie Germain|Germain, Sophie]] – [[Camille-Christophe Gerono|Gerono, Camille-Christophe]] – [[Geronova lemniskata]] – [[Semjon Aranovič Geršgorin|Geršgorin, Semjon Aranovič]] – [[Marin Getaldić|Getaldić, Marin]] – [[giracija (geometrija)|giracija]] – [[giroid]] – [[giro podaljšana kvadratna bipiramida]] – [[giro podaljšana kvadratna piramida]] – [[giro podaljšana tristrana bikupola]] – [[giro podaljšana tristrana kupola]] – [[Nikolaj Maksimovič Gjunter|Gjunter, Nikolaj Maksimovič]] – [[gladka funkcija]] – [[gladka mnogoterost]] – [[gladko število]] – [[James Whitbread Lee Glaisher|Glaisher, James Whitbread Lee]] – [[Glaisherjev izrek]] – [[Glaisher-Kinkelinova konstanta]] – [[glavna diagonala]] – [[glavna ukrivljenost]] – [[glavna vejitev]] – [[Andrew Mattei Gleason|Gleason, Andrew Mattei]] – [[James Gilbert Glimm|Glimm, James Gilbert]] – [[gnomon (oblika)|gnomon]] – [[Kurt Gödel|Gödel, Kurt]] – [[Gödlov izrek o neodločljivosti]] – [[Gödlova izreka o nepopolnosti]] – [[Gödlovo število]] – [[Marcel Jules Edouard Golay|Golay, Marcel Jules Edouard]] – [[Golayjeva koda]] – [[Christian Goldbach|Goldbach, Christian]] – [[Goldbachova domneva]] – [[Goldbachova šibka domneva]] – [[Goldbergov polieder]] – [[gömböc]] – [[Benjamin Gompertz|Gompertz, Benjamin]] – [[Gompertzeva konstanta]] – [[goniometrična enačba]] – [[goniometrična funkcija]] – [[goniometrija]] – [[Chaim Goodman-Strauss|Goodman-Strauss, Chaim]] – [[Reuben Louis Goodstein|Goodstein, Reuben Louis]] – [[Goodsteinov izrek]] – [[Goodwin-Statonov integral]] – [[Paul Albert Gordan|Gordan, Paul Albert]] – [[Bill Gosper|Gosper, Bill]] – [[Gosperjeva krivulja]] – [[William Sealy Gosset|Gosset, William Sealey]] – [[gosta množica]] – [[gostota (geometrija)]] – [[gostota pakiranja]] – [[gostota verjetnosti]] – [[Édouard Goursat|Goursat, Édouard]] – [[William Timothy Gowers|Gowers, William Timothy]] – [[Judith Victor Grabiner|Grabiner, Judith Victor]] – [[Stjepan Gradić|Gradić, Stjepan]] – [[gradient]] – [[graf]] – [[graf (matematika)]] – [[graf funkcije]] – [[graf prirezane kocke]] – [[graf prirezanega dodekaedra]] – [[graf prisekane kocke]] – [[graf prisekanega dodekaedra]] – [[graf prisekanega ikozaedra]] – [[graf prisekanega ikozidodekaedra]] – [[graf prisekanega kubooktaedra]] – [[graf prisekanega oktaedra]] – [[graf prisekanega tetraedra]] – [[Ronald Lewis Graham|Graham, Ronald Lewis]] – [[Grahamovo število]] – [[Jørgen Pedersen Gram|Gram, Jørgen Pedersen]] – [[Gram-Schmidtov proces]] – [[Gramova matrika]] – [[Gramova točka]] – [[Luigi Guido Grandi|Grandi, Luigi Guido]] – [[Grandijeva vrsta]] – [[Andrew Granville|Granville, Andrew]] – [[Graphs and Combinatorics]] – [[Hermann Günther Grassmann|Grassmann, Hermann Günther]] – [[Grassmann-Cayleyjeva algebra]] – [[John Thomas Graves|Graves, John Thomas]] – [[Ben Joseph Green|Green, Ben Joseph]] – [[Green-Taojev izrek]] – [[George Green|Green, George]] – [[Greenova funkcija]] – [[James Gregory|Gregory, James]] – [[Gregoryjevo število]] – [[Emanuels Grinbergs|Grinbergs, Emanuels]] – [[Grinbergsov izrek]] – [[Fridrik Grisogono|Grisogono, Fridrik]] – [[Marcel Grossmann|Grossmann, Marcel]] – [[Alexander Grothendieck|Grothendieck, Alexander]] – [[grške številke]] – [[grško-latinski kvadrat]] – [[grupa (matematika)|grupa]] – [[grupa izometrij]] – [[grupa na premici]] – [[grupa osmerka]] – [[grupa par]] – [[grupa permutacij]] – <!-- permutacijska grupa --> [[grupa preslikav s pokritjem]] – {{sopomenka|[[grupa simetrije]]}} – <!-- == simetrijska grupa --> {{sopomenka|[[grupa simetrij]]}} – <!-- == simetrijska grupa --> [[grupa vozla]] – [[grupa vrtenj]] – [[grupni objekt]] – [[grupoid]] – [[grupoid (teorija kategorij)]] – [[Christoph Gudermann|Gudermann, Christoph]] – [[Gudermannova funkcija]] – [[Paul Guldin|Guldin, Paul]] – [[Guo Šoudžing]] – == H == [[Alfréd Haar|Haar, Alfréd]] – [[Haarova mera]] – [[Leonid Genrihovič Hačijan|Hačijan, Leonid Genrihovič]] – [[Jacques Salomon Hadamard|Hadamard, Jacques Salomon]] – [[Hadamardov izrek o treh krožnicah]] – [[Hadamardova koda]] – [[Hadamardova matrika]] – [[Hadamardova transformacija]] – [[Johann George Hagen|Hagen, Johann George]] – [[Hans Hahn|Hahn, Hans]] – [[Hahn-Banachov izrek]] – [[ibn al-Haitam]] – [[Omar Hajam|Hajam, Omar]] – [[András Hajnal|Hajnal, András]] – [[Marshall Hall (matematik)|Hall, Marshall]] – [[Philip Hall|Hall, Philip]] – [[Edmond Halley|Halley, Edmond]] – [[Georg Hamel|Hamel, Georg]] – [[Hamelova razsežnost]] – [[Richard Streit Hamilton|Hamilton, Richard Streit]] – [[William Rowan Hamilton|Hamilton, William Rowan]] – [[Hamiltonov cikel]] – [[Hamiltonova funkcija]] – [[Hamiltonova pot]] – [[Richard Wesley Hamming|Hamming, Richard Wesley]] – [[Hammingova koda]] – [[Hermann Hankel|Hankel, Hermann]] – [[Hankelova funkcija]] – [[Hankelova kontura]] – [[Hankelova matrika]] – [[Hankelova transformacija]] – [[hanojski stolpi]] – <!-- problem Hanojskega stolpa --> [[Frank Harary|Harary, Frank]] – [[Godfrey Harold Hardy|Hardy, Godfrey Harold]] – [[Hardy-Ramanudžanov izrek]] – {{sopomenka|[[Hardy-Ramanudžanovo število]]}} – <!-- == 1792 --> [[harmonična analiza]] – [[harmonična četverka]] – [[harmonična sredina]] – [[harmonična vrsta]] – [[harmonično število]] – [[Harshadovo število]] – [[Hartleyjeva transformacija]] – [[Douglas Rayner Hartree|Hartree, Douglas Rayner]] – [[Helmut Hasse|Hasse, Helmut]] – [[Hassejev diagram]] – [[Johan Håstad|Håstad, Johan]] – [[Felix Hausdorff|Hausdorff, Felix]] – [[Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost]] – [[Hausdorffov prostor]] – [[Hausdorffova mera]] – [[Hausdorffova razsežnost]] – <!-- == Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost --> [[Roger Heath-Brown|Heath-Brown, Roger]] – [[Oliver Heaviside|Heaviside, Oliver]] – [[Heavisidova funkcija]] – <!-- Heavisidova skočna funkcija --> [[Heavisidova koračna funkcija]] – <!-- == Heavisidova skočna funkcija --> [[Heavisidova skočna funkcija]] – <!-- Heavisidova koračna funkcija --> [[hebrejske številke]] – [[Erich Hecke|Hecke, Erich]] – [[Heckejev operator]] – [[Stephen Travis Hedetniemi|Hedetniemi, Stephen Travis]] – [[Hedetniemijeva domneva]] – [[Kurt Heegner|Heegner, Kurt]] – [[Heegnerjeva lema]] – [[Heegnerjeva točka]] – [[Heegnerjevo število]] – [[Eduard Heine|Heine, Eduard]] – [[Heine-Borelov izrek]] – [[heksaeder]] – {{sopomenka|[[heksaedrski graf]]}} – <!-- == kockin graf --> {{sopomenka|[[heksagon]]}} – <!-- ==šestkotnik --> [[heksagram]] – [[heksahemioktakron]] – {{sopomenka|[[heksahoron]]}} – <!-- ==> polihoron --> [[helikoid]] – [[John Hellins|Hellins, John]] – [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|Helmholtz, Hermann Ludwig Ferdinand von]] – [[Helmholtzev razstavitveni izrek]] – <!-- Helmholtzev dekompozicijski izrek, snovni izrek vektorskega računa --> {{sopomenka|[[Helmholtzev dekompozicijski izrek]]}} – <!-- == Helmholtzev razstavitveni izrek --> {{sopomenka|[[hemidodekaeder]]}} – <!-- == poldodekaeder --> {{sopomenka|[[hemiikozaeder]]}} – <!-- == polikozaeder --> {{sopomenka|[[hemikocka]]}} – <!-- == polkocka --> {{sopomenka|[[hemioktaeder]]}} – <!-- == poloktaeder --> {{sopomenka|[[hemipolieder]]}} – <!-- == polpolieder --> [[hendekaeder]] – {{sopomenka|[[hendekagon]]}} – <!-- == enajstkotnik --> [[Hénonova preslikava]] – [[heptaeder]] – {{sopomenka|[[heptagon]]}} – <!-- == sedemkotnik --> [[Herman Koroški]] – [[Tiberius Hemsterhuis|Hemsterhuis, Tiberius]] – [[Charles Hermite|Hermite, Charles]] – [[Hermite-Lindemann-Weierstassov izrek]] – [[Hermite-Lindemannov izrek]] – [[Hermitov izrek]] – [[Hermitov polinom]] – [[hermitska matrika]] – [[hermitski operator]] – [[Heron]] – [[Heronov štirikotnik]] – [[Heronova enačba]] – {{sopomenka|[[Heronova metoda]]}} – <!-- == babilonska metoda --> [[heronski trikotnik]] – [[Herschlov graf]] – [[Ludwig Otto Hesse|Hesse, Ludwig Otto]] – [[Hessejeva matrika]] – [[Karl Heun|Heun, Karl]] – [[Heunova enačba]] – [[Heunova funkcija]] – [[Heunova metoda]] – [[Hendrik van Heuraet|Heuraet, Hendrik van]] – [[Higgsovo praštevilo]] – [[Nicholas John Higham|Higham, Nicholas John]] – [[David Hilbert|Hilbert, David]] – [[Hilbert-Speiserjev izrek]] – [[Hilbert-Waringov izrek]] – [[Hilbertov izrek 90]] – [[Hilbertov izrek o ničlah]] – [[Hilbertov paradoks velikega hotela]] – [[Hilbertov prostor]] – [[Hilbertov prostor z reprodukcijskim jedrom]] – [[Hilbertov simbol]] – [[Hilbertova kocka]] – [[Hilbertova krivulja]] – [[Hilbertova matrika]] – [[Hilbertova transformacija]] – [[Hilbertovi problemi]] – {{sopomenka|[[Hilbertovo število]]}} – <!-- == Gelfond-Schneiderjeva konstanta --> [[George William Hill|Hill, George William]] – [[Hillova determinanta]] – [[Hillova enačba (matematika)|Hillova enačba]] – [[Aleksander Jakovljevič Hinčin|Hinčin, Aleksander Jakovljevič]] – {{sopomenka|[[Hinčin-Lévyjeva konstanta]]}} – <!-- == Lévyjeva konstanta --> [[Hinčinov izrek]] – [[Hinčinova harmonična sredina]] – [[Hinčinova konstanta]] – [[Hipas]] – [[Hipatija]] – [[hiperbola]] – [[hiperbolična funkcija]] – [[hiperbolična geometrija]] – [[hiperbolična parcialna diferencialna enačba]] – [[hiperbolična porazdelitev]] – {{sopomenka|[[hiperbolična ravnina]]}} – <!-- == hiperbolična geometrija --> [[hiperbolična spirala]] – [[hiperbolične koordinate]] – [[hiperbolični kosekans]] – [[hiperbolični kosinus]] – [[hiperbolični kotangens]] – [[hiperbolični kvaternion]] – [[hiperbolični prostor]] – [[hiperbolični sekans]] – [[hiperbolični sinus]] – [[hiperbolični tangens]] – [[hiperbolično število]] – [[hiperboloid]] – [[hipercelica]] – [[hipercelo število]] – {{sopomenka|[[hiperfakulteta]]}} – [[hipergeometrična diferencialna enačba]] – <!-- Gaussova diferencialna enačba --> [[hipergeometrična enačba]] – [[hipergeometrična funkcija]] – <!-- Gaussova hipergeometrična funkcija, navadna hipergeometrična funkcija --> [[hipergeometrična porazdelitev]] – [[hipergeometrična vrsta]] – [[hipergraf]] – [[hiperkocka]] – [[hiperkompleksno število]] – [[hiperoktaedrska grupa]] – [[hiperploskev]] – [[hiperpopolno število]] – [[hiperpovršina]] – [[hiperravnina]] – [[hiperrealno število]] – [[hipersfera]] – [[hipertranscendentno število]] – [[Hipija]] – [[Hipijeva kvadratrika]] – [[hipocikloida]] – [[hipohamiltonov graf]] – [[Hipokrat (geometer)|Hipokrat]] – [[hipopeda]] – [[hipotenuza]] – [[hipoteza]] – [[hipotrohoida]] – [[Hipsiklej]] – [[Gustave-Adolphe Hirn|Hirn, Gustave-Adolphe]] – [[Historia Mathematica]] – [[hitra Fourierova transformacija]] – [[Franc Hočevar|Hočevar, Franc]] – [[Hoffman-Singletonov graf]] – [[Hoffmanov graf]] – [[Otto Ludwig Hölder|Hölder, Otto Ludwig]] – [[holomorfna funkcija]] – [[Holtov graf]] – [[homeomorfizem]] – [[homeomorfizem grafov]] – {{sopomenka|[[homogena Lorentzeva grupa]]}} – <!-- == Lorentzeva grupa]] --> [[homogen prostor]] – [[homogene koordinate]] – [[homogeni polinom]] – [[homogenost (matematika)|homogenost]] – [[homološka grupa]] – [[homološki obroč]] – [[homomorfizem]] – [[homomorfizem grafov]] – [[homomorfizem grupe]] – [[homomorfizem kolobarja]] – [[homotopija]] – [[Hopfova algebra]] – [[Guillaume de l'Hôpital|l'Hôpital, Guillaume de]] – [[l'Hôpitalovo pravilo]] – {{sopomenka|[[l'Hospitalovo pravilo]]}} – <!-- == l'Hôpitalovo pravilo --> [[Grace Hopper|Hopper, Grace]] – [[Roger Alan Horn|Horn, Roger Alan]] – [[William George Horner|Horner, William George]] – [[Hornerjev algoritem]] – [[Hortonov graf]] – [[Maarten van den Hove|Hove, Maarten van den]] – [[William Alvin Howard|Howard, William Alvin]] – [[Fred Hoyle|Hoyle, Fred]] – [[hozoeder]] – [[Pierre Henri Hugoniot|Hugoniout, Pierre Henri]] – [[hudičeva krivulja]] – [[Humbertov izrek]] – [[Adolf Hurwitz|Hurwitz, Adolf]] – [[Hurwitzev izrek o avtomorfizmu]] – [[Hurwitzeva funkcija zeta]] – [[Hurwitzeva matrika]] – [[Hurwitzeva ploskev]] – [[Huttonova enačba]] – [[Christiaan Huygens|Huygens, Christiaan]] – == I == [[ideal (teorija kolobarjev)|ideal]] – {{sopomenka|[[ideal kolobarja]]}} – <!-- == ideal (teorija kolobarjev) --> [[idealski faktor]] – [[idealsko število]] – [[idempotentnost]] – [[idempotentna matrika]] – [[identična matrika]] – [[identična transformacija]] – [[identiteta]] – <!-- == enakost (matematika) --> [[ikozaeder]] – [[ikozaedrska simetrija]] – [[ikozaedrski graf]] – [[ikozidodekaeder]] – {{sopomenka|[[ikozikaitetragon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> {{sopomenka|[[ikozitetragon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> [[imaginarna enota]] – [[imaginarna os]] – [[imaginarno število]] – [[imena števil]] – [[imenovalec]] – [[imerzija (matematika)|imerzija]] – [[implicitna enačba]] – [[implicitna funkcija]] – [[Vasilij Grigorjevič Imšenecki|Imšenecki, Vasilij Grigorjevič]] – [[incidenčna matrika]] – [[indijske številke]] – [[indikator (matematika)|indikator]] – [[inducirani podgraf]] – [[infinitezimala]] – [[infinitezimalni račun]] – [[Albert Edward Ingham|Ingham, Albert Edward]] – [[injektivna preslikava]] – [[injektivni kogenerator]] – [[Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko]] – [[integrabilna funkcija]] – [[integracija po delih]] – [[integracija z uvedbo nove spremenljivke]] – [[integracijska konstanta]] – <!-- == aditivna konstanta, konstanta integracije --> [[integracijski interval]] – [[integral]] – [[integral Čebišova]] – {{sopomenka|[[integralna eksponentna funkcija]]}} – <!-- == eksponentni integral --> [[integralna funkcija]] – {{sopomenka|[[integralni graf]]}} – <!-- == celoštevilski graf --> {{sopomenka|[[integralni logaritem]]}} – <!-- == logaritemski integral, integralski logaritem--> [[integralni račun]] – [[integralni sinus]] – [[integralska enačba]] – [[integralska funkcija]] – [[integralska transformacija]] – {{sopomenka|[[integralski logaritem]]}} – <!-- == logaritemski integral, integralni logaritem --> [[integrand]] – [[interpolacija]] – [[interval (matematika)|interval]] – [[intuicionizem]] – [[invarianta (matematika)|invarianta]] – [[invarianta grafa]] – [[invarianta j]] – <!-- j-invarianta --> {{sopomenka|[[invariantna točka]]}} – <!-- == negibna točka --> [[inverz]] – [[inverzija (matematika)|inverzija]] – [[inverzija točke]] – [[inverzivna geometrija]] – [[inverzna funkcija]] – {{sopomenka|[[inverzna matrika]]}} – <!-- == obratna matrika --> [[inverzni element]] – <!-- == obratni element --> [[involucija (matematika)|involucija]] – [[involutarna matrika]] – [[iracionalna enačba]] – [[iracionalno število]] – [[iregularno praštevilo]] – [[I Sin]] – [[istosrediščnost]] – <!-- == koncentričnost --> [[Iteracija (matematika)|iteracija]] – [[iteracija (matematika)]] – [[iterirana funkcija]] – [[Kenkiči Ivasava|Ivasava, Kenkiči]] – [[Ivasavova teorija]] – [[Kenneth Eugene Iverson]] – [[Iversonov oklepaj]] – [[James Ivory (matematik)|Ivory, James]] – [[Henryk Iwaniec|Iwaniec, Henryk]] – [[izbočeni kot]] – [[izhodišče]] – [[Izidor iz Mileta]] – [[izjavna forma]] – [[izjavna logika]] – [[izjemno obilno število]] – [[izmenična kota]] – [[izoedrska oblika]] – [[izogonalna oblika]] – [[izogonalna trajektorija]] – [[izohipsa]] – {{sopomenka|[[izohrona krivulja]]}} – <!-- == tavtohrona krivulja --> [[izolirana točka]] – {{sopomenka|[[izometrija]]}} – <!-- == togi premik --> [[izomorfizem]] – [[izomorfizem grafov]] – [[izomorfizem grupe]] – [[izoperimetrična neenakost]] – <!-- izoperimetrični problem --> [[izoperimetrični problem]] – <!-- == izoperimetrična neenakost --> [[izotoksalna oblika]] – [[izotopizem]] – [[izpeljana grupa]] – [[izračunljiva množica]] – [[izračunljivo število]] – [[izraz]] – [[izraz z oklepaji]] – [[izredno zelo sestavljeno število]] – [[izrek]] – [[izrek Aleksandrova]] – {{sopomenka|[[izrek Bertranda in Čebišova]]}} – <!-- == Bertrandova domneva --> [[izrek Cartwrightove]] – [[izrek Cauchyja in Kovalevske]] – {{sopomenka|[[izrek Čebišova]]}} – <!-- == Bertrandova domneva --> [[izrek Gaussa in Markova]] – [[izrek Gaussa in Ostrogradskega]] – [[izrek Hasseja in Minkowskega]] – [[izrek glavne limite]] – [[izrek gostote Čebotareva]] – [[izrek Kovalevske]] – [[izrek Kuratowskega]] – [[izrek Minkowskega]] – [[izrek monodromije]] – [[izrek o dobri urejenosti]] – [[izrek o dotikalnici]] – <!-- == izrek o tangenti --> [[izrek o dveh barvah]] – [[izrek o enoličnem razcepu]] – [[izrek o gostoti praštevil]] – <!-- praštevilski izrek --> [[izrek o implicitni funkciji]] – [[izrek o katetah]] – <!-- == Evklidov izrek --> [[izrek o kolobarju]] – [[izrek o končnem prirastku funkcije]] – <!-- == izrek o povprečni vrednosti, Lagrangeev izrek (matematična analiza) --> [[izrek o modularnosti]] – [[izrek o negibni točki]] – {{sopomenka|[[izrek o nepomični točki]]}} – <!-- == izrek o negibni točki --> [[izrek o neskončni opici]] – [[izrek o obodnem kotu]] – [[izrek o ostankih]] – <!-- == kitajski izrek o ostankih --> [[izrek o praštevilih]] – [[izrek o petih barvah]] – <!-- == izrek petih barv --> [[izrek o petkotniških številih]] – [[izrek o povprečni vrednosti]] – <!-- izrek o končnem prirastku funkcije, Lagrangeev izrek (matematična analiza) --> [[izrek o potenci točke]] – [[izrek o residuih]] – [[izrek o sečnicah]] – <!-- == izrek o sekantah --> [[izrek o sekantah]] – <!-- == izrek o sečnicah --> [[izrek o simetrali kota]] – {{sopomenka|[[izrek o štirih barvah]]}} – <!-- == izrek štirih barv --> [[izrek o štirih temenih]] – [[izrek o tangenti]] – <!-- == izrek o dotikalnici --> [[izrek o tetivah]] – [[izrek o vsotah dveh kvadratov]] – [[izrek o vmesni vrednosti]] – <!-- Bolzanov izrek, Bolzano-Cauchyjev izrek --> [[izrek omejenosti funkcije]] – [[izrek petih barv]] – <!-- izrek o petih barvah --> [[izrek sedmih krožnic]] – [[izrek Skolema in Noetherjeve]] – [[izrek štirih barv]] – <!-- izrek o štirih barvah --> [[izrek vmesne vrednosti]] – [[izreki izomorfizma]] – [[izreki skladnosti]] – [[izrojenost (matematika)|izrojenost]] – <!-- degeneriranost --> [[izrojena porazdelitev]] – [[izsek]] – [[izsrednost]] – <!-- ekscentričnost --> [[iztegnjeni kot]] – == J == [[j-invarianta]] – <!-- == invarianta j --> [[Carl Gustav Jakob Jacobi|Jacobi, Carl Gustav Jakob]] – [[Jacobijev operator]] – [[Jacobijev simbol]] – [[Jacobijevi polinomi]] – {{sopomenka|[[Jacobijeva determinanta]]}} – <!-- == Jacobijeva matrika --> [[Jacobijeva diferencialna enačba]] – [[Jacobijeva enakost]] – [[Jacobijeva funkcija theta]] – [[Jacobijeva matrika]] – [[Jacobijeva matrika in determinanta]] – [[Jakub ibn Tarik]] – [[Jang Hui]] – [[Zvonimir Janko|Janko, Zvonimir]] – [[japonske številke]] – [[James Hopwood Jeans|Jeans, James Hopwood]] – [[Harold Jeffreys|Jeffreys, Harold]] – [[Dimitrij Fjodorovič Jegorov|Jegorov, Dimitrij Fjodorovič]] – [[Fritz John|John, Fritz]] – {{sopomenka|[[Johnova transformacija]]}} – <!-- == rentgenska transformacija --> [[Norman Johnson (matematik)|Johnson, Norman]] – [[Johnsonov graf]] – [[Johnsonovo telo]] – [[Ernest de Jonquières|Jonquières, Ernest de]] – [[Ernst Pascual Jordan|Jordan, Ernst Pascual]] – [[Marie Ennemond Camille Jordan|Jordan, Marie Ennemond Camille]] – [[Jordan-Schönfliesov izrek]] – <!-- Schönfliesov izrek --> [[Jordanov krivuljni izrek]] – [[Jordanov mnogokotnik]] – <!-- == preprosti mnogokotnik --> [[Jordanova mera]] – {{sopomenka|[[Journal für die Reine und Angewandte Mathematik]]}} – <!-- == Crelleova revija --> [[Journal of Approximation Theory]] – [[Journal of Graph Theory]] – [[Journal of Inequalities and Applications]] – [[Journal of Mathematical Analysis and Applications]] – [[Journal of Number Theory]] – [[Gaston Maurice Julia|Julia, Gaston Maurice]] – [[Juliajeva množica]] – [[ibn Junis]] – [[junktor]] – == K == [[k-celica (matematika)|k-celica]] – [[Mark Kac|Kac, Mark]] – [[Venjamin Fjodorovič Kagan|Kagan, Venjamin Fjodorovič]] – [[Soiči Kakeja|Kakeja, Soiči]] – [[Kakejev problem igle]] – [[kalkulator]] – [[Egbert van Kampen|Kampen, Egbert van]] – [[Niky Kamran|Kamran, Niky]] – [[kanonizacija grafa]] – {{sopomenka|[[kanonska baza]]}} – <!-- == standardna baza --> [[kantelacija]] – [[Leonid Vitaljevič Kantorovič|Kantorovič, Leonid Vitaljevič]] – [[kaotična dinamika]] – [[Šri Datatreja Ramačandra Kaprekar|Kaprekar, Šri Datatreja Ramačandra]] – [[Kaprekarjevo število]] – [[Šašičand Fatehčand Kapoor|Kapoor, Šašičand Fatehčand]] – [[karakterizacija (matematika)|karakterizacija]] – [[karakteristična funkcija]] – [[karakteristična funkcija (konveksna analiza)]] – [[karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve]] – [[karakteristični eksponent Ljapunova]] – [[karakteristični polinom (linearna algebra)|karakteristični polinom]] – [[karakteristično število Ljapunova]] – [[Jovan Karamata|Karamata, Jovan]] – [[kardinalno število]] – [[kardinalnost]] – <!-- moč množice, števnost množice --> [[kardinalnost kontinuuma]] – {{sopomenka|[[kardioida]]}} – <!-- == srčnica --> [[Theodore von Kármán|Kármán, Theodore von]] – [[Karnaughov graf]] – [[Karpos]] – [[kartezični koordinatni sistem]] – {{sopomenka|[[kartezični oval]]}} – <!-- == Descartesov oval --> [[kartezični produkt]] – [[kartezični produkt grafov]] – [[Abraham Gotthelf Kästner|Kästner, Abraham Gotthelf]] – [[kategorija]] – [[kategorija (matematika)]] – [[kategorija množic]] – [[katenoid]] – [[kateta]] – [[Katjajana]] – [[Ke Čao]] – [[Keithovo število]] – [[Johannes Kepler|Kepler, Johannes]] – [[Kepler-Bouwkampova konstanta]] – <!-- konstanta včrtanih mnogokotnikov --> [[Kepler-Poinsotov polieder]] – <!-- Kepler-Poinsotovo telo --> {{sopomenka|[[Kepler-Poinsotovo telo]]}} – <!-- == Kepler-Poinsotov polieder --> [[Keplerjev trikotnik]] – <!-- zlati pravokotni trikotnik, Priceov trokotnik --> [[Harry Kesten|Kesten, Harry]] – [[kiralnost (matematika)|kiralnost]] – [[Thomas Penyngton Kirkman|Kirkman, Thomas Penyngton]] – [[Kirkmanov problem o učenki]] – {{sopomenka|[[kistetraeder]]}} – <!-- == triakisni tetraeder, triakistetraeder --> [[kitajske številke]] – [[kitajski izrek o ostankih]] – [[Sergiu Klainerman|Klainerman, Sergiu]] – [[Erica Klarreich|Klarreich, Erica]] – [[klasična modularna krivulja]] – [[klasični Hamiltonov kvaternion]] – [[klasifikacija končnih enostavnih grup]] – [[klasifikacija Petrova]] – [[Victor LaRue Klee|Klee, Victor LaRue]] – [[Stephen Cole Kleene|Kleen, Stephen Cole]] – [[Kleene-Rosserjev paradoks]] – [[Kleenejev izrek o negibni točki]] – [[Kleenejeva algebra]] – [[Klein]] – [[Felix Klein|Klein, Felix]] – [[Felix Christian Klein|Klein, Felix Christian]] – [[Kleinov četverček]] – <!-- Kleinova štiri-grupa --> [[Kleinov kvadrik]] – [[Kleinov kvartik]] – [[Kleinova grupa]] – [[Kleinova steklenica]] – [[Kleinova štirikratna grupa]] – [[Klingenove Eisensteinove vrste]] – [[klin (geometrija)|klin]] – [[klinasto število]] – [[klitop]] – [[klotoida]] – [[Bronisław Knaster|Knaster, Bronisław]] – [[Adolf Kneser|Kneser, Adolf]] – [[Hellmuth Kneser|Kneser, Hellmuth]] – [[Kneserjev graf]] – [[Knjiga lem]] – [[Walter Knödel|Knödel, Walter]] – [[Knödlovo število]] – [[Cargill Gilston Knott|Knott, Cargill Gilston]] – [[Donald Knuth|Knuth, Donald]] – [[Knuthov zapis z dvignjeno puščico]] – [[Adam Adamandy Kochański|Kochański, Adam Adamandy]] – [[Kochova krivulja]] – [[kocka]] – [[kocka Tihonova]] – [[kockin graf]] – [[Kunihiko Kodaira|Kodaira, Kunihiko]] – [[Kodairova razsežnost]] – [[koeficient]] – [[kofaktor (matematika)|kofaktor]] – [[kohleoida]] – [[kohomologija obsega]] – [[kohomološka grupa]] – [[koincidenčna točka]] – [[kokvaternion]] – [[količnik]] – [[kolinearne točke]] – [[kolinearnost]] – [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov|Kolmogorov, Andrej Nikolajevič]] – [[kolobar]] – <!-- krožni kolobar --> [[kolobar (algebra)]] – {{sopomenka|[[kolobar (geometrija)]]}} – <!-- == kolobar --> [[kolobar množic]] – [[kolobar Noetherjeve]] – [[kolobar period]] – [[kolobarski ideal]] – [[kombinacija (matematika)|kombinacija]] – [[kombinatorična konstrukcija]] – [[kombinatorična optimizacija]] – [[kombinatorična preslikava]] – [[kombinatorika]] – [[kompaktifikacija (matematika)|kompaktifikacija]] – [[kompaktna množica]] – [[kompaktni operator]] – [[kompaktni prostor]] – [[kompaktni obseg]] – [[komplanarnost]] – [[kompleksija]] – [[kompleksna analiza]] – [[kompleksna premica]] – [[kompleksna projektivna ravnina]] – [[kompleksna ravnina]] – [[kompleksni logaritem]] – [[kompleksni prostor]] – [[kompleksno število]] – [[kompleksnost Kolmogorova]] – [[komplement]] – [[komplement grafa]] – [[komplement množice]] – [[komplementarna množica]] – [[komplementarni graf]] – [[komplanarnost]] – [[kompozicija (kombinatorika)|kompozicija]] – [[kompozitum funkcij]] – [[komutacijska matrika]] – [[komutativna algebra]] – [[komutativni monoid]] – [[komutativni obseg]] – [[komutativnost]] – [[koncentričnost]] – [[Maksim Lvovič Koncevič|Koncevič, Maksim Lvovič]] – [[končna grupa]] – [[končna množica]] – [[končna razlika]] – [[končna razširitev]] – [[končni obseg]] – [[končnoporojena Abelova grupa]] – [[konfiguracija oglišča]] – [[konfiguracija stranskih ploskev]] – [[konformna preslikava]] – [[konformna transformacija]] – [[konfluentna hipergeometrična funkcija]] – [[kongruenca]] – [[kongruenca (geometrija)]] – [[kongruenčna enačba]] – [[kongruenčna relacija]] – {{sopomenka|[[kongruentno število]]}} – <!-- == skladno število --> [[kongruum]] – [[konhoida]] – [[Dénes Kőnig|Kőnig, Dénes]] – [[konjugirano kompleksno število]] – [[konkavna funkcija]] – [[konkavna množica]] – [[konkurentne premice]] – [[Konon]] – [[konstanta]] – {{sopomenka|[[konstanta integracije]]}} – <!-- == aditivna konstanta --> [[konstanta omega]] – [[konstanta praštevilskih dvojčkov]] – [[konstrukcija Kochańskega]] – {{sopomenka|[[konstrukcije z ravnilom in šestilom]]}} – <!-- == geometrijska konstrukcija --> [[konstruktabilna točka]] – [[konstruktabilno število]] – [[konstruktibilne točke]] – [[konstruktivizem (filozofija matematike)]] – [[kontinuum]] – [[kontinuum (teorija množic)]] – [[kontinuum (topologija)]] – [[konveksna funkcija]] – [[konveksna krivulja]] – {{sopomenka|[[konveksna lupina]]}} – <!-- == konveksna ogrinjača --> [[konveksna množica]] – [[konveksna ogrinjača]] – <!-- konveksna lupina --> [[konveksni polieder]] – [[konveksni politop]] – [[konveksno uniformno satovje]] – [[konvergenca]] – [[konvergenčni polmer]] – [[konvergent]] – [[konvergentna matrika]] – [[konvergentna vrsta]] – [[Bernard Osgood Koopman|Koopman, Bernard Osgood]] – [[koordinatni sistem]] – [[koordinatno izhodišče]] – [[koplementarni kot]] – {{sopomenka|[[koračna funkcija]]}} – <!-- == skočna funkcija --> [[korazsežnost]] – [[korelacijska matrika]] – [[koren]] – [[koren enote]] – [[korenjenje]] – [[korenova črta]] – <!-- korenska črta --> [[korenska črta]] – <!-- korenova črta --> [[Aleksander Nikolajevič Korkin|Korkin, Aleksander Nikolajevič]] – [[Diederik Johannes Korteweg|Korteweg, Diederik Johannes]] – [[Korteweg-de Vriesova enačba]] – [[kosekans]] – [[kosinus]] – [[kosinus versus]] – {{sopomenka|[[kosinusni integral]]}} – <!-- == trigonometrični integral --> [[kosinusni izrek]] – [[kosoma linearna mnogoterost]] – [[kot]] – <!-- ravninski kot --> [[kot nič]] – [[kotangens]] – [[Aleksander Petrovič Kotelnikov|Kotelnikov, Aleksander Petrovič]] – [[kotna ekscentričnost]] – [[kotna funkcija]] – [[kotna izsrednost]] – [[kotna stopinja]] – [[kotni primanjkljaj]] – [[Sofja Vasiljevna Kovalevska|Kovalevska, Sofja Vasiljevna]] – [[kovariančna matrika]] – [[kovinska sredina]] – <!-- kovinsko število --> {{sopomenka|[[kovinsko število]]}} – <!-- == kovinska sredina --> [[krajišče]] – [[Christian Kramp|Kramp, Christian]] – [[krat]] – [[Mihajlo Pilipovič Kravčuk|Kravčuk, Mihajlo Pilipovič]] – [[Kravčukovi polinomi]] – [[Kravčukove matrike]] – [[Jakub Kresa|Kresa, Jakub]] – [[kritična premica]] – [[krivočrtne koordinate]] – [[krivulja]] – [[krivulja ampersand]] – [[krivulja četrte stopnje]] – [[krivulja Minkowskega]] – [[krivulja s konstantno širino]] – [[krivulja Sierpińskega]] – [[krivulja šeste stopnje]] – [[krivulja tretje stopnje]] – [[krivulja zapolnjevanja prostora]] – <!-- neskončnogosta krivulja --> [[krivuljni integral]] – [[France Križanič|Križanič, France]] – {{sopomenka|[[križna antiprizma]]}} – <!-- == antiprizma --> [[križna kapica]] – [[krog]] – [[krog devetih točk]] – [[krogelna funkcija]] – [[krogla]] – [[kromatični indeks]] – [[kromatično število]] – [[Leopold Kronecker|Kronecker, Leopold]] – [[Kroneckerjev izrek]] – [[Kroneckerjev produkt]] – [[Kroneckerjev simbol]] – {{sopomenka|[[Kroneckerjev simbol delta]]}} – <!-- == Kroneckerjeva delta --> {{sopomenka|[[Kroneckerjev tenzor]]}} – <!-- == Kroneckerjeva delta --> [[Kroneckerjeva delta]] – <!-- Kroneckerjev simbol delta --> [[Kroneckerjeva množica]] – [[krožna algebrska krivulja]] – [[krožna funkcija]] – <!-- ciklometrična funkcija --> [[krožna matrika]] – [[krožne točke v neskončnosti]] – {{sopomenka|[[krožni kolobar]]}} – <!-- == kolobar --> [[krožni izsek]] – {{sopomenka|[[krožni graf]]}} – <!-- == cirkulantni graf --> [[krožni lok]] – [[krožni odsek]] – [[krožnica]] – [[krožnica devetih točk]] – [[Wolfgang Krull|Krull, Wolfgang]] – [[Krullova razsežnost]] – [[Martin David Kruskal|Kruskal, Martin David]] – [[Ksenokrat]] – [[kub]] – <!-- kubično število --> [[kubična enačba]] – [[kubična funkcija]] – [[kubična ravninska krivulja]] – [[kubični graf]] – [[kubični koren]] – {{sopomenka|[[kubično število]]}} – <!-- == kub --> [[Jonas Kubilius (matematik)|Kubilius, Jonas]] – [[kubiprisekan kubooktaeder]] – [[kubno praštevilo]] – [[kubohemioktaeder]] – {{sopomenka|[[kuboid]]}} – <!-- == kvader --> {{sopomenka|[[kuboktaeder]]}} – <!-- == kubooktaeder --> [[kubooktaeder]] – [[Oton Kučera|Kučera, Oton]] – [[Ernst Eduard Kummer|Kummer, Ernst Eduard]] – [[kupola (geometrija)|kupola]] – [[Kazimierz Kuratowski|Kuratowski, Kazimierz]] – [[Đuro Kurepa|Kurepa, Đuro]] – [[Kurepov kontinuum]] – [[Kurepovo drevo]] – [[Svetozar Kurepa|Kurepa, Svetozar]] – [[Boris Abramovič Kušner|Kušner, Boris Abramovič]] – [[Martin Wilhelm Kutta|Kutta, Martin Wilhelm]] – [[kvader]] – <!-- kuboid --> [[kvadrat]] – [[kvadrat (algebra)]] – [[kvadrat (geometrija)]] – [[kvadrat Sierpińskega]] – {{sopomenka|[[kvadratični reciprocitetni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni recipročnostni zakon, kvadratni reciprocitetni zakon --> [[kvadratna antiprizma]] – [[kvadratna enačba]] – [[kvadratna forma]] – [[kvadratna kupola]] – [[kvadratna matrika]] – [[kvadratna piramida]] – <!-- štiristrana piramida --> [[kvadratni koren]] – [[kvadratni koren števila 2]] – <!-- Pitagorova konstanta --> [[kvadratni koren števila 3]] – <!-- Teodorova konstanta --> [[kvadratni koren števila 5]] – [[kvadratni koren števila 6]] – [[kvadratni koren števila 7]] – [[kvadratni koren števila 10]] – [[kvadratni obseg]] – [[kvadratni ostanek]] – {{sopomenka|[[kvadratni polinom]]}} – <!-- == kvadratna funkcija --> [[kvadratni prisekani trapezoeder]] – {{sopomenka|[[kvadratni reciprocitetni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni reciprocitetni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> {{sopomenka|[[kvadratni recipročnostni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni reciprocitetni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> [[kvadratno iracionalno število]] – [[kvadratno piramidno število]] – [[kvadratno polje]] – [[kvadratno število]] – [[kvadratno tlakovanje]] – [[kvadratrika]] – [[kvadratrisa]] – <!-- == kvadratrika --> [[kvadratura]] – [[kvadratura (matematika)]] – [[kvadratura kvadrata]] – [[kvadratura kroga]] – [[kvadratura parabole]] – [[kvadrik]] – [[kvadrik (projektivna geometrija)]] – {{sopomenka|[[kvadriranje]]}} – [[kvartični graf]] – [[kvaternion]] – [[kvaternionska grupa]] – [[kvaternionska Juliajeva množica]] – [[kvazidiedrska grupa]] – [[kvazigrupa]] – [[kvazipravilni polieder]] – [[kvocient]] – [[kvocientna grupa]] – [[kvocientna množica]] – [[kvocientni kolobar]] – [[kvocientni obseg]] – == L == [[L-funkcija]] – [[L-sistem]] – <!-- Lindenmayerjev sistem --> {{sopomenka|[[L-vrsta]]}} – <!-- == L-funkcija --> [[Charles-Jean de La Vallée Poussin|La Vallée Poussin, Charles-Jean de]] – [[La Vallée Poussinov graf]] – [[Olga Aleksandrovna Ladiženska|Ladiženska, Olga Aleksandrovna]] – [[Jeffrey Lagarias|Lagarias, Jeffrey]] – [[Joseph-Louis de Lagrange|Lagrange, Joseph-Louis de]] – [[Lagrange-Bürmannova enačba]] – [[Lagrangeev izrek]] – [[Lagrangeev izrek (matematična analiza)]] – <!-- == izrek o povprečni vrednosti, izrek o končnem prirastku funkcije --> [[Lagrangeev izrek (teorija grup)]] – [[Lagrangeev izrek (teorija števil)]] – [[Lagrangeev izrek obratne funkcije]] – [[Lagrangeev izrek štirih kvadratov]] – [[Lagrangeev mmnožitelj]] – <!-- Lagrangeev multiplikator --> {{sopomenka|[[Lagrangeev multiplikator]]}} – <!-- == Lagrangeev množitelj --> [[Lagrangeev polinom]] – [[Lagrangeeva enakost]] – [[Lagrangeeva funkcija]] – [[Lagrangeeva interpolacijska enačba]] – [[Lagrangeevo število]] – [[lakuna Petrovskega]] – [[Gerard Laman|Laman, Gerard]] – [[Lamanov graf]] – [[Johann Heinrich Lambert|Lambert, Johann Heinrich]] – [[Lambertova funkcija W]] – [[Lambertova vrsta]] – [[Cornelius Lanczos|Lanczos, Cornelius]] – [[Lanczosev algoritem]] – [[Lanczoseva aproksimacija]] – [[Edmund Landau|Landau, Edmund]] – [[Landau-Ramanudžanova konstanta]] – [[Landauov izrek o praštevilskih idealih]] – {{sopomenka|[[Landauov simbol]]}} – <!-- == O notacija --> [[Landauova funkcija]] – [[Landauovi problemi]] – [[Jevgenij Mihajlovič Landis|Landis, Jevgenij Mihajlovič]] – [[Serge Lang|Lang, Serge]] – [[Leo Jerome Lange|Lange, Leo Jerome]] – [[Rudolf Ernest Langer|Langer, Rudolf Ernest]] – [[Robert Langlands|Langlands, Robert]] – [[Langlandsov program]] – [[Michael Florent van Langren|Langren, Michael Florent van]] – [[Pierre-Simon Laplace|Laplace, Pierre-Simon]] – [[Laplace-Stieltjesova transformacija]] – [[Laplaceova diferencialna enačba]] – [[Laplaceova enačba]] – [[Laplaceova matrika]] – [[Laplaceova transformacija]] – [[lastna množica]] – [[lastna vrednost]] – [[lastni vektor]] – [[lastnost Markova]] – [[Laurentova vrsta]] – [[latinski kvadrat]] – [[latinski pravokotnik]] – [[Detlef Laugwitz|Laugwitz, Detlef]] – [[Pierre Alphonse Laurent|Laurent, Pierre Alphonse]] – [[Laurentov polinom]] – [[Laurentova vrsta]] – [[Peter David Lax|Lax, Peter David]] – [[Henri Léon Lebesgue|Lebesgue, Henri Léon]] – [[Lebesgue-Stieltjesov integral]] – [[Lebesguov integral]] – [[Lebesguova mera]] – [[Solomon Lefschetz|Lefschetz, Solomon]] – [[Lefschetzov izrek o hiperravnini]] – [[Lefschetzov izrek o negibni točki]] – [[Lefschetzova dualnost]] – [[Lefschetzovo število]] – [[Adrien-Marie Legendre|Legendre, Adrien-Marie]] – [[Legendrov izrek o treh kvadratih]] – [[Legendrov simbol]] – [[Legendrova domneva]] – [[Legendrova enačba]] – [[Legendrova funkcija]] – [[Legendrova funkcija hi]] – [[Legendrova konstanta]] – [[Legendrova transformacija]] – [[Legendrovi polinomi]] – [[Russell Sherman Lehman|Lehman, Russell Sherman]] – [[Lehmanov faktorizacijski algoritem]] – [[Derrick Henry Lehmer|Lehmer, Derrick Henry]] – [[Lehmer-Shurov algoritem]] – [[Lehmerjev algoritem GCD]] – [[Lehmerjev generator naključnih števil]] – [[Lehmerjev par]] – [[Lehmerjev polinom]] – [[Lehmerjev problem Eulerjeve funkcije fi]] – [[Lehmerjeva domneva]] – [[Lehmerjeva koda]] – [[Lehmerjeva matrika]] – [[Lehmerjeva sredina]] – [[Lehmerjevo sito]] – [[Lehmerjevo zaporedje]] – [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniz, Gottfried Wilhelm]] – [[Leibnizev harmonični trikotnik]] – [[Leibnizev kriterij]] – [[Leibnizeva izohrona]] – [[Leibnizeva vrsta]] – [[leksikografski produkt grafov]] – [[lema]] – [[lema Zolotarjova]] – [[lema o rokovanju]] – [[lemniskata]] – [[Arjen Lenstra|Lenstra, Arjen]] – [[Hendrik Lenstra|Lenstra, Hendrik]] – [[Leonardova trojica]] – [[Matyáš Lerch|Lerch, Matyáš]] – {{sopomenka|[[Lerchev transcendent]]}} – <!-- == Lercheva funkcija zeta --> [[Lercheva funkcija zeta]] – [[Stanisław Leśniewski (filozof)|Leśniewski, Stanisław]] – [[Lesterjev izrek]] – [[Lesterjev krog]] – [[lestvica logaritemskega računala]] – [[leva fakulteta]] – [[William Judson LeVeque|LeVeque, William Judson]] – [[Tullio Levi-Civita|Levi-Civita, Tullio]] – [[Levi-Civitajev obseg]] – [[Levi-Civitajev simbol]] – [[levi odvod]] – [[Paul Pierre Lévy|Lévy, Paul Pierre]] – [[Lévyjeva konstanta]] – [[Lévyjeva krivulja C]] – [[Anders Johan Lexell|Lexell, Anders Johan]] – [[L-funkcije]] – [[Guillaume de l'Hôpital|l'Hôpital, Guillaume de]] – [[l'Hôpitalovo pravilo]] – [[Li Či]] – [[Guglielmo Libri Carucci dalla Sommaja|Libri Carucci dalla Sommaja, Guglielmo]] – [[Lijev kriterij]] – [[Marius Sophus Lie|Lie, Marius Sophus]] – [[Liejev algebroid]] – [[Liejev grupoid]] – [[Liejeva algebra]] – [[Liejeva grupa]] – [[Liejeva teorija]] – [[Elliott Hershel Lieb|Lieb, Elliott Hershel]] – [[Liebova konstanta kvadratnega ledu]] – [[liha funkcija]] – [[liho število]] – [[lihost]] – [[limita (matematika)]] – [[limita (topologija)]] – [[limita funkcije]] – [[limitna točka]] – [[Lin Či]] – [[Ferdinand von Lindemann|Lindemann, Ferdinand von]] – [[Lindemann-Weierstrassov izrek]] – {{sopomenka|[[Lindenmayerjev sistem]]}} – <!-- == L-sistem --> [[Elon Lindenstrauss|Lindenstrauss, Elon]] – [[Ignaz Lindner|Lindner, Ignaz]] – [[linearna algebra]] – [[linearna ekscentričnost]] – [[linearna enačba]] – [[linearna forma]] – [[linearna funkcija]] – [[linearna izsrednost]] – [[linearna kombinacija]] – [[linearna neodvisnost]] – [[linearna odvisnost]] – [[linearna transformacija]] – [[linearni funkcional]] – [[linearni operator]] – {{sopomenka|[[linearni polinom]]}} – <!-- == linearna funkcija --> [[linearni podprostor]] – [[linearni prostor]] – [[Jurij Vladimirovič Linnik|Linnik, Jurij Vladimirovič]] – [[Linnikov izrek]] – [[Jacques-Louis Lions|Lions, Jacques-Louis]] – [[Joseph Liouville|Liouville, Joseph]] – [[Liouvillov izrek]] – [[Liouvillova funkcija]] – [[Liouvillova konstanta]] – [[Liouvillova ploskev]] – [[Liouvillovo število]] – [[Jules Antoine Lissajous|Lissajous, Jules Antoine]] – [[Lissajousova krivulja]] – [[lituus]] – [[John Edensor Littlewood|Littlewood, John Edensor]] – [[Liu Hui]] – [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov|Ljapunov, Aleksander Mihajlovič]] – [[Ljubljanski graf]] – [[Martin Löb|Löb, Martin]] – [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski|Lobačevski, Nikolaj Ivanovič]] – [[Frank Richard Löbell|Löbell, Frank Richard]] – [[Löbov izrek]] – [[logaritem]] – [[logaritemska funkcija]] – [[logaritemska lestvica]] – [[logaritemska spirala]] – [[logaritemski integral]] – <!-- integralski logaritem, integralni logaritem --> [[logaritemski odvod]] – [[logaritemski sinus]] – [[logaritemski tangens]] – [[logaritemsko računalo]] – {{sopomenka|[[logaritmični integral]]}} – <!-- == logaritemski integral --> {{sopomenka|[[logaritmično računalo]]}} – <!-- == logaritemsko računalo --> {{sopomenka|[[logična matrika]]}} – <!-- == binarna matrika --> [[logika]] – [[logistična funkcija]] – [[logistična krivulja]] – [[lok (geometrija)]] – [[lokalna analiza]] – [[lokalni homomorfizem]] – [[lokalni obseg]] – [[lokalno konstantna funkcija]] – [[lokalno konveksni prostor]] – [[loksodroma]] – [[Irina Aleksandrovna Lomazova|Lomazova, Irina Aleksandrovna]] – [[lomljenka]] – <!-- poligonska črta, poligonalna poteza --> [[lomnica (geometrija)|lomnica]] – [[Londonsko matematično društvo]] – [[Christen Longberg|Longberg, Christen]] – [[de Longchampsova točka]] – [[Lorentzeva grupa]] – <!-- homogena Lorentzeva grupa --> [[Edward Norton Lorenz|Lorenz, Edward Norton]] – [[Lorenzev atraktor]] – [[Lorenzev sistem]] – [[Löwenheim-Skolemov izrek]] – [[Samuel Loyd|Loyd, Samuel]] – [[Édouard Lucas|Lucas, François Édouard Anatole]] – [[Lucasovo število]] – [[Lucasovo zaporedje]] – [[Lucasov profesor matematike]] – [[Jan Łukasiewicz|Łukasiewicz, Jan]] – [[Nikolaj Nikolajevič Luzin|Luzin, Nikolaj Nikolajevič]] – [[lvovska matematična šola]] – == M == [[James MacCullagh|MacCullagh, James]] – [[Alexander Macfarlane|Macfarlane, Alexander]] – [[John Machin]] – [[Machinova formula]] – [[Colin Maclaurin|Maclaurin, Colin]] – [[Maclaurinova sektrisa]] – [[Maclaurinova trisektrisa]] – [[Maclaurinova vrsta]] – [[Jošisuke Macunaga|Macunaga, Jošisuke]] – [[magični kvadrat]] – [[Leontij Filipovič Magnicki|Magnicki, Leontij Filipovič]] – [[Kurt Mahler|Mahler, Kurt]] – [[majevske številke]] – [[majevski kvadrat]] – [[mali Fermatov izrek]] – <!-- == Fermatov mali izrek --> {{sopomenka|[[mali rombiikozidodekaeder]]}} – <!-- == rombiikozidodekaeder --> [[Carl Johan Malmsten|Malmsten, Carl Johan]] – [[Étienne Louis Malus|Malus, Étienne Louis]] – [[Benoît Mandelbrot|Mandelbrot, Benoît]] – [[Mandelbrotova množica]] – [[Hans Carl Friedrich von Mangoldt|Mangoldt, Hans Carl Friedrich von]] – [[von Mangoldtova funkcija]] – [[Jurij Ivanovič Manin|Manin, Jurij Ivanovič]] – [[Henry Berthold Mann|Mann, Henry Berthold]] – [[Mannov izrek]] – [[Abu Nasr Mansur]] – [[Sibe Mardešić|Mardešić, Sibe]] – [[Marinos]] – [[Andrej Andrejevič Markov (mlajši)|Markov, Andrej Andrejevič (mlajši)]] – [[Andrej Andrejevič Markov (starejši)|Markov, Andrej Andrejevič (starejši)]] – [[Vladimir Andrejevič Markov|Markov, Vladimir Andrejevič]] – [[markovska mreža]] – [[markovska trojica]] – [[markovska veriga]] – [[markovski proces]] – [[matematična analiza]] – [[matematična disciplina]] – <!-- matematična panoga --> [[matematična fizika]] – [[matematična indukcija]] – [[matematična kemija]] – [[matematična konstanta]] – [[matematična operacija]] – <!-- aritmetična operacija, računska operacija --> [[matematična panoga]] – <!-- == matematična disciplina --> [[matematična singularnost]] – [[matematična struktura]] – [[matematična tekmovanja]] – [[matematična terminologija]] – [[matematične znanosti]] – [[matematični dokaz]] – [[matematični inštitut]] – [[Matematični inštitut, Univerza v Oxfordu]] – [[Matematični inštitut Maxa Plancka]] – [[Matematični inštitut Poljske akademije znanosti]] – [[Matematični inštitut Steklova]] – [[matematični intuicionizem]] – [[matematični izraz]] – [[matematični konstruktivizem]] – [[matematični model]] – [[matematični objekt]] – [[matematični priročnik]] – [[Matematični priročnik (Bronštejn, Semendjajev)]] – [[matematični problem]] – [[matematični simbol]] – <!-- == matematični znak --> [[matematični znak]] – <!-- = matematični simbol --> [[matematično naključje]] – [[matematik]] – [[matematika]] – [[matematika na Slovenskem]] – [[matematika na šahovnici]] – <!-- problem šahovskega tipa --> [[Mathematica Balkanica]] – [[Mathematics of Computation]] – [[Mathematische Annalen]] – [[Mathematische Zeitschrift]] – [[MathWorld]] – [[matrična algebra]] – [[matrična enota]] – [[matična struktura]] – [[matrično množenje]] – [[matrika]] – [[matrika enic]] – [[matrika evklidskih razdalj]] – [[matrika identitete]] – [[matrika M]] – [[matrika P]] – [[matrika preslikave]] – [[matrika razdalj]] – [[matrika s spremenljivimi predznaki]] – [[matrika sosednosti]] – [[matrika stopenj]] – [[matrika vrtenja]] – [[matrika Z (matematika)|matrika Z]] – [[matroid]] – [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis|Maupertuis, Pierre-Louis Moreau de]] – [[Francesco Maurolico|Maurolico, Francesco]] – [[Tobias Mayer|Mayer, Tobias]] – [[Stanisław Mazur|Mazur, Stanisław]] – [[Mazur-Ulamov izrek]] – [[Stefan Mazurkiewicz|Mazurkiewicz, Stefan]] – [[Douglas McIlroy|McIlroy, Douglas]] – [[medalja Georga Cantorja]] – [[mediana]] – [[Mednarodna matematična zveza]] – [[Mednarodni matematični kongres]] – [[mehanik]] – [[mehanika]] – [[Meissel-Mertensova konstanta]] – [[Meixner-Pollaczekovi polinomi]] – [[Meixnerjevi polinomi]] – [[Hjalmar Mellin|Mellin, Hjalmar]] – [[Mellinova transformacija]] – [[Menehmo]] – [[Menelaj]] – [[Menelajev izrek]] – [[Karl Menger|menger, Karl]] – [[mengerjev izrek]] – [[Mengerjeva spužva]] – [[mera (matematika)|mera]] – [[mera iracionalnosti]] – [[mera štetja]] – [[Nicholas Mercator|Mercator, Nicholas]] – [[Mercatorjeva vrsta]] – <!-- Newton-Mercatorjeva vrsta --> [[Meredithov graf]] – [[Merjenje kroga]] – [[meromorfna funkcija]] – [[Marin Mersenne|Mersenne, Marin]] – {{sopomenka|[[Mersennovo praštevilo]]}} – <!-- Mersennovo število --> [[Mersennovo število]] – [[Franz Mertens|Mertens, Franz]] – [[Mertensova funkcija]] – [[mestna vrednost]] – [[mestni zapis]] – <!-- pozicijski sestav --> [[mešani produkt]] – [[mešano število]] – [[meta dvojno izginjajoč ikozaeder]] – [[metamatematika]] – [[Adriaan Metius|Metius, Adriaan]] – [[metoda čakravala]] – [[metoda izčrpavanja]] – [[metoda končnih elementov]] – [[metoda najmanjših kvadratov]] – [[metoda navadne iteracije]] – {{sopomenka|[[metoda pospešene iteracije]]}} – <!-- == Newtonova metoda, tangentna metoda, Newton-Raphsonova metoda --> [[metode računanja kvadratnih korenov]] – [[metoda regula falsi]] – [[metrični prostor]] – [[metrika]] – [[Nicholas Metropolis|Metropolis, Nicholas]] – [[Metropolis-Hastingsov algoritem]] – [[Metzlerjeva matrika]] – [[Midyjev izrek]] – [[Valentin Petrovič Mihajlov|Mihajlov, Valentin Petrovič]] – [[mikrozveznost]] – [[Edward Arthur Milne|Milne, Edward Arthur]] – [[John Willard Milnor|Milnor, John Willard]] – [[mimobežnica]] – <!-- pasanta --> [[minimalna ploskev]] – [[Hermann Minkowski|Minkowski, Hermann]] – [[Minkowski-Bouligandova razsežnost]] – [[minus]] – {{sopomenka|[[mirjagon]]}} – <!-- == desettisočkotnik --> [[Richard von Mises|Mises, Richard von]] – [[von Misesova porazdelitev]] – [[Anatolij Dimitrijevič Miškis|Miškis, Anatolij Dimitrijevič]] – [[Magnus Gösta Mittag-Leffler|Mittag-Leffler, Magnus Gösta]] – [[mittenpunkt]] – {{sopomenka|[[mnogočlenik]]}} – <!-- == polinom, veččlenik --> [[mnogokotnik]] – <!-- večkotnik --> [[mnogokotniško število]] – [[mnogokratnik]] – [[mnogokratno popolno število]] – [[mnogolična funkcija]] – [[mnogoploščnik]] – [[mnogoterost]] – [[množenec]] – [[množenje]] – [[množica]] – [[množica deliteljev]] – [[množica parov]] – [[množica slik]] – [[množica točk]] – [[množitelj]] – [[množitvena tabela]] – [[August Ferdinand Möbius|Möbius, August Ferdinand]] – [[Möbius-Kantorjev graf]] – [[Möbiusov trak]] – [[Möbiusova funkcija]] – [[Möbiusova inverzna formula]] – [[Möbiusova transformacija]] – {{sopomenka|[[moč množice]]}} – <!-- == kardinalnost --> [[močno praštevilo]] – [[močno regularni graf]] – [[močno število]] – <!-- popolna potenca --> [[modul]] – [[modul (algebrska teorija števil)]] – [[modul nad kolobarjem]] – [[modularna aritmetika]] – [[modularna forma]] – [[modularna funkcija]] – [[modularna grupa]] – [[modularna krivulja]] – [[Georg Mohr (matematik)|Mohr, Georg]] – [[Abraham de Moivre|Moivre, Abraham de]] – [[de Moivreov izrek]] – <!-- == de Moivreova formula --> [[de Moivreova formula]] – [[Monatshefte für Mathematik]] – [[Gaspard Monge|Monge, Gaspard]] – [[monodromija]] – [[monodromijska grupa]] – [[monoid]] – [[monom]] – <!-- enočlenik --> [[monostatični politop]] – [[monotonost]] – {{sopomenka|[[monotona funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[monotono zaporedje]] – [[Louis Joel Mordell|Mordell, Louis Joel]] – [[Mordellova domneva]] – [[Mordellova enačba]] – [[Mordellova krivulja]] – [[Dimitrij Dimitrijevič Morduhaj-Boltovskoj|Morduhaj-Boltovskoj Dimitrij Dimitrijevič]] – [[morfizem]] – [[Šigefumi Mori|Mori, Šigefumi]] – [[Nikita Fjodorovič Morozov|Morozov, Nikita Fjodorovič]] – [[Charles Bradfield Morrey|Morrey, Charles Bradfield]] – [[Harold Calvin Marston Morse|Morse, Harold Calvin Marston]] – [[Moserjev mnogokotniški zapis]] – [[Moskovski papirus]] – [[most (teorija grafov)|most]] – [[George Daniel Mostow|Mostow, George Daniel]] – [[Janez Mrčun|Mrčun, Janez]] – [[mreža]] – [[mreža telesa]] – <!-- poliedrska mreža --> [[Sjamadas Mukhopadjaja|Mukhopadjaja, Sjamadas]] – [[multigraf]] – [[multikompleksno število]] – [[multinomski izrek]] – [[multiplikacija]] – [[multiplikativna funkcija]] – [[multiplikativna kaskada]] – [[multistabilni polieder]] – [[multivektor]] – [[David Mumford|Mumford, David]] – [[Muséjevo hiperštevilo]] – == N == [[n-terica]] – [[Valentin Naboth|Naboth, Valentin]] – [[načelo vključitev in izključitev]] – [[nadobilno število]] – [[Nagelova točka]] – [[nagibna funkcija]] – [[nagnjeni mnogokotnik]] – [[najmanjši skupni imenovalec]] – [[najmanjši skupni mnogokratnik]] – [[najpomembnejša enačba na svetu]] – {{sopomenka|[[največja skupna mera]]}} – <!-- == največji skupni delitelj --> [[največji skupni delitelj]] – [[naključni poskus]] – [[naključnost]] – [[napačni dokaz]] – [[napaka]] – [[John Napier|Napier, John]] – [[Napierov logaritem]] – [[Narajanovo število]] – {{sopomenka|[[naraščajoča funkcija]]}} – <!-- monotonost --> {{sopomenka|[[naravna baza]]}} – <!-- == standardna baza --> [[naravna gostota]] – <!-- natural density --> [[naravni logaritem]] – [[naravni logaritem števila 2]] – [[naravni parameter]] – [[naravno število]] – [[John Forbes Nash|Nash, John Forbes]] – [[Nashevo ravnovesje]] – [[Crispin Nash-Williams|Nash-Williams, Crispin]] – [[nasprotna vrednost]] – [[nasprotni vektor]] – [[nasprotno število]] – [[navadna diferencialna enačba]] – {{sopomenka|[[navadna hipergeometrična funkcija]]}} – <!-- == hipergeometrična funkcija, Gaussova hipergeometrična funkcija --> {{sopomenka|[[navadni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek, enostavni verižni ulomek, pravilni verižni ulomek --> [[navidezni paradoks]] – [[navidezno popolno število]] – [[neasociativni kolobar]] – [[necelo število]] – [[neciklični graf]] – {{sopomenka|[[nedefinitna matrika]]}} – [[nedoločena enačba]] – [[nedoločena oblika]] – [[nedotakljivo število]] – [[neelementarna funkcija]] – [[neenačba]] – [[neenakost]] – [[neenakost bratov Markov]] – [[neenakost Cauchyja-Bunjakovskega]] – <!-- Cauchy-Schwarzova neenakost --> [[neenakost Čebišova]] – [[neenakost Markova]] – [[neevklidska geometrija]] – [[nefroida]] – {{sopomenka|[[negativno definitna matrika]]}} – [[negativno število]] – [[negibna premica]] – [[negibna točka]] – [[Zeev Nehari|Nehari, Zeev]] – [[Neharijeva mnogoterost]] – [[William Neile|Neile, William]] – [[Neilova parabola]] – [[Harry Lewis Nelson|Nelson, Harry Lewis]] – [[nemerljiva množica]] – [[Nemško matematično društvo]] – [[nenegativna matrika]] – [[nenegativno število]] – [[neničelni vektor]] – [[neničelno število]] – [[neodvisna enačba]] – [[neodvisnost (statistika)|neodvisnost]] – [[neprava rotacija]] – [[nepravi ulomek]] – [[nepravilna matrika]] – [[nepravilni petkotnik]] – {{sopomenka|[[neprazna množica]]}} – <!-- == prazna množica --> {{sopomenka|[[nepreštevna množica]]}} – <!-- == neštevna množica --> [[neprotislovnost]] – [[nerazcepni polinom]] – [[nerešeni matematični problemi]] – {{sopomenka|[[nerešeni problemi v matematiki]]}} – <!-- == nerešeni matematični problemi --> [[Cecil James Nesbitt|Nesbitt, Cecil James]] – [[neskladnost]] – [[neskončna aritmetična vrsta]] – [[neskončna diedrska grupa]] – [[neskončna množica]] – [[neskončna vrsta]] – [[neskončna vsota]] – {{sopomenka|[[neskončni desetiški ulomek]]}} – <!-- desetiški ulomek --> [[neskončni nagnjeni polieder]] – [[neskončni produkt]] – {{sopomenka|[[neskončni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek --> [[neskončno zaporedje]] – [[neskončnost]] – [[nesoizmerljivost]] – [[nestandardna analiza]] – [[Jurij Valentinovič Nesterenko|Nesterenko, Jurij Valentinovič]] – [[neštevna množica]] – <!-- nepreštevna množica --> [[neštevnost]] – [[Eugen Netto|Netto, Eugen]] – [[Jürgen Neukirch|Neukirch, Jürgen]] – [[Franz Ernst Neumann|Neumann, Franz Ernst]] – [[Hanna Neumann|Neumann, Hanna]] – [[John von Neumann|Neumann, John von]] – [[von Neumannovo naravno število]] – [[neusmerjeni graf]] – [[neveselo število]] – [[nevtralna mreža]] – [[nevtralni element]] – [[Morris Newman|Newman, Morris]] – [[Newman-Shanks-Williamsonovo praštevilo]] – [[Isaac Newton|Newton, Isaac]] – {{sopomenka|[[Newton-Gaussova premica]]}} – <!-- == Newtonova premica --> {{sopomenka|[[Newton-Leibnizeva enačba]]}} – <!-- osnovni izrek infinitezimalnega računa --> {{sopomenka|[[Newton-Mercatorjeva vrsta]]}} – <!-- == Mercatorjeva vrsta --> {{sopomenka|[[Newton-Raphsonova metoda]]}} – <!-- == Newtonova metoda, tangentna metoda, metoda pospešene iteracije --> [[Newtonov izrek]] – [[Newtonov polinom]] – [[Newtonov potencial]] – <!-- newtonovski potencial --> [[Newtonova metoda]] – <!-- tangentna metoda, metoda pospešene iteracije, Newton-Raphsonova metoda --> [[Newtonova premica]] – {{sopomenka|[[Newtonova serpentina]]}} – <!-- == okljuk (krivulja) --> {{sopomenka|[[newtonovski potencial]]}} – <!-- == Newtonov potencial --> [[nezadostno število]] – [[Ngô Bảo Châu|Ngô, Bảo Châu]] – [[Vilko Nice|Nice, Vilko]] – [[0|nič]] – [[ničelni vektor]] – {{sopomenka|[[0|ničla]]}} – <!-- == 0 (število) --> [[ničla (kompleksna analiza)]] – [[ničla funkcije]] – [[Bernard Nieuwentyt|Nieuwentyt, Bernard]] – [[nikjer gosta množica]] – [[Nikomah]] – [[Nikomed]] – [[Nikomedova konhoida]] – [[nilpotentna grupa]] – [[nilpotentna matrika]] – [[nilpotentnost]] – [[Louis Nirenberg|Nirenberg, Louis]] – [[Ivan Morton Niven|Niven, Ivan Morton]] – [[Nivenov izrek]] – [[Emmy Noether|Noether, Emmy]] – [[Max Noether|Noether, Max]] – [[norma (matematika)|norma]] – [[norma (teorija obsegov)]] – [[norma matrike]] – [[norma operatorja]] – [[norma vektorja]] – {{sopomenka|[[normala]]}} – <!-- == pravokotnica --> {{sopomenka|[[normalizirani vektor]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[normalna matrika]] – [[normalna podgrupa]] – [[normalni red aritmetične funkcije]] – [[normalno število]] – [[normirani vektorski prostor]] – [[notacija orbifold]] – [[notranja mera]] – [[notranji kot]] – [[notranji produkt]] – [[Nouvelles Annales de Mathématiques]] – [[nova matematika]] – [[nožišče]] – [[nožiščna krivulja]] – [[nožiščni trikotnik]] – {{sopomenka|[[numerična analiza]]}} – <!-- == numerična matematika --> [[numerična ekscentričnost]] – [[numerična izsrednost]] – [[numerična integracija]] – [[numerična matematika]] – <!-- numerična analiza --> == O == [[O krogli in valju]] – [[O notacija]] – [[O spiralah]] – [[obilno število]] – [[oblikovna potenčna vrsta]] – [[obodni kot]] – [[obratna Fibonaccijeva konstanta]] – {{sopomenka|[[obratna funkcija]]}} – <!-- == inverzna funkcija --> [[obratna matrika]] – [[obratna trigonometrična funkcija]] – {{sopomenka|[[obratna vrednost]]}} – <!-- == recipročna vrednost --> [[obratni element]] – <!-- inverzni element --> [[formula|obrazec]] – [[obrnjeni poljski zapis]] – [[obrnljiva matrika]] – [[obseg]] – [[obseg (algebra)]] – {{sopomenka|[[obseg (geometrija)]]}} – <!-- == obseg --> [[obseg (teorija grafov)]] – [[obseg algebrskih števil]] – <!-- algebrski obseg, številski obseg --> [[Obzornik za matematiko in fiziko]] – [[očrtana krožnica]] – {{sopomenka|[[očrtani krog]]}} – <!-- == očrtana krožnica --> [[Andrew Odlyzko|Odlyzko, Andrew]] – [[odpravljiva singularnost]] – [[odprta množica]] – [[odprta podmnožica]] – [[odprti interval]] – [[odštevanje]] – [[odvedljiva funkcija]] – [[odvedljivost]] – [[odvod]] – [[odvod kvocienta]] – {{sopomenka|[[odvod po času]]}} – <!-- == časovni odvod --> [[odvod produkta]] – [[odvojna krivulja]] – [[oglišče]] – [[Martin Ohm|Ohm, Martin]] – [[Oinopid]] – [[okljuk (krivulja)|okljuk]] – [[okolica (topologija)]] – [[okrajšani ulomek]] – [[oktaeder]] – <!-- osmerec --> {{sopomenka|[[oktaedrska grupa]]}} – <!-- oktaedrska simetrija --> [[oktaedrska simetrija]] – [[oktaedrski graf]] – [[oktaedrsko število]] – <!-- osmersko število --> [[oktahemioktaeder]] – [[oktonion]] – [[Andrej Jurjevič Okunkov|Okunkov, Andrej Jurjevič]] – [[Olga Arsenjevna Olejnik|Olejnik, Olga Arsenjevna]] – [[Frank William John Olver|Olver, Frank William John]] – [[omniprisekani tetraeder]] – [[omniprisekanost]] – [[onduloid]] – [[Ken Ono|Ono, Ken]] – [[operator]] – [[opisna geometrija]] – [[Theodor von Oppolzer|Oppolzer, Theodor von]] – [[optična enačba]] – [[optimizacija (matematika)|optimizacija]] – [[ordinalno število]] – [[ordinata]] – [[ordinatna os]] – [[ordinatni logaritemski integral]] – [[Øystein Ore|Ore, Øystein]] – [[Nicole Oresme|Oresme, Nicole]] – [[orientabilnost]] – {{sopomenka|[[ortocenter]]}} – <!-- == višinska točka trikotnika --> [[ortocentrični tetraeder]] – [[ortodroma]] – [[ortogonalna baza]] – [[ortogonalna funkcija]] – [[ortogonalna grupa]] – [[ortogonalna matrika]] – [[ortogonalna preslikava]] – [[ortogonalna projekcija]] – [[ortogonalna trajektorija]] – {{sopomenka|[[ortogonalne koordinate]]}} – <!-- == ortogonalni koordinatni sistem --> [[ortogonalni koordinatni sistem]] – [[ortogonalni polinomi]] – [[ortogonalni sistem]] – [[ortogonalnost]] – [[ortonormalna baza]] – [[ortonormalnost]] – [[ortonormirani sistem]] – [[osamljeno število]] – {{sopomenka|[[osem]]}} – <!-- == 8 (število) --> {{sopomenka|[[osemdeset]]}} – <!-- == 80 (število) --> [[osemdesetkotnik]] – [[osemkotnik]] – <!-- osmerokotnik --> [[osemkotniško število]] – <!-- osmerokotniško število --> {{sopomenka|[[osemnajst]]}} – <!-- == 18 (število) --> [[osemnajstkotnik]] – [[osemstrana bipiramida]] – [[osemstrana piramida]] – [[osemstrana prizma]] – [[William Fogg Osgood|Osgood, William Fogg]] – {{sopomenka|[[oktaeder|osmerec]]}} – <!-- == oktaeder --> {{sopomenka|[[osmerokotnik]]}} – <!-- == osemkotnik --> {{sopomenka|[[osmerokotniško število]]}} – <!-- == osemkotniško število --> {{sopomenka|[[osmersko število]]}} – <!-- == oktaedrsko število --> [[osmina]] – {{sopomenka|[[osmiški številski sestav]]}} – <!-- == osmiški številski sistem --> [[osmiški številski sistem]] – [[osna simetrija]] – [[osni vektor]] – {{sopomenka|[[osnove matematike]]}} – <!-- == temelji matematike --> [[osnovna enota (teorija števil)]] – {{sopomenka|[[osnovna grupa]]}} – <!-- == fundamentalna grupa --> [[osnovna ploskev]] – [[osnovna teorija množic]] – [[osnovni izrek algebre]] – [[osnovni izrek analize]] – [[osnovni izrek aritmetike]] – [[osnovni izrek infinitezimalnega računa]] – [[osnovni izrek homomorfizmov]] – [[osnovni izrek matematične analize]] – <!-- osnovni izrek infinitezimalnega računa --> {{sopomenka|[[osnovni ulomek]]}} – <!-- == enotski ulomek --> [[ostri kot]] – [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski|Ostrogradski, Mihail Vasiljevič]] – [[ostrokotni trikotnik]] – [[Valentinus Otho|Otho, Valentinus]] – [[William Oughtred|Oughtred, William]] – [[oval (geometrija)|oval]] – [[ovoid]] – [[ovojnica (matematika)|ovojnica]] – [[Jacques Ozanam|Ozanam, Jacques]] – [[označeni graf]] – [[označevanje grafa]] – == P == [[p-adično število]] – [[p-grupa]] – {{sopomenka|[[padajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[Henri Eugène Padé|Padé, Henri Eugène]] – {{sopomenka|[[Padéjev aproksimant]]}} – <!-- == Padéjeva aproksimacija, racionalna aproksimacija --> [[Padéjeva aproksimacija]] – <!-- Padéjev aproksimant, racionalna aproksimacija --> [[Padéjeva tabela]] – [[Padovanovo zaporedje]] – [[Nicolo Paganini|Paganini, Nicolo]] – [[Igor Pak|Pak, Igor]] – [[palindromno praštevilo]] – [[palindromno Smithovo število]] – [[palindromno število]] – [[Theodore Windle Palmer|Palmer, Theodore Windle]] – {{sopomenka|[[pandigitalno število]]}} – <!-- == vseštevčno število --> [[para dvojno povečana šeststrana prizma]] – [[parabola]] – [[parabolična parcialna diferencialna enačba]] – [[paraboloid]] – [[paradoks]] – [[paradoks Banacha-Tarskega]] – [[paradoks Borela-Kolmogorova]] – [[paradoks brivca]] – <!-- == Russlov paradoks --> [[paradoks dolžine obale]] – [[paradoks lažnivca]] – [[paradoks rojstnega dne]] – [[paradoks treh vrat]] – [[paradoks zanimivega števila]] – [[Vzporednost|paralela]] – <!-- == vzporednica --> [[paraleloeder]] – [[paralelepiped]] – [[paralelogram]] – [[Spremenljivka|parameter]] – [[parameter lokacije]] – [[parameter merila]] – [[parametrična enačba]] – [[parametrična krivulja]] – [[parastrof]] – [[paratopizem]] – [[paravektor]] – [[parcialna diferencialna enačba]] – [[parcialni odvod]] – {{sopomenka|[[Pareto-Zipfova porazdelitev]]}} – <!-- == Zipf-Mandelbrotova porazdelitev, Zipf-Mandelbrotov zakon --> [[Paretova porazdelitev]] – [[Paris-Harringtonov izrek]] – [[Ernest Tilden Parker|Parker, Ernest Tilden]] – [[parnost permutacije]] – [[particija (teorija števil)|particija]] – [[particija množice]] – [[particijska funkcija]] – {{sopomenka|[[pasanta]]}} – <!-- == mimobežnica --> [[Blaise Pascal|Pascal, Blaise]] – [[Pascalov aritmetični trikotnik]] – [[Pascalov polž]] – [[Pascalov trikotnik]] – [[Pascalova matrika]] – [[pasovna matrika]] – [[Giuseppe Peano|Peano, Giuseppe]] – [[Peanov eksistenčni izrek]] – [[Peanova krivulja]] – [[Peanovi aksiomi]] – [[Peanovi izreki]] – [[Karl Pearson|Pearson, Karl]] – [[Benjamin Peirce|Peirce, Benjamin]] – [[Heinz-Otto Peitgen|Peitgen, Heinz-Otto]] – [[John Pell|Pell, John]] – [[Pellova enačba]] – [[Pellovo število]] – [[Roger Penrose|Penrose, Roger]] – [[Penroseova transformacija]] – [[pentaeder]] – [[pentagon]] – [[pentagram]] – [[pentagramska antiprizma]] – [[pentagramska prekrižana antiprizma]] – [[pentagramska prizma]] – {{sopomenka|[[pentahoron]]}} – <!-- == 5-celica --> [[pentakisni dodekaeder]] – [[Grigorij Jakovljevič Perelman|Perelman, Grigorij Jakovljevič]] – [[Joseph Jean Camille Pérès|Pérès, Joseph Jean Camille]] – [[perioda]] – [[periodična funkcija]] – [[periodična točka]] – [[periodični verižni ulomek]] – [[periodično zaporedje]] – [[permutacija]] – {{sopomenka|[[permutacijska grupa]]}} – <!-- == grupa permutacij --> [[permutacijska matrika]] – [[Perrinovo število]] – [[Oskar Perron|Perron, Oskar]] – [[Perronova enačba]] – [[Perzej (geometer)|Perzej]] – {{sopomenka|[[pet]]}} – <!-- == 5 (število) --> {{sopomenka|[[petdeset]]}} – <!-- == 50 (število) --> [[petdesetkotnik]] – [[Fritz Peter|Peter, Fritz]] – [[Peter-Weylov izrek]] – [[peterokotnik]] – <!-- == petkotnik --> [[peterokotniško število]] – <!-- == petkotniško število --> [[Julius Peter Christian Petersen|Petersen, Julius Peter Christian]] – [[Petersenov graf]] – [[petina (matematika)|petina]] – [[petiški številski sistem]] – [[petkotnik]] – <!-- peterokotnik --> [[petkotniško število]] – <!-- peterokotnik --> {{sopomenka|[[petnajst]]}} – <!-- == 15 (število) --> [[petnajstkotnik]] – [[John Flinders Petrie|Petrie, John Flinders]] – [[Petriejev mnogokotnik]] – [[Aleksej Zinovjevič Petrov|Petrov, Aleksej Zinovjevič]] – [[Mihailo Petrović Alas|Petrović Alas, Mihailo]] – [[Ivan Georgijevič Petrovski|Petrovski, Ivan Georgijevič]] – [[petstrana antiprizma]] – [[petstrana bipiramida]] – [[petstrana piramida]] – [[petstrana prizma]] – [[petstrani heksekontaeder]] – [[petstrani ikozitetraeder]] – [[petstrani trapezoeder]] – [[Johann Friedrich Pfaff|Pfaff, Johann Friedrich]] – [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff|Pfaff, Johann Wilhelm Andreas]] – [[Pi]] – [[Charles Émile Picard|Picard, Charles Émile]] – [[Picard-Lefschetzova enačba]] – [[Picardova iteracija]] – [[Georg Alexander Pick|Pick, Georg Alexander]] – [[Pickov izrek]] – [[James P. Pierpont|Pierpont, James P.]] – [[Pierpontovo praštevilo]] – [[János Pintz|Pintz, János]] – [[piramida]] – [[piramida (geometrija)]] – [[Charles Pisot|Pisot, Charles]] – [[Pisot-Vidžajaraghavanovo število]] – {{sopomenka|[[Pisotovo število]]}} – <!-- == Pisot-Vidžajaraghavanovo število, število PV --> [[Pitagora]] – [[pitagorejska četverica]] – [[pitagorejska sredina]] – [[pitagorejska trojica]] – <!-- pitagorejska trojka --> {{sopomenka|[[pitagorejska trojka]]}} – <!-- == pitagorejska trojica --> [[pitagorejsko praštevilo]] – [[Pitagorov izrek]] – {{sopomenka|[[Pitagorova konstanta]]}} – <!-- == kvadratni koren števila 2 --> [[Pitotov izrek]] – [[Giovanni Antonio Amedeo Plana|Plana, Giovanni Antonio Amedeo]] – [[PlanetMath]] – [[planimetrija]] – {{sopomenka|[[plastična konstanta]]}} – <!-- == plastično število --> [[plastično število]] – [[platonski graf]] – [[platonsko telo]] – [[Josip Plemelj|Plemelj, Josip]] – [[ploskev]] – {{sopomenka|[[ploskev drugega reda]]}} – <!-- == kvadrik --> [[ploščina]] – [[ploščina kroga]] – [[Simon Plouffe|Ploffe, Simon]] – [[Plouffejeva formula]] – <!-- == Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, formula BBP --> [[Julius Plücker|Plücker, Julius]] – [[plus]] – [[Leo August Pochhammer|Pochhammer, Leo August]] – [[Pochhammerjev simbol]] – [[Pochhammerjeva kontura]] – [[podaljšana kvadratna girobikupola]] – [[podaljšana kvadratna kupola]] – [[podaljšana petstrana kupola]] – [[podaljšana tristrana girobikupola]] – [[podaljšana tristrana kupola]] – [[podaljšanje (geometrija)|podaljšanje]] – [[podgrupa]] – [[podhamiltonov graf]] – [[podmnožica]] – [[podobnost (geometrija)|podobnost]] – [[podolgovati sferoid]] – [[podolžno število]] – [[podvojitev kocke]] – <!-- problem podvojitve kocke, delski problem --> [[podzaporedje]] – [[pogojna konvergenca]] – [[Henri Poincaré|Poincaré, Henri]] – [[Poincaréjev krožni model]] – [[Poincaréjev model polravnine]] – [[Poincaréjeva domneva]] – [[Poincaréjeva grupa]] – [[Louis Poinsot|Poinsot, Louis]] – [[Poinsotova spirala]] – [[Siméon-Denis Poisson|Poisson, Siméon-Denis]] – [[Poissonova enačba]] – [[Poissonova porazdelitev]] – [[pokritje (topologija)|pokritje]] – [[pokrivni prostor]] – [[pokrivni sistem]] – [[pol (kompleksna analiza)]] – [[polarni vektor]] – [[polarni koordinatni sistem]] – [[polcelo število]] – [[poldodekaeder]] – <!-- hemidodekaeder --> [[poldirektni produkt]] – [[polgrupa]] – [[polieder]] – [[poliedrska grupa]] – [[poliedrska kombinatorika]] – {{sopomenka|[[poliedrska mreža]]}} – <!-- == mreža telesa --> [[poliedrski graf]] – [[poliedrski sestav]] – [[poliforma]] – [[poligon]] – <!-- == mnogokotnik --> {{sopomenka|[[poligonalna poteza]]}} – <!-- == lomljenka , poligonska črta --> {{sopomenka|[[poligonska črta]]}} – <!-- == lomljenka , poligonalna poteza --> [[polikocka]] – [[polikozaeder]] – <!-- hemiikozaeder --> [[polilogaritem]] – [[polinom]] – <!-- mnogočlenik, veččlenik --> [[polinomi Čebišova]] – [[polinomi Žegalkina]] – [[polinomska enačba]] – [[polinomska funkcija]] – [[polinomska interpolacija]] – [[polinomski kolobar]] – [[polinomsko zaporedje]] – [[poliomina]] – [[politop]] – {{sopomenka|[[polje (matematika)|polje]]}} – <!-- obseg (algebra) --> [[poljski zapis]] – [[polkocka]] – <!-- hemikocka --> [[polkrog]] – [[polkrožnica]] – [[polkubična parabola]] – <!-- == Neilova parabola --> [[polmer]] – [[polmer očrtane krožnice]] – [[polmer očrtanega kroga]] – [[polmer včrtane krožnice]] – [[polmer včrtanega kroga]] – [[polna prirezana 24-celica]] – [[polni dvodelni graf]] – [[polni graf]] – <!-- = popolni graf --> [[polni kot]] – [[polni obseg]] – [[polno pozitivna matrika]] – [[polobseg]] – [[poloktaeder]] – <!-- hemioktaeder --> [[polovica]] – [[polpolieder]] – <!-- hemipolieder --> [[polpopolno število]] – [[polpraštevilo]] – [[polpravilni polieder]] – [[polravnina]] – [[polsimetrični graf]] – [[poltrak]] – [[George Pólya|Pólya, George]] – [[Pólyev izrek]] – [[Pólyeva domneva]] – [[Pólyeva nagrada]] – [[pomanjkljivo število]] – <!-- == nezadostno število --> [[pomožna funkcija]] – [[Jean-Victor Poncelet|Poncelet, Jean-Victor]] – [[Poncelet-Steinerjev izrek]] – [[Ponceletov izrek o zaprtju]] – <!-- Ponceletov porizem --> [[Ponceletov porizem]] – <!-- == Ponceletov izrek o zaprtju --> [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Pontrjagin, Lev Semjonovič]] – {{sopomenka|[[Pontrjagin-Thomova konstrukcija]]}} – <!-- == Thomov prostor --> [[Pontrjaginov izrek o dualnosti]] – [[Pontrjaginov produkt]] – [[Pontrjaginov razred]] – [[Pontrjaginova dualnost]] – [[Pontrjaginova površina]] – [[popolna indukcija]] – <!-- == matematična indukcija --> [[popolna disjunkcija]] – [[popolna množica]] – [[popolna potenca]] – <!-- == močno število --> [[popolni diferencial]] – [[popolni graf]] – <!-- == polni graf --> [[popolni kvadrat]] – [[popolno število]] – [[porazdelitev (matematika)|porazdelitev]] – [[porazdelitev delta]] – [[porazdelitev zeta]] – [[porazdelitvena funkcija]] – [[Porfirij]] – [[porizem]] – [[posebna funkcija]] – <!-- == specialna funkcija --> [[posebna linearna grupa]] – [[posebna teorija relativnosti]] – [[posebni pravokotni trikotnik]] – [[pospeševanje konvergence]] – [[posplošena hipergeometrična funkcija]] – [[posplošena Riemannova domneva]] – {{sopomenka|[[posplošene Eulerjeve konstante]]}} – <!-- == Stieltjesove konstante --> [[posplošeni deltoid]] – [[posplošeni integral]] – [[posplošeni verižni ulomek]] – [[posredna funkcija]] – [[Emil Leon Post|Post, Emil Leon]] – [[Post-Turingov stroj]] – [[postulat]] – [[poševnosimetrična matrika]] – [[pot (matematika)]] – [[pot (teorija grafov)]] – [[potenca (matematika)|potenca]] – [[potenca praštevila]] – [[potenca točke]] – {{sopomenka|[[potencialna teorija]]}} – <!-- == teorija potenciala, teorija potencialov --> [[potenciranje]] – [[potenčna funkcija]] – [[potenčna množica]] – [[potenčna premica]] – [[potenčna sredina]] – [[potenčna vrsta]] – [[potratno število]] – [[povečana petstrana prizma]] – [[povečanje (geometrija)|povečanje]] – [[povezani digraf]] – [[povezani graf]] – [[povezani prostor]] – [[povezanost]] – [[povezanost s potmi]] – [[povratnost]] – [[površina]] – [[pozicijski sestav]] – [[pozitivno definitna matrika]] – [[pozitivno število]] – [[požrešno zaporedje brez ponavljanj]] – [[Cheryl Praeger|Praeger, Cheryl]] – [[praelement]] – [[prafaktor]] – [[praktično število]] – [[praštevilo]] – [[praštevilo Germainove]] – [[praštevilska konstanta]] – [[praštevilska razcepitev]] – [[praštevilska vrzel]] – [[praštevilski dvojček]] – [[praštevilski ideal]] – [[praštevilski izrek]] – <!-- izrek o gostoti praštevil --> [[praštevilski razcep]] – <!-- razcep na prafaktorje --> [[praštevilski test]] – [[praštevilskost]] – [[prava delna množica]] – [[prava podmnožica]] – [[prava rotacija]] – [[pravi delitelj]] – [[pravi kot]] – [[pravi paradoks]] – <!-- antinomija --> [[pravi ulomek]] – [[pravilni mnogokotnik]] – [[pravilni nagnjeni mnogokotnik]] – [[pravilni oktaeder]] – [[pravilni polieder]] – [[pravilni politop]] – [[pravilni tetraeder]] – [[pravilno telo]] – [[pravilo desnosučnega vijaka]] – {{sopomenka|[[pravilo kvocienta]]}} – <!-- == odvod kvocienta --> {{sopomenka|[[pravilo produkta]]}} – <!-- == odvod produkta --> [[pravilo trojnega produkta]] – [[pravokotna hiperbola]] – [[pravokotni trapez]] – [[pravokotni trikotnik]] – [[pravokotnica]] – <!-- normala --> [[pravokotnik]] – [[pravokotniška funkcija]] – [[pravokotniško število]] – [[pravokotnost]] – [[prazna množica]] – [[prazni produkt]] – [[prebodena ravnina]] – [[prečna črta]] – [[prečnica]] – <!-- transverzala --> [[predloga:mala tabela kvazilegularni-3]] – [[predloga:mala tabela razširjenih tlakovanj]] – [[predloga:ikozaedrska prisekavanja]] – [[predloga:mnogokotniki]] – [[predloga:oktaedrska prisekavanja]] – [[predloga:poliedri]] – [[predloga:ravninske krivulje]] – [[predloga:tabela kvazilegularni-4]] – [[predloga:tabela prirezani]] – [[predloga:tabela omniprisekani]] – [[predloga:tetraedrska prisekavanja]] – [[predloga:uniformne prizme]] – [[predpostavka]] – [[predznačena mera]] – [[prehodna funkcija]] – [[prehodnost]] – {{sopomenka|[[prekomerno število]]}} – <!-- == obilno število --> {{sopomenka|[[prekotnica]]}} – <!-- == diagonala --> [[prema izsrednost]] – [[premaknjena matrika]] – [[premer]] – <!-- diameter --> [[premica]] – [[premik (geometrija)|premik]] – [[premonosna ploskev]] – [[preproga Sierpińskega]] – [[preprosti mnogokotnik]] – [[presečišče]] – [[presečna krivulja]] – [[presečnica]] – <!-- sečnica, sekanta --> [[presek]] – [[Presek (revija)|Presek]] – [[presek množic]] – [[presek torusa]] – [[preskus praštevilskosti]] – [[preslikava]] – [[preštevna množica]] – <!-- števna množica, števno neskončna množica --> [[preštevni račun]] – [[prevoj]] – {{sopomenka|[[prevojna točka]]}} – <!-- == prevoj --> [[približek]] – [[Griffith Baley Price|Price, Griffith Baley]] – {{sopomenka|[[Priceov trikotnik]]}} – <!-- == Keplerjev trikotnik, zlati pravokotni trokotnik --> [[pričakovana vrednost]] – [[prijateljsko število]] – [[prikaz grupe]] – [[primarno psevdopopolno število]] – [[primerno število]] – [[primitivna funkcija]] – <!-- prvotna funkcija --> [[primitivni koren]] – [[primitivni problem o krogu]] – [[primitivno polpopolno število]] – [[primitivno rekurzivna aritmetika]] – [[primoriela]] – [[primorielno praštevilo]] – [[prirezana 5-celica]] – [[prirezana 24-celica]] – [[prirezana 120-celica]] – [[prirezana dodekaedrska antiprizma]] – [[prirezana dodekaedrska prizma]] – [[prirezana kocka]] – [[prirezana kubična antiprizma]] – [[prirezana kubična prizma]] – [[prirezana tetraedrska antiprizma]] – [[prirezani disfenoid]] – [[prirezani dodekadodekaeder]] – [[prirezani dodekaeder]] – {{sopomenka|[[prirezani heksaeder]]}} – <!-- == prirezana kocka --> {{sopomenka|[[prirezani ikozidodekaeder]]}} – <!-- == prirezani dodekaeder --> {{sopomenka|[[prirezani kubooktaeder]]}} – <!-- == prirezana kocka --> [[prirezani polieder]] – [[prirezani teserakt]] – [[prirezanost (geometrija)|prirezanost]] – [[prisekana ikozaedrska prizma]] – [[prisekana kocka]] – [[prisekana piramida]] – [[prisekani dodekaeder]] – {{sopomenka|[[prisekani heksaeder]]}} – <!-- == prisekana kocka --> [[prisekani ikozaeder]] – [[prisekani ikozidodekaeder]] – [[prisekani kubooktaeder]] – [[prisekani oktaeder]] – [[prisekani rombiikozidodekaeder]] – [[prisekani rombski dodekaeder]] – [[prisekani rombski triakontaeder]] – [[prisekani tetraeder]] – [[prisekano šestkotno tlakovanje]] – [[prisekanost (geometrija)|prisekanost]] – [[pritisnjena krožnica]] – [[prizemski graf]] – [[prizma]] – [[prizmatični uniformni polieder]] – [[prizmatoid]] – {{sopomenka|[[prizmoid]]}} – <!-- == prizmatoid --> [[problem 196]] – {{sopomenka|[[problem Hanojskega stolpa]]}} – <!-- == Hanojski stolpi --> [[problem izomorfizma grafov]] – [[problem izomorfizma podgrafa]] – {{sopomenka|[[problem kongruentnega števila]]}} – <!-- == skladno število --> [[problem königsberških mostov]] – {{sopomenka|[[problem kvadrature kroga]]}} – <!-- == kvadratura kroga --> [[problem momentov]] – [[problem nemških tankov]] – {{sopomenka|[[problem podvojitve kocke]]}} – <!-- == podvojitev kocke, delski problem --> {{sopomenka|[[problem skladnega števila]]}} – <!-- == skladno število --> {{sopomenka|[[problem šahovskega tipa]]}} – <!-- == matematika na šahovnici --> {{sopomenka|[[problem štirih barv]]}} – <!-- == izrek štirih barv --> [[problem topovskih krogel]] – [[problemi pakiranja]] – [[proces Gaussa-Markova]] – [[produkt]] – [[produkt grup]] – [[produkt kolobarjev]] – [[produkt mer]] – [[profesor Sadleirove čiste matematike]] – [[Jurij Vasiljevič Prohorov|Prohorov, Jurij Vasiljevič]] – [[projekcija (linearna algebra)|projekcija]] – [[projektivna geometrija]] – [[projektivna ravnina]] – [[projektivni polieder]] – [[projektivni prostor]] – [[Gaspard de Prony|Prony, Gaspard de]] – [[prostor Kolmogorova]] – [[prostor Minkowskega]] – [[prostor stolpcev]] – [[prostor vrstic]] – [[prostor z notranjim produktom]] – [[prostor-čas Minkowskega]] – [[prostornina]] – [[prostorska diagonala]] – [[prostorska krivulja]] – [[prostorski kot]] – [[protiprimer]] – [[protislovje]] – [[François Proth|Proth, François]] – [[Prothov izrek]] – [[Prothovo praštevilo]] – [[Prothovo število]] – [[prva ekscentričnost]] – [[prva izsrednost]] – [[prvotna funkcija]] – <!-- == primitivna funkcija --> [[psevdoevklidski prostor]] – {{sopomenka|[[psevdograf]]}} – <!-- == mulfigraf --> [[psevdopraštevilo]] – [[psevdoriemannovska mnogoterost]] – [[Ptolemej]] – [[Publications de l'Institut mathématique (Beograd)]] – [[Victor Alexandre Puiseux|Puiseux, Victor Alexandre]] – [[Mihajlo Pupin-Idvorski]] – == Q == [[Q.E.D.]] – [[Daniel Gray Quillen|Quillen, Daniel Gray]] – == R == [[Joseph Ludwig Raabe|Raabe, Joseph Ludwig]] – {{sopomenka|[[Raabejev kriterij]]}} – <!-- == d'Alembertov kriterij --> {{sopomenka|[[racionalna aproksimacija]]}} – <!-- == Padéjeva aproksimacija, Padéjev aproksimant --> [[racionalna funkcija]] – [[racionalna normalna krivulja]] – [[racionalna točka]] – [[racionalna vrsta zeta]] – [[racionalne funkcije Čebišova]] – {{sopomenka|[[racionalni trikotnik]]}} – <!-- == celoštevilski trikotnik --> [[racionalno število]] – [[računalo]] – [[računanje]] – [[računska operacija]] – <!-- == matematična operacija, aritmetična operacija --> [[računska teorija števil]] – [[Hans Adolph Rademacher|Rademacher, Hans Adolph]] – [[radian]] – [[radikal (matematika)|radikal]] – [[radiodroma]] – [[Richard Rado|Rado, Richard]] – [[Radojev graf]] – [[Johann Radon|Radon, Johann]] – [[Radonova mera]] – [[Radonova transformacija]] – [[Srinivasa Ajangar Ramanudžan|Ramanudžan, Srinivasa Ajangar]] – [[Ramanudžan-Nagellova enačba]] – [[Ramanudžan-Peterssonova domneva]] – [[Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta]] – [[Ramanudžanov graf]] – [[Ramanudžanov verižni ulomek]] – [[Ramanudžanova funkcija tau]] – [[Ramanudžanova funkcija theta]] – [[Ramanudžanova konstanta]] – [[Ramanudžanova tričlena kvadratna forma]] – {{sopomenka|[[Ramanudžanova trigonometrična vsota]]}} – <!-- == Ramanudžanova vsota --> [[Ramanudžanova vsota]] – <!-- Ramanudžanova trigonometrična vsota --> [[Ramanudžanove kongruence]] – [[Ramanudžanovo praštevilo]] – [[Ramanudžanovo seštevanje]] – [[Frank Plumton Ramsey|Ramsey, Frank Plumpton]] – [[Ramseyjev izrek]] – [[Ramseyjevo število]] – [[rang (linearna algebra)|rang]] – [[rang Abelove grupe]] – {{sopomenka|[[rang matrike]]}} – <!-- == rang (linearna algebra) --> [[rangirani poset]] – [[Matthew Raper|Raper, Matthew]] – {{sopomenka|[[rastoča funkcija]]}} – <!-- monotonost --> [[ravna črta]] – [[ravnina]] – [[ravninska krivulja]] – [[ravninska particija]] – [[ravninski graf]] – [[ravninski kot]] – <!-- == kot --> {{sopomenka|[[Faktorizacija|razcep]]}} – [[razcep matrike]] – [[razcep na prafaktorje]] – <!-- == praštevilski razcep --> [[razčlenjevanje]] – [[razdalja]] – [[razdalja (teorija grafov)]] – [[razdaljno-regularni graf]] – [[razlika]] – <!-- diferenca --> [[razlika množic]] – [[razmerje]] – [[raznostranični trikotnik]] – [[razpolovišče]] – [[razpolovitev kota]] – [[razpolovnica]] – <!-- bisektrisa --> [[razred (teorija množic)]] – [[razred izomorfizmov]] – [[razred ostankov]] – [[razredno število]] – [[razsežnost]] – [[razsežnost (teorija grafov)]] – [[razsežnost (vektorski prostor)]] – [[razsežnost algebrske varietete]] – [[razsežnost pakiranja]] – [[razsežnost urejenosti]] – [[razsežnostna teorija]] – [[razsežnostna teorija (algebra)]] – [[razsežnostni izrek za vektorske prostore]] – [[razširitev (geometrija)|razširitev]] – [[razširitev obsega]] – [[razširjeni Evklidov algoritem]] – [[razširjena matrika]] – [[razširjena številska premica]] – [[razvedrilna matematika]] – <!-- rekreativna matematika --> [[razvrstitev oglišč]] – [[Ronald Cedric Read|Read, Ronald Cedric]] – [[realna os]] – <!-- številska premica --> [[realna algebrska geometrija]] – [[realna analitična Eisensteinova vrsta]] – [[realna analiza]] – [[realna premica]] – <!-- številska premica --> [[realna projektivna premica]] – [[realna projektivna ravnina]] – [[realni obseg]] – [[realni polinom]] – [[realno število]] – [[recipročna vrednost]] – <!-- = obratna vrednost --> [[redka matrika]] – [[reflektivnost]] – [[Tullio Regge|Regge, Tullio]] – [[Regiomontan]] – [[regularna singularna točka]] – [[regularni graf]] – [[regularno praštevilo]] – [[reularno število]] – [[regularnost]] – [[Marian Rejewski|Rejewski, Marian]] – [[rekreativna matematika]] – <!-- razvedrilna matematika --> [[rektifikacija]] – [[rektifikacija (geometrija)]] – {{sopomenka|[[rektifikacija krivulje]]}} – <!-- == dolžina loka, dolžina loka krivulje --> [[rekurenčna enačba]] – [[rekurenčno zaporedje]] – [[rekurzija]] – [[rekurzivna funkcija]] – [[rekurzivna teorija]] – [[relacija]] – [[relacija ekvipolence]] – [[relacija enakosti]] – [[relacija urejenosti]] – [[relativno praštevilo]] – [[relativno število]] – [[renormalizacijska grupa]] – [[rentgenska transformacija]] – <!-- Johnova trasnformacija --> [[reprezentacija grupe]] – [[residuum]] – [[residuum (kompleksna analiza)]] – [[rešetka]] – [[rešljiva grupa]] – [[Reuleauxov mnogokotnik]] – [[Reuleauxov tetraeder]] – [[Reuleauxov trikotnik]] – [[revno število]] – <!-- == nezadostno število --> [[Rhindov papirus]] – [[Paulo Ribenboim|Ribenboim, Paulo]] – [[Kenneth Alan Ribet|Ribet, Kenneth Alan]] – [[Konstantin Aleksejevič Ribnikov|Ribnikov, Konstantin Aleksejevič]] – [[Jacopo Riccati|Riccati, Jacopo]] – [[Riccatijeva enačba]] – [[Gregorio Ricci-Curbastro|Ricci-Curbastro, Gregorio]] – [[Friedrich Julius Richelot|Richelot, Friedrich Julius]] – [[Bernhard Riemann|Riemann, Bernhard]] – [[Riemann-Hurwitzeva formula]] – [[Riemann-Lebesguov izrek]] – [[Riemann-Sieglova formula]] – [[Riemann-Sieglova funkcija theta]] – {{sopomenka|[[Riemann-Stieltjesov integral]]}} – <!-- == Stieltjesov integral --> [[Riemann-von Mangoldtova enačba]] – [[Riemannova diferencialna enačba]] – [[Riemannova domneva]] – [[Riemannova funkcija ksi]] – [[Riemannova funkcija števila praštevil]] – [[Riemannova funkcija zeta]] – {{sopomenka|[[Riemannova geometrija]]}} – <!--== eliptična geometrija --> [[Riemannova ploskev]] – [[Riemannova površina]] – [[Riemannova sfera]] – [[Riemannova vsota]] – [[riemannovska mnogoterost]] – [[Adam Ries|Ries, Adam]] – [[Hans Ivar Riesel|Riesel, Hans Ivar]] – [[Rieselovo število]] – [[Frigyes Riesz|Riesz, Frigyes]] – {{sopomenka|[[Rieszov izrek]]}} – [[Riesz-Fischerjev izrek]] – {{sopomenka|[[Riesz–Fréchetov reprezentacijski izrek]]}} – <!-- == Rieszov reprezentacijski izrek --> [[Riesz-Markov-Kakutanijev reprezentacijski izrek]] – [[Rieszov prostor]] – [[Rieszov reprezentacijski izrek]] – <!-- Riesz–Fréchetov reprezentacijski izrek --> [[Rieszova lema]] – [[Marcel Riesz|Riesz, Marcel]] – [[Riesz-Thorinov izrek]] – [[Rieszov kriterij]] – [[Rieszov potencial]] – [[Rieszova funkcija]] – [[Rieszova srednja vrednost]] – [[Rieszova transformacija]] – [[rimska ploskev]] – [[rimske številke]] – [[Joachim Sterck van Ringelbergh|Ringelbergh, Joachim Sterck van]] – [[risanje grafov]] – [[Robert Henry Risch|Risch, Robert Henry]] – [[Rischev algoritem]] – [[Joseph Fels Ritt|Ritt, Joseph Fels]] – [[Viktor Solomonovič Rjabenki|Rjabenki, Viktor Solomonovič]] – [[Rob (geometrija)|rob]] – [[David Peter Robbins|Robbins, David Peter]] – [[Robbinsov petkotnik]] – [[Robbinsova konstanta]] – [[rodovna funkcija]] – [[Rogers-Ramanudžanove enakosti]] – [[Rollov izrek]] – [[romb]] – [[rombiikozidodekaeder]] – [[rombikubooktaeder]] – {{sopomenka|[[rombitetraeder]]}} – <!-- == kubooktaeder --> [[rombitrišestkotno tlakovanje]] – [[romboeder]] – [[romboid]] – [[rombski dodekaeder]] – [[rombski triakontaeder]] – [[Adriaan van Roomen|Roomen, Adriaan van]] – [[Michael Ira Rosen|Rosen, Michael Ira]] – [[John Barkley Rosser|Rosser, John Barkley]] – [[Rosserjev izrek]] – [[Rosserjev trik]] – [[Gian-Carlo Rota|Rota, Gian-Carlo]] – [[rotacijska ploskev]] – [[rotacijska simetrija]] – [[Klaus Friedrich Roth|Roth, Klaus Friedrich]] – [[rotunda (geometrija)|rotunda]] – [[Edward John Routh|Routh, Edward John]] – [[Routhov izrek]] – [[Paolo Ruffini|Ruffini, Paolo]] – [[Ruffini-Hornerjev algoritem]] – [[runcinacija]] – [[Carl David Tolmé Runge|Runge, Carl David Tolmé]] – [[Rungejev pojav]] – [[Lazar Sime Rusov|Rusov, Lazar Sime]] – [[Bertrand Russell|Russell, Bertrand]] – [[Russllov paradoks]] – [[Russllova antinomija]] – == S == [[Thomas Lorie Saaty|Saaty, Thomas Lorie]] – [[Giovanni Girolamo Saccheri|Saccheri, Giovanni Girolamo]] – [[Grégoire de Saint-Vincent|Saint-Vincent, Grégoire de]] – [[Horst Sachs|Sachs, Horst]] – [[salinon]] – [[George Salmon|Salmon, George]] – [[samodejno zaporedje]] – [[samopodobnost]] – [[samoštevilo]] – [[samsko praštevilo]] – [[sanje nezrelega]] – [[sanktpeterburški paradoks]] – [[K. Saradha|Saradha, K.]] – [[Natarajan Saradha|Saradha, Natarajan]] – [[Alphonse Antonio de Sarasa|Sarasa, Alphonse Antonio de]] – [[András Sárközy|Sárközy, András]] – [[Peter Sarnak|Sarnak, Peter]] – [[Nicolas Sarrabat|Sarrabat, Nicolas]] – [[Philippe Satge|Satge, Philippe]] – [[satovje (geometrija)|satovje]] – [[Savileov profesor geometrije]] – [[Juliusz Schauder|Schauder, Juliusz]] – [[Schauderjeva baza]] – [[Christoph Scheiner|Scheiner, Christoph]] – [[Heinrich Ferdinand Scherk|Scherk, Heinrich Ferdinand]] – [[Scherkova ploskev]] – [[Kurt Schiffler|Schiffler, Kurt]] – [[Schifflerjeva točka]] – [[Andrzej Schinzel|Schinzel, Andrzej]] – [[Schinzlova domneva H]] – [[Ludwig Schläfli|Schläfli, Ludwig]] – [[Schläfli-Hessov polihoron]] – [[Schläflijev simbol]] – [[Schläflijev zapis]] – [[Victor Schlegel|Schlegel, Victor]] – [[Schleglov diagram]] – {{sopomenka|[[Schleglov graf]]}} – [[Erhard Oswald Johannes Schmidt|Schmidt, Erhard Oswald Johannes]] – {{sopomenka|[[Schmidtova dekompozicija]]}} – <!-- == Schmidtova razstavitev --> [[Schmidtova razstavitev]] – <!-- Schmidtova dekompozicija --> [[Arthur Moritz Schönflies|Schönflies, Arthur Moritz]] – {{sopomenka|[[Schönfliesov izrek]]}} – <!-- == Jordan-Schönfliesov izrek --> [[Schönfliesov premik]] – [[Schönfliesov simbol]] – [[Schönfliesova notacija]] – [[Frans van Schooten|Schooten, Frans van]] – [[Friedrich Wilhelm Karl Ernst Schröder|Schröder, Friedrich Wilhelm Karl Ernst]] – [[Schröder-Hiparhovo število]] – [[Schröderjevo število]] – [[Frederik Schuh|Schuh, Frederik]] – [[Laurent Schwartz|Schwartz, Laurent]] – [[Schwartzev prostor]] – [[Hermann Amandus Schwarz|Schwarz, Hermann Amandus]] – [[Schwarz-Christoffelova preslikava]] – [[Schwarzev odvod]] – [[Schwarzev seznam]] – [[Schwarzev trikotnik]] – [[Julian Seymour Schwinger|Schwinger, Julian Seymour]] – [[Dana Scott|Scott, Dana]] – [[Scottova zveznost]] – [[sebidualnost]] – [[sebidualni graf]] – [[sebidualni mnogokotnik]] – [[sebidualni polieder]] – [[sebidualni politop]] – [[sebikomplementarni graf]] – [[sečnica (matematika)|sečnica]] – <!-- presečnica, sekanta --> {{sopomenka|[[sedem]]}} – <!-- == 7 (število) --> {{sopomenka|[[sedemdeset]]}} – <!-- 70 (število) --> [[sedemdesetkotnik]] – [[sedemkotnik]] – <!-- sedmerokotnik --> [[sedemkotnikov trikotnik]] – [[sedemkotniško piramidno število]] – [[sedemkotniško število]] – <!-- sedmerokotniško število --> [[sedemkotniško tlakovanje]] – {{sopomenka|[[sedemnajst]]}} – <!-- == 17 (število) --> [[sedemnajstkotnik]] – [[sedemstrana antiprizma]] – [[sedemstrana prizma]] – [[sedemstrani trapezoeder]] – [[sedenion]] – [[sedlasta točka]] – {{sopomenka|[[sedmerokotnik]]}} – <!-- == sedemkotnik --> {{sopomenka|[[sedmerokotniško število]]}} – <!-- == sedemkotniško število --> [[sedmina (matematika)|sedmina]] – [[sedmiški številski sistem]] – [[Beniamino Segre|Segre Beniamino]] – [[Johan Jacob Seidel|Seidel, Johan Jacob]] – [[Seidelova matrika sosednosti]] – [[sekans]] – [[sekanta]] – <!-- == sečnica, presečnica --> [[sekantna metoda]] – [[Takakazu Šinsuke Seki|Seki, Takakazu Šinsuke]] – [[Atle Selberg|Selberg, Atle]] – {{sopomenka|[[semigrupa]]}} – <!-- == polgrupa --> {{sopomenka|[[septagon]]}} – <!-- == sedemkotnik --> [[Seren]] – [[Jean-Pierre Serre|Serre, Jean-Pierre]] – [[sestav aksiomov]] – [[sestav dveh prirezanih dodekaedrov]] – [[sestav petih prisekanih tetraedrov]] – [[sestav štirih tetraedrov]] – [[sestav treh tetraedrov]] – [[sestavljeno število]] – [[seštevanje]] – [[seštevek]] – <!-- vsota --> [[seznam ameriških matematikov]] – [[seznam angleških matematikov]] – [[seznam avstralskih matematikov]] – [[seznam avstrijskih matematikov]] – [[seznam belgijskih matematikov]] – [[seznam bolgarskih matematikov]] – [[seznam čeških matematikov]] – [[seznam danskih matematikov]] – [[seznam diedrskih kotov poliedra]] – [[seznam finskih matematikov]] – [[seznam fraktalov po Hausdorff-Bezikovičevi razsežnosti]] – [[seznam francoskih matematikov]] – [[seznam funkcij zeta]] – [[seznam grup ravninske simetrije]] – [[seznam grup sferne simetrije]] – [[seznam hrvaških matematikov]] – [[seznam integralov eksponentnih funkcij]] – [[seznam integralov Gaussovih funkcij]] – [[seznam integralov hiperboličnih funkcij]] – [[seznam integralov inverznih hiperboličnih funkcij]] – [[seznam integralov iracionalnih funkcij]] – [[seznam integralov krožnih funkcij]] – [[seznam integralov logaritemskih funkcij]] – [[seznam integralov trigonometričnih funkcij]] – [[seznam iranskih matematikov]] – [[seznam irskih matematikov]] – [[seznam italijanskih matematikov]] – [[seznam izotoksalnih poliedrov in tlakovanj]] – [[seznam izraelskih matematikov]] – [[seznam kanadskih matematikov]] – [[seznam kompleksnih in algebrskih ploskev]] – [[seznam krivulj]] – [[seznam Liejevih grup]] – [[seznam madžarskih matematikov]] – [[seznam malih grup]] – [[seznam matematičnih društev]] – [[seznam matematičnih funkcij]] – [[seznam matematičnih simbolov]] – {{sopomenka|seznam matematičnih vsebin}} – [[seznam matematikov]] – [[seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov]] – [[seznam mnogoterosti]] – [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov]] – [[seznam nemških matematikov]] – [[seznam neperiodičnih množic tlakovanj]] – [[seznam nizozemskih matematikov]] – [[seznam norveških matematikov]] – [[seznam novozelandskih matematikov]] – [[seznam ploskev]] – [[seznam poliedrov po številu oglišč]] – [[seznam pravilnih politopov]] – [[seznam ruskih matematikov]] – [[seznam sestavov uniformnih poliedrov]] – [[seznam slovenskih matematikov]] – [[seznam srbskih matematikov]] – [[seznam škotskih matematikov]] – [[seznam španskih matematikov]] – [[seznam števil]] – [[seznam švedskih matematikov]] – [[seznam švicarskih matematikov]] – [[seznam uniformnih poliedrov]] – [[seznam uniformnih poliedrov po sliki oglišč]] – [[seznam uniformnih tlakovanj]] – [[seznam verjetnostnih porazdelitev]] – [[seznam vrst funkcij]] – [[seznam vrst matrik]] – [[seznam vrst števil]] – [[sfera]] – [[sferna trigonometrija]] – [[sferni dvokotnik]] – [[sferni koordinatni sistem]] – [[sferni mnogokotnik]] {{--}} [[sferni polieder]] – [[sferni trikotnik]] – [[sfernost]] – [[sferoid]] – [[Jeffrey Shallit|Shallit, Jeffrey]] – [[Daniel Shanks|Shanks, Daniel]] – [[Claude Elwood Shannon|Shannon, Claude Elwood]] – [[Isador Mitchell Sheffer|Sheffer, Isador Mitchell]] – [[Shefferjevo zaporedje]] – [[Geoffrey Colin Shephard|Shephard, Geoffrey Colin]] – [[James Short|Short, James]] – [[George Shuckburgh-Evelyn|Shuckburgh-Evelyn, George]] – [[Carl Ludwig Siegel|Siegel, Carl Ludwig]] – [[Siegel-Weilova formula]] – [[Sieglov disk]] – [[Sieglov operator]] – [[Sieglov zgornji polprostor]] – [[Sieglova lema]] – [[Sieglova modularna forma]] – [[Sieglova parabolična podgrupa]] – [[Sieglove Eisensteinove vrste]] – [[Wacław Franciszek Sierpiński|Sierpiński, Wacław Franciszek]] – [[Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov]] – [[sigma-algebra]] – <!-- σ-algebra --> [[silogizem]] – [[simetrala]] – <!-- somernica --> [[simetrija]] – [[simetrična razlika množic]] – [[simetrična matrika]] – [[simetrični graf]] – [[simetrijska grupa]] – [[simbolna logika]] – [[simpleks]] – [[simplektična geometrija]] – [[simplektična matrika]] – [[Simplikij]] – [[Thomas Simpson|Simpson, Thomas]] – [[Simpsonovo pravilo]] – [[Isadore Singer|Singer, Isadore]] – [[David Singmaster|Singmaster, David]] – [[singularna točka]] – [[singularna točka algebrske varietete]] – [[singularni razcep]] – [[Trigonometrična funkcija|sinus]] – [[sinus versus]] – {{sopomenka|[[sinusni integral]]}} – <!-- == trigonometrični integral --> [[sinusni izrek]] – [[sinusoida]] – [[sistem enačb]] – [[sistem iterirane funkcije]] – [[sistem linearnih enačb]] – [[skalar]] – [[skalarni produkt]] – [[skalarno množenje]] – [[Stanley Skewes|Skewes, Stanley]] – [[Skewesovo število]] – [[skladno število]] – <!-- kongruentno število --> [[skladnost (geometrija)|skladnost]] – [[skočna funkcija]] – <!-- koračna funkcija --> [[Albert Thoralf Skolem|Skolem, Albert Thoralf]] – [[skolemizacija]] – [[Skolemova funkcija]] – [[Skolemova normalna oblika]] – [[skoraj celo število]] – [[skoraj Johnsonovo telo]] – [[skoraj popolno število]] – [[skoraj praštevilo]] – [[skoraj skladna trikotnika]] – [[sled matrike]] – [[slika (matematika)|slika]] – [[slika grafa]] – [[slika oglišč]] – [[Neil Sloane|Sloane, Neil]] – [[slovar izrazov teorije grafov]] – [[David Slowinski|Slowinski, David]] – [[slučajna matrika]] – [[slučajna spremenljivka]] – [[Stephen Smale|Smale, Stephen]] – [[smer (matematika)|smer]] – [[smerni koeficient premice]] – [[Stanislav Konstantinovič Smirnov|Smirnov, Stanislav Konstantinovič]] – [[Henry John Stephen Smith|Smith, Henry John Stephen]] – [[Smith-Minkowski-Sieglova masna formula]] – [[Smith-Volterra-Cantorjeva množica]] – [[Smithova nagrada]] – [[Smithovo število]] – [[Raymond Smullyan|Smullyan, Raymond]] – [[snark (teorija grafov)|snark]] – [[Rudolph Snel van Royen|Snel van Royen, Rudolph]] – [[Willebrord Snell van Royen|Snell van Royen, Willebrord]] – [[soda funkcija]] – [[sodo število]] – [[sodost]] – [[sodost in lihost funkcije]] – [[Leonhard Sohncke|Sohncke, Leonhard]] – [[Juljan Karl Vasiljevič Sohocki|Sohocki, Juljan Karl Vasiljevič]] – [[soizmerljivost]] – [[sokot]] – <!-- suplementarni kot --> [[sokrožne točke]] – [[Johann Georg von Soldner|Soldner, Johann Georg von]] – {{sopomenka|[[Soldnerjeva konstanta]]}} – <!-- == ramanujan-Soldnerjeva konstanta --> [[somernica]] – <!-- simetrala --> [[Duncan Sommerville|Sommerville, Duncan]] – [[somnožica]] – [[Jonathan Sondow|Sondow, Jonathan]] – [[Robert Henry Sorgenfrey|Sorgenfrey, Robert Henry]] – [[Sorgenfreyjeva premica]] – [[Sorgenfreyjeva ravnina]] – [[sosednja kota]] – [[sosednja ulomka]] – [[Sosigen]] – [[specialna funkcija]] – <!-- posebna funkcija --> [[specialna ortogonalna matrika]] – [[Ernst Specker|Specker, Ernst]] – {{sopomenka|[[Speckerjeva grupa]]}} – <!-- == Baer-Speckerjeva grupa --> [[John Speidell|Speidell, John]] – [[spekter grafa]] – [[spekter Markova]] – [[spektralna teorija grafov]] – {{sopomenka|[[spinoda]]}} – <!-- == točka obrata --> [[Spletna enciklopedija celoštevilskih zaporedij]] – [[sploščeni sferoid]] – [[splošna algebra]] – [[splošna linearna grupa]] – [[splošna teorija relativnosti]] – [[splošna topologija]] – [[spodnji celi del]] – <!-- == celi del --> [[Sporos]] – [[sprememba baze]] – [[spremenljivka]] – [[srčnica]] – <!-- kardioida --> [[srebrni rez]] – [[srečno praštevilo]] – [[srečno število]] – [[sredinski graf]] – [[središče]] – [[središče kroga]] – [[središče grupe]] – [[središče očrtane krožnice]] – [[središče očrtanega kroga]] – [[središče šopa]] – [[središče včrtane krožnice]] – [[središče včrtanega kroga]] – [[središčni binomski koeficient]] – <!-- centralni binomski koeficient --> [[središčni kot]] – {{sopomenka|[[središčna točka]]}} {{--}} <!-- == središče --> [[središčno devetkotniško število]] – [[središčno kvadratno število]] – [[središčno kubično število]] – [[središčno mnogokotniško število]] – [[središčno osemkotniško število]] – [[središčno petkotniško število]] – [[središčno sedemkotniško število]] – [[središčno šestkotniško število]] – [[središčno štirikotniško število]] – [[središčno trikotniško število]] – [[srednja ukrivljenost]] – [[srednja vrednost]] – [[stabilnost Ljapunova]] – [[stacionarni proces]] – [[standardna baza]] – [[standardni odklon]] – [[standardni pogrešek]] – [[Harold Stark|Stark, Harold]] – [[Stark-Heegnerjev izrek]] – [[statistika]] – [[Jožef Stefan|Stefan, Jožef]] – [[Stefanova naloga]] – [[Jakob Steiner|Steiner, Jakob]] – [[Steiner-Lehmusov izrek]] – [[Steinerjev porizem]] – [[Steinerjev problem]] – [[Steinerjev problem o drevesih]] – <!-- Steinerjevo drevo --> [[Steinerjev problem o stožnicah]] – [[Steinerjeva elipsa]] – [[Steinerjeva ploskev]] – [[Steinerjeva točka]] – [[Steinerjeva veriga]] – {{sopomenka|[[Steinerjevo drevo]]}} – <!-- == Steinerjev problem o drevesih --> [[Hugo Dyonizy Steinhaus|Steinhaus, Hugo Dyonizy]] – [[Steinhausov mnogokotniški zapis]] – [[Charles Proteus Steinmetz|Steinmetz, Charles Proteus]] – [[Steinmetzevo telo]] – [[stekališče]] – [[Vladimir Andrejevič Steklov|Steklov, Vladimir Andrejevič]] – [[stelacija]] – [[Moritz Abraham Stern|Stern, Moritz Abraham]] – [[Simon Stevin|Stevin, Simon]] – [[Matthew Stewart (matematik)|Stewart, Matthew]] – [[Stewartov izrek]] – [[Thomas Joannes Stieltjes|Stieltjes, Thomas Joannes]] – [[Stieltjes-Wigertovi polinomi]] – [[Stieltjesov integral]] – [[Stieltjesov izrek]] – [[Stieltjesov problem momentov]] – [[Stieltjesova matrika]] – [[Stieltjesova transformacija]] – [[Stieltjesove konstante]] – [[Stieltjesovi polinomi]] – [[James Stirling (matematik)|Stirling, James]] – {{sopomenka|[[Stirlingov približek]]}} – <!-- == Stirlingova aproksimacija, Stirlingova formula --> [[Stirlingova aproksimacija]] – <!-- Stirlingov približek, Stirlingova formula --> {{sopomenka|[[Stirlingova formula]]}} – <!-- == Stirlingova aproksimacija, Stirlingov približek --> [[Stirlingova števila prve vrste]] – [[Stirlingova števila druge vrste]] – [[Stirlingova vrsta]] – [[Stirlingovo število]] – {{sopomenka|[[sto]]}} – <!-- == 100 (število) --> [[stokotnik]] – [[stohastična matrika]] – [[stohastični proces]] – [[stohastika]] – [[James Johnston Stoker|Stoker, James Johnston]] – [[George Gabriel Stokes|Stokes, George Gabriel]] – {{sopomenka|[[stolpična matrika]]}} – <!-- == stolpični vektor --> [[stolpični vektor]] – [[Marshall Harvey Stone|Stone, Marshall Harvey]] – [[Stonov reprezentacijski izrek za Boolove algebre]] – [[stopinja]] – [[stopničasta funkcija]] – [[stopnja (matematika)|stopnja]] – [[stopnja grafa]] – [[stopnja konvergence]] – [[stopnja polinoma]] – [[stopnja preslikave]] – [[stopnja zvezne preslikave]] – [[Carl Størmer|Størmer, Carl]] – [[Størmerjev izrek]] – [[Størmerjevo število]] – [[stotica]] – [[stožec]] – {{sopomenka|[[stožernica]]}} – <!-- == stožnica --> [[stožnica]] – <!-- stožernica --> [[stranica]] – [[stranska ploskev]] – [[Ernst Gabor Straus|Straus, Ernst Gabor]] – [[Anne Penfold Street|Street, Anne Penfold]] – [[strig (matematika)|strig]] – [[strižna matrika]] – [[strobogramatično praštevilo]] – [[strobogramatično število]] – [[strofoida]] – {{sopomenka|[[strogo monotona funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> {{sopomenka|[[strogo naraščajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> {{sopomenka|[[strogo padajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[Dirk Jan Struik|Struik, Dirk Jan]] – [[Studentova t-porazdelitev]] – [[Jacques Charles François Sturm|Sturm, Jacques Charles François]] – [[Sturm-Liouvillova teorija]] – [[Sturmov izrek]] – [[subaditivnost]] – [[Mikhail Fedorovič Subbotin|Subbotin, Mikhail Fedorovič]] – {{sopomenka|[[sublimirani trikotnik]]}} – <!-- == zlati trikotnik --> [[subdivizija]] – [[substitucijsko pravilo]] – [[Dennis Parnell Sullivan|Sullivan, Dennis Parnell]] – [[suma]] – <!-- vsota --> [[sumacijska metoda]] – [[Sun Či]] – [[superalgebra]] – [[superelipsa]] – [[superelipsoid]] – [[superjajce]] – {{sopomenka|[[superkvadratik]]}} – <!-- == superkvadrik --> [[superkvadrik]] – [[supernaloga]] – [[supermnožica]] – [[superpraštevilo]] – [[superrealno število]] – [[supertoroid]] – [[superzlati rez]] – [[suplementarni kot]] – <!-- == sokot --> [[surjekcija]] – <!-- == surjektivna preslikava --> [[surjektivna preslikava]] – [[surrealno število]] – [[Mihail Jakovljevič Suslin|Sulin, Mihail Jakovljevič]] – [[Suslinov problem]] – <!-- Suslinova domneva --> {{sopomenka|[[Suslinova domneva]]}} – <!-- == Suslinov problem --> [[Heinrich Suter|Suter, Heinrich]] – [[Georgij Dimitrijevič Suvorov|Suvorov, Georgij Dimitrijevič]] – [[Mičio Suzuki|Suzuki, Mičio]] – [[singularni razcep|SVD]] – [[sveženj (matematika)|sveženj]] – [[Lorna May Swain|Swain, Lorna May]] – [[Peter Swinnerton-Dyer|Swinnerton-Dyer, Peter]] – [[Emanuel Swedenborg|Swedenborg, Emanuel]] – [[Peter Ludwig Majdell Sylow|Sylow, Peter Ludwig Majdell]] – [[Sylowi izreki]] – [[James Joseph Sylvester|Sylvester, James Joseph]] – [[Sylvester-Gallaijev izrek]] – [[Sylvestrov graf]] – [[Sylvestrova enakost]] – [[Sylvestrova matrika]] – [[Sylvestrova medalja]] – [[Sylvestrovo zaporedje]] – [[John Lighton Synge|Synge, John Lighton]] – [[Otto Szasz|Szasz, Otto]] – [[Gábor Szegő|Szegő, Gábor]] – [[George Szekeres|Szekeres, George]] – [[Szekeresov snark]] – [[Endre Szemerédi|Szemerédi, Endre]] – [[Szemerédijev izrek]] – [[Lajos Szilassi|Szilassi, Lajos]] – [[Szilassijev polieder]] – == Š == [[Andrej Igorjevič Šafarevič|Šafarevič, Andrej Igorjevič]] – [[Igor Rostislavovič Šafarevič|Šafarevič, Igor Rostislavovič]] – [[Nikolaj Aleksandrovič Šanin|Šanin, Nikolaj Aleksandrovič]] – [[Tibor Šalát|Šalát, Tibor]] – [[šapa (teorija grafov)|šapa]] – {{sopomenka|[[šest]]}} – <!-- == 6 (število) --> {{sopomenka|[[šestdeset]]}} – <!-- == 60 (število) --> [[šestdesetica]] – [[šestdesetiški številski sistem]] – [[šestdesetkotnik]] – {{sopomenka|[[šesterokotnik]]}} – <!-- == šestkotnik --> {{sopomenka|[[šesterokotniško število]]}} – <!-- == šestkotniško število --> [[šestilo]] – [[šestina]] – [[šestiški številski sistem]] – [[šestkotnik]] – [[šestkotniško število]] – [[šestkotniško piramidno število]] – [[šestkotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[šestnajst]]}} – <!-- == 16 (število) --> {{sopomenka|[[šestnajstiški številski sestav]]}} – <!-- == šestnajstiški številski sistem --> [[šestnajstiški številski sistem]] – <!-- šestnajstiški številski sestav --> [[šestnajstkotnik]] – [[šeststrana bipiramida]] – [[šeststrana piramida]] – [[šeststrana prizma]] – [[šestrani prisekani trapezoeder]] – [[šeststrani trapezoeder]] – [[Goro Šimura|Šimura, Goro]] – [[Ših Huang Ti]] – [[Anania Šikarazi|Šikarazi, Anania]] – [[Georgij Jevgenjevič Šilov|Šilov, Georgij Jevgenjevič]] – [[Jan Šindel|Šindel, Jan]] – [[Albert Nikolajevič Širjajev|Širjajev, Albert Nikolajevič]] – [[Jurij Mihajlovič Širokov|Širokov, Jurij Mihajlovič]] – [[Jaroslav Nikolajevič Šitov|Šitov, Jaroslav Nikolajevič]] – [[Šaradčandra Šankar Šrikhande|Šrikhande, Šaradčandra Šankar]] – [[Šrikhandov graf]] – [[Otto Juljevič Šmidt|Šmidt, Otto Juljevič]] – [[Lev Genrihovič Šnireljman|Šnireljman, Lev Genrihovič]] – [[Šnireljmanova gostota]] – <!-- Schnirelmann density --> [[šop premic]] – [[šop ravnin]] – [[Ivan Štalec|Štalec, Ivan]] – [[Peter Štefan|Štefan, Peter]] – [[števec]] – [[številka]] – [[število]] – [[število 0]] – [[število 1]] – [[število alef]] – [[število bet]] – [[število deliteljev]] – [[število Markova]] – [[število praštevil]] – {{sopomenka|[[število PV]]}} – <!-- == Pisot-Vidžajaraghavanovo število, Pisotovo število --> [[število s harmoničnimi delitelji]] – [[število Sierpińskega]] – [[število taksija]] – [[število zlatega reza]] – [[številska množica]] – [[številska premica]] – [[številska vrsta]] – [[številski sestav]] – [[številski sistem]] – [[številski obseg]] – <!-- == obseg algebrskih števil --> [[številsko zaporedje]] – [[števka]] – [[števna množica]] – <!-- števno neskončna množica, preštevna množica --> [[števna neskončnost]] – [[števnost]] – [[števno neskončna množica]] – <!-- == števna množica, preštevna množica --> {{sopomenka|[[štiri]]}} – <!-- == 4 (število) --> {{sopomenka|[[štirideset]]}} – <!-- == 40 (število) --> [[štiridesetkotnik]] – [[štiriindvajsetkotnik]] – {{sopomenka|[[štirinajst]]}} – <!-- == 14 (število) --> [[štirinajstkotnik]] – [[štirirazsežni prostor]] – {{sopomenka|[[štiristrana piramida]]}} – <!-- == kvadratna piramida --> [[štiristrani trapezoeder]] – == T == [[tabela deliteljev]] – [[tabela integralov]] – [[tabela kongruenc]] – [[tabela množenja]] – [[tabela prafaktorjev števil]] – [[Tabit ibn Kora]] – [[Tabitovo praštevilo]] – [[Tabitovo število]] – [[Tabit Ibrahim]] – [[Peter Guthrie Tait|Tait, Peter Guthrie]] – [[Taitova domneva]] – [[tajnopisje]] – [[Katahiro Takebe|Takebe, Tahakiro]] – [[Tales]] – [[Talesov izrek]] – [[tangens]] – [[tangensni izrek]] – [[tangenta]] – <!-- == dotikalnica --> [[tangenta krožnice]] – {{sopomenka|[[tangentna metoda]]}} – <!-- == Newtonova metoda, metoda pospešene iteracije, Newton-Raphsonova metoda --> {{sopomenka|[[tangentni četverokotnik]]}} – <!-- == tangentni štirikotnik --> [[tangentni kot]] – [[tangentni mnogokotnik]] – [[tangentni štirikotnik]] – <!-- tangentni četverokotnik --> [[Jutaka Tanijama|Tanijama, Jutaka]] – {{sopomenka|[[Tanijama-Šimura-Weilova domneva]]}} – <!-- == izrek o modularnosti --> {{sopomenka|[[Tanijama-Šimurova domneva]]}} – <!-- == izrek o modularnosti --> [[Tanijamova grupa]] – [[Terence Tao|Tao, Terence]] – [[tapetna grupa]] – [[Alfred Tarski|Tarski, Alfred]] – [[Niccolo Fontana Tartaglia|Tartaglia, Niccolo Fontana]] – [[Abraham Haskel Taub|Taub, Abraham Haskel]] – [[Alfred Tauber|Tauber, Alfred]] – [[Olga Taussky-Todd|Taussky-Todd, Olga]] – [[tavtohrona krivulja]] – <!-- izohrona krivulja --> [[Brook Taylor|Taylor, Brook]] – [[Taylorjev izrek]] – [[Taylorjeva vrsta]] – [[Geoffrey Ingram Taylor|Taylor, Geoffrey Ingram]] – [[Richard Lawrence Taylor|Taylor, Richard Lawrence]] – [[Teajtet]] – [[Teajtetov izrek]] – [[Teano]] – [[telegrafski enačbi]] – [[telesa z ikozaedrsko simetrijo]] – [[telesna particija]] – [[teme]] – [[temelji matematike]] – [[temeljni mnogokotnik]] – [[Harold Neville Vazeille Temperley|Temperley, Harold Neville Vazeille]] – [[George Frederick James Temple|Temple, George Frederick James]] – [[Gérald Tenenbaum|Tenenbaum, Gérald]] – [[Keti Tenenblat|Tenenblat, Keti]] – [[tenzor]] – [[tenzorska algebra]] – [[tenzorski račun]] – [[tenzorski produkt]] – [[tenzorski produkt grafov]] – [[Teodor iz Kirene]] – {{sopomenka|[[Teodorova konstanta]]}} – <!-- == kvadratni koren števila 3 --> [[Teodozij]] – [[Teon I.]] – [[Teon II.]] – [[teorija analitičnih funkcij]] – [[teorija aproksimacij]] – [[teorija dinamičnih sistemov]] – [[teorija diofantskih približkov]] – <!-- << /* Diophantine approximation */ --> [[teorija grafov]] – [[teorija grup]] – [[teorija iger]] – [[teorija informacij]] – [[teorija invariant]] – [[teorija izračunavanja]] – <!-- == teorija računanja --> [[teorija kalupov]] – [[teorija kaosa]] – [[teorija kategorij]] – [[teorija kolobarjev]] – [[teorija kvazimnožic]] – <!-- en: quasi-set theory --> [[teorija matrik]] – [[teorija mehke mere]] – [[teorija mere]] – {{sopomenka|[[teorija mnogoterosti]]}} – <!-- == mnogoterost --> [[teorija množic]] – [[teorija potenciala]] – <!-- potencialna teorija, teorija potencialov --> {{sopomenka|[[teorija potencialov]]}} – <!-- == teorija potenciala, potencialna teorija --> [[teorija presekov]] – [[teorija približkov]] – [[teorija računanja]] – <!-- teorija izračunavanja --> [[teorija razrednega obsega]] – [[teorija razredov]] – [[teorija reprezentacij]] – [[teorija števil]] – [[teorija tipov]] – [[teorija transcendentnosti]] – [[teorija verjetnosti]] – [[Aleksander Martinovič Ter-Krikorov|Ter-Krikorov, Aleksander Martinovič]] – [[Terwilligerjeva algebra]] – [[teselacija]] – <!-- == pokritje, tlakovanje --> [[teserakt]] – {{sopomenka|[[teseraktno število]]}} – <!-- == četrta potenca, bikvadratno število --> [[Nikola Tesla|Tesla, Nikola]] – [[test Kolmogorova-Smirnova]] – [[test Ljapunova]] – [[tetiva (matematika)|tetiva]] – [[tetivni četverokotnik]] – <!-- == tetivni štirikotnik --> [[tetivni mnogokotnik]] – [[tetivni štirikotnik]] – <!-- tetivni četverokotnik --> [[tetivnotangentni štirikotnik]] – <!-- bicentrični štirikotnik --> [[tetraeder]] – [[tetraedrska simetrija]] – [[tetraedrski graf]] – [[tetraedrsko število]] – <!-- == četversko število --> [[tetrahemiheksaeder]] – [[tetrahemiheksakron]] – {{sopomenka|[[tetrakisna kocka]]}} – <!-- == tetrakisni heksaeder --> [[tetrakisni heksaeder]] – <!-- tetrakisna kocka --> {{sopomenka|[[tetrakosagon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> {{sopomenka|[[tetratetraeder]]}} – <!-- == oktaeder --> [[težišče]] – [[težišče trikotnika]] – [[težiščnica]] – [[TeX]] – [[The Art of Discrete and Applied Mathematics]] – [[René Thom|Thom, René]] – [[Axel Thue|Thue, Axel]] – {{sopomenka|[[Thue-Morsejeva množica]]}} – <!-- == zlo število --> [[Thue-Morsejevo zaporedje]] – [[Thue-Siegel-Rothov izrek]] – [[Thuejev izrek]] – [[William Thurston|Thurston, William]] – [[Andrej Nikolajevič Tihonov|Tihonov, Andrej Nikolajevič]] – [[Timarid]] – [[tisočica]] – [[Gheorghe Ţiţeica|Ţiţeica, Gheorghe]] – [[Jacques Tits|Tits, Jacques]] – {{sopomenka|[[tlakovanje (geometrija)|tlakovanje]]}} – <!-- == pokritje, teselacija --> [[točka]] – [[točka (geometrija)]] – [[točka obrata]] – <!-- spinoda --> [[točka v neskončnosti]] – [[točka vejitve]] – <!-- == vejišče /* branch point */ --> [[točkovna grupa]] – [[točkovni prostor]] – [[točkovno zrcaljenje]] – [[John Arthur Todd|Todd, John Arthur]] – [[togi premik]] – <!-- izometrija --> [[Tohoku Mathematical Journal]] – [[tok (matematika)|tok]] – [[John Francis Toland|Toland, John Francis]] – [[Gabrijel Tomšič|Tomšič, Gabrijel]] – [[Gerald James Toomer|Toomer, Gerald James]] – [[topi kot]] – [[topokotni trikotnik]] – [[topologija]] – [[topologija produktov]] – [[topološka grupa]] – [[topološka invarianta]] – [[topološka konjugacija]] – [[topološka lastnost]] – [[topološka teorija grafov]] – [[topološki prostor]] – [[topološki vektorski prostor]] – [[Viktor Andrejevič Toponogov|Toponogov, Viktor Andrejevič]] – [[topos]] – [[toroid]] – [[toroidni polieder]] – [[Evangelista Torricelli|Torricelli, Evangelista]] – [[torus]] – [[tovariško število]] – [[traktrisa]] – [[Johann Georg Tralles|Tralles, Johann Georg]] – [[transcendentna funkcija]] – [[transcendentna krivulja]] – [[transcendentno število]] – [[transformacija]] – [[transformacija Kontoroviča-Lebedeva]] – [[transformacija zaporedja]] – [[transformacijska geometrija]] – [[transformacijska grupa]] – [[transponiranje]] – [[transponirani graf]] – [[transponiranka]] – [[transpozicija (matematika)|transpozicija]] – {{sopomenka|[[transverzala]]}} – <!-- == prečnica --> [[tranzitivna relacija]] – [[trapez]] – [[trapezno pravilo]] – [[trapezoeder]] – [[trapezoid]] – [[trapezorombski dodekaeder]] – [[Andrzej Mariusz Trautman|Trautman, Andrzej Mariusz]] – [[trditev]] – [[tretja ekscentričnost]] – [[tretja izsrednost]] – [[tretjina]] – [[tretjinjenje kota]] – <!-- trisekcija kota --> {{sopomenka|[[3 (število)|tri]]}} – <!-- == 3 (število) --> [[triakisni ikozaeder]] – [[triakisni oktaeder]] – [[triakisni tetraeder]] – <!-- kistetraeder, triuakistetraeder --> [[triakisno trikotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[triakistetraeder]]}} – <!-- == triakisni tetraeder, kistetraeder --> {{sopomenka|[[triakontagon]]}} – <!-- == tridesetkotnik --> {{sopomenka|[[trideset]]}} – <!-- == 30 (število) --> [[tridesetkotnik]] – [[trigonometrična funkcija]] – [[trigonometrična vrsta]] – [[trigonometrični integral]] – [[trikotnik]] – [[trikotnik Sierpińskega]] – [[trikotniška grupa]] – [[trikotniška neenakost]] – [[trikotniško kvadratno število]] – [[trikotniško število]] – [[trikotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[trinajst]]}} – <!-- == 13 (število) --> [[trinajstkotnik]] – [[trirazsežni prostor]] – {{sopomenka|[[trisekcija kota]]}} – <!-- == tretjinjenje kota --> [[trisektrisa]] – [[trisektrisa Pascalovega polža]] – [[tristrana bipiramida]] – [[tristrana hebesfenorotunda]] – [[tristrana prizma]] – [[tristrani prisekani trapezoeder]] – [[tristrani trapezoeder]] – {{sopomenka|[[trivektor]]}} – <!-- == multivektor --> [[trivialna grupa]] – [[trohoida]] – [[trojiška Golayjeva koda]] – [[trojiški številski sistem]] – [[Ehrenfried Walter Tschiernhaus|Tschiernhaus, Ehrenfried Walter]] – [[Tsu Čung Či]] – <!-- == Ču Čungdži --> [[Albert William Tucker|Tucker, Albert William]] – [[tuje število]] – {{sopomenka|[[tuji množici]]}} – <!-- == disjunktni množici --> [[tujost]] – [[Alan Turing|Turing, Alan]] – [[Nasir at-Tusi|at-Tusi, Nasir]] – [[William Thomas Tutte|Tutte, William Thomas]] – [[Tuttejeva matrika]] – == U == [[učinek grupe]] – [[Horace Scudder Uhler|Uhler, Horace Scudder]] – [[Uhlerjevo število]] – [[al-Uklidisi]] – [[ukrivljenost]] – [[Stanislaw Marcin Ulam|Ulam, Stanislaw Marcin]] – [[Ulamov prt]] – [[Ulamovo število]] – [[Ulamovo zaporedje]] – [[Peter Lavrentjevič Uljanov|Uljanov, Peter Lavrentjevič]] – [[ulomek]] – [[ulomljeni del]] – <!-- decimalni del --> [[ultrafilter]] – [[Ulug Beg]] – {{sopomenka|[[unarna operacija]]}} – <!-- == enočlena operacija --> [[uniformna antiprizmatična prizma]] – [[uniformna tlakovanja v hiperbolični ravnini]] – [[uniformni polieder]] – [[uniformni polihoron]] – [[uniformni politop]] – [[uniformni zvezdni polieder]] – [[uniformno barvanje]] – [[uniformno tlakovanje]] – [[Unija množic|unija]] – [[unija množic]] – [[unimodularna matrika]] – [[unipotentna matrika]] – [[unipotentnost]] – [[unitarna matrika]] – [[univerzalna diferencialna enačba]] – [[univerzalna lastnost]] – [[univerzalna množica]] – [[univerzalna parabolična konstanta]] – [[upodobitev grupe]] – [[uporabna matematika]] – {{sopomenka|[[urejena dvojica]]}} – <!-- == urejeni par --> [[urejena n-terica]] – [[urejeni kolobar]] – [[urejeni par]] – [[urejeno Bellovo število]] – [[urejenost]] – [[Pavel Samujilovič Urison|Urison, Pavel Samujilovič]] – [[urna grupa]] – [[usmerjeni graf]] – <!-- = digraf --> [[Jakov Viktorovič Uspenski|Uspenski, Jakov Andrejevič]] – [[Vladimir Andrejevič Uspenski|Uspenski, Vladimir Andrejevič]] – [[utežena matrika]] – [[uteženi graf]] – [[uteženo praštevilo]] – <!-- en: balanced prime --> [[utežna funkcija]] – == V == [[Giovanni Vacca (matematik)|Vacca, Giovanni]] – [[Prahalad Čunnilal Vaidja|Vaidja, Prahalad Čunnilal]] – [[Anton Vakselj|Vakselj, Anton]] – [[valček (matematika)|valček]] – [[valovna enačba]] – [[valovna transformacija]] – [[vampirsko število]] – [[John Howard Van Amringe|Van Amringe, John Howard]] – [[John Hasbrouck van Vleck|van Vleck, John Hasbrouck]] – [[Edward Burr Van Vleck|Van Vleck, Edward Burr]] – [[Veeravalli Seshadri Varadarajan|Varadarajan, Veeravalli Seshadri]] – [[varčno število]] – [[variacija]] – [[variacija (matematika)]] – [[variacijski račun]] – [[Pierre Varignon|Varignon, Pierre]] – [[varno praštevilo]] – [[včrtana in pričrtana krožnica trikotnika]] – [[včrtana krožnica]] – {{sopomenka|[[včrtani krog]]}} – <!-- == včrtana krožnica --> [[vdrti kot]] – [[Oswald Veblen|Veblen, Oswald]] – {{sopomenka|[[veččlenik]]}} – <!-- == polinom, mnogočlenik --> {{sopomenka|[[večkotnik]]}} – <!-- == mnogokotnik --> [[večkratna množica]] – [[večkratnik]] – [[večlična funkcija]] – [[vedski kvadrat]] – [[Jurij Vega|Vega, Jurij]] – [[vejišče]] – <!-- točka vejitve --> [[vektor (matematika)|vektor]] – {{sopomenka|[[vektor nič]]}} – <!-- == ničelni vektor --> [[vektorska enota]] – <!-- enotski vektor --> [[vektorska mera]] – [[vektorski nič]] – <!-- ničelni vektor --> [[vektorski produkt]] – [[vektorski prostor]] – [[vektorski račun]] – [[velika antiprizma]] – [[veliki dodekaeder]] – [[veliki dvojno prirezan dirombidodekaeder|veliki dvojnoprirezani dirombidodekaeder]] – {{sopomenka|[[veliki Fermatov izrek]]}} – <!-- == Fermatov veliki izrek --> [[veliki ikozaeder]] – [[veliki ikozidodekaeder]] – [[veliki ikozihemidodekaeder]] – [[veliki ikozihemidodekakron]] – [[veliki krog]] – [[veliki prisekan kubooktaeder]] – {{sopomenka|[[veliki rombiikozidodekaeder]]}} – <!-- == prisekani ikozidodekaeder --> {{sopomenka|[[veliki rombikubooktaeder]]}} – <!-- == prisekani kubooktaeder --> [[veliko število]] – [[velikostni red]] – [[John Venn|Venn, John]] – [[Vennov diagram]] – [[Vennov graf]] – [[Pierre François Verhulst|Verhulst, Pierre François]] – [[verižni ulomek]] – [[verižnica]] – [[verižno pravilo]] – [[verjetno praštevilo]] – [[verjetnost]] – [[verjetnost in statistika]] – [[verjetnostna funkcija]] – [[verjetnostna funkcija gostote]] – [[verjetnostna mera]] – [[verjetnostna metoda]] – [[verjetnostna porazdelitev]] – [[verjetnostna teorija števil]] – [[verjetnostni račun]] – [[verjetnostni prostor]] – [[Giuseppe Veronese|Veronese, Giuseppe]] – [[Veronesejeva ploskev]] – [[Anatolij Moisejevič Veršik|Veršik, Anatolij Moisejevič]] – [[veselo praštevilo]] – [[veselo število]] – [[vezna črta]] – {{sopomenka|[[viba]]}} – <!-- == spirala --> [[Ivan Vidav|Vidav, Ivan]] – [[Vidav-Palmerjev izrek]] – [[Tirukkannapuram Vidžajaraghavan|Vidžajaraghavan, Tirukkannapuram]] – [[François Viète|Viète, François]] – [[Viètove enačbe]] – [[Viètovo pravilo]] – [[Leopold Vietoris|Vietoris, Leopold]] – [[Mark Jakovljevič Vigodski|Vigodski, Mark Jakovljevič]] – [[Cédric Villani|Villani, Cédric]] – [[Yvon Villarceau|Villarceau, Yvon]] – [[Villarceaujevi krožnici]] – [[Jean-André Ville|Ville, Jean-André]] – [[Samuel Vince|Vince, Samuel]] – [[Ivan Matvejevič Vinogradov|Vinogradov, Ivan Matvejevič]] – [[Matt Visser|Visser, Matt]] – [[Viswanathova konstanta]] – [[višina trikotnika]] – [[višinska točka trikotnika]] – <!-- ortocenter --> [[višinski izrek]] – {{sopomenka|[[višja algebra]]}} – <!-- == abstraktna algebra --> [[višje razsežnosti]] – [[vitka grupa]] – <!-- en: slender group --> [[Aleksander Adolfovič Vitt|Vitt, Aleksander Adolfovič]] – [[Anatolij Georgijevič Vituškin|Vituškin, Anatolij Georgijevič]] – [[Vincenzo Viviani|Viviani, Vincenzo]] – [[Vivianijev izrek]] – [[Vivianijeva krivulja]] – [[Vasilij Sergejevič Vladimirov|Vladimirov, Vasilij Sergejevič]] – [[vložitev (matematika)|vložitev]] – [[vložitev grafa]] – [[vodilna krožnica]] – [[vodilni koeficient]] – [[vodnica]] – [[Johann Henrich Voigt|Voigt, Johann Henrich]] – [[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski|Vojevodski, Vladimir Aleksandrovič]] – {{sopomenka|[[volumen]]}} – <!-- == prostornina --> [[Georgij Feodosjevič Voronoj|Voronoj, Georgij Feodosjevič]] – [[Voronojev diagram]] – [[votla matrika]] – [[vozel (matematika)|vozel]] – [[vozli Čebišova]] – [[Jože Vrabec|Vrabec, Jože]] – [[Vladimir Vranić|Vranić, Vladimir]] – [[vražji kvadrat]] – [[Gustav de Vries|Vries, Gustav de]] – [[vrsta (matematika)|vrsta]] – [[vrtnica (matematika)|vrtnica]] – {{sopomenka|[[vrstična matrika]]}} – <!-- == vrstični vektor --> [[vrstični vektor]] – [[vrtilna simetrija]] – [[vseštevčno število]] – <!-- pandigitalno število --> [[vsota]] – [[vsota deliteljev]] – [[vsota Minkowskega]] – [[vsota potenc]] – [[vzajemnost]] – [[vzporedna projekcija]] – [[vzporedni premik]] – [[vzporedni razteg]] – [[vzporednica]] – <!-- paralela --> [[vzporednost]] – [[vzvišeno število]] – == W == [[Bartel Leendert van der Waerden|Waerden, Bartel Leendert van der]] – [[Donald Dines Wall|Wall, Donald Dines]] – [[Wall-Sun-Sunovo praštevilo]] – [[John Wallis|Wallis, John]] – [[Wallisov produkt]] – [[Wallisova konstanta]] – [[Joseph Leonard Walsh|Walsh, Joseph Leonard]] – [[Walsheva funkcija]] – [[Walsheva matrika]] – [[Wang Fan]] – [[Edward Waring|Waring, Edward]] – [[Waringov problem]] – [[James Watt|Watt, James]] – [[Heinrich Martin Weber|Weber, Heinrich Martin]] – [[Waloddi Weibull|Weibull, Waloddi]] – [[Karl Weierstrass|Weierstrass, Karl]] – [[Weierstrassova funkcija]] – [[André Weil|Weil, André]] – [[Weil-Mordellov izrek]] – [[Weilov kriterij]] – [[Eric Wolfgang Weisstein|Weisstein, Eric Wolfgang]] – [[Dominic Welsh|Welsh, Dominic]] – [[Wendelin Werner|Werner, Wendelin]] – [[Caspar Wessel|Wessel, Caspar]] – [[Hermann Weyl|Weyl, Hermann]] – [[Weylov kriterij]] – [[Weylov postulat]] – [[Weylov skalar]] – [[Weylov tenzor]] – [[Weylova algebra]] – [[Weylova domneva o ukrivljenosti]] – [[Weylova formula karakterjev]] – [[Weylova grupa]] – [[Weylova transformacija]] – [[Weylova vsota]] – [[Whewellova enačba]] – [[William Whiston|Whiston, William]] – [[Hassler Whitney|Whitney, Hassler]] – [[Whitneyjev izrek]] – [[Edmund Taylor Whittaker|Whittaker, Edmund Taylor]] – [[Wiadomości Matematyczne]] – [[David Vernon Widder|Widder, David Vernon]] – [[Arthur Josef Alwin Wieferich|Wieferich, Arthur Josef Alwin]] – [[Wieferichev izrek]] – [[Wieferichev par]] – [[Wieferichevo praštevilo]] – [[Wiener-Hinčinov izrek]] – [[Wienrov tauberski izrek]] – [[Eugene Paul Wigner|Wigner, Eugene Paul]] – [[Pieter Wijdenes|Wijdenes, Pieter]] – [[Adriaan van Wijngaarden|Wijngaarden, Adriaan van]] – [[van Wijngaardenova transformacija]] – [[Wikipedija:WikiProjekt števila]] – [[Andrew John Wiles|Wiles, Andrew John]] – [[Kenneth Powers Williams|Williams, Kenneth Powers]] – [[Alexander Wilson (matematik)|Wilson, Alexander]] – [[John Wilson (matematik)|Wilson, John]] – [[Wilsonov izrek]] – [[Wilsonovo praštevilo]] – [[Aurel Wintner|Wintner, Aurel]] – [[Edward Witten|Witten, Edward]] – [[Paul Wittich|Wittich, Paul]] – [[Wolfova nagrada za matematiko]] – [[Joseph Wolstenholme|Wolstenholme, Joseph]] – [[Wolstenholmov izrek]] – [[Wolstenholmovo praštevilo]] – [[Woodallovo praštevilo]] – [[Woodallovo število]] – [[Christopher Wren|Wren, Christopher]] – [[Willem Abraham Wythoff|Wythoff, Willem Abraham]] – [[Wythoffov simbol]] – [[Wythoffova konstrukcija]] – == X == == Y == [[Jean-Christophe Yoccoz|Yoccoz, Jean-Christophe]] – [[Laurence Chisholm Young|Young, Laurence Chisholm]] – [[Youngova mera]] – == Z == [[Abraham Zacuto|Zacuto, Abraham]] – [[Lotfi Asker Zadeh|Zadeh, Lotfi Asker]] – [[Don Bernard Zagier|Zagier, Don Bernard]] – [[Karel Zahradnik|Zahradnik, Karel]] – [[Władysław Zajączkowski|Zajączkowski, Władysław]] – [[zajčja konstanta]] – [[zajčje zaporedje]] – [[zakon kvadratne recipročnosti]] – <!-- kvadratni recipročnostni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> [[zakon oblikovne grupe]] – [[zakon racionalne recipročnosti]] – [[zakon recipročnosti]] – [[zakon trihotomije]] – [[zakon velikih števil]] – [[Viktor Abramovič Zalgaller|Zalgaller, Viktor Abramovič]] – [[zaloga vrednosti]] – [[zamenjalna števka]] – [[zamenljivo praštevilo]] – [[zaokrožanje]] – [[zaporedje]] – {{sopomenka|[[zaporedje celih števil]]}} – <!-- == celoštevilsko zaporedje --> [[zaporedje polinomov]] – [[zaprta množica]] – [[zaprta množica točk]] – [[zaprti interval]] – [[Stanisław Zaremba (matematik)|Zaremba, Stanisław]] – [[Oscar Zariski|Zariski Oscar]] – [[zastava (geometrija)|zastava]] – {{sopomenka|[[zasuk]]}} – <!-- == vrtenje, vrtež --> [[zbirna funkcija verjetnosti]] – <!-- zbirna porazdelitvena funkcija --> {{sopomenka|[[zbirna porazdelitvena funkcija]]}} – <!-- == zbirna funkcija verjetnosti --> [[Doron Zeilberger|Zeilberger, Doron]] – [[Zeitschrift für angewandte Mathematik und Physik]] – [[Dimitrij Nikolajevič Zejliger|Zejliger, Dimitrij Nikolajevič]] – [[Christian Zeller|Zeller, Christian]] – [[Zellerjeva kongruenca]] – [[Jefim Izakovič Zelmanov|Zelmanov, Jefim Izakovič]] – [[zelo obilno število]] – [[zelo sestavljeno število]] – [[Zenodor]] – [[Zenon]] – [[Zenon iz Sidona|Zenon Sidonski]] – [[Ernst Zermelo|Zermelo, Ernst]] – [[Zermelo-Fraenklova teorija množic]] – [[Nikolaj Jefimovič Zernov|Zernov, Nikolaj Jefimovič]] – [[ZFC]] – [[zgodovina matematike]] – [[zgodovina števila π]] – [[zgornja polravnina]] – [[zgornji celi del]] – [[Paul Zimmermann (matematik)|Zimmermann, Paul]] – {{sopomenka|[[Zipf-Mandelbrotov zakon]]}} – <!-- == Zipf-Mandelbrotova porazdelitev, Pareto-Zipfova porazdelitev --> [[Zipf-Mandelbrotova porazdelitev]] – <!-- Zipf-Mandelbrotov zakon, Pareto-Zipfova porazdelitev --> [[Zipfov zakon]] – [[zlata spirala]] – [[zlati gnomon]] – [[zlati graf]] – {{sopomenka|[[zlati pravokotni trikotnik]]}} – <!-- == Keplerjev trikotnik, Priceov trokotnik --> [[zlati pravokotnik]] – [[zlati rez]] – [[zlati trikotnik (matematika)|zlati trikotnik]] – <!-- sublimirani trikotnik --> [[zlato razmerje]] – [[zlato število]] – <!-- == število zlatega reza --> [[zlepek]] – [[zlo število]] – <!-- Thue-Morsejeva množica --> [[zmanjševanje (geometrija)|zmanjševanje]] – [[zmnožek]] – [[znakovni niz]] – [[znamenite točke trikotnika]] – [[Štefan Znám|Znám, Štefan]] – [[Známov problem]] – [[znanstveni zapis]] – [[Jegor Ivanovič Zolotarjov|Zolotarjov, Jegor Ivanovič]] – [[zonoeder]] – {{sopomenka|[[zonotop]]}} – [[Max August Zorn|Zorn, Max August]] – [[Zornova lema]] – [[zrcaljenje]] – [[zrcalna simetrija]] – [[Zuckermanovo število]] – [[Vadim Valentinovič Zudilin|Zudilin, Vadim Valentinovič]] – [[zunanja mera]] – [[zunanji kot]] – [[zunanji krog]] – [[zunanji produkt]] – [[zvezdni mnogokotnik]] – [[zvezdno število]] – [[zvezna funkcija]] – [[zveznost]] – [[Antoni Zygmund|Zygmund, Antoni]] – == Ž == [[žarek]] – [[Viktor Viktorovič Žarinov|Žarinov, Viktor Viktorovič]] – [[Ivan Ivanovič Žegalkin|Žegalkin, Ivan Ivanovič]] – [[Jevgenij Petrovič Židkov|Židkov, Jevgenij Petrovič]] – [[Nikolaj Jegorovič Žukovski|Žukovski, Nikolaj Jegorovič]] – [[Jurij Ivanovič Žuravljov|Žuravljov, Jurij Ivanovič]] – {{stublist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Matematika]] [[Kategorija:Seznami vsebin|Matematika]] sblrhw9rd79po752t1vqxnc4d30bowa 6675041 6675040 2026-05-12T18:49:32Z XJaM 3 /* S */ 6675041 wikitext text/x-wiki {{seznami_vsebin}} '''[[Seznam]] matematičnih vsebin''' poskuša podati vse članke, ki se v [[Wikipedija|Wikipediji]] nanašajo na [[matematika|matematiko]] in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. Naslovi člankov so izpisani z malo začetnico tam, kjer je potrebno, drugače pa z veliko. Sicer programje Wikipedije vse članke samodejno zapiše z veliko začetnico. Na tem seznamu so mnoge [[sopomenka|sopomenke]], a je to namenoma, da jih bralci najdejo, zato jih, prosimo, ne odstranjujte. {{CompactTOC2}} == 0-9 == [[−40 (število)|−40]] – [[−1 (število)|−1]] – [[0]] – [[0,999...]] – [[1 (število)|1]] – [[1 + 1 + 1 + 1 + ···]] – [[1 + 2 + 3 + 4 + ···]] – [[1 + 2 + 4 + 8 + ···]] – {{sopomenka|[[1 − 1/2 + 1/3 − 1/4 + ···]]}} – <!-- == (alternirjoča) harmonična vrsta --> {{sopomenka|[[1 − 1 + 1 − 1 + ···]]}} – <!-- == Grandijeva vrsta --> [[1 − 1 + 2 − 6 + 24 − 120 + ···]] – [[1 − 2 + 3 − 4 + ···]] – [[1 − 2 + 4 − 8 + ···]] – [[1/2 + 1/4 + 1/8 + 1/16 + ···]] – [[1/2 + 2/3 + 3/4 + 4/5 + ···]] – [[1/2 − 1/4 + 1/8 − 1/16 + ···]] – [[1/2 − 2/3 + 3/4 − 4/5 + ···]] – [[1/4 + 1/16 + 1/64 + 1/256 + ···]] – [[1/4 − 1/16 + 1/64 − 1/256 + ···]] – [[2 (število)|2]] – [[3 (število)|3]] – [[3-sfera]] – [[4 (število)|4]] – [[4-ortopleks]] – [[4-simpleks]] – [[5 (število)|5]] – [[5-celica]] – [[5-ortopleks]] – [[5-simpleks]] – [[6 (število)|6]] – [[6-ortopleks]] – [[6-simpleks]] – [[7 (število)|7]] – [[7-ortopleks]] – [[7-simpleks]] – [[8 (število)|8]] – [[8-kocka]] – [[8-ortopleks]] – [[8-simpleks]] – [[9 (število)|9]] – [[9-ortopleks]] – [[9-simpleks]] – [[10 (število)|10]] – [[10-ortopleks]] – [[10-simpleks]] – [[11 (število)|11]] – [[11-celica]] – [[11-ortopleks]] – [[12 (število)|12]] – [[13 (število)|13]] – [[14 (število)|14]] – [[15 (število)|15]] – [[16 (število)|16]] – [[16-celica]] – [[17 (število)|17]] – [[18 (število)|18]] – [[19 (število)|19]] – [[20 (število)|20]] – [[21 (število)|21]] – [[22 (število)|22]] – [[23 (število)|23]] – [[24 (število)|24]] – [[24-celica]] – [[25 (število)|25]] – [[26 (število)|26]] – [[27 (število)|27]] – [[28 (število)|28]] – [[29 (število)|29]] – [[30 (število)|30]] – [[31 (število)|31]] – [[32 (število)|32]] – [[33 (število)|33]] – [[34 (število)|34]] – [[35 (število)|35]] – [[36 (število)|36]] – [[37 (število)|37]] – [[38 (število)|38]] – [[39 (število)|39]] – [[40 (število)|40]] – [[41 (število)|41]] – [[42 (število)|42]] – [[43 (število)|43]] – [[44 (število)|44]] – [[45 (število)|45]] – [[46 (število)|46]] – [[47 (število)|47]] – [[48 (število)|48]] – [[49 (število)|49]] – [[50 (število)|50]] – [[51 (število)|51]] – [[52 (število)|52]] – [[53 (število)|53]] – [[54 (število)|54]] – [[55 (število)|55]] – [[56 (število)|56]] – [[57 (število)|57]] – [[57-celica]] – [[58 (število)|58]] – [[59 (število)|59]] – [[60 (število)|60]] – [[61 (število)|61]] – [[62 (število)|62]] – [[63 (število)|63]] – [[64 (število)|64]] – [[65 (število)|65]] – [[66 (število)|66]] – [[67 (število)|67]] – [[68 (število)|68]] – [[69 (število)|69]] – [[70 (število)|70]] – [[71 (število)|71]] – [[72 (število)|72]] – [[73 (število)|73]] – [[74 (število)|74]] – [[75 (število)|75]] – [[76 (število)|76]] – [[77 (število)|77]] – [[78 (število)|78]] – [[79 (število)|79]] – [[80 (število)|80]] – [[81 (število)|81]] – [[82 (število)|82]] – [[83 (število)|83]] – [[84 (število)|84]] – [[85 (število)|85]] – [[86 (število)|86]] – [[87 (število)|87]] – [[88 (število)|88]] – [[89 (število)|89]] – [[90 (število)|90]] – [[91 (število)|91]] – [[92 (število)|92]] – [[93 (število)|93]] – [[94 (število)|94]] – [[95 (število)|95]] – [[96 (število)|96]] – [[97 (število)|97]] – [[98 (število)|98]] – [[99 (število)|99]] – [[100 (število)|100]] – [[101 (število)|101]] – [[102 (število)|102]] – [[103 (število)|103]] – [[104 (število)|104]] – [[105 (število)|105]] – [[106 (število)|106]] – [[107 (število)|107]] – [[108 (število)|108]] – [[109 (število)|109]] – [[110 (število)|110]] – [[111 (število)|111]] – [[112 (število)|112]] – [[113 (število)|113]] – [[114 (število)|114]] – [[115 (število)|115]] – [[116 (število)|116]] – [[117 (število)|117]] – [[118 (število)|118]] – [[119 (število)|119]] – [[120 (število)|120]] – [[120-celica]] – [[121 (število)|121]] – [[122 (število)|122]] – [[123 (število)|123]] – [[124 (število)|124]] – [[125 (število)|125]] – [[126 (število)|126]] – [[127 (število)|127]] – [[128 (število)|128]] – [[129 (število)|129]] – [[130 (število)|130]] – [[131 (število)|131]] – [[132 (število)|132]] – [[133 (število)|133]] – [[134 (število)|134]] – [[135 (število)|135]] – [[136 (število)|136]] – [[137 (število)|137]] – [[138 (število)|138]] – [[139 (število)|139]] – [[140 (število)|140]] – [[141 (število)|141]] – [[142 (število)|142]] – [[143 (število)|143]] – [[144 (število)|144]] – [[145 (število)|145]] – [[146 (število)|146]] – [[147 (število)|147]] – [[148 (število)|148]] – [[149 (število)|149]] – [[150 (število)|150]] – [[151 (število)|151]] – [[152 (število)|152]] – [[153 (število)|153]] – [[154 (število)|154]] – [[155 (število)|155]] – [[156 (število)|156]] – [[157 (število)|157]] – [[158 (število)|158]] – [[159 (število)|159]] – [[160 (število)|160]] – [[161 (število)|161]] – [[162 (število)|162]] – [[163 (število)|163]] – [[164 (število)|164]] – [[165 (število)|165]] – [[166 (število)|166]] – [[167 (število)|167]] – [[168 (število)|168]] – [[169 (število)|169]] – [[170 (število)|170]] – [[171 (število)|171]] – [[172 (število)|172]] – [[173 (število)|173]] – [[174 (število)|174]] – [[175 (število)|175]] – [[176 (število)|176]] – [[177 (število)|177]] – [[178 (število)|178]] – [[179 (število)|179]] – [[180 (število)|180]] – [[181 (število)|181]] – [[182 (število)|182]] – [[183 (število)|183]] – [[184 (število)|184]] – [[185 (število)|185]] – [[186 (število)|186]] – [[187 (število)|187]] – [[188 (število)|188]] – [[189 (število)|189]] – [[190 (število)|190]] – [[191 (število)|191]] – [[192 (število)|192]] – [[193 (število)|193]] – [[194 (število)|194]] – [[195 (število)|195]] – [[196 (število)|196]] – [[197 (število)|197]] – [[198 (število)|198]] – [[199 (število)|199]] – [[200 (število)|200]] – [[201 (število)|201]] – [[202 (število)|202]] – [[203 (število)|203]] – [[204 (število)|204]] – [[205 (število)|205]] – [[206 (število)|206]] – [[207 (število)|207]] – [[208 (število)|208]] – [[209 (število)|209]] – [[210 (število)|210]] – [[211 (število)|211]] – [[212 (število)|212]] – [[213 (število)|213]] – [[214 (število)|214]] – [[215 (število)|215]] – [[216 (število)|216]] – [[217 (število)|217]] – [[218 (število)|218]] – [[219 (število)|219]] – [[220 (število)|220]] – [[222 (število)|222]] – [[230 (število)|230]] – [[240 (število)|240]] – [[250 (število)|250]] – [[255 (število)|255]] – [[256 (število)|256]] – [[257-kotnik]] – [[260 (število)|260]] – [[270 (število)|270]] – [[273 (število)|273]] – [[280 (število)|280]] – [[290 (število)|290]] – [[300 (število)|300]] – [[360 (število)|360]] – [[369 (število)|369]] – [[400 (število)|400]] – [[496 (število)|496]] – [[500 (število)|500]] – [[600 (število)|600]] – [[600-celica]] – [[666 (število)|666]] – [[700 (število)|700]] – [[720 (število)|720]] – [[800 (število)|800]] – [[880 (število)|880]] – [[900 (število)|900]] – [[1000 (število)|1000]] – [[1001 (število)|1001]] – [[1100 (število)|1100]] – [[1200 (število)|1200]] – [[1300 (število)|1300]] – [[1313 (število)|1313]] – [[1331 (število)|1331]] – [[1400 (število)|1400]] – [[1500 (število)|1500]] – [[1600 (število)|1600]] – [[1700 (število)|1700]] – [[1729 (število)|1729]] – [[1800 (število)|1800]] – [[1900 (število)|1900]] – [[2000 (število)|2000]] – [[2520 (število)|2520]] – [[3000 (število)|3000]] – [[4000 (število)|4000]] – [[5000 (število)|5000]] – [[5555 (število)|5555]] – [[6000 (število)|6000]] – [[6666 (število)|6666]] – [[7000 (število)|7000]] – [[8000 (število)|8000]] – [[9000 (število)|9000]] – [[10000 (število)|10.000]] – [[65537-kotnik]] – [[100000 (število)|100.000]] – [[142857 (število)|142.857]] – [[1000000 (število)|1.000.000]] – [[275305224 (število)|275.305.224]] – [[2147483647 (število)|2.147.483.647]] – [[4294967297 (število)|4.294.967.297]] – [[9814072356 (število)|9.814.072.356]] – == A == [[Asger Aaboe|Aaboe, Asger]] – [[abak]] – [[Niels Henrik Abel|Abel, Niels Henrik]] – [[Abel-Planova formula]] – [[Abel-Ruffinijev izrek]] – [[Abelov integral]] – [[Abelov izrek]] – [[Abelov izrek vsote integralov algebrskih funkcij]] – [[Abelova enačba]] – [[Abelova funkcija]] – [[Abelova grupa]] – [[Abelova integralska enačba]] – [[Abelova kategorija]] – [[Abelova nagrada]] – [[Abelova raznoterost]] – [[Abelova sumacijska formula]] – [[Abelova transformacija]] – [[Abelova varieteta]] – [[Abelova vsota]] – [[abelovska razširitev]] – [[abelovski in tauberski izreki]] – [[Thomas Abbt|Abbt, Thomas]] – [[abscisa]] – [[abscisna os]] – {{sopomenka|[[absolutna konvergenca]]}} – <!-- == monotonost --> [[absolutna monotonost]] – [[absolutna vrednost]] – [[absolutni člen]] – [[absolutni diferencialni račun]] – [[abstraktna algebra]] – <!-- = višja algebra --> [[abstraktna analitična teorija števil]] – [[abstraktna grupa]] – [[abstraktni nesmisel]] – [[abstraktni politop]] – [[Abul Vefa]] – [[abundanca]] – {{sopomenka|[[abundantno število]]}} – <!-- == obilno število --> [[Wilhelm Ackermann|Ackermann, Wilhelm]] – [[Ackermannova funkcija]] – [[Clarence Raymond Adams|Adams, Clarence Raymond]] – [[John Couch Adams|Adams, John Couch]] – [[Adelard]] – [[Adelbold II.]] – [[adicija]] – [[adicijski izrek]] – [[aditivna funkcija]] – [[aditivna konstanta]] – <!-- konstanta integracije --> [[aditivni funktor]] – [[aditivni inverz]] – [[aditivnost]] – [[adjungirana matrika]] – [[Robert Adrain|Adrain, Robert]] – [[afina geometrija]] – [[afina preslikava]] – <!-- afina transformacija --> [[afina ravnina]] – {{sopomenka|[[afina transformacija]]}} – <!-- == afina preslikava --> [[afina varieteta]] – [[afini prostor]] – [[afinograf]] – [[Maria Gaetana Agnesi|Agnesi, Maria Gaetana]] – [[Agnesin koder]] – [[Naum Iljič Ahiezer|Ahiezer, Naum Iljič]] – [[Ahilovo število]] – [[Lars Valerian Ahlfors|Ahlfors, Lars Valerian]] – [[Ahmes]] – [[George Biddell Airy|Airy, George Biddell]] – [[Michael Aizenman|Aizenman, Michael]] – [[akrofonično število]] – [[aksiom]] – {{sopomenka|[[aksiom določitve]]}} – <!-- de:Komprehensionsaxiom, en:Axiom schema of specification == aksiom ločljivosti --> [[aksiom izbire]] – [[aksiom ločljivosti]] – [[aksiom o vzporednicah]] – [[aksiom regularnosti]] – [[aksiomatična teorija množic]] – [[aksiomatični sistem]] – [[aksiomatika]] – [[aksiomatizacija]] – [[aksiomi grupe]] – [[aksiomi Kolmogorova]] – [[aksiomi zaprtja Kuratowskega]] – [[aksonometrija]] – [[al-Baghdadi]] – [[Giacomo Albanese|Albanese, Giacomo]] – [[Albatani]] – [[alegorija (matematika)|alegorija]] – [[Aleksander Danilovič Aleksandrov|Aleksandrov, Aleksander Danilovič]] – [[Pavel Sergejevič Aleksandrov|Aleksandrov, Pavel Sergejevič]] – [[Jean le Rond d'Alembert|d'Alembert, Jean le Rond]] – [[d'Alembertov kriterij]] – [[James Waddell Alexander II.|Alexander, James Waddell II.]] – [[Alexandrov polinom]] – [[Gerald Lee Alexanderson|Alexanderson, Gerald Lee]] – [[algebra]] – [[algebra izjav]] – [[algebra množic]] – [[algebra nad obsegom]] – [[algebra števil]] – [[algebra z deljenjem]] – [[algebrska enačba]] – [[algebrska forma]] – [[algebrska funkcija]] – [[algebrska geometrija]] – [[algebrska grupa]] – [[algebrska kombinatorika]] – [[algebrska krivulja]] – [[algebrska množica]] – [[algebrska mnogoterost]] – [[algebrska neodvisnost]] – [[algebrska operacija]] – [[algebrska ploskev]] – [[algebrska razširitev]] – [[algebrska Riccatijeva enačba]] – [[algebrska struktura]] – [[algebrska teorija števil]] – [[algebrska teorija grafov]] – [[algebrska topologija]] – [[algebrska varieteta]] – [[algebrski izraz]] – {{sopomenka|[[algebrski obseg]]}} – <!-- == obseg algebrskih števil, številski obseg --> [[algebrski prostor]] – [[algebrsko celo število]] – [[algebrsko število]] – [[algoritem]] – [[algoritem Tarskega in Kuratowskega]] – [[al-Hvarizmi]] – [[alikvotno zaporedje]] – [[Slobodan Aljančić|Aljančić, Slobodan]] – [[al-Karadži]] – [[al-Kindi]] – [[Al Madšriti]] – [[Almagest]] – [[Noga Alon|Alon, Noga]] – [[Brian Roger Alspach|Alspach, Brian Roger]] – [[alternacija (geometrija)|alternacija]] – {{sopomenka|[[alternirajoča funkcija zeta]]}} – <!-- == Dirichletova funkcija eta --> [[alternirajoča grupa]] – [[alternirajoča harmonična vrsta]] – [[alternirajoča vrsta]] – [[American Journal of Mathematics]] – [[American Mathematical Monthly]] – [[Ameriška matematična zveza]] – [[Ameriški matematični inštitut]] – [[Ameriško matematično društvo]] – [[Jacob Ammen|Ammen, Jacob]] – [[André-Marie Ampère|Ampère, André-Marie]] – [[analitična funkcija]] – [[analitična geometrija]] – [[analitična preslikava]] – [[analitična rešitev]] – <!-- en: closed-form expression --> [[analitična struktura]] – [[analitična teorija števil]] – [[analitično nadaljevanje]] – [[matematična analiza|analiza]] – [[analiza funkcije]] – [[analiza na mnogoterostih]] – [[analogon]] – [[Tatomir Anđelić|Anđelić, Tatomir P.]] – [[Alexander Anderson (matematik)|Anderson, Alexander]] – [[alternirajoča grupa]] – [[Antemij]] – [[Adriaen Anthonisz|Anthonisz, Adriaen]] – [[Antifon]] – [[antikomutativnost]] – [[antinomija]] – [[antiprizemski graf]] – [[antiprizma]] – [[antiproporcionalnost]] – [[antirefleksivnost]] – [[Dimitrij Viktorovič Anosov|Anosov, Dimitrij Viktorovič]] – [[Apastamba]] – [[apeiroeder]] – [[apeirogon]] – [[apeirogonska antiprizma]] – [[apeirogonska prizma]] – [[Roger Apéry|Apéry, Roger]] – [[Apéryjev izrek]] – [[Apéryjeva konstanta]] – [[aplikata]] – [[aplikatna os]] – [[Apolonij]] – [[Apolonijev izrek]] – [[Apolonijev krog]] – [[Apolonijev problem]] – [[Apolonijeva mreža]] – [[Apolonijevo tesnilo]] – [[Tom Mike Apostol|Apostol, Tom Mike]] – [[apotema]] – [[aproksimacija]] – [[aproksimacijska lastnost]] – [[aproksimacijski polinom]] – [[arabske številke]] – [[arbelos]] – [[Louis François Antoine Arbogast|Arbogast, Louis François Antoine]] – [[Raymond Clare Archibald|Archibald, Raymond Clare]] – [[Cahit Arf|Arf, Cahit]] – [[Arfova invarianta]] – [[Jean-Robert Argand|Argand, Jean-Robert]] – {{sopomenka|[[Argandov diagram]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> {{sopomenka|[[Argandova ravnina]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> [[argument (kompleksna analiza)]] – [[argument funkcije]] – [[Arhimed]] – [[arhimedična lastnost]] – [[Arhimedov aksiom]] – [[Arhimedov dvojček]] – [[Arhimedov kvadruplet]] – [[Arhimedov palimpsest]] – [[Arhimedov problem goveda]] – [[Arhimedova grupa]] – [[Arhimedova spirala]] – [[arhimedska krožnica]] – [[arhimedska spirala]] – {{sopomenka|[[arhimedski dual]]}} – <!-- == Catalanovo telo --> [[arhimedski graf]] – [[arhimedsko telo]] – [[Arhit]] – [[Arhitova krivulja]] – [[Arhiv zgodovine matematike MacTutor]] – [[Jorijuki Arima|Arima, Jorijuki]] – [[Aristarh]] – [[Aristarhova neenakost]] – [[Aristej]] – [[Aristip]] – [[Aristotel]] – [[aritmetična funkcija]] – [[aritmetična množica]] – {{sopomenka|[[aritmetična operacija]]}} – <!-- == matematična operacija, računska operacija --> [[aritmetična sredina]] – [[aritmetična vrsta]] – [[aritmetični izraz]] – [[aritmetično zaporedje]] – [[aritmetično-geometrična sredina]] – [[aritmetika]] – [[aritmetika drugega reda]] – [[aritmetika prvega reda]] – [[argument]] – [[arkus kosekans]] – [[arkus kosinus]] – [[arkus kotangens]] – [[arkus sekans]] – [[arkus sinus]] – [[arkus tangens]] – [[armenske številke]] – [[Vladimir Igorjevič Arnold|Arnold, Vladimir Igorjevič]] – [[Nachman Aronszajn|Aronszajn, Nachman]] – [[Aronszajn-Smithov izrek]] – [[Aronszajnovo drevo]] – [[Aronszajnova premica]] – [[Arrowsov paradoks]] – [[Emil Artin|Artin, Emil]] – [[Michael Artin|Artin, Michael]] – [[Aryabhata I.]] – [[Cesare Arzelà|Arzelà, Cesare]] – [[Cecco d'Ascoli|d'Ascoli, Cecco]] – [[Giulio Ascoli|Ascoli, Giulio]] – [[asimetrični graf]] – [[asimptota]] – [[asimptotična funkcija]] – [[asimptotična razširitev]] – [[asimptotična točka]] – [[asimptotičnost]] – [[asimptotski zapis]] – [[Richard Askey|Askey, Richard]] – [[asociaeder]] – [[asociativnost]] – [[asociativna algebra]] – [[astroida]] – [[astronomija]] – [[Valerij Nikolajevič Ašihmin|Ašihmin, Valerij Nikolajevič]] – [[Atal z Rodosa]] – [[Atbasheva števka]] – [[Michael Francis Atiyah|Atiyah, Michael Francis]] – [[Atiyah-Singerjev indeksni izrek]] – [[atraktor]] – [[atriftaloida]] – [[George Atwood|Atwood, George]] – [[Avtolik]] – [[avtomatično dokazovanje izrekov]] – [[avtomorfizem]] – [[avtomorfizem grafa]] – [[avtomorfizem grupe]] – [[avtomorfna funkcija]] – [[avtomorfno število]] – [[azteški romb]] – == B == [[babilonska matematika]] – [[babilonska metoda]] – <!-- Heronova metoda --> [[babilonske številke]] – [[Charles Babbage|Babbage, Charles]] – [[Albert Victor Bäcklund|Bäcklund, Albert Victor]] – [[Reinhold Baer|Baer, Reinhold]] – [[Baer-Speckerjeva grupa]] – <!-- Speckerjeva grupa --> [[Baer-Suzukijev izrek]] – [[Baerjev kolobar]] – [[Baerjeva grupa]] – [[al-Bagdadi]] – [[David Harold Bailey|Bailey, David Harold]] – [[Borweinov integral]] - [[Bailey-Borwein-Plouffejeva formula]] – <!-- formula BBP, Ploffejeva formula --> [[René-Louis Baire|Baire, René-Louis]] – [[Baireova mera]] – [[Alan Baker|Baker, Alan]] – [[Henry Frederick Baker|Baker, Henry Frederick]] – [[Baker-Campbell-Hausdorffova formula]] – [[Bernardino Baldi|Baldi, Bernardino]] – [[Johann Jakob Balmer|Balmer, Johann Jakob]] – [[Stefan Banach|Banach, Stefan]] – [[Banach-Alaoglujev izrek]] – [[Banach-Mazurjev izrek]] – [[Banach-Mazurjeva igra]] – [[Banach-Schauderjev izrek]] – [[Banach-Steinhausov izrek]] – [[Banach-Stonov izrek]] – [[Banachov izrek o negibni točki]] – [[Banachov prostor]] – [[Banachova algebra]] – [[Banachova limita]] – [[Banachova mera]] – [[Tadeusz Banachiewicz|Banachiewicz, Tadeusz]] – [[Thomas Banchoff|Banchoff, Thomas]] – [[Leon Bankoff|Bankoff, Leon]] – [[Bankoffov kvadruplet]] – [[Bankoffova krožnica]] – [[Edward Joseph Barbeau|Barbeau, Edward Joseph]] – [[Grigory Isaakovich Barenblatt|Barenblatt, Grigory Isaakovich]] – [[baricentrične koordinate (matematika)|baricentrične koordinate]] – [[Peter Barlow (matematik)|Barlow, Peter]] – [[Ernest William Barnes|Barnes, Ernest William]] – [[Barnesov integral]] – [[Nils Aall Barricelli|Barricelli, Nils Aall]] – [[Isaac Barrow|Barrow, Isaac]] – [[John David Barrow|Barrow, John David]] – [[Thomas Bartholin|Bartholin, Thomas]] – [[barvanje grafa]] – [[baselski problem]] – [[Vladimir Batagelj|Batagelj, Vladimir]] – [[Paul Trevier Bateman|Bateman, Paul Trevier]] – [[Bateman-Hornova domneva]] – [[Baudhajana]] – [[Andrej Bauer|Bauer, Andrej]] – [[baza (linearna algebra)]] – [[bazni vektor]] – [[Andrew Beal|Beal, Andrew]] – [[Bealova domneva]] – [[Beattyjev izrek]] – [[Isaac Beeckman|Beeckman, Isaac]] – [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson|Bejlinson, Aleksander Aleksandrovič]] – [[Eric Temple Bell|Bell, Eric Temple]] – [[Bellova vrsta]] – [[Bellovo število]] – [[Richard Ernest Bellman|Bellman, Richard Ernest]] – [[Eugenio Beltrami|Beltrami, Eugenio]] – [[Daniel Bernoulli|Bernoulli, Daniel]] – [[Jakob Bernoulli I.|Bernoulli I., Jakob]] – [[Bernoullijev poskus]] – [[Jakob Bernoulli II.|Bernoulli II., Jakob]] – [[Johann Bernoulli I.|Bernoulli I., Johann]] – [[Johann Bernoulli II.|Bernoulli II., Johann]] – [[Johann Bernoulli III.|Bernoulli III., Johann]] – [[Nicholas Bernoulli I.|Bernoulli I., Nicholas]] – [[Nicholas Bernoulli II.|Bernoulli II., Nicholas]] – [[Bernoullijeva lemniskata]] – [[Bernoullijevi polinomi]] – [[Bernoullijevo število]] – [[Bernstein-von Misesov izrek]] – [[Bernsteinov polinom]] – [[Joseph Louis François Bertrand|Bertrand, Joseph Louis François]] – [[Bertrandova domneva]] – [[besedni problem za grupe]] – [[Friedrich Wilhelm Bessel|Bessel, Friedrich Wilhelm]] – [[Besslova funkcija]] – [[Besslova transformacija]] – [[Bézierov trikotnik]] – [[Bézierov zlepek]] – [[Bézierova krivulja]] – [[Bézierova površina]] – [[Abraham Samojlovič Bezikovič|Bezikovič, Abraham Samojlovič]] – [[Étienne Bézout|Bézout, Étienne]] – [[Bézoutov izrek]] – [[Bézoutov kolobar]] – [[Bézoutova enakost]] – [[Bézoutova matrika]] – [[Bhaskara]] – <!-- Bhaskara II. --> [[Bhaskara I.]] – {{sopomenka|[[Bhaskara II.]]}} – <!-- == Bhaskara --> [[Giuseppe Biancani|Biancani, Giuseppe]] – [[Luigi Bianchi|Bianchi, Luigi]] – [[bicentrični enakokraki trapez]] – [[bicentrični mnogokotnik]] – [[bicentrični trikotnik]] – [[bicentrični štirikotnik]] – [[Bieberbachova domneva]] – {{sopomenka|[[bigraf]]}} – <!-- == dvodelni graf --> [[bifurkacija]] – [[Norman Linstead Biggs|Biggs, Norman Linstead]] – [[biharmonična enačba]] – {{sopomenka|[[bijekcija]]}} – <!-- == bijektivna preslikava --> [[bijektivnost]] – [[bijektivna preslikava]] – [[bijektivni dokaz]] – [[bikompleksno število]] – [[bikupola (geometrija)|bikupola]] – [[bikvadrat]] – {{sopomenka|[[bikvadratno število]]}} – <!-- == četrta potenca, teseraktno število --> [[bikvaternion]] – [[bilinearna forma]] – [[bilinearna preslikava]] – [[binarna matrika]] – <!-- dvojiška matrika --> [[binarna operacija]] – {{sopomenka|[[binarni logaritem]]}} – <!-- == dvojiški logaritem --> [[binarni operator]] – [[Jacques Philippe Marie Binet|Binet, Jacques Philippe Marie]] – [[Binet-Cauchyjeva enakost]] – [[R. H. Bing|Bing, R. H.]] – [[Bing-Borsukova domneva]] – {{sopomenka|[[binom]]}} – <!-- == dvočlenik --> [[binomska formula]] – [[binomska porazdelitev]] – [[binomski koeficient]] – [[binomski izrek]] – {{sopomenka|[[binomski simbol]]}} – <!-- == binomski koeficient --> [[binormala]] – [[Bion Abderski]] – [[Jean-Baptiste Biot|Biot, Jean-Baptiste]] – {{sopomenka|[[bipartitni graf]]}} – <!-- == dvodelni graf --> [[bipiramida]] – [[biprisekanost]] – [[biracionalna geometrija]] – [[Bryan John Birch|Birch, Bryan John]] – [[Birch-Swinnerton-Dyerjeva domneva]] – [[al-Biruni]] – [[bisekcija]] – [[bisekcija (numerična metoda)]] – {{sopomenka|[[bisektrisa]]}} – <!-- == simetrala kota, razpolovnica --> [[bistvena singularnost]] – [[bitna negacija]] – [[bivektor]] – [[Danilo Blanuša|Blanuša, Danilo]] – [[Blanušev graf]] – [[bločna matrika]] – [[bločna diagonalna matrika]] – [[bločna tridiagonalna matrika]] – [[Marko Boben|Boben, Marko]] – {{sopomenka|[[bogato število]]}} – <!-- == obilno število --> [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov|Bogoljubov, Nikolaj Nikolajevič]] – [[Neda Bokan|Bokan, Neda]] – [[Farkas Wolfgang Bolyai|Bolyai, Farkas Wolfgang]] – [[János Bolyai|Bolyai, János]] – [[Oskar Bolza|Bolza, Oskar]] – [[Bolzova ploskev]] – [[Bernard Bolzano|Bolzano, Bernard]] – {{sopomenka|[[Bolzano-Cauchyjev izrek]]}} – <!-- Bolzanov izrek, == izrek o vmesni vrednosti --> [[Bolzano-Weierstrassov izrek]] – {{sopomenka|[[Bolzanov izrek]]}} – <!-- Bolzano-Cauchyjev izrek, == izrek o vmesni vrednosti --> [[Rafael Bombelli|Bombelli, Rafael]] – [[Enrico Bombieri|Bombieri, Enrico]] – [[Bombieri-Friedlander-Iwaniecov izrek]] – [[George Boole|Boole, George]] – [[Boolova algebra]] – [[Boolova matrika]] – [[James Booth (matematik)|Booth, James]] – [[Boothova lemniskata]] – [[Guido Bonati|Bonati, Guido]] – [[John Adrian Bondy|Bondy, John Adrian]] – [[Bondy-Chvátalov izrek]] – [[Carlo Emilio Bonferroni|Bonferroni, Carlo Emilio]] – [[Richard Ewen Borcherds|Borcherds, Richard Ewen]] – [[Émile Borel|Borel, Émile]] – [[Borel-Cantellijeva lema]] – [[Borel-Carathéodoryjev izrek]] – [[Borelova lema]] – [[Borelova mera]] – [[Borelova množica]] – [[Borelova vsota]] – [[Giovanni Alfonso Borelli|Borelli, Giovanni Alfonso]] – [[Karol Borsuk|Borsuk, Karol]] – [[Borsukova domneva]] – [[Borsuk-Ulamov izrek]] – [[Peter Borwein|Borwein, Peter]] – [[Radž Čandra Bose|Bose, Radž Čandra]] – [[Ruđer Josip Bošković|Bošković, Ruđer Josip]] – [[Raoul Bott|Bott, Raoul]] – [[Jean Claude Bouquet|Bouquet, Jean Claude]] – [[Bourbaki]] – [[Nicolas Bourbaki|Bourbaki, Nicolas]] – [[Jean Bourgain|Bourgain, Jean]] – [[Joseph Valentin Boussinesq|Boussinesq, Joseph Valentin]] – [[Nathaniel Bowditch|Bowditch, Nathaniel]] – [[Christoffel Jacob Bouwkamp|Bouwkamp, Christoffel Jacob]] – [[Carl Benjamin Boyer|Boyer, Carl Benjamin]] – [[Thomas Bradwardine|Bradwardine, Thomas]] – [[brahistohrona]] – [[Brahmagupta]] – [[Brahmagupta-Fibonaccijeva enakost]] – [[Brahmaguptov izrek]] – [[Brahmaguptov polinom]] – [[Brahmaguptova enačba]] – [[Brahmaguptova enakost]] – [[Brahmaguptova matrika]] – [[Nikolaj Dimitrijevič Brašman|Brašman, Nikolaj Dimitrijevič]] – [[Richard Brauer|Brauer, Richard]] – [[Brauer-Fowlerjev izrek]] – [[Brauer-Nesbittov izrek]] – [[Brauer-Sieglov izrek]] – [[Brauer-Suzukijev izrek]] – [[Brauerjev izrek o induciranih karakterjih]] – [[Brauerjeva algebra]] – [[Brauerjeva grupa]] – [[Brauerjevi glavni izreki]] – [[Brauerjevo drevo]] – [[Richard Peirce Brent|Brent, Richard Peirce]] – [[Matej Brešar|Brešar, Matej]] – [[Charles Julien Brianchon|Brianchon, Charles Julien]] – [[Brianchonov izrek]] – [[Henry Briggs|Briggs, Henry]] – {{sopomenka|[[Briggsov logaritem]]}} – <!-- == desetiški logaritem --> [[Alexander von Brill|Brill, Alexander von]] – [[Raymond Woodard Brink|Brink, Raymond Woodard]] – [[Charles Auguste Briot|Briot, Charles Auguste]] – [[Nikolaj Ivanovič Briš|Briš, Nikolaj Ivanovič]] – [[Brizon]] – [[brodnikov problem]] – [[Luitzen Egbertus Jan Brouwer|Brouwer, Luitzen Egbertus Jan]] – [[Brouwerjev izrek o negibni točki]] – [[Brouwerjeva funkcija beta]] – [[Bruce Carl Berndt|Berndt, Bruce Carl]] – [[Viggo Brun|Brun, Viggo]] – [[Brunova konstanta]] – [[Giordano Bruno|Bruno, Giordano]] – [[Richard Arthur Buckingham|Buckingham, Richard Arthur]] – [[Bulletin of the American Mathematical Society]] – [[Viktor Jakovljevič Bunjakovski|Bunjakovski, Viktor Jakovljevič]] – [[Cesare Burali-Forti|Burali-Forti, Cesare]] – [[Stefan Burr|Burr, Stefan]] – == C == [[C*-algebra]] – [[Eugène Cahen|Cahen, Eugène]] – [[Cahenova konstanta]] – [[Eugenio Calabi|Calabi, Eugenio]] – [[Calabijev trikotnik]] – [[Peter Jephson Cameron|Cameron, Peter Jephson]] – [[Cameron-Erdőseva domneva]] – [[Johannes Campanus|Campanus, Johannes]] – [[John Edward Campbell|Campbell, John Edward]] – [[Philip Candelas|Candelas, Philip]] – [[Francesco Paolo Cantelli|Cantelli, Francesco Paolo]] – [[Cantor]] – [[Georg Ferdinand Cantor|Cantor, Georg Ferdinand]] – [[Cantorjev diagonalni dokaz]] – [[Cantorjev izrek]] – [[Cantorjev paradoks]] – [[Cantorjev prah]] – [[Cantorjev prostor]] – [[Cantorjeva funkcija]] – [[Cantorjeva hiperkocka]] – [[Cantorjeva kocka]] – [[Cantorjeva množica]] – [[Cantorjeva porazdelitev]] – [[Cantorjevo praštevilo]] – [[Cantorjevo število]] – [[Constantin Carathéodory|Carathéodory, Constantin]] – [[Carlemanova matrika]] – [[Lennart Axel Edvard Carleson|Carleson, Lennart Axel Edvard]] – [[Carlesonova mera]] – [[Robert Daniel Carmichael|Carmichael, Robert Daniel]] – [[Carmichaelov izrek]] – [[Carmichaelova domneva o Eulerjevi funkciji fi]] – [[Carmichaelova funkcija]] – [[Carmichaelovo število]] – [[Manfredo do Carmo|Carmo, Manfredo do]] – [[Élie Joseph Cartan|Cartan, Élie Joseph]] – [[Cartanova matrika]] – [[Henri Paul Cartan|Cartan, Henri Paul]] – [[Mary Lucy Cartwright|Cartwright, Mary Lucy]] – [[John William Scott Cassels|Cassels, John William Scott]] – [[Giovanni Domenico Cassini|Cassini, Giovanni Domenico]] – {{sopomenka|[[Cassinijev oval]]}} – <!-- == Cassinijeva jajčnica --> [[Cassinijeva jajčnica]] – [[casus irreducibilis]] – [[Eugène Charles Catalan|Catalan, Eugène Charles]] – [[Catalanova domneva]] – {{sopomenka|[[Catalanova funkcija beta]]}} – <!-- == Diirichletova funkcija beta --> [[Catalanova konstanta]] – [[Catalanovo število]] – [[Catalanovo telo]] – [[Pietro Antonio Cataldi|Cataldi, Pietro Antonio]] – [[Augustin Louis Cauchy|Cauchy, Augustin Louis]] – [[Cauchy-Binetova formula]] – [[Cauchy-Eulerjeva enačba]] – {{sopomenka|[[Cauchy-Lorentzeva porazdelitev]]}} – <!-- == Cauchyjeva porazdelitev --> [[Cauchy-Riemannovi diferencialni enačbi]] – {{sopomenka|[[Cauchy-Schwarzeva neenakost]]}} – <!-- == neenakost Cauchyja-Bunjakovskega --> [[Cauchyjev indeks]] – [[Cauchyjev integralski izrek]] – [[Cauchyjev izrek]] – [[Cauchyjev kondenzacijski kriterij]] – [[Cauchyjev kriterij]] – [[Cauchyjev pogoj]] – [[Cauchyjev problem]] – [[Cauchyjev produkt]] – [[Cauchyjeva funkcionalna enačba]] – [[Cauchyjeva glavna vrednost]] – [[Cauchyjeva integralska formula]] – [[Cauchyjeva matrika]] – [[Cauchyjeva porazdelitev]] – [[Cauchyjevo zaporedje]] – [[Bonaventura Francesco Cavalieri|Cavalieri, Bonaventura Francesco]] – {{sopomenka|[[Cavalierijev izrek]]}} – <!-- == Cavalierijevo načelo --> [[Cavalierijeva kvadraturna formula]] – [[Cavalierijevo načelo]] – [[Arthur Cayley|Cayley, Arthur]] – [[Cayley-Dicksonova konstrukcija]] – [[Cayley-Hamiltonov izrek]] – [[Cayley-Mengerjeva determinanta]] – [[Cayleyjev graf]] – [[Cayleyjev izrek]] – {{sopomenka|[[Cayleyjev sekstet]]}} – <!-- == Cayleyjeva sekstika --> [[Cayleyjeva algebra]] – [[Cayleyjeva formula]] – [[Cayleyjeva sekstika]] – [[Cayleyjeva tabela]] – [[Cayleyjevo število]] – [[cel kolobar]] – [[cela funkcija]] – [[cela racionalna funkcija]] – [[celi del]] – [[celica (geometrija)|celica]] – [[celo število]] – [[celoštevilčna matrika]] – {{sopomenka|[[celoštevilska particija]]}} – <!-- == particija (teorija števil) --> [[celoštevilska razcepitev]] – [[celoštevilski graf]] – <!-- integralni graf --> [[celoštevilski polinom]] – [[celoštevilski trikotnik]] – [[celoštevilsko zaporedje]] – <!-- zaporedje celih števil --> [[center]] – {{sopomenka|[[centralni binomski koeficient]]}} – <!-- == središčni binomski koeficient --> [[centroid]] – [[Ernesto Cesàro|Cesàro, Ernesto]] – [[Cesàrov izrek]] – [[Cesàrova enačba]] – [[Cesàrova sredina]] – [[Cesàrova vsota]] – [[Giovanni Ceva|Ceva, Giovanni]] – [[Cevov izrek]] – [[Cevov krog]] – [[Cevov trikotnik]] – [[Cevova daljica]] – [[Cevova trisektrisa]] – [[Chaitinova konstanta]] – [[David Gawen Champernowne|Champernowne, David Gawen]] – [[Champernownova konstanta]] – [[Sydney Chapman (matematik)|Chapman, Sydney]] – [[Charlierovi polinomi]] – [[Michel Chasles|Chasles, Michel]] – [[Demetrios Christodoulou|Christodoulou, Demetrios]] – [[Alonzo Church|Church, Alonzo]] – [[Church-Rosserjev izrek]] – [[Church-Turing-Deutschevo načelo]] – <!-- načelo CTD --> [[Church-Turingova teza]] – [[Churchev izrek]] – [[Václav Chvátal|Chvátal, Václav]] – [[Chvátalov graf]] – [[cifra]] – [[cikel (teorija grafov)|cikel]] – [[cikel (graf)]] – [[ciklična grupa]] – [[ciklična permutacija]] – [[ciklična simetrija v treh razsežnostih]] – [[ciklični graf]] – [[cikloida]] – {{sopomenka|[[ciklometrična funkcija]]}} – <!-- == krožna funkcija --> [[ciklometrično število]] – [[ciklotomski polinom]] – [[ciklotomsko celo število]] – [[cilinder (geometrija)|cilinder]] – [[cilindrični koordinatni sistem]] – [[ciljna funkcija]] – [[cirkulantni graf]] – <!-- krožni graf --> [[cisoida]] – [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius|Clausius, Rudolf Julius Emmanuel]] – [[Clayjev matematični inštitut]] – [[Clenshaw-Curtisova kvadratura]] – [[Alfred Hoblitzelle Clifford|Clifford, Alfred Hoblitzelle]] – [[Cliffordova teorija]] – [[William Kingdon Clifford|Clifford, William Kingdon]] – [[Clifford-Kleinova forma]] – [[Cliffordov izrek o posebnih deliteljih]] – [[Cliffordov torus]] – [[Cliffordova algebra]] – [[Cliffordova vzporednost]] – [[James Cockle|Cockle, James]] – [[Cohnov kriterij nerazcepnosti]] – [[Lothar Collatz|Collatz, Lothar]] – [[Collatzeva domneva]] – [[John Colson|Colson, John]] – [[John Bligh Conway|Conway, John Bligh]] – [[John Horton Conway|Conway, John Horton]] – [[Conwayjev zapis verižnih puščic]] – [[Conwayjeva grupa]] – [[Conwayjeva notacija poliedrov]] – [[Conwayjeva verižna puščica]] – [[Conwayjevo zaporedje]] – [[Arthur Herbert Copeland|Copeland, Arthur Herbert]] – [[Copeland-Erdőseva konstanta]] – [[Celso Costa|Costa, Celso]] – [[Costova ploskev]] – [[Roger Cotes|Cotes, Roger]] – [[Cotesova spirala]] – [[Cours d'Analyse]] – [[Harold Scott MacDonald Coxeter|Coxeter, Harold Scott MacDonald]] – [[Coxeter-Dinkinov diagram]] – [[Coxeterjev element]] – [[Coxetrov graf]] – [[Coxeterjeva grupa]] – [[Coxeterjeva matrika]] – [[Coxeterjeva notacija]] – {{sopomenka|[[Coxeterjevo število]]}} – [[Gabriel Cramer|Cramer, Gabriel]] – [[Cramerjev izrek]] – [[Cramerjev paradoks]] – [[Cramerjevo pravilo]] – [[Harald Cramér|Cramér, Harald]] – {{sopomenka|[[Cramér-von Misesov kriterij]]}} – <!-- == Cramér–von Misesov test --> [[Cramér–von Misesov test]] – <!-- Cramér–von Misesov kriterij --> [[Cramérjeva domneva]] – [[August Leopold Crelle|Crelle, August Leopold]] – [[Crelleova revija]] – <!-- Journal für die Reine und Angewandte Mathematik --> [[James Cullen (matematik)|Cullen, James]] – [[Cullenovo praštevilo]] – [[Cullenovo število]] – [[Haskell Brooks Curry|Curry, Haskell Brooks]] – [[Curryjev paradoks]] – [[Dragoš Cvetković|Cvetković, Dragoš]] – == Č == [[Sunčica Čanić|Čanić, Sunčica]] – [[Čang Heng]] – [[čas Ljapunova]] – [[časovni integral]] – [[časovni odvod]] – <!-- odvod po času --> [[če - potem]] – [[če in le če]] – [[če in samo če]] – [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Čebišov, Pafnuti Lvovič]] – [[Čebišov-Markov-Stieltjesove neenakosti]] – [[Eduard Čech|Čech, Eduard]] – [[Čen Džing Ran]] – [[Čenovo praštevilo]] – [[Šing-Šen Čern|Čern, Šing-Šen]] – [[Miran Černe|Černe, Miran]] – [[četrta potenca]] – <!-- bikvadratno število, teseraktno število --> [[četrtina]] – [[četverec]] – [[četverica]] – [[četversko število]] – <!-- tetraedrsko število --> [[četverokotnik]] – [[Či-Hong Sun]] – [[Čin Čiu Šaj]] – [[Čin Džjušao]] – [[činitelj]] – [[čista matematika]] – [[Či-Vei Sun]] – [[člen]] – [[Sarvadaman Čovla|Čovla, Sarvadaman]] – [[Čovla-Mordellov izrek]] – [[črta]] – {{sopomenka|[[Ču Čung Či]]}} – <!-- == Ču Čungdži --> [[Ču Čungdži]] – <!-- Ču Čung Či --> {{sopomenka|[[Ču Šidžije]]}} – <!-- == Džu Šidžje --> [[čudno število]] – <!-- en: weird number --> [[Lev Aleksejevič Čudov|Čudov, Lev Aleksejevič]] – == D == [[Marcos Dajczer|Dajczer, Marcos]] – [[daljica]] – [[David van Dantzig|Dantzig, David van]] – [[Jean Gaston Darboux|Darboux, Jean Gaston Darboux]] – [[Darbouxjev integral]] – [[Darbouxjev vektor]] – [[Harold Davenport|Davenport, Harold]] – [[Robert James MacGregor Dawson|Dawson, Robert James MacGregor]] – [[de Bruijn-Newmanova konstanta]] – [[Augustus De Morgan|De Morgan, Augustus]] – [[De Morganova medalja]] – [[De Morganovi zakoni]] – [[Vera Winitzky de Spinadel|de Spinadel, Vera Winitzky]] – {{sopomenka|[[decimalni del]]}} – <!-- ulomljeni del --> {{sopomenka|[[decimalni številski sistem]]}} – <!-- == desetiški številski sistem --> {{sopomenka|[[decimalno število]]}} – <!-- == desetiški ulomek --> [[Julius Wilhelm Richard Dedekind|Dedekind, Julius Wilhelm Richard]] – [[Dedekindov presek]] – [[Dedekindov rez]] – [[Dedekindova funkcija zeta]] – [[Dejnostrat]] – [[Italo José Dejter|Dejter, Italo José]] – [[Dejterov graf]] – [[Théophile Ernest de Donder|De Donder, Théophile Ernest]] – {{sopomenka|[[deficientno število]]}} – <!-- == nezadostno število --> {{sopomenka|[[definibilno število]]}} – <!-- == določljivo število --> [[definicija]] – [[definicijsko območje]] – [[definitnost]] – [[Carl Ferdinand Degen|Degen, Carl Ferdinand]] – [[Max Wilhelm Dehn|Dehn, Max Wilhelm]] – [[Dehn-Nielsenov izrek]] – [[Dehn-Sommervilleove enačbe]] – [[Dehnov algoritem]] – [[Dehnov zasuk]] – [[Dehnova invarianta]] – [[Dehnova kirurgija]] – [[Dehnova lema]] – [[Dehnova ravnina]] – [[Dejnostrat]] – [[dekaeder]] – [[Pierre Deligne|Deligne, Pierre]] – [[delitelj]] – [[delitelj niča]] – {{sopomenka|[[delitelj ničle]]}} – <!-- == delitelj niča --> [[delitev daljice]] – [[deljenje]] – [[deljenje z nič]] – {{sopomenka|[[deljenje z ostankom]]}} – <!-- == deljenje --> [[deljivost]] – [[deljivost (teorija kolobarjev)]] – [[deljivost brez kvadrata]] – [[delna množica]] – [[delna vsota]] – [[delno izračunljiva množica]] – [[delno urejena množica]] – [[delovanje grupe]] – {{sopomenka|[[delski problem]]}} – <!-- == podvojitev kocke, problem podvojitve kocke --> [[Delta (revija)|Delta]] – [[deltaeder]] – [[deltoid]] – [[deltoida]] – [[deltoidni heksekontaeder]] – [[deltoidni ikozitetraeder]] – [[Giovanni Demisiani|Demisiani, Giovanni]] – [[deranžma]] - [[René Descartes|Descartes, René]] – [[Descartesov list]] – [[Descartesov oval]] – {{sopomenka|[[Descartesova jajčnica]]}} – <!-- == Descartesov oval --> {{sopomenka|[[deset]]}} – <!-- == 10 (število) --> {{sopomenka|[[deseterokotnik]]}} – <!-- == desetkotnik --> {{sopomenka|[[deseterokotniško število]]}} – <!-- == desetkotniško število --> [[desetica]] – [[desetina]] – [[desettisočkotnik]] – [[desetiški logaritem]] – <!-- Briggsov logaritem --> [[desetiški logaritem števila 2]] – {{sopomenka|[[desetiški številski sestav]]}} – <!-- == desetiški številski sistem --> [[desetiški številski sistem]] – [[desetiški ulomek]] – {{sopomenka|[[desetiško število]]}} – <!-- == desetiški ulomek --> [[desetkotnik]] – <!-- deseterokotnik --> [[desetkotniško število]] – <!-- deseterokotniško število --> [[desetstrana bipiramida]] – [[desetstrana prizma]] – [[desni odvod]] – [[determinanta]] – {{sopomenka|[[devet]]}} – <!-- == 9 (število) --> {{sopomenka|[[devetdeset]]}} – <!-- == 90 (število) --> [[devetdesetkotnik]] – {{sopomenka|[[deveterokotnik]]}} – <!-- == devetkotnik --> {{sopomenka|[[deveterokotniško število]]}} – <!-- == devetkotniško število --> [[devetina]] – [[Devetinpetdeset ikozaedrov]] – [[devetiški številski sistem]] – [[devetkotnik]] – <!-- deveterokotnik --> [[devetkotniško število]] – <!-- deveterokotniško število --> {{sopomenka|[[devetnajst]]}} – <!-- == 19 (število) --> [[devetnajstkotnik]] – [[devetstrana prizma]] – [[Vladimir Devidé|Devidé, Vladimir]] – [[Keith Devlin|Devlin, Keith]] – [[Michel Marie Deza|Deza, Michel Marie]] – [[diadični monoid]] – [[diagonala]] – <!-- prekotnica --> [[diagonalna matrika]] – [[diagram stelacije]] – {{sopomenka|[[diameter]]}} – <!-- == premer --> [[diara (geometrija)|diara]] – <!-- vesica piscis --> [[Leonard Eugene Dickson|Dickson, Leonard Eugene]] – [[Dicksonova domneva]] – [[diedrska grupa]] – [[diedrska grupa reda 6]] – [[diedrska grupa reda 8]] – [[diedrska simetrija]] – [[diedrska simetrija v treh razsežnostih]] – [[diedrski kot]] – [[difeomorfizem]] – [[difeomorfizem Anosova]] – {{sopomenka|[[diferenca]]}} – <!-- == razlika --> [[diferenciabilna mnogoterost]] – [[diferencial]] – [[diferencialna algebra]] – [[diferencialna enačba]] – [[diferencialna forma]] – [[diferencialna Galoisova teorija]] – [[diferencialna geometrija]] – [[diferencialna geometrija krivulj]] – [[diferencialna struktura]] – [[diferencialna topologija]] – [[diferencialni operator]] – [[diferencialni račun]] – [[difuzijska enačba]] – [[Thomas Digges|Digges, Thomas]] – {{sopomenka|[[usmerjeni graf|digraf]]}} – <!-- == usmerjeni graf --> [[dilogaritem]] – {{sopomenka|[[dimenzija]]}} – <!-- == razsežnost (vektorski prostor) --> [[dinamični biljardi]] – [[dinamični pravokotnik]] – [[dinamični sestav]] – [[dinamični sistem]] – [[Jevgenij Borisovič Dinkin|Dinkin, Jevgenij Borisovič]] – [[Dinkinov diagram]] – [[Diofant]] – [[diofantska analiza]] – [[diofantska enačba]] – [[diofantska množica]] – [[Diokles]] – [[Dioklesova cisoida]] – [[Dionisidor]] – {{sopomenka|[[dipiramida]]}} – <!-- == bipiramida --> [[Gabriel Andrew Dirac|Dirac, Gabriel Andrew]] – {{sopomenka|[[Diracov izrek]]}} – <!-- == Hamiltonova pot --> [[Paul Adrien Maurice Dirac|Dirac, Paul Adrien Maurice]] – [[Diracova funkcija delta]] – [[direktni produkt]] – [[direktrisa]] – [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet|Dirichlet, Johann Peter Gustav Lejeune]] – [[Dirichletov integral]] – [[Dirichletov izrek]] – [[Dirichletov izrek o aritmetičnih zaporedjih]] – [[Dirichletov izrek o enotah]] – [[Dirichletov karakter]] – [[Dirichletov praštevilski izrek]] – [[Dirichletova L-funkcija]] – [[Dirichletova funkcija beta]] – [[Dirichletova funkcija eta]] – [[Dirichletova funkcija lambda]] – [[Dirichletova konvolucija]] – [[Dirichletova vrsta]] – [[Dirichletovo jedro]] – [[disdiakisni triakontaeder]] – [[disfenoid]] – [[disjunktna unija grafov]] – [[disjunktni množici]] – <!-- tuji množici --> [[diskretna Fourierova transformacija]] – [[diskretna kosinusna transformacija]] – [[diskretna grupa]] – [[diskretna matematika]] – [[diskretna slučajna spremenljivka]] – [[diskretni logaritem]] – [[diskretni prostor]] – [[diskriminanta]] – [[diskriminantna analiza]] – [[distributivnost]] – [[divergenca]] – [[divergentna vrsta]] – {{sopomenka|[[DMFA]]}} – <!-- Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije --> [[Roland Lvovič Dobrušin|Dobrušin, Roland Lvovič]] – [[dodekaeder]] – [[dodekaedrski graf]] – [[Matematični dokaz|dokaz]] – [[dokaz Bertrandove domneve]] – [[dokaz s protislovjem]] – [[dokaz s sklepanjem]] – {{sopomenka|[[dokaz z indukcijo]]}} – <!-- == matematična indukcija --> [[dokaz z neskončnim spustom]] – [[dolga premica (topologija)]] – [[določljivo število]] – [[dolžina]] – [[dolžina loka]] – <!-- dolžina loka krivulje, rektifikacija krivulje --> {{sopomenka|[[dolžina loka krivulje]]}} – <!-- == dolžina loka, rektifikacija krivulje --> [[domena (teorija kolobarjev)]] – [[domneva]] – [[domneva Bunjakovskega]] – [[domneva kontinuuma]] – [[domneva praštevilskih dvojčkov]] – [[Domninos]] – [[Simon Kirwan Donaldson|Donaldson, Simon Kirwan]] – [[Christian Andreas Doppler|Doppler, Christian Andreas]] – [[dotik (matematika)|dotik]] – [[dotikališče]] – [[dotikalnica]] – <!-- tangenta --> [[Jesse Douglas|Douglas, Jesse]] – [[drevo (teorija grafov)]] – [[drevo (teorija množic)]] – [[drevo (teorija števil)]] – [[drsna ravnina]]- {{sopomenka|[[drsna simetrija]]}} – <!-- == drsno zrcaljenje --> [[drsno zrcaljenje]] – [[druga ekscentričnost]] – [[druga izsrednost]] – [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije]] – [[družabno število]] – [[družina krivulj]] – [[družina politopov]] – [[Marcus du Sautoy|du Sautoy, Marcus]] – [[dualni polieder]] – [[dualni prostor]] – [[dualno število]] – [[dualnost (matematika)|dualnost]] – [[Jean Marie Constant Duhamel|Duhamel, Jean Marie Constant]] – [[duocilinder]] – <!-- dvojni valj --> [[duoprizma]] – <!-- dvojna prizma --> [[Charles Dupin|Dupin, Charles]] – [[Dupinova ciklida]] – [[Dupinova indikatrika]] – {{sopomenka|[[dva]]}} – <!-- == 2 (število) --> {{sopomenka|[[dvajset]]}} – <!-- == 20 (število) --> [[dvajsetkotnik]] – {{sopomenka|[[dvanajst]]}} – <!-- == 12 (število) --> [[dvanajsti koren števila 2]] – [[dvanajstkotnik]] – [[dvanajststrana prizma]] – [[dvočlena relacija]] – [[dvočlena operacija]] – [[dvočleni operator]] – {{sopomenka|[[dvočlenik]]}} – <!-- == binom --> [[dvodelni graf]] – [[dvojiška Golayjeva koda]] – [[dvojiška matrika]] – <!-- binarna matrika --> [[dvojiška oktaedrska simetrija]] – [[dvojiški logaritem]] – <!-- binarni logaritem --> {{sopomenka|[[dvojiški številski sestav]]}} – <!-- == dvojiški številski sistem --> [[dvojiški številski sistem]] – [[dvojiško zaporedje]] – [[dvojna fakulteta]] – {{sopomenka|[[dvojna prizma]]}} – <!-- == duoprizma --> [[dvojna rešetka]] – [[dvojni stožec]] – [[dvojni ulomek]] – {{sopomenka|[[dvojni valj]]}} – <!-- == duocilinder --> [[dvojno prisekavanje]] – [[dvojno stohastična matrika]] – [[dvokotnik]] – [[dvorazmerje]] – [[dvorazsežni prostor]] – [[Dynkinov diagram]] – [[Džu Šidžje]] – <!-- Ču Šidžije --> == E == [[e (matematična konstanta)|e]] – [[Samuel Earnshaw|Earnshaw, Samuel]] – [[Arthur Stanley Eddington|Eddington, Arthur Stanley]] – [[edinstveno praštevilo]] – [[Thomas Alva Edison|Edison, Thomas Alva]] – [[Jack Edmonds|Edmonds, Jack]] – [[Edmondsova matrika]] – [[Harold Mortimer Edwards|Edwards, Harold Mortimer]] – [[egipčanski trikotnik]] – [[egipčanski ulomek]] – [[Paul Ehrenfest|Ehrenfest, Paul]] – [[Albert Einstein|Einstein, Albert]] – [[Einsteinova uganka]] – [[David Eisenbud|Eisenbud, David]] – [[Luther Pfahler Eisenhart|Eisenhart, Luther Pfahler]] – [[Ferdinand Gotthold Max Eisenstein|Eisenstein, Ferdinand Gotthold Max]] – [[Eisenstein-Kroneckerjevo število]] – [[Eisensteinov ideal]] – [[Eisensteinov izrek]] – [[Eisensteinov kriterij]] – {{sopomenka|[[Eisensteinov recipročnostni zakon]]}} – <!-- == Eisensteinova recipročnost --> [[Eisensteinova recipročnost]] – <!-- Eisensteinov recipročnostni zakon --> [[Eisensteinova trojica]] – [[Eisensteinova vsota]] – [[Eisensteinove vrste]] – [[Eisensteinovo celo število]] – [[Eisensteinovo praštevilo]] – [[eksaktne trigonometrične vrednosti]] – [[ekscentričnost]] – <!-- == izsrednost --> [[eksplicitna funkcija]] – [[eksponent]] – [[eksponent matrike]] – [[eksponentna funkcija]] – [[eksponentni integral]] – <!-- integralna eksponentna funkcija --> [[ekstrem]] – [[ekstrem funkcije]] – [[ekstremalna kombinatorika]] – [[ekvipolentnost]] – [[ekvivalenčna relacija]] – [[ekvivalenčni razred]] – [[element (matematika)|element]] – {{sopomenka|[[element množice]]}} – <!-- element(matematika) --> [[elementarna algebra]] – [[elementarna funkcija]] – [[elementarna specialna funkcija]] – [[elementarni dokaz]] – [[elipsa]] – [[elipsoid]] – [[eliptična funkcija]] – [[eliptična Gaussova vsota]] – [[eliptična geometrija]] – {{sopomenka|[[eliptična hiperboloida]]}} – <!-- == hiperboloid --> [[eliptična krivulja]] – [[eliptična parcialna diferencialna enačba]] – [[eliptični integral]] – [[eliptični logaritem]] – [[Noam David Elkies|Elkies, Noam David]] – [[Embree-Trefethenova konstanta]] – {{sopomenka|[[ena]]}} – <!-- == 1 (število) --> [[enačaj]] – [[enačba]] – [[enačba Čebišova]] – [[enačba četrte stopnje]] – [[enačba Ljapunova]] – [[enačba Markova]] – [[enačba pete stopnje]] – [[enačba tipa KPP]] – {{sopomenka|[[enajst]]}} – <!-- == 11 (število) --> [[enajstkotnik]] – [[enajststrana prizma]] – [[enakokotna spirala]] – [[enakokotni mnogokotnik]] – [[enakokraki trapez]] – [[enakokraki trikotnik]] – [[enakomerna konvergenca]] – [[enakomerna zveznost]] – [[enakostranični trikotnik]] – [[enakostranični mnogokotnik]] – [[enakostranični petkotnik]] – [[enakost (matematika)|enakost]] – [[enakoštevčno število]] – [[Encyclopedia of Mathematics]] – [[Encyclopedia of Triangle Centers]] – [[endomorfizem]] – [[eneaeder]] – [[Friedrich Engel (matematik)|Engel, Friedrich]] – [[Engelov razvoj]] – [[Engelova vrsta]] – [[Björn Engquist|Engquist, Björn]] – {{sopomenka|[[enica]]}} – <!-- == 1 (število) --> [[eniški številski sistem]] – [[Alfred Enneper|Enneper, Alfred]] – [[Enneperjeva ploskev]] – [[enočlena operacija]] – <!-- unarna operacija --> {{sopomenka|[[enočlenik]]}} – <!-- == monom --> [[enokotnik]] – [[enolična funkcija]] – [[enolična razcepitev]] – [[enorazsežne simetrijske grupe]] – [[enorazsežni prostor]] – [[enostavna grupa]] – [[enostavna Liejeva grupa]] – {{sopomenka|[[enostavni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek, navadni verižni ulomek, pravilni verižni ulomek --> [[enota (matematika)|enota]] – [[enota (teorija kolobarjev)]] – [[enotina stopnica]] – {{sopomenka|[[enotni vektor]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[enotno popolno število]] – [[enotska funkcija]] – [[enotska grupa]] – [[enotska hiperbola]] – [[enotska kocka]] – [[enotska krogla]] – [[enotska matrika]] – [[enotski interval]] – [[enotski krog]] – [[enotski ulomek]] – [[enotski vektor]] – {{sopomenka|[[enotski vektor smeri vektorja]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[Federigo Enriques|Enriques, Federigo]] – [[Enriques-Kodairova razvrstitev ploskev]] – [[enumerativna geometrija]] – [[enumerativna kombinatorika]] – [[enumerativna teorija grafov]] – [[epicikloida]] – [[epispirala]] – [[epitrohoida]] – [[Eratosten]] – [[Eratostenovo rešeto]] – [[Eratostenovo sito]] – [[Paul Erdős|Erdős, Paul]] – [[Erdős-Borweinova konstanta]] – [[Erdős-Burrova domneva]] – [[Erdős-Faber-Lovászova domneva]] – [[Erdős-Grahamova domneva]] – [[Erdős-Gyárfásova domneva]] – [[Erdős-Heilbronnova domneva]] – [[Erdős-Kacev izrek]] – [[Erdős-Mengerjeva domneva]] – [[Erdős-Mordellova domneva]] – [[Erdős-Radov izrek]] – [[Erdős-Rubin-Taylorjeva domneva]] – [[Erdős-Stewartova domneva]] – [[Erdős-Strausova domneva]] – [[Erdős-Turanova domneva]] – [[Erdős-Wintnerjev izrek]] – [[Erdős-Woodsova domneva]] – [[Erdőseva domneva o deljivosti brez kvadrata]] – [[Erdősevo število]] – [[ergodičnost]] – [[ergodična teorija]] – [[Agner Krarup Erlang|Erlang, Agner Krarup]] – [[Erlangenski program]] – [[Ernest Benjamin Esclangon|Esclangon, Ernest Benjamin]] – [[William Esson|Esson, William]] – [[Andreas von Ettingshausen|Ettingshausen, Andreas von]] – [[Leonhard Euler|Euler, Leonhard]] – [[Euler-Boolova vsota]] – [[Euler-Darbouxjeva enačba]] – [[Euler-Maclaurinova formula]] – [[Euler-Maclaurinova metoda seštevanja]] – [[Euler-Mascheronijeva konstanta]] – {{sopomenka|[[Euler-Poincaréjeva karakteristika]]}} – <!-- == Eulerjeva karakteristika --> [[Euler-Poisson-Darbouxjeva enačba]] – {{sopomenka|[[Euler-Riemannova funkcija zeta]]}} – <!-- == Riemannova funkcija zeta --> [[Eulerjev diagram]] – [[Eulerjev disk]] – [[Eulerjev integral]] – [[Eulerjev izrek]] – [[Eulerjev izrek o poliedrih]] – [[Eulerjev izrek za vrtenje]] – [[Eulerjev kriterij]] – [[Eulerjev kvader]] – [[Eulerjev obrazec]] – [[Eulerjev obhod]] – [[Eulerjev polinom]] – [[Eulerjev produkt]] – [[Eulerjev sistem]] – [[Eulerjeva domneva]] – [[Eulerjeva enačba]] – [[Eulerjeva enačba četrte stopnje]] – [[Eulerjeva enakost štirih kvadratov]] – [[Eulerjeva funkcija]] – [[Eulerjeva funkcija fi]] – {{sopomenka|[[Eulerjeva funkcija gama]]}} – <!-- == funkcija gama --> [[Eulerjeva karakteristika]] – [[Eulerjeva mera]] – [[Eulerjeva opeka]] – [[Eulerjeva premica]] – {{sopomenka|[[Eulerjeva sumacijska metoda]]}} – <!-- == Eulerjeva vsota --> [[Eulerjeva srečna števila]] – [[Eulerjeva transformacija]] – [[Eulerjeva vsota]] – [[Eulerjevi koti]] – [[Eulerjevo število]] – {{sopomenka|[[eulerjevski logaritemski integral]]}} – <!-- == ordinatni logaritemski integral --> [[Max Euwe|Euwe, Max]] – [[Griffith Conrad Evans|Evans, Griffith Conrad]] – [[Lawrence Craig Evans|Evans, Lawrence Craig]] – [[Evdem]] – [[Evdoks]] – [[Evdoksova kampila]] – [[Evklid]] – [[Evklid-Eulerjev izrek]] – [[Evklid-Mullinovo zaporedje]] – [[Evklidov algoritem]] – {{sopomenka|[[Evklidova izreka]]}} – <!-- == izreka o katetah --> [[Evklidov izrek o praštevilih]] – [[Evklidova lema]] – [[Evklidovo število]] – [[evklidska geometrija]] – [[evklidska grupa]] – {{sopomenka|[[evklidska metrika]]}} – <!-- == evklidska razdalja --> [[evklidska norma]] – [[evklidska ravnina]] – [[evklidska razdalja]] – <!-- evklidska metrika --> [[evklidski prostor]] – {{sopomenka|[[evklidski vektor]]}} – <!-- == vektor (matematika) --> [[evolventa]] – {{sopomenka|[[evolventa krožnice]]}} – <!-- == evolventa --> [[evoluta]] – [[Evropski matematični Kenguru]] – [[Evtokij]] – [[Exetrova točka]] – == F == [[Francesco Faà di Bruno|Faà di Bruno, Francesco]] – [[Faà di Brunova formula]] – [[faceta (matematika)|faceta]] – [[facetiranje]] – [[Ljudvig Dimitrijevič Faddejev|Faddejev, Ljudvig Dimitrijevič]] – [[faktor]] – [[faktoriela]] – [[faktorizacija]] – [[faktorska grupa]] – [[fakulteta (funkcija)|fakulteta]] – [[Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper]] – [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani]] – [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru]] – [[fakultetno praštevilo]] – [[Gerd Faltings|Faltings, Gerd]] – [[Gino Fano|Fano, Gino]] – [[Luigi Fantappiè|Fantappiè, Luigi]] – [[Fareyjevo zaporedje]] – [[Al-Farisi|Farisi, Al-]] – [[Jean Favard|Favard, Jean]] – [[Favardova konstanta]] – [[Ralph Jasper Faudree|Faudree, Ralph Jasper]] – [[Faulhaberjeva formula]] – [[Charles Louis Fefferman|Fefferman, Charles Louis]] – [[Mitchell Jay Feigenbaum|Feigenbaum, Mitchell Jay]] – [[Feigenbaumova konstanta]] – <!-- Feigenbaumovi konstanti --> [[Feigenbaumovi konstanti]] – [[Walter Feit|Feit, Walter]] – [[Vilim Srećko Feller|Feller, Vilim Srečko]] – [[Pierre de Fermat|Fermat, Pierre de]] – [[Fermatov izrek o mnogokotniških številih]] – [[Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku]] – [[Fermatov izrek o stacionarnih točkah]] – [[Fermatov izrek o vsotah dveh kvadratov]] – [[Fermatov mali izrek]] – [[Fermatov veliki izrek]] – {{sopomenka|[[Fermatov zadnji izrek]]}} – <!-- == Fermatov veliki izrek --> [[Fermatova krivulja]] – [[Fermatova metoda razcepa]] – [[Fermatova spirala]] – [[Fermatovo praštevilo]] – [[Fermatovo število]] – [[Lodovico Ferrari|Ferrari, Lodovico]] – [[Scipione del Ferro|Ferro, Scipione del]] – [[Abram Iljič Fet|Fet, Abram Iljič]] – [[Feuerbachova krožnica]] – <!-- == krog (krožnica) devetih točk --> [[Feuerbachova točka]] – [[Richard Phillips Feynman|Feynman, Richard Phillips]] – [[Feynman-Kaceva formula]] – [[Leonardo Fibonacci|Fibonacci, Leonardo]] – [[Fibonaccijeva enakost]] – [[Fibonaccijevo število]] – [[Fibonaccijevo zaporedje]] – [[Fieldenova stolica za čisto matematiko]] – [[Fieldsova medalja]] – [[figurativno število]] – [[Grigorij Mihajlovič Fihtengolc|Fihtengolc, Grigorij Mihajlovič]] – {{sopomenka|[[fiksna točka]]}} – <!-- == negibna točka, stacionarna točka --> [[Aleksej Fjodorovič Filippov|Filippov, Aleksej Fjodorovič]] – [[Filolaj]] – [[Filon]] – [[filozofija matematike]] – [[filter]] – [[Thomas Fincke|Fincke, Thomas]] – [[Henry Burchard Fine|Fine, Henry Burchard]] – [[Benjamin Franklin Finkel|Finkel, Benjamin Franklin]] – [[Michael Ellis Fisher|Fisher, Michael Ellis]] – [[Thomas Scott Fiske|Fiske, Thomas Scott]] – [[Jevgraf Stepanovič Fjodorov|Fjodorov, Jevgraf Stepanovič]] – [[Pavel Aleksandrovič Florenski|Florenski, Pavel Aleksandrovič]] – [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]] – [[Tuval Foguel|Foguel, Tuval]] – [[Vladimir Aleksandrovič Fok|Fok, Vladimir Aleksandrovič]] – [[foliacija]] – [[Jon Folkman|Folkman, Jon]] – [[Folkmanov graf]] – [[Anatolij Timofejevič Fomenko|Fomenko, Anatolij Timofejevič]] – [[Sergej Vasiljevič Fomin|Fomin, Sergej Vasiljevič]] – [[Lester Randolph Ford|Ford, Lester Randolph]] – [[Fordov krog]] – [[Lester Randolph Ford mlajši|Ford, Lester Randolph mlajši]] – [[formalna potenčna vrsta]] – [[formula]] – [[formula BBP]] – <!-- == Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, Plouffejeva formula --> [[Andrew Russell Forsyth|Forsyth, Andrew Russell]] – [[Joseph Fourier|Fourier, Joseph]] – [[Fourierov integral]] – [[Fourierova analiza]] – [[Fourierova transformacija]] – [[Fourierova vrsta]] – [[Fourierovo število]] – [[Fourierovo zaporedje]] – [[Ralph Howard Fowler|Fowler, Ralph Howard]] – [[Adolf Abraham Halevi Fraenkel|Fraenkel, Adolf Abraham Halevi]] – [[Aviezri Fraenkel|Fraenkel, Aviezri]] – [[fraktal]] – [[fraktal Ljapunova]] – [[fraktalna geometrija]] – [[fraktalna razsežnost]] – [[Franel-Landauov izrek]] – [[Philipp Frank|Frank, Philipp]] – [[Giovanni Frattini|Frattini, Giovanni]] – [[Frattinijeva podgrupa]] – [[Maurice René Fréchet|Fréchet, Maurice René]] – [[Erik Ivar Fredholm|Fredholm, Erik Ivar]] – [[Michael Hartley Freedman|Freedman, Michael Hartley]] – [[Friedrich Ludwig Gottlob Frege|Frege, Friedrich Ludwig Gottlob]] – [[Jean Frédéric Frenet|Frenet, Jean Frédéric]] – [[Bernard Frénicle de Bessy|Frénicle de Bessy, Bernard]] – [[Igor Borisovič Frenkel|Frenkel, Igor Borisovič]] – [[Fresnelov integral]] – [[Fresnelova transformacija]] – [[Amédée-François Frézier|Frézier, Amédée-François]] – [[John Benjamin Friedlander|Friedlander, John Benjamin]] – [[Aleksander Aleksandrovič Fridman|Fridman, Aleksander Aleksandrovič]] – [[Friedmanovo število]] – [[Kurt Otto Friedrichs|Friedrichs, Kurt Otto]] – [[Johannes Acronius Frisius|Frisius, Johannes Acronius]] – [[Regnier Gemma Frisius|Frisius, Regnier Gemma]] – [[frizijska grupa]] – [[Ferdinand Georg Frobenius|Frobenius, Ferdinand Georg]] – [[Jürg Fröhlich|Fröhlich, Jürg]] – [[Lazarus Immanuel Fuchs|Fuchs, Lazarus Immanuel]] – [[fundamentalna domena]] – [[fundamentalna grupa]] – <!-- osnovna grupa --> [[funkcija]] – [[funkcija beta]] – [[funkcija Čebišova]] – [[funkcija deliteljev]] – [[funkcija digama]] – [[funkcija gama]] – [[funkcija identitete]] – [[funkcija kvantilov]] – [[funkcija Ljapunova]] – [[funkcija Minkowskega]] – [[funkcija napake]] – [[funkcija omega]] – [[funkcija poligama]] – [[funkcija predznaka]] – [[funkcija sigma]] – [[funkcija theta]] – [[funkcija trigama]] – [[funkcija verjetnosti]] – [[funkcija Z]] – [[funkcijska enačba]] – [[funkcijska vrsta]] – [[funkcionalna analiza]] – [[funktor]] – [[Hillel Furstenberg|Furstenberg, Hillel]] – [[Furstenberg-Sárközyjev izrek]] – [[Nicolaus Fuss|Fuss, Nicolaus]] – [[Pavel Nikolajevič Fuss|Fuss, Pavel Nikolajevič]] – == G == [[Galileo Galilei|Galilei, Galileo]] – [[Galilejeva grupa]] – [[Galilejeva spirala]] – [[Galilejeva transformacija]] – [[Évariste Galois|Galois, Évariste]] – [[Galoisova povezava]] – [[Galoisova teorija]] – [[Lars Gårding|Gårding, Lars]] – [[Martin Gardner|Gardner, Martin]] – [[Gavs|Gauss]] – [[Carl Friedrich Gauss|Gauss, Carl Friedrich]] – [[Gauss-Jordanova eliminacija]] – [[Gauss-Jordanova metoda]] – [[Gauss-Kronrodova kvadraturna formula]] – [[Gauss-Kuzminova porazdelitev]] – [[Gauss-Legendrov algoritem]] – [[Gauss-Wantzlov izrek]] – [[Gaussov integral napak]] – [[Gaussov izrek]] – [[Gaussov oklepaj]] – [[Gaussov problem o krogu]] – [[Gaussov verižni ulomek]] – [[Gaussova diferencialna enačba]] – <!-- == hipergeometrična diferencialna enačba --> [[Gaussova eliminacijska metoda]] – [[Gaussova funkcija]] – [[Gaussova hipergeometrična funkcija]] – <!-- == hipergeometrična funkcija, navadna hipergeometrična funkcija --> [[Gaussova konstanta]] – [[Gaussova krivulja]] – [[Gaussova lema]] – [[Gaussova lema (polinomi)]] – [[Gaussova lema (teorija števil)]] – [[Gaussova porazdelitev verjetnosti]] – {{sopomenka|[[Gaussova ravnina]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> [[Gaussova ukrivljenost]] – [[Gaussova vsota]] – [[Gaussovo celo število]] – [[Gaussovo praštevilo]] – [[Gaussovo število]] – <!-- == Gaussovo praštevilo --> [[gaussovska mera]] – [[Leopold Gegenbauer|Gegenbauer, Leopold]] – [[Gegenbauerjevi polinomi]] – [[Izrail Mojisejevič Gelfand|Gelfand, Izrail Mojisejevič]] – [[Gelfand-Mazurjev izrek]] – [[Aleksander Osipovič Gelfond|Gelfond, Aleksander Osipovič]] – [[Gelfond-Schneiderjeva konstanta]] – [[Gelfondova konstanta]] – [[Henry Gellibrand|Gellibrand, Henry]] – [[Gemin]] – [[generativna funkcija]] – [[generator]] – [[generatorska matrika]] – [[generatrisa]] – [[Gerhard Gentzen|Gentzen, Gerhard]] – [[geodetka]] – <!-- geodetska črta --> [[geodetska črta]] – <!-- == geodetka --> [[Geometriae Dedicata]] – [[geometrična kombinatorika]] – [[geometrična sredina]] – <!-- geometrijska sredina --> [[geometrična teorija grup]] – [[geometrična teorija mere]] – [[geometrična teorija števil]] – <!-- geometrijska teorija števil --> [[geometrična topologija]] – <!-- geometrijska topologija --> [[geometrična vrsta]] – <!-- geometrijska vrsta --> {{sopomenka|[[geometrično mesto]]}} – <!-- == geometrijsko mesto točk --> {{sopomenka|[[geometrično zaporedje]]}} – <!-- == geometrijsko zaporedje --> [[geometrija]] – [[geometrija mrež]] – [[geometrija premic]] – [[geometrija števil]] – [[geometrijska algebra]] – [[geometrijska konstrukcija]] – <!-- konstrukcije z ravnilom in šestilom --> {{sopomenka|[[geometrijska sredina]]}} – <!-- == geometrična sredina --> [[geometrijska teorija števil]] – <!-- == geometrična teorija števil --> [[geometrijska topologija]] – <!-- == geometrična topologija --> {{sopomenka|[[geometrijska vrsta]]}} – <!-- == geometrična vrsta --> [[geometrijski lik]] – [[geometrijsko mesto točk]] – [[geometrijsko telo]] – [[geometrijsko zaporedje]] – <!-- geometrično zaporedje --> [[Gergonnova točka]] – [[Sophie Germain|Germain, Sophie]] – [[Camille-Christophe Gerono|Gerono, Camille-Christophe]] – [[Geronova lemniskata]] – [[Semjon Aranovič Geršgorin|Geršgorin, Semjon Aranovič]] – [[Marin Getaldić|Getaldić, Marin]] – [[giracija (geometrija)|giracija]] – [[giroid]] – [[giro podaljšana kvadratna bipiramida]] – [[giro podaljšana kvadratna piramida]] – [[giro podaljšana tristrana bikupola]] – [[giro podaljšana tristrana kupola]] – [[Nikolaj Maksimovič Gjunter|Gjunter, Nikolaj Maksimovič]] – [[gladka funkcija]] – [[gladka mnogoterost]] – [[gladko število]] – [[James Whitbread Lee Glaisher|Glaisher, James Whitbread Lee]] – [[Glaisherjev izrek]] – [[Glaisher-Kinkelinova konstanta]] – [[glavna diagonala]] – [[glavna ukrivljenost]] – [[glavna vejitev]] – [[Andrew Mattei Gleason|Gleason, Andrew Mattei]] – [[James Gilbert Glimm|Glimm, James Gilbert]] – [[gnomon (oblika)|gnomon]] – [[Kurt Gödel|Gödel, Kurt]] – [[Gödlov izrek o neodločljivosti]] – [[Gödlova izreka o nepopolnosti]] – [[Gödlovo število]] – [[Marcel Jules Edouard Golay|Golay, Marcel Jules Edouard]] – [[Golayjeva koda]] – [[Christian Goldbach|Goldbach, Christian]] – [[Goldbachova domneva]] – [[Goldbachova šibka domneva]] – [[Goldbergov polieder]] – [[gömböc]] – [[Benjamin Gompertz|Gompertz, Benjamin]] – [[Gompertzeva konstanta]] – [[goniometrična enačba]] – [[goniometrična funkcija]] – [[goniometrija]] – [[Chaim Goodman-Strauss|Goodman-Strauss, Chaim]] – [[Reuben Louis Goodstein|Goodstein, Reuben Louis]] – [[Goodsteinov izrek]] – [[Goodwin-Statonov integral]] – [[Paul Albert Gordan|Gordan, Paul Albert]] – [[Bill Gosper|Gosper, Bill]] – [[Gosperjeva krivulja]] – [[William Sealy Gosset|Gosset, William Sealey]] – [[gosta množica]] – [[gostota (geometrija)]] – [[gostota pakiranja]] – [[gostota verjetnosti]] – [[Édouard Goursat|Goursat, Édouard]] – [[William Timothy Gowers|Gowers, William Timothy]] – [[Judith Victor Grabiner|Grabiner, Judith Victor]] – [[Stjepan Gradić|Gradić, Stjepan]] – [[gradient]] – [[graf]] – [[graf (matematika)]] – [[graf funkcije]] – [[graf prirezane kocke]] – [[graf prirezanega dodekaedra]] – [[graf prisekane kocke]] – [[graf prisekanega dodekaedra]] – [[graf prisekanega ikozaedra]] – [[graf prisekanega ikozidodekaedra]] – [[graf prisekanega kubooktaedra]] – [[graf prisekanega oktaedra]] – [[graf prisekanega tetraedra]] – [[Ronald Lewis Graham|Graham, Ronald Lewis]] – [[Grahamovo število]] – [[Jørgen Pedersen Gram|Gram, Jørgen Pedersen]] – [[Gram-Schmidtov proces]] – [[Gramova matrika]] – [[Gramova točka]] – [[Luigi Guido Grandi|Grandi, Luigi Guido]] – [[Grandijeva vrsta]] – [[Andrew Granville|Granville, Andrew]] – [[Graphs and Combinatorics]] – [[Hermann Günther Grassmann|Grassmann, Hermann Günther]] – [[Grassmann-Cayleyjeva algebra]] – [[John Thomas Graves|Graves, John Thomas]] – [[Ben Joseph Green|Green, Ben Joseph]] – [[Green-Taojev izrek]] – [[George Green|Green, George]] – [[Greenova funkcija]] – [[James Gregory|Gregory, James]] – [[Gregoryjevo število]] – [[Emanuels Grinbergs|Grinbergs, Emanuels]] – [[Grinbergsov izrek]] – [[Fridrik Grisogono|Grisogono, Fridrik]] – [[Marcel Grossmann|Grossmann, Marcel]] – [[Alexander Grothendieck|Grothendieck, Alexander]] – [[grške številke]] – [[grško-latinski kvadrat]] – [[grupa (matematika)|grupa]] – [[grupa izometrij]] – [[grupa na premici]] – [[grupa osmerka]] – [[grupa par]] – [[grupa permutacij]] – <!-- permutacijska grupa --> [[grupa preslikav s pokritjem]] – {{sopomenka|[[grupa simetrije]]}} – <!-- == simetrijska grupa --> {{sopomenka|[[grupa simetrij]]}} – <!-- == simetrijska grupa --> [[grupa vozla]] – [[grupa vrtenj]] – [[grupni objekt]] – [[grupoid]] – [[grupoid (teorija kategorij)]] – [[Christoph Gudermann|Gudermann, Christoph]] – [[Gudermannova funkcija]] – [[Paul Guldin|Guldin, Paul]] – [[Guo Šoudžing]] – == H == [[Alfréd Haar|Haar, Alfréd]] – [[Haarova mera]] – [[Leonid Genrihovič Hačijan|Hačijan, Leonid Genrihovič]] – [[Jacques Salomon Hadamard|Hadamard, Jacques Salomon]] – [[Hadamardov izrek o treh krožnicah]] – [[Hadamardova koda]] – [[Hadamardova matrika]] – [[Hadamardova transformacija]] – [[Johann George Hagen|Hagen, Johann George]] – [[Hans Hahn|Hahn, Hans]] – [[Hahn-Banachov izrek]] – [[ibn al-Haitam]] – [[Omar Hajam|Hajam, Omar]] – [[András Hajnal|Hajnal, András]] – [[Marshall Hall (matematik)|Hall, Marshall]] – [[Philip Hall|Hall, Philip]] – [[Edmond Halley|Halley, Edmond]] – [[Georg Hamel|Hamel, Georg]] – [[Hamelova razsežnost]] – [[Richard Streit Hamilton|Hamilton, Richard Streit]] – [[William Rowan Hamilton|Hamilton, William Rowan]] – [[Hamiltonov cikel]] – [[Hamiltonova funkcija]] – [[Hamiltonova pot]] – [[Richard Wesley Hamming|Hamming, Richard Wesley]] – [[Hammingova koda]] – [[Hermann Hankel|Hankel, Hermann]] – [[Hankelova funkcija]] – [[Hankelova kontura]] – [[Hankelova matrika]] – [[Hankelova transformacija]] – [[hanojski stolpi]] – <!-- problem Hanojskega stolpa --> [[Frank Harary|Harary, Frank]] – [[Godfrey Harold Hardy|Hardy, Godfrey Harold]] – [[Hardy-Ramanudžanov izrek]] – {{sopomenka|[[Hardy-Ramanudžanovo število]]}} – <!-- == 1792 --> [[harmonična analiza]] – [[harmonična četverka]] – [[harmonična sredina]] – [[harmonična vrsta]] – [[harmonično število]] – [[Harshadovo število]] – [[Hartleyjeva transformacija]] – [[Douglas Rayner Hartree|Hartree, Douglas Rayner]] – [[Helmut Hasse|Hasse, Helmut]] – [[Hassejev diagram]] – [[Johan Håstad|Håstad, Johan]] – [[Felix Hausdorff|Hausdorff, Felix]] – [[Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost]] – [[Hausdorffov prostor]] – [[Hausdorffova mera]] – [[Hausdorffova razsežnost]] – <!-- == Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost --> [[Roger Heath-Brown|Heath-Brown, Roger]] – [[Oliver Heaviside|Heaviside, Oliver]] – [[Heavisidova funkcija]] – <!-- Heavisidova skočna funkcija --> [[Heavisidova koračna funkcija]] – <!-- == Heavisidova skočna funkcija --> [[Heavisidova skočna funkcija]] – <!-- Heavisidova koračna funkcija --> [[hebrejske številke]] – [[Erich Hecke|Hecke, Erich]] – [[Heckejev operator]] – [[Stephen Travis Hedetniemi|Hedetniemi, Stephen Travis]] – [[Hedetniemijeva domneva]] – [[Kurt Heegner|Heegner, Kurt]] – [[Heegnerjeva lema]] – [[Heegnerjeva točka]] – [[Heegnerjevo število]] – [[Eduard Heine|Heine, Eduard]] – [[Heine-Borelov izrek]] – [[heksaeder]] – {{sopomenka|[[heksaedrski graf]]}} – <!-- == kockin graf --> {{sopomenka|[[heksagon]]}} – <!-- ==šestkotnik --> [[heksagram]] – [[heksahemioktakron]] – {{sopomenka|[[heksahoron]]}} – <!-- ==> polihoron --> [[helikoid]] – [[John Hellins|Hellins, John]] – [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|Helmholtz, Hermann Ludwig Ferdinand von]] – [[Helmholtzev razstavitveni izrek]] – <!-- Helmholtzev dekompozicijski izrek, snovni izrek vektorskega računa --> {{sopomenka|[[Helmholtzev dekompozicijski izrek]]}} – <!-- == Helmholtzev razstavitveni izrek --> {{sopomenka|[[hemidodekaeder]]}} – <!-- == poldodekaeder --> {{sopomenka|[[hemiikozaeder]]}} – <!-- == polikozaeder --> {{sopomenka|[[hemikocka]]}} – <!-- == polkocka --> {{sopomenka|[[hemioktaeder]]}} – <!-- == poloktaeder --> {{sopomenka|[[hemipolieder]]}} – <!-- == polpolieder --> [[hendekaeder]] – {{sopomenka|[[hendekagon]]}} – <!-- == enajstkotnik --> [[Hénonova preslikava]] – [[heptaeder]] – {{sopomenka|[[heptagon]]}} – <!-- == sedemkotnik --> [[Herman Koroški]] – [[Tiberius Hemsterhuis|Hemsterhuis, Tiberius]] – [[Charles Hermite|Hermite, Charles]] – [[Hermite-Lindemann-Weierstassov izrek]] – [[Hermite-Lindemannov izrek]] – [[Hermitov izrek]] – [[Hermitov polinom]] – [[hermitska matrika]] – [[hermitski operator]] – [[Heron]] – [[Heronov štirikotnik]] – [[Heronova enačba]] – {{sopomenka|[[Heronova metoda]]}} – <!-- == babilonska metoda --> [[heronski trikotnik]] – [[Herschlov graf]] – [[Ludwig Otto Hesse|Hesse, Ludwig Otto]] – [[Hessejeva matrika]] – [[Karl Heun|Heun, Karl]] – [[Heunova enačba]] – [[Heunova funkcija]] – [[Heunova metoda]] – [[Hendrik van Heuraet|Heuraet, Hendrik van]] – [[Higgsovo praštevilo]] – [[Nicholas John Higham|Higham, Nicholas John]] – [[David Hilbert|Hilbert, David]] – [[Hilbert-Speiserjev izrek]] – [[Hilbert-Waringov izrek]] – [[Hilbertov izrek 90]] – [[Hilbertov izrek o ničlah]] – [[Hilbertov paradoks velikega hotela]] – [[Hilbertov prostor]] – [[Hilbertov prostor z reprodukcijskim jedrom]] – [[Hilbertov simbol]] – [[Hilbertova kocka]] – [[Hilbertova krivulja]] – [[Hilbertova matrika]] – [[Hilbertova transformacija]] – [[Hilbertovi problemi]] – {{sopomenka|[[Hilbertovo število]]}} – <!-- == Gelfond-Schneiderjeva konstanta --> [[George William Hill|Hill, George William]] – [[Hillova determinanta]] – [[Hillova enačba (matematika)|Hillova enačba]] – [[Aleksander Jakovljevič Hinčin|Hinčin, Aleksander Jakovljevič]] – {{sopomenka|[[Hinčin-Lévyjeva konstanta]]}} – <!-- == Lévyjeva konstanta --> [[Hinčinov izrek]] – [[Hinčinova harmonična sredina]] – [[Hinčinova konstanta]] – [[Hipas]] – [[Hipatija]] – [[hiperbola]] – [[hiperbolična funkcija]] – [[hiperbolična geometrija]] – [[hiperbolična parcialna diferencialna enačba]] – [[hiperbolična porazdelitev]] – {{sopomenka|[[hiperbolična ravnina]]}} – <!-- == hiperbolična geometrija --> [[hiperbolična spirala]] – [[hiperbolične koordinate]] – [[hiperbolični kosekans]] – [[hiperbolični kosinus]] – [[hiperbolični kotangens]] – [[hiperbolični kvaternion]] – [[hiperbolični prostor]] – [[hiperbolični sekans]] – [[hiperbolični sinus]] – [[hiperbolični tangens]] – [[hiperbolično število]] – [[hiperboloid]] – [[hipercelica]] – [[hipercelo število]] – {{sopomenka|[[hiperfakulteta]]}} – [[hipergeometrična diferencialna enačba]] – <!-- Gaussova diferencialna enačba --> [[hipergeometrična enačba]] – [[hipergeometrična funkcija]] – <!-- Gaussova hipergeometrična funkcija, navadna hipergeometrična funkcija --> [[hipergeometrična porazdelitev]] – [[hipergeometrična vrsta]] – [[hipergraf]] – [[hiperkocka]] – [[hiperkompleksno število]] – [[hiperoktaedrska grupa]] – [[hiperploskev]] – [[hiperpopolno število]] – [[hiperpovršina]] – [[hiperravnina]] – [[hiperrealno število]] – [[hipersfera]] – [[hipertranscendentno število]] – [[Hipija]] – [[Hipijeva kvadratrika]] – [[hipocikloida]] – [[hipohamiltonov graf]] – [[Hipokrat (geometer)|Hipokrat]] – [[hipopeda]] – [[hipotenuza]] – [[hipoteza]] – [[hipotrohoida]] – [[Hipsiklej]] – [[Gustave-Adolphe Hirn|Hirn, Gustave-Adolphe]] – [[Historia Mathematica]] – [[hitra Fourierova transformacija]] – [[Franc Hočevar|Hočevar, Franc]] – [[Hoffman-Singletonov graf]] – [[Hoffmanov graf]] – [[Otto Ludwig Hölder|Hölder, Otto Ludwig]] – [[holomorfna funkcija]] – [[Holtov graf]] – [[homeomorfizem]] – [[homeomorfizem grafov]] – {{sopomenka|[[homogena Lorentzeva grupa]]}} – <!-- == Lorentzeva grupa]] --> [[homogen prostor]] – [[homogene koordinate]] – [[homogeni polinom]] – [[homogenost (matematika)|homogenost]] – [[homološka grupa]] – [[homološki obroč]] – [[homomorfizem]] – [[homomorfizem grafov]] – [[homomorfizem grupe]] – [[homomorfizem kolobarja]] – [[homotopija]] – [[Hopfova algebra]] – [[Guillaume de l'Hôpital|l'Hôpital, Guillaume de]] – [[l'Hôpitalovo pravilo]] – {{sopomenka|[[l'Hospitalovo pravilo]]}} – <!-- == l'Hôpitalovo pravilo --> [[Grace Hopper|Hopper, Grace]] – [[Roger Alan Horn|Horn, Roger Alan]] – [[William George Horner|Horner, William George]] – [[Hornerjev algoritem]] – [[Hortonov graf]] – [[Maarten van den Hove|Hove, Maarten van den]] – [[William Alvin Howard|Howard, William Alvin]] – [[Fred Hoyle|Hoyle, Fred]] – [[hozoeder]] – [[Pierre Henri Hugoniot|Hugoniout, Pierre Henri]] – [[hudičeva krivulja]] – [[Humbertov izrek]] – [[Adolf Hurwitz|Hurwitz, Adolf]] – [[Hurwitzev izrek o avtomorfizmu]] – [[Hurwitzeva funkcija zeta]] – [[Hurwitzeva matrika]] – [[Hurwitzeva ploskev]] – [[Huttonova enačba]] – [[Christiaan Huygens|Huygens, Christiaan]] – == I == [[ideal (teorija kolobarjev)|ideal]] – {{sopomenka|[[ideal kolobarja]]}} – <!-- == ideal (teorija kolobarjev) --> [[idealski faktor]] – [[idealsko število]] – [[idempotentnost]] – [[idempotentna matrika]] – [[identična matrika]] – [[identična transformacija]] – [[identiteta]] – <!-- == enakost (matematika) --> [[ikozaeder]] – [[ikozaedrska simetrija]] – [[ikozaedrski graf]] – [[ikozidodekaeder]] – {{sopomenka|[[ikozikaitetragon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> {{sopomenka|[[ikozitetragon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> [[imaginarna enota]] – [[imaginarna os]] – [[imaginarno število]] – [[imena števil]] – [[imenovalec]] – [[imerzija (matematika)|imerzija]] – [[implicitna enačba]] – [[implicitna funkcija]] – [[Vasilij Grigorjevič Imšenecki|Imšenecki, Vasilij Grigorjevič]] – [[incidenčna matrika]] – [[indijske številke]] – [[indikator (matematika)|indikator]] – [[inducirani podgraf]] – [[infinitezimala]] – [[infinitezimalni račun]] – [[Albert Edward Ingham|Ingham, Albert Edward]] – [[injektivna preslikava]] – [[injektivni kogenerator]] – [[Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko]] – [[integrabilna funkcija]] – [[integracija po delih]] – [[integracija z uvedbo nove spremenljivke]] – [[integracijska konstanta]] – <!-- == aditivna konstanta, konstanta integracije --> [[integracijski interval]] – [[integral]] – [[integral Čebišova]] – {{sopomenka|[[integralna eksponentna funkcija]]}} – <!-- == eksponentni integral --> [[integralna funkcija]] – {{sopomenka|[[integralni graf]]}} – <!-- == celoštevilski graf --> {{sopomenka|[[integralni logaritem]]}} – <!-- == logaritemski integral, integralski logaritem--> [[integralni račun]] – [[integralni sinus]] – [[integralska enačba]] – [[integralska funkcija]] – [[integralska transformacija]] – {{sopomenka|[[integralski logaritem]]}} – <!-- == logaritemski integral, integralni logaritem --> [[integrand]] – [[interpolacija]] – [[interval (matematika)|interval]] – [[intuicionizem]] – [[invarianta (matematika)|invarianta]] – [[invarianta grafa]] – [[invarianta j]] – <!-- j-invarianta --> {{sopomenka|[[invariantna točka]]}} – <!-- == negibna točka --> [[inverz]] – [[inverzija (matematika)|inverzija]] – [[inverzija točke]] – [[inverzivna geometrija]] – [[inverzna funkcija]] – {{sopomenka|[[inverzna matrika]]}} – <!-- == obratna matrika --> [[inverzni element]] – <!-- == obratni element --> [[involucija (matematika)|involucija]] – [[involutarna matrika]] – [[iracionalna enačba]] – [[iracionalno število]] – [[iregularno praštevilo]] – [[I Sin]] – [[istosrediščnost]] – <!-- == koncentričnost --> [[Iteracija (matematika)|iteracija]] – [[iteracija (matematika)]] – [[iterirana funkcija]] – [[Kenkiči Ivasava|Ivasava, Kenkiči]] – [[Ivasavova teorija]] – [[Kenneth Eugene Iverson]] – [[Iversonov oklepaj]] – [[James Ivory (matematik)|Ivory, James]] – [[Henryk Iwaniec|Iwaniec, Henryk]] – [[izbočeni kot]] – [[izhodišče]] – [[Izidor iz Mileta]] – [[izjavna forma]] – [[izjavna logika]] – [[izjemno obilno število]] – [[izmenična kota]] – [[izoedrska oblika]] – [[izogonalna oblika]] – [[izogonalna trajektorija]] – [[izohipsa]] – {{sopomenka|[[izohrona krivulja]]}} – <!-- == tavtohrona krivulja --> [[izolirana točka]] – {{sopomenka|[[izometrija]]}} – <!-- == togi premik --> [[izomorfizem]] – [[izomorfizem grafov]] – [[izomorfizem grupe]] – [[izoperimetrična neenakost]] – <!-- izoperimetrični problem --> [[izoperimetrični problem]] – <!-- == izoperimetrična neenakost --> [[izotoksalna oblika]] – [[izotopizem]] – [[izpeljana grupa]] – [[izračunljiva množica]] – [[izračunljivo število]] – [[izraz]] – [[izraz z oklepaji]] – [[izredno zelo sestavljeno število]] – [[izrek]] – [[izrek Aleksandrova]] – {{sopomenka|[[izrek Bertranda in Čebišova]]}} – <!-- == Bertrandova domneva --> [[izrek Cartwrightove]] – [[izrek Cauchyja in Kovalevske]] – {{sopomenka|[[izrek Čebišova]]}} – <!-- == Bertrandova domneva --> [[izrek Gaussa in Markova]] – [[izrek Gaussa in Ostrogradskega]] – [[izrek Hasseja in Minkowskega]] – [[izrek glavne limite]] – [[izrek gostote Čebotareva]] – [[izrek Kovalevske]] – [[izrek Kuratowskega]] – [[izrek Minkowskega]] – [[izrek monodromije]] – [[izrek o dobri urejenosti]] – [[izrek o dotikalnici]] – <!-- == izrek o tangenti --> [[izrek o dveh barvah]] – [[izrek o enoličnem razcepu]] – [[izrek o gostoti praštevil]] – <!-- praštevilski izrek --> [[izrek o implicitni funkciji]] – [[izrek o katetah]] – <!-- == Evklidov izrek --> [[izrek o kolobarju]] – [[izrek o končnem prirastku funkcije]] – <!-- == izrek o povprečni vrednosti, Lagrangeev izrek (matematična analiza) --> [[izrek o modularnosti]] – [[izrek o negibni točki]] – {{sopomenka|[[izrek o nepomični točki]]}} – <!-- == izrek o negibni točki --> [[izrek o neskončni opici]] – [[izrek o obodnem kotu]] – [[izrek o ostankih]] – <!-- == kitajski izrek o ostankih --> [[izrek o praštevilih]] – [[izrek o petih barvah]] – <!-- == izrek petih barv --> [[izrek o petkotniških številih]] – [[izrek o povprečni vrednosti]] – <!-- izrek o končnem prirastku funkcije, Lagrangeev izrek (matematična analiza) --> [[izrek o potenci točke]] – [[izrek o residuih]] – [[izrek o sečnicah]] – <!-- == izrek o sekantah --> [[izrek o sekantah]] – <!-- == izrek o sečnicah --> [[izrek o simetrali kota]] – {{sopomenka|[[izrek o štirih barvah]]}} – <!-- == izrek štirih barv --> [[izrek o štirih temenih]] – [[izrek o tangenti]] – <!-- == izrek o dotikalnici --> [[izrek o tetivah]] – [[izrek o vsotah dveh kvadratov]] – [[izrek o vmesni vrednosti]] – <!-- Bolzanov izrek, Bolzano-Cauchyjev izrek --> [[izrek omejenosti funkcije]] – [[izrek petih barv]] – <!-- izrek o petih barvah --> [[izrek sedmih krožnic]] – [[izrek Skolema in Noetherjeve]] – [[izrek štirih barv]] – <!-- izrek o štirih barvah --> [[izrek vmesne vrednosti]] – [[izreki izomorfizma]] – [[izreki skladnosti]] – [[izrojenost (matematika)|izrojenost]] – <!-- degeneriranost --> [[izrojena porazdelitev]] – [[izsek]] – [[izsrednost]] – <!-- ekscentričnost --> [[iztegnjeni kot]] – == J == [[j-invarianta]] – <!-- == invarianta j --> [[Carl Gustav Jakob Jacobi|Jacobi, Carl Gustav Jakob]] – [[Jacobijev operator]] – [[Jacobijev simbol]] – [[Jacobijevi polinomi]] – {{sopomenka|[[Jacobijeva determinanta]]}} – <!-- == Jacobijeva matrika --> [[Jacobijeva diferencialna enačba]] – [[Jacobijeva enakost]] – [[Jacobijeva funkcija theta]] – [[Jacobijeva matrika]] – [[Jacobijeva matrika in determinanta]] – [[Jakub ibn Tarik]] – [[Jang Hui]] – [[Zvonimir Janko|Janko, Zvonimir]] – [[japonske številke]] – [[James Hopwood Jeans|Jeans, James Hopwood]] – [[Harold Jeffreys|Jeffreys, Harold]] – [[Dimitrij Fjodorovič Jegorov|Jegorov, Dimitrij Fjodorovič]] – [[Fritz John|John, Fritz]] – {{sopomenka|[[Johnova transformacija]]}} – <!-- == rentgenska transformacija --> [[Norman Johnson (matematik)|Johnson, Norman]] – [[Johnsonov graf]] – [[Johnsonovo telo]] – [[Ernest de Jonquières|Jonquières, Ernest de]] – [[Ernst Pascual Jordan|Jordan, Ernst Pascual]] – [[Marie Ennemond Camille Jordan|Jordan, Marie Ennemond Camille]] – [[Jordan-Schönfliesov izrek]] – <!-- Schönfliesov izrek --> [[Jordanov krivuljni izrek]] – [[Jordanov mnogokotnik]] – <!-- == preprosti mnogokotnik --> [[Jordanova mera]] – {{sopomenka|[[Journal für die Reine und Angewandte Mathematik]]}} – <!-- == Crelleova revija --> [[Journal of Approximation Theory]] – [[Journal of Graph Theory]] – [[Journal of Inequalities and Applications]] – [[Journal of Mathematical Analysis and Applications]] – [[Journal of Number Theory]] – [[Gaston Maurice Julia|Julia, Gaston Maurice]] – [[Juliajeva množica]] – [[ibn Junis]] – [[junktor]] – == K == [[k-celica (matematika)|k-celica]] – [[Mark Kac|Kac, Mark]] – [[Venjamin Fjodorovič Kagan|Kagan, Venjamin Fjodorovič]] – [[Soiči Kakeja|Kakeja, Soiči]] – [[Kakejev problem igle]] – [[kalkulator]] – [[Egbert van Kampen|Kampen, Egbert van]] – [[Niky Kamran|Kamran, Niky]] – [[kanonizacija grafa]] – {{sopomenka|[[kanonska baza]]}} – <!-- == standardna baza --> [[kantelacija]] – [[Leonid Vitaljevič Kantorovič|Kantorovič, Leonid Vitaljevič]] – [[kaotična dinamika]] – [[Šri Datatreja Ramačandra Kaprekar|Kaprekar, Šri Datatreja Ramačandra]] – [[Kaprekarjevo število]] – [[Šašičand Fatehčand Kapoor|Kapoor, Šašičand Fatehčand]] – [[karakterizacija (matematika)|karakterizacija]] – [[karakteristična funkcija]] – [[karakteristična funkcija (konveksna analiza)]] – [[karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve]] – [[karakteristični eksponent Ljapunova]] – [[karakteristični polinom (linearna algebra)|karakteristični polinom]] – [[karakteristično število Ljapunova]] – [[Jovan Karamata|Karamata, Jovan]] – [[kardinalno število]] – [[kardinalnost]] – <!-- moč množice, števnost množice --> [[kardinalnost kontinuuma]] – {{sopomenka|[[kardioida]]}} – <!-- == srčnica --> [[Theodore von Kármán|Kármán, Theodore von]] – [[Karnaughov graf]] – [[Karpos]] – [[kartezični koordinatni sistem]] – {{sopomenka|[[kartezični oval]]}} – <!-- == Descartesov oval --> [[kartezični produkt]] – [[kartezični produkt grafov]] – [[Abraham Gotthelf Kästner|Kästner, Abraham Gotthelf]] – [[kategorija]] – [[kategorija (matematika)]] – [[kategorija množic]] – [[katenoid]] – [[kateta]] – [[Katjajana]] – [[Ke Čao]] – [[Keithovo število]] – [[Johannes Kepler|Kepler, Johannes]] – [[Kepler-Bouwkampova konstanta]] – <!-- konstanta včrtanih mnogokotnikov --> [[Kepler-Poinsotov polieder]] – <!-- Kepler-Poinsotovo telo --> {{sopomenka|[[Kepler-Poinsotovo telo]]}} – <!-- == Kepler-Poinsotov polieder --> [[Keplerjev trikotnik]] – <!-- zlati pravokotni trikotnik, Priceov trokotnik --> [[Harry Kesten|Kesten, Harry]] – [[kiralnost (matematika)|kiralnost]] – [[Thomas Penyngton Kirkman|Kirkman, Thomas Penyngton]] – [[Kirkmanov problem o učenki]] – {{sopomenka|[[kistetraeder]]}} – <!-- == triakisni tetraeder, triakistetraeder --> [[kitajske številke]] – [[kitajski izrek o ostankih]] – [[Sergiu Klainerman|Klainerman, Sergiu]] – [[Erica Klarreich|Klarreich, Erica]] – [[klasična modularna krivulja]] – [[klasični Hamiltonov kvaternion]] – [[klasifikacija končnih enostavnih grup]] – [[klasifikacija Petrova]] – [[Victor LaRue Klee|Klee, Victor LaRue]] – [[Stephen Cole Kleene|Kleen, Stephen Cole]] – [[Kleene-Rosserjev paradoks]] – [[Kleenejev izrek o negibni točki]] – [[Kleenejeva algebra]] – [[Klein]] – [[Felix Klein|Klein, Felix]] – [[Felix Christian Klein|Klein, Felix Christian]] – [[Kleinov četverček]] – <!-- Kleinova štiri-grupa --> [[Kleinov kvadrik]] – [[Kleinov kvartik]] – [[Kleinova grupa]] – [[Kleinova steklenica]] – [[Kleinova štirikratna grupa]] – [[Klingenove Eisensteinove vrste]] – [[klin (geometrija)|klin]] – [[klinasto število]] – [[klitop]] – [[klotoida]] – [[Bronisław Knaster|Knaster, Bronisław]] – [[Adolf Kneser|Kneser, Adolf]] – [[Hellmuth Kneser|Kneser, Hellmuth]] – [[Kneserjev graf]] – [[Knjiga lem]] – [[Walter Knödel|Knödel, Walter]] – [[Knödlovo število]] – [[Cargill Gilston Knott|Knott, Cargill Gilston]] – [[Donald Knuth|Knuth, Donald]] – [[Knuthov zapis z dvignjeno puščico]] – [[Adam Adamandy Kochański|Kochański, Adam Adamandy]] – [[Kochova krivulja]] – [[kocka]] – [[kocka Tihonova]] – [[kockin graf]] – [[Kunihiko Kodaira|Kodaira, Kunihiko]] – [[Kodairova razsežnost]] – [[koeficient]] – [[kofaktor (matematika)|kofaktor]] – [[kohleoida]] – [[kohomologija obsega]] – [[kohomološka grupa]] – [[koincidenčna točka]] – [[kokvaternion]] – [[količnik]] – [[kolinearne točke]] – [[kolinearnost]] – [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov|Kolmogorov, Andrej Nikolajevič]] – [[kolobar]] – <!-- krožni kolobar --> [[kolobar (algebra)]] – {{sopomenka|[[kolobar (geometrija)]]}} – <!-- == kolobar --> [[kolobar množic]] – [[kolobar Noetherjeve]] – [[kolobar period]] – [[kolobarski ideal]] – [[kombinacija (matematika)|kombinacija]] – [[kombinatorična konstrukcija]] – [[kombinatorična optimizacija]] – [[kombinatorična preslikava]] – [[kombinatorika]] – [[kompaktifikacija (matematika)|kompaktifikacija]] – [[kompaktna množica]] – [[kompaktni operator]] – [[kompaktni prostor]] – [[kompaktni obseg]] – [[komplanarnost]] – [[kompleksija]] – [[kompleksna analiza]] – [[kompleksna premica]] – [[kompleksna projektivna ravnina]] – [[kompleksna ravnina]] – [[kompleksni logaritem]] – [[kompleksni prostor]] – [[kompleksno število]] – [[kompleksnost Kolmogorova]] – [[komplement]] – [[komplement grafa]] – [[komplement množice]] – [[komplementarna množica]] – [[komplementarni graf]] – [[komplanarnost]] – [[kompozicija (kombinatorika)|kompozicija]] – [[kompozitum funkcij]] – [[komutacijska matrika]] – [[komutativna algebra]] – [[komutativni monoid]] – [[komutativni obseg]] – [[komutativnost]] – [[koncentričnost]] – [[Maksim Lvovič Koncevič|Koncevič, Maksim Lvovič]] – [[končna grupa]] – [[končna množica]] – [[končna razlika]] – [[končna razširitev]] – [[končni obseg]] – [[končnoporojena Abelova grupa]] – [[konfiguracija oglišča]] – [[konfiguracija stranskih ploskev]] – [[konformna preslikava]] – [[konformna transformacija]] – [[konfluentna hipergeometrična funkcija]] – [[kongruenca]] – [[kongruenca (geometrija)]] – [[kongruenčna enačba]] – [[kongruenčna relacija]] – {{sopomenka|[[kongruentno število]]}} – <!-- == skladno število --> [[kongruum]] – [[konhoida]] – [[Dénes Kőnig|Kőnig, Dénes]] – [[konjugirano kompleksno število]] – [[konkavna funkcija]] – [[konkavna množica]] – [[konkurentne premice]] – [[Konon]] – [[konstanta]] – {{sopomenka|[[konstanta integracije]]}} – <!-- == aditivna konstanta --> [[konstanta omega]] – [[konstanta praštevilskih dvojčkov]] – [[konstrukcija Kochańskega]] – {{sopomenka|[[konstrukcije z ravnilom in šestilom]]}} – <!-- == geometrijska konstrukcija --> [[konstruktabilna točka]] – [[konstruktabilno število]] – [[konstruktibilne točke]] – [[konstruktivizem (filozofija matematike)]] – [[kontinuum]] – [[kontinuum (teorija množic)]] – [[kontinuum (topologija)]] – [[konveksna funkcija]] – [[konveksna krivulja]] – {{sopomenka|[[konveksna lupina]]}} – <!-- == konveksna ogrinjača --> [[konveksna množica]] – [[konveksna ogrinjača]] – <!-- konveksna lupina --> [[konveksni polieder]] – [[konveksni politop]] – [[konveksno uniformno satovje]] – [[konvergenca]] – [[konvergenčni polmer]] – [[konvergent]] – [[konvergentna matrika]] – [[konvergentna vrsta]] – [[Bernard Osgood Koopman|Koopman, Bernard Osgood]] – [[koordinatni sistem]] – [[koordinatno izhodišče]] – [[koplementarni kot]] – {{sopomenka|[[koračna funkcija]]}} – <!-- == skočna funkcija --> [[korazsežnost]] – [[korelacijska matrika]] – [[koren]] – [[koren enote]] – [[korenjenje]] – [[korenova črta]] – <!-- korenska črta --> [[korenska črta]] – <!-- korenova črta --> [[Aleksander Nikolajevič Korkin|Korkin, Aleksander Nikolajevič]] – [[Diederik Johannes Korteweg|Korteweg, Diederik Johannes]] – [[Korteweg-de Vriesova enačba]] – [[kosekans]] – [[kosinus]] – [[kosinus versus]] – {{sopomenka|[[kosinusni integral]]}} – <!-- == trigonometrični integral --> [[kosinusni izrek]] – [[kosoma linearna mnogoterost]] – [[kot]] – <!-- ravninski kot --> [[kot nič]] – [[kotangens]] – [[Aleksander Petrovič Kotelnikov|Kotelnikov, Aleksander Petrovič]] – [[kotna ekscentričnost]] – [[kotna funkcija]] – [[kotna izsrednost]] – [[kotna stopinja]] – [[kotni primanjkljaj]] – [[Sofja Vasiljevna Kovalevska|Kovalevska, Sofja Vasiljevna]] – [[kovariančna matrika]] – [[kovinska sredina]] – <!-- kovinsko število --> {{sopomenka|[[kovinsko število]]}} – <!-- == kovinska sredina --> [[krajišče]] – [[Christian Kramp|Kramp, Christian]] – [[krat]] – [[Mihajlo Pilipovič Kravčuk|Kravčuk, Mihajlo Pilipovič]] – [[Kravčukovi polinomi]] – [[Kravčukove matrike]] – [[Jakub Kresa|Kresa, Jakub]] – [[kritična premica]] – [[krivočrtne koordinate]] – [[krivulja]] – [[krivulja ampersand]] – [[krivulja četrte stopnje]] – [[krivulja Minkowskega]] – [[krivulja s konstantno širino]] – [[krivulja Sierpińskega]] – [[krivulja šeste stopnje]] – [[krivulja tretje stopnje]] – [[krivulja zapolnjevanja prostora]] – <!-- neskončnogosta krivulja --> [[krivuljni integral]] – [[France Križanič|Križanič, France]] – {{sopomenka|[[križna antiprizma]]}} – <!-- == antiprizma --> [[križna kapica]] – [[krog]] – [[krog devetih točk]] – [[krogelna funkcija]] – [[krogla]] – [[kromatični indeks]] – [[kromatično število]] – [[Leopold Kronecker|Kronecker, Leopold]] – [[Kroneckerjev izrek]] – [[Kroneckerjev produkt]] – [[Kroneckerjev simbol]] – {{sopomenka|[[Kroneckerjev simbol delta]]}} – <!-- == Kroneckerjeva delta --> {{sopomenka|[[Kroneckerjev tenzor]]}} – <!-- == Kroneckerjeva delta --> [[Kroneckerjeva delta]] – <!-- Kroneckerjev simbol delta --> [[Kroneckerjeva množica]] – [[krožna algebrska krivulja]] – [[krožna funkcija]] – <!-- ciklometrična funkcija --> [[krožna matrika]] – [[krožne točke v neskončnosti]] – {{sopomenka|[[krožni kolobar]]}} – <!-- == kolobar --> [[krožni izsek]] – {{sopomenka|[[krožni graf]]}} – <!-- == cirkulantni graf --> [[krožni lok]] – [[krožni odsek]] – [[krožnica]] – [[krožnica devetih točk]] – [[Wolfgang Krull|Krull, Wolfgang]] – [[Krullova razsežnost]] – [[Martin David Kruskal|Kruskal, Martin David]] – [[Ksenokrat]] – [[kub]] – <!-- kubično število --> [[kubična enačba]] – [[kubična funkcija]] – [[kubična ravninska krivulja]] – [[kubični graf]] – [[kubični koren]] – {{sopomenka|[[kubično število]]}} – <!-- == kub --> [[Jonas Kubilius (matematik)|Kubilius, Jonas]] – [[kubiprisekan kubooktaeder]] – [[kubno praštevilo]] – [[kubohemioktaeder]] – {{sopomenka|[[kuboid]]}} – <!-- == kvader --> {{sopomenka|[[kuboktaeder]]}} – <!-- == kubooktaeder --> [[kubooktaeder]] – [[Oton Kučera|Kučera, Oton]] – [[Ernst Eduard Kummer|Kummer, Ernst Eduard]] – [[kupola (geometrija)|kupola]] – [[Kazimierz Kuratowski|Kuratowski, Kazimierz]] – [[Đuro Kurepa|Kurepa, Đuro]] – [[Kurepov kontinuum]] – [[Kurepovo drevo]] – [[Svetozar Kurepa|Kurepa, Svetozar]] – [[Boris Abramovič Kušner|Kušner, Boris Abramovič]] – [[Martin Wilhelm Kutta|Kutta, Martin Wilhelm]] – [[kvader]] – <!-- kuboid --> [[kvadrat]] – [[kvadrat (algebra)]] – [[kvadrat (geometrija)]] – [[kvadrat Sierpińskega]] – {{sopomenka|[[kvadratični reciprocitetni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni recipročnostni zakon, kvadratni reciprocitetni zakon --> [[kvadratna antiprizma]] – [[kvadratna enačba]] – [[kvadratna forma]] – [[kvadratna kupola]] – [[kvadratna matrika]] – [[kvadratna piramida]] – <!-- štiristrana piramida --> [[kvadratni koren]] – [[kvadratni koren števila 2]] – <!-- Pitagorova konstanta --> [[kvadratni koren števila 3]] – <!-- Teodorova konstanta --> [[kvadratni koren števila 5]] – [[kvadratni koren števila 6]] – [[kvadratni koren števila 7]] – [[kvadratni koren števila 10]] – [[kvadratni obseg]] – [[kvadratni ostanek]] – {{sopomenka|[[kvadratni polinom]]}} – <!-- == kvadratna funkcija --> [[kvadratni prisekani trapezoeder]] – {{sopomenka|[[kvadratni reciprocitetni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni reciprocitetni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> {{sopomenka|[[kvadratni recipročnostni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni reciprocitetni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> [[kvadratno iracionalno število]] – [[kvadratno piramidno število]] – [[kvadratno polje]] – [[kvadratno število]] – [[kvadratno tlakovanje]] – [[kvadratrika]] – [[kvadratrisa]] – <!-- == kvadratrika --> [[kvadratura]] – [[kvadratura (matematika)]] – [[kvadratura kvadrata]] – [[kvadratura kroga]] – [[kvadratura parabole]] – [[kvadrik]] – [[kvadrik (projektivna geometrija)]] – {{sopomenka|[[kvadriranje]]}} – [[kvartični graf]] – [[kvaternion]] – [[kvaternionska grupa]] – [[kvaternionska Juliajeva množica]] – [[kvazidiedrska grupa]] – [[kvazigrupa]] – [[kvazipravilni polieder]] – [[kvocient]] – [[kvocientna grupa]] – [[kvocientna množica]] – [[kvocientni kolobar]] – [[kvocientni obseg]] – == L == [[L-funkcija]] – [[L-sistem]] – <!-- Lindenmayerjev sistem --> {{sopomenka|[[L-vrsta]]}} – <!-- == L-funkcija --> [[Charles-Jean de La Vallée Poussin|La Vallée Poussin, Charles-Jean de]] – [[La Vallée Poussinov graf]] – [[Olga Aleksandrovna Ladiženska|Ladiženska, Olga Aleksandrovna]] – [[Jeffrey Lagarias|Lagarias, Jeffrey]] – [[Joseph-Louis de Lagrange|Lagrange, Joseph-Louis de]] – [[Lagrange-Bürmannova enačba]] – [[Lagrangeev izrek]] – [[Lagrangeev izrek (matematična analiza)]] – <!-- == izrek o povprečni vrednosti, izrek o končnem prirastku funkcije --> [[Lagrangeev izrek (teorija grup)]] – [[Lagrangeev izrek (teorija števil)]] – [[Lagrangeev izrek obratne funkcije]] – [[Lagrangeev izrek štirih kvadratov]] – [[Lagrangeev mmnožitelj]] – <!-- Lagrangeev multiplikator --> {{sopomenka|[[Lagrangeev multiplikator]]}} – <!-- == Lagrangeev množitelj --> [[Lagrangeev polinom]] – [[Lagrangeeva enakost]] – [[Lagrangeeva funkcija]] – [[Lagrangeeva interpolacijska enačba]] – [[Lagrangeevo število]] – [[lakuna Petrovskega]] – [[Gerard Laman|Laman, Gerard]] – [[Lamanov graf]] – [[Johann Heinrich Lambert|Lambert, Johann Heinrich]] – [[Lambertova funkcija W]] – [[Lambertova vrsta]] – [[Cornelius Lanczos|Lanczos, Cornelius]] – [[Lanczosev algoritem]] – [[Lanczoseva aproksimacija]] – [[Edmund Landau|Landau, Edmund]] – [[Landau-Ramanudžanova konstanta]] – [[Landauov izrek o praštevilskih idealih]] – {{sopomenka|[[Landauov simbol]]}} – <!-- == O notacija --> [[Landauova funkcija]] – [[Landauovi problemi]] – [[Jevgenij Mihajlovič Landis|Landis, Jevgenij Mihajlovič]] – [[Serge Lang|Lang, Serge]] – [[Leo Jerome Lange|Lange, Leo Jerome]] – [[Rudolf Ernest Langer|Langer, Rudolf Ernest]] – [[Robert Langlands|Langlands, Robert]] – [[Langlandsov program]] – [[Michael Florent van Langren|Langren, Michael Florent van]] – [[Pierre-Simon Laplace|Laplace, Pierre-Simon]] – [[Laplace-Stieltjesova transformacija]] – [[Laplaceova diferencialna enačba]] – [[Laplaceova enačba]] – [[Laplaceova matrika]] – [[Laplaceova transformacija]] – [[lastna množica]] – [[lastna vrednost]] – [[lastni vektor]] – [[lastnost Markova]] – [[Laurentova vrsta]] – [[latinski kvadrat]] – [[latinski pravokotnik]] – [[Detlef Laugwitz|Laugwitz, Detlef]] – [[Pierre Alphonse Laurent|Laurent, Pierre Alphonse]] – [[Laurentov polinom]] – [[Laurentova vrsta]] – [[Peter David Lax|Lax, Peter David]] – [[Henri Léon Lebesgue|Lebesgue, Henri Léon]] – [[Lebesgue-Stieltjesov integral]] – [[Lebesguov integral]] – [[Lebesguova mera]] – [[Solomon Lefschetz|Lefschetz, Solomon]] – [[Lefschetzov izrek o hiperravnini]] – [[Lefschetzov izrek o negibni točki]] – [[Lefschetzova dualnost]] – [[Lefschetzovo število]] – [[Adrien-Marie Legendre|Legendre, Adrien-Marie]] – [[Legendrov izrek o treh kvadratih]] – [[Legendrov simbol]] – [[Legendrova domneva]] – [[Legendrova enačba]] – [[Legendrova funkcija]] – [[Legendrova funkcija hi]] – [[Legendrova konstanta]] – [[Legendrova transformacija]] – [[Legendrovi polinomi]] – [[Russell Sherman Lehman|Lehman, Russell Sherman]] – [[Lehmanov faktorizacijski algoritem]] – [[Derrick Henry Lehmer|Lehmer, Derrick Henry]] – [[Lehmer-Shurov algoritem]] – [[Lehmerjev algoritem GCD]] – [[Lehmerjev generator naključnih števil]] – [[Lehmerjev par]] – [[Lehmerjev polinom]] – [[Lehmerjev problem Eulerjeve funkcije fi]] – [[Lehmerjeva domneva]] – [[Lehmerjeva koda]] – [[Lehmerjeva matrika]] – [[Lehmerjeva sredina]] – [[Lehmerjevo sito]] – [[Lehmerjevo zaporedje]] – [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniz, Gottfried Wilhelm]] – [[Leibnizev harmonični trikotnik]] – [[Leibnizev kriterij]] – [[Leibnizeva izohrona]] – [[Leibnizeva vrsta]] – [[leksikografski produkt grafov]] – [[lema]] – [[lema Zolotarjova]] – [[lema o rokovanju]] – [[lemniskata]] – [[Arjen Lenstra|Lenstra, Arjen]] – [[Hendrik Lenstra|Lenstra, Hendrik]] – [[Leonardova trojica]] – [[Matyáš Lerch|Lerch, Matyáš]] – {{sopomenka|[[Lerchev transcendent]]}} – <!-- == Lercheva funkcija zeta --> [[Lercheva funkcija zeta]] – [[Stanisław Leśniewski (filozof)|Leśniewski, Stanisław]] – [[Lesterjev izrek]] – [[Lesterjev krog]] – [[lestvica logaritemskega računala]] – [[leva fakulteta]] – [[William Judson LeVeque|LeVeque, William Judson]] – [[Tullio Levi-Civita|Levi-Civita, Tullio]] – [[Levi-Civitajev obseg]] – [[Levi-Civitajev simbol]] – [[levi odvod]] – [[Paul Pierre Lévy|Lévy, Paul Pierre]] – [[Lévyjeva konstanta]] – [[Lévyjeva krivulja C]] – [[Anders Johan Lexell|Lexell, Anders Johan]] – [[L-funkcije]] – [[Guillaume de l'Hôpital|l'Hôpital, Guillaume de]] – [[l'Hôpitalovo pravilo]] – [[Li Či]] – [[Guglielmo Libri Carucci dalla Sommaja|Libri Carucci dalla Sommaja, Guglielmo]] – [[Lijev kriterij]] – [[Marius Sophus Lie|Lie, Marius Sophus]] – [[Liejev algebroid]] – [[Liejev grupoid]] – [[Liejeva algebra]] – [[Liejeva grupa]] – [[Liejeva teorija]] – [[Elliott Hershel Lieb|Lieb, Elliott Hershel]] – [[Liebova konstanta kvadratnega ledu]] – [[liha funkcija]] – [[liho število]] – [[lihost]] – [[limita (matematika)]] – [[limita (topologija)]] – [[limita funkcije]] – [[limitna točka]] – [[Lin Či]] – [[Ferdinand von Lindemann|Lindemann, Ferdinand von]] – [[Lindemann-Weierstrassov izrek]] – {{sopomenka|[[Lindenmayerjev sistem]]}} – <!-- == L-sistem --> [[Elon Lindenstrauss|Lindenstrauss, Elon]] – [[Ignaz Lindner|Lindner, Ignaz]] – [[linearna algebra]] – [[linearna ekscentričnost]] – [[linearna enačba]] – [[linearna forma]] – [[linearna funkcija]] – [[linearna izsrednost]] – [[linearna kombinacija]] – [[linearna neodvisnost]] – [[linearna odvisnost]] – [[linearna transformacija]] – [[linearni funkcional]] – [[linearni operator]] – {{sopomenka|[[linearni polinom]]}} – <!-- == linearna funkcija --> [[linearni podprostor]] – [[linearni prostor]] – [[Jurij Vladimirovič Linnik|Linnik, Jurij Vladimirovič]] – [[Linnikov izrek]] – [[Jacques-Louis Lions|Lions, Jacques-Louis]] – [[Joseph Liouville|Liouville, Joseph]] – [[Liouvillov izrek]] – [[Liouvillova funkcija]] – [[Liouvillova konstanta]] – [[Liouvillova ploskev]] – [[Liouvillovo število]] – [[Jules Antoine Lissajous|Lissajous, Jules Antoine]] – [[Lissajousova krivulja]] – [[lituus]] – [[John Edensor Littlewood|Littlewood, John Edensor]] – [[Liu Hui]] – [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov|Ljapunov, Aleksander Mihajlovič]] – [[Ljubljanski graf]] – [[Martin Löb|Löb, Martin]] – [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski|Lobačevski, Nikolaj Ivanovič]] – [[Frank Richard Löbell|Löbell, Frank Richard]] – [[Löbov izrek]] – [[logaritem]] – [[logaritemska funkcija]] – [[logaritemska lestvica]] – [[logaritemska spirala]] – [[logaritemski integral]] – <!-- integralski logaritem, integralni logaritem --> [[logaritemski odvod]] – [[logaritemski sinus]] – [[logaritemski tangens]] – [[logaritemsko računalo]] – {{sopomenka|[[logaritmični integral]]}} – <!-- == logaritemski integral --> {{sopomenka|[[logaritmično računalo]]}} – <!-- == logaritemsko računalo --> {{sopomenka|[[logična matrika]]}} – <!-- == binarna matrika --> [[logika]] – [[logistična funkcija]] – [[logistična krivulja]] – [[lok (geometrija)]] – [[lokalna analiza]] – [[lokalni homomorfizem]] – [[lokalni obseg]] – [[lokalno konstantna funkcija]] – [[lokalno konveksni prostor]] – [[loksodroma]] – [[Irina Aleksandrovna Lomazova|Lomazova, Irina Aleksandrovna]] – [[lomljenka]] – <!-- poligonska črta, poligonalna poteza --> [[lomnica (geometrija)|lomnica]] – [[Londonsko matematično društvo]] – [[Christen Longberg|Longberg, Christen]] – [[de Longchampsova točka]] – [[Lorentzeva grupa]] – <!-- homogena Lorentzeva grupa --> [[Edward Norton Lorenz|Lorenz, Edward Norton]] – [[Lorenzev atraktor]] – [[Lorenzev sistem]] – [[Löwenheim-Skolemov izrek]] – [[Samuel Loyd|Loyd, Samuel]] – [[Édouard Lucas|Lucas, François Édouard Anatole]] – [[Lucasovo število]] – [[Lucasovo zaporedje]] – [[Lucasov profesor matematike]] – [[Jan Łukasiewicz|Łukasiewicz, Jan]] – [[Nikolaj Nikolajevič Luzin|Luzin, Nikolaj Nikolajevič]] – [[lvovska matematična šola]] – == M == [[James MacCullagh|MacCullagh, James]] – [[Alexander Macfarlane|Macfarlane, Alexander]] – [[John Machin]] – [[Machinova formula]] – [[Colin Maclaurin|Maclaurin, Colin]] – [[Maclaurinova sektrisa]] – [[Maclaurinova trisektrisa]] – [[Maclaurinova vrsta]] – [[Jošisuke Macunaga|Macunaga, Jošisuke]] – [[magični kvadrat]] – [[Leontij Filipovič Magnicki|Magnicki, Leontij Filipovič]] – [[Kurt Mahler|Mahler, Kurt]] – [[majevske številke]] – [[majevski kvadrat]] – [[mali Fermatov izrek]] – <!-- == Fermatov mali izrek --> {{sopomenka|[[mali rombiikozidodekaeder]]}} – <!-- == rombiikozidodekaeder --> [[Carl Johan Malmsten|Malmsten, Carl Johan]] – [[Étienne Louis Malus|Malus, Étienne Louis]] – [[Benoît Mandelbrot|Mandelbrot, Benoît]] – [[Mandelbrotova množica]] – [[Hans Carl Friedrich von Mangoldt|Mangoldt, Hans Carl Friedrich von]] – [[von Mangoldtova funkcija]] – [[Jurij Ivanovič Manin|Manin, Jurij Ivanovič]] – [[Henry Berthold Mann|Mann, Henry Berthold]] – [[Mannov izrek]] – [[Abu Nasr Mansur]] – [[Sibe Mardešić|Mardešić, Sibe]] – [[Marinos]] – [[Andrej Andrejevič Markov (mlajši)|Markov, Andrej Andrejevič (mlajši)]] – [[Andrej Andrejevič Markov (starejši)|Markov, Andrej Andrejevič (starejši)]] – [[Vladimir Andrejevič Markov|Markov, Vladimir Andrejevič]] – [[markovska mreža]] – [[markovska trojica]] – [[markovska veriga]] – [[markovski proces]] – [[matematična analiza]] – [[matematična disciplina]] – <!-- matematična panoga --> [[matematična fizika]] – [[matematična indukcija]] – [[matematična kemija]] – [[matematična konstanta]] – [[matematična operacija]] – <!-- aritmetična operacija, računska operacija --> [[matematična panoga]] – <!-- == matematična disciplina --> [[matematična singularnost]] – [[matematična struktura]] – [[matematična tekmovanja]] – [[matematična terminologija]] – [[matematične znanosti]] – [[matematični dokaz]] – [[matematični inštitut]] – [[Matematični inštitut, Univerza v Oxfordu]] – [[Matematični inštitut Maxa Plancka]] – [[Matematični inštitut Poljske akademije znanosti]] – [[Matematični inštitut Steklova]] – [[matematični intuicionizem]] – [[matematični izraz]] – [[matematični konstruktivizem]] – [[matematični model]] – [[matematični objekt]] – [[matematični priročnik]] – [[Matematični priročnik (Bronštejn, Semendjajev)]] – [[matematični problem]] – [[matematični simbol]] – <!-- == matematični znak --> [[matematični znak]] – <!-- = matematični simbol --> [[matematično naključje]] – [[matematik]] – [[matematika]] – [[matematika na Slovenskem]] – [[matematika na šahovnici]] – <!-- problem šahovskega tipa --> [[Mathematica Balkanica]] – [[Mathematics of Computation]] – [[Mathematische Annalen]] – [[Mathematische Zeitschrift]] – [[MathWorld]] – [[matrična algebra]] – [[matrična enota]] – [[matična struktura]] – [[matrično množenje]] – [[matrika]] – [[matrika enic]] – [[matrika evklidskih razdalj]] – [[matrika identitete]] – [[matrika M]] – [[matrika P]] – [[matrika preslikave]] – [[matrika razdalj]] – [[matrika s spremenljivimi predznaki]] – [[matrika sosednosti]] – [[matrika stopenj]] – [[matrika vrtenja]] – [[matrika Z (matematika)|matrika Z]] – [[matroid]] – [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis|Maupertuis, Pierre-Louis Moreau de]] – [[Francesco Maurolico|Maurolico, Francesco]] – [[Tobias Mayer|Mayer, Tobias]] – [[Stanisław Mazur|Mazur, Stanisław]] – [[Mazur-Ulamov izrek]] – [[Stefan Mazurkiewicz|Mazurkiewicz, Stefan]] – [[Douglas McIlroy|McIlroy, Douglas]] – [[medalja Georga Cantorja]] – [[mediana]] – [[Mednarodna matematična zveza]] – [[Mednarodni matematični kongres]] – [[mehanik]] – [[mehanika]] – [[Meissel-Mertensova konstanta]] – [[Meixner-Pollaczekovi polinomi]] – [[Meixnerjevi polinomi]] – [[Hjalmar Mellin|Mellin, Hjalmar]] – [[Mellinova transformacija]] – [[Menehmo]] – [[Menelaj]] – [[Menelajev izrek]] – [[Karl Menger|menger, Karl]] – [[mengerjev izrek]] – [[Mengerjeva spužva]] – [[mera (matematika)|mera]] – [[mera iracionalnosti]] – [[mera štetja]] – [[Nicholas Mercator|Mercator, Nicholas]] – [[Mercatorjeva vrsta]] – <!-- Newton-Mercatorjeva vrsta --> [[Meredithov graf]] – [[Merjenje kroga]] – [[meromorfna funkcija]] – [[Marin Mersenne|Mersenne, Marin]] – {{sopomenka|[[Mersennovo praštevilo]]}} – <!-- Mersennovo število --> [[Mersennovo število]] – [[Franz Mertens|Mertens, Franz]] – [[Mertensova funkcija]] – [[mestna vrednost]] – [[mestni zapis]] – <!-- pozicijski sestav --> [[mešani produkt]] – [[mešano število]] – [[meta dvojno izginjajoč ikozaeder]] – [[metamatematika]] – [[Adriaan Metius|Metius, Adriaan]] – [[metoda čakravala]] – [[metoda izčrpavanja]] – [[metoda končnih elementov]] – [[metoda najmanjših kvadratov]] – [[metoda navadne iteracije]] – {{sopomenka|[[metoda pospešene iteracije]]}} – <!-- == Newtonova metoda, tangentna metoda, Newton-Raphsonova metoda --> [[metode računanja kvadratnih korenov]] – [[metoda regula falsi]] – [[metrični prostor]] – [[metrika]] – [[Nicholas Metropolis|Metropolis, Nicholas]] – [[Metropolis-Hastingsov algoritem]] – [[Metzlerjeva matrika]] – [[Midyjev izrek]] – [[Valentin Petrovič Mihajlov|Mihajlov, Valentin Petrovič]] – [[mikrozveznost]] – [[Edward Arthur Milne|Milne, Edward Arthur]] – [[John Willard Milnor|Milnor, John Willard]] – [[mimobežnica]] – <!-- pasanta --> [[minimalna ploskev]] – [[Hermann Minkowski|Minkowski, Hermann]] – [[Minkowski-Bouligandova razsežnost]] – [[minus]] – {{sopomenka|[[mirjagon]]}} – <!-- == desettisočkotnik --> [[Richard von Mises|Mises, Richard von]] – [[von Misesova porazdelitev]] – [[Anatolij Dimitrijevič Miškis|Miškis, Anatolij Dimitrijevič]] – [[Magnus Gösta Mittag-Leffler|Mittag-Leffler, Magnus Gösta]] – [[mittenpunkt]] – {{sopomenka|[[mnogočlenik]]}} – <!-- == polinom, veččlenik --> [[mnogokotnik]] – <!-- večkotnik --> [[mnogokotniško število]] – [[mnogokratnik]] – [[mnogokratno popolno število]] – [[mnogolična funkcija]] – [[mnogoploščnik]] – [[mnogoterost]] – [[množenec]] – [[množenje]] – [[množica]] – [[množica deliteljev]] – [[množica parov]] – [[množica slik]] – [[množica točk]] – [[množitelj]] – [[množitvena tabela]] – [[August Ferdinand Möbius|Möbius, August Ferdinand]] – [[Möbius-Kantorjev graf]] – [[Möbiusov trak]] – [[Möbiusova funkcija]] – [[Möbiusova inverzna formula]] – [[Möbiusova transformacija]] – {{sopomenka|[[moč množice]]}} – <!-- == kardinalnost --> [[močno praštevilo]] – [[močno regularni graf]] – [[močno število]] – <!-- popolna potenca --> [[modul]] – [[modul (algebrska teorija števil)]] – [[modul nad kolobarjem]] – [[modularna aritmetika]] – [[modularna forma]] – [[modularna funkcija]] – [[modularna grupa]] – [[modularna krivulja]] – [[Georg Mohr (matematik)|Mohr, Georg]] – [[Abraham de Moivre|Moivre, Abraham de]] – [[de Moivreov izrek]] – <!-- == de Moivreova formula --> [[de Moivreova formula]] – [[Monatshefte für Mathematik]] – [[Gaspard Monge|Monge, Gaspard]] – [[monodromija]] – [[monodromijska grupa]] – [[monoid]] – [[monom]] – <!-- enočlenik --> [[monostatični politop]] – [[monotonost]] – {{sopomenka|[[monotona funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[monotono zaporedje]] – [[Louis Joel Mordell|Mordell, Louis Joel]] – [[Mordellova domneva]] – [[Mordellova enačba]] – [[Mordellova krivulja]] – [[Dimitrij Dimitrijevič Morduhaj-Boltovskoj|Morduhaj-Boltovskoj Dimitrij Dimitrijevič]] – [[morfizem]] – [[Šigefumi Mori|Mori, Šigefumi]] – [[Nikita Fjodorovič Morozov|Morozov, Nikita Fjodorovič]] – [[Charles Bradfield Morrey|Morrey, Charles Bradfield]] – [[Harold Calvin Marston Morse|Morse, Harold Calvin Marston]] – [[Moserjev mnogokotniški zapis]] – [[Moskovski papirus]] – [[most (teorija grafov)|most]] – [[George Daniel Mostow|Mostow, George Daniel]] – [[Janez Mrčun|Mrčun, Janez]] – [[mreža]] – [[mreža telesa]] – <!-- poliedrska mreža --> [[Sjamadas Mukhopadjaja|Mukhopadjaja, Sjamadas]] – [[multigraf]] – [[multikompleksno število]] – [[multinomski izrek]] – [[multiplikacija]] – [[multiplikativna funkcija]] – [[multiplikativna kaskada]] – [[multistabilni polieder]] – [[multivektor]] – [[David Mumford|Mumford, David]] – [[Muséjevo hiperštevilo]] – == N == [[n-terica]] – [[Valentin Naboth|Naboth, Valentin]] – [[načelo vključitev in izključitev]] – [[nadobilno število]] – [[Nagelova točka]] – [[nagibna funkcija]] – [[nagnjeni mnogokotnik]] – [[najmanjši skupni imenovalec]] – [[najmanjši skupni mnogokratnik]] – [[najpomembnejša enačba na svetu]] – {{sopomenka|[[največja skupna mera]]}} – <!-- == največji skupni delitelj --> [[največji skupni delitelj]] – [[naključni poskus]] – [[naključnost]] – [[napačni dokaz]] – [[napaka]] – [[John Napier|Napier, John]] – [[Napierov logaritem]] – [[Narajanovo število]] – {{sopomenka|[[naraščajoča funkcija]]}} – <!-- monotonost --> {{sopomenka|[[naravna baza]]}} – <!-- == standardna baza --> [[naravna gostota]] – <!-- natural density --> [[naravni logaritem]] – [[naravni logaritem števila 2]] – [[naravni parameter]] – [[naravno število]] – [[John Forbes Nash|Nash, John Forbes]] – [[Nashevo ravnovesje]] – [[Crispin Nash-Williams|Nash-Williams, Crispin]] – [[nasprotna vrednost]] – [[nasprotni vektor]] – [[nasprotno število]] – [[navadna diferencialna enačba]] – {{sopomenka|[[navadna hipergeometrična funkcija]]}} – <!-- == hipergeometrična funkcija, Gaussova hipergeometrična funkcija --> {{sopomenka|[[navadni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek, enostavni verižni ulomek, pravilni verižni ulomek --> [[navidezni paradoks]] – [[navidezno popolno število]] – [[neasociativni kolobar]] – [[necelo število]] – [[neciklični graf]] – {{sopomenka|[[nedefinitna matrika]]}} – [[nedoločena enačba]] – [[nedoločena oblika]] – [[nedotakljivo število]] – [[neelementarna funkcija]] – [[neenačba]] – [[neenakost]] – [[neenakost bratov Markov]] – [[neenakost Cauchyja-Bunjakovskega]] – <!-- Cauchy-Schwarzova neenakost --> [[neenakost Čebišova]] – [[neenakost Markova]] – [[neevklidska geometrija]] – [[nefroida]] – {{sopomenka|[[negativno definitna matrika]]}} – [[negativno število]] – [[negibna premica]] – [[negibna točka]] – [[Zeev Nehari|Nehari, Zeev]] – [[Neharijeva mnogoterost]] – [[William Neile|Neile, William]] – [[Neilova parabola]] – [[Harry Lewis Nelson|Nelson, Harry Lewis]] – [[nemerljiva množica]] – [[Nemško matematično društvo]] – [[nenegativna matrika]] – [[nenegativno število]] – [[neničelni vektor]] – [[neničelno število]] – [[neodvisna enačba]] – [[neodvisnost (statistika)|neodvisnost]] – [[neprava rotacija]] – [[nepravi ulomek]] – [[nepravilna matrika]] – [[nepravilni petkotnik]] – {{sopomenka|[[neprazna množica]]}} – <!-- == prazna množica --> {{sopomenka|[[nepreštevna množica]]}} – <!-- == neštevna množica --> [[neprotislovnost]] – [[nerazcepni polinom]] – [[nerešeni matematični problemi]] – {{sopomenka|[[nerešeni problemi v matematiki]]}} – <!-- == nerešeni matematični problemi --> [[Cecil James Nesbitt|Nesbitt, Cecil James]] – [[neskladnost]] – [[neskončna aritmetična vrsta]] – [[neskončna diedrska grupa]] – [[neskončna množica]] – [[neskončna vrsta]] – [[neskončna vsota]] – {{sopomenka|[[neskončni desetiški ulomek]]}} – <!-- desetiški ulomek --> [[neskončni nagnjeni polieder]] – [[neskončni produkt]] – {{sopomenka|[[neskončni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek --> [[neskončno zaporedje]] – [[neskončnost]] – [[nesoizmerljivost]] – [[nestandardna analiza]] – [[Jurij Valentinovič Nesterenko|Nesterenko, Jurij Valentinovič]] – [[neštevna množica]] – <!-- nepreštevna množica --> [[neštevnost]] – [[Eugen Netto|Netto, Eugen]] – [[Jürgen Neukirch|Neukirch, Jürgen]] – [[Franz Ernst Neumann|Neumann, Franz Ernst]] – [[Hanna Neumann|Neumann, Hanna]] – [[John von Neumann|Neumann, John von]] – [[von Neumannovo naravno število]] – [[neusmerjeni graf]] – [[neveselo število]] – [[nevtralna mreža]] – [[nevtralni element]] – [[Morris Newman|Newman, Morris]] – [[Newman-Shanks-Williamsonovo praštevilo]] – [[Isaac Newton|Newton, Isaac]] – {{sopomenka|[[Newton-Gaussova premica]]}} – <!-- == Newtonova premica --> {{sopomenka|[[Newton-Leibnizeva enačba]]}} – <!-- osnovni izrek infinitezimalnega računa --> {{sopomenka|[[Newton-Mercatorjeva vrsta]]}} – <!-- == Mercatorjeva vrsta --> {{sopomenka|[[Newton-Raphsonova metoda]]}} – <!-- == Newtonova metoda, tangentna metoda, metoda pospešene iteracije --> [[Newtonov izrek]] – [[Newtonov polinom]] – [[Newtonov potencial]] – <!-- newtonovski potencial --> [[Newtonova metoda]] – <!-- tangentna metoda, metoda pospešene iteracije, Newton-Raphsonova metoda --> [[Newtonova premica]] – {{sopomenka|[[Newtonova serpentina]]}} – <!-- == okljuk (krivulja) --> {{sopomenka|[[newtonovski potencial]]}} – <!-- == Newtonov potencial --> [[nezadostno število]] – [[Ngô Bảo Châu|Ngô, Bảo Châu]] – [[Vilko Nice|Nice, Vilko]] – [[0|nič]] – [[ničelni vektor]] – {{sopomenka|[[0|ničla]]}} – <!-- == 0 (število) --> [[ničla (kompleksna analiza)]] – [[ničla funkcije]] – [[Bernard Nieuwentyt|Nieuwentyt, Bernard]] – [[nikjer gosta množica]] – [[Nikomah]] – [[Nikomed]] – [[Nikomedova konhoida]] – [[nilpotentna grupa]] – [[nilpotentna matrika]] – [[nilpotentnost]] – [[Louis Nirenberg|Nirenberg, Louis]] – [[Ivan Morton Niven|Niven, Ivan Morton]] – [[Nivenov izrek]] – [[Emmy Noether|Noether, Emmy]] – [[Max Noether|Noether, Max]] – [[norma (matematika)|norma]] – [[norma (teorija obsegov)]] – [[norma matrike]] – [[norma operatorja]] – [[norma vektorja]] – {{sopomenka|[[normala]]}} – <!-- == pravokotnica --> {{sopomenka|[[normalizirani vektor]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[normalna matrika]] – [[normalna podgrupa]] – [[normalni red aritmetične funkcije]] – [[normalno število]] – [[normirani vektorski prostor]] – [[notacija orbifold]] – [[notranja mera]] – [[notranji kot]] – [[notranji produkt]] – [[Nouvelles Annales de Mathématiques]] – [[nova matematika]] – [[nožišče]] – [[nožiščna krivulja]] – [[nožiščni trikotnik]] – {{sopomenka|[[numerična analiza]]}} – <!-- == numerična matematika --> [[numerična ekscentričnost]] – [[numerična izsrednost]] – [[numerična integracija]] – [[numerična matematika]] – <!-- numerična analiza --> == O == [[O krogli in valju]] – [[O notacija]] – [[O spiralah]] – [[obilno število]] – [[oblikovna potenčna vrsta]] – [[obodni kot]] – [[obratna Fibonaccijeva konstanta]] – {{sopomenka|[[obratna funkcija]]}} – <!-- == inverzna funkcija --> [[obratna matrika]] – [[obratna trigonometrična funkcija]] – {{sopomenka|[[obratna vrednost]]}} – <!-- == recipročna vrednost --> [[obratni element]] – <!-- inverzni element --> [[formula|obrazec]] – [[obrnjeni poljski zapis]] – [[obrnljiva matrika]] – [[obseg]] – [[obseg (algebra)]] – {{sopomenka|[[obseg (geometrija)]]}} – <!-- == obseg --> [[obseg (teorija grafov)]] – [[obseg algebrskih števil]] – <!-- algebrski obseg, številski obseg --> [[Obzornik za matematiko in fiziko]] – [[očrtana krožnica]] – {{sopomenka|[[očrtani krog]]}} – <!-- == očrtana krožnica --> [[Andrew Odlyzko|Odlyzko, Andrew]] – [[odpravljiva singularnost]] – [[odprta množica]] – [[odprta podmnožica]] – [[odprti interval]] – [[odštevanje]] – [[odvedljiva funkcija]] – [[odvedljivost]] – [[odvod]] – [[odvod kvocienta]] – {{sopomenka|[[odvod po času]]}} – <!-- == časovni odvod --> [[odvod produkta]] – [[odvojna krivulja]] – [[oglišče]] – [[Martin Ohm|Ohm, Martin]] – [[Oinopid]] – [[okljuk (krivulja)|okljuk]] – [[okolica (topologija)]] – [[okrajšani ulomek]] – [[oktaeder]] – <!-- osmerec --> {{sopomenka|[[oktaedrska grupa]]}} – <!-- oktaedrska simetrija --> [[oktaedrska simetrija]] – [[oktaedrski graf]] – [[oktaedrsko število]] – <!-- osmersko število --> [[oktahemioktaeder]] – [[oktonion]] – [[Andrej Jurjevič Okunkov|Okunkov, Andrej Jurjevič]] – [[Olga Arsenjevna Olejnik|Olejnik, Olga Arsenjevna]] – [[Frank William John Olver|Olver, Frank William John]] – [[omniprisekani tetraeder]] – [[omniprisekanost]] – [[onduloid]] – [[Ken Ono|Ono, Ken]] – [[operator]] – [[opisna geometrija]] – [[Theodor von Oppolzer|Oppolzer, Theodor von]] – [[optična enačba]] – [[optimizacija (matematika)|optimizacija]] – [[ordinalno število]] – [[ordinata]] – [[ordinatna os]] – [[ordinatni logaritemski integral]] – [[Øystein Ore|Ore, Øystein]] – [[Nicole Oresme|Oresme, Nicole]] – [[orientabilnost]] – {{sopomenka|[[ortocenter]]}} – <!-- == višinska točka trikotnika --> [[ortocentrični tetraeder]] – [[ortodroma]] – [[ortogonalna baza]] – [[ortogonalna funkcija]] – [[ortogonalna grupa]] – [[ortogonalna matrika]] – [[ortogonalna preslikava]] – [[ortogonalna projekcija]] – [[ortogonalna trajektorija]] – {{sopomenka|[[ortogonalne koordinate]]}} – <!-- == ortogonalni koordinatni sistem --> [[ortogonalni koordinatni sistem]] – [[ortogonalni polinomi]] – [[ortogonalni sistem]] – [[ortogonalnost]] – [[ortonormalna baza]] – [[ortonormalnost]] – [[ortonormirani sistem]] – [[osamljeno število]] – {{sopomenka|[[osem]]}} – <!-- == 8 (število) --> {{sopomenka|[[osemdeset]]}} – <!-- == 80 (število) --> [[osemdesetkotnik]] – [[osemkotnik]] – <!-- osmerokotnik --> [[osemkotniško število]] – <!-- osmerokotniško število --> {{sopomenka|[[osemnajst]]}} – <!-- == 18 (število) --> [[osemnajstkotnik]] – [[osemstrana bipiramida]] – [[osemstrana piramida]] – [[osemstrana prizma]] – [[William Fogg Osgood|Osgood, William Fogg]] – {{sopomenka|[[oktaeder|osmerec]]}} – <!-- == oktaeder --> {{sopomenka|[[osmerokotnik]]}} – <!-- == osemkotnik --> {{sopomenka|[[osmerokotniško število]]}} – <!-- == osemkotniško število --> {{sopomenka|[[osmersko število]]}} – <!-- == oktaedrsko število --> [[osmina]] – {{sopomenka|[[osmiški številski sestav]]}} – <!-- == osmiški številski sistem --> [[osmiški številski sistem]] – [[osna simetrija]] – [[osni vektor]] – {{sopomenka|[[osnove matematike]]}} – <!-- == temelji matematike --> [[osnovna enota (teorija števil)]] – {{sopomenka|[[osnovna grupa]]}} – <!-- == fundamentalna grupa --> [[osnovna ploskev]] – [[osnovna teorija množic]] – [[osnovni izrek algebre]] – [[osnovni izrek analize]] – [[osnovni izrek aritmetike]] – [[osnovni izrek infinitezimalnega računa]] – [[osnovni izrek homomorfizmov]] – [[osnovni izrek matematične analize]] – <!-- osnovni izrek infinitezimalnega računa --> {{sopomenka|[[osnovni ulomek]]}} – <!-- == enotski ulomek --> [[ostri kot]] – [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski|Ostrogradski, Mihail Vasiljevič]] – [[ostrokotni trikotnik]] – [[Valentinus Otho|Otho, Valentinus]] – [[William Oughtred|Oughtred, William]] – [[oval (geometrija)|oval]] – [[ovoid]] – [[ovojnica (matematika)|ovojnica]] – [[Jacques Ozanam|Ozanam, Jacques]] – [[označeni graf]] – [[označevanje grafa]] – == P == [[p-adično število]] – [[p-grupa]] – {{sopomenka|[[padajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[Henri Eugène Padé|Padé, Henri Eugène]] – {{sopomenka|[[Padéjev aproksimant]]}} – <!-- == Padéjeva aproksimacija, racionalna aproksimacija --> [[Padéjeva aproksimacija]] – <!-- Padéjev aproksimant, racionalna aproksimacija --> [[Padéjeva tabela]] – [[Padovanovo zaporedje]] – [[Nicolo Paganini|Paganini, Nicolo]] – [[Igor Pak|Pak, Igor]] – [[palindromno praštevilo]] – [[palindromno Smithovo število]] – [[palindromno število]] – [[Theodore Windle Palmer|Palmer, Theodore Windle]] – {{sopomenka|[[pandigitalno število]]}} – <!-- == vseštevčno število --> [[para dvojno povečana šeststrana prizma]] – [[parabola]] – [[parabolična parcialna diferencialna enačba]] – [[paraboloid]] – [[paradoks]] – [[paradoks Banacha-Tarskega]] – [[paradoks Borela-Kolmogorova]] – [[paradoks brivca]] – <!-- == Russlov paradoks --> [[paradoks dolžine obale]] – [[paradoks lažnivca]] – [[paradoks rojstnega dne]] – [[paradoks treh vrat]] – [[paradoks zanimivega števila]] – [[Vzporednost|paralela]] – <!-- == vzporednica --> [[paraleloeder]] – [[paralelepiped]] – [[paralelogram]] – [[Spremenljivka|parameter]] – [[parameter lokacije]] – [[parameter merila]] – [[parametrična enačba]] – [[parametrična krivulja]] – [[parastrof]] – [[paratopizem]] – [[paravektor]] – [[parcialna diferencialna enačba]] – [[parcialni odvod]] – {{sopomenka|[[Pareto-Zipfova porazdelitev]]}} – <!-- == Zipf-Mandelbrotova porazdelitev, Zipf-Mandelbrotov zakon --> [[Paretova porazdelitev]] – [[Paris-Harringtonov izrek]] – [[Ernest Tilden Parker|Parker, Ernest Tilden]] – [[parnost permutacije]] – [[particija (teorija števil)|particija]] – [[particija množice]] – [[particijska funkcija]] – {{sopomenka|[[pasanta]]}} – <!-- == mimobežnica --> [[Blaise Pascal|Pascal, Blaise]] – [[Pascalov aritmetični trikotnik]] – [[Pascalov polž]] – [[Pascalov trikotnik]] – [[Pascalova matrika]] – [[pasovna matrika]] – [[Giuseppe Peano|Peano, Giuseppe]] – [[Peanov eksistenčni izrek]] – [[Peanova krivulja]] – [[Peanovi aksiomi]] – [[Peanovi izreki]] – [[Karl Pearson|Pearson, Karl]] – [[Benjamin Peirce|Peirce, Benjamin]] – [[Heinz-Otto Peitgen|Peitgen, Heinz-Otto]] – [[John Pell|Pell, John]] – [[Pellova enačba]] – [[Pellovo število]] – [[Roger Penrose|Penrose, Roger]] – [[Penroseova transformacija]] – [[pentaeder]] – [[pentagon]] – [[pentagram]] – [[pentagramska antiprizma]] – [[pentagramska prekrižana antiprizma]] – [[pentagramska prizma]] – {{sopomenka|[[pentahoron]]}} – <!-- == 5-celica --> [[pentakisni dodekaeder]] – [[Grigorij Jakovljevič Perelman|Perelman, Grigorij Jakovljevič]] – [[Joseph Jean Camille Pérès|Pérès, Joseph Jean Camille]] – [[perioda]] – [[periodična funkcija]] – [[periodična točka]] – [[periodični verižni ulomek]] – [[periodično zaporedje]] – [[permutacija]] – {{sopomenka|[[permutacijska grupa]]}} – <!-- == grupa permutacij --> [[permutacijska matrika]] – [[Perrinovo število]] – [[Oskar Perron|Perron, Oskar]] – [[Perronova enačba]] – [[Perzej (geometer)|Perzej]] – {{sopomenka|[[pet]]}} – <!-- == 5 (število) --> {{sopomenka|[[petdeset]]}} – <!-- == 50 (število) --> [[petdesetkotnik]] – [[Fritz Peter|Peter, Fritz]] – [[Peter-Weylov izrek]] – [[peterokotnik]] – <!-- == petkotnik --> [[peterokotniško število]] – <!-- == petkotniško število --> [[Julius Peter Christian Petersen|Petersen, Julius Peter Christian]] – [[Petersenov graf]] – [[petina (matematika)|petina]] – [[petiški številski sistem]] – [[petkotnik]] – <!-- peterokotnik --> [[petkotniško število]] – <!-- peterokotnik --> {{sopomenka|[[petnajst]]}} – <!-- == 15 (število) --> [[petnajstkotnik]] – [[John Flinders Petrie|Petrie, John Flinders]] – [[Petriejev mnogokotnik]] – [[Aleksej Zinovjevič Petrov|Petrov, Aleksej Zinovjevič]] – [[Mihailo Petrović Alas|Petrović Alas, Mihailo]] – [[Ivan Georgijevič Petrovski|Petrovski, Ivan Georgijevič]] – [[petstrana antiprizma]] – [[petstrana bipiramida]] – [[petstrana piramida]] – [[petstrana prizma]] – [[petstrani heksekontaeder]] – [[petstrani ikozitetraeder]] – [[petstrani trapezoeder]] – [[Johann Friedrich Pfaff|Pfaff, Johann Friedrich]] – [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff|Pfaff, Johann Wilhelm Andreas]] – [[Pi]] – [[Charles Émile Picard|Picard, Charles Émile]] – [[Picard-Lefschetzova enačba]] – [[Picardova iteracija]] – [[Georg Alexander Pick|Pick, Georg Alexander]] – [[Pickov izrek]] – [[James P. Pierpont|Pierpont, James P.]] – [[Pierpontovo praštevilo]] – [[János Pintz|Pintz, János]] – [[piramida]] – [[piramida (geometrija)]] – [[Charles Pisot|Pisot, Charles]] – [[Pisot-Vidžajaraghavanovo število]] – {{sopomenka|[[Pisotovo število]]}} – <!-- == Pisot-Vidžajaraghavanovo število, število PV --> [[Pitagora]] – [[pitagorejska četverica]] – [[pitagorejska sredina]] – [[pitagorejska trojica]] – <!-- pitagorejska trojka --> {{sopomenka|[[pitagorejska trojka]]}} – <!-- == pitagorejska trojica --> [[pitagorejsko praštevilo]] – [[Pitagorov izrek]] – {{sopomenka|[[Pitagorova konstanta]]}} – <!-- == kvadratni koren števila 2 --> [[Pitotov izrek]] – [[Giovanni Antonio Amedeo Plana|Plana, Giovanni Antonio Amedeo]] – [[PlanetMath]] – [[planimetrija]] – {{sopomenka|[[plastična konstanta]]}} – <!-- == plastično število --> [[plastično število]] – [[platonski graf]] – [[platonsko telo]] – [[Josip Plemelj|Plemelj, Josip]] – [[ploskev]] – {{sopomenka|[[ploskev drugega reda]]}} – <!-- == kvadrik --> [[ploščina]] – [[ploščina kroga]] – [[Simon Plouffe|Ploffe, Simon]] – [[Plouffejeva formula]] – <!-- == Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, formula BBP --> [[Julius Plücker|Plücker, Julius]] – [[plus]] – [[Leo August Pochhammer|Pochhammer, Leo August]] – [[Pochhammerjev simbol]] – [[Pochhammerjeva kontura]] – [[podaljšana kvadratna girobikupola]] – [[podaljšana kvadratna kupola]] – [[podaljšana petstrana kupola]] – [[podaljšana tristrana girobikupola]] – [[podaljšana tristrana kupola]] – [[podaljšanje (geometrija)|podaljšanje]] – [[podgrupa]] – [[podhamiltonov graf]] – [[podmnožica]] – [[podobnost (geometrija)|podobnost]] – [[podolgovati sferoid]] – [[podolžno število]] – [[podvojitev kocke]] – <!-- problem podvojitve kocke, delski problem --> [[podzaporedje]] – [[pogojna konvergenca]] – [[Henri Poincaré|Poincaré, Henri]] – [[Poincaréjev krožni model]] – [[Poincaréjev model polravnine]] – [[Poincaréjeva domneva]] – [[Poincaréjeva grupa]] – [[Louis Poinsot|Poinsot, Louis]] – [[Poinsotova spirala]] – [[Siméon-Denis Poisson|Poisson, Siméon-Denis]] – [[Poissonova enačba]] – [[Poissonova porazdelitev]] – [[pokritje (topologija)|pokritje]] – [[pokrivni prostor]] – [[pokrivni sistem]] – [[pol (kompleksna analiza)]] – [[polarni vektor]] – [[polarni koordinatni sistem]] – [[polcelo število]] – [[poldodekaeder]] – <!-- hemidodekaeder --> [[poldirektni produkt]] – [[polgrupa]] – [[polieder]] – [[poliedrska grupa]] – [[poliedrska kombinatorika]] – {{sopomenka|[[poliedrska mreža]]}} – <!-- == mreža telesa --> [[poliedrski graf]] – [[poliedrski sestav]] – [[poliforma]] – [[poligon]] – <!-- == mnogokotnik --> {{sopomenka|[[poligonalna poteza]]}} – <!-- == lomljenka , poligonska črta --> {{sopomenka|[[poligonska črta]]}} – <!-- == lomljenka , poligonalna poteza --> [[polikocka]] – [[polikozaeder]] – <!-- hemiikozaeder --> [[polilogaritem]] – [[polinom]] – <!-- mnogočlenik, veččlenik --> [[polinomi Čebišova]] – [[polinomi Žegalkina]] – [[polinomska enačba]] – [[polinomska funkcija]] – [[polinomska interpolacija]] – [[polinomski kolobar]] – [[polinomsko zaporedje]] – [[poliomina]] – [[politop]] – {{sopomenka|[[polje (matematika)|polje]]}} – <!-- obseg (algebra) --> [[poljski zapis]] – [[polkocka]] – <!-- hemikocka --> [[polkrog]] – [[polkrožnica]] – [[polkubična parabola]] – <!-- == Neilova parabola --> [[polmer]] – [[polmer očrtane krožnice]] – [[polmer očrtanega kroga]] – [[polmer včrtane krožnice]] – [[polmer včrtanega kroga]] – [[polna prirezana 24-celica]] – [[polni dvodelni graf]] – [[polni graf]] – <!-- = popolni graf --> [[polni kot]] – [[polni obseg]] – [[polno pozitivna matrika]] – [[polobseg]] – [[poloktaeder]] – <!-- hemioktaeder --> [[polovica]] – [[polpolieder]] – <!-- hemipolieder --> [[polpopolno število]] – [[polpraštevilo]] – [[polpravilni polieder]] – [[polravnina]] – [[polsimetrični graf]] – [[poltrak]] – [[George Pólya|Pólya, George]] – [[Pólyev izrek]] – [[Pólyeva domneva]] – [[Pólyeva nagrada]] – [[pomanjkljivo število]] – <!-- == nezadostno število --> [[pomožna funkcija]] – [[Jean-Victor Poncelet|Poncelet, Jean-Victor]] – [[Poncelet-Steinerjev izrek]] – [[Ponceletov izrek o zaprtju]] – <!-- Ponceletov porizem --> [[Ponceletov porizem]] – <!-- == Ponceletov izrek o zaprtju --> [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Pontrjagin, Lev Semjonovič]] – {{sopomenka|[[Pontrjagin-Thomova konstrukcija]]}} – <!-- == Thomov prostor --> [[Pontrjaginov izrek o dualnosti]] – [[Pontrjaginov produkt]] – [[Pontrjaginov razred]] – [[Pontrjaginova dualnost]] – [[Pontrjaginova površina]] – [[popolna indukcija]] – <!-- == matematična indukcija --> [[popolna disjunkcija]] – [[popolna množica]] – [[popolna potenca]] – <!-- == močno število --> [[popolni diferencial]] – [[popolni graf]] – <!-- == polni graf --> [[popolni kvadrat]] – [[popolno število]] – [[porazdelitev (matematika)|porazdelitev]] – [[porazdelitev delta]] – [[porazdelitev zeta]] – [[porazdelitvena funkcija]] – [[Porfirij]] – [[porizem]] – [[posebna funkcija]] – <!-- == specialna funkcija --> [[posebna linearna grupa]] – [[posebna teorija relativnosti]] – [[posebni pravokotni trikotnik]] – [[pospeševanje konvergence]] – [[posplošena hipergeometrična funkcija]] – [[posplošena Riemannova domneva]] – {{sopomenka|[[posplošene Eulerjeve konstante]]}} – <!-- == Stieltjesove konstante --> [[posplošeni deltoid]] – [[posplošeni integral]] – [[posplošeni verižni ulomek]] – [[posredna funkcija]] – [[Emil Leon Post|Post, Emil Leon]] – [[Post-Turingov stroj]] – [[postulat]] – [[poševnosimetrična matrika]] – [[pot (matematika)]] – [[pot (teorija grafov)]] – [[potenca (matematika)|potenca]] – [[potenca praštevila]] – [[potenca točke]] – {{sopomenka|[[potencialna teorija]]}} – <!-- == teorija potenciala, teorija potencialov --> [[potenciranje]] – [[potenčna funkcija]] – [[potenčna množica]] – [[potenčna premica]] – [[potenčna sredina]] – [[potenčna vrsta]] – [[potratno število]] – [[povečana petstrana prizma]] – [[povečanje (geometrija)|povečanje]] – [[povezani digraf]] – [[povezani graf]] – [[povezani prostor]] – [[povezanost]] – [[povezanost s potmi]] – [[povratnost]] – [[površina]] – [[pozicijski sestav]] – [[pozitivno definitna matrika]] – [[pozitivno število]] – [[požrešno zaporedje brez ponavljanj]] – [[Cheryl Praeger|Praeger, Cheryl]] – [[praelement]] – [[prafaktor]] – [[praktično število]] – [[praštevilo]] – [[praštevilo Germainove]] – [[praštevilska konstanta]] – [[praštevilska razcepitev]] – [[praštevilska vrzel]] – [[praštevilski dvojček]] – [[praštevilski ideal]] – [[praštevilski izrek]] – <!-- izrek o gostoti praštevil --> [[praštevilski razcep]] – <!-- razcep na prafaktorje --> [[praštevilski test]] – [[praštevilskost]] – [[prava delna množica]] – [[prava podmnožica]] – [[prava rotacija]] – [[pravi delitelj]] – [[pravi kot]] – [[pravi paradoks]] – <!-- antinomija --> [[pravi ulomek]] – [[pravilni mnogokotnik]] – [[pravilni nagnjeni mnogokotnik]] – [[pravilni oktaeder]] – [[pravilni polieder]] – [[pravilni politop]] – [[pravilni tetraeder]] – [[pravilno telo]] – [[pravilo desnosučnega vijaka]] – {{sopomenka|[[pravilo kvocienta]]}} – <!-- == odvod kvocienta --> {{sopomenka|[[pravilo produkta]]}} – <!-- == odvod produkta --> [[pravilo trojnega produkta]] – [[pravokotna hiperbola]] – [[pravokotni trapez]] – [[pravokotni trikotnik]] – [[pravokotnica]] – <!-- normala --> [[pravokotnik]] – [[pravokotniška funkcija]] – [[pravokotniško število]] – [[pravokotnost]] – [[prazna množica]] – [[prazni produkt]] – [[prebodena ravnina]] – [[prečna črta]] – [[prečnica]] – <!-- transverzala --> [[predloga:mala tabela kvazilegularni-3]] – [[predloga:mala tabela razširjenih tlakovanj]] – [[predloga:ikozaedrska prisekavanja]] – [[predloga:mnogokotniki]] – [[predloga:oktaedrska prisekavanja]] – [[predloga:poliedri]] – [[predloga:ravninske krivulje]] – [[predloga:tabela kvazilegularni-4]] – [[predloga:tabela prirezani]] – [[predloga:tabela omniprisekani]] – [[predloga:tetraedrska prisekavanja]] – [[predloga:uniformne prizme]] – [[predpostavka]] – [[predznačena mera]] – [[prehodna funkcija]] – [[prehodnost]] – {{sopomenka|[[prekomerno število]]}} – <!-- == obilno število --> {{sopomenka|[[prekotnica]]}} – <!-- == diagonala --> [[prema izsrednost]] – [[premaknjena matrika]] – [[premer]] – <!-- diameter --> [[premica]] – [[premik (geometrija)|premik]] – [[premonosna ploskev]] – [[preproga Sierpińskega]] – [[preprosti mnogokotnik]] – [[presečišče]] – [[presečna krivulja]] – [[presečnica]] – <!-- sečnica, sekanta --> [[presek]] – [[Presek (revija)|Presek]] – [[presek množic]] – [[presek torusa]] – [[preskus praštevilskosti]] – [[preslikava]] – [[preštevna množica]] – <!-- števna množica, števno neskončna množica --> [[preštevni račun]] – [[prevoj]] – {{sopomenka|[[prevojna točka]]}} – <!-- == prevoj --> [[približek]] – [[Griffith Baley Price|Price, Griffith Baley]] – {{sopomenka|[[Priceov trikotnik]]}} – <!-- == Keplerjev trikotnik, zlati pravokotni trokotnik --> [[pričakovana vrednost]] – [[prijateljsko število]] – [[prikaz grupe]] – [[primarno psevdopopolno število]] – [[primerno število]] – [[primitivna funkcija]] – <!-- prvotna funkcija --> [[primitivni koren]] – [[primitivni problem o krogu]] – [[primitivno polpopolno število]] – [[primitivno rekurzivna aritmetika]] – [[primoriela]] – [[primorielno praštevilo]] – [[prirezana 5-celica]] – [[prirezana 24-celica]] – [[prirezana 120-celica]] – [[prirezana dodekaedrska antiprizma]] – [[prirezana dodekaedrska prizma]] – [[prirezana kocka]] – [[prirezana kubična antiprizma]] – [[prirezana kubična prizma]] – [[prirezana tetraedrska antiprizma]] – [[prirezani disfenoid]] – [[prirezani dodekadodekaeder]] – [[prirezani dodekaeder]] – {{sopomenka|[[prirezani heksaeder]]}} – <!-- == prirezana kocka --> {{sopomenka|[[prirezani ikozidodekaeder]]}} – <!-- == prirezani dodekaeder --> {{sopomenka|[[prirezani kubooktaeder]]}} – <!-- == prirezana kocka --> [[prirezani polieder]] – [[prirezani teserakt]] – [[prirezanost (geometrija)|prirezanost]] – [[prisekana ikozaedrska prizma]] – [[prisekana kocka]] – [[prisekana piramida]] – [[prisekani dodekaeder]] – {{sopomenka|[[prisekani heksaeder]]}} – <!-- == prisekana kocka --> [[prisekani ikozaeder]] – [[prisekani ikozidodekaeder]] – [[prisekani kubooktaeder]] – [[prisekani oktaeder]] – [[prisekani rombiikozidodekaeder]] – [[prisekani rombski dodekaeder]] – [[prisekani rombski triakontaeder]] – [[prisekani tetraeder]] – [[prisekano šestkotno tlakovanje]] – [[prisekanost (geometrija)|prisekanost]] – [[pritisnjena krožnica]] – [[prizemski graf]] – [[prizma]] – [[prizmatični uniformni polieder]] – [[prizmatoid]] – {{sopomenka|[[prizmoid]]}} – <!-- == prizmatoid --> [[problem 196]] – {{sopomenka|[[problem Hanojskega stolpa]]}} – <!-- == Hanojski stolpi --> [[problem izomorfizma grafov]] – [[problem izomorfizma podgrafa]] – {{sopomenka|[[problem kongruentnega števila]]}} – <!-- == skladno število --> [[problem königsberških mostov]] – {{sopomenka|[[problem kvadrature kroga]]}} – <!-- == kvadratura kroga --> [[problem momentov]] – [[problem nemških tankov]] – {{sopomenka|[[problem podvojitve kocke]]}} – <!-- == podvojitev kocke, delski problem --> {{sopomenka|[[problem skladnega števila]]}} – <!-- == skladno število --> {{sopomenka|[[problem šahovskega tipa]]}} – <!-- == matematika na šahovnici --> {{sopomenka|[[problem štirih barv]]}} – <!-- == izrek štirih barv --> [[problem topovskih krogel]] – [[problemi pakiranja]] – [[proces Gaussa-Markova]] – [[produkt]] – [[produkt grup]] – [[produkt kolobarjev]] – [[produkt mer]] – [[profesor Sadleirove čiste matematike]] – [[Jurij Vasiljevič Prohorov|Prohorov, Jurij Vasiljevič]] – [[projekcija (linearna algebra)|projekcija]] – [[projektivna geometrija]] – [[projektivna ravnina]] – [[projektivni polieder]] – [[projektivni prostor]] – [[Gaspard de Prony|Prony, Gaspard de]] – [[prostor Kolmogorova]] – [[prostor Minkowskega]] – [[prostor stolpcev]] – [[prostor vrstic]] – [[prostor z notranjim produktom]] – [[prostor-čas Minkowskega]] – [[prostornina]] – [[prostorska diagonala]] – [[prostorska krivulja]] – [[prostorski kot]] – [[protiprimer]] – [[protislovje]] – [[François Proth|Proth, François]] – [[Prothov izrek]] – [[Prothovo praštevilo]] – [[Prothovo število]] – [[prva ekscentričnost]] – [[prva izsrednost]] – [[prvotna funkcija]] – <!-- == primitivna funkcija --> [[psevdoevklidski prostor]] – {{sopomenka|[[psevdograf]]}} – <!-- == mulfigraf --> [[psevdopraštevilo]] – [[psevdoriemannovska mnogoterost]] – [[Ptolemej]] – [[Publications de l'Institut mathématique (Beograd)]] – [[Victor Alexandre Puiseux|Puiseux, Victor Alexandre]] – [[Mihajlo Pupin-Idvorski]] – == Q == [[Q.E.D.]] – [[Daniel Gray Quillen|Quillen, Daniel Gray]] – == R == [[Joseph Ludwig Raabe|Raabe, Joseph Ludwig]] – {{sopomenka|[[Raabejev kriterij]]}} – <!-- == d'Alembertov kriterij --> {{sopomenka|[[racionalna aproksimacija]]}} – <!-- == Padéjeva aproksimacija, Padéjev aproksimant --> [[racionalna funkcija]] – [[racionalna normalna krivulja]] – [[racionalna točka]] – [[racionalna vrsta zeta]] – [[racionalne funkcije Čebišova]] – {{sopomenka|[[racionalni trikotnik]]}} – <!-- == celoštevilski trikotnik --> [[racionalno število]] – [[računalo]] – [[računanje]] – [[računska operacija]] – <!-- == matematična operacija, aritmetična operacija --> [[računska teorija števil]] – [[Hans Adolph Rademacher|Rademacher, Hans Adolph]] – [[radian]] – [[radikal (matematika)|radikal]] – [[radiodroma]] – [[Richard Rado|Rado, Richard]] – [[Radojev graf]] – [[Johann Radon|Radon, Johann]] – [[Radonova mera]] – [[Radonova transformacija]] – [[Srinivasa Ajangar Ramanudžan|Ramanudžan, Srinivasa Ajangar]] – [[Ramanudžan-Nagellova enačba]] – [[Ramanudžan-Peterssonova domneva]] – [[Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta]] – [[Ramanudžanov graf]] – [[Ramanudžanov verižni ulomek]] – [[Ramanudžanova funkcija tau]] – [[Ramanudžanova funkcija theta]] – [[Ramanudžanova konstanta]] – [[Ramanudžanova tričlena kvadratna forma]] – {{sopomenka|[[Ramanudžanova trigonometrična vsota]]}} – <!-- == Ramanudžanova vsota --> [[Ramanudžanova vsota]] – <!-- Ramanudžanova trigonometrična vsota --> [[Ramanudžanove kongruence]] – [[Ramanudžanovo praštevilo]] – [[Ramanudžanovo seštevanje]] – [[Frank Plumton Ramsey|Ramsey, Frank Plumpton]] – [[Ramseyjev izrek]] – [[Ramseyjevo število]] – [[rang (linearna algebra)|rang]] – [[rang Abelove grupe]] – {{sopomenka|[[rang matrike]]}} – <!-- == rang (linearna algebra) --> [[rangirani poset]] – [[Matthew Raper|Raper, Matthew]] – {{sopomenka|[[rastoča funkcija]]}} – <!-- monotonost --> [[ravna črta]] – [[ravnina]] – [[ravninska krivulja]] – [[ravninska particija]] – [[ravninski graf]] – [[ravninski kot]] – <!-- == kot --> {{sopomenka|[[Faktorizacija|razcep]]}} – [[razcep matrike]] – [[razcep na prafaktorje]] – <!-- == praštevilski razcep --> [[razčlenjevanje]] – [[razdalja]] – [[razdalja (teorija grafov)]] – [[razdaljno-regularni graf]] – [[razlika]] – <!-- diferenca --> [[razlika množic]] – [[razmerje]] – [[raznostranični trikotnik]] – [[razpolovišče]] – [[razpolovitev kota]] – [[razpolovnica]] – <!-- bisektrisa --> [[razred (teorija množic)]] – [[razred izomorfizmov]] – [[razred ostankov]] – [[razredno število]] – [[razsežnost]] – [[razsežnost (teorija grafov)]] – [[razsežnost (vektorski prostor)]] – [[razsežnost algebrske varietete]] – [[razsežnost pakiranja]] – [[razsežnost urejenosti]] – [[razsežnostna teorija]] – [[razsežnostna teorija (algebra)]] – [[razsežnostni izrek za vektorske prostore]] – [[razširitev (geometrija)|razširitev]] – [[razširitev obsega]] – [[razširjeni Evklidov algoritem]] – [[razširjena matrika]] – [[razširjena številska premica]] – [[razvedrilna matematika]] – <!-- rekreativna matematika --> [[razvrstitev oglišč]] – [[Ronald Cedric Read|Read, Ronald Cedric]] – [[realna os]] – <!-- številska premica --> [[realna algebrska geometrija]] – [[realna analitična Eisensteinova vrsta]] – [[realna analiza]] – [[realna premica]] – <!-- številska premica --> [[realna projektivna premica]] – [[realna projektivna ravnina]] – [[realni obseg]] – [[realni polinom]] – [[realno število]] – [[recipročna vrednost]] – <!-- = obratna vrednost --> [[redka matrika]] – [[reflektivnost]] – [[Tullio Regge|Regge, Tullio]] – [[Regiomontan]] – [[regularna singularna točka]] – [[regularni graf]] – [[regularno praštevilo]] – [[reularno število]] – [[regularnost]] – [[Marian Rejewski|Rejewski, Marian]] – [[rekreativna matematika]] – <!-- razvedrilna matematika --> [[rektifikacija]] – [[rektifikacija (geometrija)]] – {{sopomenka|[[rektifikacija krivulje]]}} – <!-- == dolžina loka, dolžina loka krivulje --> [[rekurenčna enačba]] – [[rekurenčno zaporedje]] – [[rekurzija]] – [[rekurzivna funkcija]] – [[rekurzivna teorija]] – [[relacija]] – [[relacija ekvipolence]] – [[relacija enakosti]] – [[relacija urejenosti]] – [[relativno praštevilo]] – [[relativno število]] – [[renormalizacijska grupa]] – [[rentgenska transformacija]] – <!-- Johnova trasnformacija --> [[reprezentacija grupe]] – [[residuum]] – [[residuum (kompleksna analiza)]] – [[rešetka]] – [[rešljiva grupa]] – [[Reuleauxov mnogokotnik]] – [[Reuleauxov tetraeder]] – [[Reuleauxov trikotnik]] – [[revno število]] – <!-- == nezadostno število --> [[Rhindov papirus]] – [[Paulo Ribenboim|Ribenboim, Paulo]] – [[Kenneth Alan Ribet|Ribet, Kenneth Alan]] – [[Konstantin Aleksejevič Ribnikov|Ribnikov, Konstantin Aleksejevič]] – [[Jacopo Riccati|Riccati, Jacopo]] – [[Riccatijeva enačba]] – [[Gregorio Ricci-Curbastro|Ricci-Curbastro, Gregorio]] – [[Friedrich Julius Richelot|Richelot, Friedrich Julius]] – [[Bernhard Riemann|Riemann, Bernhard]] – [[Riemann-Hurwitzeva formula]] – [[Riemann-Lebesguov izrek]] – [[Riemann-Sieglova formula]] – [[Riemann-Sieglova funkcija theta]] – {{sopomenka|[[Riemann-Stieltjesov integral]]}} – <!-- == Stieltjesov integral --> [[Riemann-von Mangoldtova enačba]] – [[Riemannova diferencialna enačba]] – [[Riemannova domneva]] – [[Riemannova funkcija ksi]] – [[Riemannova funkcija števila praštevil]] – [[Riemannova funkcija zeta]] – {{sopomenka|[[Riemannova geometrija]]}} – <!--== eliptična geometrija --> [[Riemannova ploskev]] – [[Riemannova površina]] – [[Riemannova sfera]] – [[Riemannova vsota]] – [[riemannovska mnogoterost]] – [[Adam Ries|Ries, Adam]] – [[Hans Ivar Riesel|Riesel, Hans Ivar]] – [[Rieselovo število]] – [[Frigyes Riesz|Riesz, Frigyes]] – {{sopomenka|[[Rieszov izrek]]}} – [[Riesz-Fischerjev izrek]] – {{sopomenka|[[Riesz–Fréchetov reprezentacijski izrek]]}} – <!-- == Rieszov reprezentacijski izrek --> [[Riesz-Markov-Kakutanijev reprezentacijski izrek]] – [[Rieszov prostor]] – [[Rieszov reprezentacijski izrek]] – <!-- Riesz–Fréchetov reprezentacijski izrek --> [[Rieszova lema]] – [[Marcel Riesz|Riesz, Marcel]] – [[Riesz-Thorinov izrek]] – [[Rieszov kriterij]] – [[Rieszov potencial]] – [[Rieszova funkcija]] – [[Rieszova srednja vrednost]] – [[Rieszova transformacija]] – [[rimska ploskev]] – [[rimske številke]] – [[Joachim Sterck van Ringelbergh|Ringelbergh, Joachim Sterck van]] – [[risanje grafov]] – [[Robert Henry Risch|Risch, Robert Henry]] – [[Rischev algoritem]] – [[Joseph Fels Ritt|Ritt, Joseph Fels]] – [[Viktor Solomonovič Rjabenki|Rjabenki, Viktor Solomonovič]] – [[Rob (geometrija)|rob]] – [[David Peter Robbins|Robbins, David Peter]] – [[Robbinsov petkotnik]] – [[Robbinsova konstanta]] – [[rodovna funkcija]] – [[Rogers-Ramanudžanove enakosti]] – [[Rollov izrek]] – [[romb]] – [[rombiikozidodekaeder]] – [[rombikubooktaeder]] – {{sopomenka|[[rombitetraeder]]}} – <!-- == kubooktaeder --> [[rombitrišestkotno tlakovanje]] – [[romboeder]] – [[romboid]] – [[rombski dodekaeder]] – [[rombski triakontaeder]] – [[Adriaan van Roomen|Roomen, Adriaan van]] – [[Michael Ira Rosen|Rosen, Michael Ira]] – [[John Barkley Rosser|Rosser, John Barkley]] – [[Rosserjev izrek]] – [[Rosserjev trik]] – [[Gian-Carlo Rota|Rota, Gian-Carlo]] – [[rotacijska ploskev]] – [[rotacijska simetrija]] – [[Klaus Friedrich Roth|Roth, Klaus Friedrich]] – [[rotunda (geometrija)|rotunda]] – [[Edward John Routh|Routh, Edward John]] – [[Routhov izrek]] – [[Paolo Ruffini|Ruffini, Paolo]] – [[Ruffini-Hornerjev algoritem]] – [[runcinacija]] – [[Carl David Tolmé Runge|Runge, Carl David Tolmé]] – [[Rungejev pojav]] – [[Lazar Sime Rusov|Rusov, Lazar Sime]] – [[Bertrand Russell|Russell, Bertrand]] – [[Russllov paradoks]] – [[Russllova antinomija]] – == S == [[Thomas Lorie Saaty|Saaty, Thomas Lorie]] – [[Giovanni Girolamo Saccheri|Saccheri, Giovanni Girolamo]] – [[Grégoire de Saint-Vincent|Saint-Vincent, Grégoire de]] – [[Horst Sachs|Sachs, Horst]] – [[salinon]] – [[George Salmon|Salmon, George]] – [[samodejno zaporedje]] – [[samopodobnost]] – [[samoštevilo]] – [[samsko praštevilo]] – [[sanje nezrelega]] – [[sanktpeterburški paradoks]] – [[K. Saradha|Saradha, K.]] – [[Natarajan Saradha|Saradha, Natarajan]] – [[Alphonse Antonio de Sarasa|Sarasa, Alphonse Antonio de]] – [[András Sárközy|Sárközy, András]] – [[Peter Sarnak|Sarnak, Peter]] – [[Nicolas Sarrabat|Sarrabat, Nicolas]] – [[Philippe Satge|Satge, Philippe]] – [[satovje (geometrija)|satovje]] – [[Savileov profesor geometrije]] – [[Juliusz Schauder|Schauder, Juliusz]] – [[Schauderjeva baza]] – [[Christoph Scheiner|Scheiner, Christoph]] – [[Heinrich Ferdinand Scherk|Scherk, Heinrich Ferdinand]] – [[Scherkova ploskev]] – [[Kurt Schiffler|Schiffler, Kurt]] – [[Schifflerjeva točka]] – [[Andrzej Schinzel|Schinzel, Andrzej]] – [[Schinzlova domneva H]] – [[Ludwig Schläfli|Schläfli, Ludwig]] – [[Schläfli-Hessov polihoron]] – [[Schläflijev simbol]] – [[Schläflijev zapis]] – [[Victor Schlegel|Schlegel, Victor]] – [[Schleglov diagram]] – {{sopomenka|[[Schleglov graf]]}} – [[Erhard Oswald Johannes Schmidt|Schmidt, Erhard Oswald Johannes]] – {{sopomenka|[[Schmidtova dekompozicija]]}} – <!-- == Schmidtova razstavitev --> [[Schmidtova razstavitev]] – <!-- Schmidtova dekompozicija --> [[Arthur Moritz Schönflies|Schönflies, Arthur Moritz]] – {{sopomenka|[[Schönfliesov izrek]]}} – <!-- == Jordan-Schönfliesov izrek --> [[Schönfliesov premik]] – [[Schönfliesov simbol]] – [[Schönfliesova notacija]] – [[Frans van Schooten|Schooten, Frans van]] – [[Friedrich Wilhelm Karl Ernst Schröder|Schröder, Friedrich Wilhelm Karl Ernst]] – [[Schröder-Hiparhovo število]] – [[Schröderjevo število]] – [[Frederik Schuh|Schuh, Frederik]] – [[Laurent Schwartz|Schwartz, Laurent]] – [[Schwartzev prostor]] – [[Hermann Amandus Schwarz|Schwarz, Hermann Amandus]] – [[Schwarz-Christoffelova preslikava]] – [[Schwarzev odvod]] – [[Schwarzev seznam]] – [[Schwarzev trikotnik]] – [[Julian Seymour Schwinger|Schwinger, Julian Seymour]] – [[Dana Scott|Scott, Dana]] – [[Scottova zveznost]] – [[sebidualnost]] – [[sebidualni graf]] – [[sebidualni mnogokotnik]] – [[sebidualni polieder]] – [[sebidualni politop]] – [[sebikomplementarni graf]] – [[sečnica (matematika)|sečnica]] – <!-- presečnica, sekanta --> {{sopomenka|[[sedem]]}} – <!-- == 7 (število) --> {{sopomenka|[[sedemdeset]]}} – <!-- 70 (število) --> [[sedemdesetkotnik]] – [[sedemkotnik]] – <!-- sedmerokotnik --> [[sedemkotnikov trikotnik]] – [[sedemkotniško piramidno število]] – [[sedemkotniško število]] – <!-- sedmerokotniško število --> [[sedemkotniško tlakovanje]] – {{sopomenka|[[sedemnajst]]}} – <!-- == 17 (število) --> [[sedemnajstkotnik]] – [[sedemstrana antiprizma]] – [[sedemstrana prizma]] – [[sedemstrani trapezoeder]] – [[sedenion]] – [[sedlasta točka]] – {{sopomenka|[[sedmerokotnik]]}} – <!-- == sedemkotnik --> {{sopomenka|[[sedmerokotniško število]]}} – <!-- == sedemkotniško število --> [[sedmina (matematika)|sedmina]] – [[sedmiški številski sistem]] – [[Beniamino Segre|Segre Beniamino]] – [[Johan Jacob Seidel|Seidel, Johan Jacob]] – [[Seidelova matrika sosednosti]] – [[sekans]] – [[sekanta]] – <!-- == sečnica, presečnica --> [[sekantna metoda]] – [[Takakazu Šinsuke Seki|Seki, Takakazu Šinsuke]] – [[Atle Selberg|Selberg, Atle]] – {{sopomenka|[[semigrupa]]}} – <!-- == polgrupa --> {{sopomenka|[[septagon]]}} – <!-- == sedemkotnik --> [[Seren]] – [[Jean-Pierre Serre|Serre, Jean-Pierre]] – [[sestav aksiomov]] – [[sestav dveh prirezanih dodekaedrov]] – [[sestav petih prisekanih tetraedrov]] – [[sestav štirih tetraedrov]] – [[sestav treh tetraedrov]] – [[sestavljeno število]] – [[seštevanje]] – [[seštevek]] – <!-- vsota --> [[seznam ameriških matematikov]] – [[seznam angleških matematikov]] – [[seznam avstralskih matematikov]] – [[seznam avstrijskih matematikov]] – [[seznam belgijskih matematikov]] – [[seznam bolgarskih matematikov]] – [[seznam čeških matematikov]] – [[seznam danskih matematikov]] – [[seznam diedrskih kotov poliedra]] – [[seznam finskih matematikov]] – [[seznam fraktalov po Hausdorff-Bezikovičevi razsežnosti]] – [[seznam francoskih matematikov]] – [[seznam funkcij zeta]] – [[seznam grup ravninske simetrije]] – [[seznam grup sferne simetrije]] – [[seznam hrvaških matematikov]] – [[seznam integralov eksponentnih funkcij]] – [[seznam integralov Gaussovih funkcij]] – [[seznam integralov hiperboličnih funkcij]] – [[seznam integralov inverznih hiperboličnih funkcij]] – [[seznam integralov iracionalnih funkcij]] – [[seznam integralov krožnih funkcij]] – [[seznam integralov logaritemskih funkcij]] – [[seznam integralov trigonometričnih funkcij]] – [[seznam iranskih matematikov]] – [[seznam irskih matematikov]] – [[seznam italijanskih matematikov]] – [[seznam izotoksalnih poliedrov in tlakovanj]] – [[seznam izraelskih matematikov]] – [[seznam kanadskih matematikov]] – [[seznam kompleksnih in algebrskih ploskev]] – [[seznam krivulj]] – [[seznam Liejevih grup]] – [[seznam madžarskih matematikov]] – [[seznam malih grup]] – [[seznam matematičnih društev]] – [[seznam matematičnih funkcij]] – [[seznam matematičnih simbolov]] – {{sopomenka|seznam matematičnih vsebin}} – [[seznam matematikov]] – [[seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov]] – [[seznam mnogoterosti]] – [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov]] – [[seznam nemških matematikov]] – [[seznam neperiodičnih množic tlakovanj]] – [[seznam nizozemskih matematikov]] – [[seznam norveških matematikov]] – [[seznam novozelandskih matematikov]] – [[seznam ploskev]] – [[seznam poliedrov po številu oglišč]] – [[seznam pravilnih politopov]] – [[seznam ruskih matematikov]] – [[seznam sestavov uniformnih poliedrov]] – [[seznam slovenskih matematikov]] – [[seznam srbskih matematikov]] – [[seznam škotskih matematikov]] – [[seznam španskih matematikov]] – [[seznam števil]] – [[seznam švedskih matematikov]] – [[seznam švicarskih matematikov]] – [[seznam uniformnih poliedrov]] – [[seznam uniformnih poliedrov po sliki oglišč]] – [[seznam uniformnih tlakovanj]] – [[seznam verjetnostnih porazdelitev]] – [[seznam vrst funkcij]] – [[seznam vrst matrik]] – [[seznam vrst števil]] – [[sfera]] – [[sferna trigonometrija]] – [[sferni dvokotnik]] – [[sferni koordinatni sistem]] – [[sferni mnogokotnik]] {{--}} [[sferni polieder]] – [[sferni trikotnik]] – [[sfernost]] – [[sferoid]] – [[Jeffrey Shallit|Shallit, Jeffrey]] – [[Daniel Shanks|Shanks, Daniel]] – [[Claude Elwood Shannon|Shannon, Claude Elwood]] – [[Isador Mitchell Sheffer|Sheffer, Isador Mitchell]] – [[Shefferjevo zaporedje]] – [[Geoffrey Colin Shephard|Shephard, Geoffrey Colin]] – [[James Short|Short, James]] – [[George Shuckburgh-Evelyn|Shuckburgh-Evelyn, George]] – [[Carl Ludwig Siegel|Siegel, Carl Ludwig]] – [[Siegel-Weilova formula]] – [[Sieglov disk]] – [[Sieglov operator]] – [[Sieglov zgornji polprostor]] – [[Sieglova lema]] – [[Sieglova modularna forma]] – [[Sieglova parabolična podgrupa]] – [[Sieglove Eisensteinove vrste]] – [[Wacław Franciszek Sierpiński|Sierpiński, Wacław Franciszek]] – [[Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov]] – [[sigma-algebra]] – <!-- σ-algebra --> [[silogizem]] – [[simetrala]] – <!-- somernica --> [[simetrija]] – [[simetrična razlika množic]] – [[simetrična matrika]] – [[simetrični graf]] – [[simetrijska grupa]] – [[simbolna logika]] – [[simpleks]] – [[simplektična geometrija]] – [[simplektična matrika]] – [[Simplikij]] – [[Thomas Simpson|Simpson, Thomas]] – [[Simpsonovo pravilo]] – [[Isadore Singer|Singer, Isadore]] – [[David Singmaster|Singmaster, David]] – [[singularna točka]] – [[singularna točka algebrske varietete]] – [[singularni razcep]] – [[Trigonometrična funkcija|sinus]] – [[sinus versus]] – {{sopomenka|[[sinusni integral]]}} – <!-- == trigonometrični integral --> [[sinusni izrek]] – [[sinusoida]] – [[sistem enačb]] – [[sistem iterirane funkcije]] – [[sistem linearnih enačb]] – [[skalar]] – [[skalarni produkt]] – [[skalarno množenje]] – [[Stanley Skewes|Skewes, Stanley]] – [[Skewesovo število]] – [[skladno število]] – <!-- kongruentno število --> [[skladnost (geometrija)|skladnost]] – [[skočna funkcija]] – <!-- koračna funkcija --> [[Albert Thoralf Skolem|Skolem, Albert Thoralf]] – [[skolemizacija]] – [[Skolemova funkcija]] – [[Skolemova normalna oblika]] – [[skoraj celo število]] – [[skoraj Johnsonovo telo]] – [[skoraj periodična funkcija]] – [[skoraj popolno število]] – [[skoraj praštevilo]] – [[skoraj skladna trikotnika]] – [[sled matrike]] – [[slika (matematika)|slika]] – [[slika grafa]] – [[slika oglišč]] – [[Neil Sloane|Sloane, Neil]] – [[slovar izrazov teorije grafov]] – [[David Slowinski|Slowinski, David]] – [[slučajna matrika]] – [[slučajna spremenljivka]] – [[Stephen Smale|Smale, Stephen]] – [[smer (matematika)|smer]] – [[smerni koeficient premice]] – [[Stanislav Konstantinovič Smirnov|Smirnov, Stanislav Konstantinovič]] – [[Henry John Stephen Smith|Smith, Henry John Stephen]] – [[Smith-Minkowski-Sieglova masna formula]] – [[Smith-Volterra-Cantorjeva množica]] – [[Smithova nagrada]] – [[Smithovo število]] – [[Raymond Smullyan|Smullyan, Raymond]] – [[snark (teorija grafov)|snark]] – [[Rudolph Snel van Royen|Snel van Royen, Rudolph]] – [[Willebrord Snell van Royen|Snell van Royen, Willebrord]] – [[soda funkcija]] – [[sodo število]] – [[sodost]] – [[sodost in lihost funkcije]] – [[Leonhard Sohncke|Sohncke, Leonhard]] – [[Juljan Karl Vasiljevič Sohocki|Sohocki, Juljan Karl Vasiljevič]] – [[soizmerljivost]] – [[sokot]] – <!-- suplementarni kot --> [[sokrožne točke]] – [[Johann Georg von Soldner|Soldner, Johann Georg von]] – {{sopomenka|[[Soldnerjeva konstanta]]}} – <!-- == ramanujan-Soldnerjeva konstanta --> [[somernica]] – <!-- simetrala --> [[Duncan Sommerville|Sommerville, Duncan]] – [[somnožica]] – [[Jonathan Sondow|Sondow, Jonathan]] – [[Robert Henry Sorgenfrey|Sorgenfrey, Robert Henry]] – [[Sorgenfreyjeva premica]] – [[Sorgenfreyjeva ravnina]] – [[sosednja kota]] – [[sosednja ulomka]] – [[Sosigen]] – [[specialna funkcija]] – <!-- posebna funkcija --> [[specialna ortogonalna matrika]] – [[Ernst Specker|Specker, Ernst]] – {{sopomenka|[[Speckerjeva grupa]]}} – <!-- == Baer-Speckerjeva grupa --> [[John Speidell|Speidell, John]] – [[spekter grafa]] – [[spekter Markova]] – [[spektralna teorija grafov]] – {{sopomenka|[[spinoda]]}} – <!-- == točka obrata --> [[Spletna enciklopedija celoštevilskih zaporedij]] – [[sploščeni sferoid]] – [[splošna algebra]] – [[splošna linearna grupa]] – [[splošna teorija relativnosti]] – [[splošna topologija]] – [[spodnji celi del]] – <!-- == celi del --> [[Sporos]] – [[sprememba baze]] – [[spremenljivka]] – [[srčnica]] – <!-- kardioida --> [[srebrni rez]] – [[srečno praštevilo]] – [[srečno število]] – [[sredinski graf]] – [[središče]] – [[središče kroga]] – [[središče grupe]] – [[središče očrtane krožnice]] – [[središče očrtanega kroga]] – [[središče šopa]] – [[središče včrtane krožnice]] – [[središče včrtanega kroga]] – [[središčni binomski koeficient]] – <!-- centralni binomski koeficient --> [[središčni kot]] – {{sopomenka|[[središčna točka]]}} {{--}} <!-- == središče --> [[središčno devetkotniško število]] – [[središčno kvadratno število]] – [[središčno kubično število]] – [[središčno mnogokotniško število]] – [[središčno osemkotniško število]] – [[središčno petkotniško število]] – [[središčno sedemkotniško število]] – [[središčno šestkotniško število]] – [[središčno štirikotniško število]] – [[središčno trikotniško število]] – [[srednja ukrivljenost]] – [[srednja vrednost]] – [[stabilnost Ljapunova]] – [[stacionarni proces]] – [[standardna baza]] – [[standardni odklon]] – [[standardni pogrešek]] – [[Harold Stark|Stark, Harold]] – [[Stark-Heegnerjev izrek]] – [[statistika]] – [[Jožef Stefan|Stefan, Jožef]] – [[Stefanova naloga]] – [[Jakob Steiner|Steiner, Jakob]] – [[Steiner-Lehmusov izrek]] – [[Steinerjev porizem]] – [[Steinerjev problem]] – [[Steinerjev problem o drevesih]] – <!-- Steinerjevo drevo --> [[Steinerjev problem o stožnicah]] – [[Steinerjeva elipsa]] – [[Steinerjeva ploskev]] – [[Steinerjeva točka]] – [[Steinerjeva veriga]] – {{sopomenka|[[Steinerjevo drevo]]}} – <!-- == Steinerjev problem o drevesih --> [[Hugo Dyonizy Steinhaus|Steinhaus, Hugo Dyonizy]] – [[Steinhausov mnogokotniški zapis]] – [[Charles Proteus Steinmetz|Steinmetz, Charles Proteus]] – [[Steinmetzevo telo]] – [[stekališče]] – [[Vladimir Andrejevič Steklov|Steklov, Vladimir Andrejevič]] – [[stelacija]] – [[Moritz Abraham Stern|Stern, Moritz Abraham]] – [[Simon Stevin|Stevin, Simon]] – [[Matthew Stewart (matematik)|Stewart, Matthew]] – [[Stewartov izrek]] – [[Thomas Joannes Stieltjes|Stieltjes, Thomas Joannes]] – [[Stieltjes-Wigertovi polinomi]] – [[Stieltjesov integral]] – [[Stieltjesov izrek]] – [[Stieltjesov problem momentov]] – [[Stieltjesova matrika]] – [[Stieltjesova transformacija]] – [[Stieltjesove konstante]] – [[Stieltjesovi polinomi]] – [[James Stirling (matematik)|Stirling, James]] – {{sopomenka|[[Stirlingov približek]]}} – <!-- == Stirlingova aproksimacija, Stirlingova formula --> [[Stirlingova aproksimacija]] – <!-- Stirlingov približek, Stirlingova formula --> {{sopomenka|[[Stirlingova formula]]}} – <!-- == Stirlingova aproksimacija, Stirlingov približek --> [[Stirlingova števila prve vrste]] – [[Stirlingova števila druge vrste]] – [[Stirlingova vrsta]] – [[Stirlingovo število]] – {{sopomenka|[[sto]]}} – <!-- == 100 (število) --> [[stokotnik]] – [[stohastična matrika]] – [[stohastični proces]] – [[stohastika]] – [[James Johnston Stoker|Stoker, James Johnston]] – [[George Gabriel Stokes|Stokes, George Gabriel]] – {{sopomenka|[[stolpična matrika]]}} – <!-- == stolpični vektor --> [[stolpični vektor]] – [[Marshall Harvey Stone|Stone, Marshall Harvey]] – [[Stonov reprezentacijski izrek za Boolove algebre]] – [[stopinja]] – [[stopničasta funkcija]] – [[stopnja (matematika)|stopnja]] – [[stopnja grafa]] – [[stopnja konvergence]] – [[stopnja polinoma]] – [[stopnja preslikave]] – [[stopnja zvezne preslikave]] – [[Carl Størmer|Størmer, Carl]] – [[Størmerjev izrek]] – [[Størmerjevo število]] – [[stotica]] – [[stožec]] – {{sopomenka|[[stožernica]]}} – <!-- == stožnica --> [[stožnica]] – <!-- stožernica --> [[stranica]] – [[stranska ploskev]] – [[Ernst Gabor Straus|Straus, Ernst Gabor]] – [[Anne Penfold Street|Street, Anne Penfold]] – [[strig (matematika)|strig]] – [[strižna matrika]] – [[strobogramatično praštevilo]] – [[strobogramatično število]] – [[strofoida]] – {{sopomenka|[[strogo monotona funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> {{sopomenka|[[strogo naraščajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> {{sopomenka|[[strogo padajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[Dirk Jan Struik|Struik, Dirk Jan]] – [[Studentova t-porazdelitev]] – [[Jacques Charles François Sturm|Sturm, Jacques Charles François]] – [[Sturm-Liouvillova teorija]] – [[Sturmov izrek]] – [[subaditivnost]] – [[Mikhail Fedorovič Subbotin|Subbotin, Mikhail Fedorovič]] – {{sopomenka|[[sublimirani trikotnik]]}} – <!-- == zlati trikotnik --> [[subdivizija]] – [[substitucijsko pravilo]] – [[Dennis Parnell Sullivan|Sullivan, Dennis Parnell]] – [[suma]] – <!-- vsota --> [[sumacijska metoda]] – [[Sun Či]] – [[superalgebra]] – [[superelipsa]] – [[superelipsoid]] – [[superjajce]] – {{sopomenka|[[superkvadratik]]}} – <!-- == superkvadrik --> [[superkvadrik]] – [[supernaloga]] – [[supermnožica]] – [[superpraštevilo]] – [[superrealno število]] – [[supertoroid]] – [[superzlati rez]] – [[suplementarni kot]] – <!-- == sokot --> [[surjekcija]] – <!-- == surjektivna preslikava --> [[surjektivna preslikava]] – [[surrealno število]] – [[Mihail Jakovljevič Suslin|Sulin, Mihail Jakovljevič]] – [[Suslinov problem]] – <!-- Suslinova domneva --> {{sopomenka|[[Suslinova domneva]]}} – <!-- == Suslinov problem --> [[Heinrich Suter|Suter, Heinrich]] – [[Georgij Dimitrijevič Suvorov|Suvorov, Georgij Dimitrijevič]] – [[Mičio Suzuki|Suzuki, Mičio]] – [[singularni razcep|SVD]] – [[sveženj (matematika)|sveženj]] – [[Lorna May Swain|Swain, Lorna May]] – [[Peter Swinnerton-Dyer|Swinnerton-Dyer, Peter]] – [[Emanuel Swedenborg|Swedenborg, Emanuel]] – [[Peter Ludwig Majdell Sylow|Sylow, Peter Ludwig Majdell]] – [[Sylowi izreki]] – [[James Joseph Sylvester|Sylvester, James Joseph]] – [[Sylvester-Gallaijev izrek]] – [[Sylvestrov graf]] – [[Sylvestrova enakost]] – [[Sylvestrova matrika]] – [[Sylvestrova medalja]] – [[Sylvestrovo zaporedje]] – [[John Lighton Synge|Synge, John Lighton]] – [[Otto Szasz|Szasz, Otto]] – [[Gábor Szegő|Szegő, Gábor]] – [[George Szekeres|Szekeres, George]] – [[Szekeresov snark]] – [[Endre Szemerédi|Szemerédi, Endre]] – [[Szemerédijev izrek]] – [[Lajos Szilassi|Szilassi, Lajos]] – [[Szilassijev polieder]] – == Š == [[Andrej Igorjevič Šafarevič|Šafarevič, Andrej Igorjevič]] – [[Igor Rostislavovič Šafarevič|Šafarevič, Igor Rostislavovič]] – [[Nikolaj Aleksandrovič Šanin|Šanin, Nikolaj Aleksandrovič]] – [[Tibor Šalát|Šalát, Tibor]] – [[šapa (teorija grafov)|šapa]] – {{sopomenka|[[šest]]}} – <!-- == 6 (število) --> {{sopomenka|[[šestdeset]]}} – <!-- == 60 (število) --> [[šestdesetica]] – [[šestdesetiški številski sistem]] – [[šestdesetkotnik]] – {{sopomenka|[[šesterokotnik]]}} – <!-- == šestkotnik --> {{sopomenka|[[šesterokotniško število]]}} – <!-- == šestkotniško število --> [[šestilo]] – [[šestina]] – [[šestiški številski sistem]] – [[šestkotnik]] – [[šestkotniško število]] – [[šestkotniško piramidno število]] – [[šestkotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[šestnajst]]}} – <!-- == 16 (število) --> {{sopomenka|[[šestnajstiški številski sestav]]}} – <!-- == šestnajstiški številski sistem --> [[šestnajstiški številski sistem]] – <!-- šestnajstiški številski sestav --> [[šestnajstkotnik]] – [[šeststrana bipiramida]] – [[šeststrana piramida]] – [[šeststrana prizma]] – [[šestrani prisekani trapezoeder]] – [[šeststrani trapezoeder]] – [[Goro Šimura|Šimura, Goro]] – [[Ših Huang Ti]] – [[Anania Šikarazi|Šikarazi, Anania]] – [[Georgij Jevgenjevič Šilov|Šilov, Georgij Jevgenjevič]] – [[Jan Šindel|Šindel, Jan]] – [[Albert Nikolajevič Širjajev|Širjajev, Albert Nikolajevič]] – [[Jurij Mihajlovič Širokov|Širokov, Jurij Mihajlovič]] – [[Jaroslav Nikolajevič Šitov|Šitov, Jaroslav Nikolajevič]] – [[Šaradčandra Šankar Šrikhande|Šrikhande, Šaradčandra Šankar]] – [[Šrikhandov graf]] – [[Otto Juljevič Šmidt|Šmidt, Otto Juljevič]] – [[Lev Genrihovič Šnireljman|Šnireljman, Lev Genrihovič]] – [[Šnireljmanova gostota]] – <!-- Schnirelmann density --> [[šop premic]] – [[šop ravnin]] – [[Ivan Štalec|Štalec, Ivan]] – [[Peter Štefan|Štefan, Peter]] – [[števec]] – [[številka]] – [[število]] – [[število 0]] – [[število 1]] – [[število alef]] – [[število bet]] – [[število deliteljev]] – [[število Markova]] – [[število praštevil]] – {{sopomenka|[[število PV]]}} – <!-- == Pisot-Vidžajaraghavanovo število, Pisotovo število --> [[število s harmoničnimi delitelji]] – [[število Sierpińskega]] – [[število taksija]] – [[število zlatega reza]] – [[številska množica]] – [[številska premica]] – [[številska vrsta]] – [[številski sestav]] – [[številski sistem]] – [[številski obseg]] – <!-- == obseg algebrskih števil --> [[številsko zaporedje]] – [[števka]] – [[števna množica]] – <!-- števno neskončna množica, preštevna množica --> [[števna neskončnost]] – [[števnost]] – [[števno neskončna množica]] – <!-- == števna množica, preštevna množica --> {{sopomenka|[[štiri]]}} – <!-- == 4 (število) --> {{sopomenka|[[štirideset]]}} – <!-- == 40 (število) --> [[štiridesetkotnik]] – [[štiriindvajsetkotnik]] – {{sopomenka|[[štirinajst]]}} – <!-- == 14 (število) --> [[štirinajstkotnik]] – [[štirirazsežni prostor]] – {{sopomenka|[[štiristrana piramida]]}} – <!-- == kvadratna piramida --> [[štiristrani trapezoeder]] – == T == [[tabela deliteljev]] – [[tabela integralov]] – [[tabela kongruenc]] – [[tabela množenja]] – [[tabela prafaktorjev števil]] – [[Tabit ibn Kora]] – [[Tabitovo praštevilo]] – [[Tabitovo število]] – [[Tabit Ibrahim]] – [[Peter Guthrie Tait|Tait, Peter Guthrie]] – [[Taitova domneva]] – [[tajnopisje]] – [[Katahiro Takebe|Takebe, Tahakiro]] – [[Tales]] – [[Talesov izrek]] – [[tangens]] – [[tangensni izrek]] – [[tangenta]] – <!-- == dotikalnica --> [[tangenta krožnice]] – {{sopomenka|[[tangentna metoda]]}} – <!-- == Newtonova metoda, metoda pospešene iteracije, Newton-Raphsonova metoda --> {{sopomenka|[[tangentni četverokotnik]]}} – <!-- == tangentni štirikotnik --> [[tangentni kot]] – [[tangentni mnogokotnik]] – [[tangentni štirikotnik]] – <!-- tangentni četverokotnik --> [[Jutaka Tanijama|Tanijama, Jutaka]] – {{sopomenka|[[Tanijama-Šimura-Weilova domneva]]}} – <!-- == izrek o modularnosti --> {{sopomenka|[[Tanijama-Šimurova domneva]]}} – <!-- == izrek o modularnosti --> [[Tanijamova grupa]] – [[Terence Tao|Tao, Terence]] – [[tapetna grupa]] – [[Alfred Tarski|Tarski, Alfred]] – [[Niccolo Fontana Tartaglia|Tartaglia, Niccolo Fontana]] – [[Abraham Haskel Taub|Taub, Abraham Haskel]] – [[Alfred Tauber|Tauber, Alfred]] – [[Olga Taussky-Todd|Taussky-Todd, Olga]] – [[tavtohrona krivulja]] – <!-- izohrona krivulja --> [[Brook Taylor|Taylor, Brook]] – [[Taylorjev izrek]] – [[Taylorjeva vrsta]] – [[Geoffrey Ingram Taylor|Taylor, Geoffrey Ingram]] – [[Richard Lawrence Taylor|Taylor, Richard Lawrence]] – [[Teajtet]] – [[Teajtetov izrek]] – [[Teano]] – [[telegrafski enačbi]] – [[telesa z ikozaedrsko simetrijo]] – [[telesna particija]] – [[teme]] – [[temelji matematike]] – [[temeljni mnogokotnik]] – [[Harold Neville Vazeille Temperley|Temperley, Harold Neville Vazeille]] – [[George Frederick James Temple|Temple, George Frederick James]] – [[Gérald Tenenbaum|Tenenbaum, Gérald]] – [[Keti Tenenblat|Tenenblat, Keti]] – [[tenzor]] – [[tenzorska algebra]] – [[tenzorski račun]] – [[tenzorski produkt]] – [[tenzorski produkt grafov]] – [[Teodor iz Kirene]] – {{sopomenka|[[Teodorova konstanta]]}} – <!-- == kvadratni koren števila 3 --> [[Teodozij]] – [[Teon I.]] – [[Teon II.]] – [[teorija analitičnih funkcij]] – [[teorija aproksimacij]] – [[teorija dinamičnih sistemov]] – [[teorija diofantskih približkov]] – <!-- << /* Diophantine approximation */ --> [[teorija grafov]] – [[teorija grup]] – [[teorija iger]] – [[teorija informacij]] – [[teorija invariant]] – [[teorija izračunavanja]] – <!-- == teorija računanja --> [[teorija kalupov]] – [[teorija kaosa]] – [[teorija kategorij]] – [[teorija kolobarjev]] – [[teorija kvazimnožic]] – <!-- en: quasi-set theory --> [[teorija matrik]] – [[teorija mehke mere]] – [[teorija mere]] – {{sopomenka|[[teorija mnogoterosti]]}} – <!-- == mnogoterost --> [[teorija množic]] – [[teorija potenciala]] – <!-- potencialna teorija, teorija potencialov --> {{sopomenka|[[teorija potencialov]]}} – <!-- == teorija potenciala, potencialna teorija --> [[teorija presekov]] – [[teorija približkov]] – [[teorija računanja]] – <!-- teorija izračunavanja --> [[teorija razrednega obsega]] – [[teorija razredov]] – [[teorija reprezentacij]] – [[teorija števil]] – [[teorija tipov]] – [[teorija transcendentnosti]] – [[teorija verjetnosti]] – [[Aleksander Martinovič Ter-Krikorov|Ter-Krikorov, Aleksander Martinovič]] – [[Terwilligerjeva algebra]] – [[teselacija]] – <!-- == pokritje, tlakovanje --> [[teserakt]] – {{sopomenka|[[teseraktno število]]}} – <!-- == četrta potenca, bikvadratno število --> [[Nikola Tesla|Tesla, Nikola]] – [[test Kolmogorova-Smirnova]] – [[test Ljapunova]] – [[tetiva (matematika)|tetiva]] – [[tetivni četverokotnik]] – <!-- == tetivni štirikotnik --> [[tetivni mnogokotnik]] – [[tetivni štirikotnik]] – <!-- tetivni četverokotnik --> [[tetivnotangentni štirikotnik]] – <!-- bicentrični štirikotnik --> [[tetraeder]] – [[tetraedrska simetrija]] – [[tetraedrski graf]] – [[tetraedrsko število]] – <!-- == četversko število --> [[tetrahemiheksaeder]] – [[tetrahemiheksakron]] – {{sopomenka|[[tetrakisna kocka]]}} – <!-- == tetrakisni heksaeder --> [[tetrakisni heksaeder]] – <!-- tetrakisna kocka --> {{sopomenka|[[tetrakosagon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> {{sopomenka|[[tetratetraeder]]}} – <!-- == oktaeder --> [[težišče]] – [[težišče trikotnika]] – [[težiščnica]] – [[TeX]] – [[The Art of Discrete and Applied Mathematics]] – [[René Thom|Thom, René]] – [[Axel Thue|Thue, Axel]] – {{sopomenka|[[Thue-Morsejeva množica]]}} – <!-- == zlo število --> [[Thue-Morsejevo zaporedje]] – [[Thue-Siegel-Rothov izrek]] – [[Thuejev izrek]] – [[William Thurston|Thurston, William]] – [[Andrej Nikolajevič Tihonov|Tihonov, Andrej Nikolajevič]] – [[Timarid]] – [[tisočica]] – [[Gheorghe Ţiţeica|Ţiţeica, Gheorghe]] – [[Jacques Tits|Tits, Jacques]] – {{sopomenka|[[tlakovanje (geometrija)|tlakovanje]]}} – <!-- == pokritje, teselacija --> [[točka]] – [[točka (geometrija)]] – [[točka obrata]] – <!-- spinoda --> [[točka v neskončnosti]] – [[točka vejitve]] – <!-- == vejišče /* branch point */ --> [[točkovna grupa]] – [[točkovni prostor]] – [[točkovno zrcaljenje]] – [[John Arthur Todd|Todd, John Arthur]] – [[togi premik]] – <!-- izometrija --> [[Tohoku Mathematical Journal]] – [[tok (matematika)|tok]] – [[John Francis Toland|Toland, John Francis]] – [[Gabrijel Tomšič|Tomšič, Gabrijel]] – [[Gerald James Toomer|Toomer, Gerald James]] – [[topi kot]] – [[topokotni trikotnik]] – [[topologija]] – [[topologija produktov]] – [[topološka grupa]] – [[topološka invarianta]] – [[topološka konjugacija]] – [[topološka lastnost]] – [[topološka teorija grafov]] – [[topološki prostor]] – [[topološki vektorski prostor]] – [[Viktor Andrejevič Toponogov|Toponogov, Viktor Andrejevič]] – [[topos]] – [[toroid]] – [[toroidni polieder]] – [[Evangelista Torricelli|Torricelli, Evangelista]] – [[torus]] – [[tovariško število]] – [[traktrisa]] – [[Johann Georg Tralles|Tralles, Johann Georg]] – [[transcendentna funkcija]] – [[transcendentna krivulja]] – [[transcendentno število]] – [[transformacija]] – [[transformacija Kontoroviča-Lebedeva]] – [[transformacija zaporedja]] – [[transformacijska geometrija]] – [[transformacijska grupa]] – [[transponiranje]] – [[transponirani graf]] – [[transponiranka]] – [[transpozicija (matematika)|transpozicija]] – {{sopomenka|[[transverzala]]}} – <!-- == prečnica --> [[tranzitivna relacija]] – [[trapez]] – [[trapezno pravilo]] – [[trapezoeder]] – [[trapezoid]] – [[trapezorombski dodekaeder]] – [[Andrzej Mariusz Trautman|Trautman, Andrzej Mariusz]] – [[trditev]] – [[tretja ekscentričnost]] – [[tretja izsrednost]] – [[tretjina]] – [[tretjinjenje kota]] – <!-- trisekcija kota --> {{sopomenka|[[3 (število)|tri]]}} – <!-- == 3 (število) --> [[triakisni ikozaeder]] – [[triakisni oktaeder]] – [[triakisni tetraeder]] – <!-- kistetraeder, triuakistetraeder --> [[triakisno trikotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[triakistetraeder]]}} – <!-- == triakisni tetraeder, kistetraeder --> {{sopomenka|[[triakontagon]]}} – <!-- == tridesetkotnik --> {{sopomenka|[[trideset]]}} – <!-- == 30 (število) --> [[tridesetkotnik]] – [[trigonometrična funkcija]] – [[trigonometrična vrsta]] – [[trigonometrični integral]] – [[trikotnik]] – [[trikotnik Sierpińskega]] – [[trikotniška grupa]] – [[trikotniška neenakost]] – [[trikotniško kvadratno število]] – [[trikotniško število]] – [[trikotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[trinajst]]}} – <!-- == 13 (število) --> [[trinajstkotnik]] – [[trirazsežni prostor]] – {{sopomenka|[[trisekcija kota]]}} – <!-- == tretjinjenje kota --> [[trisektrisa]] – [[trisektrisa Pascalovega polža]] – [[tristrana bipiramida]] – [[tristrana hebesfenorotunda]] – [[tristrana prizma]] – [[tristrani prisekani trapezoeder]] – [[tristrani trapezoeder]] – {{sopomenka|[[trivektor]]}} – <!-- == multivektor --> [[trivialna grupa]] – [[trohoida]] – [[trojiška Golayjeva koda]] – [[trojiški številski sistem]] – [[Ehrenfried Walter Tschiernhaus|Tschiernhaus, Ehrenfried Walter]] – [[Tsu Čung Či]] – <!-- == Ču Čungdži --> [[Albert William Tucker|Tucker, Albert William]] – [[tuje število]] – {{sopomenka|[[tuji množici]]}} – <!-- == disjunktni množici --> [[tujost]] – [[Alan Turing|Turing, Alan]] – [[Nasir at-Tusi|at-Tusi, Nasir]] – [[William Thomas Tutte|Tutte, William Thomas]] – [[Tuttejeva matrika]] – == U == [[učinek grupe]] – [[Horace Scudder Uhler|Uhler, Horace Scudder]] – [[Uhlerjevo število]] – [[al-Uklidisi]] – [[ukrivljenost]] – [[Stanislaw Marcin Ulam|Ulam, Stanislaw Marcin]] – [[Ulamov prt]] – [[Ulamovo število]] – [[Ulamovo zaporedje]] – [[Peter Lavrentjevič Uljanov|Uljanov, Peter Lavrentjevič]] – [[ulomek]] – [[ulomljeni del]] – <!-- decimalni del --> [[ultrafilter]] – [[Ulug Beg]] – {{sopomenka|[[unarna operacija]]}} – <!-- == enočlena operacija --> [[uniformna antiprizmatična prizma]] – [[uniformna tlakovanja v hiperbolični ravnini]] – [[uniformni polieder]] – [[uniformni polihoron]] – [[uniformni politop]] – [[uniformni zvezdni polieder]] – [[uniformno barvanje]] – [[uniformno tlakovanje]] – [[Unija množic|unija]] – [[unija množic]] – [[unimodularna matrika]] – [[unipotentna matrika]] – [[unipotentnost]] – [[unitarna matrika]] – [[univerzalna diferencialna enačba]] – [[univerzalna lastnost]] – [[univerzalna množica]] – [[univerzalna parabolična konstanta]] – [[upodobitev grupe]] – [[uporabna matematika]] – {{sopomenka|[[urejena dvojica]]}} – <!-- == urejeni par --> [[urejena n-terica]] – [[urejeni kolobar]] – [[urejeni par]] – [[urejeno Bellovo število]] – [[urejenost]] – [[Pavel Samujilovič Urison|Urison, Pavel Samujilovič]] – [[urna grupa]] – [[usmerjeni graf]] – <!-- = digraf --> [[Jakov Viktorovič Uspenski|Uspenski, Jakov Andrejevič]] – [[Vladimir Andrejevič Uspenski|Uspenski, Vladimir Andrejevič]] – [[utežena matrika]] – [[uteženi graf]] – [[uteženo praštevilo]] – <!-- en: balanced prime --> [[utežna funkcija]] – == V == [[Giovanni Vacca (matematik)|Vacca, Giovanni]] – [[Prahalad Čunnilal Vaidja|Vaidja, Prahalad Čunnilal]] – [[Anton Vakselj|Vakselj, Anton]] – [[valček (matematika)|valček]] – [[valovna enačba]] – [[valovna transformacija]] – [[vampirsko število]] – [[John Howard Van Amringe|Van Amringe, John Howard]] – [[John Hasbrouck van Vleck|van Vleck, John Hasbrouck]] – [[Edward Burr Van Vleck|Van Vleck, Edward Burr]] – [[Veeravalli Seshadri Varadarajan|Varadarajan, Veeravalli Seshadri]] – [[varčno število]] – [[variacija]] – [[variacija (matematika)]] – [[variacijski račun]] – [[Pierre Varignon|Varignon, Pierre]] – [[varno praštevilo]] – [[včrtana in pričrtana krožnica trikotnika]] – [[včrtana krožnica]] – {{sopomenka|[[včrtani krog]]}} – <!-- == včrtana krožnica --> [[vdrti kot]] – [[Oswald Veblen|Veblen, Oswald]] – {{sopomenka|[[veččlenik]]}} – <!-- == polinom, mnogočlenik --> {{sopomenka|[[večkotnik]]}} – <!-- == mnogokotnik --> [[večkratna množica]] – [[večkratnik]] – [[večlična funkcija]] – [[vedski kvadrat]] – [[Jurij Vega|Vega, Jurij]] – [[vejišče]] – <!-- točka vejitve --> [[vektor (matematika)|vektor]] – {{sopomenka|[[vektor nič]]}} – <!-- == ničelni vektor --> [[vektorska enota]] – <!-- enotski vektor --> [[vektorska mera]] – [[vektorski nič]] – <!-- ničelni vektor --> [[vektorski produkt]] – [[vektorski prostor]] – [[vektorski račun]] – [[velika antiprizma]] – [[veliki dodekaeder]] – [[veliki dvojno prirezan dirombidodekaeder|veliki dvojnoprirezani dirombidodekaeder]] – {{sopomenka|[[veliki Fermatov izrek]]}} – <!-- == Fermatov veliki izrek --> [[veliki ikozaeder]] – [[veliki ikozidodekaeder]] – [[veliki ikozihemidodekaeder]] – [[veliki ikozihemidodekakron]] – [[veliki krog]] – [[veliki prisekan kubooktaeder]] – {{sopomenka|[[veliki rombiikozidodekaeder]]}} – <!-- == prisekani ikozidodekaeder --> {{sopomenka|[[veliki rombikubooktaeder]]}} – <!-- == prisekani kubooktaeder --> [[veliko število]] – [[velikostni red]] – [[John Venn|Venn, John]] – [[Vennov diagram]] – [[Vennov graf]] – [[Pierre François Verhulst|Verhulst, Pierre François]] – [[verižni ulomek]] – [[verižnica]] – [[verižno pravilo]] – [[verjetno praštevilo]] – [[verjetnost]] – [[verjetnost in statistika]] – [[verjetnostna funkcija]] – [[verjetnostna funkcija gostote]] – [[verjetnostna mera]] – [[verjetnostna metoda]] – [[verjetnostna porazdelitev]] – [[verjetnostna teorija števil]] – [[verjetnostni račun]] – [[verjetnostni prostor]] – [[Giuseppe Veronese|Veronese, Giuseppe]] – [[Veronesejeva ploskev]] – [[Anatolij Moisejevič Veršik|Veršik, Anatolij Moisejevič]] – [[veselo praštevilo]] – [[veselo število]] – [[vezna črta]] – {{sopomenka|[[viba]]}} – <!-- == spirala --> [[Ivan Vidav|Vidav, Ivan]] – [[Vidav-Palmerjev izrek]] – [[Tirukkannapuram Vidžajaraghavan|Vidžajaraghavan, Tirukkannapuram]] – [[François Viète|Viète, François]] – [[Viètove enačbe]] – [[Viètovo pravilo]] – [[Leopold Vietoris|Vietoris, Leopold]] – [[Mark Jakovljevič Vigodski|Vigodski, Mark Jakovljevič]] – [[Cédric Villani|Villani, Cédric]] – [[Yvon Villarceau|Villarceau, Yvon]] – [[Villarceaujevi krožnici]] – [[Jean-André Ville|Ville, Jean-André]] – [[Samuel Vince|Vince, Samuel]] – [[Ivan Matvejevič Vinogradov|Vinogradov, Ivan Matvejevič]] – [[Matt Visser|Visser, Matt]] – [[Viswanathova konstanta]] – [[višina trikotnika]] – [[višinska točka trikotnika]] – <!-- ortocenter --> [[višinski izrek]] – {{sopomenka|[[višja algebra]]}} – <!-- == abstraktna algebra --> [[višje razsežnosti]] – [[vitka grupa]] – <!-- en: slender group --> [[Aleksander Adolfovič Vitt|Vitt, Aleksander Adolfovič]] – [[Anatolij Georgijevič Vituškin|Vituškin, Anatolij Georgijevič]] – [[Vincenzo Viviani|Viviani, Vincenzo]] – [[Vivianijev izrek]] – [[Vivianijeva krivulja]] – [[Vasilij Sergejevič Vladimirov|Vladimirov, Vasilij Sergejevič]] – [[vložitev (matematika)|vložitev]] – [[vložitev grafa]] – [[vodilna krožnica]] – [[vodilni koeficient]] – [[vodnica]] – [[Johann Henrich Voigt|Voigt, Johann Henrich]] – [[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski|Vojevodski, Vladimir Aleksandrovič]] – {{sopomenka|[[volumen]]}} – <!-- == prostornina --> [[Georgij Feodosjevič Voronoj|Voronoj, Georgij Feodosjevič]] – [[Voronojev diagram]] – [[votla matrika]] – [[vozel (matematika)|vozel]] – [[vozli Čebišova]] – [[Jože Vrabec|Vrabec, Jože]] – [[Vladimir Vranić|Vranić, Vladimir]] – [[vražji kvadrat]] – [[Gustav de Vries|Vries, Gustav de]] – [[vrsta (matematika)|vrsta]] – [[vrtnica (matematika)|vrtnica]] – {{sopomenka|[[vrstična matrika]]}} – <!-- == vrstični vektor --> [[vrstični vektor]] – [[vrtilna simetrija]] – [[vseštevčno število]] – <!-- pandigitalno število --> [[vsota]] – [[vsota deliteljev]] – [[vsota Minkowskega]] – [[vsota potenc]] – [[vzajemnost]] – [[vzporedna projekcija]] – [[vzporedni premik]] – [[vzporedni razteg]] – [[vzporednica]] – <!-- paralela --> [[vzporednost]] – [[vzvišeno število]] – == W == [[Bartel Leendert van der Waerden|Waerden, Bartel Leendert van der]] – [[Donald Dines Wall|Wall, Donald Dines]] – [[Wall-Sun-Sunovo praštevilo]] – [[John Wallis|Wallis, John]] – [[Wallisov produkt]] – [[Wallisova konstanta]] – [[Joseph Leonard Walsh|Walsh, Joseph Leonard]] – [[Walsheva funkcija]] – [[Walsheva matrika]] – [[Wang Fan]] – [[Edward Waring|Waring, Edward]] – [[Waringov problem]] – [[James Watt|Watt, James]] – [[Heinrich Martin Weber|Weber, Heinrich Martin]] – [[Waloddi Weibull|Weibull, Waloddi]] – [[Karl Weierstrass|Weierstrass, Karl]] – [[Weierstrassova funkcija]] – [[André Weil|Weil, André]] – [[Weil-Mordellov izrek]] – [[Weilov kriterij]] – [[Eric Wolfgang Weisstein|Weisstein, Eric Wolfgang]] – [[Dominic Welsh|Welsh, Dominic]] – [[Wendelin Werner|Werner, Wendelin]] – [[Caspar Wessel|Wessel, Caspar]] – [[Hermann Weyl|Weyl, Hermann]] – [[Weylov kriterij]] – [[Weylov postulat]] – [[Weylov skalar]] – [[Weylov tenzor]] – [[Weylova algebra]] – [[Weylova domneva o ukrivljenosti]] – [[Weylova formula karakterjev]] – [[Weylova grupa]] – [[Weylova transformacija]] – [[Weylova vsota]] – [[Whewellova enačba]] – [[William Whiston|Whiston, William]] – [[Hassler Whitney|Whitney, Hassler]] – [[Whitneyjev izrek]] – [[Edmund Taylor Whittaker|Whittaker, Edmund Taylor]] – [[Wiadomości Matematyczne]] – [[David Vernon Widder|Widder, David Vernon]] – [[Arthur Josef Alwin Wieferich|Wieferich, Arthur Josef Alwin]] – [[Wieferichev izrek]] – [[Wieferichev par]] – [[Wieferichevo praštevilo]] – [[Wiener-Hinčinov izrek]] – [[Wienrov tauberski izrek]] – [[Eugene Paul Wigner|Wigner, Eugene Paul]] – [[Pieter Wijdenes|Wijdenes, Pieter]] – [[Adriaan van Wijngaarden|Wijngaarden, Adriaan van]] – [[van Wijngaardenova transformacija]] – [[Wikipedija:WikiProjekt števila]] – [[Andrew John Wiles|Wiles, Andrew John]] – [[Kenneth Powers Williams|Williams, Kenneth Powers]] – [[Alexander Wilson (matematik)|Wilson, Alexander]] – [[John Wilson (matematik)|Wilson, John]] – [[Wilsonov izrek]] – [[Wilsonovo praštevilo]] – [[Aurel Wintner|Wintner, Aurel]] – [[Edward Witten|Witten, Edward]] – [[Paul Wittich|Wittich, Paul]] – [[Wolfova nagrada za matematiko]] – [[Joseph Wolstenholme|Wolstenholme, Joseph]] – [[Wolstenholmov izrek]] – [[Wolstenholmovo praštevilo]] – [[Woodallovo praštevilo]] – [[Woodallovo število]] – [[Christopher Wren|Wren, Christopher]] – [[Willem Abraham Wythoff|Wythoff, Willem Abraham]] – [[Wythoffov simbol]] – [[Wythoffova konstrukcija]] – == X == == Y == [[Jean-Christophe Yoccoz|Yoccoz, Jean-Christophe]] – [[Laurence Chisholm Young|Young, Laurence Chisholm]] – [[Youngova mera]] – == Z == [[Abraham Zacuto|Zacuto, Abraham]] – [[Lotfi Asker Zadeh|Zadeh, Lotfi Asker]] – [[Don Bernard Zagier|Zagier, Don Bernard]] – [[Karel Zahradnik|Zahradnik, Karel]] – [[Władysław Zajączkowski|Zajączkowski, Władysław]] – [[zajčja konstanta]] – [[zajčje zaporedje]] – [[zakon kvadratne recipročnosti]] – <!-- kvadratni recipročnostni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> [[zakon oblikovne grupe]] – [[zakon racionalne recipročnosti]] – [[zakon recipročnosti]] – [[zakon trihotomije]] – [[zakon velikih števil]] – [[Viktor Abramovič Zalgaller|Zalgaller, Viktor Abramovič]] – [[zaloga vrednosti]] – [[zamenjalna števka]] – [[zamenljivo praštevilo]] – [[zaokrožanje]] – [[zaporedje]] – {{sopomenka|[[zaporedje celih števil]]}} – <!-- == celoštevilsko zaporedje --> [[zaporedje polinomov]] – [[zaprta množica]] – [[zaprta množica točk]] – [[zaprti interval]] – [[Stanisław Zaremba (matematik)|Zaremba, Stanisław]] – [[Oscar Zariski|Zariski Oscar]] – [[zastava (geometrija)|zastava]] – {{sopomenka|[[zasuk]]}} – <!-- == vrtenje, vrtež --> [[zbirna funkcija verjetnosti]] – <!-- zbirna porazdelitvena funkcija --> {{sopomenka|[[zbirna porazdelitvena funkcija]]}} – <!-- == zbirna funkcija verjetnosti --> [[Doron Zeilberger|Zeilberger, Doron]] – [[Zeitschrift für angewandte Mathematik und Physik]] – [[Dimitrij Nikolajevič Zejliger|Zejliger, Dimitrij Nikolajevič]] – [[Christian Zeller|Zeller, Christian]] – [[Zellerjeva kongruenca]] – [[Jefim Izakovič Zelmanov|Zelmanov, Jefim Izakovič]] – [[zelo obilno število]] – [[zelo sestavljeno število]] – [[Zenodor]] – [[Zenon]] – [[Zenon iz Sidona|Zenon Sidonski]] – [[Ernst Zermelo|Zermelo, Ernst]] – [[Zermelo-Fraenklova teorija množic]] – [[Nikolaj Jefimovič Zernov|Zernov, Nikolaj Jefimovič]] – [[ZFC]] – [[zgodovina matematike]] – [[zgodovina števila π]] – [[zgornja polravnina]] – [[zgornji celi del]] – [[Paul Zimmermann (matematik)|Zimmermann, Paul]] – {{sopomenka|[[Zipf-Mandelbrotov zakon]]}} – <!-- == Zipf-Mandelbrotova porazdelitev, Pareto-Zipfova porazdelitev --> [[Zipf-Mandelbrotova porazdelitev]] – <!-- Zipf-Mandelbrotov zakon, Pareto-Zipfova porazdelitev --> [[Zipfov zakon]] – [[zlata spirala]] – [[zlati gnomon]] – [[zlati graf]] – {{sopomenka|[[zlati pravokotni trikotnik]]}} – <!-- == Keplerjev trikotnik, Priceov trokotnik --> [[zlati pravokotnik]] – [[zlati rez]] – [[zlati trikotnik (matematika)|zlati trikotnik]] – <!-- sublimirani trikotnik --> [[zlato razmerje]] – [[zlato število]] – <!-- == število zlatega reza --> [[zlepek]] – [[zlo število]] – <!-- Thue-Morsejeva množica --> [[zmanjševanje (geometrija)|zmanjševanje]] – [[zmnožek]] – [[znakovni niz]] – [[znamenite točke trikotnika]] – [[Štefan Znám|Znám, Štefan]] – [[Známov problem]] – [[znanstveni zapis]] – [[Jegor Ivanovič Zolotarjov|Zolotarjov, Jegor Ivanovič]] – [[zonoeder]] – {{sopomenka|[[zonotop]]}} – [[Max August Zorn|Zorn, Max August]] – [[Zornova lema]] – [[zrcaljenje]] – [[zrcalna simetrija]] – [[Zuckermanovo število]] – [[Vadim Valentinovič Zudilin|Zudilin, Vadim Valentinovič]] – [[zunanja mera]] – [[zunanji kot]] – [[zunanji krog]] – [[zunanji produkt]] – [[zvezdni mnogokotnik]] – [[zvezdno število]] – [[zvezna funkcija]] – [[zveznost]] – [[Antoni Zygmund|Zygmund, Antoni]] – == Ž == [[žarek]] – [[Viktor Viktorovič Žarinov|Žarinov, Viktor Viktorovič]] – [[Ivan Ivanovič Žegalkin|Žegalkin, Ivan Ivanovič]] – [[Jevgenij Petrovič Židkov|Židkov, Jevgenij Petrovič]] – [[Nikolaj Jegorovič Žukovski|Žukovski, Nikolaj Jegorovič]] – [[Jurij Ivanovič Žuravljov|Žuravljov, Jurij Ivanovič]] – {{stublist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Matematika]] [[Kategorija:Seznami vsebin|Matematika]] g7389hy9wbayt7vqu8masqs5fde3qvc 0 2376 6674938 4224786 2026-05-12T14:17:54Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6674938 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 608''' ('''[[rimske številke|DCVIII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] * [[15. september]] – [[Bonifacij IV.]] je postal [[papež]]. == Rojstva == * == Smrti == * [[Kategorija:Leto 608|*]] h082gwj2hsketovjds60l4c4264v92s 0 2700 6674936 6426742 2026-05-12T14:16:21Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6674936 wikitext text/x-wiki '''12. maj''' je 132. [[dan]] [[leto|leta]] (133. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 233 dni. {{MayCalendar}} == Dogodki == * [[1664]] – V [[Versailles]]u je bil prvič uprizorjen [[Jean-Baptiste Poquelin - Molière|Molièrov]] [[Tartuffe]]. * [[1797]] – S [[Francija|francosko]] odstavitvijo [[dož]]a [[Ludovico Manin|Ludovica Manina]] je bila odpravljena [[Beneška republika]] * [[1902]] – V [[Pennsylvania|Pennsylvaniji]] se je začela [[stavka]] 150.000 [[rudar]]jev za zvišanje [[mezda|mezd]] in 8-urni delavnik. * [[1910]] – V [[Ljubljana|Ljubljani]] je bilo ustanovljeno [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana]]. * [[1918]] – V [[Judenburg]]u se je uprl slovenski [[17. pešpolk]]. * [[1926]] – [[Poljska|Poljski]] [[maršal]] [[Jozef Pilsudski]] je uvedel [[vojska|vojaško]] [[diktatura|diktaturo]]. * [[1940]] – potejala je [[konferenca]] v [[Casteau]]ju. * [[1941]] – [[Nemčija]] in [[Sirija]] sta sprejeli [[sporazum]] o [[Nemčija|nemški]] uporabi [[Sirija|sirskih]] [[letališče|letališč]]. * [[1942]] – V [[Auschwitz]]u je bilo pobitih 1500 [[Judje|Judov]]. * [[1943]] – V [[Washington]]u se je začela [[konferenca Trident]]. * [[1944]] – Začela se je [[zavezniki|zavezniška]] [[ofenziva]] v [[Italija|Italiji]]. * [[1949]] – Končala se je popolna zapora [[Berlin]]a. * [[1978]] – [[Mednarodni meteorološki inštitut]] je odločil, da [[hurikan]]ov ne bodo več poimenovali izključno z [[ženska|ženskimi]] [[ime]]ni. * [[1988]] – Ustanovljena je bila [[Slovenska kmečka zveza]], prva slovenska demokratična politična stranka po drugi svetovni vojni. * [[1993]] – [[Slovenija]] je bila skupaj z [[Estonija|Estonijo]], [[Litva|Litvo]], [[Češka|Češko]], [[Slovaška|Slovaško]] in [[Romunija|Romunijo]] sprejeta v [[Svet Evrope]]. == Rojstva == * [[1160]] – [[Ibn al-Asir]], arabski zgodovinar in biograf († [[1233]]) * [[1258]] – [[Sančo IV. Kastiljski|Sančo IV.]], kastiljski kralj († [[1295]]) * [[1330]] – [[Vilijem I. Bavarski|Vilijem I.]], bavarski vojvoda, holandski (V.), hainauški (III.) in zeelandski grof (IV.) († [[1389]]) * [[1325]] – [[Rupert II. Pfalški|Rupert II.]], nemški volilni knez, pfalški grof († [[1398]]) * [[1496]] – [[Gustav I. Vasa]], švedski kralj († [[1560]]) * [[1590]] – [[Cosimo II. de' Medici]], italijanski (toskanski) vojvoda († [[1621]]) * [[1670]] – [[Avgust II. Močni]], saški volilni knez, poljski kralj († [[1733]]) * [[1739]] – [[Johann Baptist Vanhal]], češki skladatelj († [[1813]]) * [[1755]] – [[Giovanni Battista Viotti]], italijanski violinist, skladatelj († [[1824]]) * [[1803]] – [[Justus von Liebig]], nemški kemik († [[1873]]) * [[1820]] – [[Florence Nightingale]], angleška bolničarka († [[1910]]) * [[1828]] – [[Dante Gabriel Rossetti]], angleški slikar, pesnik, prevajalec († [[1882]]) * [[1829]] – [[Pavlos Carrer]], grški skladatelj, utemeljitev grške narodne opere († [[1896]]) * [[1842]] – [[Jules Massenet|Jules Émile Frédéric Massenet]], francoski skladatelj († [[1912]]) * [[1845]] – [[Gabriel Fauré]], francoski skladatelj († [[1924]]) * [[1866]] – [[Sveti Leopold Mandić]], hrvaški kapucin in svetnik († [[1942]]) * [[1872]] – [[Anton Korošec]], slovenski politik († [[1940]]) * [[1880]] – [[Lincoln Ellsworth]], ameriški raziskovalec, inženir, znanstvenik († [[1951]]) * [[1906]] – [[Maurice Ewing]], ameriški geofizik, oceanograf († [[1974]]) * [[1907]] – [[Katharine Hepburn]], ameriška filmska igralka († [[2003]]) * [[1910]] – [[Dorothy Crowfoot Hodgkin]], angleška kemičarka, nobelovka 1964 († [[1994]]) * [[1914]] – [[Bertus Aafjes]], nizozemski pisatelj in pesnik († [[1993]]) * [[1915]] – [[Roger Louis Schutz-Marsauche]] - [[brat Roger]], švicarsko-francoski teolog († [[2005]]) * [[1921]] – [[Giovanni Benelli]], italijanski kardinal († [[1982]]) * [[1922]] – [[Roy Salvadori]], britanski avtomobilski dirkač († [[2012]]) * [[1925]] – [[Yogi Berra]], ameriški igralec, trener in upravnik bejzbola * [[1937]] – [[George Carlin]], ameriški komik, igralec, pisec, satirik († [[2008]]) * [[1948]] – [[Steve Winwood]], angleški glasbenik * [[1963]] – [[Stefano Modena]], italijanski avtomobilski dirkač * [[1968]] – [[Tony Hawk]], ameriški rolkar * [[1978]] – [[Hossein Reza Zadeh]], iranski dvigovalec uteži * [[1988]] – [[David Klobasa]], slovenski politik, župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah == Smrti == * [[1003]] – [[papež Silvester II.]] (* [[938]]) * [[1012]] – [[papež Sergij IV.]] * [[1090]] – [[Luitpold Eppenstein]], koroški vojvoda, mejni grof Verone (* [[1050]]) * [[1182]] – [[Valdemar I. Danski|Valdemar I.]], danski kralj (* [[1131]]) * [[1420]] – [[Elizabeta Granovska]], poljska kraljica in litovska velika kneginja (* okoli [[1372]]) * [[1798]] – [[George Vancouver]], britanski raziskovalec (* [[1757]]) * [[1805]] – [[Ferdinand von Hompesch zu Bolheim]], 71. veliki mojster Malteškega viteškega reda (* [[1744]]) * [[1845]] – [[August Wilhelm von Schlegel]], nemški jezikoslovec, pesnik, kritik (* [[1767]]) * [[1856]] – [[Jacques Philippe Marie Binet]], francoski matematik, astronom, fizik (* [[1786]]) * [[1884]] – [[Bedřich Smetana]], češki skladatelj (* [[1824]]) * [[1899]] – [[Mihail Saltikov-Ščedrin]], ruski pisatelj, satirik (* [[1826]]) * [[1910]] – sir [[William Huggins]], angleški učenjak, astronom (* [[1824]]) * [[1935]] – [[Józef Piłsudski]], poljski maršal, politik (* [[1867]]) * [[1936]] – [[Peter Henry Emerson]], angleški fotograf (* [[1856]]) * [[1944]] – [[Frederick Schiller Faust]] - [[Max Brand]], ameriški pisatelj, vojni dopisnik (* [[1892]]) * [[1957]] – [[Erich Oswald von Stroheim]], ameriški filmski režiser judovskega rodu (* [[1885]]) * [[1970]] – [[Władysław Anders]], poljski general (* [[1892]]) * [[1985]] – [[Jean Philippe Arthur Dubuffet]], francoski slikar, kipar (* [[1901]]) * [[1994]] – [[Erik Erikson]], nemški psiholog (* [[1902]]) == Prazniki in obredi == * mednarodni dan [[medicinska sestra|medicinskih sester]] [[Kategorija:Dnevi v letu|512]] [[Kategorija:Maj|112]] f4c6ylbwimlsymgzu1lp7dti2h6av7m 0 3448 6675053 6477652 2026-05-12T19:12:44Z XJaM 3 m+/dp+/+ktgr 6675053 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba}} '''Wacław Franciszek Sierpiński''', [[Poljaki|poljski]] [[matematik]], * [[14. marec]] [[1882]], [[Varšava]], [[Poljska]], † [[21. oktober]] [[1969]], Varšava. Sierpiński je raziskoval v [[teorija množic|teoriji množic]] ([[aksiom izbire]], [[domneva kontinuuma]]), [[teorija števil|teoriji števil]], teoriji [[funkcija|funkcij]] in [[topologija|topologiji]]. Objavil je nad 700 znanstvenih člankov in 50 knjig. Dve od njih, ''Uvod v splošno topologijo'' (1934) in ''Splošna topologija'' (1952, je [[Cecilia Krieger]] prevedla v angleščino. Trije znani [[fraktal]]i se imenujejo po njem: [[trikotnik Sierpińskega]], [[preproga Sierpińskega]] in [[krivulja Sierpińskega]]. Prav tako se po njem imenujejo [[število Sierpińskega|števila Sierpińskega]] in z njimi povezan problem Sierpińskega. == Glej tudi == * [[Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov]] * [[kvadrat Sierpińskega]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{mactutor|id=Sierpinski|date=november 1997}} * {{Projekt Matematična genealogija|id=12545}} {{fraktali}} {{škrbina-matematik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sierpinski, Wanclaw Franciszek}} [[Kategorija:Poljski matematiki]] [[Kategorija:Poljski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Jagelonske univerze]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Varšavi]] [[Kategorija:Člani Papeške akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti]] [[Kategorija:Člani Accademie dei Lincei]] [[Kategorija:Člani Bolgarske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Romunske akademije]] [[Kategorija:Člani Francoske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Nemške akademije znanosti Leopoldina]] [[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Predsedniki Poljskega matematičnega društva]] [[Kategorija:Pokopani na Pokopališču Powązki]] ltox7tsog4bf1o8bhxucyw1uvwaoyts 0 5200 6675280 6672089 2026-05-13T11:15:32Z ~2026-27469-62 259348 hjhj 6675280 wikitext text/x-wiki hello benetke so zelo lepe {{Infobox Italian comune | name = Benetke | official_name = ''Comune di Venezia'' | native_name = ''Venezia'' | image_skyline = Collage Venezia.jpg | image_alt = | image_caption = Zgoraj levo Trg sv. Marka, ki mu sledi pogled na mesto, nato Canal Grande in (manjša) notranjost [[La Fenice]] in nato še otok San Giorgio Maggiore | image_shield = CoA Città di Venezia.gif | shield_alt = | shield_size = 85px | region = [[Benečija]] | metropolitan_city = [[Metropolitansko mesto Venezia]] (VE) | frazioni = Chirignago, Favaro Veneto, [[Mestre]], [[Marghera]], [[Murano]], [[Burano]], [[Giudecca]], [[Lido di Venezia|Lido]], Zelarino | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 414,57 | population_footnotes =<ref>[http://nuovavenezia.gelocal.it/venezia/cronaca/2015/02/23/news/da-175-000-a-56-000-abitanti-cosi-si-svuota-venezia-1.10921951]</ref><ref>{{navedi splet |url=http://demo.istat.it/bil2017/index04.html |title=Vista territoriale |publisher=[[Istituto Nazionale di Statistica]] |access-date=2018-07-18 |archive-date=2019-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191028164239/http://demo.istat.it/bil2017/index04.html |url-status=dead }}</ref> | population_total = 253.504 | population_as_of = | pop_density_footnotes = | population_demonym = Benečan / Benečanka | elevation_footnotes = | elevation_m = 0 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Marko]] | day = 25. april | postal_code = 30100 | area_code = 041 | website = www.comune.venezia.it | footnotes = }} {{Infobox UNESCO World Heritage Site |WHS = Venice and its Lagoon |Image = Panorama of Canal Grande and Ponte di Rialto, Venice - September 2017.jpg |Caption = Benetke jeseni, most Rialto v ozadju |image_size = 275 |Criteria = Kulturno: i, ii, iii, iv, v, vi |ID = 394 |Year = 1987 }} '''Benétke''' ([[italijanščina|italijansko]] '''Venezia''' [venècja], [[beneščina|beneško]] '''''Venesia''''') so [[glavno mesto|glavno]] [[mesto]] [[italija]]nske [[dežela|dežele]] [[Benečija|Benečije]] (italijansko ''[[Veneto]]'') in pokrajine/province [[Venezia (pokrajina)|Venezia (Beneška pokrajina)]], obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo [[Triveneto]] (poleg Benečije še [[Furlanija-Julijska krajina]] in [[Trentinsko - Zgornje Poadižje|Trentinsko-Zgornje Poadižje]]), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji. Svetovno znano [[morje|obmorsko]] mesto [[prekop|kanalov]] in [[most]]ov se razteza prek številnih majhnih [[otok]]ov v [[močvirje|močvirni]] morski plitvini ([[laguna|laguni]]) na zahodni obali severnega dela [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Laguna obsega [[obala|obalo]] od ustja rek [[Pad]]a na jugu in [[Piava|Piave]] na severu. Mesto šteje skupaj s kopenskim delom ([[Mestre]]) dobrih 250.000 prebivalcev, staro mesto Benetke pa le še nekaj nad 50.000.<ref>[http://nuovavenezia.gelocal.it/venezia/cronaca/2015/02/23/news/da-175-000-a-56-000-abitanti-cosi-si-svuota-venezia-1.10921951]</ref><ref>{{Cita web |url=http://demo.istat.it/bil2017/index04.html |titolo=Copia archiviata |accesso=18 luglio 2018 |dataarchivio=28 ottobre 2019 |urlarchivio=https://web.archive.org/web/20191028164239/http://demo.istat.it/bil2017/index04.html |urlmorto=sì }}</ref> V Benetkah je (dejansko že od 1156, z beneškim naslovom od 1451) sedež enega redkih rimskokatoliških [[Beneški patriarhat|patriarhatov]] in od 1868 tudi [[Univerza v Benetkah|univerze]]. == Zgodovina == [[Slika:Venice-day 1 (71).JPG|thumb|left|250px|Zvonik na trgu sv. Marka]] [[Slika:Venice_Old_Town_Lagoon_Aerial_View.jpg|thumb|left|250px|Zračna slika Benetk]] [[Slika:VenedigVomSchiff2002Video.ogg|thumb|250px|Benetke z ladje]] Benetke so nastale postopoma od [[5. stoletje|petega stoletja našega štetja]] naprej, ko so prebivalci [[Oglej]]a in okoliških krajev na kopnem zbežali pred [[barbari|barbarskimi]] [[pleme]]ni [[Vizigoti|Vizigotov]], [[Ostrogoti|Ostrogotov]], [[Langobardi|Langobardov]] in [[Huni|Hunov]] na [[močvirje|močvirnate]] lagune na severu [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Ti ljudje so raje živeli v težkih razmerah lagune, kot da bi postali [[suženjstvo|sužnji]]. Najprej so živeli v taborih, kasneje v majhnih naselbinah, nato v [[vas]]eh, ki so se združile v večje skupnosti in za zaščito zaprosile [[Ravena|Raveno]] ter tako prišle pod posredno upravo [[Bizantinsko cesarstvo|Bizanca]]. Od leta 726, ko so na [[otok|otočke]] naseljeni Benečani izvolili svojega prvega voditelja, ki se je imenoval [[Orso Ipato]], in ga imenovali [[beneški dož|dož]], kar v njihovem dialektu pomeni vodja, so dosegli delno neodvisnost. Doži so vladali Benetkam naslednjih več kot 1000 let. Imeli so stabilen [[politični sistem]], ki je bil osnovan na nepreklicnih [[zakon]]ih. Benetke so bile podložne bizantinskemu [[cesar]]ju do [[10. stoletje|10. stoletja]]. Ko jim je grozila [[invazija]] s strani [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], so se Benetke okoli leta 810 osamosvojile. Versko središče Benetk je bilo najprej na otočku [[Torcellu|Torcello]], kasneje pa se je središče naselbine preselilo na bolj odmaknjeno in nekoliko višje otoke, kjer je izstopal [[Rialto]]. [[Beneška republika]] je potrebovala nekakšen [[simbol]], po katerem bi se razlikovala od svojih uradnih gospodarjev. V Benetkah je bila razširjena [[legenda]], da je [[evangelist]] [[Sveti Marko|sv. Marko]] nekoč obiskal otoke v laguni in mu je [[angel]] povedal, da bo tam počivalo njegovo telo. Skupina beneških [[trgovec|trgovcev]] se je odločila, da bo to napoved uresničila, in je leta 828 na skrivaj prepeljala svetnikove relikvije iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]] v Benetke. Za čaščenje svetnika je dal takratni dož sezidati novo [[bazilika (zgradba)|baziliko]] zraven [[Doževa palača|doževe palače]]. Tako so [[Sveti Teodor iz Amasije|sv. Teodorja]], ki je bil dotedanji beneški [[Pokrovitelj|patron]] in ki jim ga je vsilil [[Konstantinopel]], zamenjali s sv. Markom. Teodor pa je ostal svetnik, ki mu je posvečen eden od stebrov na malem trgu. V [[9. stoletje|9. stoletju]], ko je bizantinska moč že počasi začela upadati, so Benetke pridobivale večjo avtonomijo, vendar pa so bile, vsaj formalno, še vedno pokorne Konstantinoplu. === Vzpon === Okoli leta 1000, ko se je zahodni svet bal konca sveta in ko so Benetke skupaj z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizancem]] izgnale [[Normani|Normane]] z [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] in vzhodnega [[Sredozemlje|Sredozemlja]], je bil Bizanc že tako oslabljen, da ni mogel več braniti svojih jadranskih [[kolonija (geografija)|kolonij]]. Te so prišle pod zaščito Benetk. Benetke so povezovale [[Evropa|Evropo]] z vzhodom, ne le v [[trgovina|trgovini]], temveč tudi v drugih dejavnostih. Vzpon so doživele 1204, ko so prevažali križarsko vojsko na osvajanje [[Jeruzalem|Jeruzalema.]] Pred tem so križarji za Benetke zavzeli Zadar in skupaj z Benečani oropali Bizanc. Redna so bila tudi rivalstva in vojne z [[Genovska republika|Genovo]]. Zveze z Bizancem so izkoristili za trgovanje z vzhodom in razvili pomorsko trgovino. Ker so Benetke s trgovino zelo obogatele, je bilo treba moč nekaterih posameznikov, zlasti pa doža, zmanjšati, zato so leta 1172 ustanovili Veliki svet, v katerem je bilo skoraj 500 Benečanov. Ta sistem je uspešno deloval pri upravljanju [[Beneška republika|Beneške republike]]. Od takrat naprej je doža volil Veliki svet. Dož je moral podpisati pogodbo ([[italijanščina|italijansko]] ''promissione''; dobesedno ''obljuba''), ki je bila na začetku le formalnost, sredi [[13. stoletje|13. stoletja]] pa je ta pogodba preprečevala, da bi dož finančno obogatel na račun svojega položaja, sprejemal [[darilo|darila]] in komuniciral z drugimi voditelji ne da bi o tem seznanil Veliki svet. V [[14. stoletje|14. stoletju]] je članstvo v Velikem svetu postalo stalno in dedno. [[Gradežki patriarhat|Gradeški patriarh]] se je leta 1156 preselil v Benetke, kamor so skoraj 300 let kasneje, leta 1451 tudi formalno prenesli naslov [[Patriarhat Benetke|patriarhata]]. === 13. stoletje === V 13. stol. je papež pozval kristjane na [[križarske vojne|4. križarsko vojno]], ki so se ji pridružile tudi Benetke in jo izkoristile za osvojitev Bizanca, mnogih pristanišč na grških otokih in cele [[Kreta|Krete]]. Benetke so trgovsko obvladovale celo Jadransko morje in vzhodno Sredozemlje in tako so jim vse trgovske ladje morale plačevati [[carina (dajatev)|carino]]. Benetke niso bile fevdalna država. Njihova aristokracija so bile bogate trgovske družine, katerih člani so bili tudi kapitani beneških ladij. === 14. stoletje === V 14. stoletju je bilo beneško trgovsko ladjevje zelo močno, čemur je pripomoglo tudi odkritje [[kompas]]a in [[krmilo|krmila]]. Benečani so trgovali tako z vzhodom kot tudi s [[Flandrija|Flandrijo]] in [[Anglija|Anglijo]]. Vendar pa s svojimi velikimi [[ladja]]mi niso prevažali samo trgovskega blaga, temveč so iz [[Črno morje|črnomorskih]] [[pristanišče|pristanišč]] pripeljali tudi [[podgana|podgane]], ki so prenašale [[Črna smrt|kugo]]. Izbruhnila je [[epidemija]] kuge, ki je imela strahotne posledice za Benetke. Na dan je umrlo tudi do 600 ljudi. Tovorne ladjice so po kanalih komaj uspevale odvažati mrtve. Umrlo je tri petine prebivalstva. Podobno je bilo tudi v [[Genova|Genovi]], od koder se je ta strašna bolezen razširila po vsej Evropi. === Vojne z Genovo === V 13. stoletju, po 4. križarski vojni, je postala glavni trgovski tekmec Benetk Genova, ki je trgovala v [[Palestina (regija)|Palestini]], v pristaniščih Črnega morja in drugod po vzhodnem Sredozemlju. Kmalu je prišlo do [[vojna|vojne]] med obema [[mesto]]ma in na začetku je Benetkam kazalo zelo slabo, tako da so bili po hudem porazu v Jadranskem morju prisiljeni podpisati [[mirovni sporazum]], ki pa je bil le premor v dolgoletnem sporu. V 14. stoletju je njune spopade za kratek čas prekinila kuga. V tistem času so se Benetke spopadale tudi s [[Padova|Padovo]], [[Madžari]] in [[Avstrijci]] ter izgubile vse svoje [[Dalmacija|dalmatinske]] kolonije. Leta 1379 se je genovska [[flota]] pojavila tik pred beneško [[laguna|laguno]]. Genovski [[admiral]] [[Pietro Doria]] se je odločil, da bo Benetke izstradal, kar pa se je pokazalo za usodno napako, saj so Benetke tako pridobile čas, si zgradile dodatno obrambo in ladjevje ter dočakale vrnitev svoje sredozemske flote, s pomočjo katere so porazili Genovo. V 15. stoletju so Benetke ponovno postale uspešna trgovska velesila, Genova pa je začela neslavno propadati. === Turki === Skozi stoletja so Benetke vzpostavile pravi [[imperij]], ki je obsegal dalmatinsko obalo vse do Krete in [[Ciper|Cipra]], na severu do [[Alpe|Alp]] in na zahodu do [[Milano|Milana]]. V času, ko so [[Turki]] zavzeli [[Carigrad]] (1453), so bile Benetke na vrhuncu svoje moči. Obvladovale so ozemlje od [[Gorica|Gorice]] na vzhodu do [[Bergamo (pokrajina)|Bergama]] na zahodu. Ponovno so zavzeli mnoga dalmatinska pristanišča, v Sredozemlju pa so obvladovale številne grške otoke (tudi Kreto) in imele svoje baze tudi na kopnem v Grčiji. Odnosi s Turki, ki so širili svoje [[Osmansko cesarstvo|cesarstvo]] na vse strani, so bili dobri. Beneški [[veleposlanik|ambasadorji]] so z zmagovitim [[sultan]]om [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmedom II.]] celo sklenili trgovski sporazum. Vendar pa so Benečani turško nevarnost podcenjevali. Do leta 1470 so si Turki podjarmili celo Grčijo in prodirali preko [[Balkan]]a na zahod. Velik problem je predstavljala tudi zahodna neenotnost. === 16. stoletje === V tistem času so se tudi drastično spremenile razmere, v katerih so do tedaj trgovali. Zaradi geografskih odkritij je zdaj trgovanje potekalo okoli [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] in ne več s karavanami do sredozemskih pristanišč. V [[16. stoletje|16. stoletju]] so se Benetke borile za preživetje med veliko močnejšimi silami. Zopet so uporabile vso svojo [[diplomacija|diplomatsko]] spretnost kot že tolikokrat prej in pozneje. Večkrat so predlagale, da bi se zahod združil v borbi proti Turkom, vendar so bile razlike med posameznimi zahodnimi državami prevelike, da bi do tega prišlo. Ko pa so Turki leta 1529 skoraj osvojili [[Dunaj]] in bili na tem, da zavzamejo Ciper, ki so mu do tedaj precej ponesrečeno vladale Benetke, sta se Benetkam le pridružila [[Vatikan]] in [[Španija]] ter velika flota pretežno beneških ladij je krenila proti Cipru. Tu pa so se zopet pokazala medsebojna nasprotja in tako so Ciper sramotno prepustili Turkom, ki so na vzhodnem delu otoka uprizorili tak barbarski pokol, da so se vse tri sile zopet združile in prisegle, da ne bodo prenehale, dokler Turki ne bodo dokončno premagani. Leta 1571 je njihova številna flota priplula do otoka [[Lepant]] v Grčiji, kjer je bila zasidrana turška flota. [[bitka pri Lepantu (1571)|Bitka pri Lepantu]] je prišla v zgodovino kot zadnja bitka [[galeja|galej]] na [[veslo|vesla]] in kot velika zmaga [[krščanstvo|krščanskih]] sil. Benetke so hotele ta zmagoviti pohod nadaljevati, ostali dve sili pa ne. Ponovno so se tri flote zbrale skupaj naslednje leto, 1572, vendar tokrat niso dosegle nič. Ker so ugotovile, da ju ostali dve sili ne podpirata in da ni nikakršnega medsebojnega zaupanja, so Benetke poskušale doseči mir s Carigradom. Pokazalo se je, da ta veličastna zmaga pri Lepantu na koncu ni prinesla nikakršnih oprijemljivih uspehov. === Zaton === Kljub izgubi moči in veliki konkurenci drugih mest, so bile Benetke v začetku [[18. stoletje|18. stoletja]] še vedno zelo bogate. Benečani so to bogastvo tudi znali uživati in so prirejali karnevale, [[igra na srečo|igre na srečo]], plese v maskah in podpirali [[umetnost]]. [[Francoska revolucija]] leta 1789 je povzročila, da so se evropske države združile proti [[Francija|Franciji]] in jo osamile, Benetke pa so tudi tu ostale nevtralne. Ko je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon I.]] leta 1795 vkorakal v Italijo in zasledoval Avstrijce, so se mu Benečani hoteli na vsak način prikupiti, vendar jih je zaradi začasnega miru ponudil [[Avstrija|Avstriji]]. Leta 1797 je Napoleon zasedel Benetke brez boja, ker je Veliki svet izglasoval konec republike. Že leto kasneje pa so Benetke in večina [[Benečija|Benečije]], [[Istra|Istre]] in Dalmacije prešle v avstrijske roke. Leta 1805 je Napoleon vključil Benetke v svoje [[Italijansko kraljestvo]] za naslednjih 10 let. To je imelo svoje pozitivne in negativne posledice. Mesto so začeli obnavljati, po drugi strani pa so dobesedno izropali [[cerkev (zgradba)|cerkve]] in [[samostan]]e, iz katerih so odnesli premnoge umetnine. Leta 1815 so po [[dunajski kongres|dunajskem kongresu]] Benetke pripadle Avstriji. 1829 pa so postale ''svobodna luka'', zgradili so [[jez]]ove, da bi zaščitili mesto pred [[bibavica|plimo]], poglobili so nekatere kanale zaradi pomorskega [[promet]]a. Zgradili so most do kopnega in za tem tudi [[železniška proga|železniško progo]] do Milana, da so lahko prevažali blago v Italijo. Benečani Avstrijcev niso nikoli marali in so se jim leta 1848 v času uporov po vsej Evropi, tudi uprli. Ponovno so razglasili republiko, ki pa ni trajala dolgo. Avstrijci so 1848 zatrli upor Benečanov in ostali tam vse do leta 1866, ko so se Benetke združile z Italijo. V zadnjih desetletjih [[19. stoletje|19. stoletja]] in v prvih desetletjih [[20. stoletje|20. stoletja]] se je v širših Benetkah ([[Mestre]], [[Porto Marghera]]) začela širiti [[industrija]] in tudi promet v tovornem pristanišču se je povečal. Zato so začeli širiti in poglabljati dostopne kanale. Zaradi začetka masovnega [[turizem|turizma]] so v jedru mesta nekatere kanale zasuli in spremenili v [[pešpot]]i. Leta 1895 so organizirali prvo mednarodno likovno razstavo ''La Biennale'' ([[Beneški bienale]]). Iz teh razstav se je razvil še filmski bienale, leta 1980 tudi arhitekturni bienale. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so zavezniki bombardirali [[Marghero]] in [[Mestre]], Benetke pa niso bile poškodovane. === Benetke danes === Benetke še danes kažejo bogate arhitekture obdobij svojega razcveta v gotskem, renesančnem in baročnem času. V očeh obiskovalcev so se nekdanje Benetke spremenile v kulturni spomenik, ki ga je treba videti. Posebej privlačne točke so [[Trg svetega Marka, Benetke|Trg svetega Marka]] s svojim 175 m dolgim in razkošnim prostorom, s cerkvijo in 99 m visokim, rekonstruiranim [[Zvonik sv. Marka, Benetke|Campanilom]] (zvonikom), ki stoji samostojno in s posebej izrazito doževo palačo z arkadami z zašiljenimi loki. Občudujejo stolp z uro, nekdanje urade in muzej Correr. Privlačni so kanali s skoraj štiri kilometre dolgim [[Canal Grande, Benetke|Canalom Grande]], ki seka mesto v obliki velike, obrnjene črke S. Romantična vožnja z gondolo po kanalih je še danes obvezen program zaljubljenih parov v Benetkah, čeprav je 400 gondol (leta 1750 jih je bilo preko 12.000) glede na motorna plovila danes v veliki manjšini. Skupine turistov pa se vozijo z majhnimi parniki. V zadnjem obdobju so prepovedali velike potniške križarke v jedru mesta. Benetke so, kljub izjemnim zaščitam sistema Mose, ki jih ščiti pred visokimi plimami, zaradi izseljevanja in ugrezanja umirajoče mesto. Palače, ki so jih zgradili na peščenih in nestabilnih tleh, na preperevajočih lesenih pilotih, postopoma tonejo v laguno. Prazni prostori so pogosto slabo vzdrževani in pozimi brez ogrevanja. Večina prebivalcev živi na celini in se le v službo vozijo v staro jedro, ki ga vsak dan preplavi okoli 80.000 turistov. == Geografija == === Geologija === Naselja, iz katerih so zgrajene Benetke, se nahajajo na [[Sedimentne kamnine|naplavinah]], ki so jih ustvarile ledeniške reke. Površina območja izliva in laguna pokriva površino okoli 550 kvadratnih kilometrov in je obrobljena z okoli 60&nbsp;km dolgo peščeno jadransko obalo. Le okoli tri odstotke območja je pokrito z otoki, preostanek sestavljen iz mulja in močvirja (''barene''), nekakšno [[barje]] obsega več kot 90&nbsp;km², približno 92&nbsp;km² je ribolovnih območij imenovanih Valli da Pesca. Barja prečkajo naravne poti, ki se imenujejo ''ghebi''. Še leta 1900 je bilo barja več kot 250&nbsp;km².<ref>[http://www.geschichte-venedigs.de/lagune.html Hans-Jürgen Hübner: ''Die Lagune von Venedig'']</ref> Laguna je bila ustvarjena približno 4000 let pr. n. št.. Z nanosi [[Brenta (reka)|Brente]] in drugih rek in potokov severne Italije. Ti rečni sedimenti pokrivajo mlade [[pleistocen]]ske osnovne plasti [[glina|gline]] in [[pesek|peska]] v debeline 5 in 20 m.<ref>[http://www.archeosub.it/articoli/laguna/lgngeol.htm Laura Carbognin: ''Cenni sulla geologia della Laguna di Venezia e sul processo di subsidenza'', 26. September 2003].</ref> V zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]] je bila gladina morja 120 m pod ravnijo leta 2012, vendar se je do 5000 pr. n. št. povišala za približno 110 m. Od takrat se gladina vode z močnimi nihanji počasi dviguje. Benetke so bile leta 400 n. št. še vedno približno 1,9 m pod morsko gladino. Od visokega srednjega veka dalje se laguna korenito spreminja s preusmerjanjem zalivov zaradi reguliranja nivoja vode in izogibanja poplavam.<ref>[http://www.salve.it/uk/eco/default.htm lagoon of Venice], Eintrag „what is the lagoon“, dann „from '300 to '900: the evolution of the lagoon“.</ref> Od začetka 20. stoletja so bili številni kanali poglobljeni in razširjeni, kar povzroča bistveno bolj slano vodo v laguni in povečuje hitrosti pretoka. ===Klima === Mesto se nahaja v zmernem pasu. Povprečna letna temperatura je 13,5&nbsp;°C. V vročih mesecih julija in avgusta, so povprečja okoli 23&nbsp;°C, najhladnejši mesec je januar s 3,0&nbsp;°C. Povprečna dnevna visoka temperatura je 27&nbsp;°C v juliju in avgustu. Beneška laguna ima značilno pomorsko podnebje severnega Jadrana. Tako je največ padavin pozno poleti, saj je v tem času srečata celinsko podnebje iz vzhodne smeri, zlasti iz Karpatov (burje) in južno sredozemski vplivi. Povprečna letna količina padavin je 770&nbsp;mm. Največ padavin pade v novembru s povprečjem 86, najnižja v januarju s povprečjem 53&nbsp;mm.<ref>Nach Angaben von [http://www.weather.com/outlook/travel/businesstraveler/wxclimatology/monthly/ITXX0085 weather.com]</ref> === Flora in fauna === Severni del 550&nbsp;km² lagune vsebuje pretežno sladko vodo in vodo občasno mešano s slano, ki obsega okoli 418&nbsp;km². Tako poznamo mrtvo laguno (''Laguna morta''), to je slano laguno, kjer se nivo vode spreminja s plimo in oseko, na drugi strani pa je živa laguna (''Laguna viva''). Barja zagotavljajo ugoden [[habitat]] za številne vrste, ki pa so že v veliki meri prizadete. Območja so bistvenega pomena za [[ptice]] selivke. [[Svetovni sklad za naravo]] (angleško World Wide Fund for Nature - WWF) je razglasil območje kot eno izmed najbolj pomembnih zaščitenih območij za ptice selivke v Evropi, vključno z ribolovom. Za [[rastlinstvo|floro]] in [[favna|favno]] beneških voda je značilna velika raznolikost vrst. Tukaj najdemo [[Rečna jegulja|jegulje]] (''Anguilla anguilla''), [[Ciplji|ciplje]] (''Mugilidae''), [[brancin]]e (''Dicentrarchus labrax''), [[Orada|orade]] (''Sparus aurata'') in še mnoge druge vrste rib. V lagunah živijo ptice, sesalci in plazilci. Okoli 60 vrst ptic gnezdi le v laguni. Med gnezdilkami so našli [[Mlakarica|mlakarico]] (''Anas platyrhynchos''), [[Rjavi lunj|rjavega lunja]] (''Circus aeruginosus''), [[Zelenonoga tukalica|zelenonogo tukalico]] (''Gallinula chloropus''), [[Liska|lisko]] (''Fulica atra''), [[Beločeli deževnik|beločelega deževnika]] (''Charadrius alexandrinus''), [[navadna čigra|navadno čigro]] (''Sterna hirundo''), [[Plašica|plašico]] (''Remiz pendulinus''), pa tudi [[Rjava čaplja|rjavo čapljo]] (''Ardea purpurea''), [[Kvakač|kvakača]] (''Nycticorax nycticorax''), [[rdečenogi martinec|rdečenogega martinca]] (''Tringa totanus'') in [[Čopasti ponirek|čopastega ponirka]] (''Podiceps cristatus''). Več kot polovico plaže zavzema [[spremenljivi prodnik]] (''Calidris alpina''), ki prezimuje v Italiji in to v laguni.<ref>Mauro Bon, Danilo Mainardi, Luca Mizzan, Patrizia Torricelli: ''The Biodiversity in the Venice Lagoon as the Basis of a Sustainability Project'', in: Ignazio Musu (Hrsg.): ''Sustainable Venice. Suggestions for the Future'', Springer, 2001, S. 27–60, hier: S. 34.</ref> Med sesalci so našli [[Pritlikava miš|pritlikavo miš]] (''Micromys minutus''), [[povodna rovka|povodno rovko]] (''Neomys fodiens''), [[Evropski dihur|evropskega dihurja]] (''Mustela putorius''), [[Kuna belica|kune belice]] ('' Martes foina''), [[Veliki voluhar|velikega voluharja]] (''Arvicola amphibius''), [[Mala podlasica|podlasico]] (''Mustela nivalis''), pa tudi [[Rjavoprsi jež|ježa]] (''Erinaceus europaeus''). Tui živijo tudi [[črnica]] (''Coluber viridiflavus''), [[belouška]] (''Natrix natrix'') in [[kobranka]] (''Natrix tessellata''). Obstajajo tudi številne vrste žuželk in pajkov. V obdobju [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]], ko je bilo v mestu manj obiskovalcev, so do velikega kanala priplavali celo delfini. Obstajajo številne rastlinske vrste [[Slanuša|slanuš]], kot na primer [[osončnik]] (''Salicornia''), [[ozkolistna mrežica]] (''Limonium angustifolium'') in trave, kot so predstavniki rodu ''Puccinellia'' (slanovka). Vegetacijo pod vodno gladino sestavljata dve skupnosti rastlin, ki so za race velikega pomena in sicer razne morske trave. Poleg tega je tu še [[trstičevje]] (''Phragmites australis''), [[širokolistni rogoz]] (''Typha latifolia''). Večina teh vrst živi v ribolovnem območju, ki niso odprte lagune, ker so močvirja (''paludi'') v veliki meri uničena. Od prvotnih gozdov ostaja le park Villa Matter v Mestrah in 230 ha gozda Carpenedo. Tam rasteta v glavnem [[beli gaber]] (''Carpinus betulus'') in [[Dob (drevo)|dob]] (''Quercus robur''). Mestre so sicer obdane z gozdovi, med njimi Bosco dell'Osellino, Bosco di Campalto in Boschi Ottolenghi. Leta 1984 se je prebivalstvo uprlo gradnji bolnišnice neposredno nasproti gozda Carpenedo in uveljavljajo postopno širitev gozdov. Poleg tega so ogromno smetišče med Mestrami in laguno, ki pokriva območje 7 kvadratnih kilometrov, pretvorili v park San Giuliano. Potem je tu še Parco Albanese med Mestrami in Carpenedom, ki obsega 33 ha.<ref>''[http://www.enti.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/52 Istituzione Bosco e Grandi Parchi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150405101459/http://www.enti.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/52 |date=2015-04-05 }}'',</ref> === Obseg, lega in upravna delitev === <gallery widths="160" heights="160"> Slika:Map of comune of Venice (province of Venice, region Veneto, Italy).svg|Lokacija v pokrajini Benečija Slika:Venezia - mappa municipalità.png|Občine mesta Benetke Slika:Sestieri di Venezia.svg|Šest ''Sestieri'' v zgodovinskem centru Benetk<br /> vijolična;" />&nbsp;Cannaregio<br /> modra;" />&nbsp;Castello<br /> rumena;" />&nbsp;Dorsoduro<br /> zelena;" />&nbsp;San Marco<br /> siva;" />&nbsp;San Polo<br /> rdeča;" />&nbsp;Santa Croce </gallery> Benetke so glavno [[mesto]] italijanske dežele [[Benečija|Benečije]]. Občina obsega zgodovinski center z okoli 7&nbsp;km² površine in največji del beneške lagune, z več kot 60 otoki. Poleg tega sta tu še podolgovata otoka Lido in Pellestrina, ki razmejujeta laguno od Jadranskega morja in v bližini na kopnem, okrožja Favaro Veneto, Mestre, Chirignago, Zelarino in Marghera. Mesto je bilo leta 2005 razdeljeno na šest okrožij ali ''municipalità''.<ref>[http://www.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/8719 ''Suddivisioni amministrative''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160616020827/http://www.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/8719 |date=2016-06-16 }}, Comune di Venezia.</ref> Municipalità Venezia-Murano-Burano obsega zgodovinski center ali staro mesto. To je nadalje razdeljeno na šest četrti, poimenovane ''Sestieri.'' Tri so levo in tri desno od Grand Canala. V smeri toka desno so San Polo, Santa Croce in večji Dorsoduro, kamor sodijo tudi otoki na južnem robu starega mesta z vodilno Giudecco. Na levi strani so San Marco z otokom San Giorgio Maggiore, Cannaregio in Castello. Gledano iz Doževe palače se tisti, ki se nahajajo na tej strani kanala imenujejo ''citra'' (ta stran), na drugi strani pa ''ultra''. Poleg šestih ''sestieri'' so v staro mesto še srednji in severni del lagune s številnimi otoki, katerih glavni otok je Murano, severovzhodni trije otoki Burano, Torcello in Mazzorbo in zelenjavna otoka Erasmo in Vignole. ''Municipalità Lido-Pellestrina'' pa zavzema vzhodni del lagune os Chioggia so Jesolo polotoka, ki zapira laguno od Jadrana. Dve dolgi, ozki sipini podaljšujeta Benetke za več kot 20&nbsp;km na jug. Severni Lido di Venezia se je razvil v 19. stoletju v elegantno obmorsko letovišče z luksuznimi hoteli in igralnicami. Pellestrina živi predvsem od ribolova in školjk. Chioggia, ki se nahaja se na južnem robu lagune, ne spada v Benetke. Poleg teh otoških ''municipalità'' so štiri bolj na celini. Okraj Mestre-Carpenedo je bil vključen leta 1926 in je dom za več kot polovico prebivalcev mesta. Poskusi Mestre da bi se osamosvojile je že večkrat propadlo, nazadnje v letu 2003. Industrijsko okrožje Marghera je tudi na celini, zanjo je značilna petrokemična industrija. Okraj Favaro Veneto se nahaja severovzhodno od Mestre, tukaj je letališče Marco Polo. === Prebivalstvo === Leta 1300 naj bi samo v beneški laguni prešteli približno 85.000 do 100.000 prebivalcev, kar je številka, ki se hitro naraščala in pred prvo kugo leta 1348 dosegla 140.000. Leta 1600 naj bi bilo okoli 150.000 160.000 prebivalcev.<ref>Zur Bevölkerungsentwicklung vgl. Karl Julius Beloch: Bevölkerungsgeschichte Italiens, Bd. 3: Die Bevölkerung der Republik Venedig, des Herzogtums Mailand, Piemonts, Genuas, Corsicas und Sardiniens. Die Gesamtbevölkerung Italiens, Berlin 1961, Abschnitt VII Die Republik Venedig.</ref> Stanje števila prebivalcev v nekaj zadnjih desetletjih je v spodnji tabeli, iz katere je razvidno stalno povečevanje prebivalstva v sto letih do okoli 1970 (ko je bilo v Benetkah kar 363.000 prebivalcev), odtlej pa se spet polagoma zmanjšuje in je že na ravni iz 30. let 20. stoletja. {| | {| class="wikitable" |- class="hintergrundfarbe5" ! Leto ! št. preb. |- | 1861 | align="right" | ni podatka |- | 1871 | align="right" | 164.965 |- | 1881 | align="right" | 165.802 |- | 1901 | align="right" | 189.389 |- | 1911 | align="right" | 208.463 |} | {| class="wikitable" |- class="hintergrundfarbe5" ! Leto ! št. preb. |- | 1921 | align="right" | 223.373 |- | 1931 | align="right" | 250.327 |- | 1936 | align="right" | 264.027 |- | 1951 | align="right" | 316.891 |- | 1961 | align="right" | 347.347 |} | style="vertical-align:top;" | {| class="wikitable" |- class="hintergrundfarbe5" ! Leto ! št. preb. |- | 1971 | align="right" | 363.062 |- | 1981 | align="right" | 346.146 |- | 1991 | align="right" | 309.422 |- | 2001 | align="right" | 271.073 |- | 2007 | align="right" | 268.736 |} |} === Pobratena in partnerska mesta === {| class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|IRN}} [[Širaz]], Iran *{{flagicon|PAK}} [[Islamabad]], Pakistan, since 1960 *{{flagicon|IDN}} [[Palembang]], Indonezija. *{{flagicon|PRC}} [[Sudžou]], Kitajska, od 1980 *{{flagicon|THA}} [[Bangkok]],Tajska *{{flagicon|EST}} [[Talin]], Estonija *{{flagicon|COL}} [[Pereira, Kolumbija|Pereira]], Kolumbija | *{{flagicon|TUR}} [[Carigrad]], Turčija, od 1993 *{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 1994 *{{flagicon|ARM}} [[Erevan]], Armenija, od 2011<ref name="Yerevan twinnings 2">{{navedi splet|url = http://www.yerevan.am/en/partner/sister-cities/|title = Yerevan – Twin Towns & Sister Cities|accessdate = 2013-11-04|work = Yerevan Municipality Official Website|publisher = © 2005—2013 www.yerevan.am}}</ref> *{{flagicon|IDN}} [[Banjarmasin]], Indonezija. *{{flagicon|POR}} [[Aveiro, Portugalska|Aveiro]], Portugalska, od 1998 *{{flagicon|GER}} [[Nürnberg]], Nemčija, od 1999 *{{flagicon|ARG}} Tigre, [[Buenos Aires]], Argentina | *{{flagicon|PRC}} [[Qingdao]], Kitajska, od 2001 *{{flagicon|RUS}} [[Sankt Petersburg]], Rusija, 2006–2013<ref name="Venice_Russia">{{navedi novice|last=Morgan|first=Glennisha|title=Venice To Cut Ties With St. Petersburg Over Anti-Gay Law|url=http://www.huffingtonpost.com/2013/01/30/venice-st-petersburg-anti-gaw-propaganda-law_n_2576044.html |accessdate=17 October 2013 |newspaper=The Huffington Post |date=30 January 2013 |quote=Venice_Russia |url-status=live}}</ref>{{failed verification|date=April 2014}} *{{flagicon|GRE}} [[Solun]], Grčija, od 2003 *{{flagicon|USA}} [[Fort Lauderdale, Florida|Fort Lauderdale]], ZDA, od 2007 *{{flagicon|UK}} [[Wolverhampton]], Velika Britanija *{{flagicon|CZE}} [[Most, Češka|Most]], Češka *{{flagicon|CRO}} [[Dubrovnik]], Hrvaška, od 2012 |} Leta 2013 so mestne oblasti prekinile povezavo s Sankt Peterburgom zaradi nasprotovanja Rusiji, ki je sprejela zakone proti homoseksualcem. == Struktura starega mesta == [[Slika:Canaletto, Veduta del Palazzo Ducale.jpg|thumb|Canalettova veduta: od leve Zecca, Campanile, Biblioteca Marciana, Piazzetta in Doževa palača]] [[Slika:Venedig Ankunft.JPG|thumb|Granitna stebra z levom in marmornim kipom sv. Teodorja]] [[Slika:Palazzo Grimani di San Luca (Venice).jpg|thumb|Palazzo Grimani di San Luca]] Zgodovinsko mesto Benetke je sestavljeno iz 118 otokov, med katerimi tečejo različno široki kanali ali pa jih povezujejo mostovi in nasipi. Za mnoge od teh otokov ima središčno vlogo trg kot komunikacijsko, prometno in trgovsko središče, kjer stoji tudi lokalna cerkev. So se pa od zgodnjega 19. stoletja nekatere poti spremenile, kot na primer gradnja široke ''Strada Nova'' ali ''Via Eugenia'' (zdaj ''Via Garibaldi'').<ref>Zur Baugeschichte: [http://venedig.jc-r.net/strada-nova.html Strada Nova / Via Vittorio Emanuele II].</ref> === Funkcijska delitev === Poleg osnovne strukture se zaradi različnih zgodovinskih funkcij nekatere mestne četrti močno razlikujejo. Izstopa večkrat preurejeni [[Trg svetega Marka, Benetke|Markov trg]], nekdanji najmočnejši oz. reprezentančni center mesta. Je največji trg, z dimenzijami 175 m dolžine in do 82 m širine, ob katerem prevladujejo državne zgradbe, zlasti [[Doževa palača]] in stare ter nove Procuratie di San Marco. Poleg teh so v palačah knjižnica in [[muzej|muzeji]], [[Bazilika svetega Marka, Benetke|bazilika svetega Marka]] in samostojni [[Campanile, Benetke|Campanile]]. V arkadah so med trgovinami tudi štiri velike [[kavarna|kavarne]]. Na drugi strani Velikega kanala (Canal Grande) je največji trg [[Campo San Polo]]. Večji od območja Trga svetega Marka, je v vzhodnem delu mesta [[Arsenal, Benetke|Arsenal]], ki je za Benetke zelo pomembno [[ladjedelništvo|ladjedelniško]] in vojaško območje. Njegovo okolje ima ohranjene tipične značilnosti industrijskega okrožja, saj je bilo začasno zaposlenih tudi 10.000 delavcev. V srednjem veku so delavce, ki so delali v Arsenalu imenovali ''arsenalotti''. Sedaj je velik del območja namenjen za razstave. Od sredine 19. stoletja je za zahodni del mesta najbolj značilna povezava s kopnim. Tam se konča velik most Ponte della Libertà, kot povezava s celino, ki je bil zgrajen leta 1931 kot cestni most, zraven leta 1841-1846 zgrajenega železniškega mostu.<ref>Arne Karsten: ''Kleine Geschichte Venedigs'', C. H. Beck, München 2008, S. 235.</ref> Na koncu je železniška postaja Svete Lucije, na drugem bregu kanala pa parkirišče in avtobusna ter tramvajska postaja na [[Piazzale Roma]]. Naslednja proga se konča na Stazione Marittima, ki železnico povezuje z majhnim pristaniščem. Poleg mostu je veliko parkirišče Tronchetto, 18 arov velik umetni otok s parkiriščem na prostem in v garažah. Na južni strani mesta od pristanišča Zattere se ta podaljša na zahod do Canala Grande, dalje proti vzhodu od Doževe palače do Giardinov je Riva degli Schiavoni. Južna stran se uporablja kot promenada. Enako velja tudi za nasprotno severno stran Giudecca, ki je skoraj edina brez industrijskih zgradb, razen nekdanjega mlina Stucky. Ta stavba je bila zgrajena leta 1895 po načrtih arhitekta [[Ernst Wullekopf|Ernsta Wullekopfa]] iz Hannovra.<ref>Jürgen Julier: ''Il Mulino Stucky a Venezia'', Venedig 1978, S. 18f.</ref> Sedaj je v veliki stavbi hotel. V mnogih okrajih so ohranjene bolj mešane socialne zgradbe, so se pa nekatere od njih se zdi, razvile v revne soseske, kot je Sacca Fisola. Območje okoli Arsenala do Via Garibaldi je bolj tipična delavska soseska. Čeprav je ''Serenissima'' gostila mnogo prebivalcev različnih narodov, se le redke ulice imenujejo tako (Calle dei Greci, itd). Samo geto, okrožje, v katerem so od 1516 do začetka 19. stoletja živeli Judje, ima svojo strukturo in gradnjo hiš. Stanovanjske razmere so bile zelo utesnjene - leta 1552 je v območju velikem približno tri orale živelo 900 prebivalcev, leta 1611 jih je bilo že 5500. Od leta 1633 so morali poleg starega ('' Ghetto vecchio'') zgraditi še nov geto, (''Ghetto novissimo'') Ulice z enakimi funkcijami so dejansko urejali tu in tam je že v poznem srednjem veku, kot na primer na področju trga Rialto in Carampane, nekdanja četrt prostitutk v Arsenalu in Doževi palači. Prevlada vodnega prometa je očitna v Grand Canalu, ki je samo po delih dostopen pešcem. To je mogoče predvsem na mostu Rialto, nekdanjem trgovskem centru mesta. Od poznega srednjega veka so ob kanalu gradili reprezentančne palače (''palazzi'') ali hiše (''case'') plemičev. Njihove palače so imenovali na splošno Ca 'Contarini, včasih kot Palazzo Barbarigo della Terrazza ali Palazzo Grimani di San Luca, ki je nastala v 16. stoletju, v občini Saint Luka, po lastniku. Okoli tega osrednjega območja mesta so številni otoki, kjer so bili namenjeni različnim dejavnostim že v srednjem veku: pokopališče je na otoku San Michele in steklarstvo na otoku Murano ali za pridelava zelenjave na Sant 'Erasmo, drugi so služili vojaški varnosti lagune. === Gradnja === Vasi v laguni so bile zgrajene na milijonih lesenih drogov, zabitih v zemljo. Na to fazo, tako imenovanega ''Zattaron'' - vrsta pontona iz dveh plasti macesnovih desk pritrjenih z opeko. Na ''Zattaron'' so postavili temelje zidov in končno nadzemni zid. Stavbe so bile zgrajene iz lahkih votlih opečnih zidakov - ''mattoni''.<ref>Zum Hausbau grundlegend: Richard J. Goy: ''Venetian Vernacular Architecture. Traditional Housing in the Venetian Lagoon'', Cambridge University Press 1989, passim.</ref> Številne stavbe so kljub prizadevanjem v slabem stanju. Eden od razlogov za to je naraščajoča voda, zaradi česar je večina nižjih nadstropij neprimerna za bivanje. Drugič, od konca Beneške republike je bila skrb in ukrepi na stavbah in kanalih zanemarjena. Negativno vpliva tudi izkopavanje globokih poti za čezmorska plovila, ki prihajajo v pristanišče Marghera, kar izpira temelje. Končno, stanovanja so precej dražja kot na celini, zato so stavbe v starem mestnem jedru pogosto nenaseljene. === Ceste, ulice in trgi === [[Slika:MZK 001 Nr 09 Eine Ansicht des Dogenpalastes - Fig. 01 Ende 14. Jhdt.jpg|thumb|left|Risba Doževe palače, konec 14.st.]] [[Slika:San Marco-00.jpg|thumb|links|Trg sv. Marka]] Benečani razlikovali pešpoti ob stavbah zelo previdno. Glavne ulice ''Rughe'' (iz francoščine ''Rue'') in ''Salizade'', prve iz druge polovice 13. stoletja, prekrite z mavcem, so številčno omejeni. ''Calle'' se imenujejo ozke ulice, ulice vzdolž kanalov se imenujejo ''Fondamenta'' in služijo kot temelj za stavbe. ''Lista'' je del ceste v bližini velikih palač in veleposlaništev, ki uživajo posebno imuniteto. ''Mercerie'' so ulice s trgovinami (merce = blago), ''Rive'' (obala), potekajo po stranskih kanalih. ''Rio Tera'' je poplavljen kanal, ''Ramo'' je kratka esta, ki se odcepi od ''Calle'' ali ''Campiello'', majhen trg. ''Campo'' je kraj, kjer stoji cerkev, je velik odprt prostor, prej zelenjavni vrt ali pašnik za konje. ''Campiello'' je obdan s hišami obrnjenimi na trg, ''Corti'' so dvorišča hiš. ''Paludo'' opozarja, da je bilo to območje prej zamočvirjeno, ''Pissine'' pa so ribniki, kjer lahko plavate in ribarite. ''Sotoportego'' so prehodi skozi hiše (''portego'' se imenuje dvorana v prvem nadstropju, tako da gre pot skozi to dvorano) in povezuje ''Calli'', ''Campielli'' in ''Corti''. Trgi (''Campi'') in majhni trgi (''Campielli'') se razlikujejo od ''Piazza''. Tako kot pravi Piazza di San Marco, Piazzetta označuje trg pred Doževo palačo, ki povezuje Piazza San Marco z ''Molo'', pristanišče. ''Piazzetta dei Leoncini'' je del trga svetega Marka, severno od bazilike, poimenovane po dveh levjih kipih. Trg z avtobusno postajo se imenuje ''Piazzale Roma''. Obstaja samo ena ''Strada'', to je Strada Nova, in tri ''Vie'' (Via 25 Aprile, Via Vittorio Emanuele in Via Garibaldi). === Kanali in mostovi === [[Slika:Ponte di Rialto Venice 1.jpg|thumb|Most Rialto]] [[Slika:Venezia Canals by Horst Michael Lechner.jpg|thumb|Beneški kanal]] Benetke imajo okoli 175 kanalov v skupni dolžini 38 kilometrov.<ref>[https://web.archive.org/web/20070819170341/http://www.geocities.com/wokmou.geo/nomcanaE.gif Karte mit den Namen aller Kanäle].</ref> Glavna arterija je [[Canal Grande, Benetke|Canal Grande]], v katerega prihajajo vodne poti iz zgodovinskega središča. Razlika plimovanja je bila včasih 60&nbsp;cm. Preko sistema urejanja voda so zagotovili konstantno cirkulacijo za čiščenje mesta in vode. Kanali so bili prvotno globoki približno 1,85 m. Do leta 1990 niso bili očiščeni. Že od 18. stoletja se bili številni kanali napolnjeni ali zaprti, kar je mogoče prebrati iz napisov ''rio terà''. Primer je široka Via Garibaldi, ki je ustvarjena tako, da je bil zapolnjen kanal. Leta 1776 je bil napolnjena Rio de le Carampane, tam je majhen trg. V mestu je 398 mostov.<ref>Dies und das Folgende nach: Tiziano Rizzo: ''I ponti di Venezia'', Rom 1983.</ref> Do okoli leta 1480 so bili večinoma iz lesa, kasneje pa so jih nadomestili s kamnitimi mostovi. Zdaj obstajata le dva izmed njih brez ograj, eden od njih je Hudičev most (''Ponte del Diavolo'') na otoku Torcello, drugi odpira zasebno hišo v Cannaregio. Mnogi so bili zgrajeni zelo nizki, za lažji dostop s konji in vozovi. [[Most Rialto]] je bil do sredine 19. stoletja edini most čez Canal Grande. Kasneje so dodali tri in sicer Ponte degli Scalzi v bližini železniške postaje, ki je železen most iz leta 1932 (predhodnik 1856) in Ponte dell'Accademia iz leta 1854 je bil nadomeščen 1933. Četrti most [[Ponte della Costituzione]] je bil odprt leta 2008. Ta most povezuje Piazzale Roma z obalo (Fondamenta S. Lucia) vzhodno od železniške postaje Santa Lucia. Eden od najbolj znanih mostov, [[Most vzdihljajev, Benetke|Most vzdihljajev]] (Ponte dei Sospiri) povezuje nekdanji državni zapor v pritličju, tako imenovane ''Pozzi'', z Doževo palačo. Most Ponte della Paglia, med Rio di Palazzo in Doževo palačo, je tako imenovan, ker je služil kot privez za plovila naložena s slamo. Drugi mostovi so poimenovani po ekstravagantnih bližnjih palačah ali cerkvah, pogosto po svetniku. Ime ''Ponte storto'' je uporabljeno več desetkrat in kaže most, ki prečka Rio pod kotom. Vsakoletna posebnost, ki se dogaja 21. novembra je procesija preko mostov čez Canal Grande, ki povezuje cerkvi Santa Maria del Giglio in [[Santa Maria della Salute]]. Procesija poteka v zahvalo za osvoboditev od kuge leta 1630/1631. Podobno se odvija v soboto pred tretjo nedeljo v juniju čez mostove čez Giudecca Canal v cerkev Il Redentore. Ta festival prinaša zahvalo za odrešenje od kuge leta 1575/1576. Daleč najdaljši most je železniški most, ki je bila zgrajen 1841-1846 in povezuje Benetke s kopnim. Ta Ponte della Libertà (most svobode), je svoje ime dobil po osvoboditvi izpod fašizma, je dolg 3623 metrov in se naslanja na 222 kamnitih obokov. ==Infrastruktura== === V zgodovini === [[File:Giudecca Canal, view from St Mark's Campanile.jpg|thumb|Kanal Giudecca. Pogled iz zvonika sv. Marka.]] Benetke so zgrajene na [[arhipelag]]u 117 otokov, ki oblikujejo 177 kanalov v plitvi [[laguna|laguni]], in so povezani s 409 [[most]]ovi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.studyabroad.com/pages/sitecontent/venice.aspx |title=Venice Study Abroad |accessdate=6 October 2010 |archive-date=2014-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140810102242/http://www.studyabroad.com/pages/sitecontent/venice.aspx |url-status=dead }}</ref> V starem centru imajo kanali vlogo cest in je skoraj edina oblika prevoza po vodi ali peš. V 19. stoletju je na celini nastala železniška postaja Venezia Santa Lucia, v 20. stoletju pa zgrajena cesta Ponte della Libertà s parkiriščem (na otoku Tronchetto in v Piazzale Roma). Benetke so največje urbano območje v Evropi brez avtomobila in edinstven primer mesta v Evropi, ki je ostalo tudi v 21. stoletju v precejšnji meri delujoče povsem brez avtomobilskega prometa. Klasični beneški čoln je [[gondola]], čeprav se zdaj uporablja predvsem za turiste, poroke, pogrebe ali druge obrede, ali kot trajekt (italijansko ''traghetti'') za prečkanje Canala Grande v odsotnost bližnjega mostu. Velike gondole imajo žametne sedeže in perzijske preproge. Manjše so znane kot ''sandolo''. Na sprednji strani vsake gondole je velik kos kovine imenovan ''fero'' (železo). Njegova oblika se je razvila skozi stoletja, kot je dokumentirano na številnih znanih slikah. Oblika v podobi doževega klobuka je postala postopoma standardizirana in je bila končno določena v lokalni zakonodaji. Sestavljen je iz šestih palic, kar predstavlja Sestieri mesta, znak nazaj predstavlja otok Giudecca. === Vodni transport === [[File:Rialtobrücke am Tag.jpg|thumb|Most Rialto]] Benetke so mesto majhnih otokov, nastalih v srednjem veku, ki so jih z izkopavanjem tal dvignili nad močvirnato podlago in plimovanje. Nastali kanali so spodbudil razvoj navtične kulture, kar se je izkazalo pomembno za gospodarstvo mesta. Danes ti kanali še vedno zagotavljajo transportne poti za prevoz blaga in ljudi v mestu. Labirint kanalov speljan skozi mesto je zahteval izgradnjo več kot 400 mostov, ki omogočajo prehodnost. V letu 2011 je bil v mestu odprt Ponte della Costituzione, četrti most čez Canal Grande, ki povezuje avtobusni terminal na območju Piazzale Roma z železniško postajo (''Stazione Ferroviaria''), preostali so Ponte di Rialto, Ponte dell'Accademia in Ponte degli Scalzi === Javni transport === Azienda del Consorzio Trasporti Veneziano (ACTV) je javno podjetje, odgovorno za javni prevoz v Benetkah. ==== Območje lagune ==== Glavno javno prevozno sredstvo so motorni vodni avtobusi (''vaporetti''), ki vozijo na redni progi vzdolž Canala Grande in med mestnimi otoki. Edine gondole še vedno v splošni rabi so ''traghetti'', trajekti za pešce, ki prečkajo Canal Grande na določenih mestih, kjer ni mostov. ''People Mover di Venezia'' (upravlja ga ASM) je javni tranzitni sistem, ki povezuje otok Tronchetto s Piazzale Roma in je bil vzpostavljen leta 2010. Pomembni so tudi vodni taksiji. ==== Lido in otoki Pellestrina ==== Lido in Pellestrina sta dva otoka, ki tvorita pregrado med južno beneško laguno in Jadranskim morjem. Na teh otokih je cestni promet dovoljen. Obstajata avtobusni promet na otokih in ladijski promet, ki povezuje otoka z drugimi otoki (Venice, Murano, Burano) in s polotokom Cavallino-Treporti. ==== Celinski del ==== Celinske Benetke so sestavljene iz 5 okrajev: Mestre-Carpenedo, Marghera, Chirignago-Zelarino in Favaro Veneto. Mestre je središče in najbolj naseljeno urbano območje celinskih Benetk. Obstaja več avtobusnih linij in dve tramvajski progi. Večina povezuje celino s Piazzale Roma, glavno avtobusno postajo v Benetkah preko Ponte della Libertà, mostom, ki povezuje celino s skupino otokov, ki sestavljajo zgodovinsko središče Benetk. <gallery> File:Vaporetto 01.jpg|Vaporetto v Benetkah File:Chiesa di Sant'Andrea Apostolo ou della Zirada - People Mover of Venice.jpg|''People Mover di Venezia'' File:IRISBUS ACTV in Mestre.jpg|Avtobus v Mestrah File:Tramvia.sandonà.JPG|Tramvaj v Mestrah </gallery> === Železnica === Benetke so povezane z regionalnimi in nacionalnimi vlaki, vključno z vlakom v [[Rim]] (3,5 ure) in [[Milano]] (2,5 ur). [[Treviso]] je oddaljen 35 minut vožnje. [[Firence]] in [[Padova]] sta dve od postaj med Rimom in Benetkami. Obstajata dve glavni postaji: * Postaja St. Lucia je le nekaj korakov stran od postaje za vaporette v zgodovinskem mestu poleg Piazzale Roma. Postaja je tudi terminal ''Venice Simplon Orient Express'' iz Pariza in Londona. * Postaja Mestre je na celini, na meji med okrajema Mestre in Marghera. Obe postaji upravlja podjetje ''Grandi Stazioni''. Drugi manjše postaje v občini so: Venezia Porto Marghera, Venezia Carpenedo, Venezia Mestre Ospedale, Venezia Mestre Porta Ovest. ===Letališče=== Letališče mesta Benetke je na kopnem, v kraju [[Tessera]]. Imenuje se ''Aeroporto Marco Polo'' in je tretje v Italiji po številu potnikov. Razen tega je na [[Lido di Venezia|Lidu]] tudi manjše privatno letališče ''Giovanni Nicelli''. == Umetnost in kultura == [[Slika:Gentile Bellini - Procession in St. Mark's Square (Galleria dell'Accademia, Venice).jpg|thumb|Gentile Bellini: ''Čudež križa'', procesija na trgu sv. Marka, 1496, [[Gallerie dell'Accademia, Benetke]]]] V celotnem srednjem veku je na Benetke močno vplivala bizantinska kultura in v poznem srednjem veku, podobno kot Firence, so impulzi iz vzhoda pomembno vplivali na renesanso. Begunci iz Konstantinopla so s seboj prinesli antično umetnost in klasične spise. Svojevrsten umetniški razvoj v Benetkah sega v zgodnjo zgodovino, zato je gotski beneški slog zelo drugačen od drugih konceptov gotike. Umetnost je Benetke v času renesanse in baroka povzdignila zelo visoko. Benetke so bile "antiteza" Firenc in so gostile številne umetnike kot: [[Vittore Carpaccio|Carpaccio]], [[Giorgione]], [[Giovanni Bellini]], [[Tizian]], [[Paolo Veronese|Veronese]] in pozneje [[Jacobo Robusti Tintoretto|Tintoretto]], [[Giovanni Battista Tiepolo]], [[Francesco Guardi|Guardi]] in [[Canaletto]]. Nekatere najbolj poznane znamenitosti Benetk so: * [[Doževa palača]] * [[Bazilika svetega Marka, Benetke|Bazilika svetega Marka]] * [[Campanile, Benetke|Campanile]] (zvonik visok 99 m) * operna hiša [[La Fenice]] * otok [[Murano]] s steklarskimi delavnicami * gledališče Carlo Goldoni * [[Beneški bienale]] <gallery> Slika:Wenecja gondole.JPG|Gondole Slika:Venedig Kanal.jpg|Značilni beneški kanal Slika:Beneski maski1.jpg|Beneški karneval - dve maski Slika:Benetke ura z zodiakom.JPG|Ura z zodiakom na Markovem trgu Slika:Chiesa di San Zaccaria Venezia.jpg|[[cerkev sv. Zaharije, Benetke|Cerkev sv. Zaharije]] Exterior of Santi Giovanni e Paolo (Venice) from Campo San Zanipolo.jpg|S. Zanipolo. Nekoč ometane opečne stene so bile očiščene ob obnovi v 20. st. </gallery> === Arhitektura === ==== Cerkve ==== [[Slika:Basilica di Santa Maria dei Frari - Venezia.jpg|thumb|[[Bazilika Santa Maria Gloriosa dei Frari]]]] Benetke so bogate po cerkvah (124) od [[romanska arhitektura|romanike]] (kripta v cerkvi sv. Zaharije) do [[baročna arhitektura|baroka]], zvonik ([[Campanile, Benetke|Campanile]]). Beneška cerkvena arhitektura se obnaša konzervativno in samosvoje glede na rimske in evropske trende. Simbol Benetk kot mesta in nekdanja republika je [[Stolnica svetega Marka, Benetke|Bazilika svetega Marka]], prvotno zgrajena v [[bizantinska arhitektura|bizantinskem slogu]] svetišče za relikvije [[sveti Marko|svetega Marka Evangelista]], istočasno državna in cerkev [[dož]]ev. Med letoma 976-1094 zgrajena po uničenju prejšnje z navzkrižnimi kupolami po vzoru iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Še prej je bila v 7. stoletju zgrajena bazilika Santa Maria Assunta na Torcellu. Kot najstarejša cerkev v Benetkah velja San Giacomo di Rialto, čeprav so bile tudi tu, kot v večini cerkva, narejene večje strukturne spremembe. Tudi v San Giovanni Decollato (San Zan Degola) so še vedno v velikem obsegu zastopani prvotni elementi, v San Giacomo dall'Orio je večina elementov iz 14. stoletja. San Polo je nastala v 9. stoletju in bila obnovljena v 14. in 15. stoletju v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]]. Gotski portal na južni strani je delno pripisan Bartolomeo Bonu (pred 1410-1464 / 67), ki je gradil tudi v [[Ca' d'Oro]]. Leta 1804 je bila cerkev v veliki meri obnovljena. S prihodom beraških redov [[dominikanci|dominikancev]] in [[frančiškani|frančiškanov]] v Benetke v 13. stoletju, so se pojavili molitveni prostori in končno velike strukture, kot sta [[Bazilika Santa Maria Gloriosa dei Frari|Santa Maria Gloriosa dei Frari]] (danes državni arhiv) in [[Cerkev svetega Janeza in Pavla, Benetke|Bazilika svetega Janeza in Pavla]] (tudi San Zanipolo) s 101 m dolžine in 35 m višine največja cerkev v Benetkah in grobnica dožev. Še ena pomembna je gotska cerkev Madonna dell'Orto (končana po 1377, s fasado iz 15. stoletja). Prehodne oblike renesanse že ima cerkev sv. Zaharije benediktinskega samostana v okrožju Castello iz prvega obdobja gradenj, morda pod vplivom florentinskih kamnosekov - najprej pod arhitektom [[Michelozzo]] di Bartolomeo 1433-1434 - ki je kasneje sodeloval pri gradnji prve benediktinske knjižnice v povezavi s samostanom San Giorgio Maggiore.<ref>[http://venedig.jc-r.net/kirchen/san-zaccaria.htm San Zaccaria] Jan-Christoph Rößler, ''Architektur in Venedig''</ref><ref>[http://webdoc.sub.gwdg.de/ebook/diss/2003/tu-berlin/diss/1992/rosemann_andrea.pdf Andrea Rosemann: Die Kirche San Zaccaria in Venedig, Berlin 2001 S.120/1] (PDF-Datei; 4,0&nbsp;MB)</ref> Prva renesančna verska stavba, ki je bila zgrajena v Benetkah v času Bartolomeo Buona okoli 1460, je San Michele in Isola (1468-1479), ki jo je zgradil Mauro Codussi. Fasada cerkve sv. Zaharije, ki jo je tudi končal Mauro Codussi 1483-1504 je podobna. Tudi Maura Codussija cerkev Santa Maria Formosa, je verjetno ena izmed najbolj znanih renesančnih cerkva v Benetkah, ker ima renesančno in baročno fasado. Od 1492 dalje je nastala [[Santa Maria dei Miracoli, Benetke|Santa Maria dei Miracoli]]. Primer uporabe križnih kupol je cerkev San Giovanni Crisostomo iz leta 1500. Glavna cerkev iz začetka 16. stoletja, San Salvatore, je podobna San Marcu. Tehnika [[inkrustacija|inkrustacije]] je najbolj popolna v [[Sveta Marija Čudežna, Benetke|Santa Maria dei Miracoli]]. [[Slika:Basilica di San Giorgio Maggiore (Venice).jpg|thumb|San Giorgio Maggiore]] Arhitekt kot [[Jacopo Sansovino]] je zasnoval San Zulian, San Martino in notranjost San Francesco della Vigna, [[Antonio Abbondi|Lo Scarpagnino]] je zasnoval [[San Sebastiano, Benetke|San Sebastiano]]. [[Andrea Palladio]] je zgradil [[Cerkev San Giorgio Maggiore, Benetke|San Giorgio Maggiore]], Il Redentore in fasado San Francesco della Vigna, vse izjemne stavbe. Fasada San Pietro di Castello je naslednica oblikovalskega jezika Palladija ki se pojavlja še dolgo po njegovi smrti v stavbah, kot so San Trovaso, San Stae in se je nadaljevala do 19. stoletja. V San Giorgio Maggiore, Sala del Conclave spominja na [[konklave]], ki se je začelo 1. dec 1799 in končalo 14. marec 1800 z izvolitvijo za [[Papež Pij VII.|papeža Pija VII.]] <ref>[http://venedig.jc-r.net/kirchen/san-giorgio-maggiore.htm San Giorgio Maggiore] Jan-Christoph Rößler, ''Architektur in Venedig''</ref>. Zaradi [[Napoleon]]ove okupacije Rima, je bil konklave zaradi varnostni preseljen v Benetke. V zahvalo za osvoboditev od kuge 1631-1686 je bila zgrajena cerkev [[Santa Maria della Salute]], najbolj pomembna baročna cerkev v Benetkah, ki jo je zasnoval [[Baldassare Longhena]]. Nekatere cerkvene fasade iz tega stoletja so ostale nedokončane, kot Santi Apostoli, San Marcuola, San Lorenzo in San Pantalon. Pročelje Pietà na Riva degli Schiavoni ni bila zaključena do 20. stoletja, fasada cerkve Gesuati (samo v Benetkah je bil to red, ki ni isto kot ''Gesuiti'' (jezuiti)) je bila končana le z darovanjem premožnega patricijev. Takšni skladi so pritekali celo za cerkve San Moise in Santa Maria Zobenigo, ki imajo ustrezne grobnice ustanoviteljev. Drugi finančniki so bile sekularne družbe, kot je ''Pinzocchere dei Carmini'', ki je pripadala karmeličanskemu redu kot tretjemu redu - od njih izhaja Scuola dei Carmini. Med letoma 1286-1348 so zagotovili gradnjo cerkve Santa Maria dei Carmini. Druge verske skupine, kot pravoslavni Grki so zgradili v mestu cerkve v 16. stoletja. Rezultat je bila leta 1498 zgrajena Scuola di San Nicolò dei Greci in cerkev San Giorgio dei Greci cerkev, zgrajena 1548. Protestantom ni bilo dovoljeno graditi cerkev. Med letoma 1706-1714 je začel [[Vincenzo Scamozzi]] graditi teatinsko cerkev San Nicola da Tolentino s korintskim pronaosom. Leta 1760 je bila zgrajena klasična Magdalenina cerkev. V krožni zunanjosti najdemo oktogonalno notranjost. Cerkev San Maurizio poudarja Napoleonov klasicizem. San Silvestro so začele graditi v zadnjem desetletju 19. stoletja, v klasičnem jeziku beneške Accademie. ==== Palače ==== [[Slika:Fondaco dei Turchi.jpg|thumb|left|''Fondaco dei Turchi'', najstarejša palača, kasneje trgovska hiša Turkov. Stolpa sta plod domišljije restavratorjev iz 19. st.]] Palača je splošen naziv za ''Casa Venice'' (skrajšano Ca'). V očeh javnosti sta bili samo dve palači v mestu, ki sta bili označeni kot taki: [[Doževa palača]] (''Palazzo Ducale'') in rezidenca beneškega [[patriarh]]a, Palazzo patriarchale. Od tako imenovanih bizantinskih palač jih obstaja le malo in so bile v veliki meri spremenjene v 19. stoletju. Dober vtis palače iz 13. stoletja daje [[Fontego dei Turchi]], čigar ime v resnici kaže na turško trgovsko hišo. Veliko starih elementov je še vedno na Ca 'da Mosto, ki je nastala v 13. stoletju. Dekorativni detajli kompleksa Loredan in Farsetti, zdaj Mestna hiša in sedež lokalne samouprave, izhaja večinoma iz 19. stoletja. Kljub temu fasado sestavlja tipični ''casa-fondaco'' (iz arabščine ''funduq'' = skladišče), ki ga je še vedno mogoče jasno videti: vrsta arkad v pritličju, ki so bile primerne za natovarjanje in raztovarjanje blaga in tudi razčlenjen [[piano nobile]]. V tlorisu se kaže osrednja dvorana, ki se razteza na fasado v obliki črke T. [[Slika:Ca' d'Oro facciata.jpg|thumb|links|[[Ca' d'Oro]], "zlata hiša"]] V teku gotskih dvoranskih razmerij je bil tloris v obliki črke T opuščen v korist oblike črke L, kasneje pa samo pravokotne dvorane. Tako imenovani ''gotico fiorito'' se je uporabljal v 15. stoletju s [[krogovičje]]m ob Canalu Grande in na Doževi palači. Največja struktura je [[Ca' Foscari]] na prvem ovinku Canala Grande. Za [[Ca' d'Oro]] (zlata hiša) so značilne barvne podobe v modri in zlati. Slike, še posebej [[Vittore Carpaccio|Vittore Carpacca]] in [[Gentile Bellini]]ja, kažejo intenzivno večbarvno gotsko arhitekturo. Pomembne hiše iz 16. stoletja sta dve palači Mauro Codussisa, Ca' Vendramin in Palazzo Corner Spinelli, z dvorano v obliki T. V nasprotju s cerkveno arhitekturo, se s profano arhitekturo [[Andrea Palladio]] v Benetkah ni ukoreninil. Novonastali dizajn Ca' Corner družine Cornaro, palače [[Jacopo Sansovino|Jacopo Sansovinija]], ki stoji ob Canalu Grande, je gradnja epohalne visoke renesanse, s kvadratnim dvoriščem po rimskem vzoru. Drug pomemben arhitekt ''cinquecenta'' je bil [[Sebastiano Serlio]], ki je realiziral nekaj svojih idej v sodelovanju s patricijem Francescom Zeno v eni od svoji novih palač. Do 18. stoletja je tradicionalen tip stavbe ostal večinoma zvest palači. Zadnje večje stavbe so Ca' Pesaro, [[Palača Rezzonico, Benetke|Ca' Rezzonico]] in Palazzo Grassi in se uporabljajo kot muzeji. Poleg baročne palače Grassi [[Baldassare Longhena|Baldassara Longhenasa]], obstajajo tudi primeri klasičnih palač arhitekta [[Antonio Diedo|Antonia Dieda]] in [[Andrea Tirali]]ja. [[Slika:Giovanni Antonio Canal - The Piazzetta (detail) (Galleria Nazionale d'Arte Antica, Rome).jpg|thumb|[[Biblioteca Marciana]], detajl iz Canalettove slike (1730–1750)]] Najpomembnejše delo arhitekta Sansovinija stoji nasproti Doževe palače, Libreria Vecchia (Stara knjižnica) iz približno 1540. Sansovino je prevzel idejo pri oblikovanju fasade iz Palazzo Vendramin-Calerghi, ki jo je izvedel Mauro Codussi med letoma 1481-1509. Cilj je bil vzpostaviti povezavo med običajnimi beneškimi arkadami in serijo kolonad florentinske renesanse. == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] * [[seznam pristanišč v Italiji]] * [[Amsterdam]] * [[Stockholm]] * [[Brugge]] * [[Univerza v Benetkah]] *[[Beneški patriarhat]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|Category:Venice}} * [http://www.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/1 Uradna spletna stran mesta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090111112242/http://www.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/1 |date=2009-01-11 }} {{ikona it}} {{ikona en}} {{Province of Venice}} {{Otoki Beneške lagune}} {{Svetovna dediščina v Italiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Benečiji]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Pristanišča v Italiji]] [[Kategorija:Otoki Beneške lagune]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Benetke|*]] rb1e8odxtw0qryka27cd5uq2g5yzz5h 6675281 6675280 2026-05-13T11:20:53Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-27469-62|~2026-27469-62]] ([[User talk:~2026-27469-62|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 6540514 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Benetke | official_name = ''Comune di Venezia'' | native_name = ''Venezia'' | image_skyline = Collage Venezia.jpg | image_alt = | image_caption = Zgoraj levo Trg sv. Marka, ki mu sledi pogled na mesto, nato Canal Grande in (manjša) notranjost [[La Fenice]] in nato še otok San Giorgio Maggiore | image_shield = CoA Città di Venezia.gif | shield_alt = | shield_size = 85px | region = [[Benečija]] | metropolitan_city = [[Metropolitansko mesto Venezia]] (VE) | frazioni = Chirignago, Favaro Veneto, [[Mestre]], [[Marghera]], [[Murano]], [[Burano]], [[Giudecca]], [[Lido di Venezia|Lido]], Zelarino | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 414,57 | population_footnotes =<ref>[http://nuovavenezia.gelocal.it/venezia/cronaca/2015/02/23/news/da-175-000-a-56-000-abitanti-cosi-si-svuota-venezia-1.10921951]</ref><ref>{{navedi splet |url=http://demo.istat.it/bil2017/index04.html |title=Vista territoriale |publisher=[[Istituto Nazionale di Statistica]] |access-date=2018-07-18 |archive-date=2019-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191028164239/http://demo.istat.it/bil2017/index04.html |url-status=dead }}</ref> | population_total = 253.504 | population_as_of = | pop_density_footnotes = | population_demonym = Benečan / Benečanka | elevation_footnotes = | elevation_m = 0 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Marko]] | day = 25. april | postal_code = 30100 | area_code = 041 | website = www.comune.venezia.it | footnotes = }} {{Infobox UNESCO World Heritage Site |WHS = Venice and its Lagoon |Image = Panorama of Canal Grande and Ponte di Rialto, Venice - September 2017.jpg |Caption = Benetke jeseni, most Rialto v ozadju |image_size = 275 |Criteria = Kulturno: i, ii, iii, iv, v, vi |ID = 394 |Year = 1987 }} '''Benétke''' ([[italijanščina|italijansko]] '''Venezia''' [venècja], [[beneščina|beneško]] '''''Venesia''''') so [[glavno mesto|glavno]] [[mesto]] [[italija]]nske [[dežela|dežele]] [[Benečija|Benečije]] (italijansko ''[[Veneto]]'') in pokrajine/province [[Venezia (pokrajina)|Venezia (Beneška pokrajina)]], obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo [[Triveneto]] (poleg Benečije še [[Furlanija-Julijska krajina]] in [[Trentinsko - Zgornje Poadižje|Trentinsko-Zgornje Poadižje]]), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji. Svetovno znano [[morje|obmorsko]] mesto [[prekop|kanalov]] in [[most]]ov se razteza prek številnih majhnih [[otok]]ov v [[močvirje|močvirni]] morski plitvini ([[laguna|laguni]]) na zahodni obali severnega dela [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Laguna obsega [[obala|obalo]] od ustja rek [[Pad]]a na jugu in [[Piava|Piave]] na severu. Mesto šteje skupaj s kopenskim delom ([[Mestre]]) dobrih 250.000 prebivalcev, staro mesto Benetke pa le še nekaj nad 50.000.<ref>[http://nuovavenezia.gelocal.it/venezia/cronaca/2015/02/23/news/da-175-000-a-56-000-abitanti-cosi-si-svuota-venezia-1.10921951]</ref><ref>{{Cita web |url=http://demo.istat.it/bil2017/index04.html |titolo=Copia archiviata |accesso=18 luglio 2018 |dataarchivio=28 ottobre 2019 |urlarchivio=https://web.archive.org/web/20191028164239/http://demo.istat.it/bil2017/index04.html |urlmorto=sì }}</ref> V Benetkah je (dejansko že od 1156, z beneškim naslovom od 1451) sedež enega redkih rimskokatoliških [[Beneški patriarhat|patriarhatov]] in od 1868 tudi [[Univerza v Benetkah|univerze]]. == Zgodovina == [[Slika:Venice-day 1 (71).JPG|thumb|left|250px|Zvonik na trgu sv. Marka]] [[Slika:Venice_Old_Town_Lagoon_Aerial_View.jpg|thumb|left|250px|Zračna slika Benetk]] [[Slika:VenedigVomSchiff2002Video.ogg|thumb|250px|Benetke z ladje]] Benetke so nastale postopoma od [[5. stoletje|petega stoletja našega štetja]] naprej, ko so prebivalci [[Oglej]]a in okoliških krajev na kopnem zbežali pred [[barbari|barbarskimi]] [[pleme]]ni [[Vizigoti|Vizigotov]], [[Ostrogoti|Ostrogotov]], [[Langobardi|Langobardov]] in [[Huni|Hunov]] na [[močvirje|močvirnate]] lagune na severu [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Ti ljudje so raje živeli v težkih razmerah lagune, kot da bi postali [[suženjstvo|sužnji]]. Najprej so živeli v taborih, kasneje v majhnih naselbinah, nato v [[vas]]eh, ki so se združile v večje skupnosti in za zaščito zaprosile [[Ravena|Raveno]] ter tako prišle pod posredno upravo [[Bizantinsko cesarstvo|Bizanca]]. Od leta 726, ko so na [[otok|otočke]] naseljeni Benečani izvolili svojega prvega voditelja, ki se je imenoval [[Orso Ipato]], in ga imenovali [[beneški dož|dož]], kar v njihovem dialektu pomeni vodja, so dosegli delno neodvisnost. Doži so vladali Benetkam naslednjih več kot 1000 let. Imeli so stabilen [[politični sistem]], ki je bil osnovan na nepreklicnih [[zakon]]ih. Benetke so bile podložne bizantinskemu [[cesar]]ju do [[10. stoletje|10. stoletja]]. Ko jim je grozila [[invazija]] s strani [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], so se Benetke okoli leta 810 osamosvojile. Versko središče Benetk je bilo najprej na otočku [[Torcellu|Torcello]], kasneje pa se je središče naselbine preselilo na bolj odmaknjeno in nekoliko višje otoke, kjer je izstopal [[Rialto]]. [[Beneška republika]] je potrebovala nekakšen [[simbol]], po katerem bi se razlikovala od svojih uradnih gospodarjev. V Benetkah je bila razširjena [[legenda]], da je [[evangelist]] [[Sveti Marko|sv. Marko]] nekoč obiskal otoke v laguni in mu je [[angel]] povedal, da bo tam počivalo njegovo telo. Skupina beneških [[trgovec|trgovcev]] se je odločila, da bo to napoved uresničila, in je leta 828 na skrivaj prepeljala svetnikove relikvije iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]] v Benetke. Za čaščenje svetnika je dal takratni dož sezidati novo [[bazilika (zgradba)|baziliko]] zraven [[Doževa palača|doževe palače]]. Tako so [[Sveti Teodor iz Amasije|sv. Teodorja]], ki je bil dotedanji beneški [[Pokrovitelj|patron]] in ki jim ga je vsilil [[Konstantinopel]], zamenjali s sv. Markom. Teodor pa je ostal svetnik, ki mu je posvečen eden od stebrov na malem trgu. V [[9. stoletje|9. stoletju]], ko je bizantinska moč že počasi začela upadati, so Benetke pridobivale večjo avtonomijo, vendar pa so bile, vsaj formalno, še vedno pokorne Konstantinoplu. === Vzpon === Okoli leta 1000, ko se je zahodni svet bal konca sveta in ko so Benetke skupaj z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizancem]] izgnale [[Normani|Normane]] z [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] in vzhodnega [[Sredozemlje|Sredozemlja]], je bil Bizanc že tako oslabljen, da ni mogel več braniti svojih jadranskih [[kolonija (geografija)|kolonij]]. Te so prišle pod zaščito Benetk. Benetke so povezovale [[Evropa|Evropo]] z vzhodom, ne le v [[trgovina|trgovini]], temveč tudi v drugih dejavnostih. Vzpon so doživele 1204, ko so prevažali križarsko vojsko na osvajanje [[Jeruzalem|Jeruzalema.]] Pred tem so križarji za Benetke zavzeli Zadar in skupaj z Benečani oropali Bizanc. Redna so bila tudi rivalstva in vojne z [[Genovska republika|Genovo]]. Zveze z Bizancem so izkoristili za trgovanje z vzhodom in razvili pomorsko trgovino. Ker so Benetke s trgovino zelo obogatele, je bilo treba moč nekaterih posameznikov, zlasti pa doža, zmanjšati, zato so leta 1172 ustanovili Veliki svet, v katerem je bilo skoraj 500 Benečanov. Ta sistem je uspešno deloval pri upravljanju [[Beneška republika|Beneške republike]]. Od takrat naprej je doža volil Veliki svet. Dož je moral podpisati pogodbo ([[italijanščina|italijansko]] ''promissione''; dobesedno ''obljuba''), ki je bila na začetku le formalnost, sredi [[13. stoletje|13. stoletja]] pa je ta pogodba preprečevala, da bi dož finančno obogatel na račun svojega položaja, sprejemal [[darilo|darila]] in komuniciral z drugimi voditelji ne da bi o tem seznanil Veliki svet. V [[14. stoletje|14. stoletju]] je članstvo v Velikem svetu postalo stalno in dedno. [[Gradežki patriarhat|Gradeški patriarh]] se je leta 1156 preselil v Benetke, kamor so skoraj 300 let kasneje, leta 1451 tudi formalno prenesli naslov [[Patriarhat Benetke|patriarhata]]. === 13. stoletje === V 13. stol. je papež pozval kristjane na [[križarske vojne|4. križarsko vojno]], ki so se ji pridružile tudi Benetke in jo izkoristile za osvojitev Bizanca, mnogih pristanišč na grških otokih in cele [[Kreta|Krete]]. Benetke so trgovsko obvladovale celo Jadransko morje in vzhodno Sredozemlje in tako so jim vse trgovske ladje morale plačevati [[carina (dajatev)|carino]]. Benetke niso bile fevdalna država. Njihova aristokracija so bile bogate trgovske družine, katerih člani so bili tudi kapitani beneških ladij. === 14. stoletje === V 14. stoletju je bilo beneško trgovsko ladjevje zelo močno, čemur je pripomoglo tudi odkritje [[kompas]]a in [[krmilo|krmila]]. Benečani so trgovali tako z vzhodom kot tudi s [[Flandrija|Flandrijo]] in [[Anglija|Anglijo]]. Vendar pa s svojimi velikimi [[ladja]]mi niso prevažali samo trgovskega blaga, temveč so iz [[Črno morje|črnomorskih]] [[pristanišče|pristanišč]] pripeljali tudi [[podgana|podgane]], ki so prenašale [[Črna smrt|kugo]]. Izbruhnila je [[epidemija]] kuge, ki je imela strahotne posledice za Benetke. Na dan je umrlo tudi do 600 ljudi. Tovorne ladjice so po kanalih komaj uspevale odvažati mrtve. Umrlo je tri petine prebivalstva. Podobno je bilo tudi v [[Genova|Genovi]], od koder se je ta strašna bolezen razširila po vsej Evropi. === Vojne z Genovo === V 13. stoletju, po 4. križarski vojni, je postala glavni trgovski tekmec Benetk Genova, ki je trgovala v [[Palestina (regija)|Palestini]], v pristaniščih Črnega morja in drugod po vzhodnem Sredozemlju. Kmalu je prišlo do [[vojna|vojne]] med obema [[mesto]]ma in na začetku je Benetkam kazalo zelo slabo, tako da so bili po hudem porazu v Jadranskem morju prisiljeni podpisati [[mirovni sporazum]], ki pa je bil le premor v dolgoletnem sporu. V 14. stoletju je njune spopade za kratek čas prekinila kuga. V tistem času so se Benetke spopadale tudi s [[Padova|Padovo]], [[Madžari]] in [[Avstrijci]] ter izgubile vse svoje [[Dalmacija|dalmatinske]] kolonije. Leta 1379 se je genovska [[flota]] pojavila tik pred beneško [[laguna|laguno]]. Genovski [[admiral]] [[Pietro Doria]] se je odločil, da bo Benetke izstradal, kar pa se je pokazalo za usodno napako, saj so Benetke tako pridobile čas, si zgradile dodatno obrambo in ladjevje ter dočakale vrnitev svoje sredozemske flote, s pomočjo katere so porazili Genovo. V 15. stoletju so Benetke ponovno postale uspešna trgovska velesila, Genova pa je začela neslavno propadati. === Turki === Skozi stoletja so Benetke vzpostavile pravi [[imperij]], ki je obsegal dalmatinsko obalo vse do Krete in [[Ciper|Cipra]], na severu do [[Alpe|Alp]] in na zahodu do [[Milano|Milana]]. V času, ko so [[Turki]] zavzeli [[Carigrad]] (1453), so bile Benetke na vrhuncu svoje moči. Obvladovale so ozemlje od [[Gorica|Gorice]] na vzhodu do [[Bergamo (pokrajina)|Bergama]] na zahodu. Ponovno so zavzeli mnoga dalmatinska pristanišča, v Sredozemlju pa so obvladovale številne grške otoke (tudi Kreto) in imele svoje baze tudi na kopnem v Grčiji. Odnosi s Turki, ki so širili svoje [[Osmansko cesarstvo|cesarstvo]] na vse strani, so bili dobri. Beneški [[veleposlanik|ambasadorji]] so z zmagovitim [[sultan]]om [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmedom II.]] celo sklenili trgovski sporazum. Vendar pa so Benečani turško nevarnost podcenjevali. Do leta 1470 so si Turki podjarmili celo Grčijo in prodirali preko [[Balkan]]a na zahod. Velik problem je predstavljala tudi zahodna neenotnost. === 16. stoletje === V tistem času so se tudi drastično spremenile razmere, v katerih so do tedaj trgovali. Zaradi geografskih odkritij je zdaj trgovanje potekalo okoli [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] in ne več s karavanami do sredozemskih pristanišč. V [[16. stoletje|16. stoletju]] so se Benetke borile za preživetje med veliko močnejšimi silami. Zopet so uporabile vso svojo [[diplomacija|diplomatsko]] spretnost kot že tolikokrat prej in pozneje. Večkrat so predlagale, da bi se zahod združil v borbi proti Turkom, vendar so bile razlike med posameznimi zahodnimi državami prevelike, da bi do tega prišlo. Ko pa so Turki leta 1529 skoraj osvojili [[Dunaj]] in bili na tem, da zavzamejo Ciper, ki so mu do tedaj precej ponesrečeno vladale Benetke, sta se Benetkam le pridružila [[Vatikan]] in [[Španija]] ter velika flota pretežno beneških ladij je krenila proti Cipru. Tu pa so se zopet pokazala medsebojna nasprotja in tako so Ciper sramotno prepustili Turkom, ki so na vzhodnem delu otoka uprizorili tak barbarski pokol, da so se vse tri sile zopet združile in prisegle, da ne bodo prenehale, dokler Turki ne bodo dokončno premagani. Leta 1571 je njihova številna flota priplula do otoka [[Lepant]] v Grčiji, kjer je bila zasidrana turška flota. [[bitka pri Lepantu (1571)|Bitka pri Lepantu]] je prišla v zgodovino kot zadnja bitka [[galeja|galej]] na [[veslo|vesla]] in kot velika zmaga [[krščanstvo|krščanskih]] sil. Benetke so hotele ta zmagoviti pohod nadaljevati, ostali dve sili pa ne. Ponovno so se tri flote zbrale skupaj naslednje leto, 1572, vendar tokrat niso dosegle nič. Ker so ugotovile, da ju ostali dve sili ne podpirata in da ni nikakršnega medsebojnega zaupanja, so Benetke poskušale doseči mir s Carigradom. Pokazalo se je, da ta veličastna zmaga pri Lepantu na koncu ni prinesla nikakršnih oprijemljivih uspehov. === Zaton === Kljub izgubi moči in veliki konkurenci drugih mest, so bile Benetke v začetku [[18. stoletje|18. stoletja]] še vedno zelo bogate. Benečani so to bogastvo tudi znali uživati in so prirejali karnevale, [[igra na srečo|igre na srečo]], plese v maskah in podpirali [[umetnost]]. [[Francoska revolucija]] leta 1789 je povzročila, da so se evropske države združile proti [[Francija|Franciji]] in jo osamile, Benetke pa so tudi tu ostale nevtralne. Ko je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon I.]] leta 1795 vkorakal v Italijo in zasledoval Avstrijce, so se mu Benečani hoteli na vsak način prikupiti, vendar jih je zaradi začasnega miru ponudil [[Avstrija|Avstriji]]. Leta 1797 je Napoleon zasedel Benetke brez boja, ker je Veliki svet izglasoval konec republike. Že leto kasneje pa so Benetke in večina [[Benečija|Benečije]], [[Istra|Istre]] in Dalmacije prešle v avstrijske roke. Leta 1805 je Napoleon vključil Benetke v svoje [[Italijansko kraljestvo]] za naslednjih 10 let. To je imelo svoje pozitivne in negativne posledice. Mesto so začeli obnavljati, po drugi strani pa so dobesedno izropali [[cerkev (zgradba)|cerkve]] in [[samostan]]e, iz katerih so odnesli premnoge umetnine. Leta 1815 so po [[dunajski kongres|dunajskem kongresu]] Benetke pripadle Avstriji. 1829 pa so postale ''svobodna luka'', zgradili so [[jez]]ove, da bi zaščitili mesto pred [[bibavica|plimo]], poglobili so nekatere kanale zaradi pomorskega [[promet]]a. Zgradili so most do kopnega in za tem tudi [[železniška proga|železniško progo]] do Milana, da so lahko prevažali blago v Italijo. Benečani Avstrijcev niso nikoli marali in so se jim leta 1848 v času uporov po vsej Evropi, tudi uprli. Ponovno so razglasili republiko, ki pa ni trajala dolgo. Avstrijci so 1848 zatrli upor Benečanov in ostali tam vse do leta 1866, ko so se Benetke združile z Italijo. V zadnjih desetletjih [[19. stoletje|19. stoletja]] in v prvih desetletjih [[20. stoletje|20. stoletja]] se je v širših Benetkah ([[Mestre]], [[Porto Marghera]]) začela širiti [[industrija]] in tudi promet v tovornem pristanišču se je povečal. Zato so začeli širiti in poglabljati dostopne kanale. Zaradi začetka masovnega [[turizem|turizma]] so v jedru mesta nekatere kanale zasuli in spremenili v [[pešpot]]i. Leta 1895 so organizirali prvo mednarodno likovno razstavo ''La Biennale'' ([[Beneški bienale]]). Iz teh razstav se je razvil še filmski bienale, leta 1980 tudi arhitekturni bienale. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so zavezniki bombardirali [[Marghero]] in [[Mestre]], Benetke pa niso bile poškodovane. === Benetke danes === Benetke še danes kažejo bogate arhitekture obdobij svojega razcveta v gotskem, renesančnem in baročnem času. V očeh obiskovalcev so se nekdanje Benetke spremenile v kulturni spomenik, ki ga je treba videti. Posebej privlačne točke so [[Trg svetega Marka, Benetke|Trg svetega Marka]] s svojim 175 m dolgim in razkošnim prostorom, s cerkvijo in 99 m visokim, rekonstruiranim [[Zvonik sv. Marka, Benetke|Campanilom]] (zvonikom), ki stoji samostojno in s posebej izrazito doževo palačo z arkadami z zašiljenimi loki. Občudujejo stolp z uro, nekdanje urade in muzej Correr. Privlačni so kanali s skoraj štiri kilometre dolgim [[Canal Grande, Benetke|Canalom Grande]], ki seka mesto v obliki velike, obrnjene črke S. Romantična vožnja z gondolo po kanalih je še danes obvezen program zaljubljenih parov v Benetkah, čeprav je 400 gondol (leta 1750 jih je bilo preko 12.000) glede na motorna plovila danes v veliki manjšini. Skupine turistov pa se vozijo z majhnimi parniki. V zadnjem obdobju so prepovedali velike potniške križarke v jedru mesta. Benetke so, kljub izjemnim zaščitam sistema Mose, ki jih ščiti pred visokimi plimami, zaradi izseljevanja in ugrezanja umirajoče mesto. Palače, ki so jih zgradili na peščenih in nestabilnih tleh, na preperevajočih lesenih pilotih, postopoma tonejo v laguno. Prazni prostori so pogosto slabo vzdrževani in pozimi brez ogrevanja. Večina prebivalcev živi na celini in se le v službo vozijo v staro jedro, ki ga vsak dan preplavi okoli 80.000 turistov. == Geografija == === Geologija === Naselja, iz katerih so zgrajene Benetke, se nahajajo na [[Sedimentne kamnine|naplavinah]], ki so jih ustvarile ledeniške reke. Površina območja izliva in laguna pokriva površino okoli 550 kvadratnih kilometrov in je obrobljena z okoli 60&nbsp;km dolgo peščeno jadransko obalo. Le okoli tri odstotke območja je pokrito z otoki, preostanek sestavljen iz mulja in močvirja (''barene''), nekakšno [[barje]] obsega več kot 90&nbsp;km², približno 92&nbsp;km² je ribolovnih območij imenovanih Valli da Pesca. Barja prečkajo naravne poti, ki se imenujejo ''ghebi''. Še leta 1900 je bilo barja več kot 250&nbsp;km².<ref>[http://www.geschichte-venedigs.de/lagune.html Hans-Jürgen Hübner: ''Die Lagune von Venedig'']</ref> Laguna je bila ustvarjena približno 4000 let pr. n. št.. Z nanosi [[Brenta (reka)|Brente]] in drugih rek in potokov severne Italije. Ti rečni sedimenti pokrivajo mlade [[pleistocen]]ske osnovne plasti [[glina|gline]] in [[pesek|peska]] v debeline 5 in 20 m.<ref>[http://www.archeosub.it/articoli/laguna/lgngeol.htm Laura Carbognin: ''Cenni sulla geologia della Laguna di Venezia e sul processo di subsidenza'', 26. September 2003].</ref> V zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]] je bila gladina morja 120 m pod ravnijo leta 2012, vendar se je do 5000 pr. n. št. povišala za približno 110 m. Od takrat se gladina vode z močnimi nihanji počasi dviguje. Benetke so bile leta 400 n. št. še vedno približno 1,9 m pod morsko gladino. Od visokega srednjega veka dalje se laguna korenito spreminja s preusmerjanjem zalivov zaradi reguliranja nivoja vode in izogibanja poplavam.<ref>[http://www.salve.it/uk/eco/default.htm lagoon of Venice], Eintrag „what is the lagoon“, dann „from '300 to '900: the evolution of the lagoon“.</ref> Od začetka 20. stoletja so bili številni kanali poglobljeni in razširjeni, kar povzroča bistveno bolj slano vodo v laguni in povečuje hitrosti pretoka. ===Klima === Mesto se nahaja v zmernem pasu. Povprečna letna temperatura je 13,5&nbsp;°C. V vročih mesecih julija in avgusta, so povprečja okoli 23&nbsp;°C, najhladnejši mesec je januar s 3,0&nbsp;°C. Povprečna dnevna visoka temperatura je 27&nbsp;°C v juliju in avgustu. Beneška laguna ima značilno pomorsko podnebje severnega Jadrana. Tako je največ padavin pozno poleti, saj je v tem času srečata celinsko podnebje iz vzhodne smeri, zlasti iz Karpatov (burje) in južno sredozemski vplivi. Povprečna letna količina padavin je 770&nbsp;mm. Največ padavin pade v novembru s povprečjem 86, najnižja v januarju s povprečjem 53&nbsp;mm.<ref>Nach Angaben von [http://www.weather.com/outlook/travel/businesstraveler/wxclimatology/monthly/ITXX0085 weather.com]</ref> === Flora in fauna === Severni del 550&nbsp;km² lagune vsebuje pretežno sladko vodo in vodo občasno mešano s slano, ki obsega okoli 418&nbsp;km². Tako poznamo mrtvo laguno (''Laguna morta''), to je slano laguno, kjer se nivo vode spreminja s plimo in oseko, na drugi strani pa je živa laguna (''Laguna viva''). Barja zagotavljajo ugoden [[habitat]] za številne vrste, ki pa so že v veliki meri prizadete. Območja so bistvenega pomena za [[ptice]] selivke. [[Svetovni sklad za naravo]] (angleško World Wide Fund for Nature - WWF) je razglasil območje kot eno izmed najbolj pomembnih zaščitenih območij za ptice selivke v Evropi, vključno z ribolovom. Za [[rastlinstvo|floro]] in [[favna|favno]] beneških voda je značilna velika raznolikost vrst. Tukaj najdemo [[Rečna jegulja|jegulje]] (''Anguilla anguilla''), [[Ciplji|ciplje]] (''Mugilidae''), [[brancin]]e (''Dicentrarchus labrax''), [[Orada|orade]] (''Sparus aurata'') in še mnoge druge vrste rib. V lagunah živijo ptice, sesalci in plazilci. Okoli 60 vrst ptic gnezdi le v laguni. Med gnezdilkami so našli [[Mlakarica|mlakarico]] (''Anas platyrhynchos''), [[Rjavi lunj|rjavega lunja]] (''Circus aeruginosus''), [[Zelenonoga tukalica|zelenonogo tukalico]] (''Gallinula chloropus''), [[Liska|lisko]] (''Fulica atra''), [[Beločeli deževnik|beločelega deževnika]] (''Charadrius alexandrinus''), [[navadna čigra|navadno čigro]] (''Sterna hirundo''), [[Plašica|plašico]] (''Remiz pendulinus''), pa tudi [[Rjava čaplja|rjavo čapljo]] (''Ardea purpurea''), [[Kvakač|kvakača]] (''Nycticorax nycticorax''), [[rdečenogi martinec|rdečenogega martinca]] (''Tringa totanus'') in [[Čopasti ponirek|čopastega ponirka]] (''Podiceps cristatus''). Več kot polovico plaže zavzema [[spremenljivi prodnik]] (''Calidris alpina''), ki prezimuje v Italiji in to v laguni.<ref>Mauro Bon, Danilo Mainardi, Luca Mizzan, Patrizia Torricelli: ''The Biodiversity in the Venice Lagoon as the Basis of a Sustainability Project'', in: Ignazio Musu (Hrsg.): ''Sustainable Venice. Suggestions for the Future'', Springer, 2001, S. 27–60, hier: S. 34.</ref> Med sesalci so našli [[Pritlikava miš|pritlikavo miš]] (''Micromys minutus''), [[povodna rovka|povodno rovko]] (''Neomys fodiens''), [[Evropski dihur|evropskega dihurja]] (''Mustela putorius''), [[Kuna belica|kune belice]] ('' Martes foina''), [[Veliki voluhar|velikega voluharja]] (''Arvicola amphibius''), [[Mala podlasica|podlasico]] (''Mustela nivalis''), pa tudi [[Rjavoprsi jež|ježa]] (''Erinaceus europaeus''). Tui živijo tudi [[črnica]] (''Coluber viridiflavus''), [[belouška]] (''Natrix natrix'') in [[kobranka]] (''Natrix tessellata''). Obstajajo tudi številne vrste žuželk in pajkov. V obdobju [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]], ko je bilo v mestu manj obiskovalcev, so do velikega kanala priplavali celo delfini. Obstajajo številne rastlinske vrste [[Slanuša|slanuš]], kot na primer [[osončnik]] (''Salicornia''), [[ozkolistna mrežica]] (''Limonium angustifolium'') in trave, kot so predstavniki rodu ''Puccinellia'' (slanovka). Vegetacijo pod vodno gladino sestavljata dve skupnosti rastlin, ki so za race velikega pomena in sicer razne morske trave. Poleg tega je tu še [[trstičevje]] (''Phragmites australis''), [[širokolistni rogoz]] (''Typha latifolia''). Večina teh vrst živi v ribolovnem območju, ki niso odprte lagune, ker so močvirja (''paludi'') v veliki meri uničena. Od prvotnih gozdov ostaja le park Villa Matter v Mestrah in 230 ha gozda Carpenedo. Tam rasteta v glavnem [[beli gaber]] (''Carpinus betulus'') in [[Dob (drevo)|dob]] (''Quercus robur''). Mestre so sicer obdane z gozdovi, med njimi Bosco dell'Osellino, Bosco di Campalto in Boschi Ottolenghi. Leta 1984 se je prebivalstvo uprlo gradnji bolnišnice neposredno nasproti gozda Carpenedo in uveljavljajo postopno širitev gozdov. Poleg tega so ogromno smetišče med Mestrami in laguno, ki pokriva območje 7 kvadratnih kilometrov, pretvorili v park San Giuliano. Potem je tu še Parco Albanese med Mestrami in Carpenedom, ki obsega 33 ha.<ref>''[http://www.enti.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/52 Istituzione Bosco e Grandi Parchi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150405101459/http://www.enti.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/52 |date=2015-04-05 }}'',</ref> === Obseg, lega in upravna delitev === <gallery widths="160" heights="160"> Slika:Map of comune of Venice (province of Venice, region Veneto, Italy).svg|Lokacija v pokrajini Benečija Slika:Venezia - mappa municipalità.png|Občine mesta Benetke Slika:Sestieri di Venezia.svg|Šest ''Sestieri'' v zgodovinskem centru Benetk<br /> vijolična;" />&nbsp;Cannaregio<br /> modra;" />&nbsp;Castello<br /> rumena;" />&nbsp;Dorsoduro<br /> zelena;" />&nbsp;San Marco<br /> siva;" />&nbsp;San Polo<br /> rdeča;" />&nbsp;Santa Croce </gallery> Benetke so glavno [[mesto]] italijanske dežele [[Benečija|Benečije]]. Občina obsega zgodovinski center z okoli 7&nbsp;km² površine in največji del beneške lagune, z več kot 60 otoki. Poleg tega sta tu še podolgovata otoka Lido in Pellestrina, ki razmejujeta laguno od Jadranskega morja in v bližini na kopnem, okrožja Favaro Veneto, Mestre, Chirignago, Zelarino in Marghera. Mesto je bilo leta 2005 razdeljeno na šest okrožij ali ''municipalità''.<ref>[http://www.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/8719 ''Suddivisioni amministrative''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160616020827/http://www.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/8719 |date=2016-06-16 }}, Comune di Venezia.</ref> Municipalità Venezia-Murano-Burano obsega zgodovinski center ali staro mesto. To je nadalje razdeljeno na šest četrti, poimenovane ''Sestieri.'' Tri so levo in tri desno od Grand Canala. V smeri toka desno so San Polo, Santa Croce in večji Dorsoduro, kamor sodijo tudi otoki na južnem robu starega mesta z vodilno Giudecco. Na levi strani so San Marco z otokom San Giorgio Maggiore, Cannaregio in Castello. Gledano iz Doževe palače se tisti, ki se nahajajo na tej strani kanala imenujejo ''citra'' (ta stran), na drugi strani pa ''ultra''. Poleg šestih ''sestieri'' so v staro mesto še srednji in severni del lagune s številnimi otoki, katerih glavni otok je Murano, severovzhodni trije otoki Burano, Torcello in Mazzorbo in zelenjavna otoka Erasmo in Vignole. ''Municipalità Lido-Pellestrina'' pa zavzema vzhodni del lagune os Chioggia so Jesolo polotoka, ki zapira laguno od Jadrana. Dve dolgi, ozki sipini podaljšujeta Benetke za več kot 20&nbsp;km na jug. Severni Lido di Venezia se je razvil v 19. stoletju v elegantno obmorsko letovišče z luksuznimi hoteli in igralnicami. Pellestrina živi predvsem od ribolova in školjk. Chioggia, ki se nahaja se na južnem robu lagune, ne spada v Benetke. Poleg teh otoških ''municipalità'' so štiri bolj na celini. Okraj Mestre-Carpenedo je bil vključen leta 1926 in je dom za več kot polovico prebivalcev mesta. Poskusi Mestre da bi se osamosvojile je že večkrat propadlo, nazadnje v letu 2003. Industrijsko okrožje Marghera je tudi na celini, zanjo je značilna petrokemična industrija. Okraj Favaro Veneto se nahaja severovzhodno od Mestre, tukaj je letališče Marco Polo. === Prebivalstvo === Leta 1300 naj bi samo v beneški laguni prešteli približno 85.000 do 100.000 prebivalcev, kar je številka, ki se hitro naraščala in pred prvo kugo leta 1348 dosegla 140.000. Leta 1600 naj bi bilo okoli 150.000 160.000 prebivalcev.<ref>Zur Bevölkerungsentwicklung vgl. Karl Julius Beloch: Bevölkerungsgeschichte Italiens, Bd. 3: Die Bevölkerung der Republik Venedig, des Herzogtums Mailand, Piemonts, Genuas, Corsicas und Sardiniens. Die Gesamtbevölkerung Italiens, Berlin 1961, Abschnitt VII Die Republik Venedig.</ref> Stanje števila prebivalcev v nekaj zadnjih desetletjih je v spodnji tabeli, iz katere je razvidno stalno povečevanje prebivalstva v sto letih do okoli 1970 (ko je bilo v Benetkah kar 363.000 prebivalcev), odtlej pa se spet polagoma zmanjšuje in je že na ravni iz 30. let 20. stoletja. {| | {| class="wikitable" |- class="hintergrundfarbe5" ! Leto ! št. preb. |- | 1861 | align="right" | ni podatka |- | 1871 | align="right" | 164.965 |- | 1881 | align="right" | 165.802 |- | 1901 | align="right" | 189.389 |- | 1911 | align="right" | 208.463 |} | {| class="wikitable" |- class="hintergrundfarbe5" ! Leto ! št. preb. |- | 1921 | align="right" | 223.373 |- | 1931 | align="right" | 250.327 |- | 1936 | align="right" | 264.027 |- | 1951 | align="right" | 316.891 |- | 1961 | align="right" | 347.347 |} | style="vertical-align:top;" | {| class="wikitable" |- class="hintergrundfarbe5" ! Leto ! št. preb. |- | 1971 | align="right" | 363.062 |- | 1981 | align="right" | 346.146 |- | 1991 | align="right" | 309.422 |- | 2001 | align="right" | 271.073 |- | 2007 | align="right" | 268.736 |} |} === Pobratena in partnerska mesta === {| class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|IRN}} [[Širaz]], Iran *{{flagicon|PAK}} [[Islamabad]], Pakistan, since 1960 *{{flagicon|IDN}} [[Palembang]], Indonezija. *{{flagicon|PRC}} [[Sudžou]], Kitajska, od 1980 *{{flagicon|THA}} [[Bangkok]],Tajska *{{flagicon|EST}} [[Talin]], Estonija *{{flagicon|COL}} [[Pereira, Kolumbija|Pereira]], Kolumbija | *{{flagicon|TUR}} [[Carigrad]], Turčija, od 1993 *{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 1994 *{{flagicon|ARM}} [[Erevan]], Armenija, od 2011<ref name="Yerevan twinnings 2">{{navedi splet|url = http://www.yerevan.am/en/partner/sister-cities/|title = Yerevan – Twin Towns & Sister Cities|accessdate = 2013-11-04|work = Yerevan Municipality Official Website|publisher = © 2005—2013 www.yerevan.am}}</ref> *{{flagicon|IDN}} [[Banjarmasin]], Indonezija. *{{flagicon|POR}} [[Aveiro, Portugalska|Aveiro]], Portugalska, od 1998 *{{flagicon|GER}} [[Nürnberg]], Nemčija, od 1999 *{{flagicon|ARG}} Tigre, [[Buenos Aires]], Argentina | *{{flagicon|PRC}} [[Qingdao]], Kitajska, od 2001 *{{flagicon|RUS}} [[Sankt Petersburg]], Rusija, 2006–2013<ref name="Venice_Russia">{{navedi novice|last=Morgan|first=Glennisha|title=Venice To Cut Ties With St. Petersburg Over Anti-Gay Law|url=http://www.huffingtonpost.com/2013/01/30/venice-st-petersburg-anti-gaw-propaganda-law_n_2576044.html |accessdate=17 October 2013 |newspaper=The Huffington Post |date=30 January 2013 |quote=Venice_Russia |url-status=live}}</ref>{{failed verification|date=April 2014}} *{{flagicon|GRE}} [[Solun]], Grčija, od 2003 *{{flagicon|USA}} [[Fort Lauderdale, Florida|Fort Lauderdale]], ZDA, od 2007 *{{flagicon|UK}} [[Wolverhampton]], Velika Britanija *{{flagicon|CZE}} [[Most, Češka|Most]], Češka *{{flagicon|CRO}} [[Dubrovnik]], Hrvaška, od 2012 |} Leta 2013 so mestne oblasti prekinile povezavo s Sankt Peterburgom zaradi nasprotovanja Rusiji, ki je sprejela zakone proti homoseksualcem. == Struktura starega mesta == [[Slika:Canaletto, Veduta del Palazzo Ducale.jpg|thumb|Canalettova veduta: od leve Zecca, Campanile, Biblioteca Marciana, Piazzetta in Doževa palača]] [[Slika:Venedig Ankunft.JPG|thumb|Granitna stebra z levom in marmornim kipom sv. Teodorja]] [[Slika:Palazzo Grimani di San Luca (Venice).jpg|thumb|Palazzo Grimani di San Luca]] Zgodovinsko mesto Benetke je sestavljeno iz 118 otokov, med katerimi tečejo različno široki kanali ali pa jih povezujejo mostovi in nasipi. Za mnoge od teh otokov ima središčno vlogo trg kot komunikacijsko, prometno in trgovsko središče, kjer stoji tudi lokalna cerkev. So se pa od zgodnjega 19. stoletja nekatere poti spremenile, kot na primer gradnja široke ''Strada Nova'' ali ''Via Eugenia'' (zdaj ''Via Garibaldi'').<ref>Zur Baugeschichte: [http://venedig.jc-r.net/strada-nova.html Strada Nova / Via Vittorio Emanuele II].</ref> === Funkcijska delitev === Poleg osnovne strukture se zaradi različnih zgodovinskih funkcij nekatere mestne četrti močno razlikujejo. Izstopa večkrat preurejeni [[Trg svetega Marka, Benetke|Markov trg]], nekdanji najmočnejši oz. reprezentančni center mesta. Je največji trg, z dimenzijami 175 m dolžine in do 82 m širine, ob katerem prevladujejo državne zgradbe, zlasti [[Doževa palača]] in stare ter nove Procuratie di San Marco. Poleg teh so v palačah knjižnica in [[muzej|muzeji]], [[Bazilika svetega Marka, Benetke|bazilika svetega Marka]] in samostojni [[Campanile, Benetke|Campanile]]. V arkadah so med trgovinami tudi štiri velike [[kavarna|kavarne]]. Na drugi strani Velikega kanala (Canal Grande) je največji trg [[Campo San Polo]]. Večji od območja Trga svetega Marka, je v vzhodnem delu mesta [[Arsenal, Benetke|Arsenal]], ki je za Benetke zelo pomembno [[ladjedelništvo|ladjedelniško]] in vojaško območje. Njegovo okolje ima ohranjene tipične značilnosti industrijskega okrožja, saj je bilo začasno zaposlenih tudi 10.000 delavcev. V srednjem veku so delavce, ki so delali v Arsenalu imenovali ''arsenalotti''. Sedaj je velik del območja namenjen za razstave. Od sredine 19. stoletja je za zahodni del mesta najbolj značilna povezava s kopnim. Tam se konča velik most Ponte della Libertà, kot povezava s celino, ki je bil zgrajen leta 1931 kot cestni most, zraven leta 1841-1846 zgrajenega železniškega mostu.<ref>Arne Karsten: ''Kleine Geschichte Venedigs'', C. H. Beck, München 2008, S. 235.</ref> Na koncu je železniška postaja Svete Lucije, na drugem bregu kanala pa parkirišče in avtobusna ter tramvajska postaja na [[Piazzale Roma]]. Naslednja proga se konča na Stazione Marittima, ki železnico povezuje z majhnim pristaniščem. Poleg mostu je veliko parkirišče Tronchetto, 18 arov velik umetni otok s parkiriščem na prostem in v garažah. Na južni strani mesta od pristanišča Zattere se ta podaljša na zahod do Canala Grande, dalje proti vzhodu od Doževe palače do Giardinov je Riva degli Schiavoni. Južna stran se uporablja kot promenada. Enako velja tudi za nasprotno severno stran Giudecca, ki je skoraj edina brez industrijskih zgradb, razen nekdanjega mlina Stucky. Ta stavba je bila zgrajena leta 1895 po načrtih arhitekta [[Ernst Wullekopf|Ernsta Wullekopfa]] iz Hannovra.<ref>Jürgen Julier: ''Il Mulino Stucky a Venezia'', Venedig 1978, S. 18f.</ref> Sedaj je v veliki stavbi hotel. V mnogih okrajih so ohranjene bolj mešane socialne zgradbe, so se pa nekatere od njih se zdi, razvile v revne soseske, kot je Sacca Fisola. Območje okoli Arsenala do Via Garibaldi je bolj tipična delavska soseska. Čeprav je ''Serenissima'' gostila mnogo prebivalcev različnih narodov, se le redke ulice imenujejo tako (Calle dei Greci, itd). Samo geto, okrožje, v katerem so od 1516 do začetka 19. stoletja živeli Judje, ima svojo strukturo in gradnjo hiš. Stanovanjske razmere so bile zelo utesnjene - leta 1552 je v območju velikem približno tri orale živelo 900 prebivalcev, leta 1611 jih je bilo že 5500. Od leta 1633 so morali poleg starega ('' Ghetto vecchio'') zgraditi še nov geto, (''Ghetto novissimo'') Ulice z enakimi funkcijami so dejansko urejali tu in tam je že v poznem srednjem veku, kot na primer na področju trga Rialto in Carampane, nekdanja četrt prostitutk v Arsenalu in Doževi palači. Prevlada vodnega prometa je očitna v Grand Canalu, ki je samo po delih dostopen pešcem. To je mogoče predvsem na mostu Rialto, nekdanjem trgovskem centru mesta. Od poznega srednjega veka so ob kanalu gradili reprezentančne palače (''palazzi'') ali hiše (''case'') plemičev. Njihove palače so imenovali na splošno Ca 'Contarini, včasih kot Palazzo Barbarigo della Terrazza ali Palazzo Grimani di San Luca, ki je nastala v 16. stoletju, v občini Saint Luka, po lastniku. Okoli tega osrednjega območja mesta so številni otoki, kjer so bili namenjeni različnim dejavnostim že v srednjem veku: pokopališče je na otoku San Michele in steklarstvo na otoku Murano ali za pridelava zelenjave na Sant 'Erasmo, drugi so služili vojaški varnosti lagune. === Gradnja === Vasi v laguni so bile zgrajene na milijonih lesenih drogov, zabitih v zemljo. Na to fazo, tako imenovanega ''Zattaron'' - vrsta pontona iz dveh plasti macesnovih desk pritrjenih z opeko. Na ''Zattaron'' so postavili temelje zidov in končno nadzemni zid. Stavbe so bile zgrajene iz lahkih votlih opečnih zidakov - ''mattoni''.<ref>Zum Hausbau grundlegend: Richard J. Goy: ''Venetian Vernacular Architecture. Traditional Housing in the Venetian Lagoon'', Cambridge University Press 1989, passim.</ref> Številne stavbe so kljub prizadevanjem v slabem stanju. Eden od razlogov za to je naraščajoča voda, zaradi česar je večina nižjih nadstropij neprimerna za bivanje. Drugič, od konca Beneške republike je bila skrb in ukrepi na stavbah in kanalih zanemarjena. Negativno vpliva tudi izkopavanje globokih poti za čezmorska plovila, ki prihajajo v pristanišče Marghera, kar izpira temelje. Končno, stanovanja so precej dražja kot na celini, zato so stavbe v starem mestnem jedru pogosto nenaseljene. === Ceste, ulice in trgi === [[Slika:MZK 001 Nr 09 Eine Ansicht des Dogenpalastes - Fig. 01 Ende 14. Jhdt.jpg|thumb|left|Risba Doževe palače, konec 14.st.]] [[Slika:San Marco-00.jpg|thumb|links|Trg sv. Marka]] Benečani razlikovali pešpoti ob stavbah zelo previdno. Glavne ulice ''Rughe'' (iz francoščine ''Rue'') in ''Salizade'', prve iz druge polovice 13. stoletja, prekrite z mavcem, so številčno omejeni. ''Calle'' se imenujejo ozke ulice, ulice vzdolž kanalov se imenujejo ''Fondamenta'' in služijo kot temelj za stavbe. ''Lista'' je del ceste v bližini velikih palač in veleposlaništev, ki uživajo posebno imuniteto. ''Mercerie'' so ulice s trgovinami (merce = blago), ''Rive'' (obala), potekajo po stranskih kanalih. ''Rio Tera'' je poplavljen kanal, ''Ramo'' je kratka esta, ki se odcepi od ''Calle'' ali ''Campiello'', majhen trg. ''Campo'' je kraj, kjer stoji cerkev, je velik odprt prostor, prej zelenjavni vrt ali pašnik za konje. ''Campiello'' je obdan s hišami obrnjenimi na trg, ''Corti'' so dvorišča hiš. ''Paludo'' opozarja, da je bilo to območje prej zamočvirjeno, ''Pissine'' pa so ribniki, kjer lahko plavate in ribarite. ''Sotoportego'' so prehodi skozi hiše (''portego'' se imenuje dvorana v prvem nadstropju, tako da gre pot skozi to dvorano) in povezuje ''Calli'', ''Campielli'' in ''Corti''. Trgi (''Campi'') in majhni trgi (''Campielli'') se razlikujejo od ''Piazza''. Tako kot pravi Piazza di San Marco, Piazzetta označuje trg pred Doževo palačo, ki povezuje Piazza San Marco z ''Molo'', pristanišče. ''Piazzetta dei Leoncini'' je del trga svetega Marka, severno od bazilike, poimenovane po dveh levjih kipih. Trg z avtobusno postajo se imenuje ''Piazzale Roma''. Obstaja samo ena ''Strada'', to je Strada Nova, in tri ''Vie'' (Via 25 Aprile, Via Vittorio Emanuele in Via Garibaldi). === Kanali in mostovi === [[Slika:Ponte di Rialto Venice 1.jpg|thumb|Most Rialto]] [[Slika:Venezia Canals by Horst Michael Lechner.jpg|thumb|Beneški kanal]] Benetke imajo okoli 175 kanalov v skupni dolžini 38 kilometrov.<ref>[https://web.archive.org/web/20070819170341/http://www.geocities.com/wokmou.geo/nomcanaE.gif Karte mit den Namen aller Kanäle].</ref> Glavna arterija je [[Canal Grande, Benetke|Canal Grande]], v katerega prihajajo vodne poti iz zgodovinskega središča. Razlika plimovanja je bila včasih 60&nbsp;cm. Preko sistema urejanja voda so zagotovili konstantno cirkulacijo za čiščenje mesta in vode. Kanali so bili prvotno globoki približno 1,85 m. Do leta 1990 niso bili očiščeni. Že od 18. stoletja se bili številni kanali napolnjeni ali zaprti, kar je mogoče prebrati iz napisov ''rio terà''. Primer je široka Via Garibaldi, ki je ustvarjena tako, da je bil zapolnjen kanal. Leta 1776 je bil napolnjena Rio de le Carampane, tam je majhen trg. V mestu je 398 mostov.<ref>Dies und das Folgende nach: Tiziano Rizzo: ''I ponti di Venezia'', Rom 1983.</ref> Do okoli leta 1480 so bili večinoma iz lesa, kasneje pa so jih nadomestili s kamnitimi mostovi. Zdaj obstajata le dva izmed njih brez ograj, eden od njih je Hudičev most (''Ponte del Diavolo'') na otoku Torcello, drugi odpira zasebno hišo v Cannaregio. Mnogi so bili zgrajeni zelo nizki, za lažji dostop s konji in vozovi. [[Most Rialto]] je bil do sredine 19. stoletja edini most čez Canal Grande. Kasneje so dodali tri in sicer Ponte degli Scalzi v bližini železniške postaje, ki je železen most iz leta 1932 (predhodnik 1856) in Ponte dell'Accademia iz leta 1854 je bil nadomeščen 1933. Četrti most [[Ponte della Costituzione]] je bil odprt leta 2008. Ta most povezuje Piazzale Roma z obalo (Fondamenta S. Lucia) vzhodno od železniške postaje Santa Lucia. Eden od najbolj znanih mostov, [[Most vzdihljajev, Benetke|Most vzdihljajev]] (Ponte dei Sospiri) povezuje nekdanji državni zapor v pritličju, tako imenovane ''Pozzi'', z Doževo palačo. Most Ponte della Paglia, med Rio di Palazzo in Doževo palačo, je tako imenovan, ker je služil kot privez za plovila naložena s slamo. Drugi mostovi so poimenovani po ekstravagantnih bližnjih palačah ali cerkvah, pogosto po svetniku. Ime ''Ponte storto'' je uporabljeno več desetkrat in kaže most, ki prečka Rio pod kotom. Vsakoletna posebnost, ki se dogaja 21. novembra je procesija preko mostov čez Canal Grande, ki povezuje cerkvi Santa Maria del Giglio in [[Santa Maria della Salute]]. Procesija poteka v zahvalo za osvoboditev od kuge leta 1630/1631. Podobno se odvija v soboto pred tretjo nedeljo v juniju čez mostove čez Giudecca Canal v cerkev Il Redentore. Ta festival prinaša zahvalo za odrešenje od kuge leta 1575/1576. Daleč najdaljši most je železniški most, ki je bila zgrajen 1841-1846 in povezuje Benetke s kopnim. Ta Ponte della Libertà (most svobode), je svoje ime dobil po osvoboditvi izpod fašizma, je dolg 3623 metrov in se naslanja na 222 kamnitih obokov. ==Infrastruktura== === V zgodovini === [[File:Giudecca Canal, view from St Mark's Campanile.jpg|thumb|Kanal Giudecca. Pogled iz zvonika sv. Marka.]] Benetke so zgrajene na [[arhipelag]]u 117 otokov, ki oblikujejo 177 kanalov v plitvi [[laguna|laguni]], in so povezani s 409 [[most]]ovi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.studyabroad.com/pages/sitecontent/venice.aspx |title=Venice Study Abroad |accessdate=6 October 2010 |archive-date=2014-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140810102242/http://www.studyabroad.com/pages/sitecontent/venice.aspx |url-status=dead }}</ref> V starem centru imajo kanali vlogo cest in je skoraj edina oblika prevoza po vodi ali peš. V 19. stoletju je na celini nastala železniška postaja Venezia Santa Lucia, v 20. stoletju pa zgrajena cesta Ponte della Libertà s parkiriščem (na otoku Tronchetto in v Piazzale Roma). Benetke so največje urbano območje v Evropi brez avtomobila in edinstven primer mesta v Evropi, ki je ostalo tudi v 21. stoletju v precejšnji meri delujoče povsem brez avtomobilskega prometa. Klasični beneški čoln je [[gondola]], čeprav se zdaj uporablja predvsem za turiste, poroke, pogrebe ali druge obrede, ali kot trajekt (italijansko ''traghetti'') za prečkanje Canala Grande v odsotnost bližnjega mostu. Velike gondole imajo žametne sedeže in perzijske preproge. Manjše so znane kot ''sandolo''. Na sprednji strani vsake gondole je velik kos kovine imenovan ''fero'' (železo). Njegova oblika se je razvila skozi stoletja, kot je dokumentirano na številnih znanih slikah. Oblika v podobi doževega klobuka je postala postopoma standardizirana in je bila končno določena v lokalni zakonodaji. Sestavljen je iz šestih palic, kar predstavlja Sestieri mesta, znak nazaj predstavlja otok Giudecca. === Vodni transport === [[File:Rialtobrücke am Tag.jpg|thumb|Most Rialto]] Benetke so mesto majhnih otokov, nastalih v srednjem veku, ki so jih z izkopavanjem tal dvignili nad močvirnato podlago in plimovanje. Nastali kanali so spodbudil razvoj navtične kulture, kar se je izkazalo pomembno za gospodarstvo mesta. Danes ti kanali še vedno zagotavljajo transportne poti za prevoz blaga in ljudi v mestu. Labirint kanalov speljan skozi mesto je zahteval izgradnjo več kot 400 mostov, ki omogočajo prehodnost. V letu 2011 je bil v mestu odprt Ponte della Costituzione, četrti most čez Canal Grande, ki povezuje avtobusni terminal na območju Piazzale Roma z železniško postajo (''Stazione Ferroviaria''), preostali so Ponte di Rialto, Ponte dell'Accademia in Ponte degli Scalzi === Javni transport === Azienda del Consorzio Trasporti Veneziano (ACTV) je javno podjetje, odgovorno za javni prevoz v Benetkah. ==== Območje lagune ==== Glavno javno prevozno sredstvo so motorni vodni avtobusi (''vaporetti''), ki vozijo na redni progi vzdolž Canala Grande in med mestnimi otoki. Edine gondole še vedno v splošni rabi so ''traghetti'', trajekti za pešce, ki prečkajo Canal Grande na določenih mestih, kjer ni mostov. ''People Mover di Venezia'' (upravlja ga ASM) je javni tranzitni sistem, ki povezuje otok Tronchetto s Piazzale Roma in je bil vzpostavljen leta 2010. Pomembni so tudi vodni taksiji. ==== Lido in otoki Pellestrina ==== Lido in Pellestrina sta dva otoka, ki tvorita pregrado med južno beneško laguno in Jadranskim morjem. Na teh otokih je cestni promet dovoljen. Obstajata avtobusni promet na otokih in ladijski promet, ki povezuje otoka z drugimi otoki (Venice, Murano, Burano) in s polotokom Cavallino-Treporti. ==== Celinski del ==== Celinske Benetke so sestavljene iz 5 okrajev: Mestre-Carpenedo, Marghera, Chirignago-Zelarino in Favaro Veneto. Mestre je središče in najbolj naseljeno urbano območje celinskih Benetk. Obstaja več avtobusnih linij in dve tramvajski progi. Večina povezuje celino s Piazzale Roma, glavno avtobusno postajo v Benetkah preko Ponte della Libertà, mostom, ki povezuje celino s skupino otokov, ki sestavljajo zgodovinsko središče Benetk. <gallery> File:Vaporetto 01.jpg|Vaporetto v Benetkah File:Chiesa di Sant'Andrea Apostolo ou della Zirada - People Mover of Venice.jpg|''People Mover di Venezia'' File:IRISBUS ACTV in Mestre.jpg|Avtobus v Mestrah File:Tramvia.sandonà.JPG|Tramvaj v Mestrah </gallery> === Železnica === Benetke so povezane z regionalnimi in nacionalnimi vlaki, vključno z vlakom v [[Rim]] (3,5 ure) in [[Milano]] (2,5 ur). [[Treviso]] je oddaljen 35 minut vožnje. [[Firence]] in [[Padova]] sta dve od postaj med Rimom in Benetkami. Obstajata dve glavni postaji: * Postaja St. Lucia je le nekaj korakov stran od postaje za vaporette v zgodovinskem mestu poleg Piazzale Roma. Postaja je tudi terminal ''Venice Simplon Orient Express'' iz Pariza in Londona. * Postaja Mestre je na celini, na meji med okrajema Mestre in Marghera. Obe postaji upravlja podjetje ''Grandi Stazioni''. Drugi manjše postaje v občini so: Venezia Porto Marghera, Venezia Carpenedo, Venezia Mestre Ospedale, Venezia Mestre Porta Ovest. ===Letališče=== Letališče mesta Benetke je na kopnem, v kraju [[Tessera]]. Imenuje se ''Aeroporto Marco Polo'' in je tretje v Italiji po številu potnikov. Razen tega je na [[Lido di Venezia|Lidu]] tudi manjše privatno letališče ''Giovanni Nicelli''. == Umetnost in kultura == [[Slika:Gentile Bellini - Procession in St. Mark's Square (Galleria dell'Accademia, Venice).jpg|thumb|Gentile Bellini: ''Čudež križa'', procesija na trgu sv. Marka, 1496, [[Gallerie dell'Accademia, Benetke]]]] V celotnem srednjem veku je na Benetke močno vplivala bizantinska kultura in v poznem srednjem veku, podobno kot Firence, so impulzi iz vzhoda pomembno vplivali na renesanso. Begunci iz Konstantinopla so s seboj prinesli antično umetnost in klasične spise. Svojevrsten umetniški razvoj v Benetkah sega v zgodnjo zgodovino, zato je gotski beneški slog zelo drugačen od drugih konceptov gotike. Umetnost je Benetke v času renesanse in baroka povzdignila zelo visoko. Benetke so bile "antiteza" Firenc in so gostile številne umetnike kot: [[Vittore Carpaccio|Carpaccio]], [[Giorgione]], [[Giovanni Bellini]], [[Tizian]], [[Paolo Veronese|Veronese]] in pozneje [[Jacobo Robusti Tintoretto|Tintoretto]], [[Giovanni Battista Tiepolo]], [[Francesco Guardi|Guardi]] in [[Canaletto]]. Nekatere najbolj poznane znamenitosti Benetk so: * [[Doževa palača]] * [[Bazilika svetega Marka, Benetke|Bazilika svetega Marka]] * [[Campanile, Benetke|Campanile]] (zvonik visok 99 m) * operna hiša [[La Fenice]] * otok [[Murano]] s steklarskimi delavnicami * gledališče Carlo Goldoni * [[Beneški bienale]] <gallery> Slika:Wenecja gondole.JPG|Gondole Slika:Venedig Kanal.jpg|Značilni beneški kanal Slika:Beneski maski1.jpg|Beneški karneval - dve maski Slika:Benetke ura z zodiakom.JPG|Ura z zodiakom na Markovem trgu Slika:Chiesa di San Zaccaria Venezia.jpg|[[cerkev sv. Zaharije, Benetke|Cerkev sv. Zaharije]] Exterior of Santi Giovanni e Paolo (Venice) from Campo San Zanipolo.jpg|S. Zanipolo. Nekoč ometane opečne stene so bile očiščene ob obnovi v 20. st. </gallery> === Arhitektura === ==== Cerkve ==== [[Slika:Basilica di Santa Maria dei Frari - Venezia.jpg|thumb|[[Bazilika Santa Maria Gloriosa dei Frari]]]] Benetke so bogate po cerkvah (124) od [[romanska arhitektura|romanike]] (kripta v cerkvi sv. Zaharije) do [[baročna arhitektura|baroka]], zvonik ([[Campanile, Benetke|Campanile]]). Beneška cerkvena arhitektura se obnaša konzervativno in samosvoje glede na rimske in evropske trende. Simbol Benetk kot mesta in nekdanja republika je [[Stolnica svetega Marka, Benetke|Bazilika svetega Marka]], prvotno zgrajena v [[bizantinska arhitektura|bizantinskem slogu]] svetišče za relikvije [[sveti Marko|svetega Marka Evangelista]], istočasno državna in cerkev [[dož]]ev. Med letoma 976-1094 zgrajena po uničenju prejšnje z navzkrižnimi kupolami po vzoru iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Še prej je bila v 7. stoletju zgrajena bazilika Santa Maria Assunta na Torcellu. Kot najstarejša cerkev v Benetkah velja San Giacomo di Rialto, čeprav so bile tudi tu, kot v večini cerkva, narejene večje strukturne spremembe. Tudi v San Giovanni Decollato (San Zan Degola) so še vedno v velikem obsegu zastopani prvotni elementi, v San Giacomo dall'Orio je večina elementov iz 14. stoletja. San Polo je nastala v 9. stoletju in bila obnovljena v 14. in 15. stoletju v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]]. Gotski portal na južni strani je delno pripisan Bartolomeo Bonu (pred 1410-1464 / 67), ki je gradil tudi v [[Ca' d'Oro]]. Leta 1804 je bila cerkev v veliki meri obnovljena. S prihodom beraških redov [[dominikanci|dominikancev]] in [[frančiškani|frančiškanov]] v Benetke v 13. stoletju, so se pojavili molitveni prostori in končno velike strukture, kot sta [[Bazilika Santa Maria Gloriosa dei Frari|Santa Maria Gloriosa dei Frari]] (danes državni arhiv) in [[Cerkev svetega Janeza in Pavla, Benetke|Bazilika svetega Janeza in Pavla]] (tudi San Zanipolo) s 101 m dolžine in 35 m višine največja cerkev v Benetkah in grobnica dožev. Še ena pomembna je gotska cerkev Madonna dell'Orto (končana po 1377, s fasado iz 15. stoletja). Prehodne oblike renesanse že ima cerkev sv. Zaharije benediktinskega samostana v okrožju Castello iz prvega obdobja gradenj, morda pod vplivom florentinskih kamnosekov - najprej pod arhitektom [[Michelozzo]] di Bartolomeo 1433-1434 - ki je kasneje sodeloval pri gradnji prve benediktinske knjižnice v povezavi s samostanom San Giorgio Maggiore.<ref>[http://venedig.jc-r.net/kirchen/san-zaccaria.htm San Zaccaria] Jan-Christoph Rößler, ''Architektur in Venedig''</ref><ref>[http://webdoc.sub.gwdg.de/ebook/diss/2003/tu-berlin/diss/1992/rosemann_andrea.pdf Andrea Rosemann: Die Kirche San Zaccaria in Venedig, Berlin 2001 S.120/1] (PDF-Datei; 4,0&nbsp;MB)</ref> Prva renesančna verska stavba, ki je bila zgrajena v Benetkah v času Bartolomeo Buona okoli 1460, je San Michele in Isola (1468-1479), ki jo je zgradil Mauro Codussi. Fasada cerkve sv. Zaharije, ki jo je tudi končal Mauro Codussi 1483-1504 je podobna. Tudi Maura Codussija cerkev Santa Maria Formosa, je verjetno ena izmed najbolj znanih renesančnih cerkva v Benetkah, ker ima renesančno in baročno fasado. Od 1492 dalje je nastala [[Santa Maria dei Miracoli, Benetke|Santa Maria dei Miracoli]]. Primer uporabe križnih kupol je cerkev San Giovanni Crisostomo iz leta 1500. Glavna cerkev iz začetka 16. stoletja, San Salvatore, je podobna San Marcu. Tehnika [[inkrustacija|inkrustacije]] je najbolj popolna v [[Sveta Marija Čudežna, Benetke|Santa Maria dei Miracoli]]. [[Slika:Basilica di San Giorgio Maggiore (Venice).jpg|thumb|San Giorgio Maggiore]] Arhitekt kot [[Jacopo Sansovino]] je zasnoval San Zulian, San Martino in notranjost San Francesco della Vigna, [[Antonio Abbondi|Lo Scarpagnino]] je zasnoval [[San Sebastiano, Benetke|San Sebastiano]]. [[Andrea Palladio]] je zgradil [[Cerkev San Giorgio Maggiore, Benetke|San Giorgio Maggiore]], Il Redentore in fasado San Francesco della Vigna, vse izjemne stavbe. Fasada San Pietro di Castello je naslednica oblikovalskega jezika Palladija ki se pojavlja še dolgo po njegovi smrti v stavbah, kot so San Trovaso, San Stae in se je nadaljevala do 19. stoletja. V San Giorgio Maggiore, Sala del Conclave spominja na [[konklave]], ki se je začelo 1. dec 1799 in končalo 14. marec 1800 z izvolitvijo za [[Papež Pij VII.|papeža Pija VII.]] <ref>[http://venedig.jc-r.net/kirchen/san-giorgio-maggiore.htm San Giorgio Maggiore] Jan-Christoph Rößler, ''Architektur in Venedig''</ref>. Zaradi [[Napoleon]]ove okupacije Rima, je bil konklave zaradi varnostni preseljen v Benetke. V zahvalo za osvoboditev od kuge 1631-1686 je bila zgrajena cerkev [[Santa Maria della Salute]], najbolj pomembna baročna cerkev v Benetkah, ki jo je zasnoval [[Baldassare Longhena]]. Nekatere cerkvene fasade iz tega stoletja so ostale nedokončane, kot Santi Apostoli, San Marcuola, San Lorenzo in San Pantalon. Pročelje Pietà na Riva degli Schiavoni ni bila zaključena do 20. stoletja, fasada cerkve Gesuati (samo v Benetkah je bil to red, ki ni isto kot ''Gesuiti'' (jezuiti)) je bila končana le z darovanjem premožnega patricijev. Takšni skladi so pritekali celo za cerkve San Moise in Santa Maria Zobenigo, ki imajo ustrezne grobnice ustanoviteljev. Drugi finančniki so bile sekularne družbe, kot je ''Pinzocchere dei Carmini'', ki je pripadala karmeličanskemu redu kot tretjemu redu - od njih izhaja Scuola dei Carmini. Med letoma 1286-1348 so zagotovili gradnjo cerkve Santa Maria dei Carmini. Druge verske skupine, kot pravoslavni Grki so zgradili v mestu cerkve v 16. stoletja. Rezultat je bila leta 1498 zgrajena Scuola di San Nicolò dei Greci in cerkev San Giorgio dei Greci cerkev, zgrajena 1548. Protestantom ni bilo dovoljeno graditi cerkev. Med letoma 1706-1714 je začel [[Vincenzo Scamozzi]] graditi teatinsko cerkev San Nicola da Tolentino s korintskim pronaosom. Leta 1760 je bila zgrajena klasična Magdalenina cerkev. V krožni zunanjosti najdemo oktogonalno notranjost. Cerkev San Maurizio poudarja Napoleonov klasicizem. San Silvestro so začele graditi v zadnjem desetletju 19. stoletja, v klasičnem jeziku beneške Accademie. ==== Palače ==== [[Slika:Fondaco dei Turchi.jpg|thumb|left|''Fondaco dei Turchi'', najstarejša palača, kasneje trgovska hiša Turkov. Stolpa sta plod domišljije restavratorjev iz 19. st.]] Palača je splošen naziv za ''Casa Venice'' (skrajšano Ca'). V očeh javnosti sta bili samo dve palači v mestu, ki sta bili označeni kot taki: [[Doževa palača]] (''Palazzo Ducale'') in rezidenca beneškega [[patriarh]]a, Palazzo patriarchale. Od tako imenovanih bizantinskih palač jih obstaja le malo in so bile v veliki meri spremenjene v 19. stoletju. Dober vtis palače iz 13. stoletja daje [[Fontego dei Turchi]], čigar ime v resnici kaže na turško trgovsko hišo. Veliko starih elementov je še vedno na Ca 'da Mosto, ki je nastala v 13. stoletju. Dekorativni detajli kompleksa Loredan in Farsetti, zdaj Mestna hiša in sedež lokalne samouprave, izhaja večinoma iz 19. stoletja. Kljub temu fasado sestavlja tipični ''casa-fondaco'' (iz arabščine ''funduq'' = skladišče), ki ga je še vedno mogoče jasno videti: vrsta arkad v pritličju, ki so bile primerne za natovarjanje in raztovarjanje blaga in tudi razčlenjen [[piano nobile]]. V tlorisu se kaže osrednja dvorana, ki se razteza na fasado v obliki črke T. [[Slika:Ca' d'Oro facciata.jpg|thumb|links|[[Ca' d'Oro]], "zlata hiša"]] V teku gotskih dvoranskih razmerij je bil tloris v obliki črke T opuščen v korist oblike črke L, kasneje pa samo pravokotne dvorane. Tako imenovani ''gotico fiorito'' se je uporabljal v 15. stoletju s [[krogovičje]]m ob Canalu Grande in na Doževi palači. Največja struktura je [[Ca' Foscari]] na prvem ovinku Canala Grande. Za [[Ca' d'Oro]] (zlata hiša) so značilne barvne podobe v modri in zlati. Slike, še posebej [[Vittore Carpaccio|Vittore Carpacca]] in [[Gentile Bellini]]ja, kažejo intenzivno večbarvno gotsko arhitekturo. Pomembne hiše iz 16. stoletja sta dve palači Mauro Codussisa, Ca' Vendramin in Palazzo Corner Spinelli, z dvorano v obliki T. V nasprotju s cerkveno arhitekturo, se s profano arhitekturo [[Andrea Palladio]] v Benetkah ni ukoreninil. Novonastali dizajn Ca' Corner družine Cornaro, palače [[Jacopo Sansovino|Jacopo Sansovinija]], ki stoji ob Canalu Grande, je gradnja epohalne visoke renesanse, s kvadratnim dvoriščem po rimskem vzoru. Drug pomemben arhitekt ''cinquecenta'' je bil [[Sebastiano Serlio]], ki je realiziral nekaj svojih idej v sodelovanju s patricijem Francescom Zeno v eni od svoji novih palač. Do 18. stoletja je tradicionalen tip stavbe ostal večinoma zvest palači. Zadnje večje stavbe so Ca' Pesaro, [[Palača Rezzonico, Benetke|Ca' Rezzonico]] in Palazzo Grassi in se uporabljajo kot muzeji. Poleg baročne palače Grassi [[Baldassare Longhena|Baldassara Longhenasa]], obstajajo tudi primeri klasičnih palač arhitekta [[Antonio Diedo|Antonia Dieda]] in [[Andrea Tirali]]ja. [[Slika:Giovanni Antonio Canal - The Piazzetta (detail) (Galleria Nazionale d'Arte Antica, Rome).jpg|thumb|[[Biblioteca Marciana]], detajl iz Canalettove slike (1730–1750)]] Najpomembnejše delo arhitekta Sansovinija stoji nasproti Doževe palače, Libreria Vecchia (Stara knjižnica) iz približno 1540. Sansovino je prevzel idejo pri oblikovanju fasade iz Palazzo Vendramin-Calerghi, ki jo je izvedel Mauro Codussi med letoma 1481-1509. Cilj je bil vzpostaviti povezavo med običajnimi beneškimi arkadami in serijo kolonad florentinske renesanse. == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] * [[seznam pristanišč v Italiji]] * [[Amsterdam]] * [[Stockholm]] * [[Brugge]] * [[Univerza v Benetkah]] *[[Beneški patriarhat]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|Category:Venice}} * [http://www.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/1 Uradna spletna stran mesta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090111112242/http://www.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/1 |date=2009-01-11 }} {{ikona it}} {{ikona en}} {{Province of Venice}} {{Otoki Beneške lagune}} {{Svetovna dediščina v Italiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Benečiji]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Pristanišča v Italiji]] [[Kategorija:Otoki Beneške lagune]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Benetke|*]] ouv0jw839f33j3hpdagz52i6fp7xxyt 0 6446 6674894 6672903 2026-05-12T13:13:17Z ~2026-16496-48 256334 /* Samostojno */ 6674894 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anja Rupel''', [[Slovenci|slovenska]] [[pop glasba|pop]] [[pevka]] in [[radijska napovedovalka]], * [[19. marec]] [[1966]]. Anja se je z [[glasba|glasbo]] ukvarjala že od otroštva. Deset let je igrala [[flavta|flavto]]. Leta 1982 je postala vodilna pevka pri [[tehno glasba|tehno]]-pop/[[elektropop]] skupini [[Videosex]], ki je postala znana v nekdanji [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Skupino so smatrali za prvo najstniško skupino v državi. Skupina je posnela štiri plošče. Prvi album ''Videosex 84'' so posneli leta 1983, skupina pa je prvič igrala skupaj s skupinama [[Ekatarina Velika]] in [[Otroci socializma]] v Beogradu. Skupina se je razšla leta 1992. Anja je začela samostojno nastopati in leta 1994 je posnela svoj prvi samostojni album ''Odpri oči''. Nekaj časa je sodelovala tudi z [[industrijska glasba|industrijsko]]/tehno skupino [[Laibach]] iz [[Trbovlje|Trbovelj]]. Leta 1988 je pela himno [[The Beatles|Beatlov]] ''Across The Universe'' (''Prek Vesolja'') in se s pesmijo kot prva slovenska pevka pojavila na [[MTV]]. Leta 1987 je igrala v filmu ''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' [[Franci Slak|Francija Slaka]] in še v nekaterih. Na glasbene odre se je aktivno vrnila oktobra 2023, in sicer s koncertom in izdajo nove skladne »Srce že ve«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/anja-rupel-prestrasena-16-letnica-v-katero-so-bili-vsi-zaljubljeni/|title=Anja Rupel: Prestrašena 16-letnica, v katero so bili vsi zaljubljeni|date=27. 10. 2023|accessdate=5. 10. 2023|website=Delo.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/anja-rupel-s-pesmijo-srce-ze-ve-napovedala-vrnitev-in-album-osvezenih-hitov.html|title=Anja Rupel s pesmijo Srce že ve napovedala vrnitev in album osveženih hitov|date=25. 10. 2023|accessdate=5. 12. 2023|website=24ur.com}}</ref> == Zasebno == Poročena je z glasbenikom in pevcem [[Aleš Klinar|Alešem Klinarjem]], ki je bil vodja [[folk]]-pop skupine [[Agropop]]. 11. oktobra 2002 je rodila hčerko Luno. Njen oče [[Fedja Rupel|Fedja]] je [[flavtist]] in profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, njen stric pa je politik in diplomat [[Dimitrij Rupel]]. == Diskografija == === S skupino VIS diamanti === * ''Hits of Mr. Džirlo'' (skupaj z [[Aleš Klinar|Alešem Klinarjem]], [[Janez Zmazek|Janezom Zmazkom]]) in [[Robert Pešut - Magnifico|Magnificom]] === S skupino Videosex === * ''[[Videosex '84]]'' (1984) * ''[[Lacrimae Christi]]'' (1985) * ''[[Svet je zopet mlad]]'' (mini-LP, 1987) * ''[[Ljubi in sovraži]]'' (1992) === Samostojno === * ''Lep je dan'' <small>(mala plošča, 1994)</small> * ''Odpri oči'' <small>([[1994]])</small> * ''Življenje je kot igra'' <small>(1996)</small> * ''Moje sanje'' <small>(1997)</small> * ''Ne ustavi me nihče'' <small>(2000)</small> * ''Kolekcija'' <small>(2002)</small> * ''Vse'' <small>(2004)</small> * ''Ostani do konca'' <small>(2009)</small> * ''Opus'' <small>(2016)</small> ** ''Najljubša napaka'' ** ''Dobro se imej'' (z Nušo Derendo, Alenko Godec in s Piko Božič) ** ''Kako bih volio, da si tu'' (z Davorjem Gobcem) ** ''Nihče ne ve'' ** ''Tiho ...'' ** ''Plašč ljubezni'' ** ''Lep je dan'' ** ''Najbolj nori par'' ** ''Odpri oči'' ** ''Odšla bom še to noč'' ** ''Moja mama'' ** ''Detektivska priča'' ** ''Tko je zgazio gospođu mjesec'' ** ''Zemlja pleše'' ** ''V Ljubljano'' ** ''Skrajni čas'' (s Tošetom Proeskim) ** ''Vse'' ** ''Ključ do srca'' ** ''Življenje je kot igra'' ** ''Nisi moj'' ** ''Na zadnji postaji'' {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | 1994 || Lep je dan || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''V Ljubljano'' * ''Še 5 minut'' * ''Odšla bom še to noč'' * ''Rada plešem (ponoči po mestu)'' * ''I Love to Love'' * ''Lep je dan'' * ''Sanjam te'' * ''Odprla bom vsa okna'' * ''Začaraj me'' }} |- | 1995 || Odpri oči || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Odpri oči'' * ''Lep je dan'' * ''V Ljubljano'' * ''Odšla bom še to noč'' * ''I Love to Love'' * ''Še pet minut'' * ''Sanjam te'' * ''Odprla bom vsa okna'' * ''Rada plešem (ponoči po mestu)'' * ''Začaraj me'' }} |- | 1996 || Življenje je kot igra || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Ne pozabi me'' * ''Dolga je noč'' * ''Življenje je kot igra'' * ''Najbolj nori par'' * ''Vzemi me s seboj'' * ''Briga me, kaj jutri bo'' * ''Pomlad'' * ''Vedno ljubila te bom'' * ''Zadnji poljub'' * ''Življenje je kot igra (Part II.)'' }} |- | 1997 || Moje sanje || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Plašč ljubezni'' * ''Dan, kot je ta'' * ''Moje sanje'' * ''Rada imam'' * ''Ljubi me in ne sprašuj'' * ''Brez ljubezni'' * ''Naj te sonce prebudi'' * ''Poljubi me za konec'' * ''Brez ljubezni (II.)'' }} |- | 2000 || Ne ustavi me nihče || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Dobro se imej'' * ''Preden gre'' * ''Ključ do srca'' * ''Ker me ljubiš'' * ''Zvezde so na njeni strani'' * ''Brez besed'' * ''Kot da te ni'' * ''Ne ustavi me nihče'' * ''Hočem, da ostaneš z mano'' * ''Just Let Go'' }} |- | 2002 || Kolekcija || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Vse ali nič'' * ''Prepozno'' * ''Nekaj ur za norost'' * ''Lep je dan'' * ''Najbolj nori par'' * ''Plašč ljubezni'' * ''Preden gre'' * ''Življenje je kot igra'' * ''Pomlad'' * ''Odpri oči'' * ''Ne pozabi me'' * ''Ključ do srca'' * ''Ne ustavi me nihče'' * ''Hočem, da ostaneš z mano'' * ''V Ljubljano'' * ''Odšla bom še to noč'' }} |- |} == Nagrada == === Zlati petelin === * 1996 ** Pop album (''Odpri oči'') ** Videospot (''Odšla bom še to noč'') ** Priredba (''V Ljubljano'') * 1997 ** Pop pevka ** Videospot (''Ne pozabi me'') (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica.) == Uspešnice == * ''Just Let Go'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Boštjan Grabnar)</small> (1999) * ''Ključ do srca'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar)</small> (2000) * ''Kot da te ni'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar)</small> (2000) * ''Zvezde so na njeni strani'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2000) * ''Prepozno'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2001) * ''Moj planet'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2003) * ''Na zadnji postaji''/''Zadnja postaja'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2004) * ''Še enkrat me poljubi'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2004) * ''Prihaja jesen'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2006) * ''Ne prva ne edina'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2008) * ''Kratek stik'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2009) * ''Novo jutro'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2009) * ''Najljubša napaka'' <small>(Aleš Klinar, Miha Gorše/Anja Rupel, Tina Muc Gorše)</small> (2015) * ''Srce že ve'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel)</small> (2023) == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil == === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: Napoleon - ''Prosim, ostani'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar)</small> * [[EMA 2001|2001]]: Alenka Godec - ''Če verjameš ali ne'' <small>(Aleš Klinar - Alenka Godec, Anja Rupel - Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> * [[EMA 2003|2003]]: Pika Božič - ''Ne bom čakala te'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Pika Božič - Aleš Klinar, Aleš Čadež)</small> * [[EMA 2003|2003]]: Alenka Godec - ''Poglej me v oči'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Aleš Čadež)</small> * [[EMA 2004|2004]]: Monika Pučelj - ''Nič ne ustavi me'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Franci Zabukovec, Aleš Klinar)</small> * [[EMA 2005|2005]]: Rebeka Dremelj - ''Pojdi z menoj'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[EMA 2006|2006]]: Monika Pučelj - ''Ostani z mano'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[EMA 2006|2006]]: Alenka Godec - ''Hočem stran'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[EMA 2009|2009]]: Samuel Lucas - ''Vse bi zate dal'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[EMA 2018|2018]]: Nuška Drašček - ''Ne zapusti me zdaj'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Miha Gorše)</small> * [[EMA 2020|2020]]: Tinkara Kovač - ''Forever'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Miha Gorše)</small> === [[Hit festival]] === * '''[[Hit festival|2001]]: Alenka Godec - ''V meni je moč''''' * '''[[Hit festival|2002]]: Alenka Godec - ''Ni me strah''''' * [[Hit festival|2003]]: Pika Božič - ''Nisem lahek plen'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Franci Zabukovec)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2004|2004]]: Alenka Godec - ''Rada bi znova poletela'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Rok Golob)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: Monika Pučelj - ''Oprosti mi'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Lojze Krajnčan)</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Samuel Lucas - ''Vedno bom s tabo ostal'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Primož Grašič)</small> * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Darja Švajger - ''Ljubljena'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Primož Grašič)</small> * '''[[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017|2017]]: Nuška Drašček - ''Tak dan'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Avbelj)</small>''' === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Alenka Godec - ''Raje mi priznaj'' <small>(Aleš Klinar - Alenka Godec Trontelj, Anja Rupel - Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2003|2003]]: Monika Pučelj - ''Ti ob meni si'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 2004|2004]]: Alenka Godec - ''V dobrem in slabem'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar)</small> * [[Melodije morja in sonca 2005|2005]]: Rebeka Dremelj - ''To je prava noč'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Aleš Klinar - Franci Zabukovec)</small> * [[Melodije morja in sonca 2005|2005]]: Monika Pučelj - ''Ko poletje zadiši'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Aleš Klinar - Franci Zabukovec)</small> * [[Melodije morja in sonca 2006|2006]]: Peter Januš - ''Verjemi mi'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[Melodije morja in sonca 2007|2007]]: Monika Pučelj - ''Samo še en dan'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[Melodije morja in sonca 2007|2007]]: Petra Slapar - ''Naj ljubezen vrne se'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[Melodije morja in sonca 2013|2013]]: Alenka Godec - ''Vse je ljubezen'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Miha Gorše)</small> (2. mesto) * [[Melodije morja in sonca 2022|2022]]: Isaac Palma - ''Zdaj je čas'' <small>(Rok Lunaček/Anja Rupel/Miha Gorše)</small> (3. mesto) == Ostala glasbena dela == * [[Alenka Godec]]: ''Bodi to, kar si'' <small>(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2002) * [[Alenka Godec]]: ''Prave karte'' <small>(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) * [[Alenka Godec]]: ''Pusti jo'' <small>(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) * [[Alenka Godec]]: ''Sončen dan'' <small>(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) * [[Darja Švajger]]: ''Rada živim''/''Rada živim, kot si želim'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2000) * [[Natalija Verboten]]: ''Knockout'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel)</small> (2012) * [[Nuša Derenda]]: ''Ne izgubljaj časa več z mano'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2002) * [[Nuša Derenda]]: ''Poljub v slovo'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2002) * [[Rebeka Dremelj]]: ''Bodi moj'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) * [[Rebeka Dremelj]]: ''Bodi srečen'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel, Rebeka Dremelj/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) * [[Rebeka Dremelj]]: ''Še verjamem'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel)</small> (2019) * [[Rebeka Dremelj]]: ''Vem, da si prevaral me'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] * [[seznam slovenskih novinarjev]] * [[seznam piscev slovenskih zabavnoglasbenih besedil]] == Opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://www.discogs.com/artist/190740-Anja-Rupel Profil] na Discogs == Sklici == {{sklici}} {{musician-stub}} {{Videosex}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rupel, Anja}} [[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Videosex]] [[Kategorija:Člani skupine Laibach]] hoesq18cyts8zj8thk2aq2fjzpj011e 6674896 6674894 2026-05-12T13:24:07Z ~2026-16496-48 256334 /* Diskografija */ 6674896 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anja Rupel''', [[Slovenci|slovenska]] [[pop glasba|pop]] [[pevka]] in [[radijska napovedovalka]], * [[19. marec]] [[1966]]. Anja se je z [[glasba|glasbo]] ukvarjala že od otroštva. Deset let je igrala [[flavta|flavto]]. Leta 1982 je postala vodilna pevka pri [[tehno glasba|tehno]]-pop/[[elektropop]] skupini [[Videosex]], ki je postala znana v nekdanji [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Skupino so smatrali za prvo najstniško skupino v državi. Skupina je posnela štiri plošče. Prvi album ''Videosex 84'' so posneli leta 1983, skupina pa je prvič igrala skupaj s skupinama [[Ekatarina Velika]] in [[Otroci socializma]] v Beogradu. Skupina se je razšla leta 1992. Anja je začela samostojno nastopati in leta 1994 je posnela svoj prvi samostojni album ''Odpri oči''. Nekaj časa je sodelovala tudi z [[industrijska glasba|industrijsko]]/tehno skupino [[Laibach]] iz [[Trbovlje|Trbovelj]]. Leta 1988 je pela himno [[The Beatles|Beatlov]] ''Across The Universe'' (''Prek Vesolja'') in se s pesmijo kot prva slovenska pevka pojavila na [[MTV]]. Leta 1987 je igrala v filmu ''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' [[Franci Slak|Francija Slaka]] in še v nekaterih. Na glasbene odre se je aktivno vrnila oktobra 2023, in sicer s koncertom in izdajo nove skladne »Srce že ve«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/anja-rupel-prestrasena-16-letnica-v-katero-so-bili-vsi-zaljubljeni/|title=Anja Rupel: Prestrašena 16-letnica, v katero so bili vsi zaljubljeni|date=27. 10. 2023|accessdate=5. 10. 2023|website=Delo.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/anja-rupel-s-pesmijo-srce-ze-ve-napovedala-vrnitev-in-album-osvezenih-hitov.html|title=Anja Rupel s pesmijo Srce že ve napovedala vrnitev in album osveženih hitov|date=25. 10. 2023|accessdate=5. 12. 2023|website=24ur.com}}</ref> == Zasebno == Poročena je z glasbenikom in pevcem [[Aleš Klinar|Alešem Klinarjem]], ki je bil vodja [[folk]]-pop skupine [[Agropop]]. 11. oktobra 2002 je rodila hčerko Luno. Njen oče [[Fedja Rupel|Fedja]] je [[flavtist]] in profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, njen stric pa je politik in diplomat [[Dimitrij Rupel]]. == Diskografija == === S skupino VIS diamanti === * ''Hits of Mr. Džirlo'' (skupaj z [[Aleš Klinar|Alešem Klinarjem]], [[Janez Zmazek|Janezom Zmazkom]]) in [[Robert Pešut - Magnifico|Magnificom]] === S skupino Videosex === * ''[[Videosex '84]]'' (1984) * ''[[Lacrimae Christi]]'' (1985) * ''[[Svet je zopet mlad]]'' (mini-LP, 1987) * ''[[Ljubi in sovraži]]'' (1992) === Samostojno === * ''Lep je dan'' <small>(mala plošča, 1994)</small> * ''Odpri oči'' <small>([[1994]])</small> * ''Življenje je kot igra'' <small>(1996)</small> * ''Moje sanje'' <small>(1997)</small> * ''Ne ustavi me nihče'' <small>(2000)</small> * ''Kolekcija'' <small>(2002)</small> * ''Vse'' <small>(2004)</small> * ''Ostani do konca'' <small>(2009)</small> * ''Opus'' <small>(2016)</small> ** ''Najljubša napaka'' ** ''Dobro se imej'' (z Nušo Derendo, Alenko Godec in s Piko Božič) ** ''Kako bih volio, da si tu'' (z Davorjem Gobcem) ** ''Nihče ne ve'' ** ''Tiho ...'' ** ''Plašč ljubezni'' ** ''Lep je dan'' ** ''Najbolj nori par'' ** ''Odpri oči'' ** ''Odšla bom še to noč'' ** ''Moja mama'' ** ''Detektivska priča'' ** ''Tko je zgazio gospođu mjesec'' ** ''Zemlja pleše'' ** ''V Ljubljano'' ** ''Skrajni čas'' (s Tošetom Proeskim) ** ''Vse'' ** ''Ključ do srca'' ** ''Življenje je kot igra'' ** ''Nisi moj'' ** ''Na zadnji postaji'' {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | 1994 || Lep je dan || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''V Ljubljano'' * ''Še 5 minut'' * ''Odšla bom še to noč'' * ''Rada plešem (ponoči po mestu)'' * ''I Love to Love'' * ''Lep je dan'' * ''Sanjam te'' * ''Odprla bom vsa okna'' * ''Začaraj me'' }} |- | 1995 || Odpri oči || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Odpri oči'' * ''Lep je dan'' * ''V Ljubljano'' * ''Odšla bom še to noč'' * ''I Love to Love'' * ''Še pet minut'' * ''Sanjam te'' * ''Odprla bom vsa okna'' * ''Rada plešem (ponoči po mestu)'' * ''Začaraj me'' }} |- | 1996 || Življenje je kot igra || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Ne pozabi me'' * ''Dolga je noč'' * ''Življenje je kot igra'' * ''Najbolj nori par'' * ''Vzemi me s seboj'' * ''Briga me, kaj jutri bo'' * ''Pomlad'' * ''Vedno ljubila te bom'' * ''Zadnji poljub'' * ''Življenje je kot igra (Part II.)'' }} |- | 1997 || Moje sanje || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Plašč ljubezni'' * ''Dan, kot je ta'' * ''Moje sanje'' * ''Rada imam'' * ''Ljubi me in ne sprašuj'' * ''Brez ljubezni'' * ''Naj te sonce prebudi'' * ''Poljubi me za konec'' * ''Brez ljubezni (II.)'' }} |- | 2000 || Ne ustavi me nihče || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Dobro se imej'' * ''Preden gre'' * ''Ključ do srca'' * ''Ker me ljubiš'' * ''Zvezde so na njeni strani'' * ''Brez besed'' * ''Kot da te ni'' * ''Ne ustavi me nihče'' * ''Hočem, da ostaneš z mano'' * ''Just Let Go'' }} |- | 2002 || Kolekcija || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Vse ali nič'' * ''Prepozno'' * ''Nekaj ur za norost'' * ''Lep je dan'' * ''Najbolj nori par'' * ''Plašč ljubezni'' * ''Preden gre'' * ''Življenje je kot igra'' * ''Pomlad'' * ''Odpri oči'' * ''Ne pozabi me'' * ''Ključ do srca'' * ''Ne ustavi me nihče'' * ''Hočem, da ostaneš z mano'' * ''V Ljubljano'' * ''Odšla bom še to noč'' }} |- | 2004 || Vse || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Vse'' * ''Skrajni čas'' * ''Še enkrat me poljubi'' * ''Odšla bom še to noč'' <small>(remix 2004)</small> * ''Na zadnji postaji'' * ''Vulkan'' * ''Moj planet'' * ''Proti soncu'' * ''Vroče je'' * ''Daleč si'' * ''Krajnje vrijeme'' * ''Vse'' <small>(remix)</small> }} |- |} == Nagrada == === Zlati petelin === * 1996 ** Pop album (''Odpri oči'') ** Videospot (''Odšla bom še to noč'') ** Priredba (''V Ljubljano'') * 1997 ** Pop pevka ** Videospot (''Ne pozabi me'') (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica.) == Uspešnice == * ''Just Let Go'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Boštjan Grabnar)</small> (1999) * ''Ključ do srca'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar)</small> (2000) * ''Kot da te ni'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar)</small> (2000) * ''Zvezde so na njeni strani'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2000) * ''Prepozno'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2001) * ''Moj planet'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2003) * ''Na zadnji postaji''/''Zadnja postaja'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2004) * ''Še enkrat me poljubi'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2004) * ''Prihaja jesen'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2006) * ''Ne prva ne edina'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2008) * ''Kratek stik'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2009) * ''Novo jutro'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2009) * ''Najljubša napaka'' <small>(Aleš Klinar, Miha Gorše/Anja Rupel, Tina Muc Gorše)</small> (2015) * ''Srce že ve'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel)</small> (2023) == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil == === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: Napoleon - ''Prosim, ostani'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar)</small> * [[EMA 2001|2001]]: Alenka Godec - ''Če verjameš ali ne'' <small>(Aleš Klinar - Alenka Godec, Anja Rupel - Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> * [[EMA 2003|2003]]: Pika Božič - ''Ne bom čakala te'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Pika Božič - Aleš Klinar, Aleš Čadež)</small> * [[EMA 2003|2003]]: Alenka Godec - ''Poglej me v oči'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Aleš Čadež)</small> * [[EMA 2004|2004]]: Monika Pučelj - ''Nič ne ustavi me'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Franci Zabukovec, Aleš Klinar)</small> * [[EMA 2005|2005]]: Rebeka Dremelj - ''Pojdi z menoj'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[EMA 2006|2006]]: Monika Pučelj - ''Ostani z mano'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[EMA 2006|2006]]: Alenka Godec - ''Hočem stran'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[EMA 2009|2009]]: Samuel Lucas - ''Vse bi zate dal'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[EMA 2018|2018]]: Nuška Drašček - ''Ne zapusti me zdaj'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Miha Gorše)</small> * [[EMA 2020|2020]]: Tinkara Kovač - ''Forever'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Miha Gorše)</small> === [[Hit festival]] === * '''[[Hit festival|2001]]: Alenka Godec - ''V meni je moč''''' * '''[[Hit festival|2002]]: Alenka Godec - ''Ni me strah''''' * [[Hit festival|2003]]: Pika Božič - ''Nisem lahek plen'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Franci Zabukovec)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2004|2004]]: Alenka Godec - ''Rada bi znova poletela'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Rok Golob)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: Monika Pučelj - ''Oprosti mi'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Lojze Krajnčan)</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Samuel Lucas - ''Vedno bom s tabo ostal'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Primož Grašič)</small> * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Darja Švajger - ''Ljubljena'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Primož Grašič)</small> * '''[[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017|2017]]: Nuška Drašček - ''Tak dan'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Avbelj)</small>''' === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Alenka Godec - ''Raje mi priznaj'' <small>(Aleš Klinar - Alenka Godec Trontelj, Anja Rupel - Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2003|2003]]: Monika Pučelj - ''Ti ob meni si'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 2004|2004]]: Alenka Godec - ''V dobrem in slabem'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar)</small> * [[Melodije morja in sonca 2005|2005]]: Rebeka Dremelj - ''To je prava noč'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Aleš Klinar - Franci Zabukovec)</small> * [[Melodije morja in sonca 2005|2005]]: Monika Pučelj - ''Ko poletje zadiši'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Aleš Klinar - Franci Zabukovec)</small> * [[Melodije morja in sonca 2006|2006]]: Peter Januš - ''Verjemi mi'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[Melodije morja in sonca 2007|2007]]: Monika Pučelj - ''Samo še en dan'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[Melodije morja in sonca 2007|2007]]: Petra Slapar - ''Naj ljubezen vrne se'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[Melodije morja in sonca 2013|2013]]: Alenka Godec - ''Vse je ljubezen'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Miha Gorše)</small> (2. mesto) * [[Melodije morja in sonca 2022|2022]]: Isaac Palma - ''Zdaj je čas'' <small>(Rok Lunaček/Anja Rupel/Miha Gorše)</small> (3. mesto) == Ostala glasbena dela == * [[Alenka Godec]]: ''Bodi to, kar si'' <small>(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2002) * [[Alenka Godec]]: ''Prave karte'' <small>(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) * [[Alenka Godec]]: ''Pusti jo'' <small>(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) * [[Alenka Godec]]: ''Sončen dan'' <small>(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) * [[Darja Švajger]]: ''Rada živim''/''Rada živim, kot si želim'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2000) * [[Natalija Verboten]]: ''Knockout'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel)</small> (2012) * [[Nuša Derenda]]: ''Ne izgubljaj časa več z mano'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2002) * [[Nuša Derenda]]: ''Poljub v slovo'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2002) * [[Rebeka Dremelj]]: ''Bodi moj'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) * [[Rebeka Dremelj]]: ''Bodi srečen'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel, Rebeka Dremelj/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) * [[Rebeka Dremelj]]: ''Še verjamem'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel)</small> (2019) * [[Rebeka Dremelj]]: ''Vem, da si prevaral me'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] * [[seznam slovenskih novinarjev]] * [[seznam piscev slovenskih zabavnoglasbenih besedil]] == Opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://www.discogs.com/artist/190740-Anja-Rupel Profil] na Discogs == Sklici == {{sklici}} {{musician-stub}} {{Videosex}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rupel, Anja}} [[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Videosex]] [[Kategorija:Člani skupine Laibach]] r7fjctvrbxmg9ndho1gzou33uehh29e 0 9241 6674886 6449820 2026-05-12T12:46:43Z ~2026-28279-21 259659 6674886 wikitext text/x-wiki {{zapomen|istoimensko [[Turčija|turško]] pokrajino|Črno morje, Turčija}} [[Slika:Black Sea Nasa May 25 2004.jpg|280px|thumb|Satelitska slika Črnega morja, posneta z [[NASA]] [[MODIS]]]] [[Slika:Map of the Black Sea with bathymetry and surrounding relief.svg|280px|sličica]] '''Čŕno mórje''' ({{Jezik-ru|Чёрное море}}, {{Jezik-uk|Чорне море}}, {{Jezik-tr|Karadeniz}}, {{Jezik-ro|Marea Neagră}}, {{Jezik-bg|Черно море}}) je [[celina|celinsko]] [[morje]], ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje [[Evropa]], na jugu pa [[Anatolija]]. Z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] in naprej s [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] ga povezuje komaj 660 [[meter|m]] širok [[Bospor|Bosporski preliv]]. [[Krimski polotok]] na severovzhodu zapira velik [[zaliv]], imenovan [[Azovsko morje]], ki ga s Črnim morjem povezuje [[Kerški preliv]]. Severozahodni del Črnega morja zahodno od Krima je relativno najplitvejši. Črno morje meri od vzhoda proti zahodu 1130 km, od severa proti jugu pa 610&nbsp;km.<ref name="AffholderValiron2001">{{navedi knjigo |chapter=Physical Properties of Sea Water and their Distribution |title=Descriptive Physical Oceanography |author1=Affholder M. |author2=Valiron F. |publisher=CRC Press |year=2001 |pages=110–120 |isbn=9780203969274}}</ref> Njegova površina je 436.400 km² (brez Azovskega morja),<ref>{{navedi splet |title=Black Sea Geography |work=University of Delaware College of Marine Studies |url=https://www.ceoe.udel.edu/blacksea/geography/index.html |year=2003 |accessdate=5.4.2014}}</ref> največja globina pa 2212 m.<ref>{{navedi splet |title=Europa – Gateway of the European Union Website |work=Environment and Enlargement – The Black Sea: Facts and Figures |url=http://ec.europa.eu/environment/enlarg/blackseafactsfigures_en.htm |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=5.4.2014}}</ref> Zaradi pritoka številnih [[reka|rek]], med katerimi so najpomembnejše [[Donava]], [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Don (reka)|Don]], ki letno prispevajo 320&nbsp;km³ [[voda|vode]], ima Črno morje pozitivno vodno bilanco, saj [[izhlapevanje]] ne presega pritoka. Zato skozi Bospor letno izteče 300&nbsp;km³ vode v Sredozemsko morje.<ref name="Unluata90">{{navedi knjigo |author1=Ünlüata, U. |author2=Oguz T. |author3=Latif M.A. |author4=Özsoy E. |year=1990 |chapter=On the physical oceanography of the Turkish straits |title=The physical oceanography of sea straits |editor=Pratt, L.J. |publisher=Kluwer}}</ref> [[Država|Države]] ob Črnem morju so [[Turčija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]] in [[Gruzija]]. Pomembnejša [[mesto|mesta]] ob obali so: [[Istanbul]] (tudi Carigrad, nekdaj Konstantinopel in Bizanc), [[Burgas]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Konstanca (Romunija)|Konstanca]], [[Tulcea]], [[Jalta]], [[Odesa]], [[Sevastopol]], [[Batumi]], [[Trabzon]], [[Samsun]] in [[Zonguldak]]. == Hidrografija == [[Slika:Black sea catchment map.png|thumb|Povodje Črnega morja obsega skoraj tretjino Evrope]] Glavna [[hidrografija|hidrografska]] značilnost Črnega morja je ogromen pritok [[sladka voda|sladke vode]] iz njegovega obsežnega [[povodje|povodja]] in razmeroma velika količina padavin, ki močno presegata [[izhlapevanje]].<ref name="AffholderValiron2001"/> Pravimo, da ima pozitivno vodno bilanco, pri tem pa je njegova edina povezava s svetovnimi oceani ozki Bospor. Tok skozenj je dvosmeren: na površini teče manj slana voda v [[Marmarsko morje]] in naprej v Sredozemsko morje, pri dnu pa bolj slana voda v obratni smeri. Po oceni znaša količina iztoka 612 km³ na leto, vtok pa je pol manjši, 310 km³ letno.<ref name="Unluata90"/> [[Slanost]] površinskih voda je skoraj dvakrat manjša kot v oceanih, znaša med 17 [[promil|‰]] pri gladini in 22 ‰ v nekoliko večjih globinah, še bistveno manj pa pri rečnih ustjih. Normalno slana voda, ki priteka iz Sredozemlja (35 ‰), je gostejša, zato potone na dno, velika razlika pa povzroči, da se praktično ne mešata, saj niti zimska ohladitev zgornjih plasti ne zmanjša razlike dovolj.<ref name="AffholderValiron2001"/> Rezultat je ostra ločnica, t. i. [[piknoklina]], ki se nahaja med 100 in 200 m globine.<ref name="Koronkevič02">{{navedi knjigo |last=Koronkevič |first=Nikolaj |year=2002 |chapter=Rivers, lakes, inland seas, and wetlands |title=The Physical Geography of Northern Eurasia |editor-first=Maria |editor-last=Šahgedanova |publisher=Oxford University Press |pages=122–148 |isbn=9780198233848}}</ref> Ker ni znatne izmenjave [[plin]]ov z vrhnjo plastjo, [[razkroj]] organskih snovi v [[usedlina]]h porabi ves razpoložljivi kisik, že 300 metrov globoko je njegova [[koncentracija]] nična. V takšnih anoksičnih pogojih uspevajo nekateri [[ekstremofil]]ni [[mikroorganizem|mikroorganizmi]], ki izkoriščajo [[sulfat]]e ({{Chem2|SO4(2-)}}) za [[oksidacija|oksidacijo]] organskih snovi, pri čemer proizvajajo [[vodikov sulfid]] (HS) in [[ogljikov dioksid]] (CO₂).<ref name="Koronkevič02"/> Ta mešanica plinov je za višje organizme izjemno strupena, zato je Črno morje edinstven [[ekosistem]], v katerem vse [[živalstvo]] in [[rastlinstvo]] živi le v vrhnjem, približno 180 m globokem pasu. Anoksična (brez vsebnosti [[kisik]]a) spodnja plast zaradi velike globine morja predstavlja 90 % vse prostornine, s čimer je Črno morje največji anoksični morski sistem. Velike količine organskih snovi se usedajo na dno, kjer v sedimentih dosežejo koncentracijo do 20 %. Tovrstni sedimenti so znani kot [[sapropel]]. == Ekologija == Zaradi majhne slanosti so površinske vode polslan (brakičen) [[ekosistem]], ki ga poleg tega zaznamuje visok vnos hranil z rečnimi sedimenti. Letni ritem mešanja s hranili bogatih voda povzroča redno cvetenje [[fitoplankton]]a. Kljub hranilom je zaradi posebnih pogojev [[Biotska raznovrstnost|raznovrstnost]] organizmov v njem zmanjšana. Petkrat manj kot v Sredozemskem morju je bentoških [[vrsta (biologija)|vrst]], prav tako je manj vrst [[alge|alg]], [[zooplankton]]a, [[iglokožci|iglokožcev]] in drugih skupin. Predstavniki skupin, kot so [[koralnjaki]] in [[glavonožci]], v njem sploh ne morejo uspevati. [[Ribe|Rib]] je okrog 180 vrst. Ekosistem je konec 1980. let doživljal katastrofične spremembe zaradi močne [[evtrofikacija|evtrofikacije]] in naselitve [[invazivna vrsta|invazivnih]] [[rebrače|rebrač]] iz rodu ''Mnemiopsis'', vendar se stanje od takrat počasi izboljšuje.<ref>{{navedi revijo |last=Kideys |first=Ahmet E. |year=2002 |title=Fall and Rise of the Black Sea Ecosystem |journal=[[Science]] |volume=297 |issue=5586 |pages=1482–1484 |doi=10.1126/science.1073002}}</ref> Po drugi strani iz Črnega morja izvirajo školjka [[potujoča trikotničarka]], [[krap]] in [[glavoči|glavoč]] vrste ''Neogobius melanostomus'', ki so invazivni drugje. == Izkoriščanje == [[Slika:RIAN archive 166989 Sochi.jpg|thumb|Rusko letoviško naselje [[Soči, Rusija|Soči]] na severni obali Črnega morja]] Črno morje je bilo že v [[antika|antiki]] pomembno prometno križišče, kjer so se križale pomorske poti med [[Balkan]]om na zahodu, Evrazijskimi stepami na severu, [[Kavkaz]]om in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] na vzhodu ter Malo Azijo in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] na jugu. Še danes ima velik strateški pomen, predvsem za Rusijo, ki ima v njem vojaško floto. Prehod v Sredozemsko morje v celoti nadzira Turčija, ki ga ima pravico zapreti po lastni presoji. Zaradi prekomernega [[ribolov]]a so sredi 20. stoletja propadle [[populacija (ekologija)|populacije]] velikih plenilskih rib. Industrija se je zato preusmerila na manjše, kot so [[inčuni]] in [[papalina]], nakar so v 1980. in 1990. letih praktično izginile tudi te. Ulov se je zmanjšal na desetino, posledično je bil prizadet tudi celoten ekosistem.<ref>{{navedi revijo |first1=Temel |last1=Oguz |first2=Ekin |last2=Akoglu |first3=Baris |last3=Salihoglu |year=2012 |title=Current state of overfishing and its regional differences in the Black Sea |url=http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |journal=Ocean & Coastal Management |volume=58 |pages=47–56 |doi=10.1016/j.ocecoaman.2011.12.013 |access-date=2014-03-17 |archive-date=2014-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140317214544/http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |url-status=dead }}</ref> Po koncu [[hladna vojna|hladne vojne]] se je pričel razvijati [[turizem]] in postal ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog v regiji. == Zgodovina == Obstajajo dokazi, da je bila gladina Črnega morja nekoč precej nižja. Povezava s Sredozemljem ni obstajala in morje je bilo pravzaprav [[jezero]]. Morski [[arheolog]] Robert Ballard je ob turški črnomorski obali našel nekdanjo obalo z lupinami sladkovodnih [[polž]]ev, potopljenimi rečnimi dolinami in obdelanimi kosi [[les]]a pod gladino, približno 100 m od obale. Antično ime ''Pontus Euxinus'' so skovali [[antična Grčija|grški]] morjeplovci zaradi temnejše barve morja v primerjavi s Sredozemskim. Vidljivost v Črnem morju je v povprečju le 5 m, medtem ko je v Sredozemskem morju prek 30 m. Dežela vzhodno od Črnega morja, [[Kolhida]] (današnja [[Gruzija]]) je Grkom pomenila mejo znanega sveta. === Črno morje in vesoljni potop === Leta 1997 sta William Ryan in Water Pitman z [[Univerza Columbia|Univerze Columbia]] objavila dokaze o tem, da je okoli leta 5600 pr. n. št. prišlo v območju Črnega morja do velike [[poplava|poplave]], ko je skozi Bospor vanj vdrla morska voda. V času [[ledena doba|ledene dobe]] so Rusijo prekrivali veliki [[ledenik]]i, [[morska gladina|gladina]] [[ocean]]ov pa je upadla. Voda, nastala s [[taljenje]]m ledenikov, je ustvarila ogromna sladkovodna [[jezero|jezera]] na območju današnjega Črnega morja in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Z zmanjševanjem ledenikov se je dotok sladke vode začel zmanjševati, gladini teh jezer pa sta upadli, medtem ko so po drugi strani začele naraščati gladine oceanov. To je okrog leta 5600 pr. n. št. privedlo do tega, da se je Mediteransko morje v Bosporju prelilo prek skalnega pragu. Ryan in Pitman opisujeta: [[Slika:Black-sea-hist.png|thumb|300px|right|Črno morje pred 7600 leti in danes]] : »Vsak dan je priteklo deset kubičnih milj (42 km³) vode, dvestokrat več, kot se jo prelije prek [[Niagarski slapovi|Niagarskih slapov]] ... Razburkan Bosporski kanal je od tolikšnega vodovja grmel ves čas poplave, približno tristo dni.« Vdor slane vode v zaprto sladkovodno jezero je dvignil njegovo gladino za prek 100 metrov in poplavil 155.000&nbsp;km² kopnega, s čimer se je Črno morje razširilo proti severu in vzhodu?. Preseljevanje zgodnjih poljedelskih ljudstev je povezano s širjenjem poljedelstva v severni in zahodni Evropi. Poplavljenje Črnomorskega bazena so predlagali tudi kot osnovo za [[Sveto pismo|svetopisemsko]] legendo o [[vesoljni potop|vesoljnem potopu]]. Nasprotniki te teorije prihajajo predvsem iz vrst tistih, ki iščejo natančnejšo povezavo s knjigo [[1. Mojzesova knjiga|Geneze]] (glej tudi [[Noetova barka]] in [[Ararat]]), ter tistih, ki iščejo zvezo z vdorom vode v spodnjo dolino rek [[Evfrat]] in [[Tigris]] v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ki je ustvarila [[Perzijski zaliv]]. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * William Ryan in Walter Pitman, ''Noetova poplava'' (''Noah's Flood''), 1999, ISBN 0-684-85920-3 == Glej tudi == * [[Črno morje, Turčija|Črno morje]], istoimenska regija Turčije * [[Rdeče morje]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Чорне море - Чёрное море - Karadeniz - Marea Neagră|Black Sea|Črno morje}} {{wikislovar}} * [http://www.blacksea-online.org/default.aspx Črnomorska organizacija za integracijo in trajnostni razvoj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140317211629/http://www.blacksea-online.org/default.aspx |date=2014-03-17 }} {{koord|44|N|35|E|type:waterbody_scale:8000000 |display=title}} [[Kategorija:Črno morje|*]] [[Kategorija:Geografija Azije]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} 6f45pqa3v13x0co0liimu9awzj2f773 6674888 6674886 2026-05-12T12:50:38Z ~2026-28279-21 259659 6674888 wikitext text/x-wiki {{zapomen|istoimensko [[Turčija|turško]] pokrajino|Črno morje, Turčija}} [[Slika:Black Sea Nasa May 25 2004.jpg|280px|thumb|Satelitska slika Črnega morja, posneta z [[NASA]] [[MODIS]]]] [[Slika:Map of the Black Sea with bathymetry and surrounding relief.svg|280px|sličica]] '''Čŕno mórje''' ({{Jezik-ru|Чёрное море}}, {{Jezik-uk|Чорне море}}, {{Jezik-tr|Karadeniz}}, {{Jezik-ro|Marea Neagră}}, {{Jezik-bg|Черно море}}, [[gruzinsko]] shavi zghva (შავი ზღვა)) je [[celina|celinsko]] [[morje]], ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje [[Evropa]], na jugu pa [[Anatolija]]. Z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] in naprej s [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] ga povezuje komaj 660 [[meter|m]] širok [[Bospor|Bosporski preliv]]. [[Krimski polotok]] na severovzhodu zapira velik [[zaliv]], imenovan [[Azovsko morje]], ki ga s Črnim morjem povezuje [[Kerški preliv]]. Severozahodni del Črnega morja zahodno od Krima je relativno najplitvejši. Črno morje meri od vzhoda proti zahodu 1130 km, od severa proti jugu pa 610&nbsp;km.<ref name="AffholderValiron2001">{{navedi knjigo |chapter=Physical Properties of Sea Water and their Distribution |title=Descriptive Physical Oceanography |author1=Affholder M. |author2=Valiron F. |publisher=CRC Press |year=2001 |pages=110–120 |isbn=9780203969274}}</ref> Njegova površina je 436.400 km² (brez Azovskega morja),<ref>{{navedi splet |title=Black Sea Geography |work=University of Delaware College of Marine Studies |url=https://www.ceoe.udel.edu/blacksea/geography/index.html |year=2003 |accessdate=5.4.2014}}</ref> največja globina pa 2212 m.<ref>{{navedi splet |title=Europa – Gateway of the European Union Website |work=Environment and Enlargement – The Black Sea: Facts and Figures |url=http://ec.europa.eu/environment/enlarg/blackseafactsfigures_en.htm |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=5.4.2014}}</ref> Zaradi pritoka številnih [[reka|rek]], med katerimi so najpomembnejše [[Donava]], [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Don (reka)|Don]], ki letno prispevajo 320&nbsp;km³ [[voda|vode]], ima Črno morje pozitivno vodno bilanco, saj [[izhlapevanje]] ne presega pritoka. Zato skozi Bospor letno izteče 300&nbsp;km³ vode v Sredozemsko morje.<ref name="Unluata90">{{navedi knjigo |author1=Ünlüata, U. |author2=Oguz T. |author3=Latif M.A. |author4=Özsoy E. |year=1990 |chapter=On the physical oceanography of the Turkish straits |title=The physical oceanography of sea straits |editor=Pratt, L.J. |publisher=Kluwer}}</ref> [[Država|Države]] ob Črnem morju so [[Turčija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]] in [[Gruzija]]. Pomembnejša [[mesto|mesta]] ob obali so: [[Istanbul]] (tudi Carigrad, nekdaj Konstantinopel in Bizanc), [[Burgas]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Konstanca (Romunija)|Konstanca]], [[Tulcea]], [[Jalta]], [[Odesa]], [[Sevastopol]], [[Batumi]], [[Trabzon]], [[Samsun]] in [[Zonguldak]]. == Hidrografija == [[Slika:Black sea catchment map.png|thumb|Povodje Črnega morja obsega skoraj tretjino Evrope]] Glavna [[hidrografija|hidrografska]] značilnost Črnega morja je ogromen pritok [[sladka voda|sladke vode]] iz njegovega obsežnega [[povodje|povodja]] in razmeroma velika količina padavin, ki močno presegata [[izhlapevanje]].<ref name="AffholderValiron2001"/> Pravimo, da ima pozitivno vodno bilanco, pri tem pa je njegova edina povezava s svetovnimi oceani ozki Bospor. Tok skozenj je dvosmeren: na površini teče manj slana voda v [[Marmarsko morje]] in naprej v Sredozemsko morje, pri dnu pa bolj slana voda v obratni smeri. Po oceni znaša količina iztoka 612 km³ na leto, vtok pa je pol manjši, 310 km³ letno.<ref name="Unluata90"/> [[Slanost]] površinskih voda je skoraj dvakrat manjša kot v oceanih, znaša med 17 [[promil|‰]] pri gladini in 22 ‰ v nekoliko večjih globinah, še bistveno manj pa pri rečnih ustjih. Normalno slana voda, ki priteka iz Sredozemlja (35 ‰), je gostejša, zato potone na dno, velika razlika pa povzroči, da se praktično ne mešata, saj niti zimska ohladitev zgornjih plasti ne zmanjša razlike dovolj.<ref name="AffholderValiron2001"/> Rezultat je ostra ločnica, t. i. [[piknoklina]], ki se nahaja med 100 in 200 m globine.<ref name="Koronkevič02">{{navedi knjigo |last=Koronkevič |first=Nikolaj |year=2002 |chapter=Rivers, lakes, inland seas, and wetlands |title=The Physical Geography of Northern Eurasia |editor-first=Maria |editor-last=Šahgedanova |publisher=Oxford University Press |pages=122–148 |isbn=9780198233848}}</ref> Ker ni znatne izmenjave [[plin]]ov z vrhnjo plastjo, [[razkroj]] organskih snovi v [[usedlina]]h porabi ves razpoložljivi kisik, že 300 metrov globoko je njegova [[koncentracija]] nična. V takšnih anoksičnih pogojih uspevajo nekateri [[ekstremofil]]ni [[mikroorganizem|mikroorganizmi]], ki izkoriščajo [[sulfat]]e ({{Chem2|SO4(2-)}}) za [[oksidacija|oksidacijo]] organskih snovi, pri čemer proizvajajo [[vodikov sulfid]] (HS) in [[ogljikov dioksid]] (CO₂).<ref name="Koronkevič02"/> Ta mešanica plinov je za višje organizme izjemno strupena, zato je Črno morje edinstven [[ekosistem]], v katerem vse [[živalstvo]] in [[rastlinstvo]] živi le v vrhnjem, približno 180 m globokem pasu. Anoksična (brez vsebnosti [[kisik]]a) spodnja plast zaradi velike globine morja predstavlja 90 % vse prostornine, s čimer je Črno morje največji anoksični morski sistem. Velike količine organskih snovi se usedajo na dno, kjer v sedimentih dosežejo koncentracijo do 20 %. Tovrstni sedimenti so znani kot [[sapropel]]. == Ekologija == Zaradi majhne slanosti so površinske vode polslan (brakičen) [[ekosistem]], ki ga poleg tega zaznamuje visok vnos hranil z rečnimi sedimenti. Letni ritem mešanja s hranili bogatih voda povzroča redno cvetenje [[fitoplankton]]a. Kljub hranilom je zaradi posebnih pogojev [[Biotska raznovrstnost|raznovrstnost]] organizmov v njem zmanjšana. Petkrat manj kot v Sredozemskem morju je bentoških [[vrsta (biologija)|vrst]], prav tako je manj vrst [[alge|alg]], [[zooplankton]]a, [[iglokožci|iglokožcev]] in drugih skupin. Predstavniki skupin, kot so [[koralnjaki]] in [[glavonožci]], v njem sploh ne morejo uspevati. [[Ribe|Rib]] je okrog 180 vrst. Ekosistem je konec 1980. let doživljal katastrofične spremembe zaradi močne [[evtrofikacija|evtrofikacije]] in naselitve [[invazivna vrsta|invazivnih]] [[rebrače|rebrač]] iz rodu ''Mnemiopsis'', vendar se stanje od takrat počasi izboljšuje.<ref>{{navedi revijo |last=Kideys |first=Ahmet E. |year=2002 |title=Fall and Rise of the Black Sea Ecosystem |journal=[[Science]] |volume=297 |issue=5586 |pages=1482–1484 |doi=10.1126/science.1073002}}</ref> Po drugi strani iz Črnega morja izvirajo školjka [[potujoča trikotničarka]], [[krap]] in [[glavoči|glavoč]] vrste ''Neogobius melanostomus'', ki so invazivni drugje. == Izkoriščanje == [[Slika:RIAN archive 166989 Sochi.jpg|thumb|Rusko letoviško naselje [[Soči, Rusija|Soči]] na severni obali Črnega morja]] Črno morje je bilo že v [[antika|antiki]] pomembno prometno križišče, kjer so se križale pomorske poti med [[Balkan]]om na zahodu, Evrazijskimi stepami na severu, [[Kavkaz]]om in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] na vzhodu ter Malo Azijo in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] na jugu. Še danes ima velik strateški pomen, predvsem za Rusijo, ki ima v njem vojaško floto. Prehod v Sredozemsko morje v celoti nadzira Turčija, ki ga ima pravico zapreti po lastni presoji. Zaradi prekomernega [[ribolov]]a so sredi 20. stoletja propadle [[populacija (ekologija)|populacije]] velikih plenilskih rib. Industrija se je zato preusmerila na manjše, kot so [[inčuni]] in [[papalina]], nakar so v 1980. in 1990. letih praktično izginile tudi te. Ulov se je zmanjšal na desetino, posledično je bil prizadet tudi celoten ekosistem.<ref>{{navedi revijo |first1=Temel |last1=Oguz |first2=Ekin |last2=Akoglu |first3=Baris |last3=Salihoglu |year=2012 |title=Current state of overfishing and its regional differences in the Black Sea |url=http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |journal=Ocean & Coastal Management |volume=58 |pages=47–56 |doi=10.1016/j.ocecoaman.2011.12.013 |access-date=2014-03-17 |archive-date=2014-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140317214544/http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |url-status=dead }}</ref> Po koncu [[hladna vojna|hladne vojne]] se je pričel razvijati [[turizem]] in postal ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog v regiji. == Zgodovina == Obstajajo dokazi, da je bila gladina Črnega morja nekoč precej nižja. Povezava s Sredozemljem ni obstajala in morje je bilo pravzaprav [[jezero]]. Morski [[arheolog]] Robert Ballard je ob turški črnomorski obali našel nekdanjo obalo z lupinami sladkovodnih [[polž]]ev, potopljenimi rečnimi dolinami in obdelanimi kosi [[les]]a pod gladino, približno 100 m od obale. Antično ime ''Pontus Euxinus'' so skovali [[antična Grčija|grški]] morjeplovci zaradi temnejše barve morja v primerjavi s Sredozemskim. Vidljivost v Črnem morju je v povprečju le 5 m, medtem ko je v Sredozemskem morju prek 30 m. Dežela vzhodno od Črnega morja, [[Kolhida]] (današnja [[Gruzija]]) je Grkom pomenila mejo znanega sveta. === Črno morje in vesoljni potop === Leta 1997 sta William Ryan in Water Pitman z [[Univerza Columbia|Univerze Columbia]] objavila dokaze o tem, da je okoli leta 5600 pr. n. št. prišlo v območju Črnega morja do velike [[poplava|poplave]], ko je skozi Bospor vanj vdrla morska voda. V času [[ledena doba|ledene dobe]] so Rusijo prekrivali veliki [[ledenik]]i, [[morska gladina|gladina]] [[ocean]]ov pa je upadla. Voda, nastala s [[taljenje]]m ledenikov, je ustvarila ogromna sladkovodna [[jezero|jezera]] na območju današnjega Črnega morja in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Z zmanjševanjem ledenikov se je dotok sladke vode začel zmanjševati, gladini teh jezer pa sta upadli, medtem ko so po drugi strani začele naraščati gladine oceanov. To je okrog leta 5600 pr. n. št. privedlo do tega, da se je Mediteransko morje v Bosporju prelilo prek skalnega pragu. Ryan in Pitman opisujeta: [[Slika:Black-sea-hist.png|thumb|300px|right|Črno morje pred 7600 leti in danes]] : »Vsak dan je priteklo deset kubičnih milj (42 km³) vode, dvestokrat več, kot se jo prelije prek [[Niagarski slapovi|Niagarskih slapov]] ... Razburkan Bosporski kanal je od tolikšnega vodovja grmel ves čas poplave, približno tristo dni.« Vdor slane vode v zaprto sladkovodno jezero je dvignil njegovo gladino za prek 100 metrov in poplavil 155.000&nbsp;km² kopnega, s čimer se je Črno morje razširilo proti severu in vzhodu?. Preseljevanje zgodnjih poljedelskih ljudstev je povezano s širjenjem poljedelstva v severni in zahodni Evropi. Poplavljenje Črnomorskega bazena so predlagali tudi kot osnovo za [[Sveto pismo|svetopisemsko]] legendo o [[vesoljni potop|vesoljnem potopu]]. Nasprotniki te teorije prihajajo predvsem iz vrst tistih, ki iščejo natančnejšo povezavo s knjigo [[1. Mojzesova knjiga|Geneze]] (glej tudi [[Noetova barka]] in [[Ararat]]), ter tistih, ki iščejo zvezo z vdorom vode v spodnjo dolino rek [[Evfrat]] in [[Tigris]] v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ki je ustvarila [[Perzijski zaliv]]. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * William Ryan in Walter Pitman, ''Noetova poplava'' (''Noah's Flood''), 1999, ISBN 0-684-85920-3 == Glej tudi == * [[Črno morje, Turčija|Črno morje]], istoimenska regija Turčije * [[Rdeče morje]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Чорне море - Чёрное море - Karadeniz - Marea Neagră|Black Sea|Črno morje}} {{wikislovar}} * [http://www.blacksea-online.org/default.aspx Črnomorska organizacija za integracijo in trajnostni razvoj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140317211629/http://www.blacksea-online.org/default.aspx |date=2014-03-17 }} {{koord|44|N|35|E|type:waterbody_scale:8000000 |display=title}} [[Kategorija:Črno morje|*]] [[Kategorija:Geografija Azije]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} 5yeojouhb4opytupb5tyxyzumirwr3l 6674891 6674888 2026-05-12T13:08:56Z ~2026-28279-21 259659 6674891 wikitext text/x-wiki {{zapomen|istoimensko [[Turčija|turško]] pokrajino|Črno morje, Turčija}} [[Slika:Black Sea Nasa May 25 2004.jpg|280px|thumb|Satelitska slika Črnega morja, posneta z [[NASA]] [[MODIS]]]] [[Slika:Map of the Black Sea with bathymetry and surrounding relief.svg|280px|sličica]] '''Čŕno mórje''' ({{Jezik-ru|Чёрное море}}, {{Jezik-uk|Чорне море}}, {{Jezik-tr|Karadeniz}}, {{Jezik-ro|Marea Neagră}}, {{Jezik-bg|Черно море}}, [[gruzinsko]] Shavi Zghva (შავი ზღვა), mingrelsko: Ucha Zugha (уча ზუღა), [[Abhaščina|abhaško]] Амшын Еиқәа, [[armensko]] Sev cov (Սեւ ծով), [[krimskotatarsko]] Qara deñiz) je [[celina|celinsko]] [[morje]], ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje [[Evropa]], na jugu pa [[Anatolija]]. Z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] in naprej s [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] ga povezuje komaj 660 [[meter|m]] širok [[Bospor|Bosporski preliv]]. [[Krimski polotok]] na severovzhodu zapira velik [[zaliv]], imenovan [[Azovsko morje]], ki ga s Črnim morjem povezuje [[Kerški preliv]]. Severozahodni del Črnega morja zahodno od Krima je relativno najplitvejši. Črno morje meri od vzhoda proti zahodu 1130 km, od severa proti jugu pa 610&nbsp;km.<ref name="AffholderValiron2001">{{navedi knjigo |chapter=Physical Properties of Sea Water and their Distribution |title=Descriptive Physical Oceanography |author1=Affholder M. |author2=Valiron F. |publisher=CRC Press |year=2001 |pages=110–120 |isbn=9780203969274}}</ref> Njegova površina je 436.400 km² (brez Azovskega morja),<ref>{{navedi splet |title=Black Sea Geography |work=University of Delaware College of Marine Studies |url=https://www.ceoe.udel.edu/blacksea/geography/index.html |year=2003 |accessdate=5.4.2014}}</ref> največja globina pa 2212 m.<ref>{{navedi splet |title=Europa – Gateway of the European Union Website |work=Environment and Enlargement – The Black Sea: Facts and Figures |url=http://ec.europa.eu/environment/enlarg/blackseafactsfigures_en.htm |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=5.4.2014}}</ref> Zaradi pritoka številnih [[reka|rek]], med katerimi so najpomembnejše [[Donava]], [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Don (reka)|Don]], ki letno prispevajo 320&nbsp;km³ [[voda|vode]], ima Črno morje pozitivno vodno bilanco, saj [[izhlapevanje]] ne presega pritoka. Zato skozi Bospor letno izteče 300&nbsp;km³ vode v Sredozemsko morje.<ref name="Unluata90">{{navedi knjigo |author1=Ünlüata, U. |author2=Oguz T. |author3=Latif M.A. |author4=Özsoy E. |year=1990 |chapter=On the physical oceanography of the Turkish straits |title=The physical oceanography of sea straits |editor=Pratt, L.J. |publisher=Kluwer}}</ref> [[Država|Države]] ob Črnem morju so [[Turčija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]] in [[Gruzija]]. Pomembnejša [[mesto|mesta]] ob obali so: [[Istanbul]] (tudi Carigrad, nekdaj Konstantinopel in Bizanc), [[Burgas]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Konstanca (Romunija)|Konstanca]], [[Tulcea]], [[Jalta]], [[Odesa]], [[Sevastopol]], [[Batumi]], [[Trabzon]], [[Samsun]] in [[Zonguldak]]. == Hidrografija == [[Slika:Black sea catchment map.png|thumb|Povodje Črnega morja obsega skoraj tretjino Evrope]] Glavna [[hidrografija|hidrografska]] značilnost Črnega morja je ogromen pritok [[sladka voda|sladke vode]] iz njegovega obsežnega [[povodje|povodja]] in razmeroma velika količina padavin, ki močno presegata [[izhlapevanje]].<ref name="AffholderValiron2001"/> Pravimo, da ima pozitivno vodno bilanco, pri tem pa je njegova edina povezava s svetovnimi oceani ozki Bospor. Tok skozenj je dvosmeren: na površini teče manj slana voda v [[Marmarsko morje]] in naprej v Sredozemsko morje, pri dnu pa bolj slana voda v obratni smeri. Po oceni znaša količina iztoka 612 km³ na leto, vtok pa je pol manjši, 310 km³ letno.<ref name="Unluata90"/> [[Slanost]] površinskih voda je skoraj dvakrat manjša kot v oceanih, znaša med 17 [[promil|‰]] pri gladini in 22 ‰ v nekoliko večjih globinah, še bistveno manj pa pri rečnih ustjih. Normalno slana voda, ki priteka iz Sredozemlja (35 ‰), je gostejša, zato potone na dno, velika razlika pa povzroči, da se praktično ne mešata, saj niti zimska ohladitev zgornjih plasti ne zmanjša razlike dovolj.<ref name="AffholderValiron2001"/> Rezultat je ostra ločnica, t. i. [[piknoklina]], ki se nahaja med 100 in 200 m globine.<ref name="Koronkevič02">{{navedi knjigo |last=Koronkevič |first=Nikolaj |year=2002 |chapter=Rivers, lakes, inland seas, and wetlands |title=The Physical Geography of Northern Eurasia |editor-first=Maria |editor-last=Šahgedanova |publisher=Oxford University Press |pages=122–148 |isbn=9780198233848}}</ref> Ker ni znatne izmenjave [[plin]]ov z vrhnjo plastjo, [[razkroj]] organskih snovi v [[usedlina]]h porabi ves razpoložljivi kisik, že 300 metrov globoko je njegova [[koncentracija]] nična. V takšnih anoksičnih pogojih uspevajo nekateri [[ekstremofil]]ni [[mikroorganizem|mikroorganizmi]], ki izkoriščajo [[sulfat]]e ({{Chem2|SO4(2-)}}) za [[oksidacija|oksidacijo]] organskih snovi, pri čemer proizvajajo [[vodikov sulfid]] (HS) in [[ogljikov dioksid]] (CO₂).<ref name="Koronkevič02"/> Ta mešanica plinov je za višje organizme izjemno strupena, zato je Črno morje edinstven [[ekosistem]], v katerem vse [[živalstvo]] in [[rastlinstvo]] živi le v vrhnjem, približno 180 m globokem pasu. Anoksična (brez vsebnosti [[kisik]]a) spodnja plast zaradi velike globine morja predstavlja 90 % vse prostornine, s čimer je Črno morje največji anoksični morski sistem. Velike količine organskih snovi se usedajo na dno, kjer v sedimentih dosežejo koncentracijo do 20 %. Tovrstni sedimenti so znani kot [[sapropel]]. == Ekologija == Zaradi majhne slanosti so površinske vode polslan (brakičen) [[ekosistem]], ki ga poleg tega zaznamuje visok vnos hranil z rečnimi sedimenti. Letni ritem mešanja s hranili bogatih voda povzroča redno cvetenje [[fitoplankton]]a. Kljub hranilom je zaradi posebnih pogojev [[Biotska raznovrstnost|raznovrstnost]] organizmov v njem zmanjšana. Petkrat manj kot v Sredozemskem morju je bentoških [[vrsta (biologija)|vrst]], prav tako je manj vrst [[alge|alg]], [[zooplankton]]a, [[iglokožci|iglokožcev]] in drugih skupin. Predstavniki skupin, kot so [[koralnjaki]] in [[glavonožci]], v njem sploh ne morejo uspevati. [[Ribe|Rib]] je okrog 180 vrst. Ekosistem je konec 1980. let doživljal katastrofične spremembe zaradi močne [[evtrofikacija|evtrofikacije]] in naselitve [[invazivna vrsta|invazivnih]] [[rebrače|rebrač]] iz rodu ''Mnemiopsis'', vendar se stanje od takrat počasi izboljšuje.<ref>{{navedi revijo |last=Kideys |first=Ahmet E. |year=2002 |title=Fall and Rise of the Black Sea Ecosystem |journal=[[Science]] |volume=297 |issue=5586 |pages=1482–1484 |doi=10.1126/science.1073002}}</ref> Po drugi strani iz Črnega morja izvirajo školjka [[potujoča trikotničarka]], [[krap]] in [[glavoči|glavoč]] vrste ''Neogobius melanostomus'', ki so invazivni drugje. == Izkoriščanje == [[Slika:RIAN archive 166989 Sochi.jpg|thumb|Rusko letoviško naselje [[Soči, Rusija|Soči]] na severni obali Črnega morja]] Črno morje je bilo že v [[antika|antiki]] pomembno prometno križišče, kjer so se križale pomorske poti med [[Balkan]]om na zahodu, Evrazijskimi stepami na severu, [[Kavkaz]]om in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] na vzhodu ter Malo Azijo in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] na jugu. Še danes ima velik strateški pomen, predvsem za Rusijo, ki ima v njem vojaško floto. Prehod v Sredozemsko morje v celoti nadzira Turčija, ki ga ima pravico zapreti po lastni presoji. Zaradi prekomernega [[ribolov]]a so sredi 20. stoletja propadle [[populacija (ekologija)|populacije]] velikih plenilskih rib. Industrija se je zato preusmerila na manjše, kot so [[inčuni]] in [[papalina]], nakar so v 1980. in 1990. letih praktično izginile tudi te. Ulov se je zmanjšal na desetino, posledično je bil prizadet tudi celoten ekosistem.<ref>{{navedi revijo |first1=Temel |last1=Oguz |first2=Ekin |last2=Akoglu |first3=Baris |last3=Salihoglu |year=2012 |title=Current state of overfishing and its regional differences in the Black Sea |url=http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |journal=Ocean & Coastal Management |volume=58 |pages=47–56 |doi=10.1016/j.ocecoaman.2011.12.013 |access-date=2014-03-17 |archive-date=2014-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140317214544/http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |url-status=dead }}</ref> Po koncu [[hladna vojna|hladne vojne]] se je pričel razvijati [[turizem]] in postal ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog v regiji. == Zgodovina == Obstajajo dokazi, da je bila gladina Črnega morja nekoč precej nižja. Povezava s Sredozemljem ni obstajala in morje je bilo pravzaprav [[jezero]]. Morski [[arheolog]] Robert Ballard je ob turški črnomorski obali našel nekdanjo obalo z lupinami sladkovodnih [[polž]]ev, potopljenimi rečnimi dolinami in obdelanimi kosi [[les]]a pod gladino, približno 100 m od obale. Antično ime ''Pontus Euxinus'' so skovali [[antična Grčija|grški]] morjeplovci zaradi temnejše barve morja v primerjavi s Sredozemskim. Vidljivost v Črnem morju je v povprečju le 5 m, medtem ko je v Sredozemskem morju prek 30 m. Dežela vzhodno od Črnega morja, [[Kolhida]] (današnja [[Gruzija]]) je Grkom pomenila mejo znanega sveta. === Črno morje in vesoljni potop === Leta 1997 sta William Ryan in Water Pitman z [[Univerza Columbia|Univerze Columbia]] objavila dokaze o tem, da je okoli leta 5600 pr. n. št. prišlo v območju Črnega morja do velike [[poplava|poplave]], ko je skozi Bospor vanj vdrla morska voda. V času [[ledena doba|ledene dobe]] so Rusijo prekrivali veliki [[ledenik]]i, [[morska gladina|gladina]] [[ocean]]ov pa je upadla. Voda, nastala s [[taljenje]]m ledenikov, je ustvarila ogromna sladkovodna [[jezero|jezera]] na območju današnjega Črnega morja in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Z zmanjševanjem ledenikov se je dotok sladke vode začel zmanjševati, gladini teh jezer pa sta upadli, medtem ko so po drugi strani začele naraščati gladine oceanov. To je okrog leta 5600 pr. n. št. privedlo do tega, da se je Mediteransko morje v Bosporju prelilo prek skalnega pragu. Ryan in Pitman opisujeta: [[Slika:Black-sea-hist.png|thumb|300px|right|Črno morje pred 7600 leti in danes]] : »Vsak dan je priteklo deset kubičnih milj (42 km³) vode, dvestokrat več, kot se jo prelije prek [[Niagarski slapovi|Niagarskih slapov]] ... Razburkan Bosporski kanal je od tolikšnega vodovja grmel ves čas poplave, približno tristo dni.« Vdor slane vode v zaprto sladkovodno jezero je dvignil njegovo gladino za prek 100 metrov in poplavil 155.000&nbsp;km² kopnega, s čimer se je Črno morje razširilo proti severu in vzhodu?. Preseljevanje zgodnjih poljedelskih ljudstev je povezano s širjenjem poljedelstva v severni in zahodni Evropi. Poplavljenje Črnomorskega bazena so predlagali tudi kot osnovo za [[Sveto pismo|svetopisemsko]] legendo o [[vesoljni potop|vesoljnem potopu]]. Nasprotniki te teorije prihajajo predvsem iz vrst tistih, ki iščejo natančnejšo povezavo s knjigo [[1. Mojzesova knjiga|Geneze]] (glej tudi [[Noetova barka]] in [[Ararat]]), ter tistih, ki iščejo zvezo z vdorom vode v spodnjo dolino rek [[Evfrat]] in [[Tigris]] v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ki je ustvarila [[Perzijski zaliv]]. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * William Ryan in Walter Pitman, ''Noetova poplava'' (''Noah's Flood''), 1999, ISBN 0-684-85920-3 == Glej tudi == * [[Črno morje, Turčija|Črno morje]], istoimenska regija Turčije * [[Rdeče morje]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Чорне море - Чёрное море - Karadeniz - Marea Neagră|Black Sea|Črno morje}} {{wikislovar}} * [http://www.blacksea-online.org/default.aspx Črnomorska organizacija za integracijo in trajnostni razvoj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140317211629/http://www.blacksea-online.org/default.aspx |date=2014-03-17 }} {{koord|44|N|35|E|type:waterbody_scale:8000000 |display=title}} [[Kategorija:Črno morje|*]] [[Kategorija:Geografija Azije]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} 5ihqtcqi968y8fy29ned8gjz82ipp39 6674892 6674891 2026-05-12T13:11:20Z ~2026-28279-21 259659 6674892 wikitext text/x-wiki {{zapomen|istoimensko [[Turčija|turško]] pokrajino|Črno morje, Turčija}} [[Slika:Black Sea Nasa May 25 2004.jpg|280px|thumb|Satelitska slika Črnega morja, posneta z [[NASA]] [[MODIS]]]] [[Slika:Map of the Black Sea with bathymetry and surrounding relief.svg|280px|sličica]] '''Čŕno mórje''' ({{Jezik-ru|Чёрное море}}, {{Jezik-uk|Чорне море}}, {{Jezik-bg|Черно море}}, {{Jezik-ro|Marea Neagră}}, {{Jezik-tr|Karadeniz}}, [[krimskotatarsko]] ''Qara deñiz'', [[gruzinsko]] ''Shavi Zghva'' (შავი ზღვა), mingrelsko: ''Ucha Zugha'' (уча ზუღა), [[Abhaščina|abhaško]] Амшын Еиқәа, [[armensko]] ''Sev cov'' (Սեւ ծով)) je [[celina|celinsko]] [[morje]], ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje [[Evropa]], na jugu pa [[Anatolija]]. Z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] in naprej s [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] ga povezuje komaj 660 [[meter|m]] širok [[Bospor|Bosporski preliv]]. [[Krimski polotok]] na severovzhodu zapira velik [[zaliv]], imenovan [[Azovsko morje]], ki ga s Črnim morjem povezuje [[Kerški preliv]]. Severozahodni del Črnega morja zahodno od Krima je relativno najplitvejši. Črno morje meri od vzhoda proti zahodu 1130 km, od severa proti jugu pa 610&nbsp;km.<ref name="AffholderValiron2001">{{navedi knjigo |chapter=Physical Properties of Sea Water and their Distribution |title=Descriptive Physical Oceanography |author1=Affholder M. |author2=Valiron F. |publisher=CRC Press |year=2001 |pages=110–120 |isbn=9780203969274}}</ref> Njegova površina je 436.400 km² (brez Azovskega morja),<ref>{{navedi splet |title=Black Sea Geography |work=University of Delaware College of Marine Studies |url=https://www.ceoe.udel.edu/blacksea/geography/index.html |year=2003 |accessdate=5.4.2014}}</ref> največja globina pa 2212 m.<ref>{{navedi splet |title=Europa – Gateway of the European Union Website |work=Environment and Enlargement – The Black Sea: Facts and Figures |url=http://ec.europa.eu/environment/enlarg/blackseafactsfigures_en.htm |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=5.4.2014}}</ref> Zaradi pritoka številnih [[reka|rek]], med katerimi so najpomembnejše [[Donava]], [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Don (reka)|Don]], ki letno prispevajo 320&nbsp;km³ [[voda|vode]], ima Črno morje pozitivno vodno bilanco, saj [[izhlapevanje]] ne presega pritoka. Zato skozi Bospor letno izteče 300&nbsp;km³ vode v Sredozemsko morje.<ref name="Unluata90">{{navedi knjigo |author1=Ünlüata, U. |author2=Oguz T. |author3=Latif M.A. |author4=Özsoy E. |year=1990 |chapter=On the physical oceanography of the Turkish straits |title=The physical oceanography of sea straits |editor=Pratt, L.J. |publisher=Kluwer}}</ref> [[Država|Države]] ob Črnem morju so [[Turčija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]] in [[Gruzija]]. Pomembnejša [[mesto|mesta]] ob obali so: [[Istanbul]] (tudi Carigrad, nekdaj Konstantinopel in Bizanc), [[Burgas]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Konstanca (Romunija)|Konstanca]], [[Tulcea]], [[Jalta]], [[Odesa]], [[Sevastopol]], [[Batumi]], [[Trabzon]], [[Samsun]] in [[Zonguldak]]. == Hidrografija == [[Slika:Black sea catchment map.png|thumb|Povodje Črnega morja obsega skoraj tretjino Evrope]] Glavna [[hidrografija|hidrografska]] značilnost Črnega morja je ogromen pritok [[sladka voda|sladke vode]] iz njegovega obsežnega [[povodje|povodja]] in razmeroma velika količina padavin, ki močno presegata [[izhlapevanje]].<ref name="AffholderValiron2001"/> Pravimo, da ima pozitivno vodno bilanco, pri tem pa je njegova edina povezava s svetovnimi oceani ozki Bospor. Tok skozenj je dvosmeren: na površini teče manj slana voda v [[Marmarsko morje]] in naprej v Sredozemsko morje, pri dnu pa bolj slana voda v obratni smeri. Po oceni znaša količina iztoka 612 km³ na leto, vtok pa je pol manjši, 310 km³ letno.<ref name="Unluata90"/> [[Slanost]] površinskih voda je skoraj dvakrat manjša kot v oceanih, znaša med 17 [[promil|‰]] pri gladini in 22 ‰ v nekoliko večjih globinah, še bistveno manj pa pri rečnih ustjih. Normalno slana voda, ki priteka iz Sredozemlja (35 ‰), je gostejša, zato potone na dno, velika razlika pa povzroči, da se praktično ne mešata, saj niti zimska ohladitev zgornjih plasti ne zmanjša razlike dovolj.<ref name="AffholderValiron2001"/> Rezultat je ostra ločnica, t. i. [[piknoklina]], ki se nahaja med 100 in 200 m globine.<ref name="Koronkevič02">{{navedi knjigo |last=Koronkevič |first=Nikolaj |year=2002 |chapter=Rivers, lakes, inland seas, and wetlands |title=The Physical Geography of Northern Eurasia |editor-first=Maria |editor-last=Šahgedanova |publisher=Oxford University Press |pages=122–148 |isbn=9780198233848}}</ref> Ker ni znatne izmenjave [[plin]]ov z vrhnjo plastjo, [[razkroj]] organskih snovi v [[usedlina]]h porabi ves razpoložljivi kisik, že 300 metrov globoko je njegova [[koncentracija]] nična. V takšnih anoksičnih pogojih uspevajo nekateri [[ekstremofil]]ni [[mikroorganizem|mikroorganizmi]], ki izkoriščajo [[sulfat]]e ({{Chem2|SO4(2-)}}) za [[oksidacija|oksidacijo]] organskih snovi, pri čemer proizvajajo [[vodikov sulfid]] (HS) in [[ogljikov dioksid]] (CO₂).<ref name="Koronkevič02"/> Ta mešanica plinov je za višje organizme izjemno strupena, zato je Črno morje edinstven [[ekosistem]], v katerem vse [[živalstvo]] in [[rastlinstvo]] živi le v vrhnjem, približno 180 m globokem pasu. Anoksična (brez vsebnosti [[kisik]]a) spodnja plast zaradi velike globine morja predstavlja 90 % vse prostornine, s čimer je Črno morje največji anoksični morski sistem. Velike količine organskih snovi se usedajo na dno, kjer v sedimentih dosežejo koncentracijo do 20 %. Tovrstni sedimenti so znani kot [[sapropel]]. == Ekologija == Zaradi majhne slanosti so površinske vode polslan (brakičen) [[ekosistem]], ki ga poleg tega zaznamuje visok vnos hranil z rečnimi sedimenti. Letni ritem mešanja s hranili bogatih voda povzroča redno cvetenje [[fitoplankton]]a. Kljub hranilom je zaradi posebnih pogojev [[Biotska raznovrstnost|raznovrstnost]] organizmov v njem zmanjšana. Petkrat manj kot v Sredozemskem morju je bentoških [[vrsta (biologija)|vrst]], prav tako je manj vrst [[alge|alg]], [[zooplankton]]a, [[iglokožci|iglokožcev]] in drugih skupin. Predstavniki skupin, kot so [[koralnjaki]] in [[glavonožci]], v njem sploh ne morejo uspevati. [[Ribe|Rib]] je okrog 180 vrst. Ekosistem je konec 1980. let doživljal katastrofične spremembe zaradi močne [[evtrofikacija|evtrofikacije]] in naselitve [[invazivna vrsta|invazivnih]] [[rebrače|rebrač]] iz rodu ''Mnemiopsis'', vendar se stanje od takrat počasi izboljšuje.<ref>{{navedi revijo |last=Kideys |first=Ahmet E. |year=2002 |title=Fall and Rise of the Black Sea Ecosystem |journal=[[Science]] |volume=297 |issue=5586 |pages=1482–1484 |doi=10.1126/science.1073002}}</ref> Po drugi strani iz Črnega morja izvirajo školjka [[potujoča trikotničarka]], [[krap]] in [[glavoči|glavoč]] vrste ''Neogobius melanostomus'', ki so invazivni drugje. == Izkoriščanje == [[Slika:RIAN archive 166989 Sochi.jpg|thumb|Rusko letoviško naselje [[Soči, Rusija|Soči]] na severni obali Črnega morja]] Črno morje je bilo že v [[antika|antiki]] pomembno prometno križišče, kjer so se križale pomorske poti med [[Balkan]]om na zahodu, Evrazijskimi stepami na severu, [[Kavkaz]]om in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] na vzhodu ter Malo Azijo in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] na jugu. Še danes ima velik strateški pomen, predvsem za Rusijo, ki ima v njem vojaško floto. Prehod v Sredozemsko morje v celoti nadzira Turčija, ki ga ima pravico zapreti po lastni presoji. Zaradi prekomernega [[ribolov]]a so sredi 20. stoletja propadle [[populacija (ekologija)|populacije]] velikih plenilskih rib. Industrija se je zato preusmerila na manjše, kot so [[inčuni]] in [[papalina]], nakar so v 1980. in 1990. letih praktično izginile tudi te. Ulov se je zmanjšal na desetino, posledično je bil prizadet tudi celoten ekosistem.<ref>{{navedi revijo |first1=Temel |last1=Oguz |first2=Ekin |last2=Akoglu |first3=Baris |last3=Salihoglu |year=2012 |title=Current state of overfishing and its regional differences in the Black Sea |url=http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |journal=Ocean & Coastal Management |volume=58 |pages=47–56 |doi=10.1016/j.ocecoaman.2011.12.013 |access-date=2014-03-17 |archive-date=2014-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140317214544/http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |url-status=dead }}</ref> Po koncu [[hladna vojna|hladne vojne]] se je pričel razvijati [[turizem]] in postal ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog v regiji. == Zgodovina == Obstajajo dokazi, da je bila gladina Črnega morja nekoč precej nižja. Povezava s Sredozemljem ni obstajala in morje je bilo pravzaprav [[jezero]]. Morski [[arheolog]] Robert Ballard je ob turški črnomorski obali našel nekdanjo obalo z lupinami sladkovodnih [[polž]]ev, potopljenimi rečnimi dolinami in obdelanimi kosi [[les]]a pod gladino, približno 100 m od obale. Antično ime ''Pontus Euxinus'' so skovali [[antična Grčija|grški]] morjeplovci zaradi temnejše barve morja v primerjavi s Sredozemskim. Vidljivost v Črnem morju je v povprečju le 5 m, medtem ko je v Sredozemskem morju prek 30 m. Dežela vzhodno od Črnega morja, [[Kolhida]] (današnja [[Gruzija]]) je Grkom pomenila mejo znanega sveta. === Črno morje in vesoljni potop === Leta 1997 sta William Ryan in Water Pitman z [[Univerza Columbia|Univerze Columbia]] objavila dokaze o tem, da je okoli leta 5600 pr. n. št. prišlo v območju Črnega morja do velike [[poplava|poplave]], ko je skozi Bospor vanj vdrla morska voda. V času [[ledena doba|ledene dobe]] so Rusijo prekrivali veliki [[ledenik]]i, [[morska gladina|gladina]] [[ocean]]ov pa je upadla. Voda, nastala s [[taljenje]]m ledenikov, je ustvarila ogromna sladkovodna [[jezero|jezera]] na območju današnjega Črnega morja in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Z zmanjševanjem ledenikov se je dotok sladke vode začel zmanjševati, gladini teh jezer pa sta upadli, medtem ko so po drugi strani začele naraščati gladine oceanov. To je okrog leta 5600 pr. n. št. privedlo do tega, da se je Mediteransko morje v Bosporju prelilo prek skalnega pragu. Ryan in Pitman opisujeta: [[Slika:Black-sea-hist.png|thumb|300px|right|Črno morje pred 7600 leti in danes]] : »Vsak dan je priteklo deset kubičnih milj (42 km³) vode, dvestokrat več, kot se jo prelije prek [[Niagarski slapovi|Niagarskih slapov]] ... Razburkan Bosporski kanal je od tolikšnega vodovja grmel ves čas poplave, približno tristo dni.« Vdor slane vode v zaprto sladkovodno jezero je dvignil njegovo gladino za prek 100 metrov in poplavil 155.000&nbsp;km² kopnega, s čimer se je Črno morje razširilo proti severu in vzhodu?. Preseljevanje zgodnjih poljedelskih ljudstev je povezano s širjenjem poljedelstva v severni in zahodni Evropi. Poplavljenje Črnomorskega bazena so predlagali tudi kot osnovo za [[Sveto pismo|svetopisemsko]] legendo o [[vesoljni potop|vesoljnem potopu]]. Nasprotniki te teorije prihajajo predvsem iz vrst tistih, ki iščejo natančnejšo povezavo s knjigo [[1. Mojzesova knjiga|Geneze]] (glej tudi [[Noetova barka]] in [[Ararat]]), ter tistih, ki iščejo zvezo z vdorom vode v spodnjo dolino rek [[Evfrat]] in [[Tigris]] v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ki je ustvarila [[Perzijski zaliv]]. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * William Ryan in Walter Pitman, ''Noetova poplava'' (''Noah's Flood''), 1999, ISBN 0-684-85920-3 == Glej tudi == * [[Črno morje, Turčija|Črno morje]], istoimenska regija Turčije * [[Rdeče morje]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Чорне море - Чёрное море - Karadeniz - Marea Neagră|Black Sea|Črno morje}} {{wikislovar}} * [http://www.blacksea-online.org/default.aspx Črnomorska organizacija za integracijo in trajnostni razvoj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140317211629/http://www.blacksea-online.org/default.aspx |date=2014-03-17 }} {{koord|44|N|35|E|type:waterbody_scale:8000000 |display=title}} [[Kategorija:Črno morje|*]] [[Kategorija:Geografija Azije]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} pni8n8nrwx13nglxvdg30i8u0b6doo3 6674893 6674892 2026-05-12T13:11:55Z ~2026-28279-21 259659 6674893 wikitext text/x-wiki {{zapomen|istoimensko [[Turčija|turško]] pokrajino|Črno morje, Turčija}} [[Slika:Black Sea Nasa May 25 2004.jpg|280px|thumb|Satelitska slika Črnega morja, posneta z [[NASA]] [[MODIS]]]] [[Slika:Map of the Black Sea with bathymetry and surrounding relief.svg|280px|sličica]] '''Čŕno mórje''' ({{Jezik-ru|Чёрное море}}, {{Jezik-uk|Чорне море}}, {{Jezik-bg|Черно море}}, {{Jezik-ro|Marea Neagră}}, {{Jezik-tr|Karadeniz}}, [[krimskotatarsko]] ''Qara deñiz'', [[gruzinsko]] ''Shavi Zghva'' (შავი ზღვა), mingrelsko: ''Ucha Zugha'' (ზუღა), [[Abhaščina|abhaško]] Амшын Еиқәа, [[armensko]] ''Sev cov'' (Սեւ ծով)) je [[celina|celinsko]] [[morje]], ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje [[Evropa]], na jugu pa [[Anatolija]]. Z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] in naprej s [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] ga povezuje komaj 660 [[meter|m]] širok [[Bospor|Bosporski preliv]]. [[Krimski polotok]] na severovzhodu zapira velik [[zaliv]], imenovan [[Azovsko morje]], ki ga s Črnim morjem povezuje [[Kerški preliv]]. Severozahodni del Črnega morja zahodno od Krima je relativno najplitvejši. Črno morje meri od vzhoda proti zahodu 1130 km, od severa proti jugu pa 610&nbsp;km.<ref name="AffholderValiron2001">{{navedi knjigo |chapter=Physical Properties of Sea Water and their Distribution |title=Descriptive Physical Oceanography |author1=Affholder M. |author2=Valiron F. |publisher=CRC Press |year=2001 |pages=110–120 |isbn=9780203969274}}</ref> Njegova površina je 436.400 km² (brez Azovskega morja),<ref>{{navedi splet |title=Black Sea Geography |work=University of Delaware College of Marine Studies |url=https://www.ceoe.udel.edu/blacksea/geography/index.html |year=2003 |accessdate=5.4.2014}}</ref> največja globina pa 2212 m.<ref>{{navedi splet |title=Europa – Gateway of the European Union Website |work=Environment and Enlargement – The Black Sea: Facts and Figures |url=http://ec.europa.eu/environment/enlarg/blackseafactsfigures_en.htm |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=5.4.2014}}</ref> Zaradi pritoka številnih [[reka|rek]], med katerimi so najpomembnejše [[Donava]], [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Don (reka)|Don]], ki letno prispevajo 320&nbsp;km³ [[voda|vode]], ima Črno morje pozitivno vodno bilanco, saj [[izhlapevanje]] ne presega pritoka. Zato skozi Bospor letno izteče 300&nbsp;km³ vode v Sredozemsko morje.<ref name="Unluata90">{{navedi knjigo |author1=Ünlüata, U. |author2=Oguz T. |author3=Latif M.A. |author4=Özsoy E. |year=1990 |chapter=On the physical oceanography of the Turkish straits |title=The physical oceanography of sea straits |editor=Pratt, L.J. |publisher=Kluwer}}</ref> [[Država|Države]] ob Črnem morju so [[Turčija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]] in [[Gruzija]]. Pomembnejša [[mesto|mesta]] ob obali so: [[Istanbul]] (tudi Carigrad, nekdaj Konstantinopel in Bizanc), [[Burgas]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Konstanca (Romunija)|Konstanca]], [[Tulcea]], [[Jalta]], [[Odesa]], [[Sevastopol]], [[Batumi]], [[Trabzon]], [[Samsun]] in [[Zonguldak]]. == Hidrografija == [[Slika:Black sea catchment map.png|thumb|Povodje Črnega morja obsega skoraj tretjino Evrope]] Glavna [[hidrografija|hidrografska]] značilnost Črnega morja je ogromen pritok [[sladka voda|sladke vode]] iz njegovega obsežnega [[povodje|povodja]] in razmeroma velika količina padavin, ki močno presegata [[izhlapevanje]].<ref name="AffholderValiron2001"/> Pravimo, da ima pozitivno vodno bilanco, pri tem pa je njegova edina povezava s svetovnimi oceani ozki Bospor. Tok skozenj je dvosmeren: na površini teče manj slana voda v [[Marmarsko morje]] in naprej v Sredozemsko morje, pri dnu pa bolj slana voda v obratni smeri. Po oceni znaša količina iztoka 612 km³ na leto, vtok pa je pol manjši, 310 km³ letno.<ref name="Unluata90"/> [[Slanost]] površinskih voda je skoraj dvakrat manjša kot v oceanih, znaša med 17 [[promil|‰]] pri gladini in 22 ‰ v nekoliko večjih globinah, še bistveno manj pa pri rečnih ustjih. Normalno slana voda, ki priteka iz Sredozemlja (35 ‰), je gostejša, zato potone na dno, velika razlika pa povzroči, da se praktično ne mešata, saj niti zimska ohladitev zgornjih plasti ne zmanjša razlike dovolj.<ref name="AffholderValiron2001"/> Rezultat je ostra ločnica, t. i. [[piknoklina]], ki se nahaja med 100 in 200 m globine.<ref name="Koronkevič02">{{navedi knjigo |last=Koronkevič |first=Nikolaj |year=2002 |chapter=Rivers, lakes, inland seas, and wetlands |title=The Physical Geography of Northern Eurasia |editor-first=Maria |editor-last=Šahgedanova |publisher=Oxford University Press |pages=122–148 |isbn=9780198233848}}</ref> Ker ni znatne izmenjave [[plin]]ov z vrhnjo plastjo, [[razkroj]] organskih snovi v [[usedlina]]h porabi ves razpoložljivi kisik, že 300 metrov globoko je njegova [[koncentracija]] nična. V takšnih anoksičnih pogojih uspevajo nekateri [[ekstremofil]]ni [[mikroorganizem|mikroorganizmi]], ki izkoriščajo [[sulfat]]e ({{Chem2|SO4(2-)}}) za [[oksidacija|oksidacijo]] organskih snovi, pri čemer proizvajajo [[vodikov sulfid]] (HS) in [[ogljikov dioksid]] (CO₂).<ref name="Koronkevič02"/> Ta mešanica plinov je za višje organizme izjemno strupena, zato je Črno morje edinstven [[ekosistem]], v katerem vse [[živalstvo]] in [[rastlinstvo]] živi le v vrhnjem, približno 180 m globokem pasu. Anoksična (brez vsebnosti [[kisik]]a) spodnja plast zaradi velike globine morja predstavlja 90 % vse prostornine, s čimer je Črno morje največji anoksični morski sistem. Velike količine organskih snovi se usedajo na dno, kjer v sedimentih dosežejo koncentracijo do 20 %. Tovrstni sedimenti so znani kot [[sapropel]]. == Ekologija == Zaradi majhne slanosti so površinske vode polslan (brakičen) [[ekosistem]], ki ga poleg tega zaznamuje visok vnos hranil z rečnimi sedimenti. Letni ritem mešanja s hranili bogatih voda povzroča redno cvetenje [[fitoplankton]]a. Kljub hranilom je zaradi posebnih pogojev [[Biotska raznovrstnost|raznovrstnost]] organizmov v njem zmanjšana. Petkrat manj kot v Sredozemskem morju je bentoških [[vrsta (biologija)|vrst]], prav tako je manj vrst [[alge|alg]], [[zooplankton]]a, [[iglokožci|iglokožcev]] in drugih skupin. Predstavniki skupin, kot so [[koralnjaki]] in [[glavonožci]], v njem sploh ne morejo uspevati. [[Ribe|Rib]] je okrog 180 vrst. Ekosistem je konec 1980. let doživljal katastrofične spremembe zaradi močne [[evtrofikacija|evtrofikacije]] in naselitve [[invazivna vrsta|invazivnih]] [[rebrače|rebrač]] iz rodu ''Mnemiopsis'', vendar se stanje od takrat počasi izboljšuje.<ref>{{navedi revijo |last=Kideys |first=Ahmet E. |year=2002 |title=Fall and Rise of the Black Sea Ecosystem |journal=[[Science]] |volume=297 |issue=5586 |pages=1482–1484 |doi=10.1126/science.1073002}}</ref> Po drugi strani iz Črnega morja izvirajo školjka [[potujoča trikotničarka]], [[krap]] in [[glavoči|glavoč]] vrste ''Neogobius melanostomus'', ki so invazivni drugje. == Izkoriščanje == [[Slika:RIAN archive 166989 Sochi.jpg|thumb|Rusko letoviško naselje [[Soči, Rusija|Soči]] na severni obali Črnega morja]] Črno morje je bilo že v [[antika|antiki]] pomembno prometno križišče, kjer so se križale pomorske poti med [[Balkan]]om na zahodu, Evrazijskimi stepami na severu, [[Kavkaz]]om in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] na vzhodu ter Malo Azijo in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] na jugu. Še danes ima velik strateški pomen, predvsem za Rusijo, ki ima v njem vojaško floto. Prehod v Sredozemsko morje v celoti nadzira Turčija, ki ga ima pravico zapreti po lastni presoji. Zaradi prekomernega [[ribolov]]a so sredi 20. stoletja propadle [[populacija (ekologija)|populacije]] velikih plenilskih rib. Industrija se je zato preusmerila na manjše, kot so [[inčuni]] in [[papalina]], nakar so v 1980. in 1990. letih praktično izginile tudi te. Ulov se je zmanjšal na desetino, posledično je bil prizadet tudi celoten ekosistem.<ref>{{navedi revijo |first1=Temel |last1=Oguz |first2=Ekin |last2=Akoglu |first3=Baris |last3=Salihoglu |year=2012 |title=Current state of overfishing and its regional differences in the Black Sea |url=http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |journal=Ocean & Coastal Management |volume=58 |pages=47–56 |doi=10.1016/j.ocecoaman.2011.12.013 |access-date=2014-03-17 |archive-date=2014-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140317214544/http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |url-status=dead }}</ref> Po koncu [[hladna vojna|hladne vojne]] se je pričel razvijati [[turizem]] in postal ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog v regiji. == Zgodovina == Obstajajo dokazi, da je bila gladina Črnega morja nekoč precej nižja. Povezava s Sredozemljem ni obstajala in morje je bilo pravzaprav [[jezero]]. Morski [[arheolog]] Robert Ballard je ob turški črnomorski obali našel nekdanjo obalo z lupinami sladkovodnih [[polž]]ev, potopljenimi rečnimi dolinami in obdelanimi kosi [[les]]a pod gladino, približno 100 m od obale. Antično ime ''Pontus Euxinus'' so skovali [[antična Grčija|grški]] morjeplovci zaradi temnejše barve morja v primerjavi s Sredozemskim. Vidljivost v Črnem morju je v povprečju le 5 m, medtem ko je v Sredozemskem morju prek 30 m. Dežela vzhodno od Črnega morja, [[Kolhida]] (današnja [[Gruzija]]) je Grkom pomenila mejo znanega sveta. === Črno morje in vesoljni potop === Leta 1997 sta William Ryan in Water Pitman z [[Univerza Columbia|Univerze Columbia]] objavila dokaze o tem, da je okoli leta 5600 pr. n. št. prišlo v območju Črnega morja do velike [[poplava|poplave]], ko je skozi Bospor vanj vdrla morska voda. V času [[ledena doba|ledene dobe]] so Rusijo prekrivali veliki [[ledenik]]i, [[morska gladina|gladina]] [[ocean]]ov pa je upadla. Voda, nastala s [[taljenje]]m ledenikov, je ustvarila ogromna sladkovodna [[jezero|jezera]] na območju današnjega Črnega morja in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Z zmanjševanjem ledenikov se je dotok sladke vode začel zmanjševati, gladini teh jezer pa sta upadli, medtem ko so po drugi strani začele naraščati gladine oceanov. To je okrog leta 5600 pr. n. št. privedlo do tega, da se je Mediteransko morje v Bosporju prelilo prek skalnega pragu. Ryan in Pitman opisujeta: [[Slika:Black-sea-hist.png|thumb|300px|right|Črno morje pred 7600 leti in danes]] : »Vsak dan je priteklo deset kubičnih milj (42 km³) vode, dvestokrat več, kot se jo prelije prek [[Niagarski slapovi|Niagarskih slapov]] ... Razburkan Bosporski kanal je od tolikšnega vodovja grmel ves čas poplave, približno tristo dni.« Vdor slane vode v zaprto sladkovodno jezero je dvignil njegovo gladino za prek 100 metrov in poplavil 155.000&nbsp;km² kopnega, s čimer se je Črno morje razširilo proti severu in vzhodu?. Preseljevanje zgodnjih poljedelskih ljudstev je povezano s širjenjem poljedelstva v severni in zahodni Evropi. Poplavljenje Črnomorskega bazena so predlagali tudi kot osnovo za [[Sveto pismo|svetopisemsko]] legendo o [[vesoljni potop|vesoljnem potopu]]. Nasprotniki te teorije prihajajo predvsem iz vrst tistih, ki iščejo natančnejšo povezavo s knjigo [[1. Mojzesova knjiga|Geneze]] (glej tudi [[Noetova barka]] in [[Ararat]]), ter tistih, ki iščejo zvezo z vdorom vode v spodnjo dolino rek [[Evfrat]] in [[Tigris]] v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ki je ustvarila [[Perzijski zaliv]]. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * William Ryan in Walter Pitman, ''Noetova poplava'' (''Noah's Flood''), 1999, ISBN 0-684-85920-3 == Glej tudi == * [[Črno morje, Turčija|Črno morje]], istoimenska regija Turčije * [[Rdeče morje]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Чорне море - Чёрное море - Karadeniz - Marea Neagră|Black Sea|Črno morje}} {{wikislovar}} * [http://www.blacksea-online.org/default.aspx Črnomorska organizacija za integracijo in trajnostni razvoj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140317211629/http://www.blacksea-online.org/default.aspx |date=2014-03-17 }} {{koord|44|N|35|E|type:waterbody_scale:8000000 |display=title}} [[Kategorija:Črno morje|*]] [[Kategorija:Geografija Azije]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} 09hqxl32j1cogr5npqe0depeqelds4o 6674895 6674893 2026-05-12T13:18:59Z ~2026-28279-21 259659 6674895 wikitext text/x-wiki {{zapomen|istoimensko [[Turčija|turško]] pokrajino|Črno morje, Turčija}} [[Slika:Black Sea Nasa May 25 2004.jpg|280px|thumb|Satelitska slika Črnega morja, posneta z [[NASA]] [[MODIS]]]] [[Slika:Map of the Black Sea with bathymetry and surrounding relief.svg|280px|sličica]] '''Čŕno mórje''' ({{Jezik-ru|Чёрное море}}, {{Jezik-uk|Чорне море}}, {{Jezik-bg|Черно море}}, {{Jezik-ro|Marea Neagră}}, {{Jezik-tr|Karadeniz}}, [[krimskotatarsko]] ''Qara deñiz'', [[gruzinsko]] ''Shavi Zghva'' (შავი ზღვა), mingrelsko: ''Ucha Zugha'' (ზუღა), [[Abhaščina|abhaško]] Амшын Еиқәа, [[grško]] ''Póntos Áxeinos'' (Πόντος Ἄξεινος), [[armensko]] ''Sev cov'' (Սեւ ծով), kurdsko ''Derya(ya) Reş'') je [[celina|celinsko]] [[morje]], ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje [[Evropa]], na jugu pa [[Anatolija]]. Z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] in naprej s [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] ga povezuje komaj 660 [[meter|m]] širok [[Bospor|Bosporski preliv]]. [[Krimski polotok]] na severovzhodu zapira velik [[zaliv]], imenovan [[Azovsko morje]], ki ga s Črnim morjem povezuje [[Kerški preliv]]. Severozahodni del Črnega morja zahodno od Krima je relativno najplitvejši. Črno morje meri od vzhoda proti zahodu 1130 km, od severa proti jugu pa 610&nbsp;km.<ref name="AffholderValiron2001">{{navedi knjigo |chapter=Physical Properties of Sea Water and their Distribution |title=Descriptive Physical Oceanography |author1=Affholder M. |author2=Valiron F. |publisher=CRC Press |year=2001 |pages=110–120 |isbn=9780203969274}}</ref> Njegova površina je 436.400 km² (brez Azovskega morja),<ref>{{navedi splet |title=Black Sea Geography |work=University of Delaware College of Marine Studies |url=https://www.ceoe.udel.edu/blacksea/geography/index.html |year=2003 |accessdate=5.4.2014}}</ref> največja globina pa 2212 m.<ref>{{navedi splet |title=Europa – Gateway of the European Union Website |work=Environment and Enlargement – The Black Sea: Facts and Figures |url=http://ec.europa.eu/environment/enlarg/blackseafactsfigures_en.htm |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=5.4.2014}}</ref> Zaradi pritoka številnih [[reka|rek]], med katerimi so najpomembnejše [[Donava]], [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Don (reka)|Don]], ki letno prispevajo 320&nbsp;km³ [[voda|vode]], ima Črno morje pozitivno vodno bilanco, saj [[izhlapevanje]] ne presega pritoka. Zato skozi Bospor letno izteče 300&nbsp;km³ vode v Sredozemsko morje.<ref name="Unluata90">{{navedi knjigo |author1=Ünlüata, U. |author2=Oguz T. |author3=Latif M.A. |author4=Özsoy E. |year=1990 |chapter=On the physical oceanography of the Turkish straits |title=The physical oceanography of sea straits |editor=Pratt, L.J. |publisher=Kluwer}}</ref> [[Država|Države]] ob Črnem morju so [[Turčija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]] in [[Gruzija]]. Pomembnejša [[mesto|mesta]] ob obali so: [[Istanbul]] (tudi Carigrad, nekdaj Konstantinopel in Bizanc), [[Burgas]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Konstanca (Romunija)|Konstanca]], [[Tulcea]], [[Jalta]], [[Odesa]], [[Sevastopol]], [[Batumi]], [[Trabzon]], [[Samsun]] in [[Zonguldak]]. == Hidrografija == [[Slika:Black sea catchment map.png|thumb|Povodje Črnega morja obsega skoraj tretjino Evrope]] Glavna [[hidrografija|hidrografska]] značilnost Črnega morja je ogromen pritok [[sladka voda|sladke vode]] iz njegovega obsežnega [[povodje|povodja]] in razmeroma velika količina padavin, ki močno presegata [[izhlapevanje]].<ref name="AffholderValiron2001"/> Pravimo, da ima pozitivno vodno bilanco, pri tem pa je njegova edina povezava s svetovnimi oceani ozki Bospor. Tok skozenj je dvosmeren: na površini teče manj slana voda v [[Marmarsko morje]] in naprej v Sredozemsko morje, pri dnu pa bolj slana voda v obratni smeri. Po oceni znaša količina iztoka 612 km³ na leto, vtok pa je pol manjši, 310 km³ letno.<ref name="Unluata90"/> [[Slanost]] površinskih voda je skoraj dvakrat manjša kot v oceanih, znaša med 17 [[promil|‰]] pri gladini in 22 ‰ v nekoliko večjih globinah, še bistveno manj pa pri rečnih ustjih. Normalno slana voda, ki priteka iz Sredozemlja (35 ‰), je gostejša, zato potone na dno, velika razlika pa povzroči, da se praktično ne mešata, saj niti zimska ohladitev zgornjih plasti ne zmanjša razlike dovolj.<ref name="AffholderValiron2001"/> Rezultat je ostra ločnica, t. i. [[piknoklina]], ki se nahaja med 100 in 200 m globine.<ref name="Koronkevič02">{{navedi knjigo |last=Koronkevič |first=Nikolaj |year=2002 |chapter=Rivers, lakes, inland seas, and wetlands |title=The Physical Geography of Northern Eurasia |editor-first=Maria |editor-last=Šahgedanova |publisher=Oxford University Press |pages=122–148 |isbn=9780198233848}}</ref> Ker ni znatne izmenjave [[plin]]ov z vrhnjo plastjo, [[razkroj]] organskih snovi v [[usedlina]]h porabi ves razpoložljivi kisik, že 300 metrov globoko je njegova [[koncentracija]] nična. V takšnih anoksičnih pogojih uspevajo nekateri [[ekstremofil]]ni [[mikroorganizem|mikroorganizmi]], ki izkoriščajo [[sulfat]]e ({{Chem2|SO4(2-)}}) za [[oksidacija|oksidacijo]] organskih snovi, pri čemer proizvajajo [[vodikov sulfid]] (HS) in [[ogljikov dioksid]] (CO₂).<ref name="Koronkevič02"/> Ta mešanica plinov je za višje organizme izjemno strupena, zato je Črno morje edinstven [[ekosistem]], v katerem vse [[živalstvo]] in [[rastlinstvo]] živi le v vrhnjem, približno 180 m globokem pasu. Anoksična (brez vsebnosti [[kisik]]a) spodnja plast zaradi velike globine morja predstavlja 90 % vse prostornine, s čimer je Črno morje največji anoksični morski sistem. Velike količine organskih snovi se usedajo na dno, kjer v sedimentih dosežejo koncentracijo do 20 %. Tovrstni sedimenti so znani kot [[sapropel]]. == Ekologija == Zaradi majhne slanosti so površinske vode polslan (brakičen) [[ekosistem]], ki ga poleg tega zaznamuje visok vnos hranil z rečnimi sedimenti. Letni ritem mešanja s hranili bogatih voda povzroča redno cvetenje [[fitoplankton]]a. Kljub hranilom je zaradi posebnih pogojev [[Biotska raznovrstnost|raznovrstnost]] organizmov v njem zmanjšana. Petkrat manj kot v Sredozemskem morju je bentoških [[vrsta (biologija)|vrst]], prav tako je manj vrst [[alge|alg]], [[zooplankton]]a, [[iglokožci|iglokožcev]] in drugih skupin. Predstavniki skupin, kot so [[koralnjaki]] in [[glavonožci]], v njem sploh ne morejo uspevati. [[Ribe|Rib]] je okrog 180 vrst. Ekosistem je konec 1980. let doživljal katastrofične spremembe zaradi močne [[evtrofikacija|evtrofikacije]] in naselitve [[invazivna vrsta|invazivnih]] [[rebrače|rebrač]] iz rodu ''Mnemiopsis'', vendar se stanje od takrat počasi izboljšuje.<ref>{{navedi revijo |last=Kideys |first=Ahmet E. |year=2002 |title=Fall and Rise of the Black Sea Ecosystem |journal=[[Science]] |volume=297 |issue=5586 |pages=1482–1484 |doi=10.1126/science.1073002}}</ref> Po drugi strani iz Črnega morja izvirajo školjka [[potujoča trikotničarka]], [[krap]] in [[glavoči|glavoč]] vrste ''Neogobius melanostomus'', ki so invazivni drugje. == Izkoriščanje == [[Slika:RIAN archive 166989 Sochi.jpg|thumb|Rusko letoviško naselje [[Soči, Rusija|Soči]] na severni obali Črnega morja]] Črno morje je bilo že v [[antika|antiki]] pomembno prometno križišče, kjer so se križale pomorske poti med [[Balkan]]om na zahodu, Evrazijskimi stepami na severu, [[Kavkaz]]om in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] na vzhodu ter Malo Azijo in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] na jugu. Še danes ima velik strateški pomen, predvsem za Rusijo, ki ima v njem vojaško floto. Prehod v Sredozemsko morje v celoti nadzira Turčija, ki ga ima pravico zapreti po lastni presoji. Zaradi prekomernega [[ribolov]]a so sredi 20. stoletja propadle [[populacija (ekologija)|populacije]] velikih plenilskih rib. Industrija se je zato preusmerila na manjše, kot so [[inčuni]] in [[papalina]], nakar so v 1980. in 1990. letih praktično izginile tudi te. Ulov se je zmanjšal na desetino, posledično je bil prizadet tudi celoten ekosistem.<ref>{{navedi revijo |first1=Temel |last1=Oguz |first2=Ekin |last2=Akoglu |first3=Baris |last3=Salihoglu |year=2012 |title=Current state of overfishing and its regional differences in the Black Sea |url=http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |journal=Ocean & Coastal Management |volume=58 |pages=47–56 |doi=10.1016/j.ocecoaman.2011.12.013 |access-date=2014-03-17 |archive-date=2014-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140317214544/http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |url-status=dead }}</ref> Po koncu [[hladna vojna|hladne vojne]] se je pričel razvijati [[turizem]] in postal ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog v regiji. == Zgodovina == Obstajajo dokazi, da je bila gladina Črnega morja nekoč precej nižja. Povezava s Sredozemljem ni obstajala in morje je bilo pravzaprav [[jezero]]. Morski [[arheolog]] Robert Ballard je ob turški črnomorski obali našel nekdanjo obalo z lupinami sladkovodnih [[polž]]ev, potopljenimi rečnimi dolinami in obdelanimi kosi [[les]]a pod gladino, približno 100 m od obale. Antično ime ''Pontus Euxinus'' so skovali [[antična Grčija|grški]] morjeplovci zaradi temnejše barve morja v primerjavi s Sredozemskim. Vidljivost v Črnem morju je v povprečju le 5 m, medtem ko je v Sredozemskem morju prek 30 m. Dežela vzhodno od Črnega morja, [[Kolhida]] (današnja [[Gruzija]]) je Grkom pomenila mejo znanega sveta. === Črno morje in vesoljni potop === Leta 1997 sta William Ryan in Water Pitman z [[Univerza Columbia|Univerze Columbia]] objavila dokaze o tem, da je okoli leta 5600 pr. n. št. prišlo v območju Črnega morja do velike [[poplava|poplave]], ko je skozi Bospor vanj vdrla morska voda. V času [[ledena doba|ledene dobe]] so Rusijo prekrivali veliki [[ledenik]]i, [[morska gladina|gladina]] [[ocean]]ov pa je upadla. Voda, nastala s [[taljenje]]m ledenikov, je ustvarila ogromna sladkovodna [[jezero|jezera]] na območju današnjega Črnega morja in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Z zmanjševanjem ledenikov se je dotok sladke vode začel zmanjševati, gladini teh jezer pa sta upadli, medtem ko so po drugi strani začele naraščati gladine oceanov. To je okrog leta 5600 pr. n. št. privedlo do tega, da se je Mediteransko morje v Bosporju prelilo prek skalnega pragu. Ryan in Pitman opisujeta: [[Slika:Black-sea-hist.png|thumb|300px|right|Črno morje pred 7600 leti in danes]] : »Vsak dan je priteklo deset kubičnih milj (42 km³) vode, dvestokrat več, kot se jo prelije prek [[Niagarski slapovi|Niagarskih slapov]] ... Razburkan Bosporski kanal je od tolikšnega vodovja grmel ves čas poplave, približno tristo dni.« Vdor slane vode v zaprto sladkovodno jezero je dvignil njegovo gladino za prek 100 metrov in poplavil 155.000&nbsp;km² kopnega, s čimer se je Črno morje razširilo proti severu in vzhodu?. Preseljevanje zgodnjih poljedelskih ljudstev je povezano s širjenjem poljedelstva v severni in zahodni Evropi. Poplavljenje Črnomorskega bazena so predlagali tudi kot osnovo za [[Sveto pismo|svetopisemsko]] legendo o [[vesoljni potop|vesoljnem potopu]]. Nasprotniki te teorije prihajajo predvsem iz vrst tistih, ki iščejo natančnejšo povezavo s knjigo [[1. Mojzesova knjiga|Geneze]] (glej tudi [[Noetova barka]] in [[Ararat]]), ter tistih, ki iščejo zvezo z vdorom vode v spodnjo dolino rek [[Evfrat]] in [[Tigris]] v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ki je ustvarila [[Perzijski zaliv]]. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * William Ryan in Walter Pitman, ''Noetova poplava'' (''Noah's Flood''), 1999, ISBN 0-684-85920-3 == Glej tudi == * [[Črno morje, Turčija|Črno morje]], istoimenska regija Turčije * [[Rdeče morje]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Чорне море - Чёрное море - Karadeniz - Marea Neagră|Black Sea|Črno morje}} {{wikislovar}} * [http://www.blacksea-online.org/default.aspx Črnomorska organizacija za integracijo in trajnostni razvoj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140317211629/http://www.blacksea-online.org/default.aspx |date=2014-03-17 }} {{koord|44|N|35|E|type:waterbody_scale:8000000 |display=title}} [[Kategorija:Črno morje|*]] [[Kategorija:Geografija Azije]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} 72uek0ixwkf5u709u9ouclnfvp4n3xi 6674898 6674895 2026-05-12T13:29:34Z ~2026-28279-21 259659 6674898 wikitext text/x-wiki {{zapomen|istoimensko [[Turčija|turško]] pokrajino|Črno morje, Turčija}} [[Slika:Black Sea Nasa May 25 2004.jpg|280px|thumb|Satelitska slika Črnega morja, posneta z [[NASA]] [[MODIS]]]] [[Slika:Map of the Black Sea with bathymetry and surrounding relief.svg|280px|sličica]] '''Čŕno mórje''' ({{Jezik-ru|Чёрное море}}, {{Jezik-uk|Чорне море}}, {{Jezik-bg|Черно море}}, {{Jezik-ro|Marea Neagră}}, {{Jezik-tr|Karadeniz}}, [[krimskotatarsko]] ''Qara deñiz'', [[gruzinsko]] ''Shavi Zghva'' (შავი ზღვა), mingrelsko: ''Ucha Zugha'' (ზუღა), [[Abhaščina|abhaško]] Амшын Еиқәа, [[grško]] ''Póntos Áxeinos'' (Πόντος Ἄξεινος), [[armensko]] ''Sev cov'' (Սեւ ծով), kurdsko ''Derya(ya) Reş'') je [[celina|celinsko]] [[morje]], ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje [[Evropa]], na jugu pa [[Anatolija]]. Z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] in naprej s [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] ga povezuje komaj 660 [[meter|m]] širok [[Bospor|Bosporski preliv]]. [[Krimski polotok]] na severovzhodu zapira velik plitev [[zaliv]], imenovan [[Azovsko morje]], ki ga s Črnim morjem povezuje [[Kerški preliv]]. Severozahodni del Črnega morja zahodno od Krima je relativno najplitvejši. Črno morje meri od vzhoda proti zahodu 1130 km, od severa proti jugu pa 610&nbsp;km.<ref name="AffholderValiron2001">{{navedi knjigo |chapter=Physical Properties of Sea Water and their Distribution |title=Descriptive Physical Oceanography |author1=Affholder M. |author2=Valiron F. |publisher=CRC Press |year=2001 |pages=110–120 |isbn=9780203969274}}</ref> Njegova površina je 436.400 km² (brez Azovskega morja),<ref>{{navedi splet |title=Black Sea Geography |work=University of Delaware College of Marine Studies |url=https://www.ceoe.udel.edu/blacksea/geography/index.html |year=2003 |accessdate=5.4.2014}}</ref> največja globina pa 2212 m.<ref>{{navedi splet |title=Europa – Gateway of the European Union Website |work=Environment and Enlargement – The Black Sea: Facts and Figures |url=http://ec.europa.eu/environment/enlarg/blackseafactsfigures_en.htm |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=5.4.2014}}</ref> Zaradi pritoka številnih [[reka|rek]], med katerimi so najpomembnejše [[Donava]], [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Don (reka)|Don]], ki letno prispevajo 320&nbsp;km³ [[voda|vode]], ima Črno morje pozitivno vodno bilanco, saj [[izhlapevanje]] ne presega pritoka. Zato skozi Bospor letno izteče 300&nbsp;km³ vode v Sredozemsko morje.<ref name="Unluata90">{{navedi knjigo |author1=Ünlüata, U. |author2=Oguz T. |author3=Latif M.A. |author4=Özsoy E. |year=1990 |chapter=On the physical oceanography of the Turkish straits |title=The physical oceanography of sea straits |editor=Pratt, L.J. |publisher=Kluwer}}</ref> [[Država|Države]] ob Črnem morju so [[Turčija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]] in [[Gruzija]]. Pomembnejša [[mesto|mesta]] ob obali so: [[Istanbul]] (tudi Carigrad, nekdaj Konstantinopel in Bizanc), [[Burgas]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Konstanca (Romunija)|Konstanca]], [[Tulcea]], [[Jalta]], [[Odesa]], [[Sevastopol]], [[Batumi]], [[Trabzon]], [[Samsun]] in [[Zonguldak]]. == Hidrografija == [[Slika:Black sea catchment map.png|thumb|Povodje Črnega morja obsega skoraj tretjino Evrope]] Glavna [[hidrografija|hidrografska]] značilnost Črnega morja je ogromen pritok [[sladka voda|sladke vode]] iz njegovega obsežnega [[povodje|povodja]] in razmeroma velika količina padavin, ki močno presegata [[izhlapevanje]].<ref name="AffholderValiron2001"/> Pravimo, da ima pozitivno vodno bilanco, pri tem pa je njegova edina povezava s svetovnimi oceani ozki Bospor. Tok skozenj je dvosmeren: na površini teče manj slana voda v [[Marmarsko morje]] in naprej v Sredozemsko morje, pri dnu pa bolj slana voda v obratni smeri. Po oceni znaša količina iztoka 612 km³ na leto, vtok pa je pol manjši, 310 km³ letno.<ref name="Unluata90"/> [[Slanost]] površinskih voda je skoraj dvakrat manjša kot v oceanih, znaša med 17 [[promil|‰]] pri gladini in 22 ‰ v nekoliko večjih globinah, še bistveno manj pa pri rečnih ustjih. Normalno slana voda, ki priteka iz Sredozemlja (35 ‰), je gostejša, zato potone na dno, velika razlika pa povzroči, da se praktično ne mešata, saj niti zimska ohladitev zgornjih plasti ne zmanjša razlike dovolj.<ref name="AffholderValiron2001"/> Rezultat je ostra ločnica, t. i. [[piknoklina]], ki se nahaja med 100 in 200 m globine.<ref name="Koronkevič02">{{navedi knjigo |last=Koronkevič |first=Nikolaj |year=2002 |chapter=Rivers, lakes, inland seas, and wetlands |title=The Physical Geography of Northern Eurasia |editor-first=Maria |editor-last=Šahgedanova |publisher=Oxford University Press |pages=122–148 |isbn=9780198233848}}</ref> Ker ni znatne izmenjave [[plin]]ov z vrhnjo plastjo, [[razkroj]] organskih snovi v [[usedlina]]h porabi ves razpoložljivi kisik, že 300 metrov globoko je njegova [[koncentracija]] nična. V takšnih anoksičnih pogojih uspevajo nekateri [[ekstremofil]]ni [[mikroorganizem|mikroorganizmi]], ki izkoriščajo [[sulfat]]e ({{Chem2|SO4(2-)}}) za [[oksidacija|oksidacijo]] organskih snovi, pri čemer proizvajajo [[vodikov sulfid]] (HS) in [[ogljikov dioksid]] (CO₂).<ref name="Koronkevič02"/> Ta mešanica plinov je za višje organizme izjemno strupena, zato je Črno morje edinstven [[ekosistem]], v katerem vse [[živalstvo]] in [[rastlinstvo]] živi le v vrhnjem, približno 180 m globokem pasu. Anoksična (brez vsebnosti [[kisik]]a) spodnja plast zaradi velike globine morja predstavlja 90 % vse prostornine, s čimer je Črno morje največji anoksični morski sistem. Velike količine organskih snovi se usedajo na dno, kjer v sedimentih dosežejo koncentracijo do 20 %. Tovrstni sedimenti so znani kot [[sapropel]]. == Ekologija == Zaradi majhne slanosti so površinske vode polslan (brakičen) [[ekosistem]], ki ga poleg tega zaznamuje visok vnos hranil z rečnimi sedimenti. Letni ritem mešanja s hranili bogatih voda povzroča redno cvetenje [[fitoplankton]]a. Kljub hranilom je zaradi posebnih pogojev [[Biotska raznovrstnost|raznovrstnost]] organizmov v njem zmanjšana. Petkrat manj kot v Sredozemskem morju je bentoških [[vrsta (biologija)|vrst]], prav tako je manj vrst [[alge|alg]], [[zooplankton]]a, [[iglokožci|iglokožcev]] in drugih skupin. Predstavniki skupin, kot so [[koralnjaki]] in [[glavonožci]], v njem sploh ne morejo uspevati. [[Ribe|Rib]] je okrog 180 vrst. Ekosistem je konec 1980. let doživljal katastrofične spremembe zaradi močne [[evtrofikacija|evtrofikacije]] in naselitve [[invazivna vrsta|invazivnih]] [[rebrače|rebrač]] iz rodu ''Mnemiopsis'', vendar se stanje od takrat počasi izboljšuje.<ref>{{navedi revijo |last=Kideys |first=Ahmet E. |year=2002 |title=Fall and Rise of the Black Sea Ecosystem |journal=[[Science]] |volume=297 |issue=5586 |pages=1482–1484 |doi=10.1126/science.1073002}}</ref> Po drugi strani iz Črnega morja izvirajo školjka [[potujoča trikotničarka]], [[krap]] in [[glavoči|glavoč]] vrste ''Neogobius melanostomus'', ki so invazivni drugje. == Izkoriščanje == [[Slika:RIAN archive 166989 Sochi.jpg|thumb|Rusko letoviško naselje [[Soči, Rusija|Soči]] na severni obali Črnega morja]] Črno morje je bilo že v [[antika|antiki]] pomembno prometno križišče, kjer so se križale pomorske poti med [[Balkan]]om na zahodu, Evrazijskimi stepami na severu, [[Kavkaz]]om in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] na vzhodu ter Malo Azijo in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] na jugu. Še danes ima velik strateški pomen, predvsem za Rusijo, ki ima v njem vojaško floto. Prehod v Sredozemsko morje v celoti nadzira Turčija, ki ga ima pravico zapreti po lastni presoji. Zaradi prekomernega [[ribolov]]a so sredi 20. stoletja propadle [[populacija (ekologija)|populacije]] velikih plenilskih rib. Industrija se je zato preusmerila na manjše, kot so [[inčuni]] in [[papalina]], nakar so v 1980. in 1990. letih praktično izginile tudi te. Ulov se je zmanjšal na desetino, posledično je bil prizadet tudi celoten ekosistem.<ref>{{navedi revijo |first1=Temel |last1=Oguz |first2=Ekin |last2=Akoglu |first3=Baris |last3=Salihoglu |year=2012 |title=Current state of overfishing and its regional differences in the Black Sea |url=http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |journal=Ocean & Coastal Management |volume=58 |pages=47–56 |doi=10.1016/j.ocecoaman.2011.12.013 |access-date=2014-03-17 |archive-date=2014-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140317214544/http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |url-status=dead }}</ref> Po koncu [[hladna vojna|hladne vojne]] se je pričel razvijati [[turizem]] in postal ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog v regiji. == Zgodovina == Obstajajo dokazi, da je bila gladina Črnega morja nekoč precej nižja. Povezava s Sredozemljem ni obstajala in morje je bilo pravzaprav [[jezero]]. Morski [[arheolog]] Robert Ballard je ob turški črnomorski obali našel nekdanjo obalo z lupinami sladkovodnih [[polž]]ev, potopljenimi rečnimi dolinami in obdelanimi kosi [[les]]a pod gladino, približno 100 m od obale. Antično ime ''Pontus Euxinus'' so skovali [[antična Grčija|grški]] morjeplovci zaradi temnejše barve morja v primerjavi s Sredozemskim. Vidljivost v Črnem morju je v povprečju le 5 m, medtem ko je v Sredozemskem morju prek 30 m. Dežela vzhodno od Črnega morja, [[Kolhida]] (današnja [[Gruzija]]) je Grkom pomenila mejo znanega sveta. === Črno morje in vesoljni potop === Leta 1997 sta William Ryan in Water Pitman z [[Univerza Columbia|Univerze Columbia]] objavila dokaze o tem, da je okoli leta 5600 pr. n. št. prišlo v območju Črnega morja do velike [[poplava|poplave]], ko je skozi Bospor vanj vdrla morska voda. V času [[ledena doba|ledene dobe]] so Rusijo prekrivali veliki [[ledenik]]i, [[morska gladina|gladina]] [[ocean]]ov pa je upadla. Voda, nastala s [[taljenje]]m ledenikov, je ustvarila ogromna sladkovodna [[jezero|jezera]] na območju današnjega Črnega morja in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Z zmanjševanjem ledenikov se je dotok sladke vode začel zmanjševati, gladini teh jezer pa sta upadli, medtem ko so po drugi strani začele naraščati gladine oceanov. To je okrog leta 5600 pr. n. št. privedlo do tega, da se je Mediteransko morje v Bosporju prelilo prek skalnega pragu. Ryan in Pitman opisujeta: [[Slika:Black-sea-hist.png|thumb|300px|right|Črno morje pred 7600 leti in danes]] : »Vsak dan je priteklo deset kubičnih milj (42 km³) vode, dvestokrat več, kot se jo prelije prek [[Niagarski slapovi|Niagarskih slapov]] ... Razburkan Bosporski kanal je od tolikšnega vodovja grmel ves čas poplave, približno tristo dni.« Vdor slane vode v zaprto sladkovodno jezero je dvignil njegovo gladino za prek 100 metrov in poplavil 155.000&nbsp;km² kopnega, s čimer se je Črno morje razširilo proti severu in vzhodu?. Preseljevanje zgodnjih poljedelskih ljudstev je povezano s širjenjem poljedelstva v severni in zahodni Evropi. Poplavljenje Črnomorskega bazena so predlagali tudi kot osnovo za [[Sveto pismo|svetopisemsko]] legendo o [[vesoljni potop|vesoljnem potopu]]. Nasprotniki te teorije prihajajo predvsem iz vrst tistih, ki iščejo natančnejšo povezavo s knjigo [[1. Mojzesova knjiga|Geneze]] (glej tudi [[Noetova barka]] in [[Ararat]]), ter tistih, ki iščejo zvezo z vdorom vode v spodnjo dolino rek [[Evfrat]] in [[Tigris]] v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ki je ustvarila [[Perzijski zaliv]]. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * William Ryan in Walter Pitman, ''Noetova poplava'' (''Noah's Flood''), 1999, ISBN 0-684-85920-3 == Glej tudi == * [[Črno morje, Turčija|Črno morje]], istoimenska regija Turčije * [[Rdeče morje]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Чорне море - Чёрное море - Karadeniz - Marea Neagră|Black Sea|Črno morje}} {{wikislovar}} * [http://www.blacksea-online.org/default.aspx Črnomorska organizacija za integracijo in trajnostni razvoj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140317211629/http://www.blacksea-online.org/default.aspx |date=2014-03-17 }} {{koord|44|N|35|E|type:waterbody_scale:8000000 |display=title}} [[Kategorija:Črno morje|*]] [[Kategorija:Geografija Azije]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} c95ymjb1dh2pjvu4wz3l8nzbn3bnbwh 6674900 6674898 2026-05-12T13:31:06Z ~2026-28279-21 259659 6674900 wikitext text/x-wiki {{zapomen|istoimensko [[Turčija|turško]] pokrajino|Črno morje, Turčija}} [[Slika:Black Sea Nasa May 25 2004.jpg|280px|thumb|Satelitska slika Črnega morja, posneta z [[NASA]] [[MODIS]]]] [[Slika:Map of the Black Sea with bathymetry and surrounding relief.svg|280px|sličica]] '''Čŕno mórje''' ({{Jezik-ru|Чёрное море}}, {{Jezik-uk|Чорне море}}, {{Jezik-bg|Черно море}}, {{Jezik-ro|Marea Neagră}}, {{Jezik-tr|Karadeniz}}, [[krimskotatarsko]] ''Qara deñiz'', [[gruzinsko]] ''Shavi Zghva'' (შავი ზღვა), mingrelsko: ''Ucha Zugha'' (ზუღა), [[Abhaščina|abhaško]] Амшын Еиқәа, [[grško]] ''Póntos Áxeinos'' (Πόντος Ἄξεινος), [[armensko]] ''Sev cov'' (Սեւ ծով), [[kurdsko]] ''Derya(ya) Reş'') je [[celina|celinsko]] [[morje]], ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje [[Evropa]], na jugu pa [[Anatolija]]. Z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] in naprej s [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] ga povezuje komaj 660 [[meter|m]] širok [[Bospor|Bosporski preliv]]. [[Krimski polotok]] na severovzhodu zapira velik plitev [[zaliv]], imenovan [[Azovsko morje]], ki ga s Črnim morjem povezuje [[Kerški preliv]]. Severozahodni del Črnega morja zahodno od Krima je relativno najplitvejši. Črno morje meri od vzhoda proti zahodu 1130 km, od severa proti jugu pa 610&nbsp;km.<ref name="AffholderValiron2001">{{navedi knjigo |chapter=Physical Properties of Sea Water and their Distribution |title=Descriptive Physical Oceanography |author1=Affholder M. |author2=Valiron F. |publisher=CRC Press |year=2001 |pages=110–120 |isbn=9780203969274}}</ref> Njegova površina je 436.400 km² (brez Azovskega morja),<ref>{{navedi splet |title=Black Sea Geography |work=University of Delaware College of Marine Studies |url=https://www.ceoe.udel.edu/blacksea/geography/index.html |year=2003 |accessdate=5.4.2014}}</ref> največja globina pa 2212 m.<ref>{{navedi splet |title=Europa – Gateway of the European Union Website |work=Environment and Enlargement – The Black Sea: Facts and Figures |url=http://ec.europa.eu/environment/enlarg/blackseafactsfigures_en.htm |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=5.4.2014}}</ref> Zaradi pritoka številnih [[reka|rek]], med katerimi so najpomembnejše [[Donava]], [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Don (reka)|Don]], ki letno prispevajo 320&nbsp;km³ [[voda|vode]], ima Črno morje pozitivno vodno bilanco, saj [[izhlapevanje]] ne presega pritoka. Zato skozi Bospor letno izteče 300&nbsp;km³ vode v Sredozemsko morje.<ref name="Unluata90">{{navedi knjigo |author1=Ünlüata, U. |author2=Oguz T. |author3=Latif M.A. |author4=Özsoy E. |year=1990 |chapter=On the physical oceanography of the Turkish straits |title=The physical oceanography of sea straits |editor=Pratt, L.J. |publisher=Kluwer}}</ref> [[Država|Države]] ob Črnem morju so [[Turčija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]] in [[Gruzija]]. Pomembnejša [[mesto|mesta]] ob obali so: [[Istanbul]] (tudi Carigrad, nekdaj Konstantinopel in Bizanc), [[Burgas]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Konstanca (Romunija)|Konstanca]], [[Tulcea]], [[Jalta]], [[Odesa]], [[Sevastopol]], [[Batumi]], [[Trabzon]], [[Samsun]] in [[Zonguldak]]. == Hidrografija == [[Slika:Black sea catchment map.png|thumb|Povodje Črnega morja obsega skoraj tretjino Evrope]] Glavna [[hidrografija|hidrografska]] značilnost Črnega morja je ogromen pritok [[sladka voda|sladke vode]] iz njegovega obsežnega [[povodje|povodja]] in razmeroma velika količina padavin, ki močno presegata [[izhlapevanje]].<ref name="AffholderValiron2001"/> Pravimo, da ima pozitivno vodno bilanco, pri tem pa je njegova edina povezava s svetovnimi oceani ozki Bospor. Tok skozenj je dvosmeren: na površini teče manj slana voda v [[Marmarsko morje]] in naprej v Sredozemsko morje, pri dnu pa bolj slana voda v obratni smeri. Po oceni znaša količina iztoka 612 km³ na leto, vtok pa je pol manjši, 310 km³ letno.<ref name="Unluata90"/> [[Slanost]] površinskih voda je skoraj dvakrat manjša kot v oceanih, znaša med 17 [[promil|‰]] pri gladini in 22 ‰ v nekoliko večjih globinah, še bistveno manj pa pri rečnih ustjih. Normalno slana voda, ki priteka iz Sredozemlja (35 ‰), je gostejša, zato potone na dno, velika razlika pa povzroči, da se praktično ne mešata, saj niti zimska ohladitev zgornjih plasti ne zmanjša razlike dovolj.<ref name="AffholderValiron2001"/> Rezultat je ostra ločnica, t. i. [[piknoklina]], ki se nahaja med 100 in 200 m globine.<ref name="Koronkevič02">{{navedi knjigo |last=Koronkevič |first=Nikolaj |year=2002 |chapter=Rivers, lakes, inland seas, and wetlands |title=The Physical Geography of Northern Eurasia |editor-first=Maria |editor-last=Šahgedanova |publisher=Oxford University Press |pages=122–148 |isbn=9780198233848}}</ref> Ker ni znatne izmenjave [[plin]]ov z vrhnjo plastjo, [[razkroj]] organskih snovi v [[usedlina]]h porabi ves razpoložljivi kisik, že 300 metrov globoko je njegova [[koncentracija]] nična. V takšnih anoksičnih pogojih uspevajo nekateri [[ekstremofil]]ni [[mikroorganizem|mikroorganizmi]], ki izkoriščajo [[sulfat]]e ({{Chem2|SO4(2-)}}) za [[oksidacija|oksidacijo]] organskih snovi, pri čemer proizvajajo [[vodikov sulfid]] (HS) in [[ogljikov dioksid]] (CO₂).<ref name="Koronkevič02"/> Ta mešanica plinov je za višje organizme izjemno strupena, zato je Črno morje edinstven [[ekosistem]], v katerem vse [[živalstvo]] in [[rastlinstvo]] živi le v vrhnjem, približno 180 m globokem pasu. Anoksična (brez vsebnosti [[kisik]]a) spodnja plast zaradi velike globine morja predstavlja 90 % vse prostornine, s čimer je Črno morje največji anoksični morski sistem. Velike količine organskih snovi se usedajo na dno, kjer v sedimentih dosežejo koncentracijo do 20 %. Tovrstni sedimenti so znani kot [[sapropel]]. == Ekologija == Zaradi majhne slanosti so površinske vode polslan (brakičen) [[ekosistem]], ki ga poleg tega zaznamuje visok vnos hranil z rečnimi sedimenti. Letni ritem mešanja s hranili bogatih voda povzroča redno cvetenje [[fitoplankton]]a. Kljub hranilom je zaradi posebnih pogojev [[Biotska raznovrstnost|raznovrstnost]] organizmov v njem zmanjšana. Petkrat manj kot v Sredozemskem morju je bentoških [[vrsta (biologija)|vrst]], prav tako je manj vrst [[alge|alg]], [[zooplankton]]a, [[iglokožci|iglokožcev]] in drugih skupin. Predstavniki skupin, kot so [[koralnjaki]] in [[glavonožci]], v njem sploh ne morejo uspevati. [[Ribe|Rib]] je okrog 180 vrst. Ekosistem je konec 1980. let doživljal katastrofične spremembe zaradi močne [[evtrofikacija|evtrofikacije]] in naselitve [[invazivna vrsta|invazivnih]] [[rebrače|rebrač]] iz rodu ''Mnemiopsis'', vendar se stanje od takrat počasi izboljšuje.<ref>{{navedi revijo |last=Kideys |first=Ahmet E. |year=2002 |title=Fall and Rise of the Black Sea Ecosystem |journal=[[Science]] |volume=297 |issue=5586 |pages=1482–1484 |doi=10.1126/science.1073002}}</ref> Po drugi strani iz Črnega morja izvirajo školjka [[potujoča trikotničarka]], [[krap]] in [[glavoči|glavoč]] vrste ''Neogobius melanostomus'', ki so invazivni drugje. == Izkoriščanje == [[Slika:RIAN archive 166989 Sochi.jpg|thumb|Rusko letoviško naselje [[Soči, Rusija|Soči]] na severni obali Črnega morja]] Črno morje je bilo že v [[antika|antiki]] pomembno prometno križišče, kjer so se križale pomorske poti med [[Balkan]]om na zahodu, Evrazijskimi stepami na severu, [[Kavkaz]]om in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] na vzhodu ter Malo Azijo in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] na jugu. Še danes ima velik strateški pomen, predvsem za Rusijo, ki ima v njem vojaško floto. Prehod v Sredozemsko morje v celoti nadzira Turčija, ki ga ima pravico zapreti po lastni presoji. Zaradi prekomernega [[ribolov]]a so sredi 20. stoletja propadle [[populacija (ekologija)|populacije]] velikih plenilskih rib. Industrija se je zato preusmerila na manjše, kot so [[inčuni]] in [[papalina]], nakar so v 1980. in 1990. letih praktično izginile tudi te. Ulov se je zmanjšal na desetino, posledično je bil prizadet tudi celoten ekosistem.<ref>{{navedi revijo |first1=Temel |last1=Oguz |first2=Ekin |last2=Akoglu |first3=Baris |last3=Salihoglu |year=2012 |title=Current state of overfishing and its regional differences in the Black Sea |url=http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |journal=Ocean & Coastal Management |volume=58 |pages=47–56 |doi=10.1016/j.ocecoaman.2011.12.013 |access-date=2014-03-17 |archive-date=2014-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140317214544/http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |url-status=dead }}</ref> Po koncu [[hladna vojna|hladne vojne]] se je pričel razvijati [[turizem]] in postal ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog v regiji. == Zgodovina == Obstajajo dokazi, da je bila gladina Črnega morja nekoč precej nižja. Povezava s Sredozemljem ni obstajala in morje je bilo pravzaprav [[jezero]]. Morski [[arheolog]] Robert Ballard je ob turški črnomorski obali našel nekdanjo obalo z lupinami sladkovodnih [[polž]]ev, potopljenimi rečnimi dolinami in obdelanimi kosi [[les]]a pod gladino, približno 100 m od obale. Antično ime ''Pontus Euxinus'' so skovali [[antična Grčija|grški]] morjeplovci zaradi temnejše barve morja v primerjavi s Sredozemskim. Vidljivost v Črnem morju je v povprečju le 5 m, medtem ko je v Sredozemskem morju prek 30 m. Dežela vzhodno od Črnega morja, [[Kolhida]] (današnja [[Gruzija]]) je Grkom pomenila mejo znanega sveta. === Črno morje in vesoljni potop === Leta 1997 sta William Ryan in Water Pitman z [[Univerza Columbia|Univerze Columbia]] objavila dokaze o tem, da je okoli leta 5600 pr. n. št. prišlo v območju Črnega morja do velike [[poplava|poplave]], ko je skozi Bospor vanj vdrla morska voda. V času [[ledena doba|ledene dobe]] so Rusijo prekrivali veliki [[ledenik]]i, [[morska gladina|gladina]] [[ocean]]ov pa je upadla. Voda, nastala s [[taljenje]]m ledenikov, je ustvarila ogromna sladkovodna [[jezero|jezera]] na območju današnjega Črnega morja in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Z zmanjševanjem ledenikov se je dotok sladke vode začel zmanjševati, gladini teh jezer pa sta upadli, medtem ko so po drugi strani začele naraščati gladine oceanov. To je okrog leta 5600 pr. n. št. privedlo do tega, da se je Mediteransko morje v Bosporju prelilo prek skalnega pragu. Ryan in Pitman opisujeta: [[Slika:Black-sea-hist.png|thumb|300px|right|Črno morje pred 7600 leti in danes]] : »Vsak dan je priteklo deset kubičnih milj (42 km³) vode, dvestokrat več, kot se jo prelije prek [[Niagarski slapovi|Niagarskih slapov]] ... Razburkan Bosporski kanal je od tolikšnega vodovja grmel ves čas poplave, približno tristo dni.« Vdor slane vode v zaprto sladkovodno jezero je dvignil njegovo gladino za prek 100 metrov in poplavil 155.000&nbsp;km² kopnega, s čimer se je Črno morje razširilo proti severu in vzhodu?. Preseljevanje zgodnjih poljedelskih ljudstev je povezano s širjenjem poljedelstva v severni in zahodni Evropi. Poplavljenje Črnomorskega bazena so predlagali tudi kot osnovo za [[Sveto pismo|svetopisemsko]] legendo o [[vesoljni potop|vesoljnem potopu]]. Nasprotniki te teorije prihajajo predvsem iz vrst tistih, ki iščejo natančnejšo povezavo s knjigo [[1. Mojzesova knjiga|Geneze]] (glej tudi [[Noetova barka]] in [[Ararat]]), ter tistih, ki iščejo zvezo z vdorom vode v spodnjo dolino rek [[Evfrat]] in [[Tigris]] v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ki je ustvarila [[Perzijski zaliv]]. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * William Ryan in Walter Pitman, ''Noetova poplava'' (''Noah's Flood''), 1999, ISBN 0-684-85920-3 == Glej tudi == * [[Črno morje, Turčija|Črno morje]], istoimenska regija Turčije * [[Rdeče morje]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Чорне море - Чёрное море - Karadeniz - Marea Neagră|Black Sea|Črno morje}} {{wikislovar}} * [http://www.blacksea-online.org/default.aspx Črnomorska organizacija za integracijo in trajnostni razvoj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140317211629/http://www.blacksea-online.org/default.aspx |date=2014-03-17 }} {{koord|44|N|35|E|type:waterbody_scale:8000000 |display=title}} [[Kategorija:Črno morje|*]] [[Kategorija:Geografija Azije]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} 6s6f3w9rabnyjp2rzgx3al0g757v5n0 6674923 6674900 2026-05-12T13:57:13Z A09 188929 /* vrh */ pp lang 6674923 wikitext text/x-wiki {{zapomen|istoimensko [[Turčija|turško]] pokrajino|Črno morje, Turčija}} [[Slika:Black Sea Nasa May 25 2004.jpg|280px|thumb|Satelitska slika Črnega morja, posneta z [[NASA]] [[MODIS]]]] [[Slika:Map of the Black Sea with bathymetry and surrounding relief.svg|280px|sličica]] '''Čŕno mórje''' ({{Jezik-ru|Чёрное море}}, {{Jezik-uk|Чорне море}}, {{Jezik-bg|Черно море}}, {{Jezik-ro|Marea Neagră}}, {{Jezik-tr|Karadeniz}}, {{jezik-crh|Qara deñiz}}, {{jezik-ka|შავი ზღვა|Shavi Zghva}}, {{langx|xmf|ზუღა|Ucha Zugha}}, {{jezik-ab|Амшын Еиқәа}}, {{jezik-el|Πόντος Ἄξεινος|Póntos Áxeinos}}, {{Jezik-hy|Սեւ ծով|Sev cov}}, {{jezik-ku|Derya(ya) Reş}}) je [[celina|celinsko]] [[morje]], ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje [[Evropa]], na jugu pa [[Anatolija]]. Z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] in naprej s [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] ga povezuje komaj 660 [[meter|m]] širok [[Bospor|Bosporski preliv]]. [[Krimski polotok]] na severovzhodu zapira velik plitev [[zaliv]], imenovan [[Azovsko morje]], ki ga s Črnim morjem povezuje [[Kerški preliv]]. Severozahodni del Črnega morja zahodno od Krima je relativno najplitvejši. Črno morje meri od vzhoda proti zahodu 1130 km, od severa proti jugu pa 610&nbsp;km.<ref name="AffholderValiron2001">{{navedi knjigo |chapter=Physical Properties of Sea Water and their Distribution |title=Descriptive Physical Oceanography |author1=Affholder M. |author2=Valiron F. |publisher=CRC Press |year=2001 |pages=110–120 |isbn=9780203969274}}</ref> Njegova površina je 436.400 km² (brez Azovskega morja),<ref>{{navedi splet |title=Black Sea Geography |work=University of Delaware College of Marine Studies |url=https://www.ceoe.udel.edu/blacksea/geography/index.html |year=2003 |accessdate=5.4.2014}}</ref> največja globina pa 2212 m.<ref>{{navedi splet |title=Europa – Gateway of the European Union Website |work=Environment and Enlargement – The Black Sea: Facts and Figures |url=http://ec.europa.eu/environment/enlarg/blackseafactsfigures_en.htm |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=5.4.2014}}</ref> Zaradi pritoka številnih [[reka|rek]], med katerimi so najpomembnejše [[Donava]], [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Don (reka)|Don]], ki letno prispevajo 320&nbsp;km³ [[voda|vode]], ima Črno morje pozitivno vodno bilanco, saj [[izhlapevanje]] ne presega pritoka. Zato skozi Bospor letno izteče 300&nbsp;km³ vode v Sredozemsko morje.<ref name="Unluata90">{{navedi knjigo |author1=Ünlüata, U. |author2=Oguz T. |author3=Latif M.A. |author4=Özsoy E. |year=1990 |chapter=On the physical oceanography of the Turkish straits |title=The physical oceanography of sea straits |editor=Pratt, L.J. |publisher=Kluwer}}</ref> [[Država|Države]] ob Črnem morju so [[Turčija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]] in [[Gruzija]]. Pomembnejša [[mesto|mesta]] ob obali so: [[Istanbul]] (tudi Carigrad, nekdaj Konstantinopel in Bizanc), [[Burgas]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Konstanca (Romunija)|Konstanca]], [[Tulcea]], [[Jalta]], [[Odesa]], [[Sevastopol]], [[Batumi]], [[Trabzon]], [[Samsun]] in [[Zonguldak]]. == Hidrografija == [[Slika:Black sea catchment map.png|thumb|Povodje Črnega morja obsega skoraj tretjino Evrope]] Glavna [[hidrografija|hidrografska]] značilnost Črnega morja je ogromen pritok [[sladka voda|sladke vode]] iz njegovega obsežnega [[povodje|povodja]] in razmeroma velika količina padavin, ki močno presegata [[izhlapevanje]].<ref name="AffholderValiron2001"/> Pravimo, da ima pozitivno vodno bilanco, pri tem pa je njegova edina povezava s svetovnimi oceani ozki Bospor. Tok skozenj je dvosmeren: na površini teče manj slana voda v [[Marmarsko morje]] in naprej v Sredozemsko morje, pri dnu pa bolj slana voda v obratni smeri. Po oceni znaša količina iztoka 612 km³ na leto, vtok pa je pol manjši, 310 km³ letno.<ref name="Unluata90"/> [[Slanost]] površinskih voda je skoraj dvakrat manjša kot v oceanih, znaša med 17 [[promil|‰]] pri gladini in 22 ‰ v nekoliko večjih globinah, še bistveno manj pa pri rečnih ustjih. Normalno slana voda, ki priteka iz Sredozemlja (35 ‰), je gostejša, zato potone na dno, velika razlika pa povzroči, da se praktično ne mešata, saj niti zimska ohladitev zgornjih plasti ne zmanjša razlike dovolj.<ref name="AffholderValiron2001"/> Rezultat je ostra ločnica, t. i. [[piknoklina]], ki se nahaja med 100 in 200 m globine.<ref name="Koronkevič02">{{navedi knjigo |last=Koronkevič |first=Nikolaj |year=2002 |chapter=Rivers, lakes, inland seas, and wetlands |title=The Physical Geography of Northern Eurasia |editor-first=Maria |editor-last=Šahgedanova |publisher=Oxford University Press |pages=122–148 |isbn=9780198233848}}</ref> Ker ni znatne izmenjave [[plin]]ov z vrhnjo plastjo, [[razkroj]] organskih snovi v [[usedlina]]h porabi ves razpoložljivi kisik, že 300 metrov globoko je njegova [[koncentracija]] nična. V takšnih anoksičnih pogojih uspevajo nekateri [[ekstremofil]]ni [[mikroorganizem|mikroorganizmi]], ki izkoriščajo [[sulfat]]e ({{Chem2|SO4(2-)}}) za [[oksidacija|oksidacijo]] organskih snovi, pri čemer proizvajajo [[vodikov sulfid]] (HS) in [[ogljikov dioksid]] (CO₂).<ref name="Koronkevič02"/> Ta mešanica plinov je za višje organizme izjemno strupena, zato je Črno morje edinstven [[ekosistem]], v katerem vse [[živalstvo]] in [[rastlinstvo]] živi le v vrhnjem, približno 180 m globokem pasu. Anoksična (brez vsebnosti [[kisik]]a) spodnja plast zaradi velike globine morja predstavlja 90 % vse prostornine, s čimer je Črno morje največji anoksični morski sistem. Velike količine organskih snovi se usedajo na dno, kjer v sedimentih dosežejo koncentracijo do 20 %. Tovrstni sedimenti so znani kot [[sapropel]]. == Ekologija == Zaradi majhne slanosti so površinske vode polslan (brakičen) [[ekosistem]], ki ga poleg tega zaznamuje visok vnos hranil z rečnimi sedimenti. Letni ritem mešanja s hranili bogatih voda povzroča redno cvetenje [[fitoplankton]]a. Kljub hranilom je zaradi posebnih pogojev [[Biotska raznovrstnost|raznovrstnost]] organizmov v njem zmanjšana. Petkrat manj kot v Sredozemskem morju je bentoških [[vrsta (biologija)|vrst]], prav tako je manj vrst [[alge|alg]], [[zooplankton]]a, [[iglokožci|iglokožcev]] in drugih skupin. Predstavniki skupin, kot so [[koralnjaki]] in [[glavonožci]], v njem sploh ne morejo uspevati. [[Ribe|Rib]] je okrog 180 vrst. Ekosistem je konec 1980. let doživljal katastrofične spremembe zaradi močne [[evtrofikacija|evtrofikacije]] in naselitve [[invazivna vrsta|invazivnih]] [[rebrače|rebrač]] iz rodu ''Mnemiopsis'', vendar se stanje od takrat počasi izboljšuje.<ref>{{navedi revijo |last=Kideys |first=Ahmet E. |year=2002 |title=Fall and Rise of the Black Sea Ecosystem |journal=[[Science]] |volume=297 |issue=5586 |pages=1482–1484 |doi=10.1126/science.1073002}}</ref> Po drugi strani iz Črnega morja izvirajo školjka [[potujoča trikotničarka]], [[krap]] in [[glavoči|glavoč]] vrste ''Neogobius melanostomus'', ki so invazivni drugje. == Izkoriščanje == [[Slika:RIAN archive 166989 Sochi.jpg|thumb|Rusko letoviško naselje [[Soči, Rusija|Soči]] na severni obali Črnega morja]] Črno morje je bilo že v [[antika|antiki]] pomembno prometno križišče, kjer so se križale pomorske poti med [[Balkan]]om na zahodu, Evrazijskimi stepami na severu, [[Kavkaz]]om in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] na vzhodu ter Malo Azijo in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] na jugu. Še danes ima velik strateški pomen, predvsem za Rusijo, ki ima v njem vojaško floto. Prehod v Sredozemsko morje v celoti nadzira Turčija, ki ga ima pravico zapreti po lastni presoji. Zaradi prekomernega [[ribolov]]a so sredi 20. stoletja propadle [[populacija (ekologija)|populacije]] velikih plenilskih rib. Industrija se je zato preusmerila na manjše, kot so [[inčuni]] in [[papalina]], nakar so v 1980. in 1990. letih praktično izginile tudi te. Ulov se je zmanjšal na desetino, posledično je bil prizadet tudi celoten ekosistem.<ref>{{navedi revijo |first1=Temel |last1=Oguz |first2=Ekin |last2=Akoglu |first3=Baris |last3=Salihoglu |year=2012 |title=Current state of overfishing and its regional differences in the Black Sea |url=http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |journal=Ocean & Coastal Management |volume=58 |pages=47–56 |doi=10.1016/j.ocecoaman.2011.12.013 |access-date=2014-03-17 |archive-date=2014-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140317214544/http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |url-status=dead }}</ref> Po koncu [[hladna vojna|hladne vojne]] se je pričel razvijati [[turizem]] in postal ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog v regiji. == Zgodovina == Obstajajo dokazi, da je bila gladina Črnega morja nekoč precej nižja. Povezava s Sredozemljem ni obstajala in morje je bilo pravzaprav [[jezero]]. Morski [[arheolog]] Robert Ballard je ob turški črnomorski obali našel nekdanjo obalo z lupinami sladkovodnih [[polž]]ev, potopljenimi rečnimi dolinami in obdelanimi kosi [[les]]a pod gladino, približno 100 m od obale. Antično ime ''Pontus Euxinus'' so skovali [[antična Grčija|grški]] morjeplovci zaradi temnejše barve morja v primerjavi s Sredozemskim. Vidljivost v Črnem morju je v povprečju le 5 m, medtem ko je v Sredozemskem morju prek 30 m. Dežela vzhodno od Črnega morja, [[Kolhida]] (današnja [[Gruzija]]) je Grkom pomenila mejo znanega sveta. === Črno morje in vesoljni potop === Leta 1997 sta William Ryan in Water Pitman z [[Univerza Columbia|Univerze Columbia]] objavila dokaze o tem, da je okoli leta 5600 pr. n. št. prišlo v območju Črnega morja do velike [[poplava|poplave]], ko je skozi Bospor vanj vdrla morska voda. V času [[ledena doba|ledene dobe]] so Rusijo prekrivali veliki [[ledenik]]i, [[morska gladina|gladina]] [[ocean]]ov pa je upadla. Voda, nastala s [[taljenje]]m ledenikov, je ustvarila ogromna sladkovodna [[jezero|jezera]] na območju današnjega Črnega morja in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Z zmanjševanjem ledenikov se je dotok sladke vode začel zmanjševati, gladini teh jezer pa sta upadli, medtem ko so po drugi strani začele naraščati gladine oceanov. To je okrog leta 5600 pr. n. št. privedlo do tega, da se je Mediteransko morje v Bosporju prelilo prek skalnega pragu. Ryan in Pitman opisujeta: [[Slika:Black-sea-hist.png|thumb|300px|right|Črno morje pred 7600 leti in danes]] : »Vsak dan je priteklo deset kubičnih milj (42 km³) vode, dvestokrat več, kot se jo prelije prek [[Niagarski slapovi|Niagarskih slapov]] ... Razburkan Bosporski kanal je od tolikšnega vodovja grmel ves čas poplave, približno tristo dni.« Vdor slane vode v zaprto sladkovodno jezero je dvignil njegovo gladino za prek 100 metrov in poplavil 155.000&nbsp;km² kopnega, s čimer se je Črno morje razširilo proti severu in vzhodu?. Preseljevanje zgodnjih poljedelskih ljudstev je povezano s širjenjem poljedelstva v severni in zahodni Evropi. Poplavljenje Črnomorskega bazena so predlagali tudi kot osnovo za [[Sveto pismo|svetopisemsko]] legendo o [[vesoljni potop|vesoljnem potopu]]. Nasprotniki te teorije prihajajo predvsem iz vrst tistih, ki iščejo natančnejšo povezavo s knjigo [[1. Mojzesova knjiga|Geneze]] (glej tudi [[Noetova barka]] in [[Ararat]]), ter tistih, ki iščejo zvezo z vdorom vode v spodnjo dolino rek [[Evfrat]] in [[Tigris]] v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ki je ustvarila [[Perzijski zaliv]]. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * William Ryan in Walter Pitman, ''Noetova poplava'' (''Noah's Flood''), 1999, ISBN 0-684-85920-3 == Glej tudi == * [[Črno morje, Turčija|Črno morje]], istoimenska regija Turčije * [[Rdeče morje]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Чорне море - Чёрное море - Karadeniz - Marea Neagră|Black Sea|Črno morje}} {{wikislovar}} * [http://www.blacksea-online.org/default.aspx Črnomorska organizacija za integracijo in trajnostni razvoj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140317211629/http://www.blacksea-online.org/default.aspx |date=2014-03-17 }} {{koord|44|N|35|E|type:waterbody_scale:8000000 |display=title}} [[Kategorija:Črno morje|*]] [[Kategorija:Geografija Azije]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} kvjlo66nsn7owyc86qn1k5qzbbodswr 6674941 6674923 2026-05-12T14:28:07Z ~2026-28279-21 259659 6674941 wikitext text/x-wiki {{zapomen|istoimensko [[Turčija|turško]] pokrajino|Črno morje, Turčija}} [[Slika:Black Sea Nasa May 25 2004.jpg|280px|thumb|Satelitska slika Črnega morja, posneta z [[NASA]] [[MODIS]]]] [[Slika:Map of the Black Sea with bathymetry and surrounding relief.svg|280px|sličica]] '''Čŕno mórje''' ({{Jezik-ru|Чёрное море}}, {{Jezik-uk|Чорне море}}, {{Jezik-bg|Черно море}}, {{Jezik-ro|Marea Neagră}}, {{Jezik-tr|Karadeniz}}, {{jezik-crh|Qara deñiz}}, {{jezik-ka|შავი ზღვა|Shavi Zghva}}, {{langx|xmf|ზუღა|Ucha Zugha}}, {{jezik-ab|Амшын Еиқәа}}, {{jezik-el|Πόντος Ἄξεινος|Póntos Áxeinos}}, {{Jezik-hy|Սեւ ծով|Sev cov}}, {{jezik-ku|'Derya(ya) Reş'}}) je [[celina|celinsko]] [[morje]], ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje [[Evropa]], na jugu pa [[Anatolija]]. Z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] in naprej s [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] ga povezuje komaj 660 [[meter|m]] širok [[Bospor|Bosporski preliv]]. [[Krimski polotok]] na severovzhodu zapira velik plitev [[zaliv]], imenovan [[Azovsko morje]], ki ga s Črnim morjem povezuje [[Kerški preliv]]. Severozahodni del Črnega morja zahodno od Krima je relativno najplitvejši. Črno morje meri od vzhoda proti zahodu 1130 km, od severa proti jugu pa 610&nbsp;km.<ref name="AffholderValiron2001">{{navedi knjigo |chapter=Physical Properties of Sea Water and their Distribution |title=Descriptive Physical Oceanography |author1=Affholder M. |author2=Valiron F. |publisher=CRC Press |year=2001 |pages=110–120 |isbn=9780203969274}}</ref> Njegova površina je 436.400 km² (brez Azovskega morja),<ref>{{navedi splet |title=Black Sea Geography |work=University of Delaware College of Marine Studies |url=https://www.ceoe.udel.edu/blacksea/geography/index.html |year=2003 |accessdate=5.4.2014}}</ref> največja globina pa 2212 m.<ref>{{navedi splet |title=Europa – Gateway of the European Union Website |work=Environment and Enlargement – The Black Sea: Facts and Figures |url=http://ec.europa.eu/environment/enlarg/blackseafactsfigures_en.htm |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=5.4.2014}}</ref> Zaradi pritoka številnih [[reka|rek]], med katerimi so najpomembnejše [[Donava]], [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Don (reka)|Don]], ki letno prispevajo 320&nbsp;km³ [[voda|vode]], ima Črno morje pozitivno vodno bilanco, saj [[izhlapevanje]] ne presega pritoka. Zato skozi Bospor letno izteče 300&nbsp;km³ vode v Sredozemsko morje.<ref name="Unluata90">{{navedi knjigo |author1=Ünlüata, U. |author2=Oguz T. |author3=Latif M.A. |author4=Özsoy E. |year=1990 |chapter=On the physical oceanography of the Turkish straits |title=The physical oceanography of sea straits |editor=Pratt, L.J. |publisher=Kluwer}}</ref> [[Država|Države]] ob Črnem morju so [[Turčija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]] in [[Gruzija]]. Pomembnejša [[mesto|mesta]] ob obali so: [[Istanbul]] (tudi Carigrad, nekdaj Konstantinopel in Bizanc), [[Burgas]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Konstanca (Romunija)|Konstanca]], [[Tulcea]], [[Jalta]], [[Odesa]], [[Sevastopol]], [[Batumi]], [[Trabzon]], [[Samsun]] in [[Zonguldak]]. == Hidrografija == [[Slika:Black sea catchment map.png|thumb|Povodje Črnega morja obsega skoraj tretjino Evrope]] Glavna [[hidrografija|hidrografska]] značilnost Črnega morja je ogromen pritok [[sladka voda|sladke vode]] iz njegovega obsežnega [[povodje|povodja]] in razmeroma velika količina padavin, ki močno presegata [[izhlapevanje]].<ref name="AffholderValiron2001"/> Pravimo, da ima pozitivno vodno bilanco, pri tem pa je njegova edina povezava s svetovnimi oceani ozki Bospor. Tok skozenj je dvosmeren: na površini teče manj slana voda v [[Marmarsko morje]] in naprej v Sredozemsko morje, pri dnu pa bolj slana voda v obratni smeri. Po oceni znaša količina iztoka 612 km³ na leto, vtok pa je pol manjši, 310 km³ letno.<ref name="Unluata90"/> [[Slanost]] površinskih voda je skoraj dvakrat manjša kot v oceanih, znaša med 17 [[promil|‰]] pri gladini in 22 ‰ v nekoliko večjih globinah, še bistveno manj pa pri rečnih ustjih. Normalno slana voda, ki priteka iz Sredozemlja (35 ‰), je gostejša, zato potone na dno, velika razlika pa povzroči, da se praktično ne mešata, saj niti zimska ohladitev zgornjih plasti ne zmanjša razlike dovolj.<ref name="AffholderValiron2001"/> Rezultat je ostra ločnica, t. i. [[piknoklina]], ki se nahaja med 100 in 200 m globine.<ref name="Koronkevič02">{{navedi knjigo |last=Koronkevič |first=Nikolaj |year=2002 |chapter=Rivers, lakes, inland seas, and wetlands |title=The Physical Geography of Northern Eurasia |editor-first=Maria |editor-last=Šahgedanova |publisher=Oxford University Press |pages=122–148 |isbn=9780198233848}}</ref> Ker ni znatne izmenjave [[plin]]ov z vrhnjo plastjo, [[razkroj]] organskih snovi v [[usedlina]]h porabi ves razpoložljivi kisik, že 300 metrov globoko je njegova [[koncentracija]] nična. V takšnih anoksičnih pogojih uspevajo nekateri [[ekstremofil]]ni [[mikroorganizem|mikroorganizmi]], ki izkoriščajo [[sulfat]]e ({{Chem2|SO4(2-)}}) za [[oksidacija|oksidacijo]] organskih snovi, pri čemer proizvajajo [[vodikov sulfid]] (HS) in [[ogljikov dioksid]] (CO₂).<ref name="Koronkevič02"/> Ta mešanica plinov je za višje organizme izjemno strupena, zato je Črno morje edinstven [[ekosistem]], v katerem vse [[živalstvo]] in [[rastlinstvo]] živi le v vrhnjem, približno 180 m globokem pasu. Anoksična (brez vsebnosti [[kisik]]a) spodnja plast zaradi velike globine morja predstavlja 90 % vse prostornine, s čimer je Črno morje največji anoksični morski sistem. Velike količine organskih snovi se usedajo na dno, kjer v sedimentih dosežejo koncentracijo do 20 %. Tovrstni sedimenti so znani kot [[sapropel]]. == Ekologija == Zaradi majhne slanosti so površinske vode polslan (brakičen) [[ekosistem]], ki ga poleg tega zaznamuje visok vnos hranil z rečnimi sedimenti. Letni ritem mešanja s hranili bogatih voda povzroča redno cvetenje [[fitoplankton]]a. Kljub hranilom je zaradi posebnih pogojev [[Biotska raznovrstnost|raznovrstnost]] organizmov v njem zmanjšana. Petkrat manj kot v Sredozemskem morju je bentoških [[vrsta (biologija)|vrst]], prav tako je manj vrst [[alge|alg]], [[zooplankton]]a, [[iglokožci|iglokožcev]] in drugih skupin. Predstavniki skupin, kot so [[koralnjaki]] in [[glavonožci]], v njem sploh ne morejo uspevati. [[Ribe|Rib]] je okrog 180 vrst. Ekosistem je konec 1980. let doživljal katastrofične spremembe zaradi močne [[evtrofikacija|evtrofikacije]] in naselitve [[invazivna vrsta|invazivnih]] [[rebrače|rebrač]] iz rodu ''Mnemiopsis'', vendar se stanje od takrat počasi izboljšuje.<ref>{{navedi revijo |last=Kideys |first=Ahmet E. |year=2002 |title=Fall and Rise of the Black Sea Ecosystem |journal=[[Science]] |volume=297 |issue=5586 |pages=1482–1484 |doi=10.1126/science.1073002}}</ref> Po drugi strani iz Črnega morja izvirajo školjka [[potujoča trikotničarka]], [[krap]] in [[glavoči|glavoč]] vrste ''Neogobius melanostomus'', ki so invazivni drugje. == Izkoriščanje == [[Slika:RIAN archive 166989 Sochi.jpg|thumb|Rusko letoviško naselje [[Soči, Rusija|Soči]] na severni obali Črnega morja]] Črno morje je bilo že v [[antika|antiki]] pomembno prometno križišče, kjer so se križale pomorske poti med [[Balkan]]om na zahodu, Evrazijskimi stepami na severu, [[Kavkaz]]om in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] na vzhodu ter Malo Azijo in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] na jugu. Še danes ima velik strateški pomen, predvsem za Rusijo, ki ima v njem vojaško floto. Prehod v Sredozemsko morje v celoti nadzira Turčija, ki ga ima pravico zapreti po lastni presoji. Zaradi prekomernega [[ribolov]]a so sredi 20. stoletja propadle [[populacija (ekologija)|populacije]] velikih plenilskih rib. Industrija se je zato preusmerila na manjše, kot so [[inčuni]] in [[papalina]], nakar so v 1980. in 1990. letih praktično izginile tudi te. Ulov se je zmanjšal na desetino, posledično je bil prizadet tudi celoten ekosistem.<ref>{{navedi revijo |first1=Temel |last1=Oguz |first2=Ekin |last2=Akoglu |first3=Baris |last3=Salihoglu |year=2012 |title=Current state of overfishing and its regional differences in the Black Sea |url=http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |journal=Ocean & Coastal Management |volume=58 |pages=47–56 |doi=10.1016/j.ocecoaman.2011.12.013 |access-date=2014-03-17 |archive-date=2014-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140317214544/http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |url-status=dead }}</ref> Po koncu [[hladna vojna|hladne vojne]] se je pričel razvijati [[turizem]] in postal ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog v regiji. == Zgodovina == Obstajajo dokazi, da je bila gladina Črnega morja nekoč precej nižja. Povezava s Sredozemljem ni obstajala in morje je bilo pravzaprav [[jezero]]. Morski [[arheolog]] Robert Ballard je ob turški črnomorski obali našel nekdanjo obalo z lupinami sladkovodnih [[polž]]ev, potopljenimi rečnimi dolinami in obdelanimi kosi [[les]]a pod gladino, približno 100 m od obale. Antično ime ''Pontus Euxinus'' so skovali [[antična Grčija|grški]] morjeplovci zaradi temnejše barve morja v primerjavi s Sredozemskim. Vidljivost v Črnem morju je v povprečju le 5 m, medtem ko je v Sredozemskem morju prek 30 m. Dežela vzhodno od Črnega morja, [[Kolhida]] (današnja [[Gruzija]]) je Grkom pomenila mejo znanega sveta. === Črno morje in vesoljni potop === Leta 1997 sta William Ryan in Water Pitman z [[Univerza Columbia|Univerze Columbia]] objavila dokaze o tem, da je okoli leta 5600 pr. n. št. prišlo v območju Črnega morja do velike [[poplava|poplave]], ko je skozi Bospor vanj vdrla morska voda. V času [[ledena doba|ledene dobe]] so Rusijo prekrivali veliki [[ledenik]]i, [[morska gladina|gladina]] [[ocean]]ov pa je upadla. Voda, nastala s [[taljenje]]m ledenikov, je ustvarila ogromna sladkovodna [[jezero|jezera]] na območju današnjega Črnega morja in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Z zmanjševanjem ledenikov se je dotok sladke vode začel zmanjševati, gladini teh jezer pa sta upadli, medtem ko so po drugi strani začele naraščati gladine oceanov. To je okrog leta 5600 pr. n. št. privedlo do tega, da se je Mediteransko morje v Bosporju prelilo prek skalnega pragu. Ryan in Pitman opisujeta: [[Slika:Black-sea-hist.png|thumb|300px|right|Črno morje pred 7600 leti in danes]] : »Vsak dan je priteklo deset kubičnih milj (42 km³) vode, dvestokrat več, kot se jo prelije prek [[Niagarski slapovi|Niagarskih slapov]] ... Razburkan Bosporski kanal je od tolikšnega vodovja grmel ves čas poplave, približno tristo dni.« Vdor slane vode v zaprto sladkovodno jezero je dvignil njegovo gladino za prek 100 metrov in poplavil 155.000&nbsp;km² kopnega, s čimer se je Črno morje razširilo proti severu in vzhodu?. Preseljevanje zgodnjih poljedelskih ljudstev je povezano s širjenjem poljedelstva v severni in zahodni Evropi. Poplavljenje Črnomorskega bazena so predlagali tudi kot osnovo za [[Sveto pismo|svetopisemsko]] legendo o [[vesoljni potop|vesoljnem potopu]]. Nasprotniki te teorije prihajajo predvsem iz vrst tistih, ki iščejo natančnejšo povezavo s knjigo [[1. Mojzesova knjiga|Geneze]] (glej tudi [[Noetova barka]] in [[Ararat]]), ter tistih, ki iščejo zvezo z vdorom vode v spodnjo dolino rek [[Evfrat]] in [[Tigris]] v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ki je ustvarila [[Perzijski zaliv]]. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * William Ryan in Walter Pitman, ''Noetova poplava'' (''Noah's Flood''), 1999, ISBN 0-684-85920-3 == Glej tudi == * [[Črno morje, Turčija|Črno morje]], istoimenska regija Turčije * [[Rdeče morje]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Чорне море - Чёрное море - Karadeniz - Marea Neagră|Black Sea|Črno morje}} {{wikislovar}} * [http://www.blacksea-online.org/default.aspx Črnomorska organizacija za integracijo in trajnostni razvoj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140317211629/http://www.blacksea-online.org/default.aspx |date=2014-03-17 }} {{koord|44|N|35|E|type:waterbody_scale:8000000 |display=title}} [[Kategorija:Črno morje|*]] [[Kategorija:Geografija Azije]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} 7ay9w5mh98p11kk8u7p0sz6afcsmc0g 6674947 6674941 2026-05-12T14:44:55Z ~2026-28279-21 259659 6674947 wikitext text/x-wiki {{zapomen|istoimensko [[Turčija|turško]] pokrajino|Črno morje, Turčija}} [[Slika:Black Sea Nasa May 25 2004.jpg|280px|thumb|Satelitska slika Črnega morja, posneta z [[NASA]] [[MODIS]]]] [[Slika:Map of the Black Sea with bathymetry and surrounding relief.svg|280px|sličica]] '''Čŕno mórje''' ({{Jezik-ru|Чёрное море}}, {{Jezik-uk|Чорне море}}; {{Jezik-bg|Черно море}}; {{Jezik-ro|Marea Neagră}}; {{Jezik-tr|Karadeniz}}, {{jezik-crh|Qara deñiz}}; {{jezik-ka|შავი ზღვა|Shavi Zghva}}; {{langx|xmf|ზუღა|Ucha Zugha}}, {{jezik-ab|Амшын Еиқәа}} /''Amŝən Ejkʷa''; [[Adigejščina|adigejsko]] Шӏуцӏэ, <small>latinizirano:</small> ''Xə Šʷʼucʼɛ;'' {{jezik-el|Πόντος Ἄξεινος|Póntos Áxeinos}}; {{Jezik-hy|Սեւ ծով|Sev cov}}, {{jezik-ku|Derya(ya) Reş}}) je [[celina|celinsko]] [[morje]], ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje [[Evropa]], na jugu pa [[Anatolija]]. Z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] in naprej s [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] ga povezuje komaj 660 [[meter|m]] širok [[Bospor|Bosporski preliv]]. [[Krimski polotok]] na severovzhodu zapira velik plitev [[zaliv]], imenovan [[Azovsko morje]], ki ga s Črnim morjem povezuje [[Kerški preliv]]. Severozahodni del Črnega morja zahodno od Krima je relativno najplitvejši. Črno morje meri od vzhoda proti zahodu 1130 km, od severa proti jugu pa 610&nbsp;km.<ref name="AffholderValiron2001">{{navedi knjigo |chapter=Physical Properties of Sea Water and their Distribution |title=Descriptive Physical Oceanography |author1=Affholder M. |author2=Valiron F. |publisher=CRC Press |year=2001 |pages=110–120 |isbn=9780203969274}}</ref> Njegova površina je 436.400 km² (brez Azovskega morja),<ref>{{navedi splet |title=Black Sea Geography |work=University of Delaware College of Marine Studies |url=https://www.ceoe.udel.edu/blacksea/geography/index.html |year=2003 |accessdate=5.4.2014}}</ref> največja globina pa 2212 m.<ref>{{navedi splet |title=Europa – Gateway of the European Union Website |work=Environment and Enlargement – The Black Sea: Facts and Figures |url=http://ec.europa.eu/environment/enlarg/blackseafactsfigures_en.htm |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=5.4.2014}}</ref> Zaradi pritoka številnih [[reka|rek]], med katerimi so najpomembnejše [[Donava]], [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Don (reka)|Don]], ki letno prispevajo 320&nbsp;km³ [[voda|vode]], ima Črno morje pozitivno vodno bilanco, saj [[izhlapevanje]] ne presega pritoka. Zato skozi Bospor letno izteče 300&nbsp;km³ vode v Sredozemsko morje.<ref name="Unluata90">{{navedi knjigo |author1=Ünlüata, U. |author2=Oguz T. |author3=Latif M.A. |author4=Özsoy E. |year=1990 |chapter=On the physical oceanography of the Turkish straits |title=The physical oceanography of sea straits |editor=Pratt, L.J. |publisher=Kluwer}}</ref> [[Država|Države]] ob Črnem morju so [[Turčija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]] in [[Gruzija]]. Pomembnejša [[mesto|mesta]] ob obali so: [[Istanbul]] (tudi Carigrad, nekdaj Konstantinopel in Bizanc), [[Burgas]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Konstanca (Romunija)|Konstanca]], [[Tulcea]], [[Jalta]], [[Odesa]], [[Sevastopol]], [[Batumi]], [[Trabzon]], [[Samsun]] in [[Zonguldak]]. == Hidrografija == [[Slika:Black sea catchment map.png|thumb|Povodje Črnega morja obsega skoraj tretjino Evrope]] Glavna [[hidrografija|hidrografska]] značilnost Črnega morja je ogromen pritok [[sladka voda|sladke vode]] iz njegovega obsežnega [[povodje|povodja]] in razmeroma velika količina padavin, ki močno presegata [[izhlapevanje]].<ref name="AffholderValiron2001"/> Pravimo, da ima pozitivno vodno bilanco, pri tem pa je njegova edina povezava s svetovnimi oceani ozki Bospor. Tok skozenj je dvosmeren: na površini teče manj slana voda v [[Marmarsko morje]] in naprej v Sredozemsko morje, pri dnu pa bolj slana voda v obratni smeri. Po oceni znaša količina iztoka 612 km³ na leto, vtok pa je pol manjši, 310 km³ letno.<ref name="Unluata90"/> [[Slanost]] površinskih voda je skoraj dvakrat manjša kot v oceanih, znaša med 17 [[promil|‰]] pri gladini in 22 ‰ v nekoliko večjih globinah, še bistveno manj pa pri rečnih ustjih. Normalno slana voda, ki priteka iz Sredozemlja (35 ‰), je gostejša, zato potone na dno, velika razlika pa povzroči, da se praktično ne mešata, saj niti zimska ohladitev zgornjih plasti ne zmanjša razlike dovolj.<ref name="AffholderValiron2001"/> Rezultat je ostra ločnica, t. i. [[piknoklina]], ki se nahaja med 100 in 200 m globine.<ref name="Koronkevič02">{{navedi knjigo |last=Koronkevič |first=Nikolaj |year=2002 |chapter=Rivers, lakes, inland seas, and wetlands |title=The Physical Geography of Northern Eurasia |editor-first=Maria |editor-last=Šahgedanova |publisher=Oxford University Press |pages=122–148 |isbn=9780198233848}}</ref> Ker ni znatne izmenjave [[plin]]ov z vrhnjo plastjo, [[razkroj]] organskih snovi v [[usedlina]]h porabi ves razpoložljivi kisik, že 300 metrov globoko je njegova [[koncentracija]] nična. V takšnih anoksičnih pogojih uspevajo nekateri [[ekstremofil]]ni [[mikroorganizem|mikroorganizmi]], ki izkoriščajo [[sulfat]]e ({{Chem2|SO4(2-)}}) za [[oksidacija|oksidacijo]] organskih snovi, pri čemer proizvajajo [[vodikov sulfid]] (HS) in [[ogljikov dioksid]] (CO₂).<ref name="Koronkevič02"/> Ta mešanica plinov je za višje organizme izjemno strupena, zato je Črno morje edinstven [[ekosistem]], v katerem vse [[živalstvo]] in [[rastlinstvo]] živi le v vrhnjem, približno 180 m globokem pasu. Anoksična (brez vsebnosti [[kisik]]a) spodnja plast zaradi velike globine morja predstavlja 90 % vse prostornine, s čimer je Črno morje največji anoksični morski sistem. Velike količine organskih snovi se usedajo na dno, kjer v sedimentih dosežejo koncentracijo do 20 %. Tovrstni sedimenti so znani kot [[sapropel]]. == Ekologija == Zaradi majhne slanosti so površinske vode polslan (brakičen) [[ekosistem]], ki ga poleg tega zaznamuje visok vnos hranil z rečnimi sedimenti. Letni ritem mešanja s hranili bogatih voda povzroča redno cvetenje [[fitoplankton]]a. Kljub hranilom je zaradi posebnih pogojev [[Biotska raznovrstnost|raznovrstnost]] organizmov v njem zmanjšana. Petkrat manj kot v Sredozemskem morju je bentoških [[vrsta (biologija)|vrst]], prav tako je manj vrst [[alge|alg]], [[zooplankton]]a, [[iglokožci|iglokožcev]] in drugih skupin. Predstavniki skupin, kot so [[koralnjaki]] in [[glavonožci]], v njem sploh ne morejo uspevati. [[Ribe|Rib]] je okrog 180 vrst. Ekosistem je konec 1980. let doživljal katastrofične spremembe zaradi močne [[evtrofikacija|evtrofikacije]] in naselitve [[invazivna vrsta|invazivnih]] [[rebrače|rebrač]] iz rodu ''Mnemiopsis'', vendar se stanje od takrat počasi izboljšuje.<ref>{{navedi revijo |last=Kideys |first=Ahmet E. |year=2002 |title=Fall and Rise of the Black Sea Ecosystem |journal=[[Science]] |volume=297 |issue=5586 |pages=1482–1484 |doi=10.1126/science.1073002}}</ref> Po drugi strani iz Črnega morja izvirajo školjka [[potujoča trikotničarka]], [[krap]] in [[glavoči|glavoč]] vrste ''Neogobius melanostomus'', ki so invazivni drugje. == Izkoriščanje == [[Slika:RIAN archive 166989 Sochi.jpg|thumb|Rusko letoviško naselje [[Soči, Rusija|Soči]] na severni obali Črnega morja]] Črno morje je bilo že v [[antika|antiki]] pomembno prometno križišče, kjer so se križale pomorske poti med [[Balkan]]om na zahodu, Evrazijskimi stepami na severu, [[Kavkaz]]om in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] na vzhodu ter Malo Azijo in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] na jugu. Še danes ima velik strateški pomen, predvsem za Rusijo, ki ima v njem vojaško floto. Prehod v Sredozemsko morje v celoti nadzira Turčija, ki ga ima pravico zapreti po lastni presoji. Zaradi prekomernega [[ribolov]]a so sredi 20. stoletja propadle [[populacija (ekologija)|populacije]] velikih plenilskih rib. Industrija se je zato preusmerila na manjše, kot so [[inčuni]] in [[papalina]], nakar so v 1980. in 1990. letih praktično izginile tudi te. Ulov se je zmanjšal na desetino, posledično je bil prizadet tudi celoten ekosistem.<ref>{{navedi revijo |first1=Temel |last1=Oguz |first2=Ekin |last2=Akoglu |first3=Baris |last3=Salihoglu |year=2012 |title=Current state of overfishing and its regional differences in the Black Sea |url=http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |journal=Ocean & Coastal Management |volume=58 |pages=47–56 |doi=10.1016/j.ocecoaman.2011.12.013 |access-date=2014-03-17 |archive-date=2014-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140317214544/http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |url-status=dead }}</ref> Po koncu [[hladna vojna|hladne vojne]] se je pričel razvijati [[turizem]] in postal ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog v regiji. == Zgodovina == Obstajajo dokazi, da je bila gladina Črnega morja nekoč precej nižja. Povezava s Sredozemljem ni obstajala in morje je bilo pravzaprav [[jezero]]. Morski [[arheolog]] Robert Ballard je ob turški črnomorski obali našel nekdanjo obalo z lupinami sladkovodnih [[polž]]ev, potopljenimi rečnimi dolinami in obdelanimi kosi [[les]]a pod gladino, približno 100 m od obale. Antično ime ''Pontus Euxinus'' so skovali [[antična Grčija|grški]] morjeplovci zaradi temnejše barve morja v primerjavi s Sredozemskim. Vidljivost v Črnem morju je v povprečju le 5 m, medtem ko je v Sredozemskem morju prek 30 m. Dežela vzhodno od Črnega morja, [[Kolhida]] (današnja [[Gruzija]]) je Grkom pomenila mejo znanega sveta. === Črno morje in vesoljni potop === Leta 1997 sta William Ryan in Water Pitman z [[Univerza Columbia|Univerze Columbia]] objavila dokaze o tem, da je okoli leta 5600 pr. n. št. prišlo v območju Črnega morja do velike [[poplava|poplave]], ko je skozi Bospor vanj vdrla morska voda. V času [[ledena doba|ledene dobe]] so Rusijo prekrivali veliki [[ledenik]]i, [[morska gladina|gladina]] [[ocean]]ov pa je upadla. Voda, nastala s [[taljenje]]m ledenikov, je ustvarila ogromna sladkovodna [[jezero|jezera]] na območju današnjega Črnega morja in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Z zmanjševanjem ledenikov se je dotok sladke vode začel zmanjševati, gladini teh jezer pa sta upadli, medtem ko so po drugi strani začele naraščati gladine oceanov. To je okrog leta 5600 pr. n. št. privedlo do tega, da se je Mediteransko morje v Bosporju prelilo prek skalnega pragu. Ryan in Pitman opisujeta: [[Slika:Black-sea-hist.png|thumb|300px|right|Črno morje pred 7600 leti in danes]] : »Vsak dan je priteklo deset kubičnih milj (42 km³) vode, dvestokrat več, kot se jo prelije prek [[Niagarski slapovi|Niagarskih slapov]] ... Razburkan Bosporski kanal je od tolikšnega vodovja grmel ves čas poplave, približno tristo dni.« Vdor slane vode v zaprto sladkovodno jezero je dvignil njegovo gladino za prek 100 metrov in poplavil 155.000&nbsp;km² kopnega, s čimer se je Črno morje razširilo proti severu in vzhodu?. Preseljevanje zgodnjih poljedelskih ljudstev je povezano s širjenjem poljedelstva v severni in zahodni Evropi. Poplavljenje Črnomorskega bazena so predlagali tudi kot osnovo za [[Sveto pismo|svetopisemsko]] legendo o [[vesoljni potop|vesoljnem potopu]]. Nasprotniki te teorije prihajajo predvsem iz vrst tistih, ki iščejo natančnejšo povezavo s knjigo [[1. Mojzesova knjiga|Geneze]] (glej tudi [[Noetova barka]] in [[Ararat]]), ter tistih, ki iščejo zvezo z vdorom vode v spodnjo dolino rek [[Evfrat]] in [[Tigris]] v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ki je ustvarila [[Perzijski zaliv]]. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * William Ryan in Walter Pitman, ''Noetova poplava'' (''Noah's Flood''), 1999, ISBN 0-684-85920-3 == Glej tudi == * [[Črno morje, Turčija|Črno morje]], istoimenska regija Turčije * [[Rdeče morje]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Чорне море - Чёрное море - Karadeniz - Marea Neagră|Black Sea|Črno morje}} {{wikislovar}} * [http://www.blacksea-online.org/default.aspx Črnomorska organizacija za integracijo in trajnostni razvoj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140317211629/http://www.blacksea-online.org/default.aspx |date=2014-03-17 }} {{koord|44|N|35|E|type:waterbody_scale:8000000 |display=title}} [[Kategorija:Črno morje|*]] [[Kategorija:Geografija Azije]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} 7fykeoj4pg162p34jhf6t03h0ll3aqr 6674948 6674947 2026-05-12T14:47:45Z ~2026-28279-21 259659 6674948 wikitext text/x-wiki {{zapomen|istoimensko [[Turčija|turško]] pokrajino|Črno morje, Turčija}} [[Slika:Black Sea Nasa May 25 2004.jpg|280px|thumb|Satelitska slika Črnega morja, posneta z [[NASA]] [[MODIS]]]] [[Slika:Map of the Black Sea with bathymetry and surrounding relief.svg|280px|sličica]] '''Čŕno mórje''' ({{Jezik-ru|Чёрное море}} /''Čórnoje mórje''; {{Jezik-uk|Чорне море}}/''Čorne more''; {{Jezik-bg|Черно море}}/''Čérno moré''; {{Jezik-ro|Marea Neagră}}; {{Jezik-tr|Karadeniz}}, {{jezik-crh|Qara deñiz}}; {{jezik-ka|შავი ზღვა|Shavi Zghva}}; {{langx|xmf|ზუღა|Ucha Zugha}}, {{jezik-ab|Амшын Еиқәа}} /''Amŝən Ejkʷa''; [[Adigejščina|adigejsko]] Шӏуцӏэ, <small>latinizirano:</small> ''Xə Šʷʼucʼɛ;'' {{jezik-el|Πόντος Ἄξεινος|Póntos Áxeinos}}; {{Jezik-hy|Սեւ ծով|Sev cov}}, {{jezik-ku|Derya(ya) Reş}}) je [[celina|celinsko]] [[morje]], ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje [[Evropa]], na jugu pa [[Anatolija]]. Z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] in naprej s [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] ga povezuje komaj 660 [[meter|m]] širok [[Bospor|Bosporski preliv]]. [[Krimski polotok]] na severovzhodu zapira velik plitev [[zaliv]], imenovan [[Azovsko morje]], ki ga s Črnim morjem povezuje [[Kerški preliv]]. Severozahodni del Črnega morja zahodno od Krima je relativno najplitvejši. Črno morje meri od vzhoda proti zahodu 1130 km, od severa proti jugu pa 610&nbsp;km.<ref name="AffholderValiron2001">{{navedi knjigo |chapter=Physical Properties of Sea Water and their Distribution |title=Descriptive Physical Oceanography |author1=Affholder M. |author2=Valiron F. |publisher=CRC Press |year=2001 |pages=110–120 |isbn=9780203969274}}</ref> Njegova površina je 436.400 km² (brez Azovskega morja),<ref>{{navedi splet |title=Black Sea Geography |work=University of Delaware College of Marine Studies |url=https://www.ceoe.udel.edu/blacksea/geography/index.html |year=2003 |accessdate=5.4.2014}}</ref> največja globina pa 2212 m.<ref>{{navedi splet |title=Europa – Gateway of the European Union Website |work=Environment and Enlargement – The Black Sea: Facts and Figures |url=http://ec.europa.eu/environment/enlarg/blackseafactsfigures_en.htm |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=5.4.2014}}</ref> Zaradi pritoka številnih [[reka|rek]], med katerimi so najpomembnejše [[Donava]], [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Don (reka)|Don]], ki letno prispevajo 320&nbsp;km³ [[voda|vode]], ima Črno morje pozitivno vodno bilanco, saj [[izhlapevanje]] ne presega pritoka. Zato skozi Bospor letno izteče 300&nbsp;km³ vode v Sredozemsko morje.<ref name="Unluata90">{{navedi knjigo |author1=Ünlüata, U. |author2=Oguz T. |author3=Latif M.A. |author4=Özsoy E. |year=1990 |chapter=On the physical oceanography of the Turkish straits |title=The physical oceanography of sea straits |editor=Pratt, L.J. |publisher=Kluwer}}</ref> [[Država|Države]] ob Črnem morju so [[Turčija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]] in [[Gruzija]]. Pomembnejša [[mesto|mesta]] ob obali so: [[Istanbul]] (tudi Carigrad, nekdaj Konstantinopel in Bizanc), [[Burgas]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Konstanca (Romunija)|Konstanca]], [[Tulcea]], [[Jalta]], [[Odesa]], [[Sevastopol]], [[Batumi]], [[Trabzon]], [[Samsun]] in [[Zonguldak]]. == Hidrografija == [[Slika:Black sea catchment map.png|thumb|Povodje Črnega morja obsega skoraj tretjino Evrope]] Glavna [[hidrografija|hidrografska]] značilnost Črnega morja je ogromen pritok [[sladka voda|sladke vode]] iz njegovega obsežnega [[povodje|povodja]] in razmeroma velika količina padavin, ki močno presegata [[izhlapevanje]].<ref name="AffholderValiron2001"/> Pravimo, da ima pozitivno vodno bilanco, pri tem pa je njegova edina povezava s svetovnimi oceani ozki Bospor. Tok skozenj je dvosmeren: na površini teče manj slana voda v [[Marmarsko morje]] in naprej v Sredozemsko morje, pri dnu pa bolj slana voda v obratni smeri. Po oceni znaša količina iztoka 612 km³ na leto, vtok pa je pol manjši, 310 km³ letno.<ref name="Unluata90"/> [[Slanost]] površinskih voda je skoraj dvakrat manjša kot v oceanih, znaša med 17 [[promil|‰]] pri gladini in 22 ‰ v nekoliko večjih globinah, še bistveno manj pa pri rečnih ustjih. Normalno slana voda, ki priteka iz Sredozemlja (35 ‰), je gostejša, zato potone na dno, velika razlika pa povzroči, da se praktično ne mešata, saj niti zimska ohladitev zgornjih plasti ne zmanjša razlike dovolj.<ref name="AffholderValiron2001"/> Rezultat je ostra ločnica, t. i. [[piknoklina]], ki se nahaja med 100 in 200 m globine.<ref name="Koronkevič02">{{navedi knjigo |last=Koronkevič |first=Nikolaj |year=2002 |chapter=Rivers, lakes, inland seas, and wetlands |title=The Physical Geography of Northern Eurasia |editor-first=Maria |editor-last=Šahgedanova |publisher=Oxford University Press |pages=122–148 |isbn=9780198233848}}</ref> Ker ni znatne izmenjave [[plin]]ov z vrhnjo plastjo, [[razkroj]] organskih snovi v [[usedlina]]h porabi ves razpoložljivi kisik, že 300 metrov globoko je njegova [[koncentracija]] nična. V takšnih anoksičnih pogojih uspevajo nekateri [[ekstremofil]]ni [[mikroorganizem|mikroorganizmi]], ki izkoriščajo [[sulfat]]e ({{Chem2|SO4(2-)}}) za [[oksidacija|oksidacijo]] organskih snovi, pri čemer proizvajajo [[vodikov sulfid]] (HS) in [[ogljikov dioksid]] (CO₂).<ref name="Koronkevič02"/> Ta mešanica plinov je za višje organizme izjemno strupena, zato je Črno morje edinstven [[ekosistem]], v katerem vse [[živalstvo]] in [[rastlinstvo]] živi le v vrhnjem, približno 180 m globokem pasu. Anoksična (brez vsebnosti [[kisik]]a) spodnja plast zaradi velike globine morja predstavlja 90 % vse prostornine, s čimer je Črno morje največji anoksični morski sistem. Velike količine organskih snovi se usedajo na dno, kjer v sedimentih dosežejo koncentracijo do 20 %. Tovrstni sedimenti so znani kot [[sapropel]]. == Ekologija == Zaradi majhne slanosti so površinske vode polslan (brakičen) [[ekosistem]], ki ga poleg tega zaznamuje visok vnos hranil z rečnimi sedimenti. Letni ritem mešanja s hranili bogatih voda povzroča redno cvetenje [[fitoplankton]]a. Kljub hranilom je zaradi posebnih pogojev [[Biotska raznovrstnost|raznovrstnost]] organizmov v njem zmanjšana. Petkrat manj kot v Sredozemskem morju je bentoških [[vrsta (biologija)|vrst]], prav tako je manj vrst [[alge|alg]], [[zooplankton]]a, [[iglokožci|iglokožcev]] in drugih skupin. Predstavniki skupin, kot so [[koralnjaki]] in [[glavonožci]], v njem sploh ne morejo uspevati. [[Ribe|Rib]] je okrog 180 vrst. Ekosistem je konec 1980. let doživljal katastrofične spremembe zaradi močne [[evtrofikacija|evtrofikacije]] in naselitve [[invazivna vrsta|invazivnih]] [[rebrače|rebrač]] iz rodu ''Mnemiopsis'', vendar se stanje od takrat počasi izboljšuje.<ref>{{navedi revijo |last=Kideys |first=Ahmet E. |year=2002 |title=Fall and Rise of the Black Sea Ecosystem |journal=[[Science]] |volume=297 |issue=5586 |pages=1482–1484 |doi=10.1126/science.1073002}}</ref> Po drugi strani iz Črnega morja izvirajo školjka [[potujoča trikotničarka]], [[krap]] in [[glavoči|glavoč]] vrste ''Neogobius melanostomus'', ki so invazivni drugje. == Izkoriščanje == [[Slika:RIAN archive 166989 Sochi.jpg|thumb|Rusko letoviško naselje [[Soči, Rusija|Soči]] na severni obali Črnega morja]] Črno morje je bilo že v [[antika|antiki]] pomembno prometno križišče, kjer so se križale pomorske poti med [[Balkan]]om na zahodu, Evrazijskimi stepami na severu, [[Kavkaz]]om in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] na vzhodu ter Malo Azijo in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] na jugu. Še danes ima velik strateški pomen, predvsem za Rusijo, ki ima v njem vojaško floto. Prehod v Sredozemsko morje v celoti nadzira Turčija, ki ga ima pravico zapreti po lastni presoji. Zaradi prekomernega [[ribolov]]a so sredi 20. stoletja propadle [[populacija (ekologija)|populacije]] velikih plenilskih rib. Industrija se je zato preusmerila na manjše, kot so [[inčuni]] in [[papalina]], nakar so v 1980. in 1990. letih praktično izginile tudi te. Ulov se je zmanjšal na desetino, posledično je bil prizadet tudi celoten ekosistem.<ref>{{navedi revijo |first1=Temel |last1=Oguz |first2=Ekin |last2=Akoglu |first3=Baris |last3=Salihoglu |year=2012 |title=Current state of overfishing and its regional differences in the Black Sea |url=http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |journal=Ocean & Coastal Management |volume=58 |pages=47–56 |doi=10.1016/j.ocecoaman.2011.12.013 |access-date=2014-03-17 |archive-date=2014-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140317214544/http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |url-status=dead }}</ref> Po koncu [[hladna vojna|hladne vojne]] se je pričel razvijati [[turizem]] in postal ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog v regiji. == Zgodovina == Obstajajo dokazi, da je bila gladina Črnega morja nekoč precej nižja. Povezava s Sredozemljem ni obstajala in morje je bilo pravzaprav [[jezero]]. Morski [[arheolog]] Robert Ballard je ob turški črnomorski obali našel nekdanjo obalo z lupinami sladkovodnih [[polž]]ev, potopljenimi rečnimi dolinami in obdelanimi kosi [[les]]a pod gladino, približno 100 m od obale. Antično ime ''Pontus Euxinus'' so skovali [[antična Grčija|grški]] morjeplovci zaradi temnejše barve morja v primerjavi s Sredozemskim. Vidljivost v Črnem morju je v povprečju le 5 m, medtem ko je v Sredozemskem morju prek 30 m. Dežela vzhodno od Črnega morja, [[Kolhida]] (današnja [[Gruzija]]) je Grkom pomenila mejo znanega sveta. === Črno morje in vesoljni potop === Leta 1997 sta William Ryan in Water Pitman z [[Univerza Columbia|Univerze Columbia]] objavila dokaze o tem, da je okoli leta 5600 pr. n. št. prišlo v območju Črnega morja do velike [[poplava|poplave]], ko je skozi Bospor vanj vdrla morska voda. V času [[ledena doba|ledene dobe]] so Rusijo prekrivali veliki [[ledenik]]i, [[morska gladina|gladina]] [[ocean]]ov pa je upadla. Voda, nastala s [[taljenje]]m ledenikov, je ustvarila ogromna sladkovodna [[jezero|jezera]] na območju današnjega Črnega morja in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Z zmanjševanjem ledenikov se je dotok sladke vode začel zmanjševati, gladini teh jezer pa sta upadli, medtem ko so po drugi strani začele naraščati gladine oceanov. To je okrog leta 5600 pr. n. št. privedlo do tega, da se je Mediteransko morje v Bosporju prelilo prek skalnega pragu. Ryan in Pitman opisujeta: [[Slika:Black-sea-hist.png|thumb|300px|right|Črno morje pred 7600 leti in danes]] : »Vsak dan je priteklo deset kubičnih milj (42 km³) vode, dvestokrat več, kot se jo prelije prek [[Niagarski slapovi|Niagarskih slapov]] ... Razburkan Bosporski kanal je od tolikšnega vodovja grmel ves čas poplave, približno tristo dni.« Vdor slane vode v zaprto sladkovodno jezero je dvignil njegovo gladino za prek 100 metrov in poplavil 155.000&nbsp;km² kopnega, s čimer se je Črno morje razširilo proti severu in vzhodu?. Preseljevanje zgodnjih poljedelskih ljudstev je povezano s širjenjem poljedelstva v severni in zahodni Evropi. Poplavljenje Črnomorskega bazena so predlagali tudi kot osnovo za [[Sveto pismo|svetopisemsko]] legendo o [[vesoljni potop|vesoljnem potopu]]. Nasprotniki te teorije prihajajo predvsem iz vrst tistih, ki iščejo natančnejšo povezavo s knjigo [[1. Mojzesova knjiga|Geneze]] (glej tudi [[Noetova barka]] in [[Ararat]]), ter tistih, ki iščejo zvezo z vdorom vode v spodnjo dolino rek [[Evfrat]] in [[Tigris]] v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ki je ustvarila [[Perzijski zaliv]]. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * William Ryan in Walter Pitman, ''Noetova poplava'' (''Noah's Flood''), 1999, ISBN 0-684-85920-3 == Glej tudi == * [[Črno morje, Turčija|Črno morje]], istoimenska regija Turčije * [[Rdeče morje]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Чорне море - Чёрное море - Karadeniz - Marea Neagră|Black Sea|Črno morje}} {{wikislovar}} * [http://www.blacksea-online.org/default.aspx Črnomorska organizacija za integracijo in trajnostni razvoj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140317211629/http://www.blacksea-online.org/default.aspx |date=2014-03-17 }} {{koord|44|N|35|E|type:waterbody_scale:8000000 |display=title}} [[Kategorija:Črno morje|*]] [[Kategorija:Geografija Azije]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} 9n017mc8rd1r8pivpoclz7nbn8706mn 6674949 6674948 2026-05-12T14:58:23Z ~2026-28279-21 259659 6674949 wikitext text/x-wiki {{zapomen|istoimensko [[Turčija|turško]] pokrajino|Črno morje, Turčija}} [[Slika:Black Sea Nasa May 25 2004.jpg|280px|thumb|Satelitska slika Črnega morja, posneta z [[NASA]] [[MODIS]]]] [[Slika:Map of the Black Sea with bathymetry and surrounding relief.svg|280px|sličica]] '''Čŕno mórje''' ({{Jezik-ru|Чёрное море}} /''Čórnoje mórje''; {{Jezik-uk|Чорне море}} /''Čorne more''; {{Jezik-bg|Черно море}} /''Čérno moré''; {{Jezik-ro|Marea Neagră}}; {{Jezik-tr|Karadeniz}}, {{jezik-crh|Qara deñiz}}; [[Gagauščina|gagauško]] ''Kara deniz''; {{jezik-ka|შავი ზღვა|Shavi Zghva}}; Laz in {{langx|xmf|(უჩა) ზუღა|(Ucha) Zugha}}, {{jezik-ab|Амшын Еиқәа}} /''Amŝən Ejkʷa''; [[Adigejščina|adigejsko]] Шӏуцӏэ, <small>latinizirano:</small> ''Xə Šʷʼucʼɛ;'' {{jezik-el|Πόντος Ἄξεινος|Póntos Áxeinos}} ali Εύξεινος Πόντος <small>/</small> ''Éfxinos Póndos,'' redkeje Μαύρη Θάλασσα, ''Mávri Thálassa;'' {{Jezik-hy|Սեւ ծով|Sev cov}}, {{jezik-ku|Derya(ya) Reş}}) je [[celina|celinsko]] [[morje]], ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje [[Evropa]], na jugu pa [[Anatolija]]. Z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] in naprej s [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] ga povezuje komaj 660 [[meter|m]] širok [[Bospor|Bosporski preliv]]. [[Krimski polotok]] na severovzhodu zapira velik plitev [[zaliv]], imenovan [[Azovsko morje]], ki ga s Črnim morjem povezuje [[Kerški preliv]]. Severozahodni del Črnega morja zahodno od Krima je relativno najplitvejši. Črno morje meri od vzhoda proti zahodu 1130 km, od severa proti jugu pa 610&nbsp;km.<ref name="AffholderValiron2001">{{navedi knjigo |chapter=Physical Properties of Sea Water and their Distribution |title=Descriptive Physical Oceanography |author1=Affholder M. |author2=Valiron F. |publisher=CRC Press |year=2001 |pages=110–120 |isbn=9780203969274}}</ref> Njegova površina je 436.400 km² (brez Azovskega morja),<ref>{{navedi splet |title=Black Sea Geography |work=University of Delaware College of Marine Studies |url=https://www.ceoe.udel.edu/blacksea/geography/index.html |year=2003 |accessdate=5.4.2014}}</ref> največja globina pa 2212 m.<ref>{{navedi splet |title=Europa – Gateway of the European Union Website |work=Environment and Enlargement – The Black Sea: Facts and Figures |url=http://ec.europa.eu/environment/enlarg/blackseafactsfigures_en.htm |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=5.4.2014}}</ref> Zaradi pritoka številnih [[reka|rek]], med katerimi so najpomembnejše [[Donava]], [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Don (reka)|Don]], ki letno prispevajo 320&nbsp;km³ [[voda|vode]], ima Črno morje pozitivno vodno bilanco, saj [[izhlapevanje]] ne presega pritoka. Zato skozi Bospor letno izteče 300&nbsp;km³ vode v Sredozemsko morje.<ref name="Unluata90">{{navedi knjigo |author1=Ünlüata, U. |author2=Oguz T. |author3=Latif M.A. |author4=Özsoy E. |year=1990 |chapter=On the physical oceanography of the Turkish straits |title=The physical oceanography of sea straits |editor=Pratt, L.J. |publisher=Kluwer}}</ref> [[Država|Države]] ob Črnem morju so [[Turčija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]] in [[Gruzija]]. Pomembnejša [[mesto|mesta]] ob obali so: [[Istanbul]] (tudi Carigrad, nekdaj Konstantinopel in Bizanc), [[Burgas]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Konstanca (Romunija)|Konstanca]], [[Tulcea]], [[Jalta]], [[Odesa]], [[Sevastopol]], [[Batumi]], [[Trabzon]], [[Samsun]] in [[Zonguldak]]. == Hidrografija == [[Slika:Black sea catchment map.png|thumb|Povodje Črnega morja obsega skoraj tretjino Evrope]] Glavna [[hidrografija|hidrografska]] značilnost Črnega morja je ogromen pritok [[sladka voda|sladke vode]] iz njegovega obsežnega [[povodje|povodja]] in razmeroma velika količina padavin, ki močno presegata [[izhlapevanje]].<ref name="AffholderValiron2001"/> Pravimo, da ima pozitivno vodno bilanco, pri tem pa je njegova edina povezava s svetovnimi oceani ozki Bospor. Tok skozenj je dvosmeren: na površini teče manj slana voda v [[Marmarsko morje]] in naprej v Sredozemsko morje, pri dnu pa bolj slana voda v obratni smeri. Po oceni znaša količina iztoka 612 km³ na leto, vtok pa je pol manjši, 310 km³ letno.<ref name="Unluata90"/> [[Slanost]] površinskih voda je skoraj dvakrat manjša kot v oceanih, znaša med 17 [[promil|‰]] pri gladini in 22 ‰ v nekoliko večjih globinah, še bistveno manj pa pri rečnih ustjih. Normalno slana voda, ki priteka iz Sredozemlja (35 ‰), je gostejša, zato potone na dno, velika razlika pa povzroči, da se praktično ne mešata, saj niti zimska ohladitev zgornjih plasti ne zmanjša razlike dovolj.<ref name="AffholderValiron2001"/> Rezultat je ostra ločnica, t. i. [[piknoklina]], ki se nahaja med 100 in 200 m globine.<ref name="Koronkevič02">{{navedi knjigo |last=Koronkevič |first=Nikolaj |year=2002 |chapter=Rivers, lakes, inland seas, and wetlands |title=The Physical Geography of Northern Eurasia |editor-first=Maria |editor-last=Šahgedanova |publisher=Oxford University Press |pages=122–148 |isbn=9780198233848}}</ref> Ker ni znatne izmenjave [[plin]]ov z vrhnjo plastjo, [[razkroj]] organskih snovi v [[usedlina]]h porabi ves razpoložljivi kisik, že 300 metrov globoko je njegova [[koncentracija]] nična. V takšnih anoksičnih pogojih uspevajo nekateri [[ekstremofil]]ni [[mikroorganizem|mikroorganizmi]], ki izkoriščajo [[sulfat]]e ({{Chem2|SO4(2-)}}) za [[oksidacija|oksidacijo]] organskih snovi, pri čemer proizvajajo [[vodikov sulfid]] (HS) in [[ogljikov dioksid]] (CO₂).<ref name="Koronkevič02"/> Ta mešanica plinov je za višje organizme izjemno strupena, zato je Črno morje edinstven [[ekosistem]], v katerem vse [[živalstvo]] in [[rastlinstvo]] živi le v vrhnjem, približno 180 m globokem pasu. Anoksična (brez vsebnosti [[kisik]]a) spodnja plast zaradi velike globine morja predstavlja 90 % vse prostornine, s čimer je Črno morje največji anoksični morski sistem. Velike količine organskih snovi se usedajo na dno, kjer v sedimentih dosežejo koncentracijo do 20 %. Tovrstni sedimenti so znani kot [[sapropel]]. == Ekologija == Zaradi majhne slanosti so površinske vode polslan (brakičen) [[ekosistem]], ki ga poleg tega zaznamuje visok vnos hranil z rečnimi sedimenti. Letni ritem mešanja s hranili bogatih voda povzroča redno cvetenje [[fitoplankton]]a. Kljub hranilom je zaradi posebnih pogojev [[Biotska raznovrstnost|raznovrstnost]] organizmov v njem zmanjšana. Petkrat manj kot v Sredozemskem morju je bentoških [[vrsta (biologija)|vrst]], prav tako je manj vrst [[alge|alg]], [[zooplankton]]a, [[iglokožci|iglokožcev]] in drugih skupin. Predstavniki skupin, kot so [[koralnjaki]] in [[glavonožci]], v njem sploh ne morejo uspevati. [[Ribe|Rib]] je okrog 180 vrst. Ekosistem je konec 1980. let doživljal katastrofične spremembe zaradi močne [[evtrofikacija|evtrofikacije]] in naselitve [[invazivna vrsta|invazivnih]] [[rebrače|rebrač]] iz rodu ''Mnemiopsis'', vendar se stanje od takrat počasi izboljšuje.<ref>{{navedi revijo |last=Kideys |first=Ahmet E. |year=2002 |title=Fall and Rise of the Black Sea Ecosystem |journal=[[Science]] |volume=297 |issue=5586 |pages=1482–1484 |doi=10.1126/science.1073002}}</ref> Po drugi strani iz Črnega morja izvirajo školjka [[potujoča trikotničarka]], [[krap]] in [[glavoči|glavoč]] vrste ''Neogobius melanostomus'', ki so invazivni drugje. == Izkoriščanje == [[Slika:RIAN archive 166989 Sochi.jpg|thumb|Rusko letoviško naselje [[Soči, Rusija|Soči]] na severni obali Črnega morja]] Črno morje je bilo že v [[antika|antiki]] pomembno prometno križišče, kjer so se križale pomorske poti med [[Balkan]]om na zahodu, Evrazijskimi stepami na severu, [[Kavkaz]]om in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] na vzhodu ter Malo Azijo in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] na jugu. Še danes ima velik strateški pomen, predvsem za Rusijo, ki ima v njem vojaško floto. Prehod v Sredozemsko morje v celoti nadzira Turčija, ki ga ima pravico zapreti po lastni presoji. Zaradi prekomernega [[ribolov]]a so sredi 20. stoletja propadle [[populacija (ekologija)|populacije]] velikih plenilskih rib. Industrija se je zato preusmerila na manjše, kot so [[inčuni]] in [[papalina]], nakar so v 1980. in 1990. letih praktično izginile tudi te. Ulov se je zmanjšal na desetino, posledično je bil prizadet tudi celoten ekosistem.<ref>{{navedi revijo |first1=Temel |last1=Oguz |first2=Ekin |last2=Akoglu |first3=Baris |last3=Salihoglu |year=2012 |title=Current state of overfishing and its regional differences in the Black Sea |url=http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |journal=Ocean & Coastal Management |volume=58 |pages=47–56 |doi=10.1016/j.ocecoaman.2011.12.013 |access-date=2014-03-17 |archive-date=2014-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140317214544/http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |url-status=dead }}</ref> Po koncu [[hladna vojna|hladne vojne]] se je pričel razvijati [[turizem]] in postal ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog v regiji. == Zgodovina == Obstajajo dokazi, da je bila gladina Črnega morja nekoč precej nižja. Povezava s Sredozemljem ni obstajala in morje je bilo pravzaprav [[jezero]]. Morski [[arheolog]] Robert Ballard je ob turški črnomorski obali našel nekdanjo obalo z lupinami sladkovodnih [[polž]]ev, potopljenimi rečnimi dolinami in obdelanimi kosi [[les]]a pod gladino, približno 100 m od obale. Antično ime ''Pontus Euxinus'' so skovali [[antična Grčija|grški]] morjeplovci zaradi temnejše barve morja v primerjavi s Sredozemskim. Vidljivost v Črnem morju je v povprečju le 5 m, medtem ko je v Sredozemskem morju prek 30 m. Dežela vzhodno od Črnega morja, [[Kolhida]] (današnja [[Gruzija]]) je Grkom pomenila mejo znanega sveta. === Črno morje in vesoljni potop === Leta 1997 sta William Ryan in Water Pitman z [[Univerza Columbia|Univerze Columbia]] objavila dokaze o tem, da je okoli leta 5600 pr. n. št. prišlo v območju Črnega morja do velike [[poplava|poplave]], ko je skozi Bospor vanj vdrla morska voda. V času [[ledena doba|ledene dobe]] so Rusijo prekrivali veliki [[ledenik]]i, [[morska gladina|gladina]] [[ocean]]ov pa je upadla. Voda, nastala s [[taljenje]]m ledenikov, je ustvarila ogromna sladkovodna [[jezero|jezera]] na območju današnjega Črnega morja in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Z zmanjševanjem ledenikov se je dotok sladke vode začel zmanjševati, gladini teh jezer pa sta upadli, medtem ko so po drugi strani začele naraščati gladine oceanov. To je okrog leta 5600 pr. n. št. privedlo do tega, da se je Mediteransko morje v Bosporju prelilo prek skalnega pragu. Ryan in Pitman opisujeta: [[Slika:Black-sea-hist.png|thumb|300px|right|Črno morje pred 7600 leti in danes]] : »Vsak dan je priteklo deset kubičnih milj (42 km³) vode, dvestokrat več, kot se jo prelije prek [[Niagarski slapovi|Niagarskih slapov]] ... Razburkan Bosporski kanal je od tolikšnega vodovja grmel ves čas poplave, približno tristo dni.« Vdor slane vode v zaprto sladkovodno jezero je dvignil njegovo gladino za prek 100 metrov in poplavil 155.000&nbsp;km² kopnega, s čimer se je Črno morje razširilo proti severu in vzhodu?. Preseljevanje zgodnjih poljedelskih ljudstev je povezano s širjenjem poljedelstva v severni in zahodni Evropi. Poplavljenje Črnomorskega bazena so predlagali tudi kot osnovo za [[Sveto pismo|svetopisemsko]] legendo o [[vesoljni potop|vesoljnem potopu]]. Nasprotniki te teorije prihajajo predvsem iz vrst tistih, ki iščejo natančnejšo povezavo s knjigo [[1. Mojzesova knjiga|Geneze]] (glej tudi [[Noetova barka]] in [[Ararat]]), ter tistih, ki iščejo zvezo z vdorom vode v spodnjo dolino rek [[Evfrat]] in [[Tigris]] v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ki je ustvarila [[Perzijski zaliv]]. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * William Ryan in Walter Pitman, ''Noetova poplava'' (''Noah's Flood''), 1999, ISBN 0-684-85920-3 == Glej tudi == * [[Črno morje, Turčija|Črno morje]], istoimenska regija Turčije * [[Rdeče morje]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Чорне море - Чёрное море - Karadeniz - Marea Neagră|Black Sea|Črno morje}} {{wikislovar}} * [http://www.blacksea-online.org/default.aspx Črnomorska organizacija za integracijo in trajnostni razvoj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140317211629/http://www.blacksea-online.org/default.aspx |date=2014-03-17 }} {{koord|44|N|35|E|type:waterbody_scale:8000000 |display=title}} [[Kategorija:Črno morje|*]] [[Kategorija:Geografija Azije]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} by955svzd2fdok774mnae25s3po8qbu 6674950 6674949 2026-05-12T14:58:57Z ~2026-28279-21 259659 6674950 wikitext text/x-wiki {{zapomen|istoimensko [[Turčija|turško]] pokrajino|Črno morje, Turčija}} [[Slika:Black Sea Nasa May 25 2004.jpg|280px|thumb|Satelitska slika Črnega morja, posneta z [[NASA]] [[MODIS]]]] [[Slika:Map of the Black Sea with bathymetry and surrounding relief.svg|280px|sličica]] '''Čŕno mórje''' ({{Jezik-ru|Чёрное море}} /''Čórnoje mórje''; {{Jezik-uk|Чорне море}} /''Čorne more''; {{Jezik-bg|Черно море}} /''Čérno moré''; {{Jezik-ro|Marea Neagră}}; {{Jezik-tr|Karadeniz}}, {{jezik-crh|Qara deñiz}}; [[Gagauščina|gagauško]] ''Kara deniz''; {{jezik-ka|შავი ზღვა|Shavi Zghva}}; Laz in {{langx|xmf|(უჩა) ზუღა|(Ucha) Zugha}}, {{jezik-ab|Амшын Еиқәа}} /''Amŝən Ejkʷa''; [[Adigejščina|adigejsko]] Шӏуцӏэ, <small>latinizirano:</small> ''Xə Šʷʼucʼɛ;'' {{jezik-el|Πόντος Ἄξεινος|Póntos Áxeinos}} ali Εύξεινος Πόντος <small>/</small> ''Éfxinos Póndos,'' redkeje Μαύρη Θάλασσα / ''Mávri Thálassa;'' {{Jezik-hy|Սեւ ծով|Sev cov}}, {{jezik-ku|Derya(ya) Reş}}) je [[celina|celinsko]] [[morje]], ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje [[Evropa]], na jugu pa [[Anatolija]]. Z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] in naprej s [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] ga povezuje komaj 660 [[meter|m]] širok [[Bospor|Bosporski preliv]]. [[Krimski polotok]] na severovzhodu zapira velik plitev [[zaliv]], imenovan [[Azovsko morje]], ki ga s Črnim morjem povezuje [[Kerški preliv]]. Severozahodni del Črnega morja zahodno od Krima je relativno najplitvejši. Črno morje meri od vzhoda proti zahodu 1130 km, od severa proti jugu pa 610&nbsp;km.<ref name="AffholderValiron2001">{{navedi knjigo |chapter=Physical Properties of Sea Water and their Distribution |title=Descriptive Physical Oceanography |author1=Affholder M. |author2=Valiron F. |publisher=CRC Press |year=2001 |pages=110–120 |isbn=9780203969274}}</ref> Njegova površina je 436.400 km² (brez Azovskega morja),<ref>{{navedi splet |title=Black Sea Geography |work=University of Delaware College of Marine Studies |url=https://www.ceoe.udel.edu/blacksea/geography/index.html |year=2003 |accessdate=5.4.2014}}</ref> največja globina pa 2212 m.<ref>{{navedi splet |title=Europa – Gateway of the European Union Website |work=Environment and Enlargement – The Black Sea: Facts and Figures |url=http://ec.europa.eu/environment/enlarg/blackseafactsfigures_en.htm |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=5.4.2014}}</ref> Zaradi pritoka številnih [[reka|rek]], med katerimi so najpomembnejše [[Donava]], [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Don (reka)|Don]], ki letno prispevajo 320&nbsp;km³ [[voda|vode]], ima Črno morje pozitivno vodno bilanco, saj [[izhlapevanje]] ne presega pritoka. Zato skozi Bospor letno izteče 300&nbsp;km³ vode v Sredozemsko morje.<ref name="Unluata90">{{navedi knjigo |author1=Ünlüata, U. |author2=Oguz T. |author3=Latif M.A. |author4=Özsoy E. |year=1990 |chapter=On the physical oceanography of the Turkish straits |title=The physical oceanography of sea straits |editor=Pratt, L.J. |publisher=Kluwer}}</ref> [[Država|Države]] ob Črnem morju so [[Turčija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]] in [[Gruzija]]. Pomembnejša [[mesto|mesta]] ob obali so: [[Istanbul]] (tudi Carigrad, nekdaj Konstantinopel in Bizanc), [[Burgas]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Konstanca (Romunija)|Konstanca]], [[Tulcea]], [[Jalta]], [[Odesa]], [[Sevastopol]], [[Batumi]], [[Trabzon]], [[Samsun]] in [[Zonguldak]]. == Hidrografija == [[Slika:Black sea catchment map.png|thumb|Povodje Črnega morja obsega skoraj tretjino Evrope]] Glavna [[hidrografija|hidrografska]] značilnost Črnega morja je ogromen pritok [[sladka voda|sladke vode]] iz njegovega obsežnega [[povodje|povodja]] in razmeroma velika količina padavin, ki močno presegata [[izhlapevanje]].<ref name="AffholderValiron2001"/> Pravimo, da ima pozitivno vodno bilanco, pri tem pa je njegova edina povezava s svetovnimi oceani ozki Bospor. Tok skozenj je dvosmeren: na površini teče manj slana voda v [[Marmarsko morje]] in naprej v Sredozemsko morje, pri dnu pa bolj slana voda v obratni smeri. Po oceni znaša količina iztoka 612 km³ na leto, vtok pa je pol manjši, 310 km³ letno.<ref name="Unluata90"/> [[Slanost]] površinskih voda je skoraj dvakrat manjša kot v oceanih, znaša med 17 [[promil|‰]] pri gladini in 22 ‰ v nekoliko večjih globinah, še bistveno manj pa pri rečnih ustjih. Normalno slana voda, ki priteka iz Sredozemlja (35 ‰), je gostejša, zato potone na dno, velika razlika pa povzroči, da se praktično ne mešata, saj niti zimska ohladitev zgornjih plasti ne zmanjša razlike dovolj.<ref name="AffholderValiron2001"/> Rezultat je ostra ločnica, t. i. [[piknoklina]], ki se nahaja med 100 in 200 m globine.<ref name="Koronkevič02">{{navedi knjigo |last=Koronkevič |first=Nikolaj |year=2002 |chapter=Rivers, lakes, inland seas, and wetlands |title=The Physical Geography of Northern Eurasia |editor-first=Maria |editor-last=Šahgedanova |publisher=Oxford University Press |pages=122–148 |isbn=9780198233848}}</ref> Ker ni znatne izmenjave [[plin]]ov z vrhnjo plastjo, [[razkroj]] organskih snovi v [[usedlina]]h porabi ves razpoložljivi kisik, že 300 metrov globoko je njegova [[koncentracija]] nična. V takšnih anoksičnih pogojih uspevajo nekateri [[ekstremofil]]ni [[mikroorganizem|mikroorganizmi]], ki izkoriščajo [[sulfat]]e ({{Chem2|SO4(2-)}}) za [[oksidacija|oksidacijo]] organskih snovi, pri čemer proizvajajo [[vodikov sulfid]] (HS) in [[ogljikov dioksid]] (CO₂).<ref name="Koronkevič02"/> Ta mešanica plinov je za višje organizme izjemno strupena, zato je Črno morje edinstven [[ekosistem]], v katerem vse [[živalstvo]] in [[rastlinstvo]] živi le v vrhnjem, približno 180 m globokem pasu. Anoksična (brez vsebnosti [[kisik]]a) spodnja plast zaradi velike globine morja predstavlja 90 % vse prostornine, s čimer je Črno morje največji anoksični morski sistem. Velike količine organskih snovi se usedajo na dno, kjer v sedimentih dosežejo koncentracijo do 20 %. Tovrstni sedimenti so znani kot [[sapropel]]. == Ekologija == Zaradi majhne slanosti so površinske vode polslan (brakičen) [[ekosistem]], ki ga poleg tega zaznamuje visok vnos hranil z rečnimi sedimenti. Letni ritem mešanja s hranili bogatih voda povzroča redno cvetenje [[fitoplankton]]a. Kljub hranilom je zaradi posebnih pogojev [[Biotska raznovrstnost|raznovrstnost]] organizmov v njem zmanjšana. Petkrat manj kot v Sredozemskem morju je bentoških [[vrsta (biologija)|vrst]], prav tako je manj vrst [[alge|alg]], [[zooplankton]]a, [[iglokožci|iglokožcev]] in drugih skupin. Predstavniki skupin, kot so [[koralnjaki]] in [[glavonožci]], v njem sploh ne morejo uspevati. [[Ribe|Rib]] je okrog 180 vrst. Ekosistem je konec 1980. let doživljal katastrofične spremembe zaradi močne [[evtrofikacija|evtrofikacije]] in naselitve [[invazivna vrsta|invazivnih]] [[rebrače|rebrač]] iz rodu ''Mnemiopsis'', vendar se stanje od takrat počasi izboljšuje.<ref>{{navedi revijo |last=Kideys |first=Ahmet E. |year=2002 |title=Fall and Rise of the Black Sea Ecosystem |journal=[[Science]] |volume=297 |issue=5586 |pages=1482–1484 |doi=10.1126/science.1073002}}</ref> Po drugi strani iz Črnega morja izvirajo školjka [[potujoča trikotničarka]], [[krap]] in [[glavoči|glavoč]] vrste ''Neogobius melanostomus'', ki so invazivni drugje. == Izkoriščanje == [[Slika:RIAN archive 166989 Sochi.jpg|thumb|Rusko letoviško naselje [[Soči, Rusija|Soči]] na severni obali Črnega morja]] Črno morje je bilo že v [[antika|antiki]] pomembno prometno križišče, kjer so se križale pomorske poti med [[Balkan]]om na zahodu, Evrazijskimi stepami na severu, [[Kavkaz]]om in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] na vzhodu ter Malo Azijo in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] na jugu. Še danes ima velik strateški pomen, predvsem za Rusijo, ki ima v njem vojaško floto. Prehod v Sredozemsko morje v celoti nadzira Turčija, ki ga ima pravico zapreti po lastni presoji. Zaradi prekomernega [[ribolov]]a so sredi 20. stoletja propadle [[populacija (ekologija)|populacije]] velikih plenilskih rib. Industrija se je zato preusmerila na manjše, kot so [[inčuni]] in [[papalina]], nakar so v 1980. in 1990. letih praktično izginile tudi te. Ulov se je zmanjšal na desetino, posledično je bil prizadet tudi celoten ekosistem.<ref>{{navedi revijo |first1=Temel |last1=Oguz |first2=Ekin |last2=Akoglu |first3=Baris |last3=Salihoglu |year=2012 |title=Current state of overfishing and its regional differences in the Black Sea |url=http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |journal=Ocean & Coastal Management |volume=58 |pages=47–56 |doi=10.1016/j.ocecoaman.2011.12.013 |access-date=2014-03-17 |archive-date=2014-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140317214544/http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |url-status=dead }}</ref> Po koncu [[hladna vojna|hladne vojne]] se je pričel razvijati [[turizem]] in postal ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog v regiji. == Zgodovina == Obstajajo dokazi, da je bila gladina Črnega morja nekoč precej nižja. Povezava s Sredozemljem ni obstajala in morje je bilo pravzaprav [[jezero]]. Morski [[arheolog]] Robert Ballard je ob turški črnomorski obali našel nekdanjo obalo z lupinami sladkovodnih [[polž]]ev, potopljenimi rečnimi dolinami in obdelanimi kosi [[les]]a pod gladino, približno 100 m od obale. Antično ime ''Pontus Euxinus'' so skovali [[antična Grčija|grški]] morjeplovci zaradi temnejše barve morja v primerjavi s Sredozemskim. Vidljivost v Črnem morju je v povprečju le 5 m, medtem ko je v Sredozemskem morju prek 30 m. Dežela vzhodno od Črnega morja, [[Kolhida]] (današnja [[Gruzija]]) je Grkom pomenila mejo znanega sveta. === Črno morje in vesoljni potop === Leta 1997 sta William Ryan in Water Pitman z [[Univerza Columbia|Univerze Columbia]] objavila dokaze o tem, da je okoli leta 5600 pr. n. št. prišlo v območju Črnega morja do velike [[poplava|poplave]], ko je skozi Bospor vanj vdrla morska voda. V času [[ledena doba|ledene dobe]] so Rusijo prekrivali veliki [[ledenik]]i, [[morska gladina|gladina]] [[ocean]]ov pa je upadla. Voda, nastala s [[taljenje]]m ledenikov, je ustvarila ogromna sladkovodna [[jezero|jezera]] na območju današnjega Črnega morja in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Z zmanjševanjem ledenikov se je dotok sladke vode začel zmanjševati, gladini teh jezer pa sta upadli, medtem ko so po drugi strani začele naraščati gladine oceanov. To je okrog leta 5600 pr. n. št. privedlo do tega, da se je Mediteransko morje v Bosporju prelilo prek skalnega pragu. Ryan in Pitman opisujeta: [[Slika:Black-sea-hist.png|thumb|300px|right|Črno morje pred 7600 leti in danes]] : »Vsak dan je priteklo deset kubičnih milj (42 km³) vode, dvestokrat več, kot se jo prelije prek [[Niagarski slapovi|Niagarskih slapov]] ... Razburkan Bosporski kanal je od tolikšnega vodovja grmel ves čas poplave, približno tristo dni.« Vdor slane vode v zaprto sladkovodno jezero je dvignil njegovo gladino za prek 100 metrov in poplavil 155.000&nbsp;km² kopnega, s čimer se je Črno morje razširilo proti severu in vzhodu?. Preseljevanje zgodnjih poljedelskih ljudstev je povezano s širjenjem poljedelstva v severni in zahodni Evropi. Poplavljenje Črnomorskega bazena so predlagali tudi kot osnovo za [[Sveto pismo|svetopisemsko]] legendo o [[vesoljni potop|vesoljnem potopu]]. Nasprotniki te teorije prihajajo predvsem iz vrst tistih, ki iščejo natančnejšo povezavo s knjigo [[1. Mojzesova knjiga|Geneze]] (glej tudi [[Noetova barka]] in [[Ararat]]), ter tistih, ki iščejo zvezo z vdorom vode v spodnjo dolino rek [[Evfrat]] in [[Tigris]] v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ki je ustvarila [[Perzijski zaliv]]. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * William Ryan in Walter Pitman, ''Noetova poplava'' (''Noah's Flood''), 1999, ISBN 0-684-85920-3 == Glej tudi == * [[Črno morje, Turčija|Črno morje]], istoimenska regija Turčije * [[Rdeče morje]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Чорне море - Чёрное море - Karadeniz - Marea Neagră|Black Sea|Črno morje}} {{wikislovar}} * [http://www.blacksea-online.org/default.aspx Črnomorska organizacija za integracijo in trajnostni razvoj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140317211629/http://www.blacksea-online.org/default.aspx |date=2014-03-17 }} {{koord|44|N|35|E|type:waterbody_scale:8000000 |display=title}} [[Kategorija:Črno morje|*]] [[Kategorija:Geografija Azije]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} fzirufmi9nul6lcnqo984ahx5zwbd3o 6674951 6674950 2026-05-12T15:01:50Z Yerpo 8417 razveljavljenih 14 redakcij od [[Special:Diff/6674886|6674886]] do [[Special:Diff/6674950|6674950]] - uvodni stavek je neberljiv s takim kupom imen v oklepaju; Wikipedija ni slovar 6674951 wikitext text/x-wiki {{zapomen|istoimensko [[Turčija|turško]] pokrajino|Črno morje, Turčija}} [[Slika:Black Sea Nasa May 25 2004.jpg|280px|thumb|Satelitska slika Črnega morja, posneta z [[NASA]] [[MODIS]]]] [[Slika:Map of the Black Sea with bathymetry and surrounding relief.svg|280px|sličica]] '''Čŕno mórje''' ({{Jezik-ru|Чёрное море}}, {{Jezik-uk|Чорне море}}, {{Jezik-tr|Karadeniz}}, {{Jezik-ro|Marea Neagră}}, {{Jezik-bg|Черно море}}) je [[celina|celinsko]] [[morje]], ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje [[Evropa]], na jugu pa [[Anatolija]]. Z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] in naprej s [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] ga povezuje komaj 660 [[meter|m]] širok [[Bospor|Bosporski preliv]]. [[Krimski polotok]] na severovzhodu zapira velik plitev [[zaliv]], imenovan [[Azovsko morje]], ki ga s Črnim morjem povezuje [[Kerški preliv]]. Severozahodni del Črnega morja zahodno od Krima je relativno najplitvejši. Črno morje meri od vzhoda proti zahodu 1130 km, od severa proti jugu pa 610&nbsp;km.<ref name="AffholderValiron2001">{{navedi knjigo |chapter=Physical Properties of Sea Water and their Distribution |title=Descriptive Physical Oceanography |author1=Affholder M. |author2=Valiron F. |publisher=CRC Press |year=2001 |pages=110–120 |isbn=9780203969274}}</ref> Njegova površina je 436.400 km² (brez Azovskega morja),<ref>{{navedi splet |title=Black Sea Geography |work=University of Delaware College of Marine Studies |url=https://www.ceoe.udel.edu/blacksea/geography/index.html |year=2003 |accessdate=5.4.2014}}</ref> največja globina pa 2212 m.<ref>{{navedi splet |title=Europa – Gateway of the European Union Website |work=Environment and Enlargement – The Black Sea: Facts and Figures |url=http://ec.europa.eu/environment/enlarg/blackseafactsfigures_en.htm |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=5.4.2014}}</ref> Zaradi pritoka številnih [[reka|rek]], med katerimi so najpomembnejše [[Donava]], [[Dnester]], [[Dneper]] in [[Don (reka)|Don]], ki letno prispevajo 320&nbsp;km³ [[voda|vode]], ima Črno morje pozitivno vodno bilanco, saj [[izhlapevanje]] ne presega pritoka. Zato skozi Bospor letno izteče 300&nbsp;km³ vode v Sredozemsko morje.<ref name="Unluata90">{{navedi knjigo |author1=Ünlüata, U. |author2=Oguz T. |author3=Latif M.A. |author4=Özsoy E. |year=1990 |chapter=On the physical oceanography of the Turkish straits |title=The physical oceanography of sea straits |editor=Pratt, L.J. |publisher=Kluwer}}</ref> [[Država|Države]] ob Črnem morju so [[Turčija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]] in [[Gruzija]]. Pomembnejša [[mesto|mesta]] ob obali so: [[Istanbul]] (tudi Carigrad, nekdaj Konstantinopel in Bizanc), [[Burgas]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Konstanca (Romunija)|Konstanca]], [[Tulcea]], [[Jalta]], [[Odesa]], [[Sevastopol]], [[Batumi]], [[Trabzon]], [[Samsun]] in [[Zonguldak]]. == Hidrografija == [[Slika:Black sea catchment map.png|thumb|Povodje Črnega morja obsega skoraj tretjino Evrope]] Glavna [[hidrografija|hidrografska]] značilnost Črnega morja je ogromen pritok [[sladka voda|sladke vode]] iz njegovega obsežnega [[povodje|povodja]] in razmeroma velika količina padavin, ki močno presegata [[izhlapevanje]].<ref name="AffholderValiron2001"/> Pravimo, da ima pozitivno vodno bilanco, pri tem pa je njegova edina povezava s svetovnimi oceani ozki Bospor. Tok skozenj je dvosmeren: na površini teče manj slana voda v [[Marmarsko morje]] in naprej v Sredozemsko morje, pri dnu pa bolj slana voda v obratni smeri. Po oceni znaša količina iztoka 612 km³ na leto, vtok pa je pol manjši, 310 km³ letno.<ref name="Unluata90"/> [[Slanost]] površinskih voda je skoraj dvakrat manjša kot v oceanih, znaša med 17 [[promil|‰]] pri gladini in 22 ‰ v nekoliko večjih globinah, še bistveno manj pa pri rečnih ustjih. Normalno slana voda, ki priteka iz Sredozemlja (35 ‰), je gostejša, zato potone na dno, velika razlika pa povzroči, da se praktično ne mešata, saj niti zimska ohladitev zgornjih plasti ne zmanjša razlike dovolj.<ref name="AffholderValiron2001"/> Rezultat je ostra ločnica, t. i. [[piknoklina]], ki se nahaja med 100 in 200 m globine.<ref name="Koronkevič02">{{navedi knjigo |last=Koronkevič |first=Nikolaj |year=2002 |chapter=Rivers, lakes, inland seas, and wetlands |title=The Physical Geography of Northern Eurasia |editor-first=Maria |editor-last=Šahgedanova |publisher=Oxford University Press |pages=122–148 |isbn=9780198233848}}</ref> Ker ni znatne izmenjave [[plin]]ov z vrhnjo plastjo, [[razkroj]] organskih snovi v [[usedlina]]h porabi ves razpoložljivi kisik, že 300 metrov globoko je njegova [[koncentracija]] nična. V takšnih anoksičnih pogojih uspevajo nekateri [[ekstremofil]]ni [[mikroorganizem|mikroorganizmi]], ki izkoriščajo [[sulfat]]e ({{Chem2|SO4(2-)}}) za [[oksidacija|oksidacijo]] organskih snovi, pri čemer proizvajajo [[vodikov sulfid]] (HS) in [[ogljikov dioksid]] (CO₂).<ref name="Koronkevič02"/> Ta mešanica plinov je za višje organizme izjemno strupena, zato je Črno morje edinstven [[ekosistem]], v katerem vse [[živalstvo]] in [[rastlinstvo]] živi le v vrhnjem, približno 180 m globokem pasu. Anoksična (brez vsebnosti [[kisik]]a) spodnja plast zaradi velike globine morja predstavlja 90 % vse prostornine, s čimer je Črno morje največji anoksični morski sistem. Velike količine organskih snovi se usedajo na dno, kjer v sedimentih dosežejo koncentracijo do 20 %. Tovrstni sedimenti so znani kot [[sapropel]]. == Ekologija == Zaradi majhne slanosti so površinske vode polslan (brakičen) [[ekosistem]], ki ga poleg tega zaznamuje visok vnos hranil z rečnimi sedimenti. Letni ritem mešanja s hranili bogatih voda povzroča redno cvetenje [[fitoplankton]]a. Kljub hranilom je zaradi posebnih pogojev [[Biotska raznovrstnost|raznovrstnost]] organizmov v njem zmanjšana. Petkrat manj kot v Sredozemskem morju je bentoških [[vrsta (biologija)|vrst]], prav tako je manj vrst [[alge|alg]], [[zooplankton]]a, [[iglokožci|iglokožcev]] in drugih skupin. Predstavniki skupin, kot so [[koralnjaki]] in [[glavonožci]], v njem sploh ne morejo uspevati. [[Ribe|Rib]] je okrog 180 vrst. Ekosistem je konec 1980. let doživljal katastrofične spremembe zaradi močne [[evtrofikacija|evtrofikacije]] in naselitve [[invazivna vrsta|invazivnih]] [[rebrače|rebrač]] iz rodu ''Mnemiopsis'', vendar se stanje od takrat počasi izboljšuje.<ref>{{navedi revijo |last=Kideys |first=Ahmet E. |year=2002 |title=Fall and Rise of the Black Sea Ecosystem |journal=[[Science]] |volume=297 |issue=5586 |pages=1482–1484 |doi=10.1126/science.1073002}}</ref> Po drugi strani iz Črnega morja izvirajo školjka [[potujoča trikotničarka]], [[krap]] in [[glavoči|glavoč]] vrste ''Neogobius melanostomus'', ki so invazivni drugje. == Izkoriščanje == [[Slika:RIAN archive 166989 Sochi.jpg|thumb|Rusko letoviško naselje [[Soči, Rusija|Soči]] na severni obali Črnega morja]] Črno morje je bilo že v [[antika|antiki]] pomembno prometno križišče, kjer so se križale pomorske poti med [[Balkan]]om na zahodu, Evrazijskimi stepami na severu, [[Kavkaz]]om in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] na vzhodu ter Malo Azijo in [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] na jugu. Še danes ima velik strateški pomen, predvsem za Rusijo, ki ima v njem vojaško floto. Prehod v Sredozemsko morje v celoti nadzira Turčija, ki ga ima pravico zapreti po lastni presoji. Zaradi prekomernega [[ribolov]]a so sredi 20. stoletja propadle [[populacija (ekologija)|populacije]] velikih plenilskih rib. Industrija se je zato preusmerila na manjše, kot so [[inčuni]] in [[papalina]], nakar so v 1980. in 1990. letih praktično izginile tudi te. Ulov se je zmanjšal na desetino, posledično je bil prizadet tudi celoten ekosistem.<ref>{{navedi revijo |first1=Temel |last1=Oguz |first2=Ekin |last2=Akoglu |first3=Baris |last3=Salihoglu |year=2012 |title=Current state of overfishing and its regional differences in the Black Sea |url=http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |journal=Ocean & Coastal Management |volume=58 |pages=47–56 |doi=10.1016/j.ocecoaman.2011.12.013 |access-date=2014-03-17 |archive-date=2014-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140317214544/http://www.ims.metu.edu.tr/cv/oguz/PDFs/oguz_etal_ocma12.pdf |url-status=dead }}</ref> Po koncu [[hladna vojna|hladne vojne]] se je pričel razvijati [[turizem]] in postal ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog v regiji. == Zgodovina == Obstajajo dokazi, da je bila gladina Črnega morja nekoč precej nižja. Povezava s Sredozemljem ni obstajala in morje je bilo pravzaprav [[jezero]]. Morski [[arheolog]] Robert Ballard je ob turški črnomorski obali našel nekdanjo obalo z lupinami sladkovodnih [[polž]]ev, potopljenimi rečnimi dolinami in obdelanimi kosi [[les]]a pod gladino, približno 100 m od obale. Antično ime ''Pontus Euxinus'' so skovali [[antična Grčija|grški]] morjeplovci zaradi temnejše barve morja v primerjavi s Sredozemskim. Vidljivost v Črnem morju je v povprečju le 5 m, medtem ko je v Sredozemskem morju prek 30 m. Dežela vzhodno od Črnega morja, [[Kolhida]] (današnja [[Gruzija]]) je Grkom pomenila mejo znanega sveta. === Črno morje in vesoljni potop === Leta 1997 sta William Ryan in Water Pitman z [[Univerza Columbia|Univerze Columbia]] objavila dokaze o tem, da je okoli leta 5600 pr. n. št. prišlo v območju Črnega morja do velike [[poplava|poplave]], ko je skozi Bospor vanj vdrla morska voda. V času [[ledena doba|ledene dobe]] so Rusijo prekrivali veliki [[ledenik]]i, [[morska gladina|gladina]] [[ocean]]ov pa je upadla. Voda, nastala s [[taljenje]]m ledenikov, je ustvarila ogromna sladkovodna [[jezero|jezera]] na območju današnjega Črnega morja in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Z zmanjševanjem ledenikov se je dotok sladke vode začel zmanjševati, gladini teh jezer pa sta upadli, medtem ko so po drugi strani začele naraščati gladine oceanov. To je okrog leta 5600 pr. n. št. privedlo do tega, da se je Mediteransko morje v Bosporju prelilo prek skalnega pragu. Ryan in Pitman opisujeta: [[Slika:Black-sea-hist.png|thumb|300px|right|Črno morje pred 7600 leti in danes]] : »Vsak dan je priteklo deset kubičnih milj (42 km³) vode, dvestokrat več, kot se jo prelije prek [[Niagarski slapovi|Niagarskih slapov]] ... Razburkan Bosporski kanal je od tolikšnega vodovja grmel ves čas poplave, približno tristo dni.« Vdor slane vode v zaprto sladkovodno jezero je dvignil njegovo gladino za prek 100 metrov in poplavil 155.000&nbsp;km² kopnega, s čimer se je Črno morje razširilo proti severu in vzhodu?. Preseljevanje zgodnjih poljedelskih ljudstev je povezano s širjenjem poljedelstva v severni in zahodni Evropi. Poplavljenje Črnomorskega bazena so predlagali tudi kot osnovo za [[Sveto pismo|svetopisemsko]] legendo o [[vesoljni potop|vesoljnem potopu]]. Nasprotniki te teorije prihajajo predvsem iz vrst tistih, ki iščejo natančnejšo povezavo s knjigo [[1. Mojzesova knjiga|Geneze]] (glej tudi [[Noetova barka]] in [[Ararat]]), ter tistih, ki iščejo zvezo z vdorom vode v spodnjo dolino rek [[Evfrat]] in [[Tigris]] v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ki je ustvarila [[Perzijski zaliv]]. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * William Ryan in Walter Pitman, ''Noetova poplava'' (''Noah's Flood''), 1999, ISBN 0-684-85920-3 == Glej tudi == * [[Črno morje, Turčija|Črno morje]], istoimenska regija Turčije * [[Rdeče morje]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Чорне море - Чёрное море - Karadeniz - Marea Neagră|Black Sea|Črno morje}} {{wikislovar}} * [http://www.blacksea-online.org/default.aspx Črnomorska organizacija za integracijo in trajnostni razvoj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140317211629/http://www.blacksea-online.org/default.aspx |date=2014-03-17 }} {{koord|44|N|35|E|type:waterbody_scale:8000000 |display=title}} [[Kategorija:Črno morje|*]] [[Kategorija:Geografija Azije]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} aqtr683hm5jm6ps54kq8xo5bd8yj9sw 4 9326 6674885 6674848 2026-05-12T12:44:45Z Sporti 5955 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Smrdokavrinahuhu|Smrdokavrinahuhu]] ([[User talk:Smrdokavrinahuhu|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 6665474 wikitext text/x-wiki Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu. {{CompactTOC}} == A == * [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija) * [[Afera Slovenska investicijska banka]] * [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]] * [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]] * [[apela]] * [[apetairi]] * [[Aphra Tesla]] * [[Arboretum Vrahovice]] * [[Alen Vogrinec Vesel]] * ''[[Angel pozabe]]'' * [[Aziz Akhannouch]] == B == * [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]] * [[Baski]] * [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]]) * [[blagarica]] (epiklera) * [[bobnaste zavore]] * [[bule]] * [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca] * [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca] * Bossa de novo (slovenski bend) * [[Brušenje]] == C == * [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]]) * [[Carlo Gesualdo]] * [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]]) * [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]] * [[Corpus geniculatum laterale]] * [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]]) * [[Jožef Ciraj]] == Č == * [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO * [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske * [[Čar ljubezni]] == D == * [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]]) * [[delitev Rimskega cesarstva]] * [[derusifikacija]] * [[dokapitalizacija]] * [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]]) * [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]]) * [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]]) * [[Dom Janeza Boska]] * [[David Hojnik]] == E == * [[Egidio Romualdo Duni]] * [[Elcor, Minnesota]] * [[Etnično čiščenje]] * [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]] == F == * [[Francesco Mucci]] * [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]]) == G == * [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]]) * [[gentrifikacija]] [[:en:Gentrification]] * [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]]) * [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]] * [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]] == H == * [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]] * [[Heliea]] * [[hetairija]] == I == * [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]]) * [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]]) * [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]]) * [[investicijski sklad]] * [[investiranje]] * [[Italijanska književnost]] * [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]] * [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]]) * [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]]) == J == * [[Jason Kreis]] * [[Janja Srečkar]] * [[Edmund Jacquelin]] * [[Joey Lawrence]] * [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]]) * [[James May]] * [[jodlanje]] == K == * [[Katalena (slovenska etno skupina)]] * [[Dejan Kavaš]] * [[Kneško tektonsko okno]] * [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost * [[Kolesarska zveza ZDA]] * [[Koroška danes (medij)]] * [[koseško sodišče]] * [[Kozinska formacija]] * [[Frank Kramer]] * [[krativec]] (naglasno znamenje) * [[Kriptomat]] * Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes) * [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija * [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) * [[kunqu]] * [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]] * [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]] * Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode) * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]) == L == * [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]] * [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]] * [[Land Rover]] * [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov) * [[Leeloojamais]] * [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]] * [[Letalnica]] * [[lidi]] * [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]] == M == * [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija * [[Matej Jug]] * [[mansus]] ([[manzus]]) * [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]]) * [[merilna napaka]] * [[Mišo Alkalaj]] * [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]]) * [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale). * [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo. * [[Mosazaver]] * [[Mladifest]] * [[Množina snovi]] * [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]]) * [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]]) * [[Martin Pollack]] == N == * [[Network File System]] * [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]] * [[nagelj]] * [[neoliberalizem]] * [[Nula Kelvina]] (slovenski bend) * [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]]) == O == * [[Olimpijski komite ZDA]] * [[opazovanje (znanstvena metoda)]] * [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]]) * [[Obrestno obrestni račun]] == P == * [[paradoks brivca]] * [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar) * [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]] * [[performans]] (umetnost) * [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]]) * [[pnevmatično kolo]] * [[Podonavje]] * [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]]) * [[Posodi mi jurja]] * [[pravna praksa]] * [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] * [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute * [[prvi steber]] * [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios) * [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]]) * [[Prabowo Subianto]] <!-- ==Q== --> == R == * [[rastlinska čistilna naprava]] * [[Reformator]] * [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]] * [[Robin Hood]] * [[robota]] * [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]]) * [[rota]] (vrsta prisege) * [[Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011]] * [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]]) == S == * [[Slovanske rune]] * [[Sassari]] <small>[[:en:Sassari|en]] [[:it:Sassari|it]] </small> * [[Karl Drais von Sauerbronn]] * [[servi]] * [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]] * [[simahija]] * [[Simon Marčič]] * [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]] * [[Sindrom savdskih princev]] * [[Comte de Sivrac]] * [[Slavko Bobovnik]] * [[Slatniška formacija]] * [[slovanska pradomovina]] * [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO) * [[Patti Smith]] [[:en:Patti Smith|(en)]] * [[smola]] * [[sodini]] * [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]] * [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]] * [[stara pravda]] * [[James Starling]] * [[Stevia rebaudiana]] * [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]]) * [[Superlizo]] * [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]]) * [[Sveti Ahac]] * [[Sveti Dominik]] * [[svobodini]] ([[ingenui]]) * [[Svobodna Slovenija (časopis)]] * ''[[Smrt v bunkerju]]'' * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]) == Š == * [[ŠKUC gledališče]] * [[Število svetovnega prebivalstva]] * [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]]) == T == * [[Tomašić Ivan]] * [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]] * [[Tibetanci]] * [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]]) * [[trgatev]] * [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]]) * [[Topljenec]] * [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]]) * [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku]) == U == == V == * [[valutno tveganje]] * [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]] * [[velociped]] * [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]]) * [[Vlada Ruske federacije]] * [[vojkeji]] * [[Vrahovice]] * [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]] * [[Valve Timing Electronic System]] * [[Viola cryana]] == W == * [[Chris Wherry]] * [[William Hung]] [[:en:William Hung]] * [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]]) * [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]]) * [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]]) <!-- ==X== ==Y== --> == Z == * [[Zaspana grapa]] * [[zavest]] * [[zemljiško-gospostveni sistem]] * [[August Zimmerman|Zimmerman, August]] == Ž == == Samodejna orodja == Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov: * [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani * [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B. <!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --> * [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah * [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov] * [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov] == Manjkajoči priljubljeni članki == To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke. {{stolpci|4| * 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]]) * 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]]) * 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]]) * 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]]) * 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]]) * 93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]]) * 83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]]) * 79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]]) * 76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]]) * 75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]]) * 75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]]) * 75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]]) * 75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]]) * 75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]]) * 74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]]) * 74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]]) * 74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]]) * 72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]]) * 72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]]) * 72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]]) * 72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]]) * 71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]]) * 71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]]) * 71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]]) * 70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]]) * 70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]]) * 70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]]) * 69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]]) * 69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]]) * 69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]]) * 69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]]) * 69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]]) * 69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]]) }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * [[Wikipedija:Želene slike]] [[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]] 4hrrm7exsvpii67nzolbjgz23g0m4wh 0 9555 6674945 6623086 2026-05-12T14:38:57Z ~2026-28279-21 259659 6674945 wikitext text/x-wiki [[Slika:Bm krim.jpg|thumb|right|200px|Satelitski posnetek]] [[Slika:Twilight on the Azov Sea, Merzhanovo, Russia.jpg|thumb|right|200px|Azovsko morje]] '''Azóvsko mórje''' ({{jezik-la|Palus Maeotis}};<ref>"Et hoc mare est palus Maeotis famosissima..." ([http://books.google.ru/books?id=UfqcGd8NOFsC&pg=PA357&dq=%22mare+est+palus+Maeotis%22&hl=ru&sa=X&ei=ET_KUuSIG4S24wTg1YCoBg&ved=0CEsQ6AEwBA#v=onepage&q=%22mare%20est%20palus%20Maeotis%22&f=false The ''Opus Majus'' of Roger Bacon, vol. 1, p. 357]); Hofmannus, [https://www2.uni-mannheim.de/mateo/camenaref/hofmann/hof3/s0542a.html vol. 3, p. 542] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230923142923/https://mateo.uni-mannheim.de/camenaref/hofmann/hof3/s0542a.html |date=2023-09-23 }}.</ref> {{jezik-gr|Μαιῶτις λίμνη}} ali ''Propontis''<ref>Carolus Egger ''Lexicon Nominum Locorum: Supplementum referens nomina Latina vulgaria'' (1985), p. 42.</ref> ali sedaj {{jezik-la|mare Asoviense}};<ref>...''Palus Maotis'', ovvero ''Mare Asoviense''..." ([http://books.google.ru/books?id=3I3vqyjsFJQC&pg=PA767&lpg=PA767&dq=%22mare+Asoviense%22&source=bl&ots=kHS7TZKbTe&sig=WQL6CnVI1Ed_m69WIuN6vv4XL-4&hl=ru&sa=X&ei=C0DKUuKIHZHZ4QTsk4Ao&ved=0CFcQ6AEwBw#v=onepage&q=%22mare%20Asoviense%22&f=false ''Il mondo antico, moderno, e novissimo, ovvero Breve trattato ...'', vol. 2, p. 767])</ref> {{jezik-ru|Азовское море|Azovskoje more}}; {{jezik-uk|Азовське море, Озівське море|Azovs'ke more, Ozivs'ke more}}; {{jezik-ady|Хы мыутӏэ|Xı mıut’ə}}; {{jezik-crh|Azaq deñizi}}) je [[celina|celinsko]] [[morje]], ki predstavlja stranski [[zaliv]]ski severnovzhodni del [[Črno morje|Črnega morja]] in je povezan z njim prek [[Kerški preliv|Kerškega preliva]]. Na severu ga omejuje [[Ukrajina]], na vzhodu [[Rusija]] in na zahodu [[Krim (polotok)|polotok Krim]]. Na zahodu leži 110 [[kilometer|km]] dolga ozka [[Arabatska kosa]] in za njo zelo slane močvirnate lagune [[Sivaš]]. [[Grki|Stari Grki]] so morje imenovali Μαιῶτις, [[Starorimska civilizacija|Rimljani]] ''Palus Maeotis'', [[Skiti]] ''Kargaluk'', [[Arabci]] ''Nitšlah'' ali ''Baral-Azov'', [[Turki]] ''Barjal-Assak'' ali ''Bahr-Assak'' ('Temnomodro morje', v sodobni [[turščina|turščini]] ''Azakdenizi''), Genovežani in Benečani ''Mare delle Zabacche'' (''Mare Tane''). Skrajni točki morja sta 45° 12′ 30″ in 47° 17′ 30″ [[zemljepisna širina|severno]] ter 59° 29′ 26″ in 56° 54′ 31 [[zemljepisna dolžina|vzhodno]]. Azovsko morje je dolgo 343&nbsp;km in široko 135&nbsp;km (največ 231&nbsp;km) z obsegom 1.472&nbsp;km. Razteza se na površini [[1 E10 m²|37.555]] [[kvadratni kilometer|km²]]. Glavni [[reka|reki]], ki pritekata v morja sta [[Don (reka)|Don]] in [[Kuban (reka)|Kuban]]. Zaradi pritokov je [[voda]] v morju skoraj sladka in sveža. Prav tako reke prinašajo veliko količino mulja. Azovsko morje je najplitvejše morje na svetu s povprečno globino 13 [[meter|m]]. Kjer je naneslo veliko mulja (na primer v [[Taganrogški zaliv|Taganrogškem zalivu]] na severovzhodu) je povprečna globina manj kot meter. Glavni morski tok teče od vzhoda proti zahodu. [[Bibavica|Plimovanje]] je spremenljivo in lahko preseže tudi 5 m. [[zima|Pozimi]] je velik del morja [[led|zaledenel]]. Zmrzovanje vode se začne novembra, največje je februarja, marca in aprila pa se led stali. Zaradi zmrzali in odjuge nastaja velikokrat [[megla]]. V Kerškem prelivu je zaradi močnih tokov plovba otežena. Pomembna pristanišča ob [[obala|obali]] so [[Berdjansk]], [[Mariupol]] v Ukrajini, [[Rostov na Donu]], [[Taganrog]] in [[Ejsk]] v Rusiji. V morje vstopata dva prekopa — [[Prekop Volga–Don]] in povezava do [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]], [[prekop Manič]]. Črno morje, Azovsko morje in Kaspijsko jezero so bili nekdaj povezani. Na morju je zelo pomemben [[ribolov]], kakor tudi nahajališča [[plin]]a in [[nafta|nafte]]. Obala je iz [[peščenjak]]ov, v južnem delu pa jo sestavljajo [[apnenec|apnenčaste]] skale. Na nekaterih delih se naplavinski nanosi širijo prek zalivov in rečnih [[Rečna delta|ustij]]. Zgodovinsko gledano je v morju živelo več kot osemdeset [[ribe|ribjih]] [[vrsta (biologija)|vrst]] in tudi 300 različnih vrst nezvretenčarjev. Raznolikost morskega življenja in njegovo količino je zmanjšal prekomerni ribolov in naraščjajoče [[onesnaženje]]. Morju grozi osušitev. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Sea of Azov|Azovsko morje}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morja v Rusiji]] [[Kategorija:Geografija Ukrajine]] [[Kategorija:Azovsko morje]] [[Kategorija:Robna morja]] 77rgima7cyjvx5rh82gk0gkm72iqywd 1 10466 6675277 6105016 2026-05-13T11:03:03Z Romanm 13 /* Prevodi */ 6675277 wikitext text/x-wiki == Prevodi == Da malo razčistimo glede "božjih" prevodov. Ima kdo kakšen boljši prevod za "descent of the only begotten" od "spusta edinega spočetega"? : Hm, Amebisov slovar pravi, da je "first begotten" prvorojenec. "Only begotten" bi bil potem edinec. Za frazo pa ne vem. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] 09:27, 17 avg 2004 (CEST) seminary == semenišče? : Pa že. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] 09:27, 17 avg 2004 (CEST) Kako se pravzaprav reče, da ima nekdo vizijo (tisto, ko je Gregor videl Kristusa s kladivom)? == Slike == Naložil sem še tri slike, pa nekako nimam pravega občutka, kako naj jih razmečem po članku, da bo kolikor toliko videti lepo. : Tri slike iste stavbe? Poglej npr. [[Slovenske Konjice]], kjer je [[Uporabnik:Plp|Plp]] po mojem kar lepo zadel videz. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] 09:27, 17 avg 2004 (CEST) == Ehmiadzin == {{u|TadejM}}, od kod takšen zapis? Če prečrkujem Էջմիածին, dobim "Edžmiacin" po pravilih vzhodne armenščine oziroma "Ečmiadzin" po pravilih zahodne. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:57, 7. oktober 2023 (CEST) :Sem popravil. Ustrezneje je seveda po pravilih zahodne armenščine, ker je mesto v zahodni Armeniji. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:06, 7. oktober 2023 (CEST) ::Aha, hvala. Sicer kolikor vem, se v Armeniji v glavnem uporablja vzhodni standard, medtem ko je zahodna armenščina bolj jezik diaspore. Nisem pa natančno poučen. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:19, 7. oktober 2023 (CEST) 8b9r5wxzrir9hh9g73ddbg8knd2zp5h 0 11080 6674922 6576995 2026-05-12T13:55:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6674922 wikitext text/x-wiki {{Ethnic group| |group=Angleži |image = |caption= 1. vrsta: [[Alfred Veliki]] • [[Oliver Cromwell]] • [[William Shakespeare]] • [[Michael Palin]] • [[Georgiana Cavendish]] • [[Walter Raleigh]] • [[Sting]] 2. vrsta: [[Elizabeta I. Angleška]] • [[Bobby Moore]] • [[Margaret Thatcher]] • [[David Beckham]] • [[Harald II. Angleški|Harald Godwinson]] • [[Kate Winslet]] • [[Charles Dickens]] 3. vrsta: [[Papež Hadrijan IV.]] • [[Daniel Craig]] • [[Isaac Newton]] • [[George Harrison]] • [[Jane Austen]] • [[Damon Albarn]] • [[George Stephenson]] |popplace={{GBR}}:<br /> &nbsp;&nbsp; 45.265.093 <ref>[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/uk.html#people CIA World Factbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190107065049/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/uk.html#people |date=2019-01-07 }} poroča, da pri popisu prebivalstva leta 2001 predstavlja 92,1 % prebivalcev bele rase od katerih je 83,6 % angleške etnične skupine. [http://www.statistics.gov.uk/census2001/profiles/uk.asp Nacionalni urad statistike Združenega kraljestva] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070717035415/http://www.statistics.gov.uk/census2001/profiles/uk.asp |date=2007-07-17 }} poroča o skupno 58.789.194 vseh prebivalcev. Hiter izračun pokaže, da je to enako 45.265.093 prebivalcev angleške etnične skupine. Kakorkoli, številka ne predstavlja samo-definirane etnične skupine in podatki ne vključujejo prebivalce mešanih družin, kateri so lahko razvrščeni kot ne-bela rasa, ampak se etnično istovetijo kot angleži. Število, ki predstavlja tako etnično skupino ni objavljena s strani Nacionalnega urada statistike Združenega kraljestva.</ref><br /> {{USA}}:<br /> &nbsp;&nbsp; 28.410.295 <ref>[http://factfinder.census.gov/servlet/QTTable?_bm=y&-geo_id=D&-qr_name=DEC_2000_SF3_U_QTP13&-ds_name=D&-_lang=en&-redoLog=false Popis ZDA leta 2000] {{Webarchive|url=https://archive.today/20200212041616/http://factfinder.census.gov/servlet/QTTable?_bm=y&-geo_id=D&-qr_name=DEC_2000_SF3_U_QTP13&-ds_name=D&-_lang=en&-redoLog=false |date=2020-02-12 }} kaže 24.515.138 prebivalcev, ki trdijo, da so potomci angležev. Po [http://www.euroamericans.net/ EuroAmericans.net]: največ angležev v eni sami državi 2.521.355 je v [[Kalifornija|Kaliforniji]] in največji procent 29 % v državi [[Utah]]. [http://factfinder.census.gov/servlet/ADPTable?_bm=y&-geo_id=01000US&-qr_name=ACS_2004_EST_G00_DP2&-ds_name=ACS_2004_EST_G00_&-_lang=en&-_sse=on Anketa American Community 2004] {{Webarchive|url=https://archive.today/20200211183222/http://factfinder.census.gov/servlet/ADPTable?_bm=y&-geo_id=01000US&-qr_name=ACS_2004_EST_G00_DP2&-ds_name=ACS_2004_EST_G00_&-_lang=en&-_sse=on |date=2020-02-11 }}, narejena s strani ameriškega urada za popis ocenjuje, da 28.410.295 prebivalcev trdi svoj angleški izvor.</ref><br /> {{AUS}}:<br /> &nbsp;&nbsp; 6.358.880 <ref>[http://www.abs.gov.au/websitedbs/d3310114.nsf/home/Census+data Avstralski Urad za statistiko] poroča o 6.358.880 prebivalcev angleških prednikov v popisu leta 2006.</ref><br /> {{CAN}}:<br /> &nbsp;&nbsp; 5.978.875 <ref>[http://www12.statcan.ca/english/census01/products/highlight/ETO/Table1.cfm?Lang=E&T=501&GV=1&GID=0 Kanadski popis leta 2001] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130409060848/http://www12.statcan.ca/english/census01/products/highlight/ETO/Table1.cfm?Lang=E&T=501&GV=1&GID=0 |date=2013-04-09 }} podaja 1.479.520 prebivalcev, ki trdijo angleško etničnost in 4.499.355 prebivalcev, ki navajajo več etnično pripadnost, skupno torej 5,978,875.</ref><br /> {{NZL}}:<br /> &nbsp;&nbsp; 44.202 - 281.895 <ref>[http://www.stats.govt.nz/census/2006-census-data/quickstats-about-culture-identity/quickstats-about-culture-and-identity.htm?page=para017Master Novozelandski popis prebivalstva leta 2006] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080219000000/http://www.stats.govt.nz/census/2006-census-data/quickstats-about-culture-identity/quickstats-about-culture-and-identity.htm?page=para017Master |date=2008-02-19 }} navaja število 44.202 prebivalcev, ki pripadajo etnično angležem. V prejšnjih popisih leta 1991 in 2001, ki so v vprašalnikih spraševali po prednikih in ne etnični pripadnosti je bila številka 281.859 angležev, ki so navjali svoje etnične korenine.</ref><br /> {{ZAF}}:<br /> &nbsp;&nbsp; ~2.000.000 <ref name="navedi vir">{{navedi vir}}</ref><br /> {{ESP}}:<br /> &nbsp;&nbsp; ~168.000 <ref name="navedi vir"/><br /> {{FRA}}:<br /> &nbsp;&nbsp; ~75.000 <ref name="navedi vir"/><br /> {{POR}}:<br /> &nbsp;&nbsp; ~50.000 <ref name="navedi vir"/><br /> |langs= [[angleščina]] |rels= Največ je [[Kristjani|kristjanov]]. }} '''Angleži''' so v glavnem [[prebivalstvo|prebivalci]] [[Anglija|Anglije]], včasih tudi [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velike Britanije in Severne Irske]]. Živijo tudi v drugih krajih, predvsem v bivših [[kolonija (geografija)|kolonijah]]. [[Ime]] so dobili po [[Angli]]h, enem izmed [[Germani|germanskih]] [[pleme]]n. Govorijo (britansko) [[angleščina|angleščino]]. == Opombe in sklici == {{sklici|2}} {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] [[Kategorija:Angleži|*]] {{normativna kontrola}} bi222mbpp0l47r8lx4bgt8d0zcfju80 0 11768 6674903 6674726 2026-05-12T13:39:04Z A09 188929 Restored revision 6054976 by [[Special:Contributions/ZimskoSonce|ZimskoSonce]] ([[User talk:ZimskoSonce|talk]]): Rvv (TwinkleGlobal) 6674903 wikitext text/x-wiki {{infopolje brom}} '''Bróm''' ([[latinščina|latinsko]] ''bromum'' iz [[grščina|grške]] [[beseda|besede]] bromos - ''[[smrad]]'') je [[kemijski element]], ki ima v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] simbol '''Br''' in [[atomsko število]] [[35 (število)|35]]. Ta [[halogen]]ski element je pri sobni temperaturi [[rdeča]] hlapljiva [[tekočina]], z reaktivnostjo med [[klor]]om in [[jod]]om. V tekoči obliki je škodljiv za [[človek|človeška]] [[tkivo|tkiva]], njegovi hlapi pa dražijo [[oko|oči]] in [[grlo]]. Odkrit je bil leta 1826, ko je Francoz [[Antoine Jerome Balard]] kristaliziral soli iz morske vode. == Lastnosti == Brom je pri sobni temperaturi edini tekoči nekovinski element. Je težka, tanko tekoča, rdeče-rjava tekočina, ki pri [[standardni pogoji|standardnih pogojih]] zlahka izhlapi v rdečo paro (njena barva spominja na [[dušikov dioksid]]) z močnim zoprnim vonjem. Kot halogen je brom kemijsko podoben [[klor]]u, a je manj aktiven (pač pa je bolj aktiven od [[jod]]a). Brom je slabše topen v vodi, dobro topen pa je v [[ogljikov disulfid|ogljikovem disulfidu]], alifatskih alkoholih ... (tvori rdečo raztopino). Kemijsko se zlahka [[kemijska vez|povezuje]] z mnogimi elementi in ima močan učinek [[Belilo|beljenja]]. Brom je zelo reaktiven in v prisotnosti vode močan [[oksidacija|oksidacijski]] agent. Energično reagira z [[amin]]i, [[alken]]i in [[fenol]]i, kot tudi z alifatskimi in [[aromatičnost|aromatskimi]] [[ogljikovodik]]i, [[keton]]i in [[kislina]]mi (te se bromirajo z adicijo ali s substitucijo). Z mnogimi kovinami in elementi je anhidritni brom manj reaktiven kot moker; vendar suhi brom živahno reagira z [[aluminij]]em, [[Titan (element)|titanom]], [[živo srebro|živim srebrom]], kot tudi z [[alkalijska zemeljska kovina|alkalijskimi zemeljskimi]] in [[alkalijska kovina|alkalijskimi kovinami]]. ; Nevarne lastnosti Brom je zdravju škodljiv pri zaužitju. V stiku s kislinami se sprošča strupen [[plin]]. Zelo strupen je za vodne organizme, lahko povzroči dolgotrajni učinki na [[vodno okolje]]. V stiku z vnetljivim materialom lahko povzroči [[požar]], medtem ko je v tekoči obliki škodljiv za [[človeška tkiva]], njegovi hlapi pa dražijo [[kožo]] (povzroča globoke in boleče rane) in [[dihalne organe]] Razjeda [[les]], [[pluto]], [[barvila]] in gumo ter raztaplja [[zlato]]. == Nahajanje in pridobivanje == Brom se nahaja v obliki bromidov, najdemo pa ga tudi v morski vodi, ki je zelo bogata z [[bromid]]i (vsebuje ga kar 65g/t). Še več pa ga je v zaprtih morjih oziroma jezerih, zato je najpomembnejši vir broma [[Mrtvo morje]]. Pridobiva se ga s [[kloriranje]]m (uvajanje klora v spojine) lužin, ki nastanejo pri kristalizaciji (nastajanje kristalov iz raztopine ali plina) NaCl iz morske vode. Industrijsko pa brom pridobivajo iz magnezijevega bromida s pomočjo klora. == Uporaba == * bromove spojine uporabljamo v kemijski, fotografskih farmacevtski industriji * organske bromove spojine se uporabljajo kot pomirjevalna [[sredstva]] * nekatere bromove spojine se uporabljajo za uničevanje škodljivcev in plevela * [[bromaaceton]] CH3-CO-CHZ-Br (brezbarvna hlapna tekočina) se uporabljajo kot solzilec, saj njegovi hlapi močno dražijo [[oči]] in kožo * brom se uporablja v osvinčenem bencinu kot dodatek, ta pretvori [[svinec]] pri zgorevanju goriva v motorju v hlapen [[bromed]] PdBr2, ki izhaja iz motorja skupaj z izpušnimi plini * za pridobivanje bromidov in organskih borovih spojin * kot izhodna snov za sintezo (spajanje atomov različnih elementov v spojino ali nastajanje spojin iz različnih molekul) * [[bromovica]] -3,5% vodne raztopine broma, ki se uporablja kot [[reagent]] in [[oksidant]] == Glej tudi == * [[bromid]] == Sklici == {{sklici|1}} {{kategorija v Zbirki|Bromine}} {{Wikislovar|brom|Brom}} {{navpolje periodni sistem}} {{kemični elementi}} {{normativna kontrola}} {{Element-stub}} [[Kategorija:Brom]] [[Kategorija:Kemični elementi]] [[Kategorija:Halogeni]] [[Kategorija:1826 v znanosti]] [[Kategorija:Reaktivne nekovine]] [[Kategorija:Diatomične nekovine]] oky87lr1x4dwzo9z9jq2ch6vlb9vah9 0 12102 6675122 6674167 2026-05-13T00:36:40Z Nareto 77605 6675122 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}} {{refimprove}} {{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije. Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).<ref>{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}</ref> == Delitev pilotov == === Glede na službo === [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]] ==== Civilni piloti ==== * komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]] * inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] * poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]] * tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]] * čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]] * linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]] * [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]] [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]] ==== Vojaški piloti ==== * lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]] * jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], * izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]] * bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin) [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]] * transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]] * inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]], [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]], [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]] * helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]] * preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]] === Glede na tip [[zrakoplov]]a === * [[letalo|letalski]] pilot * [[helikopter]]ski pilot === Glede na tip licence* === * PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno * CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih * ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih '''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti[[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]] === Komercialni ali nekomercialni pilot === * Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda. * Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda. == Vojaški pilot == ''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}</ref>: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]] * 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]], * 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]], * 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]], * 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]], * 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]], * 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]], * 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]], * 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in * 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]]. === Testni pilot === ''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). === Letalski as === ''Glavni članek: [[letalski as]]'' Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC}}</ref> == Civilni pilot == [[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]] Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj. Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}</ref> od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). [[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]] Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}</ref> Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}</ref> Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}</ref> Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami. V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike. * 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A), * Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP), * Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju. * 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen), * Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h. == Civilni certifikacijski sistemi == [[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]] Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. [[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]] Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''',''' SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. [[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]] Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]] {| class="wikitable" |+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti !Kratica !Pomen !Država oz. območje !Opomba |- |ICAO |[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]] |celi svet od 1944 |osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja |- |FAA |[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]] |[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific |sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod) |- |EASA |[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]] |[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje |članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca |- |JAA |Joint Aviation Authorities |[[Evropa]] 1970 do 2009 |članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo |- |UK CAA |UK Civil Aviation Authority |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje |UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država |- |SHCA |Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü |[[Turčija]] |zaželena za delo v Turčiji |- |TCCA |Transport Canada Civil Aviation |[[Kanada]] |zelo primerljiva z FAA in EASA |- |GCAA |Civil Aviation Administration of China |[[Kitajska]] |zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu |- |DGCA |Directorate General of Civil Aviation |[[Indija]] |hitro rastoči trg |- |GCAA |General Civil Aviation Authority |[[Združeni arabski emirati|ZAE]] |najbolj cenjena na bližnjem vzhodu |- |CASA |Civil Aviation Safety Authority |[[Avstralija]] |robustni predpisi |- |CAA NZ |Civil Aviation Authority of New Zealand |[[Nova Zelandija]] |cenjena na pacifiškemu območju |- |SA CAA |South African Civil Aviation Authority |[[Južna Afrika|Južna afrika]] |najbolj cenjena afriška licenca |} == Šolanje prometnega pilota == [[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&nbsp;000&nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni. [[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]] Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi. Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}</ref> {| class="wikitable" |+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala !Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve !Opis !Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje !Okvirno kumulativno cena/ kumulativno trajanje |- |'''PPL(A)'''<br>Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft) | * 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, * ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), * pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), * 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd. |13 tisoč EUR /6 mesec. |13 tisoč EUR /6 mesecev |- |'''ATPL teorija'''<br>Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory) |14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov |4 tisoč EUR /1 leto |17 tisoč EUR /1 leto 6 mesecev |- |'''NVFR'''<br>pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating) |5 ur predavanj in 5 ur letenja. |2 tisoč EUR /1 teden |19 tisoč EUR /1 leto 7 mesecev |- |Nabiranje naleta<br>(ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A)<br>(ang. Commercial Pilot Licence) |Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]]. |15 tisoč EUR /4 mes. |34 tisoč EUR /1 leto 11 mesecev |- |'''IR/SE'''<br>Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Single Engine) |Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost. |15 tisoč EUR /3 mesece |49 tisoč EUR /2 leti 2 meseca |- |'''MEP(L)'''<br>pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih<br>(ang. Multi Engine Piston Land Rating) |Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja. |4 tisoč EUR /1 teden |53 tisoč EUR /2 leti 3 mesece |- |'''ME/IR'''<br>pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine) |Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. |5 tisoč EUR /1 teden |58 tisoč EUR /2 leti 4 mesece |- |'''CPL(A)'''<br>Licenca poklicnega pilota letala<br>(ang. Commercial pilot licence Aircraft) |Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing). |6 tisoč EUR /2 tedna |64 tisoč EUR /2 leti 5 mesecev |- |'''FI(A)'''<br>Inštruktor letenja<br>(ang. Flight instructor Aircraft) |Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu. |10 tisoč EUR /3 mesece |74 tisoč EUR /2 leti 8 mesecev |- |'''MCC'''<br>certifikat za letenja v več članski posadki<br>(ang. Multi-Crew Cooperation certificate) |Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course). |3 tisoč EUR /1 teden |77 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''A-UPRT'''<br>certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]<br>(ang. Upset Prevention and Recovery Training) |Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]]. |2 tisoč EUR /2 dni |79 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''Type Rating'''<br>[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]] |Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti. |30 tisoč EUR /2 meseca |109 tisoč EUR /2 leti 11 mesecev |- |OCC<br>tečaj prehoda na letalskega operaterja<br>(ang. OCC Operators Conversion Course) |Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical & First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law & Union Contract, OPC. |N/A /2 meseca |N/A /3 leta 1 mesec |- |Linijski trening<br>(ang. Line Training) |Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike. |30 do 60 tisoč EUR /3 mes. |139 do 169 tisoč EUR /3 leta 4 mesece |- |'''ATPL(A)''' <br>Licenca prometnega pilota letala<br>(ang. Airline Transport pilot Licence) |Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot. |N/A |okvirno tipično 7 let |- |Kapitan letala <br>(ang. Captain) |Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane. |N/A |okvirno tipično 15 let |- |'''TRI''' <br>Inštruktor za tip letala<br>(ang. Type rating Instructor) |Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu. |10 tisoč EUR |149 do 179 tisoč EUR |- |'''TRE''' <br>Izpraševalec za tip letala<br>(ang. Type rating exeminer) |Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala. |N/A |N/A |} == Delovni dan prometnega pilota == Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}</ref> {{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}} === Karakteristike linijskih pilotov === [[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]] Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu. Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. * Visoka stopnja odgovornosti. Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”'' * Umirjen temperament. Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot. * Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.). * Disciplina in rutina. Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek. * Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli. * Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram. === Življenski stil linijskih pilotov === Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta. [[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]] * Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno. * Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz. * Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor. * Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična. * Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami) == Civilne pilotske uniforme == [[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]] Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am<ref>{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How & Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}</ref> leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. [[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]] [[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]] Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence. {| class="wikitable" |+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah !Št. črtic !Pomen !Slika Rokav in Epoleta !Opomba |- |I | * kabinsko osebje, * kadeti - letalski študenti * load master |[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]] |Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti do licence CPL(A) z IFR ratingom. |- |II | * šef kabine (purser), * letalski inženir, * drugi častnik (dolgi leti nad 6h), * mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]] |Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka. |- |III | * starejši prvi častnik (5 let služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]] |Vsi piloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice, saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih. |- |IIII | * kapitan letala, * kapitan inštruktor |[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]] |V določenih družbah imajo inštruktorji dodano še zvezdo k črticami (npr. [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]). |} == Letalska kultura == [[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]] Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. [[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]] Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}</ref> v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov<ref>{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}</ref> na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}</ref> Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. === Starešinstvo === V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja: * Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350). * Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili). * Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve. * Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam. * Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike. * Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače. === Popularna letala === Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje. Takšna popularna legendarna letala so: [[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]] * [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts * [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts * [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts * [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts * [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts * [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts * [[Ryan Navion]] 151 kts * [[Meyers 200]] 182 kts * [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts * [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts * [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts * [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts * [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar <nowiki>''</nowiki>riba']]' 211 kts * [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts * [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts * [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts * [[Cessna 340]] 230 kts * [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts * [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts * [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts === Znani piloti === Vsekakor pa so piloti, ki so bili znane osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}</ref> določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah). [[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]] [[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]] [[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]] [[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]] [[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]] [[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]] [[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]] [[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]] [[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]] [[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]] [[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]] [[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]] [[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]] [[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]] [[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]] [[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]] [[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]] [[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]] [[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] [[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]] [[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]] {| class="wikitable sortable" |+Seznam znanih pilotov !Oseba !Tip pilota (licenca) !Državljanstvo !Poklic oz. poznan kot, letel tipe letal, dosežki !Rojen |- |[[Ralph Lauren]] |privatni |{{USA}} |ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation, pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; lastnik [[Gulfstream G650]] |1939 |- |[[Elon Musk]] |privatni |{{USA}}<br>{{CAN}}<br>{{RSA}} |poslovnež, programer, inženir, politik, pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]] |1971 |- |[[Paul Walker]] |privatni |{{USA}} |igralec, zvezda filma ''Fast & Furious,'' umrl v prometni nesreči 2013 |1973- 2013 |- |[[John Travolta]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, pevec, producent; pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]] Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas |1954 |- |[[Harrison Ford]] |privatni |{{USA}} |igralec, producent, režiser, pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]] 5000h letenja, |1942 |- |[[Tom Cruise]] |poklicni |{{USA}} |igralec 2000 ur letenja IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1962 |- |[[Brad Pitt]] |privatni |{{USA}} |igralec IFR pilot: [[Cirrus SR22]] |1963 |- |[[Angelina Jolie]] |privatni |{{USA}} |igralka pilot: [[Cirrus SR22]] |1975 |- |[[Lorenzo Lamas]] |poklicni |{{USA}} |igralec Falcon Crest, Renegade menjal kariero iz Hollywooda v pilota |1958 |- |[[James Edward Franco]] |privatni |{{USA}} |igralec in režiser ter vplivnež |1978 |- |[[Carroll Shelby]] |vojaški |{{USA}} |Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius” [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] |1923-2012 |- |[[Robert Michael White]] |vojaški |{{USA}} |prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>elektro inženir |1924-2010 |- |[[Bob Hoover]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda; pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja |1922-2016 |- |[[Ernest Kellogg Gann]] |prometni/linijski in vojaški |{{USA}} |kapitan [[American Airlines]],<br>Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr'' |1910-1991 |- |[[Richard Bach]] |vojaški |{{USA}} |pisatelj in demo pilot oldtimerjev Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr'' pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]] |1936 |- |[[Clay Lacy]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |testni pilot,<br>50.000 ur letenja,<br>300 tipov letal, 32 type ratingov, 29 svetovnih rekordov, pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]] |1932 |- |[[Hal Fishman]] |privatni |{{USA}} |novinar,<br>letalski rekorder 13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino 1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot'' pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]] |1931-2007 |- |[[Paul Moyer]] |privatni |{{USA}} |novinar, voditelj novic KNBC in KABC, nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005, pilot: [[Beechcraft Bonanza]] |1941 |- |[[John F. Kennedy Jr.]] |privatni |{{USA}} |sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]] |1960-1999 |- |[[Joseph P. Kennedy mlajši]] |vojaški |{{USA}} |brat 35.predsednika ZDA,<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]] |1915-1944 |- |[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]] |privatni |{{USA}} |pevec, pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172, umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ |1943-1997 |- |[[Howard Hughes]] |privatni |{{USA}} |svetovni hitrostni rekord 567 km/h 13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,<br>inženir,<br>poslovnež,<br>producent |1905-1976 |- |[[Thomas H. Friedkin]] |prometni/linijski |{{USA}} |Sin pilota, rodbina Friedkin, oče lastnik Pacific Southwest Airlines, CEO Friedkin Group, poslovnež, |1935-2017 |- |[[Gene Roddenberry]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji, avtor ''Star Trek'' ''1966'' |1921-1991 |- |[[Phil McGraw]] |privatni |{{USA}} |Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik Avtor ''Life Code 2013'' |1950 |- |[[Kermit Weeks]] |poklicni |{{USA}} |zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |1953 |- |[[Robert Zemeckis]] |privatni |{{USA}} |filmski režiser, scenarist in producent skupaj preko 1600 ur letenja avtor: ''Forrest Gump'' 1994, pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] |1952 |- |[[Eddie Rickenbacker]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |letalski as,<br>avtomobilski dirkač,<br>direktor Eastern Air Lines |1890-1973 |- |[[Alan Bartlett Shepard mlajši]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>admiral |1923-1990 |- |[[Joe Engle]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981 |1931- 2024 |- |[[William J. Knight]] |vojaški |{{USA}} |aeronavtični inženir,<br>politik,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967 |1929-2004 |- |[[Arthur Morton Godfrey]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |televizijska osebnost Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 17.000 ur letenja, član Aviation Hall of Fame |1903-1983 |- |[[John McCain]] |vojaški |{{USA}} |senator, 5000 ur letenja palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] |1936-2018 |- |[[Edwin Aldrin]] |vojaški |{{USA}} |astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] |1930 |- |[[James Stewart]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |igralec |1908-1997 |- |[[Susan Oliver]] |privatni |{{USA}} |igralka |1932-1990 |- |[[Claire Lee Chennault]] |vojaški |{{USA}} |vodja <nowiki>''Flying Tigers''</nowiki> pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] |1893-1958 |- |[[Sydney Pollack]] |prometni/linijski |{{USA}} |producent |1934-2008 |- |[[Michael Bloomberg]] |privatni |{{USA}} |poslovnež pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane |1942 |- |[[Jake Pavelka]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, inštruktor letenja FI pri 23 letih, pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines |1978 |- |[[Clint Eastwood]] |privatni |{{USA}} |igralec pilot: Aerospatiale AStar |1930 |- |[[Morgan Freeman]] |privatni |{{USA}} |igralec, pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]] [[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]] |1937 |- |[[Patty Wagstaff]] |privatni |{{USA}} |guščavski pilot, inštruktor letenja, akrobatski pilot, pisateljica |1951 |- |[[Neil Armstrong]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15), IQ nad 150, prvi človek na Luni |1930-2012 |- |[[Chuck Yeager]] |vojaški |{{USA}} |prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,<br>testni pilot,<br>general,<br>letalski as, ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco |1923-2020 |- |[[Curtis Emerson LeMay]] |vojaški |{{USA}} |inženir,<br>general letalstva,<br>izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,<br>poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,<br>poveljnik 3. zračne divizije 1944,<br>vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65 |1906- 1990 |- |[[Paul Tibbets]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],<br>kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945 |1915- 2007 |- |[[Robin Olds]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo” 7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu |1922- 2007 |- |[[Bud Anderson]] |vojaški |{{USA}} |3x letalski as,<br>testni pilot |1922-2024 |- |[[Wolfgang Langewiesche]] |vojaški |{{USA}} |novinar in pisatelj knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying |1907-2002 |- |[[Sully Sullenberger]] |prometni/linijski |{{USA}} |pristal [[Airbus A320|A320]] na reki, preko 20.000 ur letenja |1951 |- |[[Charles Lindbergh]] |vojaški |{{USA}} |prvi let čez atlantik 1927, letalski inženir, svetovalec USAF, NASA |1902-1974 |- |[[Amelia Earhart]] |poklicna |{{USA}} |veliko rekordov, preletela Atlantik solo pilot: [[Lockheed Vega]] |1897-1937 |- |[[Jacqueline Cochran]] |poklicna |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], testni pilot, prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]], ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) , vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1906- 1980 |- |[[George Walker Bush|George W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |43.predsednik ZDA, rodbina Bush pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri |1946 |- |[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |41.predsednik ZDA, rodbina Bush pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku, pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri |1924- 2018 |- |[[Dwight David Eisenhower]] |privatni |{{USA}} |34.predsednik ZDA, PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939, [[General armade (ZDA)|general armade]] 1944, vrhovni zavezniški poveljnik v WW2, prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco, ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958, pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]] skupni nalet 320 ur |1890- 1969 |- |[[Albert Scott Crossfield]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,<br>testni pilot,<br>NASA pilot, |1921-2006 |- |[[Milburn Grant Apt]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,<br>testni pilot, |1924- 1956 |- |[[Peter Weber]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer,<br>TV voditelj pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]] |1991 |- |[[Matt Guthmiller]] |prometni/linijski |{{USA}} |podjetnik, youtuber, govorec leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]], pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov, član South Dakota Aviation Hall of Fame |1994 |- |[[Swayne Martin]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]] |1997 |- |[[Stevie Triesenberg]] |privatni |{{USA}} |influencerka,<br>IT inženirka pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949 |1998 |- |[[Jared Isaacman]] |vojaški |{{USA}} |komercialni astronavt,<br>poslovnež |1983 |- |[[Sunita Williams]] |vojaški |{{USA}} |ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]] Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču |1965 |- |[[Ronald Sega]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva, STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] Slovenski potomec iz Loškega Potoka |1952 |- |[[Randolph Bresnik]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], [[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]] |1967 |- |[[Garrett Ray]] |prometni/linijski |{{USA}} |nečak, vnuk in sin pilota influencer, poslovnež, investitor lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] |1993 |- |[[Bill Gates]] |privatni |{{USA}} |Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]<nowiki/>l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] |1955 |- |[[Larry Page]] |privatni IFR |{{USA}} |Soustanovitelj [[Google|Googla]] |1973 |- |[[Richard Branson]] |privatni |{{ENG}} |Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona |1950 |- |[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] |vojaški prometni/linijski |{{ENG}} |mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]., pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]] |1921-2021 |- |[[William, valižanski princ]] |vojaški |{{ENG}} |Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] |1982 |- |[[Stirling Moss]] |privatni |{{ENG}} |16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa |1929- 2020 |- |[[John Surtees]] |vojaški |{{ENG}} |Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1, izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca RAF pilot WWII |1934-2017 |- |[[James May]] |privatni |{{ENG}} |voditelj oddaje Top gear, Grand Tour, velik ambasador tehnične kulture, pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]] knjige: James May’s Car Fever 2006, May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009 |1963 |- |[[Bruce Dickinson]] |prometni/linijski |{{ENG}} |pevec pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]], skupni nalet 7500 ur |1958 |- |[[Paul Bonhomme]] |prometni/linijski |{{ENG}} |inštruktor letenja, akrobatski pilot,<br>kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],<br>3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;<br>letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih |1964 |- |[[Neil Williams]] |vojaški |{{CAN}} {{ENG}} |[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot, akrobatski prvak,<br>testni pilot diplomiral na ETPS |1934- 1977 |- |[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]], inštruktorica letenja, kontrolorka letenja |1953- 2011 |- |[[Lynn Barton]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva žena pilotka v British Airways 1987, pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]] |1956 |- |[[Prince Andrew, Duke of York]] |vojaški |{{ENG}} |Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]], pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]] |1960 |- |[[Peter Townsend (RAF)]] |vojaški |{{ENG}} |Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02) Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]] pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] Avtor: ''Duel Of Eagles 1973'' |1914- 1995 |- |[[Peter Twiss]] |vojaški |{{ENG}} |svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2 |1921- 2011 |- |[[Eric Brown]] |vojaški |{{ENG}} |testni pilot,<br>letel 487 tipov letal,<br>2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah, [[poliglot]], |1920- 1916 |- |[[James Cameron]] |privatni |{{CAN}} |filimski vizionar, [[režiser]], producet avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009'' |1954 |- |[[Jože Zablatnik]] |privatni |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{DEU}} |poslovnež, investitor, inženir<br> prvi licenciran slovenski pilot 1910,<br> 10.8.1911 prvi nočno let na svetu,<br> ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,<br> ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig<br>(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]]) |1886- 1946 |- |[[Ivan Vidmar]] |prometni/linijski in vojaški |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{ITA}} |drugi licenciran slovenski pilot 1911,<br> inštruktor letenja,<br> pionir letalske pošte,<br> direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,<br> pilot pri [[Alitalia]] |1892- 1971 |- |[[Walter Wolf]] |prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CAN}} |poslovnež,<br> podjetnik v energetiki,<br> avtomobilski entuziast,<br> lastnik Walter Wolf Racing,<br> promotor luksuznih izdelkov,<br> vplivnež v avtomobislki industriji |1939 |- |[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]] |ultralahki |{{SLO}} |poslovnež,<br> fotograf,<br> prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,<br> ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]] |1956 |- |[[Matjaž Gantar]] |prometni/linijski |{{SLO}} |poslovnež, predsednik [[KD Group]],<br> glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],<br> [[Mecen]],<br> predavatelj pilot [[Adria Airways|AA]] |1963-2018 |- |[[Edvard Rusjan]] | |{{SLO}} |prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,<br>inženir,<br>po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]] |1886- 1911 |- |[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{USA}} |testni pilot,<br>direktor Pan Am-a,<br>polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor |1891-1984 |- |[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] |vojaški |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]], [[Španski borci|Španjski borec]], poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944, pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]] |1911-1948 |- |[[Žarko Majcen]] |privatni |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67 |1921-1947 |- |[[France Pirc]] |vojaški |{{SLO}} |pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}</ref>, komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,<br>general letalstva JNA,<br>prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,<br>[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49 |1899-1964 |- |[[Zdenko Ulepič]] |vojaški |{{SLO}} |generalpolkovnik letalstva,<br>poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,<br>''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu'' |1906- 1988 |- |[[Branko Ivanuš]] |poklicni pilot |{{SLO}} |javna osebnost, [[politik]],<br>predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],<br>zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]], letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji, zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV, FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]] |1919-1955 |- |[[Josip Moravec]] |privatni |{{SLO}} |l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,<br>poslovnež, funkcionar, [[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],<br>trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev |1892-1961 |- |[[Boris Cijan]] |vojaški |{{SLO}} |letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]]; inštruktor letenja,<br>''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' |1909-1993 |- |[[Miha Šorn]] |prometni/linijski |{{SLO}} |[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,<br>kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]], inštruktor letenja, izpraševalec pilotov letal, član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]] |1949-2018 |- |[[Frank Gorenc]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{USA}} |letalski general ZDA,<br>povelnik zračnih sil v Evropi,<br>[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,<br>[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot |1957 |- |[[Kristina Gorišek Novaković]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{ENG}} |komercialno šolana v vojski - samoplačniško,<br>prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,<br>[[medalja za hrabrost]] |1906-1996 |- |[[Mato Dukovac]] |vojaški |{{CRO}}<br>{{CAN}} |inštruktor letenja,<br>letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,<br>veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],<br>sodelavec [[IBM]] |1918-1990 |- |[[Niki Lauda]] |prometni/linijski |{{AUT}} |drikač formule 1, poslovnež, pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]] ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; letel je Airbuse svoje družbe, skupni nalet 13.000 ur |1949-2019 |- |[[Dietrich Mateschitz]] |prometni/linijski |{{AUT}} |poslovnež, lastnik [[Red Bull|redbulla]], pilot Falcon 900 |1944-2022 |- |[[Manfred von Richthofen]] |vojaški |{{DEU}} |letalski as nadimek: <nowiki>''</nowiki>Rdeči Baron<nowiki>''</nowiki> 80 zmag |1892-1918 |- |[[Erich Hartmann]] |vojaški |{{DEU}} |najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag |1922-1993 |- |[[Hans-Ulrich Rudel]] |vojaški |{{DEU}} |polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež, uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat |1916- 1982 |- |[[Erich Rudorffer]] |vojaški in prometni/linijski |{{DEU}} |letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag |1917-2016 |- |[[Erhard Milch]] |vojaški |{{DEU}} |[[generalfeldmaršal]], prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],<br>minister za letalstvo |1892-1972 |- |[[Adolf Galland]] |vojaški |{{DEU}} |general letalstva, 104 zmage, povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]] svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2 avtor: ''The First and The Last'' ''1954'' |1912- 1996 |- |[[Hanna Reitsch]] |vojaški in poklicni |{{DEU}} |letela 40 tipov letal, testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]], vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]], testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61, 29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim, 1952: ustanovila letalsko šolo, 1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m, |1912- 1979 |- |[[Florian Bergér]] |prometni/linijski |{{DEU}} |pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race |1989 |- |[[Patrick Biedenkapp]] |prometni/linijski |{{DEU}} |influencer knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot |1988 |- |[[Johnnie Yiannis]] |prometni/linijski |{{GRC}} |influencer pilot: [[Airbus A320|A320]] |1991 |- |[[Jacqueline Auriol]] |vojaški |{{FRA}} |testna pilotka, pisateljica, >4.000 h letenja pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] |1917-2000 |- |[[André Turcat]] |vojaški |{{FRA}} |svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],<br>testni pilot [[Concorde|Concorda]],<br>testni pilot Sud Aviation,<br>EPNER inštruktor |1921- 2016 |- |[[Antoine de Saint-Exupéry]] |vojaški |{{FRA}} |pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] ''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,'' idr; |1900- 1944 |- |[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]] |vojaški |{{FRA}} |pisatelj Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] ''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978'' |1921- 2006 |- |[[Raymonde de Laroche]] |privatni |{{FRA}} |Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France |1882- 1919 |- |[[Marie Marvingt]] |privatni in vojaški |{{FRA}} |športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine, pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]], 1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč, 1915 prvi bojni let nad nemčijo, pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin; pri svojih 80 letih je še vedno letela |1875- 1963 |- |[[Yvonne Jourjon]] |privatni |{{FRA}} |prva inštruktorica letenja v Franciji, postavila več rekorodov v letenju |1899- 1985 |- |[[Béatrice Vialle]] |prometni/linijski |{{FRA}} |prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]], pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]] |1961 |- |[[Enrique Iglesias]] |privatni |{{ESP}}<br>{{USA}} |pevec |1975 |- |[[Bud Spencer]] |poklicni |{{ITA}} |igralec, preko 2000 ur letenja, ustanovitelj letalske družbe Mistral Air, pričel leteti po filmu ''All the Way Boys'' |1929-2016 |- |[[Mihael I, rumunjski kralj]] |vojaški in prometni/linijski |{{ROU}}<br>{{CHE}} |testni pilot [[Learjet|Learjeta]],<br>kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]] |1921-2017 |- |[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]] |prometni/linijski |{{NLD}} |kopilot pri [[KLM]], pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,'' pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]] |1967 |- |[[Michelle Gooris]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka nick name: DutchPilotGirl pilot: [[Boeing 737|B737]] knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook |1991 |- |[[Eva Claire Marseille]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka,<br>novinarka pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]] |1985 |- |[[Karel XVI. Gustav Švedski]] |privatni |{{SWE}} |Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh |1946 |- |[[Petter Hörnfeldt]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencer nickname: Mentour Pilot pilot [[Boeing 737|B737]] soustanovitelj ''Airline Pilot Club'' |1981 |- |[[Maria Fagerstrom]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencerka pilot: [[Boeing 737|B737]] |1994 |- |[[Fesa Evrensev]] |vojaški |{{TUR}} |[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,<br>prvi pilot Turčije,<br>predsednik Turkish Airlines 1933 |1878-1951 |- |[[Sabiha Gökçen]] |vojaški |{{TUR}} |1937 prva turška bojna pilotka,<br>jadralna pilotka,<br>inštruktor letenja,<br>članica uprave Turške CAA,<br>posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],<br>vzor sodobne svobodne turške ženske,<br>medijska zvezda Turčije,<br>po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,<br>po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]] |1913- 2001 |- |[[Saburo Sakai]] |vojaški |{{JAP}} |letalski as, 64 zračnih zmag, pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']], ''Avtor knjige: Samurai! 1957'' |1916- 2000 |- |[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]] |vojaški |{{RUS}} |prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]], pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]] letalski inštruktor in testni pilot, ragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI |1934-1968 |- |[[Georgy Mosolov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] 2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 |1926- 2018 |- |[[Ivan Nikitovič Kožedub]] |vojaški |{{UKR}} |maršal letalstva skupni nalet 1937 ur, najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]], letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu |1920- 1991 |- |[[Vajiralongkorn]] |vojaški in prometni/linijski |{{THA}} |kralj [[Tajska|Tajske]], pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]], inštruktor letenja, izpraševalec, pilotira 737-800 na državnih obiskih, pilot pri Thai Airways International, skupni nalet preko 3000 ur |1952 |- |[[Abdulah II. Jordanski]] |vojaški |{{JOR}} |kralj [[Jordanija|Jordanije]], vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA); pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1962 |- |[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]] |privatni |{{UAE}} |Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] |1949 |- |[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]] |vojaški |{{flag|Saudi Arabia}} |diplomat Saudske Arabije, [[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF |1988 |- |[[Emerson Fittipaldi]] |privatni |{{BRA}} |2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 2× zmagovalec [[Indianapolis 500]], IndyCar prvak 1989, ustanovitelj Fittipaldi Automotive |1946 |- |[[Gisele Bündchen]] |privatni |{{BRA}} |[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life'' |1980 |- |[[Cristián de la Fuente]] |vojaški in poklicni |{{CHL}} |igralec, član akrobatske eskadrilje “Halcones” pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, |1974 |- |[[Luke Bakhuizen]] |poklicni |{{ZAF}}<br>{{NZL}} |influencer, fotograf, režiser |1993 |} ''Pojasnilo izrazov:'' * Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi. * Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev. * Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg. * Prometni/linijski pilot ATPL – brez omejitev redni linijski letalski prevoz potnikov. * Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence. === Letalske knjige === Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}</ref>: * ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961'' * ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979'' * ''Forever Flying, Bob Hoover, 1997'' * ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020'' * ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939'' * ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944'' * ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959'' * ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001'' * ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982'' * ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988'' * ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998'' * ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014'' * ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998'' * ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002'' * ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987'' * ''An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020'' === Letalski filmi === [[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]] Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}</ref>: [[Slika:Memphis_Belle_-_geograph.org.uk_-_6305748.jpg|alt=Slika:Memphis Belle - geograph.org.uk - 6305748.jpg|sličica|250x250_pik|Memphis Belle 1990]] [[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]] * A Yank in the R.A.F. (1941) * Twelve O'Clock High (1949) * Flying Leathernecks (1951) * Above and Beyond (1952) * Flat Top (1952) * The Bridges at Toko-Ri (1954) * The High and the Mighty (1954) * The Dam Busters (1955) * The Court-Martial of Billy Mitchell (1955) * Jet Pilot (1957) * 633 Squadron (1964) * Battle of Brittan (1969) * Catch-22 (1970) * Tora! Tora! Tora! (1970) * Midway (1976) * Airplane! (1980) * Daleko Nebo (1982) * Top Gun (1984) * Bat*21 (1988) * Always (1989) * Memphis Belle (1990) * Air America (1990) * Flight of the Intruder (1991) * Band of Brothers - mini series (2001) * Behind Enemy Lines (2001) * [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002) * Pearl Harbor (2001) * The Aviator (2004) * One Six Right (2005) * Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005) * Amelia (2009) * Flight (2012) * Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015) * Sully (2016) * American Made (2017) * Midway (2019) * Devotion (2022) * Top Gun: Maverick (2022) === Letalski artikli === Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli: * ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami * letalska (poslovna) torba za laptop * pilotski kovček (pilot trolley) * aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih * aluminjasta prtljaga * aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho * letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo) * letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte * usnjeni registri za IFR,VFR karte * usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja * kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne * kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco * žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida * odsevni telovnik za na platformo * usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083 * tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15, * letalski kombinizon (vojska) * tablični računalnik 8.3<nowiki>''</nowiki> za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti * tester vode v gorivu z izvijačem * ročna VHF radijska postaja * usnjene rokavice * cargo hlače * debela topla športna mikica brez kapuce * bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco) * dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače) * nepremočljivi topli gležnarji * dežni plašč (trench coat) * letalska značka * prenosna baterija (powerbank) * ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico * letalska ročna analogna ura * remove before flight obeski * nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk * različne kape za zaščito glave pred soncem * glušniki oz. čepi za zaščito sluha * operativni priročnik letala vezan v usnje * evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje * usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate * papirnata beležka in brezčrtni blok A5 === Letalske reklame === [[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]] Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas. Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini: “World's Most Experienced Airline” – Pan Am “You’re Going to Like Us” – TWA “The Wings of Man” – Eastern Air Lines “Something Special in the Air” – American Airlines “Fly the Friendly Skies” – United Airlines “Keep Climbing” – Delta Air Lines “A Breath of Fresh Air” – Air Canada “The Reliable Airline” – KLM “La Compagnie de Voyage” – Air France “To Fly. To Serve.” – British Airways “There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa “The holiday airline” – Condor “The Art of Flying” – Swiss “The Spirit of Australia” – Qantas “Fly Better” – Emirates “Globally Yours” – Turkish Airlines “A Great Way to Fly” – Singapore Airlines “It’s Scandinavian” – SAS “Your Home in the Air” – Adria Airways “Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines “Chosen by Excellence” – Alitalia V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela. Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti. == Tržne zahteve == Glede na trg je največ priložnosti za delo<ref>{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}</ref>: * [[Azija|Azija&nbsp;]]37%, * [[Severna Amerika]] 25%, * [[Evropa]] 17%, * [[Bližnji vzhod]] 11%, * [[Južna Amerika]] 9% in * [[Afrika]] 1% Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja: Poklicni piloti CPL(A): * šolanje pilotov (inštruktor letenja), * dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd), * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), Prometni piloti ATPL(A): * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), * ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance), * nizkocenovne družbe, * regionalne linijske družbe in * velike linijske družbe Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi. Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.<ref>{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}</ref> === Krize v letalstvu === Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov. V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana. {| class="wikitable" |+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov !Kriza !Obdobje !Trajanje !Vpliv na zaposlovanje pilotov |- |[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]] |1929-1934 |~5 let |globalna recesija, propad družb, padec potovanj |- |[[Druga svetovna vojna]] |1939-1945 |~6 let |masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu |- |Po vojna konkurenca veteranov |1945- 1947 |~2 leta |ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca |- |[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] |1953 |~2 leta |ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske |- |[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]] |1973– 1975 |~2 let |hiring freeze, visoka cena nafte, zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA |- |Odgovornost za izdelke GA letala 1980ta |1986- 1994 |~8 let |uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal |- |[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]] |1990–1993 |~3 leta |zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade |- |[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]] |2001–2004 |~3 leta |masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz |- |[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]] |2008–2010 |~2–3 leta |konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj |- |Evropska dolžniška kriza 2011 |2011–2013 |~2–3 leta |dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade |- |[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]] |2019–2022 |~2–3 leta |masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier |- |Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]] |2026 | |podvojitev cene goriva |} === Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote === [[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]] Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}</ref> Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&job=268865&lang=en-US&section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref>, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 * zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika * 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm * LVO Low Visibility Operations certifikat * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo * minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] * minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] * minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) === Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA === [[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]] Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}</ref> za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}</ref> mednarodni letalski akademiji so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * računalniška pismenost in uporaba [[Microsoft Office|MS Office]] in Adobe Acrobat Pro * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5 * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * IR/SE, IR/ME veljavni ratingi * FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI * 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 * zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti * vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije * ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta * kopja knjižice letenja (zadnje 3 strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25 * 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja) * 500 ur IFR dejanskega naleta * 30 ur MEP dejanskega naleta == Plače == Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}</ref> Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.<ref>{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}</ref> == Glej tudi == * [[letalski as]] * [[Preizkusni pilot|testni pilot]] *[[seznam slovenskih letalcev]] *[[seznam slovenskih vojaških pilotov]] {{Wikislovar|pilot|Pilot}} == Sklici == {{sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo|*]] [[Kategorija:Letalci|*]] [[Kategorija:Poklici]] <references /> 1ehxiaeaz38tacjmecuplwnrght3xz6 0 15843 6675096 6561390 2026-05-12T21:53:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675096 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezik |name = Bosanščina |nativename = {{lang|sh|bosanski/босански}} |pronunciation = {{IPA|bɔ̌sanskiː|}} |states = Bosna in Hercegovina, Srbija, Hrvaška, Črna gora in sosednje regije |region = |speakers = 2,5–3,5 milijonov |date = 2008 |ref = <ref>{{navedi splet |url=http://www.alsintl.com/resources/languages/Bosnian/ |title=Accredited Language Services: An Outline of Bosnian Language History |author= |date= |work= |publisher=Accredited Language Services |accessdate=12 August 2012 |archive-date=2018-12-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181225044326/https://www.alsintl.com/resources/languages/Bosnian/ |url-status=dead }}</ref> |speakers2 = (število je sporno) |familycolor = Indo-European |fam2=[[Baltsko-slovanski jeziki|baltsko-slovanski]] |fam3=[[slovanski jeziki|slovanski]] |fam4=[[južnoslovanski jeziki|južnoslovanski]] |fam5=[[južnoslovanski jeziki|zahodni južnoslovanski]] |fam6=[[srbohrvaščina]] |fam7=''[[štokavščina]]'' |fam8=<!--''Neo-Shtokavian''--> |fam9=<!--''[[Eastern Herzegovinian dialect|Eastern Herzegovinian]]''--> script = [[latinica]] ([[gajica]])<br>[[cirilica]] ([[srbska cirilica]])<{{refn|group="Opomba"|name="Cyrillic-note"|Cirilica se uporablja kot uradna abeceda, ki pa jo v praksi največ uporabljajo v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], medtem ko se v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] v glavnem uporablja latinica.{{sfn|Alexander|2006|pp=1-2}} }}<br>[[jugoslovanka Braillova pisava]] |nation={{flag|Bosna in Hercegovina}} |minority={{flag|Srbija}}<br>{{flag|Črna gora}}<br>{{flag|Severna Makedonija}}<br>''{{flag|Kosovo}}{{ref label|status|a|}} '' |iso1=bs |iso2=bos |iso3=bos |glotto=bosn1245 |glottorefname=Bosnian |lingua=del [[53-AAA-g]] |notice=IPA }} '''Bosánščina''' (izvirno ''bosanski jezik'' / ''босански језик'') je ena izmed standardnih različic osrednjega [[južnoslovanski jeziki|južnoslovanskega]] jezika, znanega kot [[srbohrvaščina]]. Uporablja jo 2 milijona ljudi, predvsem [[Bošnjaki|Bošnjakov]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] in drugod. Bosanski jezik je [[uradni jezik]], poleg [[srbščina|srbščine]] in [[hrvaščina|hrvaščine]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Vse tri nacionalne variante v jezikoslovju veljajo za en jezik.<ref>{{navedi revijo |first=Snježana |last=Kordić |authorlink=Snježana Kordić |year=2005 |title=I dalje jedan jezik |journal=Sarajevske sveske |location=Sarajevo |issue=10 |page=83–89 |url=http://www.sveske.ba/bs/content/i-dalje-jedan-jezik |ISSN=1512-8539 |ssrn=3432980 |access-date=2013-06-26 |archive-date=2013-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130921223723/http://www.sveske.ba/bs/content/i-dalje-jedan-jezik |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Kafadar |first=Enisa | authorlink= |editor1-last=Henn-Memmesheimer |editor1-first=Beate |editor2-last=Franz |editor2-first=Joachim |title=Die Ordnung des Standard und die Differenzierung der Diskurse; Teil 1 |publisher=Peter Lang |page=103 |chapter=Bosnisch, Kroatisch, Serbisch – Wie spricht man eigentlich in Bosnien-Herzegowina? |url=http://books.google.hr/books?id=63hKaFGtTDAC&pg=PA95&lpg=false#v=onepage&q&f=false |location=Frankfurt am Main |year=2009 |isbn= |oclc=699514676 |accessdate=2. avgust 2012}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Kordić |first=Snježana |authorlink=Snježana Kordić |editor1-last=Gavrić |editor1-first=Saša |title=Jezička/e politika/e u Bosni i Hercegovini i njemačkom govornom području: zbornik radova predstavljenih na istoimenoj konferenciji održanoj 22. marta 2011. godine u Sarajevu |publisher=Goethe-Institut Bosnien und Herzegowina ; Ambasada Republike Austrije ; Ambasada Švicarske konfederacije |page=60–66 |chapter=Jezična politika: prosvjećivati ili zamagljivati? |url=http://bib.irb.hr/datoteka/565627.JEZICNA_POLITIKA.PDF |location=Sarajevo |year=2011 |isbn=978-9958-1959-0-7 |ssrn=3434489 |archivedate=2013-09-25 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130925063013/http://bib.irb.hr/datoteka/565627.JEZICNA_POLITIKA.PDF |accessdate=4. maj 2013 |url-status=dead }}</ref> [[Bošnjaki]] so izvorno govorci nekaterih [[narečje|narečij]] [[štokavščina|štokavskega]] narečja, v glavnem novoštokavskega [[ikavščina|ikavskega]] (t. i. [[Bosna|bosansko]]-[[Dalmacija|dalmatinsko]] narečje) in šćakavsko ijekavskega (t. i. vzhodno-bosansko narečje), ki ga govorijo Bošnjaki in [[Hrvati]], novoštokavskega ijekavskega (t. i. vzhodnohercegovski-krajiški), ki si ga delijo s [[Srbi]], [[Črnogorci]] in Hrvati, ter nenovoštokavskega ijekavskega (t. i. zetsko-južnosandžaško narečje), v katerem govorijo Bošnjaki, Črnogorci in Srbi. Bosanski jezik se piše v [[latinica|latinici]] in vsebuje več [[turščina|turških]] in drugih orientalskih vplivov kot [[srbščina]] in [[hrvaščina]]. == Glej tudi == * [[arabica]] * [[bosančica]] * [[srbohrvaščina]] ==Opombe== {| class="references-small" style="margin-left:13px; line-height:150%" |align="right" valign="top"|a. |{{note|status}}{{Kosovo-note}} |} {{sklici|group="Opomba"}} == Sklici == {{sklici}} ==Nadaljnje branje== * {{navedi knjigo | first = Ronelle | last = Alexander | year = 2006 | title = Bosnian, Croatian, Serbian, a Grammar: With Sociolinguistic Commentary | pages = 1–2 | url = http://books.google.com/books?id=6HTdZ5rxJ-cC}} == Zunanje povezave == * [http://www.rjecnik.ba/ rjecnik.ba] Slovar bosanščine {{Wikislovar|bosanščina|Bosanščina}} {{InterWiki|code=bs}} {{Slovanski jeziki}} {{lang-stub}} [[Kategorija:Bosanščina|*]] [[Kategorija:Srbohrvaščina]] [[Kategorija:Jeziki Bosne in Hercegovine]] [[Kategorija:Jeziki Srbije]] [[Kategorija:Jeziki Črne gore]] [[Kategorija:Jeziki Kosova]] {{normativna kontrola}} bov40dlamwkmbhybpon4zw9wwaxcgii 0 19259 6674862 6674852 2026-05-12T11:59:01Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28585-00|~2026-28585-00]] ([[User talk:~2026-28585-00|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6670485 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mayonnaise (1).jpg|sličica|Domača majoneza v kozarcu.|288x288px]] '''Majoneza''' ([majonéza],<ref>''Slovar slovenskega knjižnega jezika'', druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, ''fran.si'', dostop 11. 10. 2021.</ref> iz [[Francoščina|fr]]. ''mayonnaise'')<ref>SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 10. 2021.</ref> je zmes rumenjakov kokošjih [[Jajce|jajc]] in [[Olje|olja]] ter služi kot dodatek in dekoracija hladnih jedi in kot osnova za [[Omaka|omake]].<ref name=":1">str. 269-272. Ivačič, Ivan. ''Kuharska knjiga''. Maribor : Obzorja, 1989</ref> [[Lecitin]] iz rumenjakov je naravni emulgator, ki poveže [[Maščobe|maščobo]] in [[Voda|vodo]] v [[Emulzija|emulzijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Kako naredimo domačo majonezo|url=https://odprtakuhinja.delo.si/recepti/kako-naredimo-domaco-majonezo/|website=Odprta kuhinja|date=2018-11-20|accessdate=2021-10-13|language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == === Izvor imena === Ime naj bi izšlo iz stare francoske besede za rumenjak ali pa naj bi ga navdihnila zmaga v Mahonu na Menorki leta 1757.<ref>{{Navedi splet|title=Mayonnaise : sauce|url=https://www.britannica.com/topic/mayonnaise|website=Encyclopedia Britannica|accessdate=2021-10-12|language=en}}</ref> === Druga svetovna vojna === Med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] naj bi bila zaradi pomanjkanja surovin<ref name=":8" /> izdelava in prodaja majoneze prepovedana v [[Švica|Švici]]<ref>str. 6. ''Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko'' (04.12.1940), letnik 21, številka 284. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0EHKIVL8}}</ref> ter na [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]].<ref name=":8">"Prepovedane majoneze". str. 8. ''Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko'' (18.01.1940), letnik 21, številka 13. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KCFSASP1}}</ref> == Kultura == === ''Drugi spol'' === [[Simone de Beauvoir]] je v svoji knjigi ''[[Drugi spol]]'' (1949) omenila [[Francija|francosko]] vražo, po kateri prisotnost ženske z [[Menstruacija|menstruacijo]] prepreči, da bi se majoneza posrečila. V tem delu se o položaju ženske pojavi tudi misel: »[[Silogizem]] ni uporaben za pripravo majoneze in umirjanje otroških solz«.<ref>str. 203 in 726. Simone de Beauvoir. ''The Second Sex''. Vintage Books, a division of Random House, Inc., New York. 2010 (angleščina). na [https://uberty.org/wp-content/uploads/2015/09/1949_simone-de-beauvoir-the-second-sex.pdf spletu]</ref> == Domača priprava == Majoneza se naredi s hitrim in nenehnim mešanjem rumenjakov z metlico med postopnim dodajanjem olja v tankem curku, dokler se masa ne zgosti. Na koncu se redči z [[Limona|limoninim]] sokom ali [[kis|kisom]].<ref name=":5" /><ref name=":0">"Mayonnaise". ''The Little Big Mediterranean Book''. str. 19. McRae Books. 2005 (angleščina)</ref><ref name=":2">"3. Oljnate omake (majoneze)". str. 145. Kalinšek, Felicita. ''Slovenska kuharica''. V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1972</ref><ref name=":1" /> Vsa živila morajo biti med pripravo hladna<ref name=":1" /> oz. sobne temperature,<ref name=":2" /> rumenjak pa svež.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Če se prehitro dodaja olje<ref name=":3">str. 249. ''Velika kuharica''. [Ljubljana] : Centralni zavod za napredek gospodinjstva, 1985</ref> ali pa je njegova temperatura nižja od sobne, se majoneza sesiri.<ref name=":52">str. 140 in 141. ''Veliki Pellaprat : moderna francoska in mednarodna kuharska umetnost''. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1972</ref> [[Začimba|Začimbe]] se doda na koncu, da ne uničijo rumenjakov.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qSHXG-5ShFk|title=How to Make Mayonnaise {{!}} Gordon Ramsay|date=4. november 2009|accessdate=12. oktober 2021|website=YouTube|last=Ramsay|first=Gordon}}</ref> Mešanje olajšata palični mešalnik<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ENQYQLb3yY8|title=Domača majoneza|date=10. marec 2017|accessdate=12. oktober 2021|website=YouTube|publisher=|last=Zveza potrošnikov Slovenije - ZPS}}</ref> in mikser.<ref name=":6" /> Domačo majonezo se hrani v [[Hladilnik (naprava)|hladilniku]] in porabi v nekaj dneh.<ref name=":1" /> Zamrzovanje jo uniči.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://ask.usda.gov/s/article/Is-homemade-mayonnaise-safe|title=Is homemade mayonnaise safe?|date=17. julij 2019|accessdate=13. oktober 2021|website=ask.usda.gov|language=en}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Začinjanje in dodajanje drugim jedem === Med možnimi dodatki so worcesterska omaka, [[drobnjak]], [[hren]], nasekljane [[Sardela|sardele]], kisle [[Goba|gobice]], [[kisla smetana]], belo [[vino]], [[gorčica]],<ref name=":1" /> [[Črni poper|poper]], [[česen]] in žafran.<ref>''The Little Big Mediterranean Book''. str. 18 in 26. McRae Books. 2005 (angleščina)</ref> Majoneza je osnova za [[Tatarska omaka|tatarsko]] in remuladno omako<ref name=":5">str. 140 in 141. ''Veliki Pellaprat : moderna francoska in mednarodna kuharska umetnost''. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1972</ref> ter sestavina [[Francoska solata|francoske]] in ameriške solate.<ref>str. 31. URŠIČ, Suzana, 2007, Stabilnost pakiranih ohlajenih delikatesnih solat različne sestave : diplomsko delo, univerzitetni študij [na [http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_ursic_suzana.pdf spletu]]. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta . [Dostopano 12 oktober 2021]</ref> Kot specialiteta se omenjajo še telečji [[možgani]] v majonezi.<ref>"Možgani z majonezo v školjkah". str. 6 (str. 46 v PDF). ''Ženski svet'' (december 1933), letnik 11, številka 12. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-R3JJJYLB}}</ref><ref>Pignar, Nada. "Ocvrti možgani z majonezno omako". str. 14. ''Tednik'' (Ptuj) (18.05.1995), letnik 48, številka 19. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2PP0Y0V3}}</ref> Za okraševanje jedi se majonezo utrdi z [[Želatina|želatino]]<ref name=":5" /> ali aspikom.<ref name=":2" /> == Industrijska proizvodnja == [[Slika:16-08-30-Mayonnaise-Supermarkt-Riga-RR2 3843.jpg|sličica|225x225_pik|Ponudba majoneze v različnih pakiranjih v supermarketu v [[Riga|Rigi]].]] Industrijsko narejena majoneza vsebuje aditive in arome.<ref name=":4" /> Kupcem je na voljo v kozarcih, tubah in vrečkah. Vrat tube je zvezdasto narezan, da ob iztisku oblikuje majonezo.<ref name=":3" /> T.i. lahko majonezo (z manj ali brez jajc) se naredi s pomočjo [[Emulgator|emulgatorja]], saj se [[voda]] in olje težko mešata.<ref>str. 30 in 36. Likosar, Jana. [https://bb.si/f/docs/diplomska-dela/likosar_jana.pdf Varna hrana od polja do mize : diplomsko delo višješolskega strokovnega študija, program komercialist, modul podjetniški]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Kranj, junij 2007. pridobljeno 12. oktober 2021</ref> === Slovenija === Na [[Slovenija|slovenskem]] trgu mora imeti majoneza najmanj 70 % maščobe in najmanj 5 % jajčnega rumenjaka. Za izdelke, ki temu kriteriju ne zadostijo, si iznajdljivi proizvajalci izmislijo imena, kot je npr. »majonezna omaka«.<ref>{{Navedi splet|title=Majonezna omaka NI majoneza|url=https://veskajjes.si/mediji/51-nasveti-in-novice/nasveti-za-zdravo-prehranjevanje/majonezna-omaka-ni-majoneza|website=veskajjes.si|accessdate=2021-10-11|date=10. april 2018|publisher=Zveza potrošnikov Slovenije}}</ref> Kolinska je konec 70. let začela proizvajati licenčni majonezi znamk Thomy (v lasti švicarskega Nestle) in Knorr (v lasti ameriškega CPC). Leta 1995 je prenehala s proizvodno majoneze Thomy, ker se je morala odločiti za sodelovanje z enim od teh koncernov in ker ni sprejela ponudbe Nestleja za nakup podjetja. S CPC je podaljšala ter začela proizvajati in tržiti njegovo majonezo Hellman's kljub zasičenosti trga.<ref>Milena Štular; Blaž Vodopivec; Tomaž Arh (februar 1997). "Uvajanje blagovne znamke majoneze Hellmann's na slovenskem trgu - Študija primera". str. 59-64. ''Akademija MM'', Let. 1, št. 1. dostopno na [https://assets.website-files.com/5bd6cecc10ba2a724f7b2f22/5ce3ccf5c86d1bee71c9fee0_1.akademija.mm_1997_compressed.pdf spletu]. pridobljeno 13. oktober 2021</ref> Tovarna olja GEA iz [[Slovenska Bistrica|Slovenske Bistrice]] je imela v lasti podjetje Party's d.o.o., ki je proizvajalo majoneze znamke Party.<ref>str. 11. ''Gorenjski Glas''. 17. september 1996. št. 74. l. 49. na [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1996_74_L.pdf spletu]</ref> Kasneje se je Party's pripojil h GEI.<ref>str. 16. [https://gea.si/wp-content/uploads/2018/03/LP-Tovarne-olja-GEA-2017.pdf Letno poročilo za leto 2017]. 2018. ''gea.si''. Tovarna olja GEA</ref> === Kritike === Članek v ''The Irish Times'' opozarja, da ima industrijsko narejena majoneza zavajajoče trditve na etiketah, encim za porumenitev rjavih pasteriziranih rumenjakov, aditiv za podaljšanje trajanja in barvilo ter da je v t.i. lahkih majonezah bistveno manj jajc in pa več vode, zaradi česar je treba manjkajoče olje nadomestiti z modificiranim škrobom, smetano v prahu, citrusnimi vlakni, guar gumijem, [[Ksantan gumi|ksantam gumijem]] in gorčično moko. Avtorica je v deklaracijah majonez nekaterih znamk odkrila tudi [[Mikrokristalna celuloza|mikrokristalno celulozo]] in karboksimetil celulozo, ki služita kot [[prehranske vlaknine]] in kot snov za povečanje volumna izdelka. Na koncu je napisala, da ima lahka majoneza cenejše sestavine, vendar enako ceno kot običajna majoneza, ter da je bolje jesti »pravo stvar« in v manjši količini.<ref>{{Navedi splet|title=Do you know what’s really in your mayonnaise?|url=https://www.irishtimes.com/life-and-style/food-and-drink/do-you-know-what-s-really-in-your-mayonnaise-1.3486874|website=The Irish Times|accessdate=2021-10-13|language=en|first=Rose|last=Costello|date=15. maj 2018}}</ref> == Nevarnost okužbe z bakterijami == === Slovenija === Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije je majonezo označil za tvegano živilo zaradi možnosti zastrupitve s [[Salmonela|salmonelo]] in bakterijo kampilobakter. V skupino dovzetnejših ljudi je uvrstil starejše, [[Otrok|otroke]], bolnike z oslabelim [[Imunski sistem|imunskim sistemom]] in [[Nosečnica|nosečnice]]. Odsvetoval je uživanje surovih jajc in torej tudi doma narejene majoneze.<ref>[https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/higienska_priporocila_za_varnost_zivil_za_potrosnike.pdf HIGIENSKA PRIPOROČILA ZA VARNOST ŽIVIL ZA POTROŠNIKE] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211029172653/https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/higienska_priporocila_za_varnost_zivil_za_potrosnike.pdf |date=2021-10-29 }}. IVZ RS. ''nijz.si''. 2011</ref> [[Nacionalni inštitut za javno zdravje]] je poleg salmonele navedel bakterijo [[Staphylococcus aureus|''Staphylococcus aureus'']]. Zaposlenim v [[Živilska industrija|živilski dejavnosti]] je svetoval visok nivo higiene in ustrezno toplotno obdelavo ([[toksin]] stafilokoka se pri tem ne uniči).<ref>str. 50. [https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/higienska_stalisca_za_higieno_zivil_namenjena_delavcem_v_zivilski_dejavnosti_2._stopnja_2014_verzija_2.pdf HIGIENSKA STALIŠČA ZA HIGIENO ŽIVIL ZA ZAPOSLENE NAMENJENA DELAVCEM V ŽIVILSKI DEJAVNOSTI 2. STOPNJA] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211029172641/https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/higienska_stalisca_za_higieno_zivil_namenjena_delavcem_v_zivilski_dejavnosti_2._stopnja_2014_verzija_2.pdf |date=2021-10-29 }}. marec 2015. NIJZ. pridobljeno 12. oktober 2021</ref> === Mnenja o možnosti pasterizacije jajc doma === Po enem od kuharskih nasvetov se rumenjake, če [[Pasterizacija|pasterizirani]] niso na voljo, postavi nad vodo, dokler ta ne zavre do 80 stopinj celzija.<ref name=":0" /> Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (U.S. Department of Agriculture) trdi, da jajc doma ni mogoče pasterizirati.<ref name=":9" /> == Kritike zaradi visoke vsebnosti maščob == === Slovenija === [[Zveza potrošnikov Slovenije]] meni, da se majonezo kot energetsko bogato živilo lahko uživa le občasno in v kombinaciji z uravnoteženo prehrano.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Majoneza?! Občasno brez slabe vesti|url=https://www.zps.si/mediji/8372-majoneza-obcasno-brez-slabe-vesti|website=ZPS|accessdate=2021-10-11|date=9. marec 2017}}</ref> Uvrstila jo je med odsvetovane namaze za zdrav študentski [[sendvič]].<ref>{{Navedi splet|title=Študent veš, kaj ješ: Kateri sendvič izbrati na avtomatu??|url=https://www.zps.si/mediji/izjave-za-javnost-2019/9664-student-ves-kaj-jes-kateri-sendvic-izbrati-na-avtomatu|website=ZPS|accessdate=2021-10-11|date=8. januar 2019}}</ref> Zveza društev diabetikov Slovenije jo odsvetuje bolnikom s [[Sladkorna bolezen|sladkorno boleznijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaj je diabetes?|url=https://www.diabetes-zveza.si/diabetes-in-jaz/kaj-je-diabetes/|accessdate=2021-10-13|language=sl-SI|website=diabetes-zveza.si}}</ref> === Šport === Nogometni trener [[Paolo Di Canio]] je leta 2013 igralcem angleškega kluba [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] prepovedal tudi majonezo<ref>{{Navedi splet|title=Paolo Di Canio bans phones, mayonnaise, ketchup, singing and rails against ice in Coke|url=http://sports.yahoo.com/blogs/soccer-dirty-tackle/paolo-di-canio-bans-phones-mayonnaise-ketchup-rails-195201553.html|website=sports.yahoo.com|accessdate=2021-10-12|language=en-US}}</ref> zaradi želje po boljših rezultatih.<ref>{{Navedi splet|title=Exclusive - Paolo Di Canio opens up about 'Ketchupgate' and hard-line management style|url=https://talksport.com/football/311007/exclusive-paolo-di-canio-opens-about-ketchupgate-and-hard-line-management-style/|website=talkSPORT|date=2015-08-10|accessdate=2021-10-13|language=en-US|last=Jones|first=Adam}}</ref> == Uporaba v kozmetiki == Majonezna maska se uporablja kot negovalno sredstvo za [[Koža|kožo]]<ref>str. 7. ''Družinski tednik'' (26.09.1940), letnik 12, številka 39. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DKAZXFRC}}</ref> in [[Las|lase]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaj razkriva vaša griva?|url=https://vizita.si/lepota/poskrbite-za-svoje-lase.html|website=vizita.si|accessdate=2021-10-13|date=1. junij 2010}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Mayonnaise|majoneza}}{{Wikislovar|majoneza}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dodatki jedem]] [[Kategorija:Francoska kuhinja]] rmlsa3nlzi3e3pffv7zz25btu9eifo2 0 26395 6674933 6673582 2026-05-12T14:09:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6674933 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name=Ankara |settlement_type=Mesto |map_caption=Geografska lega Ankare v Turčiji. |image_skyline=Ankara collage3.jpg |image_caption= Ankara |image_blank_emblem= |blank_emblem_type= |coordinates_region=TR |coordinates_display = inline,title |pushpin_map=Turčije |pushpin_map_caption =Ankara |pushpin_mapsize = |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{TUR}} |subdivision_type1 = Regija |subdivision_name1 = Osrednja Anatolija |subdivision_type2 = Provinca |subdivision_name2 = Ankara | area_footnotes = {{efn|1=Ankara Province / Metropolitanska občina [25.632&nbsp;km² (vključno jezero)<ref>{{cite web |title=İl ve İlçe Yüz Ölçümleri – Ankara Province (25.632 km²) |url=https://www.harita.gov.tr/uploads/files/products/il-ve-ilce-yuzolcumleri-1291.xlsx |publisher=Harita Genel Müdürlüğü (HGM) |website=www.harita.gov.tr |date=2014}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.researchgate.net/publication/343221023 |title=The Case Of Ankara Province (25,653.46 km²) |last1=İlker |first1=Alan |last2=Zerrin |first2=Demirörs |last3=Rüya |first3=Bayar |last4=Kerime |first4=Karabacak |publisher=International Journal of Geography and Geography Education (IGGE), 42; pg.650–667 |date=10 June 2020 |work=Ankara University (www.ankara.edu.tr)}}</ref><ref name="Gölbaşı1">{{cite web |title=Gölbaşı (1508,61 km²) – Ankara Province (25.575,94 km²) (pg.3) |url=https://webdosya.csb.gov.tr/db/ankara/duyurular/golbasi-ock-cdp_arastirma-ve-plan-aciklama-raporu-20200325140218.pdf |publisher=T.C. Çevre, Şehircilik ve İklim Değişikliği Bakanlığı |website=www.csb.gov.tr |date=2020}}</ref> / 24.521&nbsp;km² (vključno jezero) po podatkih turškega statističnega inštituta – TÜİK], je provinca ({{lang|tr|il}}) Turčije, ki ima [[Ankara Province#Districts|25 districts]] ({{lang|tr|ilçe}}) in 9 od teh okrožij tvori urbano območje mesta Ankara (4130,2&nbsp;km² including lake).<ref name="citypopulation.de">{{cite web |title=Ankara City: the population and area of the districts |url=http://www.citypopulation.de/en/turkey/ankaracity/ |publisher=CityPopulation.de}}</ref><br />Altındağ = 158,2&nbsp;km² <br />Çankaya = 454,2&nbsp;km² <br />Etimesgut = 283,2&nbsp;km² <br />Gölbaşı = 1508,6&nbsp;km² (a majhno območje je del ožjega mesta)<ref name="Gölbaşı1" /><br />Keçiören = 152,2&nbsp;km² <br />Mamak = 345,7&nbsp;km² <br />Pursaklar = 133,7&nbsp;km² <br />Sincan = 862,3&nbsp;km² <br />Yenimahalle = 232,1&nbsp;km²}} | area_urban_km2 = 4130,2 | area_metro_km2 = 25.632 | elevation_m = 938 | population_total = 5.910.320 | population_rank = 2. v Tučiji | population_urban = 5.293.367 | population_as_of = 31. december 2025 | population_footnotes = <ref name="Population of Turkey">{{cite web |url=https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=The-Results-of-Address-Based-Population-Registration-System-2025-53899&dil=2 |title=The Results of Address Based Population Registration System, 2025 |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |date=9 February 2026 |access-date=9 February 2026}}</ref> <!-- do not add update figure as that stat is only published once a year due to legal reasons --> | population_urban_footnotes = <ref name="citypopulation.de"/><ref>{{cite web |url=https://cip.tuik.gov.tr/ |format=the year is updated |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |title=Nüfus ve Demografi – Toplam Nüfus |access-date=9 February 2026}}</ref> | population_density_urban_km2 = 1282 | demographics_type1 = GDP {{nobold|(nominal, 2024)}} | demographics1_footnotes = <ref>{{cite web|url=https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=Gross-Domestic-Product-by-Provinces-2024-53930&dil=2 |title=Gross Domestic Product by Provinces, 2024 [Table-1 total in ₺ and Table-3 per capita in US$ with the exchange rate ₺/$] |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |date=11 December 2025 |access-date=11 December 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://cip.tuik.gov.tr/ |language=tr|title=Ulusal Hesaplar - Kişi başına GSYH ($)|trans-title=National Accounts - GDP per capita ($) |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |access-date=11 December 2025}}</ref> | demographics1_title1 = [[glavno mesto]] in Metropolitanska občina | demographics1_info1 = [[Turška lira|₺]] 4673 trilijon<br>(US$ 142,3&nbsp;mrd) | demographics1_title2 = Per capita | demographics1_info2 = ₺788.859<br>(US$24.031) |leader_name=Mansur Yavaş<ref>[https://www.ankara.bel.tr/baskan?web=1 Mayor Mansur Yavaş]</ref> |leader_party= |leader_title=Župan |leader_title1=Guverner |leader_name1=Vasip Şahin |timezone=[[turški čas|TSİ]] |utc_offset=+3 |timezone_DST= |utc_offset_DST= |latd=39 |latm=55 |latNS=N |longd=32 |longm=51 |longEW=E |elevation_m=938 |postal_code_type=Poštne številke |postal_code=06xxx |area_code=312 |website= }} '''Ankara''' ({{IPA|tr|ˈɑŋkɑɾɑ|lang|Ankara pronunciation.ogg}}) je [[glavno mesto]] [[Turčija|Turčije]]. Mesto je v osrednjem delu Anatolije in ima v svojem urbanem središču več kot 5,3 milijona prebivalcev,{{efn|Resident population of (Etimesgut, Yenimahalle, Çankaya, Keçiören, Altındağ, Pursaklar, Mamak, Gölbaşı, Sincan) and Syrian refugees}} od 6 milijonov prebivalcev v provinci Ankara.{{efn|all of 25 districts and Syrian refugees}}<ref name="Population of Turkey"/><ref name="citypopulation.de"/> Ankara je drugo največje mesto v Turčiji po številu prebivalcev, takoj za Carigradom. Ankara je bila v preteklosti znana kot Ankira in Angora.<ref>{{cite book |author=Lord Kinross |author-link= |url=https://books.google.com/books?id=UjiLmz2_EBAC&q=Angora |title=Ataturk: A Biography of Mustafa Kemal, Father of Modern Turkey |publisher=William Morrow and Company |year=1965 |access-date=13 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210529130818/https://books.google.com/books?id=UjiLmz2_EBAC&q=Angora |archive-date=29 May 2021 |url-status=live}}</ref> Ankara je bila glavno mesto starodavne keltske države Galatije (280–64 pr. n. št.) in kasneje [[Galatija (rimska provinca)|rimske province Galatije]] (25 pr. n. št. – 7. stoletje). V Ankari so različna [[Hati (Anatolija)|hattska]], [[Hetiti|hetitska]], [[Lidija|lidijska]], [[Frigija|frigijska]], galatska, [[helenistično obdobje|grška]], [[ahemenidsko cesarstvo|perzijska]], [[Rimsko cesarstvo|rimska]], [[bizantinsko cesartvo|bizantinska]g in [[Osmansko cesarstvo|osmanska]] arheološka najdišča. Osmani so mesto spremenili v glavno mesto Anatolskega [[ejalet]]a (1393 – konec 15. stoletja), Angorskega ejaleta (1827–1864) in Angorskega [[vilajet]]e (1867–1922). 23. aprila 1920 je bila v Ankari ustanovljena Velika narodna skupščina Turčije, ki je postala sedež turškega narodnega gibanja med turško vojno za neodvisnost. Ankara je postala nova turška prestolnica po ustanovitvi republike 29. oktobra 1923 in je po padcu Osmanskega cesarstva nasledila nekdanjo osmansko prestolnico [[Konstantinopel]]. Zgodovinsko središče Ankare je skalnat hrib, ki se dviga 150 m nad levim bregom reke Ankara, pritoka reke Sakaria. Hrib še vedno krasijo ruševine ankaranskega gradu. Ohranilo se je le malo njegovih zunanjih del, vendar so po vsem mestu dobro ohranjeni primeri rimske in osmanske arhitekture. Vlada je pomemben delodajalec, Ankara pa je tudi pomembno trgovsko in industrijsko mesto, ki se nahaja v središču turškega cestnega in železniškega omrežja. Mesto je dalo ime angorski volni, ki jo ostrižejo angorski kunci, dolgodlaki angorski kozi (vir moherja) in angorski mački. Območje je znano tudi po hruškah, medu in muškatnem grozdju. Čeprav je Ankara v eni najbolj suhih regij Turčije in jo večinoma obdaja stepska vegetacija (razen gozdnatih območij na južnem obrobju), jo lahko glede na zelene površine na prebivalca, ki znašajo 72 kvadratnih metrov, štejemo za zeleno mesto.<ref>{{cite web| url=http://www.ankara.bel.tr/AbbSayfalari/hizmet_birimleri/Cevre/kisi_basina_dusen_yesil_alan.aspx | title=Municipality of Ankara: Green areas per head |publisher=Ankara.bel.tr |access-date=29 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719022657/http://www.ankara.bel.tr/AbbSayfalari/hizmet_birimleri/Cevre/kisi_basina_dusen_yesil_alan.aspx |archive-date=19 July 2011}}</ref> Ankara, kjer domuje veliko univerz,<ref>{{harvnb|Heper|Öztürk-Tunçel|Criss|2018|p=53}}</ref> je med 100 najboljšimi znanstvenimi in tehnološkimi grozdi na svetu.<ref>{{harvnb|World Intellectual Property Organization (WIPO)|2024|pp=76–77}}</ref> == Etimologija == Zapis imena ''Ankara''<ref>{{Cite web |title=Перевод sañkara с санскрита на русский |url=https://translate.academic.ru/sa%C3%B1kara/sa/ru/ |access-date=2022-10-11 |website=Словари и энциклопедии на Академике |language=ru}}</ref> se je skozi stoletja spreminjal. Identificirali so ga s [[Hetiti|hetitskim]] kultnim središčem {{lang|hit-Latn|Ankuwaš}},<ref name="qgmpff">{{cite web |url=http://socialscience.tjc.edu/mkho/fulbright/1998/turkey/turman3.htm |title=Judy Turman: Early Christianity in Turkey |publisher=Socialscience.tjc.edu |access-date=29 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20021115072135/http://socialscience.tjc.edu/mkho/fulbright/1998/turkey/turman3.htm |archive-date=15 November 2002}}</ref><ref name="xtxpyw">{{cite web |url=http://www.hurriyet.com.tr/seyahat/4407373_p.asp |title=Saffet Emre Tonguç: Ankara (Hürriyet Seyahat) |date=15 May 2006 |publisher=Hurriyet.com.tr |access-date=29 June 2010 |archive-date=8 June 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090608115709/http://www.hurriyet.com.tr/seyahat/4407373_p.asp |url-status=live }}</ref> čeprav je to še vedno predmet razprav.<ref name="Gorny">Gorny, Ronald L. "Zippalanda and Ankuwa: The Geography of Central Anatolia in the Second Millennium B.C." ''The Journal of the American Oriental Society''. Vol. 117 (1997).</ref> V klasični antiki in srednjem veku je bilo mesto v grščini znano kot {{lang|grc-Latn|Ánkyra}} ({{lang|grc|Ἄγκυρα}}, {{lit|[[sidro]]}}) in v latinščini {{lang|la|Ancyra}}; galsko keltsko ime je bilo verjetno podobna različica. Po priključitvi k seldžuškim Turkom leta 1073 je mesto v mnogih evropskih jezikih postalo znano kot ''Angora''; v osmanski turščini je bilo znano tudi kot {{lang|ota-Latn|Engürü}} ({{lang|ota|انگورو}}).{{sfn|Baynes|1878|p=45}}{{sfn|Chisholm|1911|pp=40–41}} Oblika ''Angora'' se ohranja v imenih pasem številnih različnih vrst živali in v imenih več lokacij v ZDA (glej [[Angora]]). == Zgodovina == {{Multiple image | align = right | direction = vertical | image1 = Alacastandarte Hirsch&Löwen.jpg | image2 = AlacaStandarte.jpg | caption2 = Bronasti standardi Alaca Höyüka, razstavljeni v [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzeju anatolskih civilizacij]], veljajo za simbol mesta. }} Zgodovino regije lahko izsledimo nazaj do [[Hati (Anatolija)|hatske civilizacije]] [[bronasta doba|bronaste dobe]], ki so jo v 2. tisočletju pred našim štetjem nasledili [[Hetiti]], v 10. stoletju pred našim štetjem [[Frigija|Frigijci]], kasneje pa [[Lidija|Lidijci]], [[Ahemenidsko cesarstvo|Perzijci]], [[Grki]], [[Galatija (rimska provinca)|Galačani]], [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] in Osmani (Seldžuški [[sultanat Rum]], [[Osmansko cesarstvo]] in končno republikanska [[Turčija]]). === Antična zgodovina === Najstarejša naselja v središču Ankare in okoli nje so pripadala hatski civilizaciji, ki je obstajala v bronasti dobi in so jo med letoma 2000 in 1700 pred našim štetjem postopoma absorbirali indoevropski Hetiti. Mesto je pod Frigijci znatno naraslo po velikosti in pomenu, začenši okoli leta 1000 pred našim štetjem in doživelo veliko širitev po množični selitvi iz Gordiona (glavnega mesta Frigije) po potresu, ki je to mesto v tistem času močno poškodoval. V frigijski tradiciji so kralja Mida častili kot ustanovitelja Ankire, vendar [[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]] omenja, da je bilo mesto v resnici veliko starejše, kar se ujema s trenutnim arheološkim znanjem.<ref>[[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]], ''Description of Greece, 1.4.1., "Ancyra was actually older even than that."''</ref> Frigijsko oblast je najprej nasledila lidijska in kasneje perzijska oblast, čeprav je močno frigijski značaj kmečkega prebivalstva ostal, kar dokazujejo nagrobniki iz veliko poznejšega rimskega obdobja. Perzijska suverenost je trajala do poraza Perzijcev od [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], ki je mesto osvojil leta 333 pr. n. št. Aleksander je prišel iz [[Gordion]]a v Ankaro in se v mestu za kratek čas zadržal. Po njegovi smrti v [[Babilon]]u leta 323 pr. n. št. in poznejši delitvi njegovega cesarstva med njegovimi generali je Ankara z okolico padla pod [[Antigon I. Monoftalm|Antigonov]] delež. Naslednja pomembna širitev se je zgodila pod Grki iz [[Pont]]a, ki so tja prišli okoli leta 300 pr. n. št. in mesto razvili kot trgovsko središče za trgovino z blagom med črnomorskimi pristanišči in [[Krim (polotok)|Krimom]] na severu; [[Asirija|Asirijo]], [[Ciper|Ciprom]g in [[Libanon]]om na jugu; in [[Gruzija|Gruzije]], [[Armenija|Armenije]] in Perzije na vzhodu. Do takrat je mesto prevzelo tudi ime ''Ἄγκυρα'' (''Ánkyra'', kar v grščini pomeni sidro), ki v nekoliko spremenjeni obliki daje sodobno ime Ankari. === Keltska zgodovina === [[File:Dying gaul.jpg|thumb|right|''[[Umirajoči Galačan]]'' je bil znan kip, ki ga je med letoma 230 in 220 pr. n. št. naročil pergamonski kralj [[Atal I. Soter]] v čast svoji zmagi nad keltskimi Galati v Anatoliji. Rimska marmorna kopija helenističnega dela iz poznega 3. stoletja pr. n. št., v [[Kapitolski muzeji|Kapitolskih muzejih]] v Rimu.]] Leta 278 pr. n. št. je mesto skupaj s preostalo osrednjo Anatolijo zasedla [[Kelti|keltska]] skupina, Galati (Gali), ki so Ankaro prvi postavili za eno svojih glavnih plemenskih središč, sedež plemena Tektosagov.<ref>[[Livij]], xxxviii. 16</ref> Druga središča sta bila Pessinus, današnji Ballıhisar, za pleme Trocmi in Tavium, vzhodno od Ankare, za pleme Tolistobogii. Mesto je bilo takrat znano kot Ancyra. Keltski element je bil verjetno številčno relativno majhen; bojevniška aristokracija, ki je vladala frigijsko govorečim kmetom. Vendar se je [[Keltski jeziki|keltski jezik]] v Galatiji govoril še več stoletij. Konec 4. stoletja je [[sveti Hieronim]], doma iz Dalmacije, opazil, da je jezik, ki se govori okoli Ankare, zelo podoben jeziku, ki se govori na severozahodu rimskega sveta blizu [[Trier]]ja. === Rimska zgodovina === Mesto je nato prešlo pod nadzor [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Leta 25 pr. n. št. ga je cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] povzdignil v status [[polis]]a in ga postavil za glavno mesto [[Galatija (rimska provinca)|rimske province Galatije]].<ref name="TIB">{{cite book|last=Belke|first=Klaus|title=Tabula Imperii Byzantini, Band 4: Galatien und Lykaonien|chapter=Ankyra|pages=[https://archive.org/details/tabulaimperiibyz0000unse/page/126 126–130]|location=Vienna|publisher=Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften|year=1984|language=de|isbn=978-3-7001-0634-0|chapter-url=https://archive.org/details/tabulaimperiibyz0000unse/page/126}}</ref> Ankara je znana po ''Monumentum Ancyranum'' ([[tempelj Avgusta in Rome]]), ki vsebuje uradni zapis Avgustovih dejanj, znan kot ''[[Res gestae divi Augusti]]'', napis, vklesan v marmor na stenah tega templja. Ruševine Ancire še danes ponujajo dragocene [[relief (umetnost)|reliefe]], napise in druge arhitekturne fragmente. Dve drugi galatijski plemenski središči, ''Tavium'' blizu Yozgata in ''[[Pessinus]]'' (Balhisar) na zahodu, blizu Sivrihisarja, sta bili v rimskem obdobju še vedno razmeroma pomembni naselbini, vendar je Ancira zrasla v veliko metropolo. V dobrih časih Rimskega cesarstva je v Anciri živelo približno 200.000 ljudi, kar je veliko več kot po padcu Rimskega cesarstva do začetka 20. stoletja. Skozi središče rimskega mesta je tekla majhna [[Ankara (reka)|reka Ankara]]. Danes je prekrita in preusmerjena, vendar je v rimskem, bizantinskem in osmanskem obdobju tvorila severno mejo starega mestnega jedra. Çankaya, rob veličastnega hriba južno od sedanjega mestnega središča, je stal daleč izven rimskega mesta, vendar je bil morda poletno letovišče. V 19. stoletju so nedaleč od mesta, kjer danes stoji predsedniška rezidenca Çankaya, še vedno stali ostanki vsaj ene rimske vile ali velike hiše. Na zahodu se je rimsko mesto raztezalo do območja parka Gençlik in železniške postaje, na južni strani hriba pa se je morda raztezalo navzdol vse do območja, kjer je danes univerza Hacettepe. Tako je bilo po vseh merilih precejšnje mesto in veliko večje od rimskih mest v Galiji ali Britaniji. Pomen Ancire je temeljil na dejstvu, da je bila križišče cest v severni Anatoliji, ki so tekle v smeri sever-jug in vzhod-zahod, kar ji je dalo velik strateški pomen za vzhodno mejo Rima.<ref name="TIB"/> Velika cesarska cesta, ki je tekla proti vzhodu, je potekala skozi Ankaro in po njej so se vrstili cesarji in njihove vojske. Niso bili edini, ki so uporabljali rimsko cestno omrežje, ki je bilo prav tako priročno za osvajalce. V drugi polovici 3. stoletja so Anciro v hitrem zaporedju napadli [[Goti]] z zahoda (ki so jahali daleč v osrčje [[Kapadokija|Kapadokije]], jemali sužnje in plenili), kasneje pa še [[Arabci]]. Približno desetletje je bilo mesto ena od zahodnih postojank palmirske cesarice [[Zenobija|Zenobije]] v [[Sirska puščava|Sirski puščavi]], ki je izkoristila obdobje šibkosti in nereda v Rimskem cesarstvu, da bi ustanovila svojo kratkotrajno državo. Mesto je bilo leta 272 pod cesarjem [[Avrelijan]]om ponovno vključeno v Rimsko cesarstvo. [[Tetrarhija]], sistem več (do štirih) cesarjev, ki ga je uvedel [[Dioklecijan]] (284–305), se je očitno lotila obsežnega programa obnove in gradnje cest od Ancire proti zahodu do Germeja in Dorileja (danes [[Eskişehir]]). V svojem razcvetu je bila rimska Ancira veliko tržno in trgovsko središče, delovala pa je tudi kot pomembna upravna prestolnica, kjer je visoki uradnik vladal iz mestnega pretorija, velike upravne palače ali urada. V 3. stoletju se zdi, da se je življenje v Anciri, tako kot v drugih anatolskih mestih, nekoliko militariziralo kot odgovor na vpade in nestabilnost mesta. <gallery> Museum of Anatolian Civilizations116.jpg|Marmorna glava Rimljanke na ogled v Muzeju anatolskih civilizacij Res Gestae.jpg|''[[Res gestae divi Augusti]]'' je samohvalna avtobiografija, ki jo je leta 13 n. št. dokončal prvi rimski cesar Avgust, tik pred svojo smrtjo. Večina besedila je ohranjena na stenah Monumentum Ancyranum. Ankara Thermen05.jpg|Rimske terme v Ankari je zgradil rimski cesar [[Karakala]] (212–217) v čast [[Asklepij]]a, boga medicine, in so bile zgrajene okoli treh glavnih prostorov: [[kaldarij]]a (vroča kopel), [[tepidarij]]a (topla kopel) in [[frigidarij]]a (hladna kopel) v tipično razporejenem klasičnem kompleksu velikosti 80 x 120 metrov. </gallery> === Bizantinska zgodovina === [[File:AnkaraColumnFar c.JPG|thumb|''Julijanov steber'' (362) je bil postavljen v čast obiska rimskega cesarja [[Julijan (rimski cesar)|Julijana]] v Anciri]] Mesto je v 4. stoletju dobro znano kot središče krščanske dejavnosti) zaradi pogostih cesarskih obiskov in pisem poganskega učenjaka Libanija. Škof Marcel Ancirski in Bazilij Ancirski sta bila aktivna v teoloških polemikah svojega časa, mesto pa je bilo prizorišče kar treh cerkvenih sinod v letih 314, 358 in 375, zadnji dve v prid [[arijanstvo|arianizmu]].<ref name="TIB"/> Mesto so obiskali cesar [[Konstans I.]] (vladal 337–350) v letih 347 in 350, [[Julijan (rimski cesar)|Julijan]] (vladal 361–363) med svojim perzijskim pohodom leta 362 in Julijanov naslednik [[Jovijan]] (vladal 363–364) pozimi 363/364 (medtem ko je bil v mestu, je nastopil konzulat). Po Jovijanovi smrti kmalu zatem je bil [[Valentinijan I.]] (vladal 364–375) v Anciri razglašen za cesarja, naslednje leto pa je njegov brat [[Valens]] (vladal 364–378) Anciro uporabil kot svojo oporišče proti uzurpatorju [[Prokopij (uzurpator)|Prokopiju]]. Ko je bila provinca Galatija razdeljena nekje leta 396/99, je Ancira ostala civilna prestolnica Galatije I. in tudi njeno cerkveno središče (metropolitansko središče). Cesar [[Arkadij]] (vladal 383–408) je mesto pogosto uporabljal kot svojo poletno rezidenco, nekaj informacij o cerkvenih zadevah mesta v začetku 5. stoletja pa najdemo v delih Paladija iz Galatije in Nila iz Ancire.<ref name="TIB"/> Leta 479 je uporniški Marcijan napadel mesto, ne da bi ga uspel zavzeti. Leta 610/11 je Komentio, brat cesarja [[Fokas]]a (vladal 602–610), v mestu sprožil svoj neuspešen upor proti [[Heraklij]]u (vladal 610–641). Deset let pozneje, leta 620 ali bolj verjetno 622, so ga med [[Druga bizantinsko-perzijska vojna|bizantinsko-sasanidsko vojno 602–628]] zavzeli [[Sasanidi|Sasanidski]] Perzijci. Čeprav se je mesto po koncu vojne vrnilo v bizantinske roke, je perzijska prisotnost pustila sledi v arheologiji mesta in verjetno začela proces njegove preobrazbe iz poznoantičnega mesta v srednjeveško utrjeno naselje.<ref name="TIB"/> Leta 654 so mesto, v arabskih virih znano tudi kot ''Qalat as-Salasil'' ('trdnjava verig'),<ref>{{Cite book |title=The History of al-Tabari Vol. 33: Storm and Stress along the Northern Frontiers of the 'Abbasid Caliphate: The Caliphate of al-Mu'tasim A.D. 833-842/A.H. 218–227 |publisher=SUNY Press |year=2015 |isbn=9780791497210 |pages=99}}</ref> prvič zavzeli Arabci [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]] pod vodstvom Muavije, bodočega ustanovitelja [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]]. Približno v istem času so bile v Anatoliji ustanovljene [[Tema (bizantinsko okrožje)|teme]] in Ankira je postala glavno mesto Opsikijske teme, ki je bila največja in najpomembnejša tema, dokler je ni razdelil cesar [[Konstantin V. Kopronim]] (vladal 741–775); Ankira je nato postala glavno mesto nove Bucelarijske teme. Mesto je leta 739/40 vsaj začasno zavzel omajadski princ Maslama ibn Hišam, kar je bil zadnji ozemeljski dobiček Omajadov od Bizantinskega cesarstva.<ref>Blankinship, Khalid Yahya (1994). The End of the Jihâd State: The Reign of Hishām ibn ʻAbd al-Malik and the Collapse of the Umayyads. Albany, New York: State University of New York Press. p. 169. ISBN 978-0-7914-1827-7.</ref> Anciro so leta 776 in 798/99 neuspešno napadle [[Abasidi|abasidske]] sile. Leta 805 je cesar [[Nikefor I. Logotet]] (vladal 802–811) okrepil njene utrdbe, kar jo je verjetno rešilo pred plenjenjem med obsežno invazijo kalifa [[Harun Al Rašid|Haruna al-Rašida]] na Anatolijo v naslednjem letu. Arabski viri poročajo, da sta mesto zavzela Harun in njegov naslednik [[Al-Mamun]] (vladal 813–833), vendar je ta informacija poznejša izmišljotina. Leta 838 pa sta se med kampanjo na [[Amorij]] vojski kalifa [[Al-Mutasim]]a (vladal 833–842) zbližali in srečali v mestu; Ankara, ki so jo prebivalci zapustili, je bila porušena do tal, preden so arabske vojske oblegale in uničile Amorij, ki je segal vse do [[Smirna|Smirne]]. Leta 859 je cesar [[Mihael III. Pijanec]] (vladal 842–867) med pohodom proti Arabcem prišel v mesto in ukazal obnovitev utrdb. Leta 872 so mestu grozili pavličani pod vodstvom Hrizoheira, vendar ga niso zavzeli. Zadnji arabski napad na mesto je leta 931 izvedel abasidski guverner [[Tarz]]a, Thamal al-Dulafi, vendar mesta spet niso zavzeli. === Cerkvena zgodovina === [[File:Teodot Ankirski.jpg|thumb|Sv. Teodot Ancirski]] Med zgodnjekrščanske mučenike Ancire, o katerih je malo znanega, sta bila Proklos in Hilarij, ki sta bila doma iz sicer neznane bližnje vasi Kalippi in sta bila pod cesarjem [[Trajan]]om (98–117) zatirana. V 280-ih letih slišimo o Filumenu, krščanskem trgovcu z žitom iz južne Anatolije, ki je bil ujet in mučen v Ankari, ter o Evstatiju. Tako kot v drugih rimskih mestih je tudi [[Dioklecijan]]ova vladavina zaznamovala vrhunec preganjanja kristjanov. Leta 303 je bila Ancira eno od mest, kjer sta socesarja Dioklecijan in njegov namestnik [[Galerij]] začela svoje protikrščansko preganjanje. V Anciri je bila njihova prva tarča 38-letni mestni škof, ki mu je bilo ime Klemen. Klemenovo življenje opisuje, kako so ga odpeljali v Rim, nato poslali nazaj in ga prisilili, da je prestal številna zasliševanja in stiske, preden so ga skupaj z bratom in različnimi spremljevalci usmrtili. Ostanke cerkve sv. Klemena lahko danes najdemo v stavbi tik ob Işıklar Caddesi v okrožju Ulus. Zelo verjetno je, da je to kraj, kjer je bil Klemen prvotno pokopan. Štiri leta pozneje sta mestni zdravnik Platon in njegov brat Antioh pod Galerijem postala slavna mučenika. Tudi Teodot Ancirski je častit kot svetnika. Vendar se je preganjanje izkazalo za neuspešno in leta 314 je bila Ancira središče pomembnega koncila zgodnje cerkve;{{sfn|Rockwell|1911}} njenih 25 disciplinskih kanonov predstavlja enega najpomembnejših dokumentov v zgodnji zgodovini izvajanja zakramenta pokore. Sinoda je obravnavala tudi cerkveno politiko za obnovo krščanske cerkve po preganjanjih, zlasti pa ravnanje z ''lapsi'' – kristjani, ki so se vdali prisilnemu poganstvu (žrtvovanju), da bi se med temi preganjanji izognili mučeništvu.{{sfn|Rockwell|1911}} Čeprav je poganstvo v Klementovem času v Anciri verjetno še vedno nihalo, je bilo morda še vedno večinska religija. Dvajset let pozneje sta krščanstvo in monoteizem zavzela njegovo mesto. Ancira se je hitro spremenila v krščansko mesto, kjer so življenje prevladovali menihi in duhovniki ter teološki spori. Mestni svet ali senat je prepustil mesto škofu kot glavni lokalni figuri. Sredi 4. stoletja je bila Ancira vpletena v zapletene teološke spore o Kristusovi naravi in ​​zdi se, da je tam nastala oblika arijanstva.{{sfn|Parvis|2006|pp=325–345}} V letih 362–363 je cesar Julijan na poti v nesrečni pohod proti Perzijcem potoval skozi Anciro in po krščanskih virih preganjal različne svetnike.<ref name=gibbon>{{cite book|last=Gibbon|first=Edward|title=The History of the Decline and Fall of the Roman Empire|author-link=|page=Chapter 23}}</ref> Kamniti podstavek za kip z napisom, ki opisuje Julijana kot »Gospodarja vsega sveta od Britanskega oceana do barbarskih narodov«, je še vedno viden, vgrajen v vzhodno stran notranjega obzidja gradu Ankara. Julijanov steber, ki je bil postavljen v čast cesarjevega obiska mesta leta 362, še danes stoji. Leta 375 so se v Anciri sestali arijevski škofje in odstavili več škofov, med njimi tudi svetega [[Gregor iz Nise|Gregorja Niškega]]. V poznem 4. stoletju je Ancira postala nekakšno cesarsko počitniško letovišče. Potem ko je [[Konstantinopel]] postal vzhodnorimska prestolnica, so se cesarji v 4. in 5. stoletju umaknili iz vlažnega poletnega vremena na [[Bospor]]ju v bolj suho gorsko vzdušje Ancire. [[Teodozij II.]] (408–450) je poleti imel svoj dvor v Anciri. Zakoni, izdani v Anciri, pričajo o času, ki so ga tam preživeli. Ancirska metropola je bila do 20. stoletja še naprej rezidenčni sedež vzhodne [[pravoslavne cerkve]], s približno 40.000 verniki, večinoma turško govorečimi, vendar se je to stanje končalo s ''Konvencijo o izmenjavi grškega in turškega prebivalstva'' iz leta 1923. Prejšnji [[armenski genocid]] je končal rezidenco Ancirske eparhije [[Armenska katoliška cerkev|Armenske katoliške cerkve]], ki je bila ustanovljena leta 1850.<ref name="Bull Universi Dominici gregis">[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k51627x/f401.image Bull ''Universi Dominici gregis''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150330045229/http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k51627x/f401.image |date=30 March 2015 }}, in Giovanni Domenico Mansi, ''Sacrorum Conciliorum Nova et Amplissima Collectio'', vol. XL, coll. 779–780</ref><ref name="gallica.bnf.fr">F. Tournebize, v. ''II. Ancyre, évêché arménien catholique'', in [http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6561037d/f796.image ''Dictionnaire d'Histoire et de Géographie ecclésiastiques''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150628235228/http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6561037d/f796.image |date=28 June 2015 }}, vol. II, Paris 1914, coll. 1543–1546</ref> Je tudi titularna metropolija Ekumenskega patriarhata v Konstantinoplu. Katoliška cerkev zdaj tako starodavno bizantinsko metropolitansko nadškofijo kot »sodobno« armensko eparhijo uvršča kot titularni sedeži,<ref>''Annuario Pontificio 2013'' (Libreria Editrice Vaticana 2013 {{ISBN|978-88-209-9070-1}}), p. 832</ref> z ločenima [[apostolsko nasledstvo|apostolskim nasledstvom]]. === Seldžuška in osmanska zgodovina === [[File:Ottoman_Houses_Ankara.jpg|thumb|Osmanske hiše v okrožju Hamamönü]] Po [[Bitka pri Manzikertu|bitki pri Manzikertu]] leta 1071 so seldžuški Turki zavzeli velik del Anatolije. Do leta 1073 so turški naseljenci dosegli bližino Ancire, mesto pa je bilo kmalu zatem zavzeto, najkasneje do upora Nikeforja Melissena leta 1081.<ref name="TIB"/> Leta 1101, ko je prišla križarska vojna pod [[Rajmond IV. Touluški|Rajmondom IV. Toulouškim]], je bilo mesto nekaj časa pod nadzorom [[Danišmendi|Danišmendov]]. Križarji so zavzeli mesto in ga predali bizantinskemu cesarju [[Aleksej I. Komnen|Alekseju I. Komnenu]] (vladal 1081–1118). Bizantinska oblast ni trajala dolgo in mesto je neznano kdaj zavzel seldžuški [[sultanat Rum]]; leta 1127 se je vrnilo pod nadzor Danišmendov do leta 1143, ko so ga Seldžuki Rum ponovno zavzeli. Po bitki pri Köse Dağu leta 1243, v kateri so [[Mongoli]] premagali Seldžuke, je večina Anatolije postala del mongolske oblasti. Polverska skupina obrtnikov in trgovcev z imenom ''Ahiler'' je izkoristila upad Seldžukov in leta 1290 izbrala Angoro za svojo neodvisno mestno državo. [[Orhan I.]], drugi beg [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], je mesto zavzel leta 1356. [[Timur Lenk|Timur]] je v [[bitka pri Ankari|bitki pri Ankari]] leta 1402 premagal [[Bajazid I.|Bajazida I.]] in zavzel mesto, vendar je bila Angora leta 1403 spet pod osmanskim nadzorom. Levantska družba je v mestu vzdrževala tovarno od 1639 do 1768.{{sfn|Chisholm|1911|pp=40–41}} V 19. stoletju je bilo njegovo prebivalstvo ocenjeno na 20.000 do 60.000.{{sfn|Baynes|1878|p=45}} Leta 1832 so ga izropali Egipčani pod Ibrahimom Pašo. Od leta 1867 do 1922 je bilo mesto glavno mesto Angorskega vilajeta, ki je vključeval večino antične Galatije. Pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je imelo mesto britanski konzulat in okoli 28.000 prebivalcev, od katerih je bila približno 1⁄3 kristjanov. === Prestolnica Turške republike === [[File:Atatürk TBMM'den çıkarken.jpg|thumb|Predsednik [[Mustafa Kemal Atatürk]] (na sredini) in premier İsmet İnönü (levo) zapuščata Veliko narodno skupščino Turčije med praznovanjem 7. obletnice Turške republike leta 1930]] Po osmanskem porazu v prvi svetovni vojni so osmansko prestolnico Konstantinopel (današnji Carigrad) in večji del Anatolije zasedli zavezniki, ki so nameravali ta ozemlja razdeliti med Armenijo, Francijo, Grčijo, Italijo in Združeno kraljestvo, Turkom pa bi prepustili osrednji del ozemlja v osrednji Anatoliji. V odgovor je vodja turškega nacionalističnega gibanja [[Mustafa Kemal Atatürk]] leta 1920 v Angori ustanovil sedež svojega odporniškega gibanja. Po zmagi v turški vojni za neodvisnost in po tem, ko je bila Sèvreska pogodba nadomeščena z [[Lozanski sporazum|Lozansko pogodbo]] (1923), so turški nacionalisti 29. oktobra 1923 Osmansko cesarstvo zamenjali z Republiko Turčijo. Nekaj ​​dni prej je Angora 13. oktobra 1923 uradno nadomestila Konstantinopel kot novo turško glavno mesto,<ref name="britannica">{{cite web|url=https://www.britannica.com/place/Ankara|title=Ankara &#124; Location, History, Economy, & Facts|website=Britannica|access-date=9 January 2021|archive-date=1 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210101013721/https://www.britannica.com/place/Ankara|url-status=live}}</ref> republikanski uradniki pa so razglasili, da se mesto imenuje Ankara.<ref>{{Cite web |url=http://www.nationalgeographic.org/thisday/mar28/istanbul-not-constantinople/ |title=Istanbul, not Constantinople |last=Society |date=4 March 2014 |website=National Geographic Society|access-date=28 March 2019 |archive-date=3 January 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103152146/https://www.nationalgeographic.org/thisday/mar28/istanbul-not-constantinople/ |url-status=live }}</ref> [[File:Banks Street (Atatürk Boulevard) the Building of Ziraat Bankası (Agricultural Bank), 1930s (16851406391).jpg|thumb|left|Pogled na staro stavbo generalnega direktorata banke Ziraat. Zasnoval jo je v Carigradu rojeni italijanski levantinski arhitekt Giulio Mongeri in je bila zgrajena med letoma 1926 in 1929.]] Ko je Ankara postala glavno mesto novo ustanovljene Republike Turčije, je nova gradnja mesto razdelila na stari del, imenovan ''Ulus'' in nov del, imenovan ''Jenišéhir''. Stari del mesta zaznamujejo starodavne stavbe, ki odražajo rimsko, bizantinsko in osmansko zgodovino, ter ozke vijugaste ulice. Novi del, ki je zdaj na trgu Kızılay, ima značilnosti sodobnejšega mesta: široke ulice, hotele, gledališča, nakupovalna središča in nebotičnike. V novem delu so tudi vladne pisarne in tuja veleposlaništva. Ankara je od leta 1923, ko je bila »majhno mesto brez pomena«, doživela izjemno rast.<ref>Columbia Lippincott Gazetteer</ref> Leta 1924, leto po tem, ko se je vlada preselila tja, je imela Ankara približno 35.000 prebivalcev. Do leta 1927 je imela 44.553 prebivalcev, do leta 1950 pa se je število prebivalcev povečalo na 286.781. Po letu 1930 je mesto v zahodnih jezikih uradno postalo znano kot Ankara. Do konca 1930-ih angleško ime ''Angora'' ni bilo več v splošni rabi.<ref>Deriu, Davide. "A challenge to the West: British views of republican Ankara" (Chapter 12). In: Gharipour, Mohammad and Nilay Özlü (editors). ''The City in the Muslim World: Depictions by Western Travel Writers''. Routledge, 5 March 2015. {{ISBN|1317548221}}, 9781317548225. Start: p. [https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA279 279] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200726052419/https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA279 |date=26 July 2020 }}. CITED: p. [https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA299 299] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200604232048/https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA299 |date=4 June 2020 }}.</ref> [[File:Library Main Hall Columns.jpg|thumb|Predsedniška knjižnica v Ankari je največja knjižnica v Turčiji, z zbirko več kot 4 milijonov tiskanih knjig in več kot 120 milijonov elektronskih izdaj, objavljenih v 134 jezikih.<ref name="Presidential Library">{{cite web|url=https://www.aa.com.tr/en/culture/turkey-s-largest-library-to-be-disabled-friendly/1738322|title=Turkey's largest library to be disabled-friendly|author=Sibel Morrow|publisher=Anadolu Agency|website=aa.com.tr|date=19 February 2020}}</ref>]] Ankara je v drugi polovici 20. stoletja še naprej hitro rasla in sčasoma prehitela [[Izmir]] kot drugo največje mesto v Turčiji, takoj za Carigradom. Mestno prebivalstvo Ankare je leta 2014 doseglo 4.587.558, prebivalstvo province Ankara pa je leta 2015 doseglo 5.150.072.<ref name="citypopulation1">{{cite web|title=Turkey: Major cities and provinces|url=http://citypopulation.de/Turkey-C20.html|access-date=8 February 2015|website=City Population |archive-date=24 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150224193933/http://www.citypopulation.de/Turkey-C20.html|url-status=live}}</ref> V Ankari je [[predsedniška palača Turčije]]. Ta stavba služi kot glavna rezidenca predsednika. == Geografija == Geografsko je Ankara med rekama [[Kızılırmak (reka)|Kızılırmak]] in [[Sakarya (reka)|Sakarja]], reka Sakarja pa tvori njeno mejo z [[Eskişehir]]jem na zahodu. Ankara si deli mejo z Bolujem in Çankırıjem na severu, [[Konya|Konyo]] na jugu in [[Kırıkkale]] na vzhodu.<ref>{{Cite web |last=artunbeg |date=2022-05-11 |title=Ankara |url=https://tr.ansiklopedika.net/viki/ankara |access-date=2022-07-24 |website=Ansiklopedika Viki |language=tr |archive-date=2022-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221002011207/https://tr.ansiklopedika.net/viki/ankara |url-status=dead }}</ref> Ankara in [[Ankara (provinca)|njena provinca]] sta v osrednji [[Anatolija|Anatoliji]] v Turčiji. Skozi središče mesta Ankara teče potok Çubuk. V zahodnih predmestjih mesta je povezan z reko Ankaro, ki je pritok reke Sakarya. === Podnebje === Ankara ima po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] (''BSk'') hladno polsušno podnebje, medtem ko je po Trewarthini klimatski klasifikaciji mesto razvrščeno kot vlažno celinsko (''Dc''). Zaradi nadmorske višine in lege v notranjosti ima Ankara hladne in snežne zime ter vroča in suha poletja. Padavine večinoma spomladi in jeseni. Mesto leži v coni odpornosti USDA 7b, povprečna letna količina padavin pa je precej nizka, in sicer 414 milimetrov, kljub temu pa padavine lahko opazimo skozi vse leto. Povprečne mesečne temperature se gibljejo od 0,9 °C v januarju do 24,3 °C v juliju, letno povprečje pa znaša 12,6 °C.<ref name=eather1> {{cite web| archive-url = https://web.archive.org/web/20190112144035/https://mgm.gov.tr/veridegerlendirme/il-ve-ilceler-istatistik.aspx?k=A&m=ANKARA| archive-date = 12 January 2019| url = https://www.mgm.gov.tr/veridegerlendirme/il-ve-ilceler-istatistik.aspx?k=H&m=ANKARA| title = Resmi İstatistikler: İllerimize Ait Genel İstatistik Verileri| publisher = Turkish State Meteorological Service| language = tr | access-date = 26 June 2021}}</ref> Ankara ima zelo podoben temperaturni režim kot New York. == Demografija == [File:Ankara road map.png|thumb|right|Metropolitansko območje Ankare]] Leta 1927 je imela Ankara 75.000 prebivalcev. Po popisu prebivalstva iz leta 1935 je bilo v Ankari 74.632 moških in 48.882 žensk.<ref>{{cite journal|author=Gül Neşe Doğusan Alexander|title=Caught between Aspiration and Actuality: The Etiler Housing Cooperative and the Production of Housing in Turkey|journal=Journal of the Society of Architectural Historians|volume=76|issue=3|year=2017|jstor=26419016| doi=10.1525/jsah.2017.76.3.349|page=351}}</ref> Leta 2022 je imela provinca Ankara 5.782.285 prebivalcev.<ref name=tuik>{{cite web|url=https://biruni.tuik.gov.tr/medas/?kn=95&locale=en |title=Population Of SRE-1, SRE-2, Provinces and Districts|publisher=Turkish Statistical Institute (TÜIK) |access-date=20 June 2023}}</ref> Ko je Ankara leta 1923 postala glavno mesto Republike Turčije, je bila določena kot načrtovano mesto za 500.000 bodočih prebivalcev. V 1920-ih do 1940-ih je mesto raslo načrtovano in urejeno. Vendar pa je od 1950-ih naprej mesto raslo veliko hitreje, kot je bilo predvideno, saj sta brezposelnost in revščina ljudi prisilili, da so se selili s podeželja v mesto v iskanju boljšega življenjskega standarda. Posledično je bilo okoli mesta zgrajenih veliko nezakonitih hiš, imenovanih ''gecekondu'', kar je povzročilo nenačrtovano in nenadzorovano urbano pokrajino Ankare, saj ni bilo mogoče dovolj hitro zgraditi dovolj načrtovanih stanovanj. Čeprav so negotovo zgrajena, ima velika večina elektriko, tekočo vodo in sodobne gospodinjske pripomočke. Približno tretjina prebivalstva osrednje Anatolije, ki znaša 15.608.868 ljudi, prebiva v Ankari. Stopnja pismenosti v celotni provinci za ljudi, stare 15 let ali več, je po podatkih TÜİK iz leta 2020 98,18 %. Provinca Ankara ima tudi najvišji odstotek diplomantov terciarnega izobraževanja v Turčiji, saj ima 29,08 % prebivalstva dodiplomsko, magisterijsko ali doktorsko izobrazbo.<ref>{{Cite web |last= |title=İllere Göre Türkiye'de 15+ Yaş Nüfusun Eğitim Durumu ve Oranlar (%) {{!}} @DrDataStats |trans-title=Educational Status and Rates (%) of the 15+ Age Population in Turkey by Province |url=https://www.drdatastats.com/illere-gore-turkiyede-15-yas-nufusun-egitim-durumu-ve-oranlar/ |access-date=2022-03-10 |website=based on TÜİK data |language=tr}}</ref> == Gospodarstvo in infrastruktura == Ankara je že dolgo produktivna kmetijska regija v Anatoliji. V osmanskem obdobju je bila Ankara znana po pridelavi žita, bombaža in sadja.<ref>{{Cite journal |last=Chen |first=Yuan Julian |date=2021-10-11 |title=Between the Islamic and Chinese Universal Empires: The Ottoman Empire, Ming Dynasty, and Global Age of Explorations |url=https://www.academia.edu/59068575 |journal=Journal of Early Modern History |volume=25 |issue=5 |pages=422–456 |doi=10.1163/15700658-bja10030 |issn=1385-3783 |s2cid=244587800}}</ref> Mesto je stoletja izvažalo [[moher]] (iz [[angorska koza|angorske koze]]) in [[angorska volna|angorsko volno]] (iz [[angorski kunec|angorskega kunca]]) v tujino. V 19. stoletju je mesto izvažalo tudi znatne količine kozjih in mačjih kož, [[kavčuk]]a, voska, [[med]]u, jagodičevja in [[bron]]a. Pred prvo svetovno vojno je bilo mesto s Carigradom povezano z železnico, od koder so še naprej izvažali moher, volno, jagodičevje in žito. Regija Osrednja Anatolija je eno glavnih lokacij pridelave [[grozdje|grozdja]] in [[vino|vina]] v Turčiji, Ankara pa je še posebej znana po grozdju ''Kalecik Karası'' in muškatu ter vinu ''Kavaklıdere'', ki ga pridelujejo v soseski Kavaklıdere v mestnem okrožju Çankaya. Ankara je znana tudi po hruškah. Drug naravni proizvod Ankare je avtohtona vrsta medu (''Ankara Balı''), ki je znan po svoji svetli barvi in ​​ga večinoma proizvajajo na gozdni kmetiji in živalskem vrtu Atatürk v okrožju Gazi ter drugi obrati v okrožjih Elmadağ, Çubuk in Beypazarı. Jezova Çubuk-1 in Çubuk-2 na potoku Çubuk v Ankari sta bila med prvimi jezovi, zgrajenimi v Turški republiki. Ankara je središče državnih in zasebnih turških obrambnih in vesoljskih podjetij, kjer so industrijski obrati in sedeži turške vesoljske industrije, MKE, ASELSAN, HAVELSAN, ROKETSAN, FNSS,<ref>{{cite web |author=FNSS Savunma Sistemleri A.Ş. |title=FNSS Savunma Sistemleri A.Ş. |url=http://www.fnss.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140109163928/http://www.fnss.com.tr/ |archive-date=9 January 2014 |access-date=21 March 2011}}</ref> Nurol Makina,<ref>{{cite web |title=Nurol Makina ve Sanayi A.Ş. |url=http://www.nurolmakina.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20100322233142/http://www.nurolmakina.com.tr/ |archive-date=22 March 2010 |access-date=21 March 2011 |work=nurolmakina.com.tr}}</ref> in številnih drugih podjetij. Izvoz teh obrambnih in vesoljskih podjetij v tujino se je v zadnjih desetletjih stalno povečeval. IDEF v Ankari je ena največjih mednarodnih razstav svetovne orožarske industrije. Številna svetovna avtomobilska podjetja imajo prav tako proizvodne obrate v Ankari, na primer nemški proizvajalec avtobusov in tovornjakov MAN SE.<ref>{{cite web |title=MAN Turkiye |url=http://www.man.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131026043012/http://www.man.com.tr/ |archive-date=26 October 2013 |access-date=31 March 2011 |work=man.com.tr}}</ref> Ankara gosti industrijsko cono OSTIM, največji industrijski park v Turčiji. Velik odstotek zapletenih delovnih mest v Ankari zagotavljajo državne institucije, kot so ministrstva, podministrstva in drugi upravni organi turške vlade. Številni tuji državljani delajo tudi kot diplomati ali uradniki na veleposlaništvih svojih držav. == Glavne znamenitosti == === Antična arheološka najdišča === [[File:Ankara Castle.jpg|thumb|[[Ankarski grad]] in citadela]] [[File:AugustusAnkara2.jpg|thumb|V ''Monumentum Ancyranum'' ([[Tempelj Avgusta in Rome]]) v Ulusu se je ohranil prvi nedotaknjen izvod Res Gestae, ki ga je napisal prvi rimski cesar Avgust.]] Temelje [[Ankarski grad|ankarskega gradu]] in [[citadela|citadele]] so položili Galatani na izboklini lave ({{Coord|39.941|N|32.864|E|type:landmark|display=inline}}), preostanek pa so dokončali Rimljani. Bizantinci in Seldžuki so nadalje obnovili in dogradili. Območje okoli in znotraj citadele, ki je najstarejši del Ankare, vsebuje veliko lepih primerov tradicionalne arhitekture. Na voljo so tudi rekreacijska območja za sprostitev. Številne obnovljene tradicionalne turške hiše znotraj območja citadele so našle novo življenje kot restavracije, ki strežejo lokalno kuhinjo. Citadela je bila upodobljena na različnih turških bankovcih med letoma 1927–1952 in 1983–1989.<ref>The citadel was depicted in the following Turkish banknotes: * On the [[obverse and reverse|obverse]] of the 1 [[Turkish lira|lira]] banknote of 1927–1939 (1. Emission Group – One Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090417141856/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm |date=17 April 2009 }}). * On the obverse of the 5 lira banknote of 1927–1937 (1. Emission Group – Five Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/10.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426025336/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/10.htm |date=26 April 2009 }}). * On the [[Obverse and reverse|reverse]] of the 10 lira banknote of 1927–1938 (1. Emission Group – Ten Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/14.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426024951/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/14.htm |date=26 April 2009 }}). * On the reverse of the 10 lira banknote of 1938–1952 (2. Emission Group – Ten Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E2/52.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090225021428/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E2/52.htm |date=25 February 2009 }}). * On the reverse of the 100 lira banknotes of 1983–1989 (7. Emission Group – One Hundred Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/256.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090603080558/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/256.htm |date=3 June 2009 }} & [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/258.htm II. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090603083227/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/258.htm |date=3 June 2009 }}). [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/eng/ Central Bank of the Republic of Turkey] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090615060512/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/eng/ |date=15 June 2009 }}. Banknote Museum. – Links retrieved on 20 April 2009. {{cite web|url=http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm|title="E 1" – The Banknotes of 1. Emission Group – "One Turkish Lira"|website=tcmb.gov.tr|access-date=20 April 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090417141856/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm|archive-date=17 April 2009}}</ref> Ostanke, oder in zakulisje [[antično rimsko gledališče v Ankari|antičnega rimskega gledališča v Ankari]] si je mogoče ogledati zunaj gradu. Rimski kipi, ki so jih našli tukaj, so razstavljeni v [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzeju anatolskih civilizacij]]. Sedežišče je še vedno v izkopavanjih. Avgusteum,{{sfn|Chisholm|1911b|p=953}} danes znan kot [[Tempelj Avgusta in Rome]], je bil zgrajen 25 x 20 pr. n. št. po osvojitvi osrednje Anatolije s strani rimskega cesarstva. Ancira je nato postala glavno mesto nove province Galatije. Po Avgustovi smrti leta 14 n. št. je bil v notranjosti tempeljskega pronaosa v latinščini vklesan prepis besedila ''Res Gestae Divi Augusti'' (''Monumentum Ancyranum''), na zunanji steni [[cela|cele]] pa grški prevod. Tempelj na starodavni akropoli v Anciri je bil v 2. stoletju razširjen in v 5. stoletju preurejen v cerkev. Stoji v mestni četrti Ulus. Kasneje ga je v 16. stoletju objavil avstrijski veleposlanik Ogier Ghiselin de Busbecq. [[Rimske terme, Ankara|Rimske terme]] v Ankari imajo vse tipične značilnosti klasičnega rimskega kopališča: [[frigidarij]] (hladno sobo), [[tepidarij]] (toplo sobo) in [[kaldarij]] (vročo sobo). Terme so bile zgrajene v času vladavine rimskega cesarja [[Karakala|Karakale]] v začetku 3. stoletja v čast [[Asklepij]]u, bogu medicine. Danes so ohranjene le klet in prvo nadstropje. So v četrti Ulus. Rimsko cesto v Ankari ali ''Cardo Maximus'' je leta 1995 odkril turški arheolog Cevdet Bayburtluoğlu. Dolga je 216 metrov in široka 6,7 ​​metra. Med izkopavanji ob cesti so odkrili številne starodavne artefakte, večina pa je razstavljenih v Muzeju anatolskih civilizacij.<ref>{{cite web|url=http://v3.arkitera.com/news.php?action=displayNewsItem&ID=26016|title=Roma Yolu|date=14 March 2007|publisher=arkitera.com|access-date=10 June 2013|archive-date=12 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150512204914/http://v3.arkitera.com/news.php?action=displayNewsItem&ID=26016|url-status=live}}</ref><ref name="Antik Ankara">{{Cite book|last=Sargın|first=Haluk|year=2012|title=Antik Ankara|publisher=Arkadaş Yayınevi|place=Ankara|isbn= 978-975-509-719-0|language=tr|pages=126, 127, 128}}</ref> ulijanov steber, ki danes stoji v okrožju Ulus, je bil postavljen v čast obiska rimskega cesarja [[Julijan (rimski cesar)|Julijana]] v Anciri leta 362. {{wide image|Baños romanos, Ankara, Turquía, 2024-10-03, DD 40-44 PAN.jpg|800px|align-cap=center|Rimske terme v Ankari}} === Mošeje === {{Multiple image | align = right | direction = vertical | image1 = ANKARA_KOCATEPE_CAMİİ.jpg | image2 = Ahmet_Hamdi_Akseki_Mosque,_Ankara_02.jpg | caption2 = Zgoraj: Mošeja Kocatepe (1987)<br />Spodaj: Mošeja Ahmet Hamdi Akseki (2013) }} [[File:Haci Bayram Mosque 01.jpg|thumb|left|[[Mošeja Hacı Bayram]] (1428)]] [[Mošeja Kocatepe]] je največja mošeja v mestu. Stoji v četrti Kocatepe in je bila zgrajena med letoma 1967 in 1987 v klasičnem osmanskem slogu s štirimi [[minaret]]i. Zaradi svoje velikosti in pomembne lokacije je postala znamenitost mesta. [[Mošeja Ahmet Hamdi Akseki]] je v bližini predsedstva za verske zadeve na cesti Eskişehir. Zgrajena je v turškem neoklasicističnem slogu in je ena največjih novih mošej v mestu, dokončana in odprta leta 2013. Med splošnimi molitvami lahko sprejme 6 tisoč ljudi, med pogrebnimi molitvami pa do 30 tisoč ljudi. Mošeja je okrašena z vzorci v anatolskem seldžuškem slogu.<ref>{{Cite web|url=http://www.diyanet.gov.tr/tr/icerik/ahmet-hamdi-akseki-camii-dualarla-ibadete-acildi/8078|archive-url=https://web.archive.org/web/20150218022254/http://www.diyanet.gov.tr/tr/icerik/ahmet-hamdi-akseki-camii-dualarla-ibadete-acildi/8078 |title=Ahmet Hamdi Akseki Mosque has been opened for prayers|archive-date=18 February 2015}}</ref> Mošeja Yeni (Cenab Ahmet) je največja osmanska mošeja v Ankari, ki jo je v 16. stoletju zgradil slavni arhitekt [[Mimar Sinan]]. [[Mimbar]] (prižnica) in [[mihrab]] (molitvena niša) sta iz belega [[marmor]]ja, sama mošeja pa je iz ankaranskega kamna, kar je primer zelo fine izdelave. [[Mošeja Hacı Bayram]], v četrti Ulus poleg Avgustovega templja, je bila zgrajena v začetku 15. stoletja v seldžuškem slogu neznanega arhitekta. Kasneje jo je v 16. stoletju obnovil arhitekt Mimar Sinan, v 18. stoletju pa so ji dodali ploščice Kütahya. Mošeja je bila zgrajena v čast Hacı Bayram-ı Velija, čigar grobnica je poleg mošeje, dve leti pred njegovo smrtjo (1427–28).<ref>{{cite web|author=SonTech Yazılım |url=http://www.HaciBayramiVeli.com |title=Hacı Bayram-ı Veli :. hacıbayramveli, hacı bayramveli, haci bayrami veli, hacıbayram, nasihatleri, hacı bayram cami, hayatı, hacıbayram-ı veli |publisher=Hacibayramiveli.com |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090525033235/http://www.hacibayramiveli.com/ |archive-date=25 May 2009 |url-status=live}}</ref> Uporabna površina v tej mošeji je 437 m² v prvem nadstropju in 263 m² v drugem nadstropju. Mošeja Ahi Elvan je bila ustanovljena v četrti Ulus blizu ankarske citadele in jo je zgradila bratovščina Ahi v poznem 14. in začetku 15. stoletja. Posebej zanimiv je fino izrezljan orehov minbar (prižnica).<ref>{{cite web|url=http://www.ankara.com/museums.html|title=Museums – Ankara.com: City guide of Turkey's Capital|access-date=8 July 2016|archive-date=31 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190131145302/http://www.ankara.com/museums.html|url-status=live}}</ref> [[Alâeddinova mošeja]] je najstarejša mošeja v Ankari. Ima izrezljan orehov minbar, napis na katerem beleži, da je bila mošeja dokončana v začetku leta 574 po [[hidžra|hidžri]] (kar ustreza poletju 1178 n. št.) in jo je zgradil seldžuški princ Muhiddin Mesud šah (umrl 1204), beg Ankare, ki je bil sin anatolskega seldžuškega sultana [[Kilič Arslan II.|Kiliča Arslana II.]] (vladal 1156–1192). === Drugo === ''Suluhan'' je zgodovinsko gostišče v Ankari. Imenuje se tudi ''Hasanpaşa Han''. Je približno 400 metrov jugovzhodno od trga Ulus, v soseski Hacıdoğan. Glede na ''vakfije'' (napis) na stavbi je [[Han (gostišče)|han]] iz osmanskega obdobja naročil Hasan Paša, regionalni ''beylerbey'', zgrajen pa je bil med letoma 1508 in 1511, v zadnjih letih vladavine sultana Bajazida II.<ref name="Ank">{{Cite web|url=http://ankaratarihi.blogspot.com/2009/12/eski-hana-yeni-cehre-suluhan.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304185638/http://ankaratarihi.blogspot.com/2009/12/eski-hana-yeni-cehre-suluhan.html |title=Ankara: ESKİ HAN'A YENİ ÇEHRE: SULUHAN|date=3 December 2009|archive-date=4 March 2016}}</ref> Na dvorišču sta 102 sobi (zdaj trgovine).<ref>{{cite web|url=http://blog.milliyet.com.tr/Eski_Han_a_yeni_cehre__Suluhan/Blog/?BlogNo=171373|title=Eski Han'a yeni çehre: Suluhan/Kent Tarihi/milliyet blog|access-date=8 July 2016|archive-date=12 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312053234/http://blog.milliyet.com.tr/Eski_Han_a_yeni_cehre__Suluhan/Blog/?BlogNo=171373|url-status=live}}</ref> V vsaki sobi je okno, niša in dimnik. ''Muzej Çengelhan Rahmi M. Koç'' je muzej industrijske tehnologije v Çengel Hanu, gostišču iz osmanskega obdobja, ki je bilo dokončano leta 1523, v zgodnjih letih vladavine sultana [[Sulejman Veličastni|Sulejmana Veličastnega]]. Razstave vključujejo industrijske/tehnološke artefakte od 1850-ih naprej. V knjigi so tudi razdelki o Mustafi Kemalu Atatürku, ustanovitelju moderne Turčije; Vehbiju Koçu, Rahmi Koçevem ​​očetu in enem prvih industrialcev v Turčiji, ter mestu Ankara. Turška državna opera in balet, nacionalni direktorat turških opernih in baletnih skupin, ima sedež v Ankari in mestu služi s tremi prizorišči: Operna hiša v Ankari (Opera Sahnesi, znana tudi kot Büyük Tiyatro) je največje od treh prizorišč za opero in balet v Ankari. [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzej anatolskih civilizacij]] (''Anadolu Medeniyetleri Müzesi'') je ob vhodu v Ankarski grad. Gre za star ''bezesten'' (pokrit bazar)<ref>{{cite web| url=http://www.lonelyplanet.com/turkey/central-anatolia/ankara/sights/museums-galleries/museum-anatolian-civilisations|title=Museum of Anatolian Civilisations – Lonely Planet|first=Lonely|last=Planet|access-date=8 July 2016|archive-date=28 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160828183359/https://www.lonelyplanet.com/turkey/central-anatolia/ankara/sights/museums-galleries/museum-anatolian-civilisations|url-status=live}}</ref> iz 15. stoletja, ki je bil obnovljen in zdaj gosti zbirko paleolitskih, neolitskih, hatskih, hetitskih, frigijskih, urartskih in rimskih del ter pomemben del, posvečen lidijskim zakladom. [[Etnografski muzej Ankare]] (''Etnografya Müzesi'') je nasproti operne hiše v Ankari na bulvarju Talat Paşa v okrožju Ulus. V njem je bogata zbirka folklornih predmetov ter artefaktov iz seldžuškega in osmanskega obdobja. Pred muzejsko stavbo stoji marmorni in bronasti konjeniški kip Mustafe Kemala Atatürka (ki nosi moderno vojaško uniformo iz obdobja republike in ima čin feldmaršala), ki ga je leta 1927<ref>{{cite web| url=http://www.muze.gov.tr/en/museums/ethnography-museum-of-ankara|title=Ethnography Museum of Ankara – Müze|access-date=8 July 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160806193224/http://www.muze.gov.tr/en/museums/ethnography-museum-of-ankara| archive-date=6 August 2016|url-status=dead}}</ref> izdelal italijanski kipar Pietro Canonica. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === *{{cite EB9|wstitle=Angora|volume=2|page=45}} *{{cite EB1911|wstitle=Ancyra|volume=1|date=1911b|page=953}} * {{cite book |url=https://books.google.com/books?id=PydWDwAAQBAJ | title=Historical Dictionary of Turkey | isbn=978-1-5381-0225-1 | last1=Heper | first1=Metin | last2=Öztürk-Tunçel | first2=Duygu | last3=Criss | first3=Nur Bilge | year=2018 | publisher=Rowman & Littlefield |edition=4th}} *{{cite book|last=Parvis|first=Sarah|url=https://books.google.com/books?id=-jgsQihyWTEC|title=Marcellus of Ancyra And the Lost Years of the Arian Controversy 325–345|place=New York|publisher=Oxford University Press|date=2006|isbn=978-0-19-928013-1}} * {{Cite report |author=World Intellectual Property Organization (WIPO) |year=2024 |title=Global Innovation Index 2024: Unlocking the Promise of Social Entrepreneurship |url=https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2024/assets/67729/2000%20Global%20Innovation%20Index%202024_WEB3lite.pdf |location=Geneva |publisher=WIPO |doi=10.34667/tind.50062 |author-link=}} == Zunanje povezave == {{zbirka|Ankara}} {{Wikivoyage|Ankara}} * [https://www.ankara.bel.tr/ Spletno mesto metropolitanske občine Ankara] * [http://www.ankara.gov.tr/ Spletno mesto province Ankara] * [https://web.archive.org/web/20121130080250/http://www.ankara.bel.tr/ Občina Ankara] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t0128.htm GCatholic – (former and) Latin titular see] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t2026.htm GCatholic – former and titular Armenian Catholic see] [[Kategorija:Mesta v Turčiji]] [[Kategorija:Glavna mesta Azije]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ankara|*]] {{normativna kontrola}} rrlvzregg93pw2q3eto70dwjapfqhz6 0 27456 6675225 6674574 2026-05-13T09:13:10Z TadejM 738 popravek sklanjanja 6675225 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kalisto}} {{Infopolje Planet | name = Kalisto | alt_names = Jupiter {{rn|IV}} | named_after = [[Kalisto|Καλλιστώ]] ''Kallistō'' | image = Callisto VGR2 C2060635 OGB.png | caption = Kalisto v približno pravih barvah, kot jo je julija 1979 posnela sonda ''[[Voyager 2]]'' | background = Thistle | discoverer = [[Galileo Galilei]]<br/>[[Simon Marius]] | discovered = 7. januar 1610<ref name=Galilei>{{cite book |last=Galilei |first=G. |title=Sidereus Nuncius |date=13 March 1610|title-link=Sidereus Nuncius }}</ref> | semimajor = 1.882.700&nbsp;km<ref name=orbit>{{cite web| title=Planetary Satellite Mean Orbital Parameters| publisher=Jet Propulsion Laboratory, California Institute of Technology| url=http://ssd.jpl.nasa.gov/?sat_elem| access-date=6 July 2007| archive-date=3 November 2013| archive-url=https://web.archive.org/web/20131103134221/http://ssd.jpl.nasa.gov/?sat_elem| url-status=live}}</ref> | eccentricity = 0,0074<ref name=orbit/> | periapsis = 1 869 000 km<ref group=lower-alpha>Periapsida je izpeljana iz velike polosi (''a'') in ekscentričnosti (''e''): <math>a(1-e)</math>.</ref> | apoapsis = 1 897 000 km<ref group=lower-alpha>Apoapsida je izpeljana iz velike polosi (''a'') in ekscentričnosti (''e''): <math>a(1+e)</math>.</ref> | period = 16,6890184 d<ref name=orbit/> | avg_speed = 8,204 km/s | inclination = 2,017° (glede na [[ekliptika|ekliptiko]])<br/>0,192° (glede na lokalne [[Laplaceova ravnina|Laplaceove ravnine]])<ref name=orbit/> | satellite_of = [[Jupiter]] | mean_radius = 2410,3 ± 1,5 km (0,378 Zemlje)<ref name="Anderson 2001">{{cite journal|last1=Anderson|first1=J. D. |last2=Jacobson, R. A. |last3=McElrath, T. P. |title=Shape, mean radius, gravity field and interior structure of Callisto |journal=Icarus| year=2001| volume=153|issue=1|pages=157–161|doi=10.1006/icar.2001.6664| bibcode=2001Icar..153..157A| last4=Moore|first4=W. B.|last5=Schubert |first5=G. |last6=Thomas |first6=P. C.|s2cid=120591546 }}</ref> | surface_area = 7.305 × 10⁷ km2 (0,143 Zemlje)<ref group=lower-alpha>Površina je izpeljana iz polmera (''r''): <math>4\pi r^2</math>.</ref> | volume = 5,866 × 10¹⁰ (0,0541 Zemlje)<ref group=lower-alpha>Prostornina je izpeljana iz polmera (''r''): <math>\frac{4}{3}\pi r^3</math>.</ref> | mass = (1,075938 ± 0,000137) × 10²³ kg (0,018 Zemlje)<ref name="Anderson 2001"/> | density = 1.8344 ± 0,0034 g/cm³ (0,333 Zemlje)<ref name="Anderson 2001"/> | surface_grav = 1,235 m/s² (0,126 ''[[sila g|g]]'')<ref group=lower-alpha>Površinska gravitacija je izpeljana iz mase (''m''), [[gravitacijska konstanta|gravitacijske konstante]] (''G'') in polmera (''r''): <math>\frac{Gm}{r^2}</math>.</ref> | moment_of_inertia_factor = 0,3549 ± 0,0042<ref name="Schubert2004">{{cite book|last1= Schubert|first1= G.|last2= Anderson|first2= J. D.|last3= Spohn|first3= T.|last4= McKinnon|first4= W. B.|editor1-last= Bagenal|editor1-first= F.|editor2-last= Dowling|editor2-first= T. E.|editor3-last= McKinnon|editor3-first= W. B.|title= Jupiter : the planet, satellites, and magnetosphere|chapter= Interior composition, structure and dynamics of the Galilean satellites|date= 2004|publisher= Cambridge University Press|location= New York|url= https://books.google.com/books?id=aMERHqj9ivcC|chapter-url= https://books.google.com/books?id=aMERHqj9ivcC&pg=PA281|isbn= 978-0521035453|pages= 281–306|oclc= 54081598|access-date= 23 July 2019|archive-date= 16 April 2023|archive-url= https://web.archive.org/web/20230416151559/https://books.google.com/books?id=aMERHqj9ivcC|url-status= live}}</ref> | escape_velocity = 2,441&nbsp;km/s<ref group=lower-alpha>Ubežna hitrost je izpeljana iz mase (''m''), [[gravitacijska konstanta|gravitacijske konstante]] (''G'') in polmera (''r''): <math>\textstyle\sqrt{\frac{2Gm}{r}}</math>.</ref> | rotation = [[sinhrono vrtenje|sinhrono]]<ref name="Anderson 2001"/> | axial_tilt = <1°<ref name="iau2015">{{Cite journal |last1=Archinal |first1=B. A. |last2=Acton |first2=C. H. |last3=A'Hearn |first3=M. F. |last4=Conrad |first4=A. |last5=Consolmagno |first5=G. J. |last6=Duxbury |first6=T. |last7=Hestroffer |first7=D. |last8=Hilton |first8=J. L. |last9=Kirk |first9=R. L. |last10=Klioner |first10=S. A. |last11=McCarthy |first11=D. |last12=Meech |first12=K. |last13=Oberst |first13=J. |last14=Ping |first14=J. |last15=Seidelmann |first15=P. K. |date=2018 |title=Report of the IAU Working Group on Cartographic Coordinates and Rotational Elements: 2015 |url=http://link.springer.com/10.1007/s10569-017-9805-5 |journal=Celestial Mechanics and Dynamical Astronomy |language=en |volume=130 |issue=3 |page=22 |doi=10.1007/s10569-017-9805-5 |bibcode=2018CeMDA.130...22A |issn=0923-2958|url-access=subscription }}</ref> (to Jupiter's equator) | right_asc_north_pole = 268,72°<ref name="iau2015"/> | declination = 64,83°<ref name="iau2015"/> | albedo = 0,22 (geometrijski)<ref name=Moore2004>{{cite encyclopedia |last1=Moore |first1=Jeffrey M. |last2=Chapman |first2=Clark R. |last3=Bierhaus |first3=Edward B. |chapter=Callisto |title=Jupiter: The planet, Satellites and Magnetosphere |year=2004 |publisher=Cambridge University Press |editor=Bagenal, Fran |editor2=Dowling, Timothy E. |editor3=McKinnon, William B. |chapter-url=http://lasp.colorado.edu/~espoclass/homework/5830_2008_homework/Ch17.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://lasp.colorado.edu/~espoclass/homework/5830_2008_homework/Ch17.pdf |archive-date=9 October 2022 |url-status=live |display-authors=etal }}</ref> | magnitude = 5,65 ([[opozicija (astronomija)|opozicija]])<ref name=magnitude>{{cite web|title=Classic Satellites of the Solar System|url=http://www.oarval.org/ClasSaten.htm|publisher=Observatorio ARVAL|access-date=13 July 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20110709203915/http://www.oarval.org/ClasSaten.htm|archive-date=9 July 2011|url-status=dead}}</ref> | temp_name1 = K<ref name=Moore2004/> | max_temp_1 = 165 ± 5 | mean_temp_1 = 134 ± 11 | min_temp_1 = 80 ± 5 | atmosphere = yes | surface_pressure = {{cvt|0,75|μPa|atm|sigfig=3}}<ref name="Carlson 1999">{{cite journal|last=Carlson|first=R. W.|title=A Tenuous Carbon Dioxide Atmosphere on Jupiter's Moon Callisto|journal=Science|year=1999|volume=283|pages=820–821|doi=10.1126/science.283.5403.820|url=http://trs-new.jpl.nasa.gov/dspace/bitstream/2014/16785/1/99-0186.pdf|pmid=9933159|issue=5403|bibcode=1999Sci...283..820C|display-authors=etal|citeseerx=10.1.1.620.9273|access-date=10 July 2007|archive-date=3 October 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081003231710/http://trs-new.jpl.nasa.gov/dspace/bitstream/2014/16785/1/99-0186.pdf|url-status=dead}}</ref> | atmosphere_composition = ≈ 4 × 10⁸ molekul/cm³ [[ogljikov dioksid]];<ref name="Carlson 1999"/><br/>do 2 × 10¹⁰ molekul/cm³ [[molekulski kisik]] (O₂)<ref name="Liang 2005">{{cite journal|last1=Liang|first1=M. C.|last2=Lane, B. F.|last3=Pappalardo, R. T.|title=Atmosphere of Callisto|journal=Journal of Geophysical Research|year=2005|volume=110|issue=E2|pages=E02003|doi=10.1029/2004JE002322|bibcode= 2005JGRE..110.2003L|display-authors=etal|doi-access=free}}</ref> }} '''Kalísto''' ([[grščina|grško]] Καλλιστώ: Kallistó) je [[Jupiter (planet)|Jupitrov]] drugi največji [[naravni satelit]]. Hkrati je tretji največji naravni satelit v [[Osončje|Osončju]], njena velikost pa je približno enaka velikosti [[planet]]a [[Merkur (planet)|Merkurja]]. Luno je leta 1610 odkril [[Galileo Galilei|Galilei]]. == Ime == Kalisto je poimenovana po [[Kalisto (mitologija)|Kalisti]], eni od številnih [[Zevs]]ovih ljubic iz [[grška mitologija|grške mitologije]]. Čeprav je ime »Kalisto« kmalu po odkritju predlagal [[Simon Marij]], se imena tega in drugih treh [[Galilejevi sateliti|Galilejevih satelitov]] dolgo časa niso upoštevali. Ime se je »prijelo« šele v prvi polovici 20. stoletja. V zgodnejših [[astronomija|astronomskih]] virih so ga označevali preprosto z njegovo [[rimske številke|rimsko številko]] kot '''Jupiter IV''', oziroma kot »četrti Jupitrov satelit«. == Fizikalne značilnosti == Kalisto je eden od najbolj krateriziranih satelitov v Osončju. Pravzaprav so [[udarni krater]]ji in z njimi povezani koncentrični krogi edine značilnosti na površju. Večjih gora na Kalisto namreč ni. Verjetno je to zaradi ledene narave njenega površja, kjer je največje kraterje in gore zbrisal tok ledene skorje preko geološkega časa. Na Kalisto sta dve ogromni udarni kotanji s koncentričnimi krogi: [[Valhalla (krater)|Valhalla]] je največja s središčnim svetlim področjem in meri 600 kilometrov v premeru, krogi pa merijo do 3000 kilometrov v premeru. Druga največja udarna kotanja je [[Asgard (krater)|Asgard]], ki meri približno 1600 kilometrov v premeru. Še ena od zanimivih značilnosti je [[Gipul Catena]], dolga vrsta udarnih kraterjev, razvrščenih v ravni črti prek površja Kalisto. Verjetno je to povzročil padec objekta, ki je bil med bližnjim prehodom Jupitra plimno raztrgan (podobno [[komet]]u [[Komet Shoemaker-Levy 9|Shoemaker-Levy 9]]), nato pa so kosi padli na Kalisto. Skorja Kalisto naj bi bila stara približno 4 milijarde let, kar je podobno starosti [[Osončje|Osončja]]. [[Slika:Callisto terrain.jpg|thumb|left|250px|Bližnji posnetek površja znotraj udarne kotanje [[Asgard (krater)|Asgard]]; vidni so kraterji in skrivnostne ledene izbokline.]] [[Slika:PIA01478 Interior of Callisto.jpg|thumb|250px|Notranjost Kaliste]] Razbito površje Kalisto leži na vrhu plasti ledu, ki je debela okoli 150 kilometrov. Pod skorjo leži slan [[ocean]] v debelini vsaj 10 kilometrov. Ocean je bil odkrit iz preiskav [[magnetno polje|magnetnega polja]] okoli Jupitra in njegovih lun. Odkrito je bilo, da se magnetno polje Kalisto spreminja (tokovi so različnih smeri ob različnih časih) glede na odzadno magnetno polje, ki ga ustvarja Jupiter. To je namih na plast visoko prevodne tekočine v luni. Kalisto ima pod oceanom najverjetneje nenavadno notranjost, ki ni v celoti enakomerna, vendar se prav tako pretirano ne spreminja. Podatki iz vesoljskega plovila [[Galileo (vesoljsko plovilo)|Galileo]] kažejo, da je notranjost sestavljena iz stisnjenih kamenin in ledu, pri tem pa se delež kamenin z globino povečuje zaradi delnega prerazporejanja materialov. Kalisto ima najnižjo gostoto od štirih Galilejevih lun; samo 1,86 g/cm³, pri tem pa je okoli 40 % ledu in 60 % [[kamenina|kamenin]] in [[železo|železa]]. Kalisto ima zelo redko ozračje iz [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]]. Njegov vir je mogoče počasna [[sublimacija]] ledu ogljikovega dioksifa z ledene satelitove skorje. V nasprotju s sosednjim [[Ganimed (luna)|Ganimedom]], ki ima [[tektonika|tektonsko]] preoblikovano površje, je le malo dokazov za tektonske aktivnosti na Kalisto. Čeprav je v osnovnih značilnostih Kalisto precej podobna Ganimedu, je njena geološka zgodovina precej preprostejša. Različni geološki poteki obeh lun so bili pomembni za planetarne znastvenike. »Preprosta« Kalisto je dober vir za primerjavo z ostalimi bolj zapletenimi svetovi. == Glej tudi == * [[Seznam kraterjev na Kalisto]] * [[Seznam geoloških značilnosti na Kalisto]] * [[Asteroid]] [[204 Kalisto]] ==Opombe== {{notelist}} ==Sklici== {{sklici}} {{Jupiter Footer}} {{Atmosfere}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jupitrove lune]] [[Kategorija:1610 v znanosti]] na546znhr2rpy5ewkm6cqgb3mv0q74e 0 28919 6674943 6064662 2026-05-12T14:33:13Z ~2026-28279-21 259659 6674943 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Taganrog |native_name = Таганрог |nickname = |settlement_type = Mesto |motto = |image_skyline = Port of Taganrog.jpg |image_caption = |image_flag = Flag of Taganrog.svg |flag_size = |image_seal = |image_shield = Taganrog.png |shield_size = |image_map = |mapsize = 200px |pushpin_map = Rusija |map_caption = |subdivision_type = |subdivision_name = {{RUS}} |subdivision_type1 = Oblast |subdivision_name1 = Rostovska oblast |subdivision_type2 = Okrožje |subdivision_name2 = mesto Taganrog |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = А. В. Лисицкий |established_title = Ustanovitev |established_date = |established_title2 = Mestne pravice |established_date2 = 1698 |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = |area_footnotes = |area_magnitude = |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_total_km2 = 95 |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |area_metro_footnotes= |population_as_of = 2019 |population_footnotes = |population_note = |population_total = 248664<ref>Federal State Statistics Service Russia (web).</ref> |population_density_km2 = |population_metro = |population_density_metro_km2 = |population_demonym = |population_density_blank1_km2 = |population_blank2_title = |population_blank2 = |population_density_blank2_km2 = |timezone = MSK (UTC+03:00) |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=47 |latm=06 |lats= |longd=39 |longm=25 |longs= |elevation_m = |postal_code_type = <!-- vnesi poštno številko, ZIP, ... --> |postal_code = |area_code = |website = [http://www.tagancity.ru/] |footnotes = }} '''Taganrog''' [taganróg] ({{jezik-ru|Таганро́г}}) je [[mesto]] ob severni obali [[Azovsko morje|Azovskega morja]], v zelo plitvem [[Taganroški zaliv|Taganroškem zalivu]] zahodno od ustja reke [[Don (reka)|Don]], v [[Rostovska oblast|Rostovski oblasti]] v [[Rusija|Rusiji]]. V Taganrogu se nahaja ena od večjih ruskih [[avtomobil]]skih tovarn - [[TAGAZ]]. V mestu je bil 29. januarja (17. januar – julijanski koledar) 1860 rojen pisatelj [[Anton Čehov]]. V njegovi [[Rojstna hiša Antona Čehova|rojstni hiši]] je sedaj muzej. == Glej tudi == * [[seznam mest v Rusiji]] ==Sklici== {{sklici|2}} {{zbirka}} {{mesta v Rostovski oblasti}} {{normativna kontrola}} {{ru-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Rostovski oblasti]] [[Kategorija:Pristanišča v Rusiji]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1698]] apd1muhxcbgp9nxvhwugaoo2efhwmec 0 33215 6675144 6671969 2026-05-13T06:31:25Z ~2026-28786-18 259789 6675144 wikitext text/x-wiki {{vreme}}Aleks je debel[[Slika:Po dežju vedno posije sonce.jpg|thumb|right|250px|Dež ob sočasnem sijanju [[sonce|sonca]]]] [[Slika:22 Regen ubt.jpeg|thumb|250px|Padanje dežja]] {{Listen|filename=Thunder.ogg|title=Dež|description=tipičen zvok dežja z [[grom|grmenjem]]|format=[[Ogg]]}} '''Dèž''' je oblika [[padavine|padavin]] v [[kapljevina|kapljevinskem]] [[agregatno stanje|stanju]], ki nastajajo v [[oblak]]ih. [[kaplja|Kapljice]] naraščajo zaradi [[koagulacija|koagulacije]] in, ko je njihov premer večji od 0,5&nbsp;mm, prično padati proti zemlji. Ves dež ne doseže [[zemeljsko površje|zemeljskega površja]], nekaj ga pri [[prosti pad|prostem padanju]] skozi suhi [[zrak]] tudi [[izhlapevanje|izhlapi]]. Dež je glavni vir sladke vode za večino področij sveta, ki zagotavlja ustrezne pogoje za različne tipe [[ekosistem]]ov, kot tudi vode za [[hidroelektrarna|hidroelektrarne]] in namakanje pridelka. Dež igra vidno vlogo v [[vodni cikel|hidrološkem ciklu]], v katerem [[vlaga]] iz [[ocean]]ov izhlapeva, se kondenzira v oblake, pade nazaj na zemljo in se prej ali slej vrne v ocean s tokovi in [[reka]]mi, s čimer se cikel ponovi. Navadno ima dež [[pH]] rahlo pod 6, zaradi absorpcije [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] iz ozračja, ki v kapljici [[disociacija|disociira]] in tvori majhne količine [[ogljikova kislina|ogljikove kisline]]. V nekaterih puščavskih območjih lahko prah v zraku vsebuje dovolj [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]], da ublaži naravno kislost padavin: v takih področjih je dež lahko nevtralen ali celo [[bazičnost|bazičen]]. Dežju z vrednostjo pH pod 5,6 pravimo [[kisli dež]]. Značilen vonj, ki včasih spremlja dež, je posledica [[ozon]]a (podoben vonju po gnilih jajcih). == Nastanek dežja == Če je [[oblak]] zelo visoko in če je zrak pod njim dovolj suh, lahko dežne kapljice pri padanju izparijo in tako ne padejo na zemeljsko površino. Temu pojavu pravimo [[virga]]. Šele tedaj, ko je zrak toliko nasičen z vodno paro vse do zemeljske površine, da se izparevanje znatno zmanjša, prične padati dež na zemeljsko površino. Dežne kapljice, padajoče iz oblakov, ki so debeli 700 m, dospejo na zemeljsko površino le, če ti oblaki niso više kot 3000 m. Glede na velikost vodnih kapljic in jakost padavin lahko le-te razdelimo na [[trajni dež]] in na občasne [[ploha|plohe]] ali [[nevihta|nevihte]]. == Pomembnost dežja == Dež je najbolj pogosta oblika padavin in prispeva k zmanjševanju [[vodni ciklus|vodnega ciklusa]], ki je za življenje na Zemlji odločilen dejavnik. Dolgoročno dež napaja potoke in [[reka|reke]] z vseh gora. Dež čisti [[prah]], [[cvetni prah]] in druge delce v [[zrak]]u. Dež vsebuje raztopljene [[kisik]], [[dušik]], [[ogljikov dioksid]], [[žveplova kislina|žveplovo kislino]] in [[dušikova kislina|dušikovo kislino]]. Dež lahko raztaplja minerale iz kamnin in zemlje, ki služijo kot hranilo za rastline in druge oblike življenja. Prekomerni dež lahko sčasoma pripelje do spremembe lokalne [[klima|klime]] (mikroklime) ter posledično do spremembe živalskih in rastlinskih vrst. Preoblikuje površje, in sicer s spiranjem, obsežnimi erozijami ali zasičenjem tal. Kratkoročno pretirano deževje lahko privede do lokalnih [[hudournik]]ov in [[poplava|poplav]]. Na hribovitih pobočjih lahko povzroči [[zemeljski plaz|plazove]]. Pomanjkanje dežja povzroči dolgotrajne [[suša|suše]] in s tem spremembe lokalnega podnebja, ki lahko povzročijo tudi spremembe v živalskih in rastlinskih vrst. Ta proces spodbuja širjenje [[puščava|puščav]]. == Dežne kaplje == [[File:Raindrops sizes.svg|200px|thumb|Oblika dežnih kapljic v odvisnosti od njihove velikosti]] Največje vodne kapljice običajno ne morejo biti težje od 0,2 grama, kar ustreza premeru 7&nbsp;mm. Največje dežne kaplje na Zemlji so bile leta 2004 zabeležene nad [[Brazilija|Brazilijo]] in [[Marshallovi otoki|Marshallovimi otoki]] - nekatere izmed njih so bile velike do 10&nbsp;mm, kar je blizu teoretične meje velikosti v laboratorijskih pogojih. Izjemno velikost si razlagamo s kondenzacijo trdnih delcev v zraku zaradi dima ali z zlivanjem kapelj v malih območjih s posebej veliko količino tekoče vode.<ref>{{navedi revijo |first1=Peter V. |last1=Hobbs |first2=Arthur L. |last2=Rangno |year=2004 |title=Super-large raindrops |journal=Geophysical Research Letters |volume=31 |issue=13 |doi=10.1029/2004GL020167}}</ref> Večje kapljice se med padanjem razbijejo v drobnejše. Največja hitrost padanja vodnih kapljic s premerom okrog 5&nbsp;mm znaša 8 m na sekundo. Kadar so kapljice večje, se pri padanju sploščijo in tedaj se poveča [[zračni upor]]. Zaradi tega se lahko večje vodne kapljice obdržijo v lebdečem stanju v zraku. Majhne dežne kaplje, ki se imenujejo oblačne kapljice, imajo skoraj obliko [[krogla|krogle]], zelo velike kaplje pa dobijo obliko [[padalo|padala]]. V povprečju imajo dežne kaplje premer od 1 do 2&nbsp;mm. Padajoče dežne kaplje so pogosto upodobljene, kot da bi imele obliko solze, okrogle na dnu in ozke na vrhu, vendar je to napačno - takšno obliko imajo le kapljice vode, ki kapljajo z nekega vira, v trenutku nastanka. [[Zvok]] dežnih kapelj je posledica mehurčkov zraka, ki nihajo pod vodo. Pri padcu kaplje ob tla je zvok odvisen od površine. == Merjenje količine dežja == [[File:2013-10-14 12 27 49 National Weather Service Standard Rain Gauge.JPG|200x280px|thumb|right|Standardni [[NOAA]] dežemer]] Količino dežja merimo z [[dežemer]]om (''ombrometrom'') in izrazimo kot globino vode, ki se zbere na ravni podlagi. Merimo jo lahko na [[1 E-4 m|četrtinko mm]] [[natančnost|natančno]]. Včasih jo izrazimo v litrih na kvadratni meter (1 L/m² = 1&nbsp;mm). Količine padavin se aktivno ocenjujejo z radarjem in pasivno z vremenskimi sateliti. Globalno [[povprečna letna količina padavin]] je 990&nbsp;mm (39 palcev). == Vrsta dežja == Glede na vremenske in geografske razmere, obstajajo različne oblike dežja. Vrste dežja lahko razvrstimo glede na trajanje ali jakost. [[Nevihta]]: je lahko šibka ali močna, njene padavine in dežne kapljice so intenzivne. Vključuje možnost vetra in toče. Močan dež: je tako opredeljen s svojo intenzivnostjo in trajanjem. Močan dež pride v tropskih, subtropskih in zmernih zemljepisnih širinah. Traja lahko nekaj minut ali ur. [[Tornado]]: je zelo močan, močnejši kot [[monsun]]. Spremljajo ga močan veter, velike kapljice, dovolj težko deževje za poplave in hude posledice. Dežne kaplje se lahko spremenijo v izjemno debelo [[toča|točo]]. [[Vodna tromba|Vodne trombe]] so vrtinci vetra, kot nekakšne "oči" viharja. Dež: je šibak, zmeren, ki ne dosega intenzivnosti nevihte. Monsun: zelo močne [[padavine]], več dežja. Pojavlja se v določenem obdobju, vendar le na področjih ekvatorialnega [[podnebje|podnebja]],skoraj vedno v poletnih mesecih. == Kultura == [[slika:Tlalocbraziercentered.jpg|thumb|Upodobitev [[Tlaloc]]a, vrhovnega božanstva dežja v [[Azteška mitologija|Azteški mitologiji]]]] Kulturni odnos do dežja se po svetu razlikuje. Na [[Zahod]]u ima dež tradicionalno žalostno in negativno konotacijo, za razliko od svetlega in veselega [[sonce|sonca]]. V [[suša|sušnih]] predelih, kot je [[Indija]], dež pričakajo [[evforija|evforično]]. V [[slovanska mitologija|slovanski mitologiji]] je bil bog dežja [[Perun]]. V mnogih kulturah so ljudje razvili številna sredstva za zaščito pred dežjem, kot sta [[dežnik]] in [[dežni plašč]], ter naprave za preusmeritev padlega dežja, kot sta [[odtok]] in reguliran [[hudournik (vodovje)|hudournik]]. Deževnico lahko zbiramo za pitje ali uporabimo kot vodo za izplakovanje ali namakanje. Mnogi ljudje, še posebej v tropskem podnebju, kjer dež navadno pada v [[nevihta]]h z udarci [[strela|strele]], v deževnih dneh raje ostajajo v stavbah. Mnogim ljudem se zdi [[vonj]] dežja posebej prijeten in poseben. Vir tega vonja je dišeče olje, ki ga tvorijo rastline in ga v sušnem obdobju vsrkavajo skale in zemlja. To olje, imenovano ''[[petrichor]]'', se med deževjem sprošča v ozračje, kar da značilen vonj. V zadnjih desetletjih je prišlo do pojava, ki povzroča dež pogosteje takrat, ko je [[sončno sevanje|sončnega sevanja]] manj, torej ponoči. == Glej tudi == * [[vodni cikel]] * [[vreme]] * [[podnebje]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Rain}} {{Wikislovar|dež|Dež}} * [http://www.geography-site.co.uk/pages/physical/climate/why%20does%20it%20rain.html What are clouds, and why does it rain?] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/sci/tech/146120.stm BBC article on the weekend rain effect] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/3893671.stm BBC article on rain-making] * [http://www.earthsky.org/humanworld/interviews.php?id=49324 Do we have enough fresh water? Johan Rockstrom says we do, if we use it correctly.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081005022003/http://www.earthsky.org/humanworld/interviews.php?id=49324 |date=2008-10-05 }} Earth & Sky interview, discusses capturing rainfall and reducing runoff, partly through conservation tillage. {{-}} {{padavine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dež| ]] [[Kategorija:Padavine]] f0by3nhvuv5wy2bk4kzi5uie01vus3c 6675146 6675144 2026-05-13T06:32:50Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28786-18|~2026-28786-18]] ([[User talk:~2026-28786-18|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6023163 wikitext text/x-wiki {{vreme}} [[Slika:Po dežju vedno posije sonce.jpg|thumb|right|250px|Dež ob sočasnem sijanju [[sonce|sonca]]]] [[Slika:22 Regen ubt.jpeg|thumb|250px|Padanje dežja]] {{Listen|filename=Thunder.ogg|title=Dež|description=tipičen zvok dežja z [[grom|grmenjem]]|format=[[Ogg]]}} '''Dèž''' je oblika [[padavine|padavin]] v [[kapljevina|kapljevinskem]] [[agregatno stanje|stanju]], ki nastajajo v [[oblak]]ih. [[kaplja|Kapljice]] naraščajo zaradi [[koagulacija|koagulacije]] in, ko je njihov premer večji od 0,5&nbsp;mm, prično padati proti zemlji. Ves dež ne doseže [[zemeljsko površje|zemeljskega površja]], nekaj ga pri [[prosti pad|prostem padanju]] skozi suhi [[zrak]] tudi [[izhlapevanje|izhlapi]]. Dež je glavni vir sladke vode za večino področij sveta, ki zagotavlja ustrezne pogoje za različne tipe [[ekosistem]]ov, kot tudi vode za [[hidroelektrarna|hidroelektrarne]] in namakanje pridelka. Dež igra vidno vlogo v [[vodni cikel|hidrološkem ciklu]], v katerem [[vlaga]] iz [[ocean]]ov izhlapeva, se kondenzira v oblake, pade nazaj na zemljo in se prej ali slej vrne v ocean s tokovi in [[reka]]mi, s čimer se cikel ponovi. Navadno ima dež [[pH]] rahlo pod 6, zaradi absorpcije [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] iz ozračja, ki v kapljici [[disociacija|disociira]] in tvori majhne količine [[ogljikova kislina|ogljikove kisline]]. V nekaterih puščavskih območjih lahko prah v zraku vsebuje dovolj [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]], da ublaži naravno kislost padavin: v takih področjih je dež lahko nevtralen ali celo [[bazičnost|bazičen]]. Dežju z vrednostjo pH pod 5,6 pravimo [[kisli dež]]. Značilen vonj, ki včasih spremlja dež, je posledica [[ozon]]a (podoben vonju po gnilih jajcih). == Nastanek dežja == Če je [[oblak]] zelo visoko in če je zrak pod njim dovolj suh, lahko dežne kapljice pri padanju izparijo in tako ne padejo na zemeljsko površino. Temu pojavu pravimo [[virga]]. Šele tedaj, ko je zrak toliko nasičen z vodno paro vse do zemeljske površine, da se izparevanje znatno zmanjša, prične padati dež na zemeljsko površino. Dežne kapljice, padajoče iz oblakov, ki so debeli 700 m, dospejo na zemeljsko površino le, če ti oblaki niso više kot 3000 m. Glede na velikost vodnih kapljic in jakost padavin lahko le-te razdelimo na [[trajni dež]] in na občasne [[ploha|plohe]] ali [[nevihta|nevihte]]. == Pomembnost dežja == Dež je najbolj pogosta oblika padavin in prispeva k zmanjševanju [[vodni ciklus|vodnega ciklusa]], ki je za življenje na Zemlji odločilen dejavnik. Dolgoročno dež napaja potoke in [[reka|reke]] z vseh gora. Dež čisti [[prah]], [[cvetni prah]] in druge delce v [[zrak]]u. Dež vsebuje raztopljene [[kisik]], [[dušik]], [[ogljikov dioksid]], [[žveplova kislina|žveplovo kislino]] in [[dušikova kislina|dušikovo kislino]]. Dež lahko raztaplja minerale iz kamnin in zemlje, ki služijo kot hranilo za rastline in druge oblike življenja. Prekomerni dež lahko sčasoma pripelje do spremembe lokalne [[klima|klime]] (mikroklime) ter posledično do spremembe živalskih in rastlinskih vrst. Preoblikuje površje, in sicer s spiranjem, obsežnimi erozijami ali zasičenjem tal. Kratkoročno pretirano deževje lahko privede do lokalnih [[hudournik]]ov in [[poplava|poplav]]. Na hribovitih pobočjih lahko povzroči [[zemeljski plaz|plazove]]. Pomanjkanje dežja povzroči dolgotrajne [[suša|suše]] in s tem spremembe lokalnega podnebja, ki lahko povzročijo tudi spremembe v živalskih in rastlinskih vrst. Ta proces spodbuja širjenje [[puščava|puščav]]. == Dežne kaplje == [[File:Raindrops sizes.svg|200px|thumb|Oblika dežnih kapljic v odvisnosti od njihove velikosti]] Največje vodne kapljice običajno ne morejo biti težje od 0,2 grama, kar ustreza premeru 7&nbsp;mm. Največje dežne kaplje na Zemlji so bile leta 2004 zabeležene nad [[Brazilija|Brazilijo]] in [[Marshallovi otoki|Marshallovimi otoki]] - nekatere izmed njih so bile velike do 10&nbsp;mm, kar je blizu teoretične meje velikosti v laboratorijskih pogojih. Izjemno velikost si razlagamo s kondenzacijo trdnih delcev v zraku zaradi dima ali z zlivanjem kapelj v malih območjih s posebej veliko količino tekoče vode.<ref>{{navedi revijo |first1=Peter V. |last1=Hobbs |first2=Arthur L. |last2=Rangno |year=2004 |title=Super-large raindrops |journal=Geophysical Research Letters |volume=31 |issue=13 |doi=10.1029/2004GL020167}}</ref> Večje kapljice se med padanjem razbijejo v drobnejše. Največja hitrost padanja vodnih kapljic s premerom okrog 5&nbsp;mm znaša 8 m na sekundo. Kadar so kapljice večje, se pri padanju sploščijo in tedaj se poveča [[zračni upor]]. Zaradi tega se lahko večje vodne kapljice obdržijo v lebdečem stanju v zraku. Majhne dežne kaplje, ki se imenujejo oblačne kapljice, imajo skoraj obliko [[krogla|krogle]], zelo velike kaplje pa dobijo obliko [[padalo|padala]]. V povprečju imajo dežne kaplje premer od 1 do 2&nbsp;mm. Padajoče dežne kaplje so pogosto upodobljene, kot da bi imele obliko solze, okrogle na dnu in ozke na vrhu, vendar je to napačno - takšno obliko imajo le kapljice vode, ki kapljajo z nekega vira, v trenutku nastanka. [[Zvok]] dežnih kapelj je posledica mehurčkov zraka, ki nihajo pod vodo. Pri padcu kaplje ob tla je zvok odvisen od površine. == Merjenje količine dežja == [[File:2013-10-14 12 27 49 National Weather Service Standard Rain Gauge.JPG|200x280px|thumb|right|Standardni [[NOAA]] dežemer]] Količino dežja merimo z [[dežemer]]om (''ombrometrom'') in izrazimo kot globino vode, ki se zbere na ravni podlagi. Merimo jo lahko na [[1 E-4 m|četrtinko mm]] [[natančnost|natančno]]. Včasih jo izrazimo v litrih na kvadratni meter (1 L/m² = 1&nbsp;mm). Količine padavin se aktivno ocenjujejo z radarjem in pasivno z vremenskimi sateliti. Globalno [[povprečna letna količina padavin]] je 990&nbsp;mm (39 palcev). == Vrsta dežja == Glede na vremenske in geografske razmere, obstajajo različne oblike dežja. Vrste dežja lahko razvrstimo glede na trajanje ali jakost. [[Nevihta]]: je lahko šibka ali močna, njene padavine in dežne kapljice so intenzivne. Vključuje možnost vetra in toče. Močan dež: je tako opredeljen s svojo intenzivnostjo in trajanjem. Močan dež pride v tropskih, subtropskih in zmernih zemljepisnih širinah. Traja lahko nekaj minut ali ur. [[Tornado]]: je zelo močan, močnejši kot [[monsun]]. Spremljajo ga močan veter, velike kapljice, dovolj težko deževje za poplave in hude posledice. Dežne kaplje se lahko spremenijo v izjemno debelo [[toča|točo]]. [[Vodna tromba|Vodne trombe]] so vrtinci vetra, kot nekakšne "oči" viharja. Dež: je šibak, zmeren, ki ne dosega intenzivnosti nevihte. Monsun: zelo močne [[padavine]], več dežja. Pojavlja se v določenem obdobju, vendar le na področjih ekvatorialnega [[podnebje|podnebja]],skoraj vedno v poletnih mesecih. == Kultura == [[slika:Tlalocbraziercentered.jpg|thumb|Upodobitev [[Tlaloc]]a, vrhovnega božanstva dežja v [[Azteška mitologija|Azteški mitologiji]]]] Kulturni odnos do dežja se po svetu razlikuje. Na [[Zahod]]u ima dež tradicionalno žalostno in negativno konotacijo, za razliko od svetlega in veselega [[sonce|sonca]]. V [[suša|sušnih]] predelih, kot je [[Indija]], dež pričakajo [[evforija|evforično]]. V [[slovanska mitologija|slovanski mitologiji]] je bil bog dežja [[Perun]]. V mnogih kulturah so ljudje razvili številna sredstva za zaščito pred dežjem, kot sta [[dežnik]] in [[dežni plašč]], ter naprave za preusmeritev padlega dežja, kot sta [[odtok]] in reguliran [[hudournik (vodovje)|hudournik]]. Deževnico lahko zbiramo za pitje ali uporabimo kot vodo za izplakovanje ali namakanje. Mnogi ljudje, še posebej v tropskem podnebju, kjer dež navadno pada v [[nevihta]]h z udarci [[strela|strele]], v deževnih dneh raje ostajajo v stavbah. Mnogim ljudem se zdi [[vonj]] dežja posebej prijeten in poseben. Vir tega vonja je dišeče olje, ki ga tvorijo rastline in ga v sušnem obdobju vsrkavajo skale in zemlja. To olje, imenovano ''[[petrichor]]'', se med deževjem sprošča v ozračje, kar da značilen vonj. V zadnjih desetletjih je prišlo do pojava, ki povzroča dež pogosteje takrat, ko je [[sončno sevanje|sončnega sevanja]] manj, torej ponoči. == Glej tudi == * [[vodni cikel]] * [[vreme]] * [[podnebje]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Rain}} {{Wikislovar|dež|Dež}} * [http://www.geography-site.co.uk/pages/physical/climate/why%20does%20it%20rain.html What are clouds, and why does it rain?] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/sci/tech/146120.stm BBC article on the weekend rain effect] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/3893671.stm BBC article on rain-making] * [http://www.earthsky.org/humanworld/interviews.php?id=49324 Do we have enough fresh water? Johan Rockstrom says we do, if we use it correctly.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081005022003/http://www.earthsky.org/humanworld/interviews.php?id=49324 |date=2008-10-05 }} Earth & Sky interview, discusses capturing rainfall and reducing runoff, partly through conservation tillage. {{-}} {{padavine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dež| ]] [[Kategorija:Padavine]] du7curogfv8gnd162a9fip2dc5l4tyt 0 36392 6675187 6609026 2026-05-13T07:50:51Z ST5689 259729 Povezava skupine Kontradikshn z njihovim člankom na Wikipediji. 6675187 wikitext text/x-wiki V Sloveniji delujejo številne [[rock]]ovske skupine. Tu so naštete odmevnejše. {{CompactTOC2}} == 0–9 == * [[7th angel]] == A == * [[Adam (glasbena skupina)|Adam]] * [[Age of Ants]] * [[Agencija Rokenrol]] *[[Alostari|Alo!Stari]] * [[Ana Pupedan]] * [[Anavrin]] * [[Antioksidanti (glasbena skupina)|Antioksidanti]] * [[Aperion]] * [[Arcus]] * [[Avtomobili]] * [[Avven]] == B == * Baby Can Dance *[[Banditi]] * [[Berlinski zid (glasbena skupina)|Berlinski zid]] * [[Begnagrad (glasbena skupina)|Begnagrad]] * [[Bele vrane]] * [[Big Bibls Brothers Band]] * [[Big Foot Mama]] * [[Billysi]] * [[Bitch Boys]] * [[BO!]] * Body Says No * [[Bohem]] * [[Bombe]] * [[Borghesia]]? *Bossa De Novo * [[Buldogi]] * [[Buldožer (glasbena skupina)|Buldožer]] * [[BunkerBillys]] * [[Boomerang]] *[[Brem]] *Broken Lock *Buržuazija == C == * [[Caminoigra]] * [[Carpe Diem]] (ska/pop/rock) * [[Center za dehumanizacijo]] * [[Charlie Butterfly]] * [[Chateau (glasbena skupina)|Chateau]] *[[Clockwork Psycho]] == D == * Da Phenomena * Damin Gambit *[[Dan D (skupina)|Dan D]] * [[Day out]] * [[DDV (glasbena skupina)|DDV]] (punk) * [[Dead by Grace]] * [[Deck Janiels]] * Delirium * [[Društvo mrtvih pesnikov]] * [[Demolition Group]] * [[Dežurni krivci]] * [[Dicky B. Hardy]] * [[Division]] * [https://www.facebook.com/dixonsband/ Dixons] * [[Dom za sanje]] * [[Don Mentony Band]] * DreamOn * D - FACT *Drevored * [[Dubzilla]] == E == * [[Ego Malfunction]] * ElaBanda * [[Elevators]] * [[Elvis Jackson]] * [[El Kachon]] * [[EMBER]] * Embrio * [[Ewok]] * [[EIGHTBOMB]] == F == * [[Fappers, The]] * [[Faraoni]] * [[Feedback]] *Final Approach * [[Foršus]] * [[Frezzas]] * [[FrozenchilD]] * [[Frame]] * [[Freaks of friday]] * [[Funk You]] == G == * [[Gas Max]] * [[Gast'r'bajtr's]] * [[General Musashi (glasbena skupina)|General Musashi]] * [[Germinal (glasbena skupina)|Germinal]] * [[Golliwog]] * [[Gottschee]] * GoGs *Growing Rats * GUNI [http://www.guni.si GUNI] == H == * Harpier * HairX * [[Halo (glasbena skupina)|Halo]] * [[Hazard (skupina)|Hazard]] * [[Happy Ol' McWeasel]] *[[Hamo & Tribute 2 Love]] * [[Hellcats]] * [[Hellex]] * [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] * [[Hish N' Band]] * [[Heilenstein]] * [[Heavy Les Wanted]] * [[Hogminister]] *Hudobni Volk == I == * Ice On Fire *[[I.C.E.]] * [[Icarus down]] (emo, alternativni rock, hardcore) * [[Imperij (glasbena skupina)]] * [[In a maze]] (hardrock) * [[Incurabili]] * [[Indust Bag]] * Infected *Interceptor * [[Intimn Frizurn]] * [[Invite]] * [[ION]] * [[It's not for sale]] * [[Izvir (glasbena skupina)|Izvir]] == J == * Jacuzzy *Jam Fuzz * Jankec koblt *Jegulja *[[Jet Black Diamonds]] *[[Joker Out]] *[[Joko Ono]] * [[JUNK - Junaki nočne kronike]] == K == * KAOZ * [[K Sound XXX]] * [[Kačji pastirji (glasbena skupina)|Kačji pastirji]] * [[Kameleoni (glasbena skupina)|Kameleoni]] * [[Karamela (glasbena skupina)|Karamela]] * Karmakoma * [[Katalena (glasbena skupina)|Katalena]] * [[Kennybal Smith]] * [[Kill Kenny]] * [[Koala Voice]] *[[Kontradikshn]] *Kramp * [[Kraški ovčarji]] * [[Kuzle]] * [[Kvinton]] * Kronika * [[Kalamari (glasbena skupina)|Kalamari]] == L == * [[Lačni Franz]] * [[Laibach]] ? * [[Leaf-fat]] (punk-rock, emo) * [[Leeloojamais]] * [[Leer]] * [[Legalo Kriminalo]] (punk, rock) * [[Lene kosti]] * [[Leonart]] * [[Lintvern]] * [[Lipstick Stain]] * Liquf *[[Little Pig|Little pig]] (punk, rock) * Lumberjack * [[Los Ventilos]] *Lost Void * [[Low Value]] * [[Lublanski psi]] (punk) * [[Lucky cupids]] * [[Lombardo]] * Lotus *[[Lynch]] *Licence To Hate * == M == * [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]] * [[Martin Ramoves Band|Martin Ramoveš Band]] * [[Melanholiki]] * [[Melodrom]] *Meter Ograje * [[Mi2]] * [[Miladojka Youneed]] *MisterMarsh * [[Mit (glasbena skupina)|Mit]] * [[Mladi levi]] * [[Muff]] * [[Murve]] * [[Muškat Hamburg]] * [[MRFY]] == N == * [[Nčodnč]] *[[NeSeBat]] * [[Nevember1]] * [[Nijana Odkobold]] * New creatives inc. * [[Niet]] (punk, punk-rock) * [[Nitrox]] * [[Niowt]] * [[NLP - Na Lepem Prijazni]] * [[NMN]] * [[Noair]] * [[Non finire mai]] * [[Nove konzerve]] * [[Noxire]] * [[Nude]] == O == * Once was never * Objem *[[Oko (glasbena skupina)|Oko]] * [[Olivija (glasbena skupina)|Olivija]] * [[O.S.T.]] * [[OF (glasbena skupina)|OF]] * [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] * Ooral Sea * Ostrokljuni == P == * [[Pankeroschi]] * [[Pankrti]] * Parliament Attack * [[Phuel]] * Pomorac * [[Pop Design]] * [[Posodi mi jurja]] * [[Planet groove]] * [[Prah (glasbena skupina)|Prah]] * [[Predmestje (glasbena skupina)|Predmestje]] (jazz-rock) * [[Pridigarji]] * [[Preporod]] * [[Prismojeni profesorji bluesa]] * [[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] * [[Pudding fields]] * [[Prava stvar]] * [[Puppetz]] * [[Psycho-Path]] * [[Pi Jammies]] == Q == * [[Quatebriga]] == R == * [[Racija (glasbena skupina)|Racija]] * [[Ragman]] * [[Red Five Point Star]] * [[Regrat (glasbena skupina)|Regrat]] * [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] * [[Res Nullius]] * [[Ride On]] * [[Rock Partyzani]] * [[Rok 'n' Band]] * [[Rukola (glasbena skupina)|Rukola]] * [[Rudolfovo]] * [[Rodoljubac]] == S == * Sarcazm *[[Sabalmoza]] *San Di EGO * [[Sarra]] * Sausages *Sedef *[[Sensation]] * [[Sell Out]] * [[September (glasbena skupina)|September]] * [[Seventh Angel]] * [[Shyam]] * [[Siddharta]] * Sinovi * [[Skaktus]] * [[Skalp(glasbena skupina)|Skalp]] * [[Slon in sadež]] * [[Sokoli (glasbena skupina)|Sokoli]] * [[Sons]] * Sorrow * [[Sphericube (glasbena skupina)|Sphericube]] * [[Spill of ink]] * [[Srce (glasbena skupina)|Srce]] *[[Stara mama bend|Stara Mama Bend]] * [[Stara šula]] * [[Stendbaj]] * [[StillOut (Band)|StillOut]] * [[Stone Orange]] * [[Stranci]] * [[Strangers]] * [[Stražarji časa]] * [[Strip (glasbena skupina)|Strip]] * [[Summerville]] * [[Soul Collectors]] * Snowblind * Snežna kraljica * Shutdown *[[Spotless Minds]] *Suzi Soprano == Š == * [[Šank Rock]] * [[Šentviški marginalci]] * [[Šnorkl band]] * [[Šund (glasbena skupina)|Šund]] == T == * [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] * [[The Bunker]] * [[The Dazzled]] * [[The Drinkers]] * [[The Free Night Ride]] *The Lift * [[The Perception]] * [[The Stroj]] * [https://www.thesilverbeetleband.com/ The Silver Beetle Band] * [[The Štrudls]] * [[The Sticky Licks]] * [[Thunderbabies]] *Thommy & The Easy Peasies * [[Tide]] *[[Toni Bencinski Co.]] *[[Top Stripper]] * [[Toronto Drug Bust]] * [[Toxic Heart]] * [[Trash Candy]] * == U == * Ugrizni Se * [[Ultra (glasbena skupina)|Ultra]] * [[Undertaker]] * [[Uros Planinc Group]] *Utopija == V == * VKM * [[Veronique]] * [[Versus]] * V okovih == W == * Wild Crew * [[We Can't Sleep at Night]] * [[Werefox]] == Y == * [[Yoko Nono]] == Z == * [[Zgrešeni primeri]] * [[Zasilni izhod (glasbena skupina)|Zasilni izhod]] * [[Zebra dots]] * [[Zmelkoow]] * [[Zablujena generacija]] * [[Zaklonišče prepeva]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih glasbenih skupin]] * [[seznam rock skupin]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine| ]] 2ate48eeo2vfujlwyx72qv3j63su35b 0 37270 6674901 6674665 2026-05-12T13:38:07Z A09 188929 /* B */ -spam 6674901 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[arheolog]]ov''' (vključuje tudi tuje arheologe, ki so delovali na slovenskem ozemlju) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Mihovil Abramič|Mihovil Abramić]] *[[Jakob Aleksič]] *Bartholomeaus Amantius *[[Jozafat Ambrožič]] *[[Maja Andrič]] *[[Monika Arh]] *Giorlamo Asquini == B == *Boris Bačić (Hrv./Istra) *[[David Badovinac]] *([[Franjo Baš]]) *Šime Batović (Hrv.) *[[Maja Bausovac]] *[[Alma Bavdek]] *[[Uroš Bavec]] *[[Iris Bekljanov Zidanšek]] *[[Mateja Belak]] *[[Alojz Benac]] (BiH) *[[Tina Berden]] *[[Vladimira Bertoncelj Kučar]] *[[Helena Bešter]] *[[Josef Julius Binder]] *[[Polona Bitenc]] *Paolo Bizarro *[[Matjaž Bizjak]] *[[Nejc Bizjak]] *([[Marjan Blažon]]) *[[Martina Blečić Kavur]] *[[Silvo Bokal]] (amater - Savinja) *[[Lojze Bolta]] * [[Elica Boltin-Tome]] * [[Dragan Božič]] *[[Maja Božič]] *([[Rasto Božič]]) *[[Helena Bras Kernel]] *[[Rudolf Bratanič]] * [[Tadej Brate]] *[[Patricija Bratina]] *[[Tatjana Bregant]] *[[Danilo Breščak]] *[[Andreja Breznik]] *[[Maja Bricelj]] *[[Danijela Brišnik]] * [[Mitja Brodar]] * [[Srečko Brodar]] * [[Mihael Budja]] == C == *[[Nina Caf]] *[[Vojka Cestnik]] *([[Tone Cevc]]) *[[Slavko Ciglenečki]] *(Metka Culiberg) *[[Radovan Cunja]] *Mirina Cvikl Zupančič (Mirina Zupančič) *([[Jan Cvitkovič]]) == Č == * [[Stanko Čadež]] * [[Saša Čaval]] * [[Irma Čremošnik]] * [[Matija Črešnar]] * [[Anja Črešnar Vintar]] *([[Katarina Čufar]]) == D == * [[Dragotin Dežman|Dragotin (Karel) Dežman]] * ([[Avgust Dimitz]])? *[[Karl Dinklage]] *[[Janez Dirjec]] *[[Saša Djura Jelenko]] *[[Bojan Djurić]] (Đurić) *[[Andreja Dolenc Vičič]] *[[Matej Draksler]] *[[Anja Dular]] (r. Zwitter) * [[Janez Dular (arheolog)|Janez Dular]] *[[Ejnar Dyggve]] ? == Đ == * [[Bojan Đurić]] (Djurić) == E == *Rudolf Egger *[[Miran Erič]] == F == * [[Tomaž Fabec]] *[[Aleksandra Faber]] (slovensko-hrvaška) *[[Franc Ferk]] * Otto Fischbach *[[Stanko Flego]] * [[Marko Frelih]] == G == * [[Slavko Gaberc]]? * [[Stane Gabrovec]] * [[Andrej Gaspari]] *[[Teja Gerbec]] *([[Franz Glaser]]) *Paul Gleischer (Celovec) *[[Ida Gnilšak]] ? *[[Anton Gnirs]] *([[Petra Golja]]) *[[Marcel Gorenc]] (slov.-hrvaški) *[[Lucija Grahek]] *[[Tatjana Greif]] * [[Janez Grilc]] (amater) *[[Darja Grosman]] *[[Luka Gruškovnjak]] * [[Mitja Guštin]] * [[Maja Gutman Levstik]]? == H == *[[Zorko Harej]] (1949-90) *[[Anja Hellmuth Kramberger]] (Nemka) *[[Margareta Ana Hirschbäck Merhar]] *[[Jošt Hobič]] *[[Ferdinand Hochstetter]] *[[Viktor Hoffiller]] *[[Barbara Hofman]] *[[Barbara Horn]] *[[Jana Horvat]] *[[Martin Horvat]] * [[Milena Horvat (arheologinja)|Milena Horvat]] * [[Katja Hrobat]] * [[Ivan Marija Hrovatin]] * [[Jožica Hrustel Hercigonja]] * [[Rok Humerca]] * [[Kristjan Husič]] *[[Samo Hvalec]] == I == * [[Janka Istenič]] == J == *[[Maja Janežič]] *[[Izidor Janžekovič]] *[[Franc Jarc]] (numizmatik) *[[Saša Djura Jelenko]] *[[Aleksander Jeločnik]] (numizmatik) *[[Matjaž Jenko]] *[[Barbara Jerin]] *[[Blagoje Jevremov]] *Vinko Jordan ? *[[Draško Josipovič]] == K == *[[Tomislav Kajfež]] *[[Mihela Kajzer]] (-Cafnik) *[[Pietro Kandler]] *[[Snježana Karinja]] *[[Špela Karo]] *[[Jože Kastelic]] *([[Lojze Kastelic]]) *[[Monika Kavalir]] *[[Boris Kavur]] *[[Branko Kerman]] *[[Anton Kern]] (Avstrija) *[[Rok Klasinc]] *[[Josip Klemenc]] *[[Tone Knez]] * [[Timotej Knific]] *([[Franc Kimovec]]) *[[Dragica Knific Lunder]] *[[Eva Kocuvan]] *[[Vera Kolšek]] *[[Vesna Koprivnik]] * [[Josip Korošec]] *[[Paola Korošec]] *[[Peter Kos]] *[[Georg Kossack]] (Nemčija) *[[Silvin Košak]] *[[Uroš Košir]] *[[Otmar Kovač]] *([[Milan Kovač]]-konservator) *Ana Kovačič *[[Jure Krajšek]] *[[Bine Kramberger]] *[[Dušan Kramberger]] *([[Taja Kramberger]]) * [[Borut Križ]] *[[Ana Kruh]] *[[Maja Kumprej Gorjanc]] *[[Ignac Kušljan|Ignacij Kušljan]] == L == *[[Boštjan Laharnar]] *[[Brane Lamut]]? *[[Andrej Lasič]] *[[Lucija Lavrenčič]] *[[Maja Lavrič]] *[[Evgen Lazar]] *[[Irena Lazar]] * [[France Leben]] *([[Petra Leben-Seljak]]) *([[Lojze Lebič]]) *[[Elena Leghissa]] *[[Tamara Leskovar]] *[[Benedetto Lonza]] *[[Črtomir Lorber]] * [[Vlado Lorber]] *[[Fran Lorger]] * [[Milan Lovenjak]] *[[Edisa Lozić]] *[[Rajko Ložar]] *[[Judita Lux]] == M == *[[Andrej Magdič]] *[[Enrico Majonica]] *[[Carlo Marchesetti]] *[[Branko Marušić]] (deloval na Hrvaškem-Istra) (1926-1991) *[[Rene Masaryk]] (Čeh) *[[Phil Mason]] *[[Andreja Maver]] *([[Marie von Mecklenburg|Marie Mecklenburg]]) *[[Marko Mele]] (Avstrija-Gradec) *[[Janez Meterc]] *[[Anja Mihelič Pogorelčnik]] *[[Iva Mikl Curk]] *[[France Milavec]] *[[Tina Milavec]] *[[Zrinka Mileusnić]] *[[Irena Mirnik Prezelj]] *[[Alenka Miškec]] *[[Štefan Mlakar]] (slov.-hrvaški) * [[Dimitrij Mlekuž|Dimitrij Mlekuž Vrhovnik]] *[[Miha Mlinar]] *[[Zvezdana Modrijan]] *[[Vojeslav Mole|Vojeslav Molè]] * [[Nikolaj Mozetič]] *[[Tadeja Mulh]] *[[Alfons Müllner]] *[[Ida Murgelj]] * [[Branko Mušič]] == N == *[[Tomaž Nabergoj]] *[[Barbara Nadbath]] *[[Aleksandra Nestorović]] *[[Predrag Novaković]] *[[Matjaž Novšak]] *[[Rachel K. Novšak]] == O == *[[Boštjan Odar]] ? *[[Mija Ogrin|Mija (Marija) Ogrin]] *[[Franc Okoren]] ? *[[Drago Oman]] *[[Blaž Orehek]] *[[Ana Ornik Turk]] *[[Bernarda Osmuk|Bernard(in)a Osmuk]]/Nada Osmuk *[[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]] == P == *([[Martina Pacher]]) *[[Stanko Pahič]] *[[Mojca Pahor]] *[[Kaja Pavletič]] *[[Primož Pavlin]] * [[Daša Pavlovič]] * [[Jernej Pečnik]] * [[Efrem Marcel Pegan]] *[[Bernarda Perc]] *[[Franc Peruzzi]] (tudi ''Franišek Peruci'') *([[Martin Peruzzi]]) *[[Brigita Petek]] *[[Pavla Peterle Udovič]] * [[Peter Petru]] * [[Simona Petru]] *[[Sonja Petru]] *(Miran Pflaum) *[[Veronika Pflaum]] *[[Pavel Pibernik]] (sakralna a.) * [[Darja Pirkmajer]] * [[Ljudmila Plesničar Gec]] *[[Rok Plesničar]] *[[Ana Plestenjak]] * [[Andrej Pleterski]] * [[Tilen Podobnik]] *[[Blaž Podpečan]] *[[Jože Pohlen]] ? *[[Kamilo Prašnikar]] *[[Primož Predan]] * [[Katarina Katja Predovnik]] *[[Anton Premerstein]] *[[Špela Prunk]] *([[Alberto Pucer]]) *[[Jana Puhar]] *[[Ivan Puš]] (1930-2000) == R == *[[Anja Ragolič]] *[[Irena Rajterič Sivec]] *[[Amand Rak]] *[[Igor Ravbar]] *[[Barbara Ravnik]] *[[Mateja Ravnik]] *[[Jurij Ravnik]] *[[Mateja Ravnik]] *[[Jernej Rihter]] *[[Tatjana Robič]]? *[[Luka Rozman]] *[[Maja Rudolf Markovič]] *[[Gašper Rutar]] *[[Simon Rutar]] *[[Tomaž Rutar]] *[[Leon Ružička]] == S == *[[Maša Saccara]] *[[Milan Sagadin]] *[[Maša Sakara|Maša Sakara Sučević]] *[[Viktor Saksida]] (1922–2021) *[[Dunja Salecl]] *[[Samo Sankovič]] *[[Balduin Saria]] *[[Valentin Schein|Valentin/Tine Schein]] *[[Ana Schiffrer]] *[[Walter Schmid]] * [[Josip Schmoranzer]] *[[Arnold Schober]] *[[Jurij Schön]] *Étienne Marie Siauve *[[Viktor Skrabar]] (1877–1938) *[[Marijan Slabe]] (1932-2022) * [[Božidar Slapšak]] *[[Anton Smodič]] *[[Jurij Soklič]] *[[Nina Sovdat]] *[[Marko Sraka]] *Pietro Matteo Stancovich *[[Zoran Stančič]] ? * [[France Starè]] *[[Vida Stare]] *[[Kaja Stemberger]] *[[Petra Stipančić]] *[[Joseph Heinrich Stratil]] *[[Mira Strmčnik Gulič]] * [[Tit Strmljan]] * [[Marko Strnad]] *[[Helena Stupan]] *[[Martina Stupar]]? *[[Vesna Svetličič Turk]] * [[Drago Svoljšak]] * [[Josef Szombathy]] == Š == * [[Jaroslav Šašel]] * [[Marjeta Šašel Kos]] *[[Irena Šavel]] *[[Andrej Šemrov]] *([[Alojz Šercelj]]) *[[Ahac Šinkovec]] *[[Irena Šinkovec]] *([[Božo Škerlj]]) *[[Brina Škvor Jernejčič]] *([[Katarina Šmid]]) *([[Valter Šmid]]) * [[Ivan Šprajc]] *[[Vinko Šribar]] * [[Gregor Štibernik]] *[[Jože Štukl]] *[[Benjamin Štular]] *[[Zorka Šubic]] *[[Katja Švarc]] == T == *[[Sergio Tavano]] (Italija) *[[Sneža Tecco Hvala]] *Antiquus Tergestinus *[[Biba Teržan|Biba (Ljubinka) Teržan]] *[[Gojko Tica]] *([[Aleksandar Todorović]]) *([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika) *[[Marjana Tomanič Jevremov]] *([[Tatjana Tomazo Ravnik]]) *[[Alenka Tomaž]] *[[Špela Tomažinčič]] *[[Željko Tomičić]] (Hrv.) *[[Mija Topličanec]] *([[Borut Toškan]] : arheozoolog) *[[Neva Trampuž Orel]] * [[Ivan Turk|Ivan (Janez) Turk]] *[[Matija Turk]] *[[Peter Turk]] * [[Ivan Tušek (1941)|Ivan Tušek]] == U == *[[Katarina Udovč]] *[[Rafko Urankar]] *[[Marko Urbanija]] *[[Mehtilda Urleb]] *[[Anja Uršič]] == V == *[[Andrej Valič]] *[[Janez Vajkard Valvasor]] *[[Anton Velušček]] *[[Tomaž Verbič]] (geoarheolog) *[[Nika Veršič]] *[[Boris Vičič]] *Nataša Vidic ? *[[Verena Vidrih Perko]] *[[Manca Vinazza]] *([[Valentin Vodnik]]) *[[Alenka Vogrin]] *[[Petra Vojaković]] *[[Mojca Vomer Gojkovič]] *[[Iztok Vrenčur]] *[[Davorin Vuga]] == W == * [[Hans Winkler]] == Z == *[[Katharina Zanier]] *[[Mirina Zupančič]] (Cvikl) * Nina Zupančič ? * ([[Lars Zver]]) == Ž == *[[Beatriče Žbona Trkman]] *[[Janja Železnikar]] *[[Tina Žerjal]] *[[Andreja Žibrat Gašparič]] *[[Ivan Žižek]] *[[Jakob Žmavc]] *[[Alja Žorž]] *[[Matej Župančič]] *[[Bernarda Županek]] *[[Niko Županič]]? {{seznami narodov po poklicu|arheologov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Arheologi]] [[Kategorija:Slovenski arheologi|*]] 8ikjdf4a2xyskcp9uer0z5nrzs9pix9 0 37611 6674956 6673873 2026-05-12T15:26:50Z ~2026-28065-61 259585 novo nekaj novega 6674956 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = {{noitalic|Pesem Evrovizije}} | image = Eurovision Song Contest.png | caption = Logo v uporabi od leta 2015-2025 | alt_name = {{Unbulleted list|{{noitalic|Evrovizija}}|{{noitalic|ESC}}}} | genre = Glasbeno tekmovanje | creator = [[Evropska radiodifuzna zveza]] | based_on = Sanremo | presenter = Različni voditelji | theme_music_composer = [[Marc-Antoine Charpentier]] | opentheme = Preludij ''[[Te Deum (Charpentier)|Te Deum]]'' | country = Različne države | language = Različno: predvsem angleščina in francoščina | num_episodes = {{Plainlist| * 69 tekmovanj * 107 predstav v živo }} | location = Različna mesta <br />(2026: [[Dunaj]], [[Avstrija]]) | runtime = {{Plainlist| * ~2 uri (polfinale) * ~4 ure (finale) }} | company = [[Evropska radiodifuzna zveza]] <br /> (2026: [[ORF]]) | distributor = Evrovizija | picture_format = {{Plainlist| * [[4:3]] [[576i]] (SDTV) (1956–2004) * [[16:9]] [[576i]] (SDTV) (2005–2006) * [[1080i]] (HDTV) (2007–danes) * [[UHDTV]] [[4K]] (2022–danes) }} | first_run = Lugano, Švica (24. Maj 1956) | first_aired = 24. Maj 1956- danes | last_aired = | preceded_by = | followed_by = | related = {{Plainlist| * ''[[Evrovizijski mladi glasbeniki]]'' * ''[[Mladinska pesem Evrovizije]]'' * ''[[Evrovizijski zbor leta]]'' }} | website = https://eurovision.tv/ | website_title = Eurovision.tv | production_website = https://www.ebu.ch/about | italic_title = no }} '''Pesem Evrovizije''' ([[angleščina|angleško]] ''Eurovision Song Contest'', [[francoščina|francosko]] ''Concours Eurovision de la Chanson'') je vsakoletno [[tekmovanje]] [[skladba|skladb]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] ([[skladba|pesmi]]) različnih [[Evropa|evropskih]] [[država|držav]]. Na tem tekmovanju lahko vsaka država sodeluje le z eno pesmijo, ki tekmuje z ostalimi. Kakovost izvajalskega nastopa in pesmi ocenjuje strokovna žirija, prav tako pa tudi "glas ljudstva", [[telefon]]sko [[glasovanje]] (''[[televoting]]''). Prireditev, ki poteka v različnih evropskih državah (vsako leto v državi zmagovalki v preteklem letu), prenašata [[televizija]] in [[radio]]. Tekmovanje organizira ''European Broadcasting Union'' ([[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]]), prvič pa je bilo prirejeno leta [[1956]]. Tekmovanje je do zdaj odpadlo le enkrat, in sicer leta 2020, zaradi pandemije bolezni [[COVID-19]].<ref name="covid">{{Navedi splet|title=Evrovizija odpovedana, tekmovanje šele prihodnje leto|url=https://siol.net/trendi/glasba/evrovizija-odpovedana-tekmovanje-sele-prihodnje-leto-521173|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}</ref> Tekmovanje je bilo navdihnjeno in temeljilo na italijanskem glasbenem festivalu [[Sanremo (film)|Sanremo]], ki na italijanski rivieri poteka od leta 1951. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] poteka vsako leto od leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] (razen leta 2020 zaradi pandemije [[Covid-19|COVID-19]]), zaradi česar je to najdlje trajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje na televiziji in eden najdlje trajajočih televizijskih programov na svetu. Tekmujejo lahko aktivni člani [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] in povabljeni pridruženi člani; vsaj enkrat so sodelovali radiotelevizijski izvajalci iz 52 držav. Vsak sodelujoči radiotelevizijski izvajalec pošlje izvirno pesem, ki traja največ tri minute, da jo v živo izvede pevec ali skupina do šestih ljudi, starih 16 let ali več, po lastni izbiri. Vsaka država podeli od 1 do 8, 10 in 12 točk svojim desetim najljubšim pesmim na podlagi mnenj zbrane skupine glasbenih profesionalcev in gledalcev, pri čemer je pesem, ki prejme največ točk, razglašena za zmagovalko. Poleg tekmovanja se pojavljajo tudi drugi nastopi, vključno s posebej naročenimi otvoritvenimi in odmornimi nastopi ter gostujočimi nastopi glasbenikov in drugih osebnosti, med preteklimi izvajalci pa so bili [[Cirque du Soleil,]] [[Madonna]], [[Justin Timberlake]], [[Mika]], [[Rita Ora]] in premiera [[Riverdance|Riverdancea.]] Tekmovanje, ki je bilo prvotno sestavljeno iz enega samega večernega dogodka, se je razširilo, ko so se mu pridružile radiotelevizijske postaje iz novih držav (vključno z državami zunaj [[Evropa|Evrope]], kot sta [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] in [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]]), kar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, preden so bili v 2000-ih uvedeni polfinali, privedlo do uvedbe postopkov za izpadanje. [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]] je tekmovala večkrat kot katera koli druga država, saj je sodelovala na vseh prvenstvih razen ene, medtem ko [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]] in [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] držita rekord po številu zmag, s skupno sedmimi zmagami. <ref>{{Navedi knjigo|title=Gay brotherhood: Israeli gay men and the Eurovision Song Contest|url=https://doi.org/10.4324/9781315097732-11|publisher=Routledge|date=2017-07-05|isbn=978-1-315-09773-2|pages=123–134|first=Dafna|last=Lemish}}</ref> Tekmovanje, ki tradicionalno poteka v državi, ki je zmagala prejšnje leto, ponuja priložnost za promocijo države in mesta gostiteljice kot turistične destinacije. Vsako leto se ga udeleži na tisoče gledalcev, skupaj z novinarji, ki pokrivajo vse vidike tekmovanja, vključno z vajami na prizorišču, tiskovnimi konferencami s tekmovalci ter drugimi sorodnimi dogodki in nastopi v mestu gostitelju. Poleg generičnega logotipa [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] se za vsak dogodek običajno razvije edinstvena tema. Tekmovanje se predvaja v državah po vseh celinah; od leta [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] je na voljo na spletu na uradni spletni strani [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]]. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] se vsako leto uvršča med najbolj gledane nešportne dogodke na svetu, saj si jo ogleda več sto milijonov gledalcev po vsem svetu. Nastop na tekmovanju je umetnikom pogosto prinesel lokalni karierni zagon, v nekaterih primerih pa tudi dolgotrajen mednarodni uspeh. Na preteklih izdajah je tekmovalo več najbolje prodajanih glasbenih izvajalcev na svetu, med njimi [[ABBA]], [[Céline Dion]], [[Julio Iglesias]], [[Cliff Richard]] in [[Olivia Newton-John|Olivio Newton-John]]; nekateri najbolje prodajani singli na svetu so prvič mednarodno nastopili na odru [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]].<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-07-09|language=en}}</ref> = Velikih pet = Leta [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] je bila za [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francijo]], [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčijo,]] [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španijo]] in [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] uvedena izjema od izpadanja, kar jim je dalo samodejno pravico do tekmovanja na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] in na vseh naslednjih izdajah. Ta skupina, kot najbolje plačane članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]], ki vsako leto zatno financirajo tekmovanje, je kasneje postala znana kot države "velike štiri". Ta skupina se je razširila leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]], ko je [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] ponovno začela tekmovati, in postala "Velikih pet". Prvotno je bila uvedena, da bi zagotovili, da finančni prispevki največjih finančnih podpornikov tekmovanja ne bi bili spregledani, od uvedbe polfinala leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] pa so se države "Velikih pet" samodejno uvrstile v finale skupaj z državo gostiteljico in jim ni bilo treba tekmovati v polfinalu. Še vedno poteka razprava o tem, ali ta status škoduje rezultatom držav, glede na poročano antipatijo do njihove samodejne kvalifikacije in morebitno slabost, da so na odru preživele manj časa, ker niso tekmovale v polfinalu; vendar se zdi ta status bolj zapleten, saj se rezultati držav "Velikih pet" lahko zelo razlikujejo. Ta status je povzročil zmedo pri drugih tekmovalnih državah in je bil med drugim naveden kot razlog, zakaj je [[Turčija na Pesmi Evrovizije|Turčija]] po letu [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] prenehala sodelovati. V odgovor na kritike glede manjšega časa nastopanja na odru iz teh držav so bili od leta 2024 nastopajoči iz držav "Velikih pet" skupaj z državo gostiteljico izvedeni v živo v enem od dveh polfinalov zunaj tekmovanja za kvalifikacijo, kar je bila napovedana sprememba, ki tem državam daje "pravičnejše pogoje" v finalu. = Predizbori = [[Slika:Eurovision semifinal qualification rate map.svg|sličica|Stopnje kvalifikacij po državah (2004-2025): avtomatske kvalifikacije niso vključene)]] Zaradi pritoka novih držav, ki so se prijavili na tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2003|2003]], je bil od leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] uveden polfinale, tekmovanje pa je postalo dvodnevni dogodek. Najboljših 10 držav v finalu vsakega leta se je samodejno uvrstilo v finale naslednjega leta, skupaj z "veliko četverico", kar je pomenilo, da so se vse ostale države pomerile v polfinalu in se potegovale za 10 kvalifikacijskih mest. Na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] je tekmovalo rekordnih 36 držav, z novimi udeleženci iz [[Albanija na Pesmi Evrovizije|Albanije]], [[Andora na Pesmi Evrovizije|Andore]], [[Belorusija na Pesmi Evrovizije|Belorusije]] ter [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]], vrnile pa so se tudi države, ki so prej izpadle. Format tega polfinala je ostal podoben pravemu finalu in je potekal nekaj dni pred finalom; po nastopih in glasovanju so bila na koncu oddaje objavljena imena 10 držav z najvišjim številom točk, ki so se zato uvrstile v finale, ki so jih voditelji tekmovanja naključno razkrili. Polfinale se je še naprej odvijalo med letoma [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] in [[Pesem Evrovizije 2007|2007]]; vendar se je leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] v polfinalu, kjer je tekmovalo 42 držav, za 10 mest v finalu potegovalo 28 kandidatov. Po kritikah glede pretežno srednje- in vzhodnoevropskih kvalificiranih kandidatov na dogodku leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] ter slabe uspešnosti kandidatov iz zahodnoevropskih držav je bil za tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] uveden drugi polfinale, v katerem so se vse države uvrstile v enega od dveh polfinalov, samodejno pa so se kvalificirale le država gostiteljica in "velika četverica", od leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] pa še "Velikih pet". V vsakem polfinalu je bilo na voljo 10 kvalifikacijskih mest, uveden pa je bil tudi nov sistem za razdelitev tekmovalnih držav med dva polfinala glede na njihovo geografsko lokacijo in prejšnje vzorce glasovanja, da bi zmanjšali vpliv blokovskega glasovanja in naredili izid manj predvidljiv.[[Slika:Celine Dion 2000.jpg|sličica|360x360_pik|[[Celine Dion]] je na Pesmi Evrovizije za [[Švica|Švico]] zmagala leta 1988. ]] [[Slika:ABBA - TopPop 1974 5.png|sličica|246x246_pik|Legendarna skupina [[ABBA]] je na Pesmi Evrovizije zmagala leta [[1974]].]] [[Slika:Alexander Rybak at the Eurovision press conference.jpg|sličica|330x330_pik|Rekorder po številu osvojenih točk je bil, do spremembe sistema točkovanja Norvežan [[Alexander Rybak]], zmagovalec Pesmi Evrovizije [[2009]].]] [[Slika:Loreen Eurovision 2012 winner.jpg|sličica|338x338_pik|Zmagovalka Pesmi Evrovizije [[2012]] je postala švedska pevka [[Loreen]].]] [[Slika:ESC2014 - Austria 04.jpg|sličica|[[Conchita Wurst]] med nastopom leta [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] v [[Copenhagen|Copenhagenu]]]] [[Slika:ESC2016 winner's press conference 08.jpg|sličica|[[Džamala]] po zmagi v [[Stockholm|Stockholmu]] leta [[Pesem Evrovizije 2016|2016]]]] [[Slika:Netta at the Eurovision 2018 - Winner’s Press Conference 12.jpg|sličica|[[Netta Barzilai|Netta]] po zmagi v [[Lizbona|Lizboni]] leta [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]]] [[Slika:ESC 2021 Rotterdam 1st Semi Jury Show Italy2.jpg|sličica|[[Måneskin|Maneskin]] med nastopom v [[Rotterdam|Rotterdamu]] leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]]] [[Slika:Eurovision 2023 - Jury Final - Sweden - Loreen (04).jpg|sličica|[[Loreen]] med nastopom v [[Liverpool|Liverpoolu]] leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]]] [[Slika:JJ at ESC2025 for Austria 2.jpg|sličica|[[Johannes Pietsch|JJ]] med parado zastav v [[Basel|Baselu]] leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]]] = Zmagovalci Pesmi Evrovizije = {| class="wikitable sortable" ! scope="col" class="autorowspan" |Leto ! scope="col" class="autorowspan" |Gostitelj ! scope="col" class="autorowspan" |Zmagovalec ! scope="col" class="autorowspan" |Pesem ! scope="col" class="autorowspan" |Izvajalec ! scope="col" class="autorowspan" |Točke |- | style="text-align:center" |{{escyr|1956}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lugano]] |{{Esc|Švica}} |"Refrain" |[[Lys Assia]] |<center>''Ni znano''</center> |- | style="text-align:center" |{{escyr|1957}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Frankfurt]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Net als toen" |[[Corry Brokken]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1958}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Hilversum]] |{{Esc|Francija}} |"Dors, mon amour" |[[André Claveau]] |{{nts|27}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1959}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Cannes]] |{{Esc|Nizozemska}} |"'n Beetje" |[[Teddy Scholten]] |{{nts|21}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1960}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] |{{Esc|Francija}} |"Tom Pillibi" |[[Jacqueline Boyer]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1961}} |{{ikonazastave|Francija}} Cannes |{{Esc|Luksemburg}} |"Nous les amoureux" |[[Jean-Claude Pascal]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1962}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] |{{Esc|Francija}} |"Un premier amour" |[[Isabelle Aubret]] |{{nts|26}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1963}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} London |{{Esc|Danska}} |"Dansevise" |[[Grethe & Jørgen Ingmann]] |{{nts|42}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1964}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Italija}} |"Non ho l'età" |[[Gigliola Cinquetti]] |{{nts|49}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1965}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Neapelj]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Poupée de cire, poupée de son" |[[France Gall]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1966}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} Luksemburg |{{Esc|Avstrija}} |"Merci, Chérie" |[[Udo Jürgens]] |{{nts|31}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1967}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Puppet on a String" |[[Sandie Shaw]] |{{nts|47}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1968}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} London |{{Esc|Španija|1945}} |"La, la, la" |[[Massiel]] |{{nts|29}} |- | rowspan="4" style="text-align:center" |{{escyr|1969}} | rowspan="4" |{{ikonazastave|Španija|1945}} [[Madrid]] |{{Esc|Španija|1945}} |"Vivo cantando" |[[Salomé (pevka)|Salomé]] | rowspan="4" |{{nts|18}} |- |{{Esc|Velika Britanija}} |"Boom Bang-a-Bang" |[[Lulu (pevka)|Lulu]] |- |{{Esc|Nizozemska}} |"De troubadour" |[[Lenny Kuhr]] |- |{{Esc|Francija}} |"Un jour, un enfant" |[[Frida Boccara]] |- | style="text-align:center" |{{escyr|1970}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]] |{{Esc|Irska}} |"All Kinds of Everything" |[[Dana Rosemary Scallon|Dana]] |{{nts|32}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1971}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]] |{{Esc|Monako}} |"Un banc, un arbre, une rue" |[[Séverine (pevka)|Séverine]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1972}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Edinburgh]] |{{Esc|Luksemburg}} |"[[Après toi]]" |[[Vicky Leandros]] |{{nts|128}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1973}} |{{Esc|Luksemburg}} |{{Esc|Luksemburg}} |"Tu te reconnaîtras" |[[Anne-Marie David]] |{{nts|129}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1974}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brighton]] |{{Esc|Švedska}} |"[[Waterloo (skladba)|Waterloo]]" |[[ABBA]] |{{nts|24}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1975}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Ding-a-dong" |[[Teach-In (glasbena skupina)|Teach-In]] |{{nts|152}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1976}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]] |{{Esc|Velika Britanija}} |"Save Your Kisses for Me" |[[Brotherhood of Man]] |{{nts|164}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1977}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} London |{{Esc|Francija}} |"L'oiseau et l'enfant" |[[Marie Myriam]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1978}} |{{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] |{{Esc|Izrael}} |"A-Ba-Ni-Bi" <small>(א-ב-ני-בי)</small> |[[Izhar Cohen]] in [[Alphabeta]] |{{nts|157}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1979}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]] |{{Esc|Izrael}} |"Hallelujah" <small>(הללויה)</small> |[[Milk and Honey (glasbena skupina)|Milk and Honey]] |{{nts|125}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1980}} |{{ikonazastave|Nizozemska}} Haag |{{Esc|Irska}} |"What's Another Year" |[[Johnny Logan]] |{{nts|143}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1981}} |{{ikonazastave|Irska}} Dublin |{{Esc|Velika Britanija}} |"Making Your Mind Up" |[[Bucks Fizz]] |{{nts|136}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1982}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Harrogate]] |{{Esc|Nemčija}} |"Ein bißchen Frieden" |[[Nicole (pevka)|Nicole]] |{{nts|161}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1983}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[München]] |{{Esc|Luksemburg}} |"Si la vie est cadeau" |[[Corinne Hermès]] |{{nts|142}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1984}} |{{ikonazastave|Luksemburg}} Luksemburg |{{Esc|Švedska}} |"Diggi-Loo Diggi-Ley" |[[Herreys]] |{{nts|145}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1985}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Göteborg]] |{{Esc|Norveška}} |"La det swinge" |[[Bobbysocks!]] |{{nts|123}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1986}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Bergen]] |{{Esc|Belgija}} |"J'aime la vie" |[[Sandra Kim]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1987}} |{{ikonazastave|Belgija}} [[Bruselj]] |{{Esc|Irska}} |"Hold Me Now" |[[Johnny Logan]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1988}} |{{ikonazastave|Irska}} Dublin |{{Esc|Švica}} |"Ne partez pas sans moi" |[[Celine Dion|Céline Dion]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1989}} |{{ikonazastave|Švica}} [[Lozana]] |{{Esc|Jugoslavija}} |"Rock Me" |[[Riva]] |{{nts|137}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1990}} |{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Zagreb]] |{{Esc|Italija}} |"Insieme: 1992" |[[Toto Cutugno]] |{{nts|149}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1991}} |{{ikonazastave|Italija}} [[Rim]] |{{Esc|Švedska}} |"Fångad av en stormvind" |[[Carola Häggkvist|Carola]] |{{nts|146}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1992}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Irska}} |"Why Me?" |[[Linda Martin]] |{{nts|155}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1993}} |{{ikonazastave|Irska}} [[Millstreet]] |{{Esc|Irska}} |"In Your Eyes" |[[Niamh Kavanagh]] |{{nts|187}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1994}} |{{ikonazastave|Irska}} Dublin |{{Esc|Irska}} |"Rock 'n' Roll Kids" |[[Paul Harrington]] in[[Charlie McGettigan]] |{{nts|226}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1995}} |{{ikonazastave|Irska}} Dublin |{{Esc|Norveška}} |"Nocturne" |[[Secret Garden]] |{{nts|148}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1996}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Irska}} |"The Voice" |[[Eimear Quinn]] |{{nts|162}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1997}} |{{ikonazastave|Irska}} Dublin |{{Esc|Velika Britanija}} |"Love Shine a Light" |[[Katrina and the Waves]] |{{nts|227}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1998}} |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Birmingham]] |{{Esc|Izrael}} |"Diva" <small>(דיווה)</small> |[[Dana International]] |{{nts|172}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|1999}} |{{ikonazastave|Izrael}} Jeruzalem |{{Esc|Švedska}} |"Take Me to Your Heaven" |[[Charlotte Perrelli|Charlotte Nilsson]] |{{nts|163}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2000}} |{{ikonazastave|Švedska}} Stockholm |{{Esc|Danska}} |"Fly on the Wings of Love" |[[Olsen Brothers]] |{{nts|195}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2001}} |{{ikonazastave|Danska}} København |{{Esc|Estonija}} |"Everybody" |[[Tanel Padar]], [[Dave Benton]] in [[Soul Militia|2XL]] |{{nts|198}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2002}} |{{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] |{{Esc|Latvija}} |"[[I Wanna]]" |[[Marija Naumova|Marie N]] |{{nts|176}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2003}} |{{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]] |{{Esc|Turčija}} |"Everyway That I Can" |[[Sertab Erener]] |{{nts|167}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2004}} |{{ikonazastave|Turčija}} [[Istanbul]] |{{Esc|Ukrajina}} |"[[Wild Dances]]" |[[Ruslana]] |{{nts|280}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2005}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Grčija}} |"My Number One" |[[Helena Paparizou]] |{{nts|230}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2006}} |{{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] |{{Esc|Finska}} |"Hard Rock Hallelujah" |[[Lordi]] |{{nts|292}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2007}} |{{ikonazastave|Finska}} [[Helsinki]] |{{Esc|Srbija|2004}} |"[[Molitva]]" <small>(Молитва)</small> |[[Marija Šerifović]] |{{nts|268}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2008}} |{{ikonazastave|Srbija|2004}} [[Beograd]] |{{Esc|Rusija}} |"Believe" |[[Dima Bilan]] |{{nts|272}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2009}} |{{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] |{{Esc|Norveška}} |"Fairytale" |[[Alexander Rybak]] |{{nts|387}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2010}} |{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] |{{Esc|Nemčija}} |"Satellite" |[[Lena Meyer-Landrut|Lena]] |{{nts|246}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2011}} |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Düsseldorf]] |{{Esc|Azerbajdžan}} |"Running Scared" |[[Eldar & Nigar|Ell & Nikki]] |{{nts|221}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2012}} |{{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Baku]] |{{Esc|Švedska}} |"Euphoria" |[[Loreen]] |{{nts|372}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2013}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Danska}} |"Only Teardrops" |[[Emmelie de Forest]] |{{nts|281}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2014}} |{{ikonazastave|Danska}} [[København]] |{{Esc|Avstrija}} |"Rise Like a Phoenix" |[[Conchita Wurst]] |{{nts|290}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2015}} |{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] |{{Esc|Švedska}} |"Heroes" |[[Måns Zelmerlöw]] |{{nts|365}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2016}} |{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] |{{Esc|Ukrajina}} |"1944" |[[Džamala]] |{{nts|534}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2017}} |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] |{{Esc|Portugalska}} |"Amar pelos dois" |[[Salvador Sobral]] |{{nts|758}} |- | style="text-align:center" |{{escyr|2018}} |{{ikonazastave|Portugalska}} [[Lizbona]] |{{Esc|Izrael}} |"Toy" |[[Netta Barzilai|Netta]] |{{nts|529}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2019}} |{{ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]] |{{Esc|Nizozemska}} |"Arcade" |[[Duncan Laurence]] |{{nts|498}} |- | style="text-align:center" | {{escyr|2020}} | colspan="5" |''Prestavljeno zaradi pandemije [[COVID-19|nove koronavirusne bolezni]]''<ref name="covid" /> |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Rotterdam]] |{{Esc|Italija}} |"Zitti E Buoni"<ref>{{Navedi splet|title=Zmagal je rock! Po 31 letih so Måneskin Evrovizijo znova pripeljali v Italijo.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagal-je-rock-po-31-letih-so-maneskin-evrovizijo-znova-pripeljali-v-italijo/581173|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-23|language=sl}}</ref> |[[Måneskin]] |{{nts|524}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Torino]] |{{Esc|Ukrajina}} |"Stefanija" |[[Kaluš Orkestra]] |{{nts|631}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Liverpool]] |{{Esc|Švedska}} |"Tattoo" |[[Loreen]] |{{nts|583}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] |{{Esc|Švica}} |”The Code” |[[Nemo Mettler|Nemo]] |{{nts|591}} |- | style="text-align:center" | [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |{{Ikona zastave|Švica}} [[Basel]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] |"Wasted Love" |[[Johannes Pietsch|JJ]] |{{nts|436}} |- | style="text-align: center;" |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunaj]] | | | | |} = Lestvica uspešnosti držav = ;Legenda {{legend|#F88379|Nekdanje države.}} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! # ! Država ! style="background-color: gold;"| Prvo mesto ! style="background-color: silver;"| Drugo mesto ! style="background-color: #cc9966;"| Tretje mesto |- | 1 |align=left|{{Esc|Irska}} |7 |4 |1 |- | 2 |align=left|{{Esc|Švedska}} |7 |1 |6 |- | 3 |align=left|{{Esc|Velika Britanija}} |5 |16 |3 |- | 4 |align=left|{{Esc|Francija}} |5 |5 |7 |- | 5 | align="left" |{{Esc|Nizozemska}} |5 |1 |1 |- | 6 | align="left" |{{Esc|Luksemburg}} |5 |0 |2 |- | 7 | align="left" |{{Esc|Izrael}} |4 |3 |2 |- |8 |align="left"|{{Esc|Švica}} |3 |3 |4 |- | 9 |align=left|{{Esc|Italija}} |3 |3 |5 |- | 10 |align=left|{{Esc|Ukrajina}} |3 |2 |2 |- | 11 | align="left" |{{Esc|Danska}} |3 |1 |3 |- | 12 | align="left" |{{Esc|Norveška}} |3 |1 |1 |- | 13 | align="left" |{{Esc|Avstrija}} |3 |0 |1 |- | 14 | align="left" |{{Esc|Nemčija}} |2 |4 |5 |- | 15 | align="left" |{{Esc|Španija}} |2 |4 |2 |- | 16 |align=left|{{Esc|Rusija}} |1 |4 |4 |- | 17 |align=left|{{Esc|Belgija}} |1 |2 |0 |- | 18 |align=left|{{Esc|Monako}} |1 |1 |3 |- |19 |align=left|{{Esc|Turčija}} |1 |1 |1 |- |20 |align=left|{{Esc|Azerbajdžan}} |1 |1 |1 |- | 21 |align=left|{{Esc|Finska}} |1 |1 |0 |- |22 |align=left|{{Esc|Grčija}} |1 |0 |3 |- |23 |align=left|{{Esc|Estonija}} |1 |0 |2 |- |24 |align=left|{{Esc|Latvija}} |1 |0 |1 |- |25 |align=Left|{{Esc|Srbija}} |1 |0 |1 |-bgcolor="F88379" |26 |align=left|{{Esc|Jugoslavija}} |1 |0 |0 |- |27 |align=left|{{Esc|Portugalska}} |1 |0 |0 |- | 28 | align="left" |{{Esc|Malta}} |0 |2 |2 |- | 29 | align="left" |{{Esc|Islandija}} |0 |2 |0 |- |30 |align=left|{{Esc|Bolgarija}} |0 |1 |0 |- |31 |align=left|{{Esc|Ciper}} |0 |1 |0 |- |32 |align=left|{{Esc|Avstralija}} |0 |1 |0 |- |33 |align=left|{{Esc|Poljska}} |0 |1 |0 |- | bgcolor="F88379" |34 | bgcolor="F88379" align=left|{{Esc|Srbija in Črna gora}} | bgcolor="F88379" |0 | bgcolor="F88379" |1 | bgcolor="F88379" |0 |- |35 |align=left|{{Esc|Hrvaška}} |0 |1 |0 |- | 36 |align=left|{{Esc|Romunija}} |0 |0 |2 |- |37 |align=left|{{Esc|Bosna in Hercegovina}} |0 |0 |1 |- |38 |align=left|{{Esc|Moldavija}} |0 |0 |1 |- |- |39 |align=left|{{Esc|Armenija}} |0 |0 |0 |- | 40 |align=left|{{Esc|Madžarska}} |0 |0 |0 |- | 41 |align=left|{{Esc|Albanija}} |0 |0 |0 |- |42<br> |align=left|{{Esc|Litva}} |0 |0 |0 |- |43 |align=left|{{Esc|Češka}} |0 |0 |0 |- |44 |align=left|{{Esc|Belorusija}} |0 |0 |0 |- | 45 |align=left|{{Esc|Slovenija}} |0 |0 |0 |- | 46 |align=left|{{Esc|Makedonija}} |0 |0 |0 |- | 47 |align=left|{{Esc|Gruzija}} |0 |0 |0 |- | 48 |align=left|{{Esc|Črna gora}} |0 |0 |0 |- | 49 |align=left|{{Esc|Slovaška}} |0 |0 |0 |- | 50 |align=left|{{Esc|Maroko}} |0 |0 |0 |- | 51 |align=left|{{Esc|San Marino}} |0 |0 |0 |- | 52 |align=left|{{Esc|Andora}} |0 |0 |0 |- |} = Države udeleženke = Države, ki morejo nastopiti na Pesmi Evrovizije, so vse aktivne članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] (''European Broadcasting Union'', slovensko: Evropska radiodifuzna zveza), razen [[Avstralija na Pesmi evrovizije|Avstralije]]. Aktivna članica EBU, ki želi nastopiti na izboru, mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zveza. Na izboru 2006 so pogoji za nastop vključevali tudi predvajanje izbora 2005 v državi udeleženki in plačilo članarine do določenega skrajnega roka. Udeležba na izboru ne zahteva geografske lege udeležene države v [[Evropa|Evropi]], zato lahko nastopajo tudi azijske države [[Izrael]], [[Armenija]], [[Azerbajdžan ]] in države s samo delno lego v [[Evropa|Evropi]], kot so [[Rusija]], [[Ciper]], [[Turčija]] in [[Gruzija]]. Leta 1980 je nastopil tudi [[Maroko]], ki leži v severni [[Afrika|Afriki]], od leta 2015 pa tekmuje tudi [[Avstralija]]. 52 držav je vsaj enkrat nastopilo na izboru za Pesem Evrovizije. Te države so naštete v spodnjem seznamu glede na leto prvega nastopa: [[Slika:EurovisionParticipants.svg|thumbnail|430x430px|desno|Zemljevid, ki kaže države, ki so nastopile na Pesmi Evrovizije (za legendo kliknite na sliko.)]] {| class="wikitable" ! Leto ! Prva udeležba države |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | {{zastava|Belgija}}, {{zastava|Francija}}, {{zastava|Nemčija}}<ref>Pred združitvijo obeh Nemčij leta 1990 pod imenom [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]].</ref>, {{zastava|Italija}}, {{zastava|Luksemburg}}, {{zastava|Nizozemska}}, {{zastava|Švica}} |- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | {{zastava|Avstrija}}, {{zastava|Danska}}, {{zastava|Združeno kraljestvo}} |- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | {{zastava|Švedska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | {{zastava|Monako}} |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | {{zastava|Norveška}} |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | {{zastava|Finska}}, {{zastava|Jugoslavija}}<ref>Jugoslavija je tekom izborov zajemala različne narode.</ref>, {{zastava|Španija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | {{zastava|Portugalska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | {{zastava|Irska}} |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | {{zastava|Malta}} |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | {{zastava|Izrael}} |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | {{zastava|Grčija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | {{zastava|Turčija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | {{zastava|Maroko}} |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | {{zastava|Ciper}} |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | {{zastava|Islandija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | {{zastava|Bosna in Hercegovina}}, {{zastava|Hrvaška}}, {{zastava|Slovenija}} |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | {{zastava|Estonija}}, {{zastava|Litva}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Poljska}}, {{zastava|Romunija}}, {{zastava|Rusija}}, {{zastava|Slovaška}} |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | {{zastava|Makedonija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | {{zastava|Latvija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | {{zastava|Ukrajina}} |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | {{zastava|Albanija}}, {{zastava|Andora}}, {{zastava|Belorusija}}, {{zastava|Srbija in Črna gora}} |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | {{zastava|Bolgarija}}, {{zastava|Moldavija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | {{zastava|Armenija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | {{zastava|Češka}}, {{zastava|Črna gora}}, {{zastava|Gruzija}}, {{zastava|Srbija}} |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | {{zastava|Azerbajdžan}}, {{zastava|San Marino}} |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |{{zastava|Avstralija}} |- |} = Države po zmagah = [[Slika:Eurovision winners map.svg|thumbnail|623x623px|Zemljevid s prikazom zmag posamezne države (leto 2025)]] {| class="wikitable" style="font-size:95%" |- ! Zmage ! Država ! Leto |- | rowspan="2" |'''7''' | {{zastava|Irska}} |''[[Pesem Evrovizije 1970|1970]], [[Pesem Evrovizije 1980|1980]], [[Pesem Evrovizije 1987|1987]], [[Pesem Evrovizije 1992|1992]], [[Pesem Evrovizije 1993|1993]], [[Pesem Evrovizije 1994|1994]], [[Pesem Evrovizije 1996|1996]]'' |- |{{zastava|Švedska}} |''[[Pesem Evrovizije 1974|1974]], [[Pesem Evrovizije 1984|1984]], [[Pesem Evrovizije 1991|1991]], [[Pesem Evrovizije 1999|1999]], [[Pesem Evrovizije 2012|2012]], [[Pesem Evrovizije 2015|2015]], [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]'' |- | rowspan="4" |'''5''' | {{zastava|Francija}} |''[[Pesem Evrovizije 1958|1958]], [[Pesem Evrovizije 1960|1960]], [[Pesem Evrovizije 1962|1962]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1977|1977]]'' |- | {{zastava|Luksemburg}} |''[[Pesem Evrovizije 1961|1961]], [[Pesem Evrovizije 1965|1965]], [[Pesem Evrovizije 1972|1972]], [[Pesem Evrovizije 1973|1973]], [[Pesem Evrovizije 1983|1983]]'' |- | {{zastava|Združeno kraljestvo}} |''[[Pesem Evrovizije 1967|1967]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1976|1976]], [[Pesem Evrovizije 1981|1981]], [[Pesem Evrovizije 1997|1997]]'' |- |{{zastava|Nizozemska}} |''[[Pesem Evrovizije 1957|1957]], [[Pesem Evrovizije 1959|1959]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1975|1975]], [[Pesem Evrovizije 2019|2019]]'' |- |'''4''' | {{zastava|Izrael}} |''[[Pesem Evrovizije 1978|1978]], [[Pesem Evrovizije 1979|1979]], [[Pesem Evrovizije 1998|1998]], [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]'' |- | rowspan="6" |'''3''' |{{zastava|Italija}} |''[[Pesem Evrovizije 1964|1964]], [[Pesem Evrovizije 1990|1990]], [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]'' |- | {{zastava|Danska}} |''[[Pesem Evrovizije 1963|1963]], [[Pesem Evrovizije 2000|2000]], [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]'' |- | {{zastava|Norveška}} |''[[Pesem Evrovizije 1985|1985]], [[Pesem Evrovizije 1995|1995]], [[Pesem Evrovizije 2009|2009]]'' |- |{{zastava|Ukrajina}} |''[[Pesem Evrovizije 2004|2004]], [[Pesem Evrovizije 2016|2016]], [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]'' |- | {{zastava|Avstrija}} |''[[Pesem Evrovizije 1966|1966]], [[Pesem Evrovizije 2014|2014]], [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]'' |- |{{zastava|Švica}} |''[[Pesem Evrovizije 1956|1956]], [[Pesem Evrovizije 1988|1988]], [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]'' |- | rowspan="2" |'''2''' | {{zastava|Nemčija}} |''[[Pesem Evrovizije 1982|1982]], [[Pesem Evrovizije 2010|2010]]'' |- | {{zastava|Španija}} |''[[Pesem Evrovizije 1968|1968]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]]'' |- |rowspan="12" |'''1''' | {{zastava|Monako}} | [[Pesem Evrovizije 1971|''1971'']] |- | {{zastava|Belgija}} | [[Pesem Evrovizije 1986|''1986'']] |- | {{zastava|Jugoslavija}} | [[Pesem Evrovizije 1989|''1989'']] |- | {{zastava|Estonija}} | [[Pesem Evrovizije 2001|''2001'']] |- | {{zastava|Latvija}} | [[Pesem Evrovizije 2002|''2002'']] |- | {{zastava|Turčija}} | [[Pesem Evrovizije 2003|''2003'']] |- | {{zastava|Grčija}} | [[Pesem Evrovizije 2005|''2005'']] |- | {{zastava|Finska}} | [[Pesem Evrovizije 2006|''2006'']] |- | {{zastava|Srbija}} | [[Pesem Evrovizije 2007|''2007'']] |- | {{zastava|Rusija}} | [[Pesem Evrovizije 2008|''2008'']] |- |{{zastava|Azerbajdžan}} |[[Pesem Evrovizije 2011|''2011'']] |- |{{zastava|Portugalska}} |[[Pesem Evrovizije 2017|''2017'']] |- |} == Opombe == {{sklici}} {{seznam opomb}} == Glej tudi == * [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] * [[Mladinska pesem Evrovizije]] * [[EMA]] * [[Zlati cekin]] == Zunanje povezave == {{Commons|Category:Eurovision}} * [http://www.esc-history.com/countries-selections.asp Eurovision Song Contest - History] * [http://www.eurovision.gen.tr/ Eurovision Song Contest] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218090140/http://eurovision.gen.tr/ |date=2009-02-18 }} * [http://www.eurovisionworld.com/ Eurovision Song Contest World] {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:Glasbene prireditve]] [[Kategorija:Evrovizija|*]] {{normativna kontrola}} ngev290nssqra6a8fsuiulrnmsp77zk 0 37901 6675202 5934264 2026-05-13T08:26:20Z ~2026-12614-44 255361 popravek tipkarske napake 6675202 wikitext text/x-wiki '''Partizana''' (tudi '''šponton''') je [[orožje na drogu]], ki predstavlja daljno sorodnico [[trizob]]a. Partizana ima enolistno bodno ost s tremi vrhovi, pri čemer je srednja ost oblike [[ostrokoti trikotnik|ostrokotnega trikotnika]], medtem ko sta preostala, stranska vrhova oblikovana kot zavita [[uho|ušesa]]. {{orozje-stub}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Orožje na drogu]] d7f7ywr1ii9e6xhh7krsqtt2duiklkz 0 41184 6675219 5606366 2026-05-13T08:57:21Z Pinky sl 2932 Infopolje Cesta, razširitev 6675219 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta | country = EUR | type = E | route = 75 | map = | length_km = 4380<!-- Vardø-Helsinki 1490 km, Gdynia-Bratislava 908 km, Bratislava-Beograd 598 km, Beograd-Atene 1106 km, Hanija-Sitia 272 km--> | direction_a = Sever | terminus_a = [[Vardø|Vardø]], Norveška | junction = | direction_b = Jug | terminus_b = [[Sitia]], Grčija | countries = {{flag|Norveška}}<br>{{flag|Finska}}<br>{{flag|Poljska}}<br>{{flag|Češka}}<br>{{flag|Slovaška}}<br>{{flag|Madžarska}}<br>{{flag|Srbija}}<br>{{flag|Severna Makedonija}}<br>{{flag|Grčija}} }} [[Slika:Valtatie 4 Finland Oulu Kontinkangas south.jpg|thumb|right|250px|'''E75''' blizu kraja Oulu, [[Finska]]]] '''Evropska pot E75''' je del [[Vseevropsko cestno omrežje|vseevropskega cestnega omrežja]], ki je serija glavnih cest na kontinentu. Pot E75 se začne na severu [[Norveška|Norveške]] v kraju [[Vardø]] ob [[Barentsovo morje|Barentsovem morju]] ter vodi na jug skozi [[Finska|Finsko]], [[Poljska|Poljsko]], [[Češka|Češko]], [[Slovaška|Slovaško]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Srbija|Srbijo]], [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] in [[Grčija|Grčijo]] v [[Sitía|Sitío]] na [[Kreta|Kreti]] v [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. ==Naselja== Glavna mesta na poti E75 so: [[Vardø]], [[Vadsø]], [[Varangerbotn]], [[Utsjoki]], [[Inari]], [[Ivalo]], [[Sodankylä]], [[Rovaniemi]], [[Kemi]], [[Oulu]], [[Jyväskylä]], [[Heinola]], [[Lahti]], [[Helsinki]], [[Gdansk]], [[Świecie]], [[Łódź]], [[Piotrków Trybunalski]], [[Katowice]], [[Žilina]], [[Bratislava]], [[Győr]], [[Budimpešta]], [[Segedin]], [[Beograd]], [[Niš]], [[Kumanovo]], [[Skopje]], [[Solun]], [[Larisa]], [[Lamia]], [[Atene]], [[Hanija]], [[Iraklion]], [[Ágios Nikólaos]], [[Sitía]]. ==Trasa== ===Norveška=== **{{Jct|country=NOR|E|75}}: [[Vardø]] – [[Varangerbotn]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=NOR|E|6}}) – [[Utsjoki]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=NOR|E|6}}) ===Finska=== **{{jct|country=FIN|Vt|4}}: [[Utsjoki]] – [[Ivalo]] – [[Sodankylä]] ({{Jct|country=FIN|E|63}}) – [[Rovaniemi]] – [[Kemi]] ({{Jct|country=FIN|E|8}}) – [[Oulu]] ({{Jct|country=FIN|E|8}}) – [[Jyväskylä]] ({{Jct|country=FIN|E|63}}) – [[Lahti]] – [[Helsinki]] ({{Jct|country=FIN|E|18}}) **{{jct|country=FIN|Vt|3|Vt|4|Vt|7}}: [[Helsinki]] ({{Jct|country=FIN|E|12}}) *[[File:Ferry Sign.svg|25px|link=Ferry]]: {{flagicon|FIN}} [[Helsinki]] – {{flagicon|Poland}} [[Gdynia]] Brez trajekta za [[Gdynia]]. Najbližja alternativa je [[Helsinki]] - [[Gdańsk]] ===Poljska=== **{{jct|country=POL|DK|91}}: [[Gdańsk]] ({{Jct|country=POL|E|77}}) **{{jct|country=POL|S|7}}: [[Gdańsk]] ({{Jct|country=POL|E|28}}{{Jct|country=POL|E|77}}) **{{jct|country=POL|S|6}}: [[Gdańsk]] ({{Jct|country=POL|E|28}}) – [[Pruszcz Gdański]] **{{jct|country=POL|A|1}}: [[Pruszcz Gdański]] – [[Grudziądz]] ({{Jct|country=POL|E|261}}) – [[Toruń]] – [[Łódź]] ({{Jct|country=POL|E|30}}) – [[Piotrków Trybunalski]] ({{Jct|country=POL|E|67}}) – [[Częstochowa]] – [[Pyrzowice]] **{{jct|country=POL|S|1}}: [[Pyrzowice]] – [[Podwarpie]] **{{jct|country=POL|DK|1}}: [[Podwarpie]] – [[Dąbrowa Górnicza]] **{{jct|country=POL|S|1}}: [[Dąbrowa Górnicza]] – [[Mysłowice]] ({{Jct|country=POL|E|40}}, začetek skupnega poteka z {{Jct|country=POL|E|462}}) – [[Tychy]] **{{jct|country=POL|DK|1}}: [[Tychy]] – [[Bielsko-Biała]] **{{jct|country=POL|S|52}}: [[Bielsko-Biała]] – [[Cieszyn]] ===Republika Češka=== **{{jct|country=CZE|D|48}}: [[Český Těšín]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=CZE|E|462}}) **{{jct|country=CZE|I|11}}: [[Český Těšín]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=CZE|E|462}}) - [[Mosty u Jablunkova]] ===Slovaška=== **{{jct|country=SVK|D|3}}: [[Svrčinovec]] - [[Čadca]] **{{jct|country=SVK|I|11}}: [[Čadca]] - [[Žilina]] **{{jct|country=SVK|D|3}}: [[Žilina]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=SVK|E|50}}) **{{jct|country=SVK|D|1}}: [[Žilina]] ({{Jct|country=SVK|E|442}}) - [[Trenčín]] ({{Jct|country=SVK|E|572}}, konec skupnega poteka z {{Jct|country=SVK|E|50}}) - [[Trnava]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=SVK|E|58}}) - [[Bratislava]] . {{Jct|country=SVK|D|4}}: [[Bratislava]] [[obvoznica]] ({{Jct|country=SVK|E|58}}) **{{jct|country=SVK|D|2}}: [[Bratislava]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=SVK|E|65}}, konec skupnega poteka z {{Jct|country=SVK|E|58}}) ===Madžarska=== **{{jct|country=HUN|M|15}}: [[Rajka, Madžarska|Rajka]] - [[Mosonmagyaróvár]] ({{Jct|country=HUN|E|60}}) **{{jct|country=HUN|M|1}}: [[Mosonmagyaróvár]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=HUN|E|60}}, konec skupnega poteka z {{Jct|country=HUN|E|65}}) - [[Budimpešta]] **{{jct|country=HUN|M|0}}: [[Budimpešta]] ({{Jct|country=HUN|E|71}}{{Jct|country=HUN|E|73}}) **{{jct|country=HUN|M|5}}: [[Budimpešta]] - [[Újhartyán]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=HUN|E|60}}) - [[Kecskemét]] - [[Segedin]] ===Srbija=== **{{jct|country=SRB|A|1}}: [[Horgoš]] - [[Subotica]] ({{Jct|country=SRB|E|662}}) - [[Novi Sad]] - [[Beograd]] ({{Jct|country=SRB|E|70}}{{Jct|country=SRB|E|763}}) - [[Paraćin]] ({{Jct|country=SRB|E|761}}) - [[Niš]] ({{Jct|country=SRB|E|80}}{{Jct|country=SRB|E|771}}) - [[Preševo]] ===Severna Makedonija=== **{{jct|country=MKD|A|1}}: [[Tabanovce]] - [[Kumanovo]] ({{Jct|country=EUR|E|871}}) - [[Petrovec, Severna Makedonija|Petrovec]] (Towards {{Jct|country=EUR|E|65}} and [[Skopje]]) - [[Gevgelija]] ===Grčija=== **{{jct|country=GRC|A|1}}: [[Evzonoi]] – [[Katerini]] – [[Solun]] – [[Larisa]] – [[Lamia (city)|Lamia]] – [[Atene]] **[[File:Ferry Sign.svg|20px|link=Ferry]] [[Atene]] – [[Hanija]] **{{jct|country=GRC|A|90}} / {{jct|country=GRC|EO|90}}: [[Hanija]] – [[Retimon]] – [[Iraklion]] – [[Agios Nikolaos, Kreta|Agios Nikolaos]] E75 v Grčiji trenutno poteka od [[Evzonoi]] na severu do [[Sitia]] na jugu, via [[Solun]] (odcep iz [[Chalastra]]), [[Larisa]], [[Almyros]], [[Lamia (city)|Lamia]], [[Atene]], [[Hanija]], [[Iraklion]] in [[Agios Nikolaos, Kreta|Agios Nikolaos]]: odsek med [[Pirej|Pirejem]] (jugozahodno od Aten) in Hanijo je trajekt.<ref name="unece-list-2016">{{cite web|title=European Agreement on Main International Traffic Arteries|url=https://unece.org/fileadmin/DAM/trans/doc/2016/sc1/ECE-TRANS-SC1-2016-03-Rev1e.pdf|website=United Nations Economic Commission for Europe|publisher=United Nations|access-date=9 September 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20230406024702/https://unece.org/fileadmin/DAM/trans/doc/2016/sc1/ECE-TRANS-SC1-2016-03-Rev1e.pdf|archive-date=6 April 2023|location=Geneva|pages=9–19|language=en-us|date=1 November 2016|url-status=live|id=ECE/TRANS/SC.1/2016/3/Rev.1}}</ref> Glede na nacionalno cestno omrežje trenutno sledi cesta E75 (po vrstnem redu od severa proti jugu):<ref name="road-numbers">[https://ia37rg02wpsa01.blob.core.windows.net/fek/02/1963/19630200319.pdf Ministerial Decision G25871/1963] (FEK B' 319/23.7.1963, pp. 2500–2501). [https://ia37rg02wpsa01.blob.core.windows.net/fek/15/2015/20151500253.pdf Ministerial Decision DOY/oik/5776/2015] (FEK AAP' 253/21.12.2015, pp. 2101–2102).</ref> * [[Avtocesta A1, Grčija|Avtocesta A1]], od Evzonoija do Chalastre * Avtocesti A1 in [[Avtocesta A2, Grčija|A2]], iz {{Medjezikovna povezava|Kleidi, Imathia|lt=Kleidi|el|Κλειδί Ημαθίας}} v Solun (odcep), preko Chalastra * Avtocesta A1, od Kleidija do Pireja * [[Avtocesta A90, Grčija|Avtocesta A90]] in [[Državna cesta 90, Grčija|cesta EO90]], od Hanije do Sitie E75 poteka sočasno z [[evropska pot E65|E65]] med {{Medjezikovna povezava|Roditsa|el|Ροδίτσα Φθιώτιδας}} in [[Bralos]], [[Evropska pot E90|E90]] med [[Kalochori|Kalochorijem]] in Kleidijem (preko Chalastre) ter [[Evropska pot E92|E92]] med Larisso in [[Velestino|Velestinom]] . E75 se povezuje tudi z južnim koncem E65 pri Haniji, [[Evropska pot E79|E79]] pri Solunu, [[Evropska pot E86|E86]] pri [[Gefira|Gefiri]], [[Evropska pot E94|E94]] pri [[Metamorfosi|Metamorfosiju]] in severnim koncem [[Evropska pot E962|E962]] pri [[Tebe, Grčija|Tebah]].<ref name="unece-list-2016"/> == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline|E75}} * [https://unece.org/DAM/trans/conventn/MapAGR2007.pdf UN Economic Commission for Europe: Overall Map of E-road Network (2007)] {{E-ceste}} [[Kategorija:Evropske poti]] gtz7x9g64bt5fwxn6m2ji0fvcr5rxqm 6675222 6675219 2026-05-13T09:02:02Z Pinky sl 2932 /* Trasa */ slog 6675222 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta | country = EUR | type = E | route = 75 | map = | length_km = 4380<!-- Vardø-Helsinki 1490 km, Gdynia-Bratislava 908 km, Bratislava-Beograd 598 km, Beograd-Atene 1106 km, Hanija-Sitia 272 km--> | direction_a = Sever | terminus_a = [[Vardø|Vardø]], Norveška | junction = | direction_b = Jug | terminus_b = [[Sitia]], Grčija | countries = {{flag|Norveška}}<br>{{flag|Finska}}<br>{{flag|Poljska}}<br>{{flag|Češka}}<br>{{flag|Slovaška}}<br>{{flag|Madžarska}}<br>{{flag|Srbija}}<br>{{flag|Severna Makedonija}}<br>{{flag|Grčija}} }} [[Slika:Valtatie 4 Finland Oulu Kontinkangas south.jpg|thumb|right|250px|'''E75''' blizu kraja Oulu, [[Finska]]]] '''Evropska pot E75''' je del [[Vseevropsko cestno omrežje|vseevropskega cestnega omrežja]], ki je serija glavnih cest na kontinentu. Pot E75 se začne na severu [[Norveška|Norveške]] v kraju [[Vardø]] ob [[Barentsovo morje|Barentsovem morju]] ter vodi na jug skozi [[Finska|Finsko]], [[Poljska|Poljsko]], [[Češka|Češko]], [[Slovaška|Slovaško]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Srbija|Srbijo]], [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] in [[Grčija|Grčijo]] v [[Sitía|Sitío]] na [[Kreta|Kreti]] v [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. ==Naselja== Glavna mesta na poti E75 so: [[Vardø]], [[Vadsø]], [[Varangerbotn]], [[Utsjoki]], [[Inari]], [[Ivalo]], [[Sodankylä]], [[Rovaniemi]], [[Kemi]], [[Oulu]], [[Jyväskylä]], [[Heinola]], [[Lahti]], [[Helsinki]], [[Gdansk]], [[Świecie]], [[Łódź]], [[Piotrków Trybunalski]], [[Katowice]], [[Žilina]], [[Bratislava]], [[Győr]], [[Budimpešta]], [[Segedin]], [[Beograd]], [[Niš]], [[Kumanovo]], [[Skopje]], [[Solun]], [[Larisa]], [[Lamia]], [[Atene]], [[Hanija]], [[Iraklion]], [[Ágios Nikólaos]], [[Sitía]]. ==Trasa== ===Norveška=== *{{Jct|country=NOR|E|75}}: [[Vardø]] – [[Varangerbotn]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=NOR|E|6}}) – [[Utsjoki]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=NOR|E|6}}) ===Finska=== *{{jct|country=FIN|Vt|4}}: [[Utsjoki]] – [[Ivalo]] – [[Sodankylä]] ({{Jct|country=FIN|E|63}}) – [[Rovaniemi]] – [[Kemi]] ({{Jct|country=FIN|E|8}}) – [[Oulu]] ({{Jct|country=FIN|E|8}}) – [[Jyväskylä]] ({{Jct|country=FIN|E|63}}) – [[Lahti]] – [[Helsinki]] ({{Jct|country=FIN|E|18}}) *{{jct|country=FIN|Vt|3|Vt|4|Vt|7}}: [[Helsinki]] ({{Jct|country=FIN|E|12}}) *[[File:Ferry Sign.svg|25px|link=Ferry]]: {{flagicon|FIN}} [[Helsinki]] – {{flagicon|Poland}} [[Gdynia]] Brez trajekta za [[Gdynia]]. Najbližja alternativa je [[Helsinki]] - [[Gdańsk]] ===Poljska=== *{{jct|country=POL|DK|91}}: [[Gdańsk]] ({{Jct|country=POL|E|77}}) *{{jct|country=POL|S|7}}: [[Gdańsk]] ({{Jct|country=POL|E|28}}{{Jct|country=POL|E|77}}) *{{jct|country=POL|S|6}}: [[Gdańsk]] ({{Jct|country=POL|E|28}}) – [[Pruszcz Gdański]] *{{jct|country=POL|A|1}}: [[Pruszcz Gdański]] – [[Grudziądz]] ({{Jct|country=POL|E|261}}) – [[Torunj]] – [[Lodž]] ({{Jct|country=POL|E|30}}) – [[Piotrków Trybunalski]] ({{Jct|country=POL|E|67}}) – [[Čenstohova]] – [[Pyrzowice]] *{{jct|country=POL|S|1}}: [[Pyrzowice]] – [[Podwarpie]] *{{jct|country=POL|DK|1}}: [[Podwarpie]] – [[Dąbrowa Górnicza]] *{{jct|country=POL|S|1}}: [[Dąbrowa Górnicza]] – [[Mysłowice]] ({{Jct|country=POL|E|40}}, začetek skupnega poteka z {{Jct|country=POL|E|462}}) – [[Tychy]] *{{jct|country=POL|DK|1}}: [[Tychy]] – [[Bielsko-Biała]] *{{jct|country=POL|S|52}}: [[Bielsko-Biała]] – [[Cieszyn]] ===Republika Češka=== *{{jct|country=CZE|D|48}}: [[Český Těšín]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=CZE|E|462}}) *{{jct|country=CZE|I|11}}: [[Český Těšín]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=CZE|E|462}}) - [[Mosty u Jablunkova]] ===Slovaška=== *{{jct|country=SVK|D|3}}: [[Svrčinovec]] - [[Čadca]] *{{jct|country=SVK|I|11}}: [[Čadca]] - [[Žilina]] *{{jct|country=SVK|D|3}}: [[Žilina]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=SVK|E|50}}) *{{jct|country=SVK|D|1}}: [[Žilina]] ({{Jct|country=SVK|E|442}}) - [[Trenčín]] ({{Jct|country=SVK|E|572}}, konec skupnega poteka z {{Jct|country=SVK|E|50}}) - [[Trnava]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=SVK|E|58}}) - [[Bratislava]] *{{Jct|country=SVK|D|4}}: [[Bratislava]] [[obvoznica]] ({{Jct|country=SVK|E|58}}) *{{jct|country=SVK|D|2}}: [[Bratislava]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=SVK|E|65}}, konec skupnega poteka z {{Jct|country=SVK|E|58}}) ===Madžarska=== *{{jct|country=HUN|M|15}}: [[Rajka, Madžarska|Rajka]] - [[Mosonmagyaróvár]] ({{Jct|country=HUN|E|60}}) *{{jct|country=HUN|M|1}}: [[Mosonmagyaróvár]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=HUN|E|60}}, konec skupnega poteka z {{Jct|country=HUN|E|65}}) - [[Budimpešta]] *{{jct|country=HUN|M|0}}: [[Budimpešta]] ({{Jct|country=HUN|E|71}}{{Jct|country=HUN|E|73}}) *{{jct|country=HUN|M|5}}: [[Budimpešta]] - [[Újhartyán]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=HUN|E|60}}) - [[Kecskemét]] - [[Segedin]] ===Srbija=== *{{jct|country=SRB|A|1}}: [[Horgoš]] - [[Subotica]] ({{Jct|country=SRB|E|662}}) - [[Novi Sad]] - [[Beograd]] ({{Jct|country=SRB|E|70}}{{Jct|country=SRB|E|763}}) - [[Paraćin]] ({{Jct|country=SRB|E|761}}) - [[Niš]] ({{Jct|country=SRB|E|80}}{{Jct|country=SRB|E|771}}) - [[Preševo]] ===Severna Makedonija=== *{{jct|country=MKD|A|1}}: [[Tabanovce]] - [[Kumanovo]] ({{Jct|country=EUR|E|871}}) - [[Petrovec, Severna Makedonija|Petrovec]] (Towards {{Jct|country=EUR|E|65}} and [[Skopje]]) - [[Gevgelija]] ===Grčija=== *{{jct|country=GRC|A|1}}: [[Evzonoi]] – [[Katerini]] – [[Solun]] – [[Larisa]] – [[Lamia (city)|Lamia]] – [[Atene]] *[[File:Ferry Sign.svg|20px|link=Ferry]] [[Atene]] – [[Hanija]] *{{jct|country=GRC|A|90}} / {{jct|country=GRC|EO|90}}: [[Hanija]] – [[Retimon]] – [[Iraklion]] – [[Agios Nikolaos, Kreta|Agios Nikolaos]] E75 v Grčiji trenutno poteka od [[Evzonoi]] na severu do [[Sitia]] na jugu, via [[Solun]] (odcep iz [[Chalastra]]), [[Larisa]], [[Almyros]], [[Lamia (city)|Lamia]], [[Atene]], [[Hanija]], [[Iraklion]] in [[Agios Nikolaos, Kreta|Agios Nikolaos]]: odsek med [[Pirej|Pirejem]] (jugozahodno od Aten) in Hanijo je trajekt.<ref name="unece-list-2016">{{cite web|title=European Agreement on Main International Traffic Arteries|url=https://unece.org/fileadmin/DAM/trans/doc/2016/sc1/ECE-TRANS-SC1-2016-03-Rev1e.pdf|website=United Nations Economic Commission for Europe|publisher=United Nations|access-date=9 September 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20230406024702/https://unece.org/fileadmin/DAM/trans/doc/2016/sc1/ECE-TRANS-SC1-2016-03-Rev1e.pdf|archive-date=6 April 2023|location=Geneva|pages=9–19|language=en-us|date=1 November 2016|url-status=live|id=ECE/TRANS/SC.1/2016/3/Rev.1}}</ref> Glede na nacionalno cestno omrežje trenutno sledi cesta E75 (po vrstnem redu od severa proti jugu):<ref name="road-numbers">[https://ia37rg02wpsa01.blob.core.windows.net/fek/02/1963/19630200319.pdf Ministerial Decision G25871/1963] (FEK B' 319/23.7.1963, pp. 2500–2501). [https://ia37rg02wpsa01.blob.core.windows.net/fek/15/2015/20151500253.pdf Ministerial Decision DOY/oik/5776/2015] (FEK AAP' 253/21.12.2015, pp. 2101–2102).</ref> * [[Avtocesta A1, Grčija|Avtocesta A1]], od Evzonoija do Chalastre * Avtocesti A1 in [[Avtocesta A2, Grčija|A2]], iz {{Medjezikovna povezava|Kleidi, Imathia|lt=Kleidi|el|Κλειδί Ημαθίας}} v Solun (odcep), preko Chalastra * Avtocesta A1, od Kleidija do Pireja * [[Avtocesta A90, Grčija|Avtocesta A90]] in [[Državna cesta 90, Grčija|cesta EO90]], od Hanije do Sitie E75 poteka sočasno z [[evropska pot E65|E65]] med {{Medjezikovna povezava|Roditsa|el|Ροδίτσα Φθιώτιδας}} in [[Bralos]], [[Evropska pot E90|E90]] med [[Kalochori|Kalochorijem]] in Kleidijem (preko Chalastre) ter [[Evropska pot E92|E92]] med Larisso in [[Velestino|Velestinom]] . E75 se povezuje tudi z južnim koncem E65 pri Haniji, [[Evropska pot E79|E79]] pri Solunu, [[Evropska pot E86|E86]] pri [[Gefira|Gefiri]], [[Evropska pot E94|E94]] pri [[Metamorfosi|Metamorfosiju]] in severnim koncem [[Evropska pot E962|E962]] pri [[Tebe, Grčija|Tebah]].<ref name="unece-list-2016"/> == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline|E75}} * [https://unece.org/DAM/trans/conventn/MapAGR2007.pdf UN Economic Commission for Europe: Overall Map of E-road Network (2007)] {{E-ceste}} [[Kategorija:Evropske poti]] rzxhbydofj2cft0ednon31d72dc984w 6675227 6675222 2026-05-13T09:18:14Z Pinky sl 2932 /* Grčija */ sl. 6675227 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta | country = EUR | type = E | route = 75 | map = | length_km = 4380<!-- Vardø-Helsinki 1490 km, Gdynia-Bratislava 908 km, Bratislava-Beograd 598 km, Beograd-Atene 1106 km, Hanija-Sitia 272 km--> | direction_a = Sever | terminus_a = [[Vardø|Vardø]], Norveška | junction = | direction_b = Jug | terminus_b = [[Sitia]], Grčija | countries = {{flag|Norveška}}<br>{{flag|Finska}}<br>{{flag|Poljska}}<br>{{flag|Češka}}<br>{{flag|Slovaška}}<br>{{flag|Madžarska}}<br>{{flag|Srbija}}<br>{{flag|Severna Makedonija}}<br>{{flag|Grčija}} }} [[Slika:Valtatie 4 Finland Oulu Kontinkangas south.jpg|thumb|right|250px|'''E75''' blizu kraja Oulu, [[Finska]]]] '''Evropska pot E75''' je del [[Vseevropsko cestno omrežje|vseevropskega cestnega omrežja]], ki je serija glavnih cest na kontinentu. Pot E75 se začne na severu [[Norveška|Norveške]] v kraju [[Vardø]] ob [[Barentsovo morje|Barentsovem morju]] ter vodi na jug skozi [[Finska|Finsko]], [[Poljska|Poljsko]], [[Češka|Češko]], [[Slovaška|Slovaško]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Srbija|Srbijo]], [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] in [[Grčija|Grčijo]] v [[Sitía|Sitío]] na [[Kreta|Kreti]] v [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. ==Naselja== Glavna mesta na poti E75 so: [[Vardø]], [[Vadsø]], [[Varangerbotn]], [[Utsjoki]], [[Inari]], [[Ivalo]], [[Sodankylä]], [[Rovaniemi]], [[Kemi]], [[Oulu]], [[Jyväskylä]], [[Heinola]], [[Lahti]], [[Helsinki]], [[Gdansk]], [[Świecie]], [[Łódź]], [[Piotrków Trybunalski]], [[Katowice]], [[Žilina]], [[Bratislava]], [[Győr]], [[Budimpešta]], [[Segedin]], [[Beograd]], [[Niš]], [[Kumanovo]], [[Skopje]], [[Solun]], [[Larisa]], [[Lamia]], [[Atene]], [[Hanija]], [[Iraklion]], [[Ágios Nikólaos]], [[Sitía]]. ==Trasa== ===Norveška=== *{{Jct|country=NOR|E|75}}: [[Vardø]] – [[Varangerbotn]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=NOR|E|6}}) – [[Utsjoki]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=NOR|E|6}}) ===Finska=== *{{jct|country=FIN|Vt|4}}: [[Utsjoki]] – [[Ivalo]] – [[Sodankylä]] ({{Jct|country=FIN|E|63}}) – [[Rovaniemi]] – [[Kemi]] ({{Jct|country=FIN|E|8}}) – [[Oulu]] ({{Jct|country=FIN|E|8}}) – [[Jyväskylä]] ({{Jct|country=FIN|E|63}}) – [[Lahti]] – [[Helsinki]] ({{Jct|country=FIN|E|18}}) *{{jct|country=FIN|Vt|3|Vt|4|Vt|7}}: [[Helsinki]] ({{Jct|country=FIN|E|12}}) *[[File:Ferry Sign.svg|25px|link=Ferry]]: {{flagicon|FIN}} [[Helsinki]] – {{flagicon|Poland}} [[Gdynia]] Brez trajekta za [[Gdynia]]. Najbližja alternativa je [[Helsinki]] - [[Gdańsk]] ===Poljska=== *{{jct|country=POL|DK|91}}: [[Gdańsk]] ({{Jct|country=POL|E|77}}) *{{jct|country=POL|S|7}}: [[Gdańsk]] ({{Jct|country=POL|E|28}}{{Jct|country=POL|E|77}}) *{{jct|country=POL|S|6}}: [[Gdańsk]] ({{Jct|country=POL|E|28}}) – [[Pruszcz Gdański]] *{{jct|country=POL|A|1}}: [[Pruszcz Gdański]] – [[Grudziądz]] ({{Jct|country=POL|E|261}}) – [[Torunj]] – [[Lodž]] ({{Jct|country=POL|E|30}}) – [[Piotrków Trybunalski]] ({{Jct|country=POL|E|67}}) – [[Čenstohova]] – [[Pyrzowice]] *{{jct|country=POL|S|1}}: [[Pyrzowice]] – [[Podwarpie]] *{{jct|country=POL|DK|1}}: [[Podwarpie]] – [[Dąbrowa Górnicza]] *{{jct|country=POL|S|1}}: [[Dąbrowa Górnicza]] – [[Mysłowice]] ({{Jct|country=POL|E|40}}, začetek skupnega poteka z {{Jct|country=POL|E|462}}) – [[Tychy]] *{{jct|country=POL|DK|1}}: [[Tychy]] – [[Bielsko-Biała]] *{{jct|country=POL|S|52}}: [[Bielsko-Biała]] – [[Cieszyn]] ===Republika Češka=== *{{jct|country=CZE|D|48}}: [[Český Těšín]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=CZE|E|462}}) *{{jct|country=CZE|I|11}}: [[Český Těšín]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=CZE|E|462}}) - [[Mosty u Jablunkova]] ===Slovaška=== *{{jct|country=SVK|D|3}}: [[Svrčinovec]] - [[Čadca]] *{{jct|country=SVK|I|11}}: [[Čadca]] - [[Žilina]] *{{jct|country=SVK|D|3}}: [[Žilina]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=SVK|E|50}}) *{{jct|country=SVK|D|1}}: [[Žilina]] ({{Jct|country=SVK|E|442}}) - [[Trenčín]] ({{Jct|country=SVK|E|572}}, konec skupnega poteka z {{Jct|country=SVK|E|50}}) - [[Trnava]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=SVK|E|58}}) - [[Bratislava]] *{{Jct|country=SVK|D|4}}: [[Bratislava]] [[obvoznica]] ({{Jct|country=SVK|E|58}}) *{{jct|country=SVK|D|2}}: [[Bratislava]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=SVK|E|65}}, konec skupnega poteka z {{Jct|country=SVK|E|58}}) ===Madžarska=== *{{jct|country=HUN|M|15}}: [[Rajka, Madžarska|Rajka]] - [[Mosonmagyaróvár]] ({{Jct|country=HUN|E|60}}) *{{jct|country=HUN|M|1}}: [[Mosonmagyaróvár]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=HUN|E|60}}, konec skupnega poteka z {{Jct|country=HUN|E|65}}) - [[Budimpešta]] *{{jct|country=HUN|M|0}}: [[Budimpešta]] ({{Jct|country=HUN|E|71}}{{Jct|country=HUN|E|73}}) *{{jct|country=HUN|M|5}}: [[Budimpešta]] - [[Újhartyán]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=HUN|E|60}}) - [[Kecskemét]] - [[Segedin]] ===Srbija=== *{{jct|country=SRB|A|1}}: [[Horgoš]] - [[Subotica]] ({{Jct|country=SRB|E|662}}) - [[Novi Sad]] - [[Beograd]] ({{Jct|country=SRB|E|70}}{{Jct|country=SRB|E|763}}) - [[Paraćin]] ({{Jct|country=SRB|E|761}}) - [[Niš]] ({{Jct|country=SRB|E|80}}{{Jct|country=SRB|E|771}}) - [[Preševo]] ===Severna Makedonija=== *{{jct|country=MKD|A|1}}: [[Tabanovce]] - [[Kumanovo]] ({{Jct|country=EUR|E|871}}) - [[Petrovec, Severna Makedonija|Petrovec]] (Towards {{Jct|country=EUR|E|65}} and [[Skopje]]) - [[Gevgelija]] ===Grčija=== *{{jct|country=GRC|A|1}}: [[Evzonoi]] – [[Katerini]] – [[Solun]] – [[Larisa]] – [[Lamia (city)|Lamia]] – [[Atene]] *[[File:Ferry Sign.svg|20px|link=Ferry]] [[Atene]] – [[Hanija]] *{{jct|country=GRC|A|90}} / {{jct|country=GRC|EO|90}}: [[Hanija]] – [[Retimon]] – [[Iraklion]] – [[Agios Nikolaos, Kreta|Agios Nikolaos]] Evropska pot E75 v Grčiji poteka od mesta [[Evzonoi]] na severu do [[Sitia|Sitie]] na jugu. Pot vodi skozi [[Solun]] (z odcepom pri mestu [[Chalastra]]), [[Larisa|Lariso]], [[Almyros]], [[Lamia|Lamio]], [[Atene]], [[Hanija|Hanijo]], [[Iraklion]] in [[Agios Nikolaos, Kreta|Agios Nikolaos]]. Odsek med [[Pirej|Pirejem]] (jugozahodno od Aten) in Hanijo vključuje trajektno povezavo.<ref name="unece-list-2016">{{cite web|title=European Agreement on Main International Traffic Arteries|url=https://unece.org/fileadmin/DAM/trans/doc/2016/sc1/ECE-TRANS-SC1-2016-03-Rev1e.pdf|website=United Nations Economic Commission for Europe|publisher=United Nations|access-date=9 September 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20230406024702/https://unece.org/fileadmin/DAM/trans/doc/2016/sc1/ECE-TRANS-SC1-2016-03-Rev1e.pdf|archive-date=6 April 2023|location=Geneva|pages=9–19|language=en-us|date=1 November 2016|url-status=live|id=ECE/TRANS/SC.1/2016/3/Rev.1}}</ref> V grškem cestnem omrežju pot E75 sledi tem trasam (vrstni red od severa proti jugu):<ref name="road-numbers">[https://ia37rg02wpsa01.blob.core.windows.net/fek/02/1963/19630200319.pdf Ministerial Decision G25871/1963] (FEK B' 319/23.7.1963, pp. 2500–2501). [https://ia37rg02wpsa01.blob.core.windows.net/fek/15/2015/20151500253.pdf Ministerial Decision DOY/oik/5776/2015] (FEK AAP' 253/21.12.2015, pp. 2101–2102).</ref> * [[Avtocesta A1, Grčija|Avtocesta A1]], od mesta Evzonoi do Chalastre * Avtocesti A1 in [[Avtocesta A2, Grčija|A2]], od mesta {{Medjezikovna povezava|Kleidi, Imathia|lt=Kleidi|el|Κλειδί Ημαθίας}} do Soluna (odcep), prek Chalastre * Avtocesta A1, od mesta Kleidi do Pireja * [[Avtocesta A90, Grčija|Avtocesta A90]] in [[Državna cesta 90, Grčija|cesta EO90]], od Hanije do Sitie E75 na določenih odsekih sovpada z drugimi evropskimi potmi: z [[evropska pot E65|E65]] med {{Medjezikovna povezava|Roditsa|lt=Roditso|el|Ροδίτσα Φθιώτιδας}} in [[Bralos|Bralosom]], z [[Evropska pot E90|E90]] med [[Kalochori|Kalochorijem]] in Kleidijem (prek Chalastre) ter z [[Evropska pot E92|E92]] med Lariso in [[Velestino|Velestinom]]. Poleg tega se E75 povezuje z južnim koncem poti E65 v Haniji, z [[Evropska pot E79|E79]] v Solunu, z [[Evropska pot E86|E86]] v [[Gefira|Gefiri]], z [[Evropska pot E94|E94]] pri [[Metamorfosi|Metamorfosiju]] un s severnim koncem [[Evropska pot E962|E962]] pri [[Tebe, Grčija|Tebah]].<ref name="unece-list-2016"/> == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline|E75}} * [https://unece.org/DAM/trans/conventn/MapAGR2007.pdf UN Economic Commission for Europe: Overall Map of E-road Network (2007)] {{E-ceste}} [[Kategorija:Evropske poti]] 6nwqqav8mdwq9edn5tj5pe3t4xdi16v 6675231 6675227 2026-05-13T09:25:42Z Pinky sl 2932 /* Zunanje povezave */ +ktgr 6675231 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta | country = EUR | type = E | route = 75 | map = | length_km = 4380<!-- Vardø-Helsinki 1490 km, Gdynia-Bratislava 908 km, Bratislava-Beograd 598 km, Beograd-Atene 1106 km, Hanija-Sitia 272 km--> | direction_a = Sever | terminus_a = [[Vardø|Vardø]], Norveška | junction = | direction_b = Jug | terminus_b = [[Sitia]], Grčija | countries = {{flag|Norveška}}<br>{{flag|Finska}}<br>{{flag|Poljska}}<br>{{flag|Češka}}<br>{{flag|Slovaška}}<br>{{flag|Madžarska}}<br>{{flag|Srbija}}<br>{{flag|Severna Makedonija}}<br>{{flag|Grčija}} }} [[Slika:Valtatie 4 Finland Oulu Kontinkangas south.jpg|thumb|right|250px|'''E75''' blizu kraja Oulu, [[Finska]]]] '''Evropska pot E75''' je del [[Vseevropsko cestno omrežje|vseevropskega cestnega omrežja]], ki je serija glavnih cest na kontinentu. Pot E75 se začne na severu [[Norveška|Norveške]] v kraju [[Vardø]] ob [[Barentsovo morje|Barentsovem morju]] ter vodi na jug skozi [[Finska|Finsko]], [[Poljska|Poljsko]], [[Češka|Češko]], [[Slovaška|Slovaško]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Srbija|Srbijo]], [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] in [[Grčija|Grčijo]] v [[Sitía|Sitío]] na [[Kreta|Kreti]] v [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. ==Naselja== Glavna mesta na poti E75 so: [[Vardø]], [[Vadsø]], [[Varangerbotn]], [[Utsjoki]], [[Inari]], [[Ivalo]], [[Sodankylä]], [[Rovaniemi]], [[Kemi]], [[Oulu]], [[Jyväskylä]], [[Heinola]], [[Lahti]], [[Helsinki]], [[Gdansk]], [[Świecie]], [[Łódź]], [[Piotrków Trybunalski]], [[Katowice]], [[Žilina]], [[Bratislava]], [[Győr]], [[Budimpešta]], [[Segedin]], [[Beograd]], [[Niš]], [[Kumanovo]], [[Skopje]], [[Solun]], [[Larisa]], [[Lamia]], [[Atene]], [[Hanija]], [[Iraklion]], [[Ágios Nikólaos]], [[Sitía]]. ==Trasa== ===Norveška=== *{{Jct|country=NOR|E|75}}: [[Vardø]] – [[Varangerbotn]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=NOR|E|6}}) – [[Utsjoki]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=NOR|E|6}}) ===Finska=== *{{jct|country=FIN|Vt|4}}: [[Utsjoki]] – [[Ivalo]] – [[Sodankylä]] ({{Jct|country=FIN|E|63}}) – [[Rovaniemi]] – [[Kemi]] ({{Jct|country=FIN|E|8}}) – [[Oulu]] ({{Jct|country=FIN|E|8}}) – [[Jyväskylä]] ({{Jct|country=FIN|E|63}}) – [[Lahti]] – [[Helsinki]] ({{Jct|country=FIN|E|18}}) *{{jct|country=FIN|Vt|3|Vt|4|Vt|7}}: [[Helsinki]] ({{Jct|country=FIN|E|12}}) *[[File:Ferry Sign.svg|25px|link=Ferry]]: {{flagicon|FIN}} [[Helsinki]] – {{flagicon|Poland}} [[Gdynia]] Brez trajekta za [[Gdynia]]. Najbližja alternativa je [[Helsinki]] - [[Gdańsk]] ===Poljska=== *{{jct|country=POL|DK|91}}: [[Gdańsk]] ({{Jct|country=POL|E|77}}) *{{jct|country=POL|S|7}}: [[Gdańsk]] ({{Jct|country=POL|E|28}}{{Jct|country=POL|E|77}}) *{{jct|country=POL|S|6}}: [[Gdańsk]] ({{Jct|country=POL|E|28}}) – [[Pruszcz Gdański]] *{{jct|country=POL|A|1}}: [[Pruszcz Gdański]] – [[Grudziądz]] ({{Jct|country=POL|E|261}}) – [[Torunj]] – [[Lodž]] ({{Jct|country=POL|E|30}}) – [[Piotrków Trybunalski]] ({{Jct|country=POL|E|67}}) – [[Čenstohova]] – [[Pyrzowice]] *{{jct|country=POL|S|1}}: [[Pyrzowice]] – [[Podwarpie]] *{{jct|country=POL|DK|1}}: [[Podwarpie]] – [[Dąbrowa Górnicza]] *{{jct|country=POL|S|1}}: [[Dąbrowa Górnicza]] – [[Mysłowice]] ({{Jct|country=POL|E|40}}, začetek skupnega poteka z {{Jct|country=POL|E|462}}) – [[Tychy]] *{{jct|country=POL|DK|1}}: [[Tychy]] – [[Bielsko-Biała]] *{{jct|country=POL|S|52}}: [[Bielsko-Biała]] – [[Cieszyn]] ===Republika Češka=== *{{jct|country=CZE|D|48}}: [[Český Těšín]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=CZE|E|462}}) *{{jct|country=CZE|I|11}}: [[Český Těšín]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=CZE|E|462}}) - [[Mosty u Jablunkova]] ===Slovaška=== *{{jct|country=SVK|D|3}}: [[Svrčinovec]] - [[Čadca]] *{{jct|country=SVK|I|11}}: [[Čadca]] - [[Žilina]] *{{jct|country=SVK|D|3}}: [[Žilina]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=SVK|E|50}}) *{{jct|country=SVK|D|1}}: [[Žilina]] ({{Jct|country=SVK|E|442}}) - [[Trenčín]] ({{Jct|country=SVK|E|572}}, konec skupnega poteka z {{Jct|country=SVK|E|50}}) - [[Trnava]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=SVK|E|58}}) - [[Bratislava]] *{{Jct|country=SVK|D|4}}: [[Bratislava]] [[obvoznica]] ({{Jct|country=SVK|E|58}}) *{{jct|country=SVK|D|2}}: [[Bratislava]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=SVK|E|65}}, konec skupnega poteka z {{Jct|country=SVK|E|58}}) ===Madžarska=== *{{jct|country=HUN|M|15}}: [[Rajka, Madžarska|Rajka]] - [[Mosonmagyaróvár]] ({{Jct|country=HUN|E|60}}) *{{jct|country=HUN|M|1}}: [[Mosonmagyaróvár]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=HUN|E|60}}, konec skupnega poteka z {{Jct|country=HUN|E|65}}) - [[Budimpešta]] *{{jct|country=HUN|M|0}}: [[Budimpešta]] ({{Jct|country=HUN|E|71}}{{Jct|country=HUN|E|73}}) *{{jct|country=HUN|M|5}}: [[Budimpešta]] - [[Újhartyán]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=HUN|E|60}}) - [[Kecskemét]] - [[Segedin]] ===Srbija=== *{{jct|country=SRB|A|1}}: [[Horgoš]] - [[Subotica]] ({{Jct|country=SRB|E|662}}) - [[Novi Sad]] - [[Beograd]] ({{Jct|country=SRB|E|70}}{{Jct|country=SRB|E|763}}) - [[Paraćin]] ({{Jct|country=SRB|E|761}}) - [[Niš]] ({{Jct|country=SRB|E|80}}{{Jct|country=SRB|E|771}}) - [[Preševo]] ===Severna Makedonija=== *{{jct|country=MKD|A|1}}: [[Tabanovce]] - [[Kumanovo]] ({{Jct|country=EUR|E|871}}) - [[Petrovec, Severna Makedonija|Petrovec]] (Towards {{Jct|country=EUR|E|65}} and [[Skopje]]) - [[Gevgelija]] ===Grčija=== *{{jct|country=GRC|A|1}}: [[Evzonoi]] – [[Katerini]] – [[Solun]] – [[Larisa]] – [[Lamia (city)|Lamia]] – [[Atene]] *[[File:Ferry Sign.svg|20px|link=Ferry]] [[Atene]] – [[Hanija]] *{{jct|country=GRC|A|90}} / {{jct|country=GRC|EO|90}}: [[Hanija]] – [[Retimon]] – [[Iraklion]] – [[Agios Nikolaos, Kreta|Agios Nikolaos]] Evropska pot E75 v Grčiji poteka od mesta [[Evzonoi]] na severu do [[Sitia|Sitie]] na jugu. Pot vodi skozi [[Solun]] (z odcepom pri mestu [[Chalastra]]), [[Larisa|Lariso]], [[Almyros]], [[Lamia|Lamio]], [[Atene]], [[Hanija|Hanijo]], [[Iraklion]] in [[Agios Nikolaos, Kreta|Agios Nikolaos]]. Odsek med [[Pirej|Pirejem]] (jugozahodno od Aten) in Hanijo vključuje trajektno povezavo.<ref name="unece-list-2016">{{cite web|title=European Agreement on Main International Traffic Arteries|url=https://unece.org/fileadmin/DAM/trans/doc/2016/sc1/ECE-TRANS-SC1-2016-03-Rev1e.pdf|website=United Nations Economic Commission for Europe|publisher=United Nations|access-date=9 September 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20230406024702/https://unece.org/fileadmin/DAM/trans/doc/2016/sc1/ECE-TRANS-SC1-2016-03-Rev1e.pdf|archive-date=6 April 2023|location=Geneva|pages=9–19|language=en-us|date=1 November 2016|url-status=live|id=ECE/TRANS/SC.1/2016/3/Rev.1}}</ref> V grškem cestnem omrežju pot E75 sledi tem trasam (vrstni red od severa proti jugu):<ref name="road-numbers">[https://ia37rg02wpsa01.blob.core.windows.net/fek/02/1963/19630200319.pdf Ministerial Decision G25871/1963] (FEK B' 319/23.7.1963, pp. 2500–2501). [https://ia37rg02wpsa01.blob.core.windows.net/fek/15/2015/20151500253.pdf Ministerial Decision DOY/oik/5776/2015] (FEK AAP' 253/21.12.2015, pp. 2101–2102).</ref> * [[Avtocesta A1, Grčija|Avtocesta A1]], od mesta Evzonoi do Chalastre * Avtocesti A1 in [[Avtocesta A2, Grčija|A2]], od mesta {{Medjezikovna povezava|Kleidi, Imathia|lt=Kleidi|el|Κλειδί Ημαθίας}} do Soluna (odcep), prek Chalastre * Avtocesta A1, od mesta Kleidi do Pireja * [[Avtocesta A90, Grčija|Avtocesta A90]] in [[Državna cesta 90, Grčija|cesta EO90]], od Hanije do Sitie E75 na določenih odsekih sovpada z drugimi evropskimi potmi: z [[evropska pot E65|E65]] med {{Medjezikovna povezava|Roditsa|lt=Roditso|el|Ροδίτσα Φθιώτιδας}} in [[Bralos|Bralosom]], z [[Evropska pot E90|E90]] med [[Kalochori|Kalochorijem]] in Kleidijem (prek Chalastre) ter z [[Evropska pot E92|E92]] med Lariso in [[Velestino|Velestinom]]. Poleg tega se E75 povezuje z južnim koncem poti E65 v Haniji, z [[Evropska pot E79|E79]] v Solunu, z [[Evropska pot E86|E86]] v [[Gefira|Gefiri]], z [[Evropska pot E94|E94]] pri [[Metamorfosi|Metamorfosiju]] un s severnim koncem [[Evropska pot E962|E962]] pri [[Tebe, Grčija|Tebah]].<ref name="unece-list-2016"/> == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline|E75}} * [https://unece.org/DAM/trans/conventn/MapAGR2007.pdf UN Economic Commission for Europe: Overall Map of E-road Network (2007)] {{E-ceste}} [[Kategorija:Evropske poti]] [[Kategorija:Ceste na Finskem]] [[Kategorija:Ceste na Češkem]] [[Kategorija:Ceste na Poljskem]] [[Kategorija:Ceste na Slovaškem]] [[Kategorija:Ceste na Madžarskem]] [[Kategorija:Ceste v Srbiji]] [[Kategorija:Ceste v Grčiji]] [[Kategorija:Ceste v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Ceste na Norveškem]] 0x3ifv4mjz5ucywire6xu3ifko3r6r2 0 41609 6675011 6319084 2026-05-12T17:29:45Z Pinky sl 2932 {{Infopolje Cesta, +Trasa 6675011 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta | country = EUR | type = E | route = 70 | map = | length_km = | direction_a = Zahod | terminus_a = [[A Coruña|A Coruña, Španija]] | junction = | direction_b = Vzhod | terminus_b = [[Poti, Gruzija]] | countries = {{flag|Španija}}<br>{{flag|Francija}}<br>{{flag|Italija}}<br>{{flag|Slovenija}}<br>{{flag|Hrvaška}}<br>{{flag|Srbija}}<br>{{flag|Romunija}}<br>{{flag|Bolgarija}}<br>{{flag|Turčija}}<br>{{flag|Gruzija}} }} [[Slika:Map E70 overview.PNG|frame|right|Od zahoda proti vzhodu: [[A Coruña]], [[Bilbao]], [[San Sebastián]], [[Bordeaux]], [[Saint-Étienne]], [[Lyon]], [[Torino]], [[Verona]], [[Benetke]], [[Trst]], [[Ljubljana]], [[Zagreb]], [[Beograd]], [[Timişoara]], [[Craiova]], [[Bukarešta]], [[Rousse]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Samsun]], [[Trabzon]], [[Poti]].]] '''Evropska pot E70''' je cesta in del [[Vseevropsko cestno omrežje|vseevropskega cestnega omrežja]], ki je serija glavnih cest na kontinentu. Pot se začne v [[Španija|španski]] [[A Coruňa|A Coruňi]] ter potuje po južnem delu Evrope na vzhod preko [[Baskija|Baskije]], [[Francija|Francije]], [[Italija|Italije]], [[Slovenija|Slovenije]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]], [[Romunija|Romunije]] ter [[Bolgarija|Bolgarije]] v [[Turčija|turški]] [[Trabzon]], kjer se zaključi. Pot je dolga 5114 kilometrov. == Trasa == Pot E 70 poteka skozi deset evropskih držav in vključuje en (trenutno neaktiven) morski prehod, od [[Varna, Bolgarija|Varne]] v [[Bolgarija|Bolgariji]] do [[Samsun]]a v [[Turčija|Turčiji]]. === Španija === {{ESP}} *{{jct|country=ESP|A|A-6}}: [[A Coruña]] ({{Jct|country=ESP|E|1}}) - [[Baamonde]] *{{jct|country=ESP|A|A-8}}: [[Baamonde]] - [[Gijón]] - [[Torrelavega]] - [[Bilbao]] *{{jct|country=ESP|AP|AP-8}}: [[Bilbao]] ({{Jct|country=ESP|E|804}}) - [[Eibar]] ({{Jct|country=ESP|E|5}}{{Jct|country=ESP|E|80}}) *{{jct|country=ESP|AP|AP-1|AP|AP-8}}: [[Eibar]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=ESP|E|5}}{{Jct|country=ESP|E|80}}) - [[San Sebastián|Donostia/San Sebastián]] - [[Irún]] === Francija === [[File:A63Landes.JPG|thumb|right|E 70 (avtocesta A 63) na severu departmaja [[Landes]] v Franciji.]] *{{jct|country=FRA|A|63}}: [[Hendaye]] - [[Bayonne]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=FRA|E|80}}) - [[Bordeaux]] *{{jct|country=FRA|A|630}}: [[Bordeaux]] ({{Jct|country=FRA|E|72}}) *{{jct|country=FRA|N|230}}: [[Bordeaux]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=FRA|E|5}}) *{{jct|country=FRA|N|89}}: [[Bordeaux]] ({{Jct|country=FRA|E|5}}) - [[Libourne]] *{{jct|country=FRA|A|89}}: [[Libourne]] - [[Brive-la-Gaillarde]] ({{Jct|country=FRA|E|9}}) *{{jct|country=FRA|A|20}}: [[Brive-la-Gaillarde]] ({{Jct|country=FRA|E|9}}) - [[Saint-Germain-les-Vergnes]] ({{Jct|country=FRA|E|9}}) *{{jct|country=FRA|A|89}}: [[Saint-Germain-les-Vergnes]] ({{Jct|country=FRA|E|9}} - [[Combronde]] ({{Jct|country=FRA|E|11}}) *{{jct|country=FRA|A|71}}: [[File:Autoroute française 89.svg|x13px|link=Avtocesta A89]] [[Combronde]] ({{Jct|country=FRA|E|11}}) - [[Clermont-Ferrand]] ({{Jct|country=FRA|E|11}}) *{{jct|country=FRA|A|89}}: [[Clermont-Ferrand]] ({{Jct|country=FRA|E|11}}) - [[Balbigny]] - [[Limonest]] *{{jct|country=FRA|A|6}}: [[Limonest]] - [[Les Chères]] *{{jct|country=FRA|A|466}}: [[Les Chères]] - [[Ambérieux]] *{{jct|country=FRA|A|46}}: [[Ambérieux]] - [[Miribel, Ain|Miribel]] ({{Jct|country=FRA|E|15}}) *{{jct|country=FRA|A|432}}: [[Miribel, Ain|Miribel]] - [[Saint-Laurent-de-Mure]] *{{jct|country=FRA|A|43}}: [[Lyon]] (SZačetek skupnega poteka z {{Jct|country=FRA|E|711}}) - [[Bourgoin-Jallieu]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=FRA|E|711}}) - [[Chambéry]] ({{Jct|country=FRA|E|712}}) *{{jct|country=FRA|N|201}}: [[Chambéry]] ({{Jct|country=FRA|E|712}}) *{{jct|country=FRA|A|43}}: [[Chambéry]] ({{Jct|country=FRA|E|712}}) - [[Modane]] *{{jct|country=FRA|N|543}}: [[Modane]] === Italija === [[File:A4 Meolo.jpg|thumb|right|E 70 (national motorway A4) near [[Meolo]] in Italy.]] *{{jct|country=ITA|T|4}}: [[Bardonecchia]] *{{jct|country=ITA|A|32}}: [[Bardonecchia]] - [[Torino]] *{{jct|country=ITA|A|55}}: [[Torino]] ({{Jct|country=ITA|E|64}}{{Jct|country=ITA|E|612}}{{Jct|country=ITA|E|717}}) *{{jct|country=ITA|A|21}}: [[Torino]] ({{Jct|country=ITA|E|717}}) - [[Asti]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=ITA|E|74}}) - [[Alessandria]] ({{Jct|country=ITA|E|25}}, Konec skupnega poteka z {{Jct|country=EUR|E|74}}) - [[Tortona]] ({{Jct|country=ITA|E|62}}) - [[Piacenza]] ({{Jct|country=ITA|E|35}}) - [[Brescia]] ({{Jct|country=ITA|E|64}}) *{{jct|country=ITA|A|4}}: [[Brescia]] ({{Jct|country=ITA|E|64}}) - [[Verona]] ({{Jct|country=ITA|E|45}}) - [[Benetke]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=ITA|E|55}}) - [[Palmanova]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=ITA|E|55}}) - [[Sistiana]] *{{jct|country=ITA|RA|13}}: [[Sistiana]] - [[Trst]] *{{jct|country=ITA|RA|14}}: [[Trst]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=ITA|E|61}}) === Slovenija === [[File:Klanec Medvedjek A2.jpg|thumb|right|E 70 (avtocesta A1) v bližini klanca [[Medvedjek, Trebnje|Medvedjek]] v Sloveniji.]] *{{jct|country=SVN|A|3}}: [[Sežana]] - [[Divača]] *{{jct|country=SVN|A|1}}: [[Divača]] - [[Ljubljana]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=EUR|E|61}}) *{{jct|country=SVN|A|1|A|2}}: ([[Ljubljanska obvoznica]] ({{Jct|country=EUR|E|57}}{{Jct|country=EUR|E|61}}) *{{jct|country=SVN|A|2}}: [[Ljubljana]] ({{Jct|country=EUR|E|57}}) - [[Čatež ob Savi]] === Hrvaška=== [[File:Ivanja Reka A3-wb.JPG|thumb|right|E 70 (avtocesta A3) v bližini [[razcep Ivanja Reka|razcepa Ivanja Reka]] na Hrvaškem.]] *{{jct|country=HRV|A|3}}: [[Bregana]] - [[Zagreb]] ([[Zagrebška obvoznica]] {{Jct|country=HRV|E|59}}{{Jct|country=HRV|E|65}}{{Jct|country=HRV|E|71}}) - [[Okučani]] ({{Jct|country=HRV|E|661}}) - [[Slavonski Brod]] - [[Donji Andrijevci]] ({{Jct|country=HRV|E|73}}) - [[Lipovac, Nijemci|Lipovac]] === Srbija === [[File:E70 in Serbia.jpg|thumb|right|E 70 (avtocesta A3) v Srbiji.]] *{{jct|country=SRB|A|3}}: [[Batrovci]] - [[Beograd]] ({{Jct|country=SRB|E|75}}{{Jct|country=SRB|E|763}}) *{{jct|country=SRB|IB|10}}: [[Belgrade]] - [[Vatin]] === Romunija === *{{jct|country=ROU|DN|59}}: [[Moravița]] - [[Temišvar]] ({{Jct|country=ROU|E|671}}) *{{jct|country=ROU|DN|6}}: [[Temišvar]] ({{Jct|country=ROU|E|671}}) - [[Lugoj]] ({{Jct|country=ROU|E|673}}) - [[Drobeta-Turnu Severin]] ({{Jct|country=ROU|E|771}}) - [[Filiași]] ({{Jct|country=ROU|E|79}}) - [[Craiova]] ({{Jct|country=ROU|E|79}}{{Jct|country=ROU|E|574}}) - [[Alexandria, Romunija|Alexandria]] - [[Bukarešta]] *{{jct|country=ROU|DN|CB}}: [[Bukarešta]] ({{Jct|country=ROU|E|85}}, proti {{Jct|country=ROU|E|60}}{{Jct|country=ROU|E|81}}{{Jct|country=ROU|E|85}}) *{{jct|country=ROU|DN|5}}: [[Bukarešta]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=ROU|E|85}}) - [[Giurgiu]] === Bolgarija === *{{jct|country=BGR|I|2}}: [[Ruse]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=EUR|E|85}}) - [[Šumen]] ({{Jct|country=EUR|E|772}}) *{{jct|country=BGR|A|2}}: [[Šumen]] ({{Jct|country=EUR|E|772}}) - [[Varna, Bolgarija|Varna]] *{{jct|country=BGR|I|2}}: [[Varna, Bolgarija|Varna]] ({{Jct|country=EUR|E|87}}) === Turčija === [[File:Georgian-Turkish border, Sarpi village, Georgia.jpg|thumb|right|Turško-gruzijska meja v [[Sarpi, Gruzija|Sarpiju]]]] *{{jct|country=TUR|D|010}}: [[Samsun]] ({{Jct|country=TUR|E|95}}) - [[Ordu]] - [[Giresun]] - [[Trabzon]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=TUR|E|97}}) - [[Hopa]] === Gruzija === *{{jct|country=GEO|A|2}}: [[Sarpi, Gruzija|Sarpi]] - [[Batumi]] - [[Kobuleti]] ({{Jct|country=EUR|E|692}}) - [[Poti]] ({{Jct|country=EUR|E|60}}, Konec skupnega poteka z {{Jct|country=EUR|E|97}}) == Priključki == {| |- valign=top | *[[E1]] *[[E804]] *[[E5]] *[[E80]] *[[E72]] *[[E606]] *[[E9]] | width=10% | || *[[E11]] *[[E15]] *[[E611]] *[[E711]] *[[E712]] *[[E64]] *[[E717]] | width=10% | || *[[E74]] *[[E25]] *[[E62]] *[[E35]] *[[E45]] *[[E55]] *[[E61]] | width=10% | || *[[E57]] *[[E59]] *[[E65]] *[[E71]] *[[E661]] *[[E73]] *[[E75]] | width=10% | || *[[E763]] *[[E671]] *[[E673]] *[[E771]] *[[E79]] *[[E574]] *[[E85]] | width=10% | || *[[E772]] *[[E87]] *[[E95]] *[[E97]] *[[E692]] *[[E60]] |} {{E-ceste}} [[Kategorija:Evropske poti]] [[Kategorija:Ceste v Sloveniji]] [[Kategorija:Ceste v Italiji]] bgutuf7q9xzyd5l3z4acpaftr4ngyv0 6675013 6675011 2026-05-12T17:36:32Z Pinky sl 2932 + sklic, +ktgr 6675013 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta | country = EUR | type = E | route = 70 | map = | length_km = | direction_a = Zahod | terminus_a = [[A Coruña|A Coruña, Španija]] | junction = | direction_b = Vzhod | terminus_b = [[Poti, Gruzija]] | countries = {{flag|Španija}}<br>{{flag|Francija}}<br>{{flag|Italija}}<br>{{flag|Slovenija}}<br>{{flag|Hrvaška}}<br>{{flag|Srbija}}<br>{{flag|Romunija}}<br>{{flag|Bolgarija}}<br>{{flag|Turčija}}<br>{{flag|Gruzija}} }} [[Slika:Map E70 overview.PNG|frame|right|Od zahoda proti vzhodu: [[A Coruña]], [[Bilbao]], [[San Sebastián]], [[Bordeaux]], [[Saint-Étienne]], [[Lyon]], [[Torino]], [[Verona]], [[Benetke]], [[Trst]], [[Ljubljana]], [[Zagreb]], [[Beograd]], [[Timişoara]], [[Craiova]], [[Bukarešta]], [[Rousse]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Samsun]], [[Trabzon]], [[Poti]].]] '''Evropska pot E70''' je cesta in del [[Vseevropsko cestno omrežje|vseevropskega cestnega omrežja]], ki je serija glavnih cest na kontinentu. Pot se začne v [[Španija|španski]] [[A Coruňa|A Coruňi]] ter potuje po južnem delu Evrope na vzhod preko [[Baskija|Baskije]], [[Francija|Francije]], [[Italija|Italije]], [[Slovenija|Slovenije]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]], [[Romunija|Romunije]], [[Bolgarija|Bolgarije]] proti [[Gruzija|gruzijskemu]] mestu [[Poti]], kjer se zaključi.<ref>{{Cite web|url=https://www.bulletin-officiel.developpement-durable.gouv.fr/recherche|archive-url=https://web.archive.org/web/20190606235612/https://www.bulletin-officiel.developpement-durable.gouv.fr/recherche|url-status=dead|archive-date=2019-06-06|title=Bulletin Officiel des Ministères de la Transition écologique et solidaire et de la Cohésion des territoires et des Relations avec les collectivités territoriales|date=2019-06-06|access-date=2019-11-14}}</ref> Pot je dolga 5.380 kilometrov. == Trasa == Pot E 70 poteka skozi deset evropskih držav in vključuje en (trenutno neaktiven) morski prehod, od [[Varna, Bolgarija|Varne]] v [[Bolgarija|Bolgariji]] do [[Samsun]]a v [[Turčija|Turčiji]]. === Španija === {{ESP}} *{{jct|country=ESP|A|A-6}}: [[A Coruña]] ({{Jct|country=ESP|E|1}}) - [[Baamonde]] *{{jct|country=ESP|A|A-8}}: [[Baamonde]] - [[Gijón]] - [[Torrelavega]] - [[Bilbao]] *{{jct|country=ESP|AP|AP-8}}: [[Bilbao]] ({{Jct|country=ESP|E|804}}) - [[Eibar]] ({{Jct|country=ESP|E|5}}{{Jct|country=ESP|E|80}}) *{{jct|country=ESP|AP|AP-1|AP|AP-8}}: [[Eibar]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=ESP|E|5}}{{Jct|country=ESP|E|80}}) - [[San Sebastián|Donostia/San Sebastián]] - [[Irún]] === Francija === [[File:A63Landes.JPG|thumb|right|E 70 (avtocesta A 63) na severu departmaja [[Landes]] v Franciji.]] *{{jct|country=FRA|A|63}}: [[Hendaye]] - [[Bayonne]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=FRA|E|80}}) - [[Bordeaux]] *{{jct|country=FRA|A|630}}: [[Bordeaux]] ({{Jct|country=FRA|E|72}}) *{{jct|country=FRA|N|230}}: [[Bordeaux]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=FRA|E|5}}) *{{jct|country=FRA|N|89}}: [[Bordeaux]] ({{Jct|country=FRA|E|5}}) - [[Libourne]] *{{jct|country=FRA|A|89}}: [[Libourne]] - [[Brive-la-Gaillarde]] ({{Jct|country=FRA|E|9}}) *{{jct|country=FRA|A|20}}: [[Brive-la-Gaillarde]] ({{Jct|country=FRA|E|9}}) - [[Saint-Germain-les-Vergnes]] ({{Jct|country=FRA|E|9}}) *{{jct|country=FRA|A|89}}: [[Saint-Germain-les-Vergnes]] ({{Jct|country=FRA|E|9}} - [[Combronde]] ({{Jct|country=FRA|E|11}}) *{{jct|country=FRA|A|71}}: [[File:Autoroute française 89.svg|x13px|link=Avtocesta A89]] [[Combronde]] ({{Jct|country=FRA|E|11}}) - [[Clermont-Ferrand]] ({{Jct|country=FRA|E|11}}) *{{jct|country=FRA|A|89}}: [[Clermont-Ferrand]] ({{Jct|country=FRA|E|11}}) - [[Balbigny]] - [[Limonest]] *{{jct|country=FRA|A|6}}: [[Limonest]] - [[Les Chères]] *{{jct|country=FRA|A|466}}: [[Les Chères]] - [[Ambérieux]] *{{jct|country=FRA|A|46}}: [[Ambérieux]] - [[Miribel, Ain|Miribel]] ({{Jct|country=FRA|E|15}}) *{{jct|country=FRA|A|432}}: [[Miribel, Ain|Miribel]] - [[Saint-Laurent-de-Mure]] *{{jct|country=FRA|A|43}}: [[Lyon]] (SZačetek skupnega poteka z {{Jct|country=FRA|E|711}}) - [[Bourgoin-Jallieu]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=FRA|E|711}}) - [[Chambéry]] ({{Jct|country=FRA|E|712}}) *{{jct|country=FRA|N|201}}: [[Chambéry]] ({{Jct|country=FRA|E|712}}) *{{jct|country=FRA|A|43}}: [[Chambéry]] ({{Jct|country=FRA|E|712}}) - [[Modane]] *{{jct|country=FRA|N|543}}: [[Modane]] === Italija === [[File:A4 Meolo.jpg|thumb|right|E 70 (national motorway A4) near [[Meolo]] in Italy.]] *{{jct|country=ITA|T|4}}: [[Bardonecchia]] *{{jct|country=ITA|A|32}}: [[Bardonecchia]] - [[Torino]] *{{jct|country=ITA|A|55}}: [[Torino]] ({{Jct|country=ITA|E|64}}{{Jct|country=ITA|E|612}}{{Jct|country=ITA|E|717}}) *{{jct|country=ITA|A|21}}: [[Torino]] ({{Jct|country=ITA|E|717}}) - [[Asti]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=ITA|E|74}}) - [[Alessandria]] ({{Jct|country=ITA|E|25}}, Konec skupnega poteka z {{Jct|country=EUR|E|74}}) - [[Tortona]] ({{Jct|country=ITA|E|62}}) - [[Piacenza]] ({{Jct|country=ITA|E|35}}) - [[Brescia]] ({{Jct|country=ITA|E|64}}) *{{jct|country=ITA|A|4}}: [[Brescia]] ({{Jct|country=ITA|E|64}}) - [[Verona]] ({{Jct|country=ITA|E|45}}) - [[Benetke]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=ITA|E|55}}) - [[Palmanova]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=ITA|E|55}}) - [[Sistiana]] *{{jct|country=ITA|RA|13}}: [[Sistiana]] - [[Trst]] *{{jct|country=ITA|RA|14}}: [[Trst]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=ITA|E|61}}) === Slovenija === [[File:Klanec Medvedjek A2.jpg|thumb|right|E 70 (avtocesta A1) v bližini klanca [[Medvedjek, Trebnje|Medvedjek]] v Sloveniji.]] *{{jct|country=SVN|A|3}}: [[Sežana]] - [[Divača]] *{{jct|country=SVN|A|1}}: [[Divača]] - [[Ljubljana]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=EUR|E|61}}) *{{jct|country=SVN|A|1|A|2}}: ([[Ljubljanska obvoznica]] ({{Jct|country=EUR|E|57}}{{Jct|country=EUR|E|61}}) *{{jct|country=SVN|A|2}}: [[Ljubljana]] ({{Jct|country=EUR|E|57}}) - [[Čatež ob Savi]] === Hrvaška=== [[File:Ivanja Reka A3-wb.JPG|thumb|right|E 70 (avtocesta A3) v bližini [[razcep Ivanja Reka|razcepa Ivanja Reka]] na Hrvaškem.]] *{{jct|country=HRV|A|3}}: [[Bregana]] - [[Zagreb]] ([[Zagrebška obvoznica]] {{Jct|country=HRV|E|59}}{{Jct|country=HRV|E|65}}{{Jct|country=HRV|E|71}}) - [[Okučani]] ({{Jct|country=HRV|E|661}}) - [[Slavonski Brod]] - [[Donji Andrijevci]] ({{Jct|country=HRV|E|73}}) - [[Lipovac, Nijemci|Lipovac]] === Srbija === [[File:E70 in Serbia.jpg|thumb|right|E 70 (avtocesta A3) v Srbiji.]] *{{jct|country=SRB|A|3}}: [[Batrovci]] - [[Beograd]] ({{Jct|country=SRB|E|75}}{{Jct|country=SRB|E|763}}) *{{jct|country=SRB|IB|10}}: [[Belgrade]] - [[Vatin]] === Romunija === *{{jct|country=ROU|DN|59}}: [[Moravița]] - [[Temišvar]] ({{Jct|country=ROU|E|671}}) *{{jct|country=ROU|DN|6}}: [[Temišvar]] ({{Jct|country=ROU|E|671}}) - [[Lugoj]] ({{Jct|country=ROU|E|673}}) - [[Drobeta-Turnu Severin]] ({{Jct|country=ROU|E|771}}) - [[Filiași]] ({{Jct|country=ROU|E|79}}) - [[Craiova]] ({{Jct|country=ROU|E|79}}{{Jct|country=ROU|E|574}}) - [[Alexandria, Romunija|Alexandria]] - [[Bukarešta]] *{{jct|country=ROU|DN|CB}}: [[Bukarešta]] ({{Jct|country=ROU|E|85}}, proti {{Jct|country=ROU|E|60}}{{Jct|country=ROU|E|81}}{{Jct|country=ROU|E|85}}) *{{jct|country=ROU|DN|5}}: [[Bukarešta]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=ROU|E|85}}) - [[Giurgiu]] === Bolgarija === *{{jct|country=BGR|I|2}}: [[Ruse]] (konec skupnega poteka z {{Jct|country=EUR|E|85}}) - [[Šumen]] ({{Jct|country=EUR|E|772}}) *{{jct|country=BGR|A|2}}: [[Šumen]] ({{Jct|country=EUR|E|772}}) - [[Varna, Bolgarija|Varna]] *{{jct|country=BGR|I|2}}: [[Varna, Bolgarija|Varna]] ({{Jct|country=EUR|E|87}}) === Turčija === [[File:Georgian-Turkish border, Sarpi village, Georgia.jpg|thumb|right|Turško-gruzijska meja v [[Sarpi, Gruzija|Sarpiju]]]] *{{jct|country=TUR|D|010}}: [[Samsun]] ({{Jct|country=TUR|E|95}}) - [[Ordu]] - [[Giresun]] - [[Trabzon]] (začetek skupnega poteka z {{Jct|country=TUR|E|97}}) - [[Hopa]] === Gruzija === *{{jct|country=GEO|A|2}}: [[Sarpi, Gruzija|Sarpi]] - [[Batumi]] - [[Kobuleti]] ({{Jct|country=EUR|E|692}}) - [[Poti]] ({{Jct|country=EUR|E|60}}, Konec skupnega poteka z {{Jct|country=EUR|E|97}}) == Priključki == {| |- valign=top | *[[E1]] *[[E804]] *[[E5]] *[[E80]] *[[E72]] *[[E606]] *[[E9]] | width=10% | || *[[E11]] *[[E15]] *[[E611]] *[[E711]] *[[E712]] *[[E64]] *[[E717]] | width=10% | || *[[E74]] *[[E25]] *[[E62]] *[[E35]] *[[E45]] *[[E55]] *[[E61]] | width=10% | || *[[E57]] *[[E59]] *[[E65]] *[[E71]] *[[E661]] *[[E73]] *[[E75]] | width=10% | || *[[E763]] *[[E671]] *[[E673]] *[[E771]] *[[E79]] *[[E574]] *[[E85]] | width=10% | || *[[E772]] *[[E87]] *[[E95]] *[[E97]] *[[E692]] *[[E60]] |} ==Sklici== {{Reflist}} {{E-ceste}} [[Kategorija:Evropske poti]] [[Kategorija:Ceste v Romuniji]] [[Kategorija:Ceste v Španiji]] [[Kategorija:Ceste v Franciji]] [[Kategorija:Ceste v Italiji]] [[Kategorija:Ceste na Hrvaškem]] [[Kategorija:Ceste v Srbiji]] [[Kategorija:Ceste v Sloveniji]] [[Kategorija:Ceste v Bolgariji]] [[Kategorija:Ceste v Turčiji]] [[Kategorija:Ceste v Gruziji]] blvxe51tzcf8ey48e99upq722zw0s1s 0 48797 6675061 5668512 2026-05-12T19:18:29Z XJaM 3 m+/dp+/+ktgr 6675061 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik |nationality = {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljaki|poljska]] |fields = [[matematika]] }} '''Kazimierz Kuratowski''', [[Poljaki|poljski]] [[matematik]], * [[2. februar]] [[1896]], [[Varšava]], [[Poljska]], † [[18. junij]] [[1980]], Varšava. == Življenje in delo == Kuratowski je bil od leta 1927 profesor na [[Lvovska politehnika|lvovski politehniki]] v [[Lvov]]u, od leta 1934 pa na [[Univerza v Varšavi|Univerzi v Varšavi]]. V letu 1945 je postal član [[Poljska akademija umetnosti|Poljske akademije umetnosti]] (PAU) in leta 1952 član [[Poljska akademija znanosti|Poljske akademije znanosti]] (PAN). Med letoma 1948 in 1967 je bil predstojnik [[Matematični inštitut Poljske akademije znanosti|Matematičnega inštituta Poljske akademije znanosti]]. Bil je tudi dolgoletni predsednik Poljske in [[Mednarodna matematična zveza|Mednarodne matematične zveze]] (IMU). Največ je raziskoval v [[topologija|topologiji]]. Njegovi najbolj znani prispevki k [[matematika|matematiki]] so: * označba [[Hausdorffov prostor|Hausdorffovih prostorov]] v smislu [[aksiomi zaprtja Kuratowskega|aksiomov zaprtja]], * dokaz [[Zornova lema|Kuratowski-Zornove leme]], * [[karakterizacija (matematika)|označba]] [[ravninski graf|ravninskih grafov]] v [[teorija grafov|teoriji grafov]], sedaj znana kot [[izrek Kuratowskega]] * ugotovitev istovetnosti [[urejeni par|urejenega para]] <math>(x,y)</math> z [[množica|množico]] <math>\{\{x\}, \{x,y\}\}</math>. == Glej tudi == * [[algoritem Tarskega in Kuratowskega]] * [[Škotska kavarna]] == Sklici == {{refbegin|2}} {{sklici}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Kazimierz Kuratowski}} * {{MacTutor|id=Kuratowski}} * {{Projekt Matematična genealogija|id=24546}} {{škrbina-matematik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kuratowski, Kazimierz}} [[Kategorija:Poljski matematiki]] [[Kategorija:Poljski akademiki]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Varšavi]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Lvovu]] [[Kategorija:Člani Poljske akademije umetnosti]] [[Kategorija:Člani Poljske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Akademije znanosti Nemške demokratične republike]] [[Kategorija:Poljski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]] [[Kategorija:Predsedniki Poljskega matematičnega društva]] [[Kategorija:Pokopani na Vojaškem pokopališču Powązki]] [[Kategorija:Kazimierz Kuratowski| ]] e9pvzk25tw5hv5d1vsdaz7dcdw54vvs 0 50085 6675255 6674160 2026-05-13T09:47:09Z ~2026-13659-49 255600 /* S */ 6675255 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans–Joachim Böhme]] (1931–1995) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun–Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray–Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn–Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans–Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. Elfride Eisler) (1895–1961) *[[Margarete Fischer–Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans–Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r.''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née Bachmann) (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh–Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl–Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Hans–Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig–Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans–Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans–Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe–Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe–Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker–Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née Gohlke) (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl–Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch–Weser]] (1875–1944) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp–Karrenbauer]] (1962–) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *Solveig Leo (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (= fiktiven lik!!) *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *Hans Paasche (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky–Wehner]] (1845–1932) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans–Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuß]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuß]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née Wildung) (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (Nguyễn Tân Đinh) (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer–Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff–Aicher]] *[[Hans–Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz–Klink]]>Maria Stuckebrock (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. Sobanek) (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Erika Steinbach]] (1943–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein]] ("baron Stein") (1757–1831) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss|Franz Josef Strauß]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans–Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter–Borjans]] (1952–) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née Haschka) (1908–1999) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz–Josef Wuermeling]] *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] 3ljbh37rxb7izxga0ihako8x80sjtao 6675257 6675255 2026-05-13T09:53:14Z ~2026-13659-49 255600 /* G */ 6675257 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans–Joachim Böhme]] (1931–1995) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun–Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray–Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn–Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans–Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. Elfride Eisler) (1895–1961) *[[Margarete Fischer–Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans–Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r.''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née Bachmann) (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh–Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl–Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *Karl Hausenschild *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Hans–Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig–Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans–Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans–Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe–Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe–Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker–Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née Gohlke) (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *Heinz Kluncker *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl–Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch–Weser]] (1875–1944) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp–Karrenbauer]] (1962–) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *Solveig Leo (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (= fiktiven lik!!) *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *Hans Paasche (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky–Wehner]] (1845–1932) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans–Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuß]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuß]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née Wildung) (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (Nguyễn Tân Đinh) (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer–Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff–Aicher]] *[[Hans–Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz–Klink]]>Maria Stuckebrock (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. Sobanek) (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Erika Steinbach]] (1943–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein]] ("baron Stein") (1757–1831) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss|Franz Josef Strauß]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans–Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter–Borjans]] (1952–) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née Haschka) (1908–1999) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz–Josef Wuermeling]] *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] exlpactt4lu93fshrq3jgxh7ru3r3d4 6675259 6675257 2026-05-13T09:58:36Z ~2026-13659-49 255600 /* W */ 6675259 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans–Joachim Böhme]] (1931–1995) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun–Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray–Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn–Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans–Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. Elfride Eisler) (1895–1961) *[[Margarete Fischer–Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans–Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r.''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née Bachmann) (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh–Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl–Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *Karl Hausenschild *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Hans–Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig–Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans–Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans–Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe–Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe–Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker–Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née Gohlke) (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *Heinz Kluncker *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl–Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch–Weser]] (1875–1944) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp–Karrenbauer]] (1962–) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *Solveig Leo (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (= fiktiven lik!!) *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *Hans Paasche (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky–Wehner]] (1845–1932) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans–Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuß]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuß]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née Wildung) (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (Nguyễn Tân Đinh) (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer–Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff–Aicher]] *[[Hans–Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz–Klink]]>Maria Stuckebrock (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. Sobanek) (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Erika Steinbach]] (1943–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein]] ("baron Stein") (1757–1831) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss|Franz Josef Strauß]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans–Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter–Borjans]] (1952–) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née Haschka) (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz–Josef Wuermeling]] *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] p9yxiop0emyy7t1yx9heyf2gnqyy94y 0 52185 6674884 6674757 2026-05-12T12:42:03Z Sporti 5955 razveljavljeni 2 redakciji od [[Special:Diff/6674755|6674755]] do [[Special:Diff/6674757|6674757]] 6674884 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spletišče | name = [[Slika:Wikipedia-favicon.png|16px|Favicon of Wikipedia]] Slovenska Wikipedija | screenshot = {{Preview Crop |Image=Glavna stran slovenske Wikipedije 16. 6. 2024.png |bSize=280 |cWidth=280 |cHeight=260}} | logo = [[Slika:Wikipedia-logo-v2-sl.svg|140px]] | caption = Začetna stran junija 2024 | url = https://sl.wikipedia.org/ | commercial = ne | launch date = 26. februar 2002 | type = spletna [[enciklopedija]] | language = [[slovenščina]] | registration = neobvezna | owner = [[Fundacija Wikimedia]] | author = }} '''Slovenska Wikipedija''' je različica spletne [[Enciklopedija|enciklopedije]] [[Wikipedija|Wikipedije]] v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]. Projekt slovenske Wikipedije se je začel [[26. februar]]ja [[2002]] z ustanovitvijo njene spletne strani, njen pobudnik pa je bil uporabnik Jani Melik. Slovenska Wikipedija je nastala kot šestnajsta po vrsti. Pred njo so bile različice v naslednjih jezikih: [[Angleška Wikipedija|angleščina]], [[katalonščina]], [[nemščina]], [[švedščina]], [[španščina]], [[portugalščina]], [[francoščina]], [[nizozemščina]], [[poljščina]], preprosta angleščina, [[afrikanščina]], [[esperanto]], [[norveščina]], [[baskovščina]] in [[italijanščina]], za njo pa v letu 2002 še v jezikih: [[danščina]], [[latinščina]], [[estonščina]], [[frizijščina]], [[japonščina]], [[finščina]], [[korejščina]], [[kitajščina]], [[ruščina]], [[češčina]], [[bosanščina]], [[malajalščina]], [[turščina]].<ref>{{navedi splet|url=http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Multilingual_statistics|title=Wikipedia:Multilingual statistics|accessdate=2012-02-23|language=en}}</ref> Wikipedija je široko uporabljano referenčno delo in eno najbolj obiskanih [[Spletno socialno omrežje|spletnih socialnih omrežij]] v [[Sloveniji]], vendar uradna statistika rabe [[internet v Sloveniji|interneta v Sloveniji]] ne razločuje med različicami Wikipedije in spremlja le obisk vrhnje [[domena (internet)|domene]] Wikipedia.org.<ref>{{navedi novico |url=http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042388400 |title=RIS: Najbolj obiskana spletna skupnost v Sloveniji je Youtube, sledita ji Facebook in Wikipedia |date=16.9.2010 |accessdate=2.6.2011 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304114504/http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042388400 |url-status=dead }}</ref> V večini primerov je slovenska različica deležna zgolj bežne omembe v novicah o Wikipediji na splošno ali njeni največji – [[angleščina|angleški]] različici.<ref>{{navedi novico |url=http://bor.czp-vecer.si/vecer2000_XP/2006/04/11/2006-04-11%20STR-16-16%20MX-01%20IZD-01-02-03-04-05-06%20PAG-SLOVENIJA.PDF |title=Uporaba brezplačna in vsestranska, sodelovanje neomejeno |date=11.4.2006 |author=Budal, Martina |work=[[Večer (časopis)|Večer]] |accessdate=2.6.2011 |archive-date=2007-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070929012412/http://bor.czp-vecer.si/vecer2000_XP/2006/04/11/2006-04-11%20STR-16-16%20MX-01%20IZD-01-02-03-04-05-06%20PAG-SLOVENIJA.PDF |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929012412/http://bor.czp-vecer.si/vecer2000_XP/2006/04/11/2006-04-11%20STR-16-16%20MX-01%20IZD-01-02-03-04-05-06%20PAG-SLOVENIJA.PDF |date=2007-09-29 }}</ref><ref>{{navedi novico |url=http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/na-wikipedii-vec-kot-trije-milijoni-clankov/210617 |title=Na Wikipedii več kot trije milijoni člankov |publisher=MMC [[Radiotelevizija Slovenija|RTV-SLO]] |date=24.8.2009 |accessdate=2.6.2011}}</ref> Je pa kot prosto dostopna in razmeroma velika zbirka strukturiranih podatkov v slovenskem jeziku že bila uporabljena na primer za ustvarjanje [[Besedilni korpus|besedilnih korpusov]] za [[strojno učenje]] [[jezikoslovje|jezikoslovnih]] [[algoritem|algoritmov]] <ref>{{navedi konferenco |author1=Fišer, Darja|author2= Pollak Senja|author3= Vintar, Špela |year=2010 |title=Learning to Mine Definitions from Slovene Structured and Unstructured Knowledge-Rich Resources |url=http://www.lrec-conf.org/proceedings/lrec2010/pdf/141_Paper.pdf |conference=Seventh international conference on Language Resources and Evaluation (LREC), 2010 |book-title=Proceedings |publisher=European Language Resources Association |language=en}}</ref> in analizo spletne prisotnosti slovenskih književnikov.<ref>{{navedi konferenco |url=http://www.scribd.com/doc/27695707/Svetovni-Dnevi-Slovenske-Literature |title=Contemporary Slovene Literature and Electronic Sources |author=Hladnik, Miran |authorlink=Miran Hladnik |year=2006 |conference=World Festival of Slovene Literature, 20–25 November 2006 |pages=20–23 |book-title=Almanac}}</ref> V teku je tudi več projektov sodelovanja s predavatelji na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], ki so vključili ustvarjanje vsebine v učni proces.<ref>{{navedi splet |url=http://wff1.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/wikivizobr.html |author=Hladnik, Miran |title=Wikipedija v izobraževalnem procesu |date=22.7.2007 |accessdate=2011-06-02 |archive-date=2013-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131019101146/http://wff1.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/wikivizobr.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131019101146/http://wff1.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/wikivizobr.html |date=2013-10-19 }}</ref> Poleg tega se aktivni slovenski wikipedisti udeležujejo debat o Wikipediji (tako splošnih kot specifičnih za slovensko različico) v nacionalnih občilih.<ref>{{Navedi epizodo | title = Jani Melik in Jernej Polajnar - administratorja slovenske Wikipedije |url=http://tvslo.si/predvajaj/jani-melik-in-jernej-polajnar-administratorja-slovenske-wikipedije/ava2.88223604/ |accessdate=2.6.2011 |series=Nočni obisk |network = RTV Slovenija |station=Radio Slovenija, 1. program |airdate=19.11.2010 |language=slovenščina}}</ref><ref>{{Navedi novico |author=Upelj, Boris |date=27.11.2010 |url=http://dnevnik.si/objektiv/vec_vsebin/1042406182 |title=Najbolj obsežen seznam vprašanj in odgovorov na svetu prosi za pomoč |work=Dnevnik |accessdate=2.6.2011 |archive-date=2011-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927154631/http://dnevnik.si/objektiv/vec_vsebin/1042406182 |url-status=dead }}</ref> Leta 2012 je v [[bibliotekarstvo|bibliotekarski]] reviji ''Knjižnica'' izšla neodvisna analiza izbranih člankov v letih 2009 do 2011, v kateri sta avtorici izpostavili, da je večina teh člankov prirejenih po angleški Wikipediji in opozorili na dejstvo, da je večina referenc v tujih jezikih, kar otežuje dostopnost slovenskim bralcem. Odkrili sta tudi, da je v vzorcu naključnih člankov večina ne- ali slabo referenciranih kratkih geselskih iztočnic (»škrbin«).<ref>{{navedi revijo|last1=Noč|first1=Manca|last2=Žumer|first2=Maja|date=|year=2012|title=Celovitost člankov in citiranje v slovenski Wikipediji|url=https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/article/view/6058|magazine=|volume=56|issue=4|page=|pages=167–186|doi=|pmid=|access-date=|journal=Knjižnica|archive-date=2022-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20221021184331/https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/article/view/6058|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221021184331/https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/article/view/6058 |date=2022-10-21 }}</ref> == Statistika == Marca 2025 je slovensko Wikipedijo urejalo približno 350 uporabnikov s po vsaj enim urejanjem v zadnjih 30 dneh. Na projektu je v tem času delovalo 22 uporabnikov z [[Administrator spletnih strani|administratorskimi pravicami]] in okrog 160 uporabniških računov za avtomatizirana urejanja (t. i. »botov«). Do dne {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTH}}. {{LOCALYEAR}} so obiskovalci ustvarili {{NUMBEROFARTICLES}} člankov, kar umešča slovensko Wikipedijo med 50 wikipedij z največ članki. === Mejniki === * 100 člankov - 18. junij 2002 * 1.000 člankov - 30. september 2003 * 10.000 člankov - 7. februar 2005 * 20.000 člankov - 17. december 2005 * 30.000 člankov - 30. junij 2006 * 40.000 člankov - 15. februar 2007 * 50.000 člankov - 17. julij 2007 * 100.000 člankov - 15. avgust 2010 * 150.000 člankov - 31. marec 2016 == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Obvestila]] (kronika Slovenske Wikipedije) * [[Wikipedija:Wikipedija v občilih]] == Zunanje povezave == * [http://www.pingo.org/dok/SOUP-okt05/2005-11-12-SOUP-Wikipedija-RomanMaurer.ppt Roman Maurer: O Wikipediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061205213829/http://www.pingo.org/dok/SOUP-okt05/2005-11-12-SOUP-Wikipedija-RomanMaurer.ppt |date=2006-12-05 }} * [http://home.amis.net/rmaurer/bg-2006/bg-2006-12-17.ppt Pogledi uporabnika Romana Maurerja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927151452/http://home.amis.net/rmaurer/bg-2006/bg-2006-12-17.ppt |date=2007-09-27 }} {{ikona sr}} {{Fundacija Wikimedia}} {{wikipedia-stub}} [[Kategorija:Jezikovne različice Wikipedije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2002]] 5is31de6mi0bazc5ai262zgyz0dygsl 0 53686 6675134 6634330 2026-05-13T05:15:14Z ~2026-28752-70 259782 Poenostavutev. 6675134 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Bled - Blejski otok <!--podatki registra--> | rkd_tip = nsdp <!--nepremični spomenik državnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 6. oktober 1999 | refšt=5287 <!--slika--> | image = Bled_island_from_above.jpg | alt = Blejski otok iz zraka | caption = pogled z Male Osojnice na Blejski otok z Marijo Vnebovzeto <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 21 |lat_seconds = 44.44 |lat_direction = N | long_degrees= 14 |long_minutes = 5 | long_seconds= 24.33 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Blejsko jezero]] | občina = Bled | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} '''Blejski otok''' je majhen apnenčast, z drevjem porasel [[otok]] v zahodnem delu [[Blejsko jezero|Blejskega jezera]]. Na vrhu otoka, na urejeni terasi, stoji srednjeveška, v baroku popolnoma prezidana [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled|cerkev Marijinega vnebovzetja]]. Od leta 2019 prenovljeni cerkvi stoji samostojen zvonik z baročno čebulasto kapo. Nedaleč stran, nad mogočnim stopniščem, sta dve hiši, nekdanji proštija in mežnarija, kapelica Matere Božje, kapelica Lurške Matere Božje, župnišče in manjši svetilnik, Površina otoka je 0,82 ha. Otok, ki stoji med Mlinom in Zako, se dviga do 18 metrov nad jezersko gladino. == Nastanek otoka == Otok je rezultat [[tektonika plošč|tektonskega]] delovanja in [[ledena doba|predpleistocenske]] rečne [[erozija|erozije]]. V času poledenitve je [[ledenik|ledeniško]] delovanje grič iz [[trias]]nega [[dolomit|apnenca]] močno preoblikovalo, znižalo in zaoblilo ter končno oblilo z jezersko vodo. == Zgodovina == [[Slika:Blejski otok-Valvasor.jpg|thumb|250px|Upodobitev [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]] v knjigi ''[[Slava vojvodine Kranjske]]'']] Prvi znaki poselitve otoka segajo v mlajšo kameno dobo – [[neolitik]], vendar strokovnjaki domnevajo, da je bil otok takrat le začasna [[ribolov|ribiška]] postojanka. Na otoku je arheološko potrjenih tudi več ostalin stavb, med katerimi sta dve iz zgodnjega srednjega veka.<ref>{{Navedi knjigo|title = K dataciji zgodnjesrednjeveške cerkvene arhitekture na Slovenskem|last = Šribar|first = |publisher = Arheološki vestnik|year = 1972|isbn = |location = |page = 12|cobiss = }}</ref><ref>Uradni list. Odlok o razglasitvi Blejskega otoka za kulturni spomenik državnega pomena, člen št.2)</ref> Arheološka izkopavanja pod temelji najstarejše zgodnjesrednjeveške cerkve so odkrila obrise lesene pravokotne stavbe, ki bi po izsledkih izkopavanj lahko segala še v čas zgodnjega srednjega veka.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title = Bejski otok – Oris zgodovine|last = Šribar|first = |publisher = Bled|year = 1971|isbn = |location = |page = |cobiss = }}</ref> Zaradi kronološke umestitve stavbe arheološka znanost dopušča možnost, da bi na otoku lahko pred tem nekoč stalo starejše predkrščansko svetišče. Ob materialnih najdbah so arheologi na otoku našli tudi zgodnjesrednjeveško grobišče, ki sega v 9. stoletje, s 124 dokumentiranimi skeletnimi pokopi.<ref name=":0" /> == Topografska umestitev otoka v prostor == Arheolog [[Andrej Pleterski]], ki raziskuje tako imenovano »sveto pokrajino«, je otok hipotetično povezal še z dvema prostorskima točkama, [[Dobra gora|Dobro goro]] in [[Gradiška|Gradiško]]. Skupaj naj bi te točke sestavljale »sveti trikotnik« z obrednim kotom 23°. To je kot med Zemljino osjo in ravnino Zemljine orbite okoli sonca, kar je navidezna razlika v višini sonca v času enakonočja in obeh sončnih obratov. S smiselno urejeno pokrajino naj bi si slovanski naseljenci uredili kultni prostor.<ref>Pleterski, A: Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih. - Zgodovinski časopis 50, št. 2, 1996</ref><ref>Makarovič, J.: Od Črne boginje do Sina božjega : slovensko ozemlje kot sotočje verskih tokov. - Dipartimento di linguistica, Universita degli studi di Pisa, 1998</ref><ref name=":1">Pleterski A. Kulturni genom: prostor in njegovi ideogrami mitične zgodbe. Ljubljana: Založba ZRC, 2014.</ref> Pripovedno izročilo, ki bi dokazovalo tovrstno topografsko umestitev se ni ohranilo. == 20. stoletje == Med obema vojnama je načrtoval večjo pozidavo otoka arhitekt [[Ivan Vurnik]]. Ohranjena je maketa projekta, ki bi povsem spremenil sedanje stavbe. Med drugo svetovno vojno naj bi Nemci na Blejskem otoku baje hoteli postaviti Votanov hram. Načrt je vseboval rušitev obstoječe cerkve in postavitev nemškega neopoganskega svetišča. Vir za ta nemški nacistični projekt so dobili partizanski obveščevalci.<ref>Gaspari, Andrej: Votanov hram namesto otoške cerkve Marijinega Vnebovzetja : k pričevanjem o nacističnih namerah o neopoganskem kultnem središču na Bledu = Temple to Votan as a replacement for the Church of the Assumption on the Bled Island : testimonies on Nazi intentions to build a Neopagan Cult Center in Bled. Vojaška zgodovina, 2008. Let. 9, št. 1(14), str. 37-57</ref> ''Odlok o razglasitvi Blejskega otoka za kulturni spomenik državnega pomena (Ur.l. RS, št. 81/1999, 22/2002)'' je otok zavaroval in ga umestil na seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturnih spomenikov Slovenije]] državnega pomena. == Ljudsko izročilo == France Prešeren je v pesmi ''Krst pri Savici'' na Blejski otok postavil Živin hram, kar pa je plod romantične dobe. Za romantično umetniško idejo staroslovanske boginje Žive se je zgledoval po antični Veneri.<ref>{{Navedi knjigo|title = Živa, Göttin der Liebe, die slowenische Venus|last = Marinčič|first = Marko|publisher = Studia Mythologica Slavica|year = 2009|isbn = |location = |page = |cobiss = }}</ref> Upošteval pa je še Valvasorjeve in Linhartove zapise o starih slovanskih bogovih. Po Linhartovi literarni konstrukciji, ki jo je idejno povzel po Brezkerfeldu, naj bi po njegovi navedbi na otoku stal Radegastov tempelj do katerega je bil speljan lesen most, kar najverjetneje izvira iz učene literature, saj gre verjetno za prevzem Helmoldovega opisa Radegastovega svetišča v Retri (do katerega je prav tako potekal leseni most), katerega je pred tem v svojem delu omenil tudi Valvasor<ref name=":1" />. Materialnih ostankov mostu ni našel še nihče, zato je njegov obstoj malo verjeten. '''Izročilo o nastanku Blejskega jezera''' ''Tamkaj, kjer danes leži Blejsko jezero<nowiki> </nowiki>nekoč ni bilo vode, ampak cvetoča, travnata dolina, sredi katere je stal hribček na katerem je bila velikanska skala. V mesečnih nočeh so ob<nowiki> </nowiki>tej skali plesale gorske vile. V zeleni dolini pa so pastirji pasli svoje ovce. Vile so pastirje prosile, naj ogradijo prostor okoli skale, da njihovo plesišče ne bo brez mehke trave.Pastirji niso upoštevali prošnje gorskih vil in so še naprej dovolili svojim ovcam, da so mulile travo v okolici vilinske skale.Vile so pastirjem zagrozile, da če ne bodo skale ogradili oni jo bodo pa one same.Tudi tem grožnjam so se pastirji smejali, in kmalu tam okrog ni bilo več trave ampak gola trda zemlja.Najmlajša in najlepša vila si je zato med plesom zlomila nogo. Jezne vile so tedaj iz gore priklicale studence in potoke, ki so pridrveli v dolino in zalili dolino. Samo hribček s skalo je kot otok ostal sredi jezera. Na njem so poslej vile lahko nemoteno plesale v svetlih mesečnih nočeh. Čeprav so vile že davno odšle iz naših krajev, a<nowiki> </nowiki>ostalo nam je lepo vilinsko jezero z otočkom pod gorami.To je danes Blejsko jezero.'' ([[Rabeljsko jezero (pravljica)]] '''Legenda o nastanku jezera''' Po ljudskem izročilu je Blejski otok nastal v davnih časih iz travnikov in pašnikov, sredi katerih je na gričku stala Marijina kapelica. Na pašnikih se je pasla drobnica, ki je pogosto zašla v nezavarovano kapelico. Brezbrižnim ljudem ni bilo mar, da so ovce skrunile sveti kraj. Ker se kljub božjim opozorilom, naj kapelico ogradijo, niso zganili, je Bog ukrepal tako, da je pašnike zalil z vodo in s tem ogradil kapelico. '''Videnje pobožnega pastirčka - druga varianta izročila o nastanku jezera''' ''Živel je pastirček po imenu Janek, ki je pasel ovce bogatim Blejcem. Blejci do njega niso poznali usmiljenja, velikokrat je bil tepen, pa tudi zaspal je večkrat lačen. Nihče ni videl dobrih reči, ki jih je storil. Na paši pa je Janek večkrat prepeval, pa tudi molil je veliko. Hodil je k Marijini kapelici, nosil ji je rože in se ji zaupal. Nekega dne pa je na paši izgubil ovco. Na robu obupa in ves trd od strahu pred kaznijo se je obrnil na Marijo. Naenkrat pa se mu je prikazala, ga pobožala in mu v naročje dala ovco, ki jo je izgubil. Rekla mu je, naj blejce opozori na njihov napuh in grešno življenje. Ko je Janek Marijine besede posredoval blejcem mu niso vrjeli, celo norčevali so se iz njega in ga napodili od hiše. Marijo pa je njihova trdosrčnost tako razjezila, da je stopila na skalo in priklicala nevihto, kakor sodni dan strašno. Vas se je pogreznila. Ostal je le otoček na sredi, na katerePripovedka o zvonu željaga je zlezel pastirček in ostal živ.'' '''Pripovedka o zvonu želja''' Na blejskem gradu je živela mlada gospa. Razbojniki so ji ubili moža in ga vrgli v jezero. V spomin nanj je zbrala vse svoje srebro in zlato ter dala vliti zvonček, da ga daruje Mariji na jezeru. Med vožnjo na otok se je razbesnela nevihta in čoln je potonil v jezerskih globinah. Vdova je vse svoje premoženje darovala za gradnjo Marijine cerkve na otoku in se v svoji žalosti umaknila v samostan v Rimu. Papež je po njeni smrti na Blejski otok poslal drug zvon, na katerega ljudje že vse od takrat radi pozvanjajo ter se ob tem s svojimi željami in prošnjami obračajo po pomoč k Materi Božji na jezeru. == Turizem == Danes je otoček priljubljena [[turizem|turistična]] točka, nanj pa so organizirani vsakodnevni izleti s [[Pletna|pletnami]], tradicionalnimi blejskimi [[čoln]]i. Posebej znano je zvonjenje na [[zvon]], ki naj bi po ljudskem izročilu tistemu, ki zvoni nanj, izpolnil vse želje. Zvon je obešen v cerkvi in ne v samostojnem zvoniku. Poleg cerkve in znamenitega kamnitega stopnišča, ki vodi do nje, je na otoku zanimivo videti tudi kip [[Marija Magdalena|Marije Magdalene]] ter [[gotika|gotski]] [[svetilnik]] v bližini južnega vhoda v cerkev. == Galerija == <gallery> Slika:Bled island view HDR.jpg Slika:Blejski otok pozimi.JPG|Blejski otok pozimi Slika:BlejskiOtok2.JPG|Južno stopnišče do Cerkve Marijinega vnebovzetja Slika:BlejskiOtok1.JPG|Proštija, romarska zgradba zraven cerkve Slika:Statue of Mary Magdalene, Bled Island, Slovenia, 20240504 1116 8456.jpg|Baročni kip [[Marija Magdalena|Marije Magdalene]] pred Proštijo Slika:Blejski otok 1.jpg| Slika:BlejskiOtok3.JPG| </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Uradni list LRS, 29/49 * Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 1991 * {{navedi knjigo |author=Charney, Noah|year=2025|title=''Bledologija, vse, kar morate vedeti o Bledu'' |publisher=Javni zavod Turizem, Bled|isbn=978-961-93088-3-7 |cobiss=228570883 |pages=}} == Glej tudi == * [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled]] * [[Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji]] '''Avstrija''' * [[Otok, Koroška]], nekdanji otok, povezan s kopnom * {{tuj|Grad Sigmundsburg|Otok Sigmundsburg|de|Ruine Sigmundsburg}}, Tirolska '''Hrvaška''' * [[Sveta Marija (otok)|Sveta Marija]], otoček znotraj otoka Mljet * {{tuj|Visovac (Visovačko jezero)|Visovac|hr|Visovac}}, Narodni park Krka pri Šibeniku == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Bled Island}} {{wikivir|Na blejskem otoku}} * [http://maps.google.com/?ie=UTF8&ll=46.364758,14.095674&spn=0.01534,0.034676&t=k&z=15&om=1 Satelitska slika] * [http://www.blejskiotok.si/ Uradna stran] {{Otoki v Sloveniji}} {{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bled|Otok]] [[Kategorija:Otoki Slovenije]] [[Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije]] 0085riu9htrgjabbc209p98l1nu3g1k 6675135 6675134 2026-05-13T05:22:09Z Yerpo 8417 /* 20. stoletje */ --še ena odvečna beseda 6675135 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Bled - Blejski otok <!--podatki registra--> | rkd_tip = nsdp <!--nepremični spomenik državnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 6. oktober 1999 | refšt=5287 <!--slika--> | image = Bled_island_from_above.jpg | alt = Blejski otok iz zraka | caption = pogled z Male Osojnice na Blejski otok z Marijo Vnebovzeto <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 21 |lat_seconds = 44.44 |lat_direction = N | long_degrees= 14 |long_minutes = 5 | long_seconds= 24.33 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Blejsko jezero]] | občina = Bled | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} '''Blejski otok''' je majhen apnenčast, z drevjem porasel [[otok]] v zahodnem delu [[Blejsko jezero|Blejskega jezera]]. Na vrhu otoka, na urejeni terasi, stoji srednjeveška, v baroku popolnoma prezidana [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled|cerkev Marijinega vnebovzetja]]. Od leta 2019 prenovljeni cerkvi stoji samostojen zvonik z baročno čebulasto kapo. Nedaleč stran, nad mogočnim stopniščem, sta dve hiši, nekdanji proštija in mežnarija, kapelica Matere Božje, kapelica Lurške Matere Božje, župnišče in manjši svetilnik, Površina otoka je 0,82 ha. Otok, ki stoji med Mlinom in Zako, se dviga do 18 metrov nad jezersko gladino. == Nastanek otoka == Otok je rezultat [[tektonika plošč|tektonskega]] delovanja in [[ledena doba|predpleistocenske]] rečne [[erozija|erozije]]. V času poledenitve je [[ledenik|ledeniško]] delovanje grič iz [[trias]]nega [[dolomit|apnenca]] močno preoblikovalo, znižalo in zaoblilo ter končno oblilo z jezersko vodo. == Zgodovina == [[Slika:Blejski otok-Valvasor.jpg|thumb|250px|Upodobitev [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]] v knjigi ''[[Slava vojvodine Kranjske]]'']] Prvi znaki poselitve otoka segajo v mlajšo kameno dobo – [[neolitik]], vendar strokovnjaki domnevajo, da je bil otok takrat le začasna [[ribolov|ribiška]] postojanka. Na otoku je arheološko potrjenih tudi več ostalin stavb, med katerimi sta dve iz zgodnjega srednjega veka.<ref>{{Navedi knjigo|title = K dataciji zgodnjesrednjeveške cerkvene arhitekture na Slovenskem|last = Šribar|first = |publisher = Arheološki vestnik|year = 1972|isbn = |location = |page = 12|cobiss = }}</ref><ref>Uradni list. Odlok o razglasitvi Blejskega otoka za kulturni spomenik državnega pomena, člen št.2)</ref> Arheološka izkopavanja pod temelji najstarejše zgodnjesrednjeveške cerkve so odkrila obrise lesene pravokotne stavbe, ki bi po izsledkih izkopavanj lahko segala še v čas zgodnjega srednjega veka.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title = Bejski otok – Oris zgodovine|last = Šribar|first = |publisher = Bled|year = 1971|isbn = |location = |page = |cobiss = }}</ref> Zaradi kronološke umestitve stavbe arheološka znanost dopušča možnost, da bi na otoku lahko pred tem nekoč stalo starejše predkrščansko svetišče. Ob materialnih najdbah so arheologi na otoku našli tudi zgodnjesrednjeveško grobišče, ki sega v 9. stoletje, s 124 dokumentiranimi skeletnimi pokopi.<ref name=":0" /> == Topografska umestitev otoka v prostor == Arheolog [[Andrej Pleterski]], ki raziskuje tako imenovano »sveto pokrajino«, je otok hipotetično povezal še z dvema prostorskima točkama, [[Dobra gora|Dobro goro]] in [[Gradiška|Gradiško]]. Skupaj naj bi te točke sestavljale »sveti trikotnik« z obrednim kotom 23°. To je kot med Zemljino osjo in ravnino Zemljine orbite okoli sonca, kar je navidezna razlika v višini sonca v času enakonočja in obeh sončnih obratov. S smiselno urejeno pokrajino naj bi si slovanski naseljenci uredili kultni prostor.<ref>Pleterski, A: Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih. - Zgodovinski časopis 50, št. 2, 1996</ref><ref>Makarovič, J.: Od Črne boginje do Sina božjega : slovensko ozemlje kot sotočje verskih tokov. - Dipartimento di linguistica, Universita degli studi di Pisa, 1998</ref><ref name=":1">Pleterski A. Kulturni genom: prostor in njegovi ideogrami mitične zgodbe. Ljubljana: Založba ZRC, 2014.</ref> Pripovedno izročilo, ki bi dokazovalo tovrstno topografsko umestitev se ni ohranilo. == 20. stoletje == Med obema vojnama je načrtoval večjo pozidavo otoka arhitekt [[Ivan Vurnik]]. Ohranjena je maketa projekta, ki bi povsem spremenil sedanje stavbe. Med drugo svetovno vojno naj bi Nemci na Blejskem otoku hoteli postaviti Votanov hram. Načrt je vseboval rušitev obstoječe cerkve in postavitev nemškega neopoganskega svetišča. Vir za ta nemški nacistični projekt so dobili partizanski obveščevalci.<ref>Gaspari, Andrej: Votanov hram namesto otoške cerkve Marijinega Vnebovzetja : k pričevanjem o nacističnih namerah o neopoganskem kultnem središču na Bledu = Temple to Votan as a replacement for the Church of the Assumption on the Bled Island : testimonies on Nazi intentions to build a Neopagan Cult Center in Bled. Vojaška zgodovina, 2008. Let. 9, št. 1(14), str. 37-57</ref> ''Odlok o razglasitvi Blejskega otoka za kulturni spomenik državnega pomena (Ur.l. RS, št. 81/1999, 22/2002)'' je otok zavaroval in ga umestil na seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturnih spomenikov Slovenije]] državnega pomena. == Ljudsko izročilo == France Prešeren je v pesmi ''Krst pri Savici'' na Blejski otok postavil Živin hram, kar pa je plod romantične dobe. Za romantično umetniško idejo staroslovanske boginje Žive se je zgledoval po antični Veneri.<ref>{{Navedi knjigo|title = Živa, Göttin der Liebe, die slowenische Venus|last = Marinčič|first = Marko|publisher = Studia Mythologica Slavica|year = 2009|isbn = |location = |page = |cobiss = }}</ref> Upošteval pa je še Valvasorjeve in Linhartove zapise o starih slovanskih bogovih. Po Linhartovi literarni konstrukciji, ki jo je idejno povzel po Brezkerfeldu, naj bi po njegovi navedbi na otoku stal Radegastov tempelj do katerega je bil speljan lesen most, kar najverjetneje izvira iz učene literature, saj gre verjetno za prevzem Helmoldovega opisa Radegastovega svetišča v Retri (do katerega je prav tako potekal leseni most), katerega je pred tem v svojem delu omenil tudi Valvasor<ref name=":1" />. Materialnih ostankov mostu ni našel še nihče, zato je njegov obstoj malo verjeten. '''Izročilo o nastanku Blejskega jezera''' ''Tamkaj, kjer danes leži Blejsko jezero<nowiki> </nowiki>nekoč ni bilo vode, ampak cvetoča, travnata dolina, sredi katere je stal hribček na katerem je bila velikanska skala. V mesečnih nočeh so ob<nowiki> </nowiki>tej skali plesale gorske vile. V zeleni dolini pa so pastirji pasli svoje ovce. Vile so pastirje prosile, naj ogradijo prostor okoli skale, da njihovo plesišče ne bo brez mehke trave.Pastirji niso upoštevali prošnje gorskih vil in so še naprej dovolili svojim ovcam, da so mulile travo v okolici vilinske skale.Vile so pastirjem zagrozile, da če ne bodo skale ogradili oni jo bodo pa one same.Tudi tem grožnjam so se pastirji smejali, in kmalu tam okrog ni bilo več trave ampak gola trda zemlja.Najmlajša in najlepša vila si je zato med plesom zlomila nogo. Jezne vile so tedaj iz gore priklicale studence in potoke, ki so pridrveli v dolino in zalili dolino. Samo hribček s skalo je kot otok ostal sredi jezera. Na njem so poslej vile lahko nemoteno plesale v svetlih mesečnih nočeh. Čeprav so vile že davno odšle iz naših krajev, a<nowiki> </nowiki>ostalo nam je lepo vilinsko jezero z otočkom pod gorami.To je danes Blejsko jezero.'' ([[Rabeljsko jezero (pravljica)]] '''Legenda o nastanku jezera''' Po ljudskem izročilu je Blejski otok nastal v davnih časih iz travnikov in pašnikov, sredi katerih je na gričku stala Marijina kapelica. Na pašnikih se je pasla drobnica, ki je pogosto zašla v nezavarovano kapelico. Brezbrižnim ljudem ni bilo mar, da so ovce skrunile sveti kraj. Ker se kljub božjim opozorilom, naj kapelico ogradijo, niso zganili, je Bog ukrepal tako, da je pašnike zalil z vodo in s tem ogradil kapelico. '''Videnje pobožnega pastirčka - druga varianta izročila o nastanku jezera''' ''Živel je pastirček po imenu Janek, ki je pasel ovce bogatim Blejcem. Blejci do njega niso poznali usmiljenja, velikokrat je bil tepen, pa tudi zaspal je večkrat lačen. Nihče ni videl dobrih reči, ki jih je storil. Na paši pa je Janek večkrat prepeval, pa tudi molil je veliko. Hodil je k Marijini kapelici, nosil ji je rože in se ji zaupal. Nekega dne pa je na paši izgubil ovco. Na robu obupa in ves trd od strahu pred kaznijo se je obrnil na Marijo. Naenkrat pa se mu je prikazala, ga pobožala in mu v naročje dala ovco, ki jo je izgubil. Rekla mu je, naj blejce opozori na njihov napuh in grešno življenje. Ko je Janek Marijine besede posredoval blejcem mu niso vrjeli, celo norčevali so se iz njega in ga napodili od hiše. Marijo pa je njihova trdosrčnost tako razjezila, da je stopila na skalo in priklicala nevihto, kakor sodni dan strašno. Vas se je pogreznila. Ostal je le otoček na sredi, na katerePripovedka o zvonu željaga je zlezel pastirček in ostal živ.'' '''Pripovedka o zvonu želja''' Na blejskem gradu je živela mlada gospa. Razbojniki so ji ubili moža in ga vrgli v jezero. V spomin nanj je zbrala vse svoje srebro in zlato ter dala vliti zvonček, da ga daruje Mariji na jezeru. Med vožnjo na otok se je razbesnela nevihta in čoln je potonil v jezerskih globinah. Vdova je vse svoje premoženje darovala za gradnjo Marijine cerkve na otoku in se v svoji žalosti umaknila v samostan v Rimu. Papež je po njeni smrti na Blejski otok poslal drug zvon, na katerega ljudje že vse od takrat radi pozvanjajo ter se ob tem s svojimi željami in prošnjami obračajo po pomoč k Materi Božji na jezeru. == Turizem == Danes je otoček priljubljena [[turizem|turistična]] točka, nanj pa so organizirani vsakodnevni izleti s [[Pletna|pletnami]], tradicionalnimi blejskimi [[čoln]]i. Posebej znano je zvonjenje na [[zvon]], ki naj bi po ljudskem izročilu tistemu, ki zvoni nanj, izpolnil vse želje. Zvon je obešen v cerkvi in ne v samostojnem zvoniku. Poleg cerkve in znamenitega kamnitega stopnišča, ki vodi do nje, je na otoku zanimivo videti tudi kip [[Marija Magdalena|Marije Magdalene]] ter [[gotika|gotski]] [[svetilnik]] v bližini južnega vhoda v cerkev. == Galerija == <gallery> Slika:Bled island view HDR.jpg Slika:Blejski otok pozimi.JPG|Blejski otok pozimi Slika:BlejskiOtok2.JPG|Južno stopnišče do Cerkve Marijinega vnebovzetja Slika:BlejskiOtok1.JPG|Proštija, romarska zgradba zraven cerkve Slika:Statue of Mary Magdalene, Bled Island, Slovenia, 20240504 1116 8456.jpg|Baročni kip [[Marija Magdalena|Marije Magdalene]] pred Proštijo Slika:Blejski otok 1.jpg| Slika:BlejskiOtok3.JPG| </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Uradni list LRS, 29/49 * Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 1991 * {{navedi knjigo |author=Charney, Noah|year=2025|title=''Bledologija, vse, kar morate vedeti o Bledu'' |publisher=Javni zavod Turizem, Bled|isbn=978-961-93088-3-7 |cobiss=228570883 |pages=}} == Glej tudi == * [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled]] * [[Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji]] '''Avstrija''' * [[Otok, Koroška]], nekdanji otok, povezan s kopnom * {{tuj|Grad Sigmundsburg|Otok Sigmundsburg|de|Ruine Sigmundsburg}}, Tirolska '''Hrvaška''' * [[Sveta Marija (otok)|Sveta Marija]], otoček znotraj otoka Mljet * {{tuj|Visovac (Visovačko jezero)|Visovac|hr|Visovac}}, Narodni park Krka pri Šibeniku == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Bled Island}} {{wikivir|Na blejskem otoku}} * [http://maps.google.com/?ie=UTF8&ll=46.364758,14.095674&spn=0.01534,0.034676&t=k&z=15&om=1 Satelitska slika] * [http://www.blejskiotok.si/ Uradna stran] {{Otoki v Sloveniji}} {{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bled|Otok]] [[Kategorija:Otoki Slovenije]] [[Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije]] tfb9bzc6y2jiul6cw7w99nuu90zsgeo 0 55253 6675130 6674519 2026-05-13T04:39:11Z Jure Anžič 250901 6675130 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Šank Rock | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Origin = Velenje, Slovenija | Genre = [[hard rock]], [[glam rock]] | Years_active = [[:Kategorija:1982 v glasbi|1982]]–[[:Kategorija:1998 v glasbi|1998]], [[:Kategorija:2002 v glasbi|2002]]–[[:Kategorija:2011 v glasbi|2011]], [[:Kategorija:2014 v glasbi|2014]]–danes | Label = | Associated_acts = Jelen Band, [[Natalija Verboten]], [[6 Pack Čukur]], Aki Rahimovski | URL = | Current_members = Matjaž Jelen<br>Cveto Polak<br>Aleš Uranjek<br>Samo Jezovšek | Past_members = Stane Špegel<br>Peter Slanič<br>Miro Mramor<br>Zvone Hranjec<br>Inko Brus<br>Silvano Leban<br>Roman Ratej<br>Davor Klarič<br>Roki Petkovič<br>Sašo Gačnik<br>Bor Zuljan | Notable_instruments = Kitara <br> Bas kitara <br> Bobni <br> Klaviature <br> }} '''Šank Rock''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] skupina iz [[Velenje|Velenja]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.sigic.si/?action=zasedba&id=369&mod=search|title=Šank rock|work=[[SIGIC]]|accessdate=6. januar 2016}}</ref> Ustanovljena je bila leta 1982. Zasedba: [[pevec]] [[Matjaž Jelen]], kitarist Miro Mramor, [[kitarist]] Zvone Hranjec, [[bobnar]] [[Aleš Uranjek]], [[bas kitara|bas kitarist]] [[Cveto Polak]] in kasneje še [[klaviaturist]] Peter Slanič. Njihova prva plošča ''[[Pridite na žur]]'' je izšla leta 1987 - kmalu zatem, ko je zasedba začela sodelovanje z [[Velenje|velenjskim]] menedžerjem in [[producent|producentom]] Rajkom Đorđevićem (lastnikom televizijske postaje VTV ter kitaristom rock skupine ''Ave''). Takrat se je zgodil hiter medijski preboj in Šank Rock je kmalu postal znan po vsej Sloveniji, zlasti pa je koncertiral na [[Primorska|Primorskem]]. Leta 1988 sta skupino zapustila kitarist Miro, ki se je takoj zatem pridružil zasedbi [[Chateau (glasbena skupina)|Chateau]], in klaviaturist Peter, ki ga je nadomestil [[Davor Klarič]]. Izdali so še albuma ''[[Dobro in zlo]]'' (1988) ter ''Jaz nimam noč za spanje'' (1990). Na začetku leta 1991 so se odločili, da bodo zamenjali kitarista Zvoneta Hrajnca. K sodelovanju so povabili virtuoza [[Bor Zuljan|Bora Zuljana]] in z njim posneli prelomen album ''Šank rock IV''. Sledila so leta koncertov in snemanj novih albumov. Leta 1994 so zamenjali basista in Cveta je nadomestil Inko Brus. Leta 1995 je skupina na ponudbo menedžerjev iz [[New York|New Yorka]] odpotovala v ZDA posnet svoj 6. album ''Shut Up and Play / Poglej v svet'', vendar si takrat vsi člani niso bili enotni, da bi ostali tam ter nadaljevali kariero v ZDA. Leta 1996 je zaradi nesoglasij skupino zapustil bobnar Aleš, ostali pa so nadaljevali z delom v Sloveniji in izdali še en album z novim bobnarjem Silvanom Lebanom. Nato so leta 1998 sporazumno prenehali z delom. Leta 2002 se je Šank Rock ponovno aktiviral in to v zasedbi z Alešem na bobnih ter Cvetom na bas kitari. Leta 2006 so se zaradi nesoglasij razšli z Borom Zuljanom. Na njegovo mesto so povabili Rokija Petkoviča, s katerim so naredili album ''Senca sebe''. V januarju 2011 sta zasedbo zaradi nesoglasij zapustila Cveto in Matjaž. Skupina je nato razpadla. <ref>http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/skupina-sank-rock-se-razhaja.html</ref> Leta 2014 se je skupina ponovno zbrala za ekskluzivni nastop na prireditvi ''Pivo in cvetje'' v [[Laško|Laškem]]<ref>{{navedi novice|url=http://www.siol.net/scena/glasba/novice/2014/06/vraca_se_stroj_z_imenom_sank_rock.aspx|last=Kocijančič|first=Filip|title=Vrača se stroj z imenom Šank Rock|work=Siol.net|date=10.6.2014|accessdate=18.6.2014}}</ref> in se naknadno odločila za nadaljevanje glasbene kariere s trenutno zasedbo. Aprila 2015 je skupina z novo zasedbo izdala nov album ''Restart'', ki vsebuje štiri nove skladbe ter šest ponovno posnetih skladb. Januarja 2017 je skupina izdala nov album z naslovom "Nekaj več", 12. maja pa je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pod pokroviteljstvom Volkswagen Slovenija pričela turnejo z naslovom "Nekaj več". 14. junija 2023 je skupina praznovala 40+ let delovanja s koncertom v Vista parku v Velenju. Takrat se je nazaj vrnil v skupino prvotni bobnar Aleš Uranjek. Istega leta so izdali tudi singel "Se še spomniš". Aprila 2025 so izdali live album "Romantično". Posnet je bil na akustičnem koncertu v Cankarjevem domu v Ljubljani na božični večer leta 2024. Maja 2025 so izdali singel "Danes je dan". Poleti istega leta so napovedali novi album, ki bo izdan v letu 2026. Januarja 2026 so izdali drugi singel prihajajočega albuma "Nisi kriva ti". Maja 2026 sta se Bor Zuljan in Samo Jezovšek uradno razšla s skupino. == Zasedba == === Trenutna zasedba === * [[Matjaž Jelen]] - vokal (1982-1998; 2002-2010; 2014-) * [[Cveto Polak]] - bas (1982-1994, 2002-2010; 2014-) * [[Aleš Uranjek]] - drums (1982 - 1997, 2002 - 2010, 2023 -) *Samo Jezovšek - klaviature (2018 -) === Nekdanji člani === * Miro Mramor - kitara (1982 - 1988) * Zvone Hranjec - kitara (1982 - 1990) * Peter Slanič - klaviature (1984 - 1988) * Inko Brus - bas (1994 - 1998) * Silvano Leban - bobni (1997 - 1998) * [[Davor Klarič]] - klaviature (1988 - 2010) * [[Roman Ratej]] - bobni (2014 - 2023) * Roki Petkovič - kitara (2005 - 2010) * Evstahij Trdin *Sašo Gačnik (2014 - 2017) * [[Bor Zuljan]] - kitara (1990 - 1998,2002 - 2005, 2014 - 2026) == Diskografija == * ''[[Pridite na žur]]'' (ZKP RTVSLO, 1987) * ''[[Dobro in zlo]]'' (ZKP RTVSLO, 1988) * ''Jaz nimam noč za spanje'' (Jugoton, 1990) * ''Šank Rock IV'' (Obzorja Maribor, Helidon, 1991) * ''Moj nočni blues'' (Obzorja Maribor, Helidon, 1992, CD) * ''V živo na mrtvo'' (Arthea, 1993, live) * ''Crime Time'' (Long Island Records , ZKP RTVSLO, 1995) * ''Bosa dama'' (ZKP RTVSLO, 1996, unplugged) * ''Poglej v svet'' (ZKP RTVSLO 1996) * ''Šank Rock X'' (ZKP RTVSLO, 1998) * ''Od šanka do rocka'' (ZKP RTVSLO, 2002, best of...) * ''Vzemi ali pusti'' (Menart Records, 2003) * ''Na mrtvo v živo'' (Menart Records, 2004, live) * ''Senca sebe'' (Dallas Records, 2006) * ''Šank Rock - 25 let'' (Dallas Records 2008) * ''Restart'' (Dallas Records, 2015) * ''Nekaj več'' (2017) * Romantično (ZKP RTVSLO, 2025, live) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1982]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1998]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2002]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2011]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2014]] [[Kategorija:Šank Rock|*]] b5ei85oyh643iir9r8pzfnirvs75t9a 6675131 6675130 2026-05-13T04:39:35Z Jure Anžič 250901 6675131 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Šank Rock | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Origin = Velenje, Slovenija | Genre = [[hard rock]], [[glam rock]] | Years_active = [[:Kategorija:1982 v glasbi|1982]]–[[:Kategorija:1998 v glasbi|1998]], [[:Kategorija:2002 v glasbi|2002]]–[[:Kategorija:2011 v glasbi|2011]], [[:Kategorija:2014 v glasbi|2014]]–danes | Label = | Associated_acts = Jelen Band, [[Natalija Verboten]], [[6 Pack Čukur]], Aki Rahimovski | URL = | Current_members = Matjaž Jelen<br>Cveto Polak<br>Aleš Uranjek<br>Samo Jezovšek | Past_members = Stane Špegel<br>Peter Slanič<br>Miro Mramor<br>Zvone Hranjec<br>Inko Brus<br>Silvano Leban<br>Roman Ratej<br>Davor Klarič<br>Roki Petkovič<br>Sašo Gačnik<br>Bor Zuljan | Notable_instruments = Kitara <br> Bas kitara <br> Bobni <br> Klaviature <br> }} '''Šank Rock''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] skupina iz [[Velenje|Velenja]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.sigic.si/?action=zasedba&id=369&mod=search|title=Šank rock|work=[[SIGIC]]|accessdate=6. januar 2016}}</ref> Ustanovljena je bila leta 1982. Zasedba: [[pevec]] [[Matjaž Jelen]], kitarist Miro Mramor, [[kitarist]] Zvone Hranjec, [[bobnar]] [[Aleš Uranjek]], [[bas kitara|bas kitarist]] [[Cveto Polak]] in kasneje še [[klaviaturist]] Peter Slanič. Njihova prva plošča ''[[Pridite na žur]]'' je izšla leta 1987 - kmalu zatem, ko je zasedba začela sodelovanje z [[Velenje|velenjskim]] menedžerjem in [[producent|producentom]] Rajkom Đorđevićem (lastnikom televizijske postaje VTV ter kitaristom rock skupine ''Ave''). Takrat se je zgodil hiter medijski preboj in Šank Rock je kmalu postal znan po vsej Sloveniji, zlasti pa je koncertiral na [[Primorska|Primorskem]]. Leta 1988 sta skupino zapustila kitarist Miro, ki se je takoj zatem pridružil zasedbi [[Chateau (glasbena skupina)|Chateau]], in klaviaturist Peter, ki ga je nadomestil [[Davor Klarič]]. Izdali so še albuma ''[[Dobro in zlo]]'' (1988) ter ''Jaz nimam noč za spanje'' (1990). Na začetku leta 1991 so se odločili, da bodo zamenjali kitarista Zvoneta Hrajnca. K sodelovanju so povabili virtuoza [[Bor Zuljan|Bora Zuljana]] in z njim posneli prelomen album ''Šank rock IV''. Sledila so leta koncertov in snemanj novih albumov. Leta 1994 so zamenjali basista in Cveta je nadomestil Inko Brus. Leta 1995 je skupina na ponudbo menedžerjev iz [[New York|New Yorka]] odpotovala v ZDA posnet svoj 6. album ''Shut Up and Play / Poglej v svet'', vendar si takrat vsi člani niso bili enotni, da bi ostali tam ter nadaljevali kariero v ZDA. Leta 1996 je zaradi nesoglasij skupino zapustil bobnar Aleš, ostali pa so nadaljevali z delom v Sloveniji in izdali še en album z novim bobnarjem Silvanom Lebanom. Nato so leta 1998 sporazumno prenehali z delom. Leta 2002 se je Šank Rock ponovno aktiviral in to v zasedbi z Alešem na bobnih ter Cvetom na bas kitari. Leta 2006 so se zaradi nesoglasij razšli z Borom Zuljanom. Na njegovo mesto so povabili Rokija Petkoviča, s katerim so naredili album ''Senca sebe''. V januarju 2011 sta zasedbo zaradi nesoglasij zapustila Cveto in Matjaž. Skupina je nato razpadla. <ref>http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/skupina-sank-rock-se-razhaja.html</ref> Leta 2014 se je skupina ponovno zbrala za ekskluzivni nastop na prireditvi ''Pivo in cvetje'' v [[Laško|Laškem]]<ref>{{navedi novice|url=http://www.siol.net/scena/glasba/novice/2014/06/vraca_se_stroj_z_imenom_sank_rock.aspx|last=Kocijančič|first=Filip|title=Vrača se stroj z imenom Šank Rock|work=Siol.net|date=10.6.2014|accessdate=18.6.2014}}</ref> in se naknadno odločila za nadaljevanje glasbene kariere s trenutno zasedbo. Aprila 2015 je skupina z novo zasedbo izdala nov album ''Restart'', ki vsebuje štiri nove skladbe ter šest ponovno posnetih skladb. Januarja 2017 je skupina izdala nov album z naslovom "Nekaj več", 12. maja pa je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pod pokroviteljstvom Volkswagen Slovenija pričela turnejo z naslovom "Nekaj več". 14. junija 2023 je skupina praznovala 40+ let delovanja s koncertom v Vista parku v Velenju. Takrat se je nazaj vrnil v skupino prvotni bobnar Aleš Uranjek. Istega leta so izdali tudi singel "Se še spomniš". Aprila 2025 so izdali live album "Romantično". Posnet je bil na akustičnem koncertu v Cankarjevem domu v Ljubljani na božični večer leta 2024. Maja 2025 so izdali singel "Danes je dan". Poleti istega leta so napovedali novi album, ki bo izdan v letu 2026. Januarja 2026 so izdali drugi singel prihajajočega albuma "Nisi kriva ti". Maja 2026 sta se Bor Zuljan in Samo Jezovšek uradno razšla s skupino. == Zasedba == === Trenutna zasedba === * [[Matjaž Jelen]] - vokal (1982-1998; 2002-2010; 2014-) * [[Cveto Polak]] - bas (1982-1994, 2002-2010; 2014-) * [[Aleš Uranjek]] - drums (1982 - 1997, 2002 - 2010, 2023 -) === Nekdanji člani === * Miro Mramor - kitara (1982 - 1988) * Zvone Hranjec - kitara (1982 - 1990) * Peter Slanič - klaviature (1984 - 1988) * Inko Brus - bas (1994 - 1998) * Silvano Leban - bobni (1997 - 1998) * [[Davor Klarič]] - klaviature (1988 - 2010) * [[Roman Ratej]] - bobni (2014 - 2023) * Roki Petkovič - kitara (2005 - 2010) * Evstahij Trdin *Sašo Gačnik (2014 - 2017) * [[Bor Zuljan]] - kitara (1990 - 1998,2002 - 2005, 2014 - 2026) == Diskografija == * ''[[Pridite na žur]]'' (ZKP RTVSLO, 1987) * ''[[Dobro in zlo]]'' (ZKP RTVSLO, 1988) * ''Jaz nimam noč za spanje'' (Jugoton, 1990) * ''Šank Rock IV'' (Obzorja Maribor, Helidon, 1991) * ''Moj nočni blues'' (Obzorja Maribor, Helidon, 1992, CD) * ''V živo na mrtvo'' (Arthea, 1993, live) * ''Crime Time'' (Long Island Records , ZKP RTVSLO, 1995) * ''Bosa dama'' (ZKP RTVSLO, 1996, unplugged) * ''Poglej v svet'' (ZKP RTVSLO 1996) * ''Šank Rock X'' (ZKP RTVSLO, 1998) * ''Od šanka do rocka'' (ZKP RTVSLO, 2002, best of...) * ''Vzemi ali pusti'' (Menart Records, 2003) * ''Na mrtvo v živo'' (Menart Records, 2004, live) * ''Senca sebe'' (Dallas Records, 2006) * ''Šank Rock - 25 let'' (Dallas Records 2008) * ''Restart'' (Dallas Records, 2015) * ''Nekaj več'' (2017) * Romantično (ZKP RTVSLO, 2025, live) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1982]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1998]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2002]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2011]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2014]] [[Kategorija:Šank Rock|*]] aey6j0fvs41us32slqsk0ogodseggvy 6675132 6675131 2026-05-13T04:40:11Z Jure Anžič 250901 6675132 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Šank Rock | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Origin = Velenje, Slovenija | Genre = [[hard rock]], [[glam rock]] | Years_active = [[:Kategorija:1982 v glasbi|1982]]–[[:Kategorija:1998 v glasbi|1998]], [[:Kategorija:2002 v glasbi|2002]]–[[:Kategorija:2011 v glasbi|2011]], [[:Kategorija:2014 v glasbi|2014]]–danes | Label = | Associated_acts = Jelen Band, [[Natalija Verboten]], [[6 Pack Čukur]], Aki Rahimovski | URL = | Current_members = Matjaž Jelen<br>Cveto Polak<br>Aleš Uranjek<br>Samo Jezovšek | Past_members = Stane Špegel<br>Peter Slanič<br>Miro Mramor<br>Zvone Hranjec<br>Inko Brus<br>Silvano Leban<br>Roman Ratej<br>Davor Klarič<br>Roki Petkovič<br>Sašo Gačnik<br>Bor Zuljan | Notable_instruments = Kitara <br> Bas kitara <br> Bobni <br> Klaviature <br> }} '''Šank Rock''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] skupina iz [[Velenje|Velenja]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.sigic.si/?action=zasedba&id=369&mod=search|title=Šank rock|work=[[SIGIC]]|accessdate=6. januar 2016}}</ref> Ustanovljena je bila leta 1982. Zasedba: [[pevec]] [[Matjaž Jelen]], kitarist Miro Mramor, [[kitarist]] Zvone Hranjec, [[bobnar]] [[Aleš Uranjek]], [[bas kitara|bas kitarist]] [[Cveto Polak]] in kasneje še [[klaviaturist]] Peter Slanič. Njihova prva plošča ''[[Pridite na žur]]'' je izšla leta 1987 - kmalu zatem, ko je zasedba začela sodelovanje z [[Velenje|velenjskim]] menedžerjem in [[producent|producentom]] Rajkom Đorđevićem (lastnikom televizijske postaje VTV ter kitaristom rock skupine ''Ave''). Takrat se je zgodil hiter medijski preboj in Šank Rock je kmalu postal znan po vsej Sloveniji, zlasti pa je koncertiral na [[Primorska|Primorskem]]. Leta 1988 sta skupino zapustila kitarist Miro, ki se je takoj zatem pridružil zasedbi [[Chateau (glasbena skupina)|Chateau]], in klaviaturist Peter, ki ga je nadomestil [[Davor Klarič]]. Izdali so še albuma ''[[Dobro in zlo]]'' (1988) ter ''Jaz nimam noč za spanje'' (1990). Na začetku leta 1991 so se odločili, da bodo zamenjali kitarista Zvoneta Hrajnca. K sodelovanju so povabili virtuoza [[Bor Zuljan|Bora Zuljana]] in z njim posneli prelomen album ''Šank rock IV''. Sledila so leta koncertov in snemanj novih albumov. Leta 1994 so zamenjali basista in Cveta je nadomestil Inko Brus. Leta 1995 je skupina na ponudbo menedžerjev iz [[New York|New Yorka]] odpotovala v ZDA posnet svoj 6. album ''Shut Up and Play / Poglej v svet'', vendar si takrat vsi člani niso bili enotni, da bi ostali tam ter nadaljevali kariero v ZDA. Leta 1996 je zaradi nesoglasij skupino zapustil bobnar Aleš, ostali pa so nadaljevali z delom v Sloveniji in izdali še en album z novim bobnarjem Silvanom Lebanom. Nato so leta 1998 sporazumno prenehali z delom. Leta 2002 se je Šank Rock ponovno aktiviral in to v zasedbi z Alešem na bobnih ter Cvetom na bas kitari. Leta 2006 so se zaradi nesoglasij razšli z Borom Zuljanom. Na njegovo mesto so povabili Rokija Petkoviča, s katerim so naredili album ''Senca sebe''. V januarju 2011 sta zasedbo zaradi nesoglasij zapustila Cveto in Matjaž. Skupina je nato razpadla. <ref>http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/skupina-sank-rock-se-razhaja.html</ref> Leta 2014 se je skupina ponovno zbrala za ekskluzivni nastop na prireditvi ''Pivo in cvetje'' v [[Laško|Laškem]]<ref>{{navedi novice|url=http://www.siol.net/scena/glasba/novice/2014/06/vraca_se_stroj_z_imenom_sank_rock.aspx|last=Kocijančič|first=Filip|title=Vrača se stroj z imenom Šank Rock|work=Siol.net|date=10.6.2014|accessdate=18.6.2014}}</ref> in se naknadno odločila za nadaljevanje glasbene kariere s trenutno zasedbo. Aprila 2015 je skupina z novo zasedbo izdala nov album ''Restart'', ki vsebuje štiri nove skladbe ter šest ponovno posnetih skladb. Januarja 2017 je skupina izdala nov album z naslovom "Nekaj več", 12. maja pa je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pod pokroviteljstvom Volkswagen Slovenija pričela turnejo z naslovom "Nekaj več". 14. junija 2023 je skupina praznovala 40+ let delovanja s koncertom v Vista parku v Velenju. Takrat se je nazaj vrnil v skupino prvotni bobnar Aleš Uranjek. Istega leta so izdali tudi singel "Se še spomniš". Aprila 2025 so izdali live album "Romantično". Posnet je bil na akustičnem koncertu v Cankarjevem domu v Ljubljani na božični večer leta 2024. Maja 2025 so izdali singel "Danes je dan". Poleti istega leta so napovedali novi album, ki bo izdan v letu 2026. Januarja 2026 so izdali drugi singel prihajajočega albuma "Nisi kriva ti". Maja 2026 sta se Bor Zuljan in Samo Jezovšek uradno razšla s skupino. == Zasedba == === Trenutna zasedba === * [[Matjaž Jelen]] - vokal (1982-1998; 2002-2010; 2014-) * [[Cveto Polak]] - bas (1982-1994, 2002-2010; 2014-) * [[Aleš Uranjek]] - drums (1982 - 1997, 2002 - 2010, 2023 -) === Nekdanji člani === * Miro Mramor - kitara (1982 - 1988) * Zvone Hranjec - kitara (1982 - 1990) * Peter Slanič - klaviature (1984 - 1988) * Inko Brus - bas (1994 - 1998) * Silvano Leban - bobni (1997 - 1998) * [[Davor Klarič]] - klaviature (1988 - 2010) * [[Roman Ratej]] - bobni (2014 - 2023) * Roki Petkovič - kitara (2005 - 2010) * Evstahij Trdin *Sašo Gačnik (2014 - 2017) * [[Bor Zuljan]] - kitara (1990 - 1998,2002 - 2005, 2014 - 2026) * Samo Jezovšek - klaviature (2018 - 2026) == Diskografija == * ''[[Pridite na žur]]'' (ZKP RTVSLO, 1987) * ''[[Dobro in zlo]]'' (ZKP RTVSLO, 1988) * ''Jaz nimam noč za spanje'' (Jugoton, 1990) * ''Šank Rock IV'' (Obzorja Maribor, Helidon, 1991) * ''Moj nočni blues'' (Obzorja Maribor, Helidon, 1992, CD) * ''V živo na mrtvo'' (Arthea, 1993, live) * ''Crime Time'' (Long Island Records , ZKP RTVSLO, 1995) * ''Bosa dama'' (ZKP RTVSLO, 1996, unplugged) * ''Poglej v svet'' (ZKP RTVSLO 1996) * ''Šank Rock X'' (ZKP RTVSLO, 1998) * ''Od šanka do rocka'' (ZKP RTVSLO, 2002, best of...) * ''Vzemi ali pusti'' (Menart Records, 2003) * ''Na mrtvo v živo'' (Menart Records, 2004, live) * ''Senca sebe'' (Dallas Records, 2006) * ''Šank Rock - 25 let'' (Dallas Records 2008) * ''Restart'' (Dallas Records, 2015) * ''Nekaj več'' (2017) * Romantično (ZKP RTVSLO, 2025, live) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1982]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1998]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2002]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2011]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2014]] [[Kategorija:Šank Rock|*]] ocrkhj4jxtnsnhvfa2bk64nida0a344 0 63167 6674968 6577934 2026-05-12T15:46:20Z ~2026-28677-99 259756 6674968 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} [[Slika:Fagus sylvatica Purpurea JPG4a.jpg|thumb|Drevo (Jesen)]] '''Drevo''' pomeni v [[Botanika|botaniki]] [[trajnica|trajno (večletno)]] [[rastline|rastlino]], z značilnim pokončnim olesenelim [[deblo]]m. Na spodnji strani debla so [[korenina|korenine]], zgoraj pa [[veja|veje]], ki tvorijo [[krošnja|krošnjo]]. Običajno so to dolgo živeče in robustne rastline, prilagojene na velika nihanja življenjskih pogojev, kakršno je menjavanje [[letni čas|letnih časov]] v območjih z [[zmerno podnebje|zmernim podnebjem]].<ref name="PetitHampe">{{cite journal |first1=Rémy J. |last1=Petit |first2=Arndt |last2=Hampe |year=2006 |title=Some Evolutionary Consequences of Being a Tree |journal=Annual Review of Ecology, Evolution, and Systematics |volume=37 |pages=187–214 |url=http://www.ecologicalevolution.org/content/Petit_How2BeATree.pdf |doi=10.1146/annurev.ecolsys.37.091305.110215 |access-date=2018-09-26 |archive-date=2014-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116084547/http://www.ecologicalevolution.org/content/Petit_How2BeATree.pdf |url-status=dead | issn = 1543-592X}}</ref>67676767 Drevesa pogosto rastejo v sestojih in predstavljajo [[habitat (ekologija)|življenjsko okolje]] za številne druge organizme. Največjim takim sestojem pravimo [[gozd]], ki je eden najznačilnejših kopenskih [[ekosistem]]ov na Zemlji. Gozdovi pokrivajo približno četrtino kopnega in vsebujejo ocenjeno 90 % vse svetovne [[biomasa|biomase]].<ref name="PetitHampe"/> == Zgradba dreves == [[Slika:Sequoiadendron giganteum at Kenilworth Castle.jpg|thumb|200px|Drevo]] Drevo ima vse običajne rastlinske dele, značilne za [[višje rastline]] - [[korenina|korenine]], [[steblo]] in [[list (rastlina)|liste]]. === Korenine === Pri lesnatih rastlinah se po [[kalitev|kalitvi]] najprej razvije glavna ali srčna korenina, iz nje izraščajo stranske, ki se delijo na koreninice, na katerih so koreninski laski. Tako nastane koreninski sistem, ki je značilen za posamezne drevesne vrste. === Deblo === {{glavni|Deblo}} Pri drevesnih vrstah je steblo olesenelo in se imenuje deblo. Glavni, osrednji del debla predstavlja [[les]], ki je obdan s skorjo. Rastline z olesenelim steblom so drevesa in [[grm]]i. Razlika med njimi je posledica različnega razvoja stranskih poganjkov (popki). Pri grmih se pospešeno razvijajo poganjki na spodnjem delu rastline, pri drevesih pa je razvoj pospešen na vrhu poganjkov. Deblo je pokrito s skorjo, ki kot zaščitni plašč varuje drevo. Poleg tega prevaja hranilne snovi od krošnje do korenin. === List === {{glavni|Rastlinski list}} Oblika listov je eden glavnih znakov za določanje drevesnih vrst. Iglice so posebej prilagojeni listi. == Pomembnost dreves == Drevo lahko primerjamo s [[kemija|kemično]] [[tovarna|tovarno]]. Za primer si oglejmo [[bukev]]. V 80 letih lahko zraste 25 [[meter|m]] visoko. [[Krošnja]] ima [[premer]] 15 m, prostornino 2700 [[kubični meter|m³]] in [[1 E5|800.000]] [[List (rastlina)|listov]] s skupno površino 1600 [[kvadratni meter|m²]], ki [[senca|zasenči]] 160 m²]] tal. Vsako uro porabi 2,3 [[kilogram|kg]] [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] in 1&nbsp;kg [[voda|vode]] ter proizvede 1,6&nbsp;kg [[grozdni sladkor|grozdnega sladkorja]] in 1,7&nbsp;kg [[kisik]]a. Ta kisik zadostuje za dihanje 10 ljudi. V 80 letih tako predela 40 milijonov m³ zraka. Vsebuje 15 m³ [[les]]a, ki posušen tehta 12 [[tona|ton]]. == Glavni rodovi dreves == === ''[[Magnoliophyta]]'' ([[kritosemenke]]) === ==== [[Magnoliopsida|Dicotyledones]] (''Magnoliopsida'' - [[dvokaličnice]]) ==== * [[Altingiaceae]] [[Slika:Anacardium occidentale1.jpg|thumb|''[[Anacardium occidentale]]'' (mahagonovec)]] ** ''[[Liquidambar]]'' vrste (ambrovec) * družina [[Anacardiaceae]] (rujevke) ** ''[[Anacardium occidentale]]'' (mahagonovec) ** ''[[Mangifera indica]]'' (indijski mangovec) ** rod ''[[Pistacia]]'' (rujevina) ** rod ''[[Rhus]]'' (octovci) ** rod ''[[Toxicodendron]]'' * družina ''[[Annonaceae]]'' (anonovke) ** ''[[Annona cherimola]]'' ** ''[[Annona reticulata]]'' ** ''[[Asimina triloba]]'' [[Slika:Asimina triloba3.jpg|thumb|''Asimina triloba'']] ** ''[[Annona muricata]]'' * ''[[Apocynaceae]]'' (pasjestrupovke) ** rod ''[[Pachypodium]]'' (pahipodij) * družina ''[[Aquifoliaceae]]'' (bodikovke) ** rod ''[[Ilex]]'' (bodika) * družina ''[[Araliaceae]]'' (bršljanovke) ** ''[[Kalopanax]]'', ''Kalopanax pictus'' (risani kalopanaks) * družina [[Betulaceae]] (brezovke) ** rod ''[[Alnus]]'' (jelša) ** rod ''[[Betula]]'' (breza)[[Slika:Betula pendula 001.jpg|thumb|''[[Betula pendula]]'' ([[navadna breza]])]] ** rod ''[[Carpinus]]'' (gaber) ** rod ''[[Corylus]]'' (leska) * družina ''[[Bignoniaceae]]'' (trobentovci) ** rod ''[[Catalpa]]'' (cigarar) * družina ''[[Cactaceae]]'' (kaktovke) ** ''[[Carnegiea gigantea]]'' (saguaro) * družina ''[[Cannabaceae]]'' (konopljevke) ** rod ''[[Celtis]]'' (koprivovec) * družina ''[[Cornaceae]]'' (drenovke) ** rod ''[[Cornus]]'' (dren) * družina [[Dipterocarpaceae]] (dipterokarpovke) ** rod ''[[Dipterocarpus]]'' (dipterokarp) ** rod ''[[Sal]]'' (šoreja) * družina ''[[Ebenaceae]]'' (ebenovke) ** rod ''[[Diospyros]]'' (ebenovec) * družina ''[[Ericaceae]]'' (vresovke) ** rod ''[[Arbutus]]'' (jagodičnica)[[Slika:Arbutus sp. fruit.jpg|thumb|''[[Arbutus unedo]]'' (navadna jagodičnica)]] * družina ''[[Eucommiaceae]]'' (evkomijevke) ** ''[[Eucommia]]'', ''Eucommia ulmoides'' (evkomija) * družina ''[[Fabaceae]]'' (metuljnice) ** rod ''[[Acacia]]'' (akacija) ** ''[[Gleditsia triacanthos]]'' (gledičevka) ** ''[[Robinia pseudoacacia]] '' (robinija) ** rod ''[[Laburnum]]'' (nagnoj) ** ''[[Caesalpinia echinata]]'' (pražiljka ali brazilski les) * družina ''[[Fagaceae]]'' (bukovke) ** rod ''[[Castanea]]'' (kostanj)[[Slika:Castanea sativa 002.jpg|thumb|''[[Castanea sativa]]'' (pravi kostanj)]] ** rod ''Fagus'' ([[bukev]]) ** rod ''[[Nothofagus]]'' (bukovec) ** ''[[Lithocarpus densiflorus]]'' ** rod ''[[Quercus]]'' (hrast) * družina ''[[Fouquieriaceae]]'' ** ''[[Fouquieria columnaris]]'' * družina ''[[Hamamelidaceae]]'' (nepozebnikovke) ** ''[[Parrotia persica]]'' * družina ''[[Juglandaceae]]'' (orehovke) ** ''[[Juglans]]'' (oreh) ** ''[[Carya]]'' (hikorija) ** ''[[Pterocarya]]'' (krilati oreškar) * družina ''[[Lauraceae]]'' (lovorovke) ** rod ''[[Cinnamomum]]'' (cimetovec) ** rod ''[[Laurus]]'' (lovor)[[Slika:Laurus nobilis MHNT Fleurs.jpg|thumb|''[[Laurus nobilis]]'' (navadni lovor)]] ** rod ''[[Persea]]'' (perzeja) * družina ''[[Lecythidaceae]]'' ** ''[[Bertholletia excelsa]]'' (brazilski oreh) * družina ''[[Lythraceae]]'' ** rod ''[[Lagerstroemia]]'' * družina ''[[Magnoliaceae]]'' (magnolijevke) ** rod ''[[Liriodendron]]'' (tulipanovec) ** rod ''[[Magnolia]]'' (magnolija) * družina ''[[Malvaceae]]'' (vključno z ''[[Tiliaceae]]'' (lipovke) in [[Bombacaceae]]) ** rod ''Adansonia'' ([[baobab]])[[Slika:Baobab and elephant, Tanzania.jpg|right|thumb|''[[Adansonia digitata]]'' (baobab)]] ** rod ''[[Bombax]]'' ** rod ''[[Brachychiton]]'' ** ''Ceiba pentandra'' ([[kapokovec]]) ** rod [[Durio]] (durjo) ** ''[[Ochroma lagopus]]'' (balsovec) ** ''Theobroma cacao'' ([[kakavovec]]) ** rod ''Tilia'' ([[lipa]]) * družina ''[[Meliaceae]]'' (melijevke) ** ''[[Azadirachta indica]]'' (neem ali azadirahta) ** rod ''[[Melia]]'' (melija) ** rod ''[[Khaya]]'' (kaja) ** rod ''[[Swietenia]]'' (svitenija) * družina ''[[Moraceae]]'' (murvovke) ** rod ''[[Ficus]]'' (smokvovec)[[Slika:Ficus carica leaf 01 by Line1.jpg|right|thumb|''[[Ficus carica]]'' (navadni smokvovec)]] ** rod ''[[Morus]]'' (murva) * družina ''[[Myristicaceae]]'' ** rod ''[[Mysristica]]'' (muškatovec) * družina [[Myrtaceae]] (mirtovke) ** rod [[Eucalyptus]] (evkaliptus) ** rod ''[[Myrtus]]'' (mirta) ** ''[[Psidium guajava]]'' (gvajava) * družina ''[[Nyssaceae]]'' (včasih vključene v [[Cornaceae]] (drenovke)) ** rod ''[[Nyssa]]'' ** ''[[Davidia involucrata]]'' (davidija) * družina ''[[Oleaceae]]'' (oljkovke) ** rod ''[[Olea]]'' (oljka) ** rod ''[[Fraxinus]]'' (jesen) * družina ''[[Paulowniaceae]]'' ** rod ''[[Paulownia]]'' (pavlovnija) * družina ''[[Platanaceae]]'' (platanovke) ** rod ''[[Platanus]]'' (platana) * družina ''[[Rhizophoraceae]]'' ** rod ''[[Rhizophora]]'' * družina ''[[Rosaceae]]'' (rožnice) ** rod ''[[Sorbus]]'' (jerebika) ** rod ''[[Crataegus]]'' (glog) ** rod ''[[Pyrus]]'' (hruška) ** rod ''[[Malus]]'' (jablana)[[Slika:Malus domestica a1.jpg|right|thumb|[[Malus domestica]] (jablana)]] ** rod ''[[Prunus]]'' (sliva) * družina ''[[Rubiaceae]]'' (broščevke) ** rod ''[[Coffea]]'' (kavovec) * družina ''[[Rutaceae]]'' (rutičevke) ** rod ''[[Citrus]]'' ** rod''[[Phellodendron]]'' (plutovec) ** rod ''[[Tetradium]]'' * družina ''[[Salicaceae]]'' (vrbovke) ** ''[[Populus]]'' (topol) ** rod ''[[Salix]]'' (vrba) * [[Sapindaceae]] (vključno z ''[[Aceraceae]]'' (javorovke), ''[[Hippocastanaceae]]'' (divjekostanjevke) ) ** rod ''[[Acer]]'' (javor)[[Slika:Maple-oliv2.jpg|thumb|''[[Acer platanoides]]'' (ostrolistni javor)]] ** rod ''[[Aesculus]]'' (divji kostanj) ** ''[[Ungnadia speciosa]]'' ** ''[[Litchi chinensis]]'' (liči) ** ''[[Koelreuteria]]'' * družina ''[[Sapotaceae]]'' (sapotovke) ** ''[[Argania spinosa]]'' (arganovo drevo) ** rod ''[[Palaquium]]'' ** ''[[Sideroxylon grandiflorum]]'', prej ''Calvaria major'' * družina ''[[Simaroubaceae]]'' (jesenovčevke) ** rod ''[[Ailanthus]]'' (jesenovec, pajesen) * družina ''[[Theaceae]]'' (čajevke) ** rod ''[[Gordonia]]'' ** rod ''[[Stewartia]]'' * družina ''[[Thymelaeaceae]]'' (volčinovke) ** rod ''[[Gonystylus]]'' * družina ''[[Ulmaceae]]'' (brestovke) ** rod ''[[Ulmus]]'' (brest) ** rod ''[[Zelkova]]'' (zelkova) * družina ''[[Verbenaceae]]'' (sporiševke) ** rod ''[[Tectona]]'' (tikovec) ==== Monocotyledones (''Liliopsida'' - [[enokaličnice]]) ==== [[Slika:Starr 031209-0059 Cocos nucifera.jpg|right|thumb|''[[Cocos nucifera]]'' (kokosova palma)]] * ''[[Agavaceae]]'' (agavovke) ** ''[[Cordyline australis]]'' ** ''Dracaena draco'' ([[Navadna zmajevka]]) ** rod ''Yucca'' ([[juke]]) * družina ''Arecaceae'' ([[palmovke]]) ** ''Areca catechu'' ([[betlova palma]]) ** ''Cocos nucifera'' ([[kokosova palma]]) ** ''Phoenix dactylifera'' ([[Pravi datljevec]]) ** ''Trachycarpus fortunei'' ([[Visoka žumara]]) * družina ''Poaceae'' ([[trave]]) ** poddružina ''[[Bambusoideae]]'' Opomba: [[bananovec]] spominja na katero od palm, vendar ni drevo, saj steblo ne oleseni. === ''Pinophyta'' ([[iglavci]] - mehkolesna drevesa) === * družina ''Araucariaceae'' ([[aravkarijevke]])[[Slika:SabinaChinensis.jpg|right|thumb|''[[Juniperus chinensis]]'' (kitajski brin)]] ** rod ''Araucaria'' ([[aravkarija]]) ** rod ''[[Agathis]]'' ** ''Wollemia nobilis'' ([[volemija]]) * družina ''[[Cupressaceae]]'' (cipresovke) ** rod ''[[Cupressus]]'' (cipresa) ** rod ''[[Chamaecyparis]]'' (pacipresa) ** rod ''Juniperus'' ([[brin]]) ** ''[[Fitzroya cupressoides]]'' ** rod ''[[Sequoia]]'' (sekvoja) ** rod ''Sequoiadendron'' ([[mamutovec]])[[Slika:Sequoia Tunnel Tree.jpg|right|thumb|''[[Sequoiadendron giganteum]]'' (mamutovec)]] ** rod ''[[Metasequoia]]'' (metasekvoja) ** rod ''[[Thuja]]'' (klek) ** ''[[Taxodium]]'' (močvirska cipresa) ** rod ''[[Cryptomeria]]'' (kriptomerija) * družina ''Pinaceae'' ([[borovke]]) ** rod ''Pinus'' ([[bor (drevo)|bor]]) ** rod ''Picea'' ([[smreka]]) ** rod ''[[Larix]]'' (macesen) ** rod ''[[Pseudotsuga]]'' (duglazija) ** rod ''[[Abies]]'' (jelka) ** rod ''[[Cedrus]]'' (cedra) * družina ''[[Podocarpaceae]]'' (podokarpovke) ** ''[[Afrocarpus falcatus]]''[[Slika:Fichte, junger Zapfen 2004-05-30 JOF.JPG|right|thumb|''[[Picea abies]]'' (navadna smreka)]] ** ''[[Podocarpus totara]]'' ** ''[[Prumnopitys ferruginea]]'' ** ''[[Dacrycarpus dacrydioides]]'' ** ''[[Dacrydium cupressinum]]'' * družina ''[[Sciadopityaceae]]'' ** rod ''[[Sciadopitys]]'' * družina ''[[Taxaceae]]'' (tisovke) ** rod ''Taxus'' ([[tisa (rod)|tisa]]) * družina ''[[Cephalotaxaceae]]'' ** rod ''[[Cephalotaxus]]'' === ''Ginkgophyta'' ([[ginkovci]]) === * družina ''[[Ginkgoaceae]]'' (ginkovke) ** rod ''[[Ginkgo]]'' (ginko) === ''Cycadophyta'' ([[sagovci]]) === [[Slika:Cyathea medullaris.JPG|right|thumb|''[[Cyathea medullaris]]'']] * družina ''[[Cycadaceae]]'' (sagovke) ** ''[[Cycas angulata]]'' * družina ''[[Zamiaceae]]'' ** ''[[Lepidozamia hopei]]'' === ''[[Gnetophyta]]'' ([[gnetovci]]) === * družina ''[[Ephedraceae]]'' () ** rod ''[[Ephedra]]'' () * družina ''[[Gnetaceae]]'' (gnetovke) ** rod ''[[Gnetum]]'' () * družina ''[[Welwitschiaceae]]'' (velbičevke) ** rod ''Welwitschia'' ([[Velbičevka]]) *** vrsta ''Welwitschia mirabilis'' ([[velbičevka]]) === ''[[Pterophyta]]'' (praproti) === * družini ''[[Cyatheaceae]]'' (drevesne praproti) in ''[[Dicksoniaceae]]'' ** [[drevesne praproti]], ''Cyathea'', ''Alsophila'', ''Dicksonia'' (ni [[monofilija|monofiletska]] skupina) === Drevesa fosili === * [[Wattieza]], najstarejša znana drevesa == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v zbirki|Trees}} {{Wikislovar|drevo|Drevo}} * [[drevesna meja]] * [[seznam dreves na območju Slovenije]] [[Kategorija:Morfologija rastlin]] [[Kategorija:Gozdarstvo]] [[Kategorija:Drevesa|*]] {{normativna kontrola}} f7sp783p5azc5bthj2ahycaa3req3mo 6675017 6674968 2026-05-12T17:45:34Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28677-99|~2026-28677-99]] ([[User talk:~2026-28677-99|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6577934 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} [[Slika:Fagus sylvatica Purpurea JPG4a.jpg|thumb|Drevo (Jesen)]] '''Drevo''' pomeni v [[Botanika|botaniki]] [[trajnica|trajno (večletno)]] [[rastline|rastlino]], z značilnim pokončnim olesenelim [[deblo]]m. Na spodnji strani debla so [[korenina|korenine]], zgoraj pa [[veja|veje]], ki tvorijo [[krošnja|krošnjo]]. Običajno so to dolgo živeče in robustne rastline, prilagojene na velika nihanja življenjskih pogojev, kakršno je menjavanje [[letni čas|letnih časov]] v območjih z [[zmerno podnebje|zmernim podnebjem]].<ref name="PetitHampe">{{cite journal |first1=Rémy J. |last1=Petit |first2=Arndt |last2=Hampe |year=2006 |title=Some Evolutionary Consequences of Being a Tree |journal=Annual Review of Ecology, Evolution, and Systematics |volume=37 |pages=187–214 |url=http://www.ecologicalevolution.org/content/Petit_How2BeATree.pdf |doi=10.1146/annurev.ecolsys.37.091305.110215 |access-date=2018-09-26 |archive-date=2014-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116084547/http://www.ecologicalevolution.org/content/Petit_How2BeATree.pdf |url-status=dead | issn = 1543-592X}}</ref> Drevesa pogosto rastejo v sestojih in predstavljajo [[habitat (ekologija)|življenjsko okolje]] za številne druge organizme. Največjim takim sestojem pravimo [[gozd]], ki je eden najznačilnejših kopenskih [[ekosistem]]ov na Zemlji. Gozdovi pokrivajo približno četrtino kopnega in vsebujejo ocenjeno 90 % vse svetovne [[biomasa|biomase]].<ref name="PetitHampe"/> == Zgradba dreves == [[Slika:Sequoiadendron giganteum at Kenilworth Castle.jpg|thumb|200px|Drevo]] Drevo ima vse običajne rastlinske dele, značilne za [[višje rastline]] - [[korenina|korenine]], [[steblo]] in [[list (rastlina)|liste]]. === Korenine === Pri lesnatih rastlinah se po [[kalitev|kalitvi]] najprej razvije glavna ali srčna korenina, iz nje izraščajo stranske, ki se delijo na koreninice, na katerih so koreninski laski. Tako nastane koreninski sistem, ki je značilen za posamezne drevesne vrste. === Deblo === {{glavni|Deblo}} Pri drevesnih vrstah je steblo olesenelo in se imenuje deblo. Glavni, osrednji del debla predstavlja [[les]], ki je obdan s skorjo. Rastline z olesenelim steblom so drevesa in [[grm]]i. Razlika med njimi je posledica različnega razvoja stranskih poganjkov (popki). Pri grmih se pospešeno razvijajo poganjki na spodnjem delu rastline, pri drevesih pa je razvoj pospešen na vrhu poganjkov. Deblo je pokrito s skorjo, ki kot zaščitni plašč varuje drevo. Poleg tega prevaja hranilne snovi od krošnje do korenin. === List === {{glavni|Rastlinski list}} Oblika listov je eden glavnih znakov za določanje drevesnih vrst. Iglice so posebej prilagojeni listi. == Pomembnost dreves == Drevo lahko primerjamo s [[kemija|kemično]] [[tovarna|tovarno]]. Za primer si oglejmo [[bukev]]. V 80 letih lahko zraste 25 [[meter|m]] visoko. [[Krošnja]] ima [[premer]] 15 m, prostornino 2700 [[kubični meter|m³]] in [[1 E5|800.000]] [[List (rastlina)|listov]] s skupno površino 1600 [[kvadratni meter|m²]], ki [[senca|zasenči]] 160 m²]] tal. Vsako uro porabi 2,3 [[kilogram|kg]] [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] in 1&nbsp;kg [[voda|vode]] ter proizvede 1,6&nbsp;kg [[grozdni sladkor|grozdnega sladkorja]] in 1,7&nbsp;kg [[kisik]]a. Ta kisik zadostuje za dihanje 10 ljudi. V 80 letih tako predela 40 milijonov m³ zraka. Vsebuje 15 m³ [[les]]a, ki posušen tehta 12 [[tona|ton]]. == Glavni rodovi dreves == === ''[[Magnoliophyta]]'' ([[kritosemenke]]) === ==== [[Magnoliopsida|Dicotyledones]] (''Magnoliopsida'' - [[dvokaličnice]]) ==== * [[Altingiaceae]] [[Slika:Anacardium occidentale1.jpg|thumb|''[[Anacardium occidentale]]'' (mahagonovec)]] ** ''[[Liquidambar]]'' vrste (ambrovec) * družina [[Anacardiaceae]] (rujevke) ** ''[[Anacardium occidentale]]'' (mahagonovec) ** ''[[Mangifera indica]]'' (indijski mangovec) ** rod ''[[Pistacia]]'' (rujevina) ** rod ''[[Rhus]]'' (octovci) ** rod ''[[Toxicodendron]]'' * družina ''[[Annonaceae]]'' (anonovke) ** ''[[Annona cherimola]]'' ** ''[[Annona reticulata]]'' ** ''[[Asimina triloba]]'' [[Slika:Asimina triloba3.jpg|thumb|''Asimina triloba'']] ** ''[[Annona muricata]]'' * ''[[Apocynaceae]]'' (pasjestrupovke) ** rod ''[[Pachypodium]]'' (pahipodij) * družina ''[[Aquifoliaceae]]'' (bodikovke) ** rod ''[[Ilex]]'' (bodika) * družina ''[[Araliaceae]]'' (bršljanovke) ** ''[[Kalopanax]]'', ''Kalopanax pictus'' (risani kalopanaks) * družina [[Betulaceae]] (brezovke) ** rod ''[[Alnus]]'' (jelša) ** rod ''[[Betula]]'' (breza)[[Slika:Betula pendula 001.jpg|thumb|''[[Betula pendula]]'' ([[navadna breza]])]] ** rod ''[[Carpinus]]'' (gaber) ** rod ''[[Corylus]]'' (leska) * družina ''[[Bignoniaceae]]'' (trobentovci) ** rod ''[[Catalpa]]'' (cigarar) * družina ''[[Cactaceae]]'' (kaktovke) ** ''[[Carnegiea gigantea]]'' (saguaro) * družina ''[[Cannabaceae]]'' (konopljevke) ** rod ''[[Celtis]]'' (koprivovec) * družina ''[[Cornaceae]]'' (drenovke) ** rod ''[[Cornus]]'' (dren) * družina [[Dipterocarpaceae]] (dipterokarpovke) ** rod ''[[Dipterocarpus]]'' (dipterokarp) ** rod ''[[Sal]]'' (šoreja) * družina ''[[Ebenaceae]]'' (ebenovke) ** rod ''[[Diospyros]]'' (ebenovec) * družina ''[[Ericaceae]]'' (vresovke) ** rod ''[[Arbutus]]'' (jagodičnica)[[Slika:Arbutus sp. fruit.jpg|thumb|''[[Arbutus unedo]]'' (navadna jagodičnica)]] * družina ''[[Eucommiaceae]]'' (evkomijevke) ** ''[[Eucommia]]'', ''Eucommia ulmoides'' (evkomija) * družina ''[[Fabaceae]]'' (metuljnice) ** rod ''[[Acacia]]'' (akacija) ** ''[[Gleditsia triacanthos]]'' (gledičevka) ** ''[[Robinia pseudoacacia]] '' (robinija) ** rod ''[[Laburnum]]'' (nagnoj) ** ''[[Caesalpinia echinata]]'' (pražiljka ali brazilski les) * družina ''[[Fagaceae]]'' (bukovke) ** rod ''[[Castanea]]'' (kostanj)[[Slika:Castanea sativa 002.jpg|thumb|''[[Castanea sativa]]'' (pravi kostanj)]] ** rod ''Fagus'' ([[bukev]]) ** rod ''[[Nothofagus]]'' (bukovec) ** ''[[Lithocarpus densiflorus]]'' ** rod ''[[Quercus]]'' (hrast) * družina ''[[Fouquieriaceae]]'' ** ''[[Fouquieria columnaris]]'' * družina ''[[Hamamelidaceae]]'' (nepozebnikovke) ** ''[[Parrotia persica]]'' * družina ''[[Juglandaceae]]'' (orehovke) ** ''[[Juglans]]'' (oreh) ** ''[[Carya]]'' (hikorija) ** ''[[Pterocarya]]'' (krilati oreškar) * družina ''[[Lauraceae]]'' (lovorovke) ** rod ''[[Cinnamomum]]'' (cimetovec) ** rod ''[[Laurus]]'' (lovor)[[Slika:Laurus nobilis MHNT Fleurs.jpg|thumb|''[[Laurus nobilis]]'' (navadni lovor)]] ** rod ''[[Persea]]'' (perzeja) * družina ''[[Lecythidaceae]]'' ** ''[[Bertholletia excelsa]]'' (brazilski oreh) * družina ''[[Lythraceae]]'' ** rod ''[[Lagerstroemia]]'' * družina ''[[Magnoliaceae]]'' (magnolijevke) ** rod ''[[Liriodendron]]'' (tulipanovec) ** rod ''[[Magnolia]]'' (magnolija) * družina ''[[Malvaceae]]'' (vključno z ''[[Tiliaceae]]'' (lipovke) in [[Bombacaceae]]) ** rod ''Adansonia'' ([[baobab]])[[Slika:Baobab and elephant, Tanzania.jpg|right|thumb|''[[Adansonia digitata]]'' (baobab)]] ** rod ''[[Bombax]]'' ** rod ''[[Brachychiton]]'' ** ''Ceiba pentandra'' ([[kapokovec]]) ** rod [[Durio]] (durjo) ** ''[[Ochroma lagopus]]'' (balsovec) ** ''Theobroma cacao'' ([[kakavovec]]) ** rod ''Tilia'' ([[lipa]]) * družina ''[[Meliaceae]]'' (melijevke) ** ''[[Azadirachta indica]]'' (neem ali azadirahta) ** rod ''[[Melia]]'' (melija) ** rod ''[[Khaya]]'' (kaja) ** rod ''[[Swietenia]]'' (svitenija) * družina ''[[Moraceae]]'' (murvovke) ** rod ''[[Ficus]]'' (smokvovec)[[Slika:Ficus carica leaf 01 by Line1.jpg|right|thumb|''[[Ficus carica]]'' (navadni smokvovec)]] ** rod ''[[Morus]]'' (murva) * družina ''[[Myristicaceae]]'' ** rod ''[[Mysristica]]'' (muškatovec) * družina [[Myrtaceae]] (mirtovke) ** rod [[Eucalyptus]] (evkaliptus) ** rod ''[[Myrtus]]'' (mirta) ** ''[[Psidium guajava]]'' (gvajava) * družina ''[[Nyssaceae]]'' (včasih vključene v [[Cornaceae]] (drenovke)) ** rod ''[[Nyssa]]'' ** ''[[Davidia involucrata]]'' (davidija) * družina ''[[Oleaceae]]'' (oljkovke) ** rod ''[[Olea]]'' (oljka) ** rod ''[[Fraxinus]]'' (jesen) * družina ''[[Paulowniaceae]]'' ** rod ''[[Paulownia]]'' (pavlovnija) * družina ''[[Platanaceae]]'' (platanovke) ** rod ''[[Platanus]]'' (platana) * družina ''[[Rhizophoraceae]]'' ** rod ''[[Rhizophora]]'' * družina ''[[Rosaceae]]'' (rožnice) ** rod ''[[Sorbus]]'' (jerebika) ** rod ''[[Crataegus]]'' (glog) ** rod ''[[Pyrus]]'' (hruška) ** rod ''[[Malus]]'' (jablana)[[Slika:Malus domestica a1.jpg|right|thumb|[[Malus domestica]] (jablana)]] ** rod ''[[Prunus]]'' (sliva) * družina ''[[Rubiaceae]]'' (broščevke) ** rod ''[[Coffea]]'' (kavovec) * družina ''[[Rutaceae]]'' (rutičevke) ** rod ''[[Citrus]]'' ** rod''[[Phellodendron]]'' (plutovec) ** rod ''[[Tetradium]]'' * družina ''[[Salicaceae]]'' (vrbovke) ** ''[[Populus]]'' (topol) ** rod ''[[Salix]]'' (vrba) * [[Sapindaceae]] (vključno z ''[[Aceraceae]]'' (javorovke), ''[[Hippocastanaceae]]'' (divjekostanjevke) ) ** rod ''[[Acer]]'' (javor)[[Slika:Maple-oliv2.jpg|thumb|''[[Acer platanoides]]'' (ostrolistni javor)]] ** rod ''[[Aesculus]]'' (divji kostanj) ** ''[[Ungnadia speciosa]]'' ** ''[[Litchi chinensis]]'' (liči) ** ''[[Koelreuteria]]'' * družina ''[[Sapotaceae]]'' (sapotovke) ** ''[[Argania spinosa]]'' (arganovo drevo) ** rod ''[[Palaquium]]'' ** ''[[Sideroxylon grandiflorum]]'', prej ''Calvaria major'' * družina ''[[Simaroubaceae]]'' (jesenovčevke) ** rod ''[[Ailanthus]]'' (jesenovec, pajesen) * družina ''[[Theaceae]]'' (čajevke) ** rod ''[[Gordonia]]'' ** rod ''[[Stewartia]]'' * družina ''[[Thymelaeaceae]]'' (volčinovke) ** rod ''[[Gonystylus]]'' * družina ''[[Ulmaceae]]'' (brestovke) ** rod ''[[Ulmus]]'' (brest) ** rod ''[[Zelkova]]'' (zelkova) * družina ''[[Verbenaceae]]'' (sporiševke) ** rod ''[[Tectona]]'' (tikovec) ==== Monocotyledones (''Liliopsida'' - [[enokaličnice]]) ==== [[Slika:Starr 031209-0059 Cocos nucifera.jpg|right|thumb|''[[Cocos nucifera]]'' (kokosova palma)]] * ''[[Agavaceae]]'' (agavovke) ** ''[[Cordyline australis]]'' ** ''Dracaena draco'' ([[Navadna zmajevka]]) ** rod ''Yucca'' ([[juke]]) * družina ''Arecaceae'' ([[palmovke]]) ** ''Areca catechu'' ([[betlova palma]]) ** ''Cocos nucifera'' ([[kokosova palma]]) ** ''Phoenix dactylifera'' ([[Pravi datljevec]]) ** ''Trachycarpus fortunei'' ([[Visoka žumara]]) * družina ''Poaceae'' ([[trave]]) ** poddružina ''[[Bambusoideae]]'' Opomba: [[bananovec]] spominja na katero od palm, vendar ni drevo, saj steblo ne oleseni. === ''Pinophyta'' ([[iglavci]] - mehkolesna drevesa) === * družina ''Araucariaceae'' ([[aravkarijevke]])[[Slika:SabinaChinensis.jpg|right|thumb|''[[Juniperus chinensis]]'' (kitajski brin)]] ** rod ''Araucaria'' ([[aravkarija]]) ** rod ''[[Agathis]]'' ** ''Wollemia nobilis'' ([[volemija]]) * družina ''[[Cupressaceae]]'' (cipresovke) ** rod ''[[Cupressus]]'' (cipresa) ** rod ''[[Chamaecyparis]]'' (pacipresa) ** rod ''Juniperus'' ([[brin]]) ** ''[[Fitzroya cupressoides]]'' ** rod ''[[Sequoia]]'' (sekvoja) ** rod ''Sequoiadendron'' ([[mamutovec]])[[Slika:Sequoia Tunnel Tree.jpg|right|thumb|''[[Sequoiadendron giganteum]]'' (mamutovec)]] ** rod ''[[Metasequoia]]'' (metasekvoja) ** rod ''[[Thuja]]'' (klek) ** ''[[Taxodium]]'' (močvirska cipresa) ** rod ''[[Cryptomeria]]'' (kriptomerija) * družina ''Pinaceae'' ([[borovke]]) ** rod ''Pinus'' ([[bor (drevo)|bor]]) ** rod ''Picea'' ([[smreka]]) ** rod ''[[Larix]]'' (macesen) ** rod ''[[Pseudotsuga]]'' (duglazija) ** rod ''[[Abies]]'' (jelka) ** rod ''[[Cedrus]]'' (cedra) * družina ''[[Podocarpaceae]]'' (podokarpovke) ** ''[[Afrocarpus falcatus]]''[[Slika:Fichte, junger Zapfen 2004-05-30 JOF.JPG|right|thumb|''[[Picea abies]]'' (navadna smreka)]] ** ''[[Podocarpus totara]]'' ** ''[[Prumnopitys ferruginea]]'' ** ''[[Dacrycarpus dacrydioides]]'' ** ''[[Dacrydium cupressinum]]'' * družina ''[[Sciadopityaceae]]'' ** rod ''[[Sciadopitys]]'' * družina ''[[Taxaceae]]'' (tisovke) ** rod ''Taxus'' ([[tisa (rod)|tisa]]) * družina ''[[Cephalotaxaceae]]'' ** rod ''[[Cephalotaxus]]'' === ''Ginkgophyta'' ([[ginkovci]]) === * družina ''[[Ginkgoaceae]]'' (ginkovke) ** rod ''[[Ginkgo]]'' (ginko) === ''Cycadophyta'' ([[sagovci]]) === [[Slika:Cyathea medullaris.JPG|right|thumb|''[[Cyathea medullaris]]'']] * družina ''[[Cycadaceae]]'' (sagovke) ** ''[[Cycas angulata]]'' * družina ''[[Zamiaceae]]'' ** ''[[Lepidozamia hopei]]'' === ''[[Gnetophyta]]'' ([[gnetovci]]) === * družina ''[[Ephedraceae]]'' () ** rod ''[[Ephedra]]'' () * družina ''[[Gnetaceae]]'' (gnetovke) ** rod ''[[Gnetum]]'' () * družina ''[[Welwitschiaceae]]'' (velbičevke) ** rod ''Welwitschia'' ([[Velbičevka]]) *** vrsta ''Welwitschia mirabilis'' ([[velbičevka]]) === ''[[Pterophyta]]'' (praproti) === * družini ''[[Cyatheaceae]]'' (drevesne praproti) in ''[[Dicksoniaceae]]'' ** [[drevesne praproti]], ''Cyathea'', ''Alsophila'', ''Dicksonia'' (ni [[monofilija|monofiletska]] skupina) === Drevesa fosili === * [[Wattieza]], najstarejša znana drevesa == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v zbirki|Trees}} {{Wikislovar|drevo|Drevo}} * [[drevesna meja]] * [[seznam dreves na območju Slovenije]] [[Kategorija:Morfologija rastlin]] [[Kategorija:Gozdarstvo]] [[Kategorija:Drevesa|*]] {{normativna kontrola}} b90ysfryqd3rhxws9ulpc6mhmujjvuu 0 63195 6675214 6399641 2026-05-13T08:52:09Z ~2026-12614-44 255361 popravek tipkarske napake 6675214 wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev|Commonwealth}} {{Infopolje Geopolitična organizacija | name = '''Skupnost narodov''' | linking_name = the Commonwealth of Nations | image_flag = Commonwealth Flag 2013.svg | symbol_type = Logo | image_symbol = | symbol_width = 150px | image_map = Member states of the Commonwealth of Nations.svg | image_map_size = 300px | map_caption = [[Države članice Skupnosti narodov]] | org_type = prostovoljno združenje<ref>{{navedi splet|url=http://thecommonwealth.org/our-charter|title=Commonwealth Charter|date=6 June 2013|quote=Recalling that the Commonwealth is a voluntary association of independent and equal sovereign states, each responsible for its own policies, consulting and co-operating in the common interests of our peoples and in the promotion of international understanding and world peace, and influencing international society to the benefit of all through the pursuit of common principles and values|access-date=5 March 2019|archive-date=6 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190306044606/http://thecommonwealth.org/our-charter|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190306044606/http://thecommonwealth.org/our-charter |date=2019-03-06 }}</ref> | membership_type = Države članice | membership = [[#Članice|56 držav]] | admin_center_type = Sedež | admin_center = [[Marlborough House]], [[London]], Združeno kraljestvo | languages_type = [[Angleščina v Skupnosti narodov|Delovni jezik]] | languages = angleščina | leader_title1 = [[Vodja Skupnosti narodov|Vodja]] | leader_name1 = [[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]]<ref name="commonwealth 090922">[https://thecommonwealth.org/about-us The Commonwealth - About Us, ''TheCommonwealth.org'']. Retrieved 10 September 2022</ref> | leader_title2 = {{nowrap|[[Commonwealth Secretary-General|Generalna sekretarka]]}} | leader_name2 = [[Patricia Scotland|The Baroness Scotland of Asthal]] | leader_title3 = {{nowrap|[[Commonwealth Chair-in-Office|Chair-in-Office]]}} | leader_name3 = [[Paul Kagame]] | established_event1 = {{nowrap|[[Balfourjeva deklaracija (1926)|Balfourjeva deklaracija]]}} | established_date1 = 19. november 1926 | established_event2 = {{nowrap|[[Westminstrski statut (1931)|Westminstrski statut]]}} | established_date2 = {{nowrap|11. december 1931<ref>{{navedi splet |url=http://www.civilservice.gov.uk/wp-content/uploads/2011/09/AnnexB_Commonwealth.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20111206072849/http://www.civilservice.gov.uk/wp-content/uploads/2011/09/AnnexB_Commonwealth.pdf |url-status=dead |archive-date=6 December 2011 |title=Annex B – Territories Forming Part of the Commonwealth |date=September 2011 |publisher=[[Her Majesty's Civil Service]] |access-date=19 November 2013 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111206072849/http://www.civilservice.gov.uk/wp-content/uploads/2011/09/AnnexB_Commonwealth.pdf |date=2011-12-06 }}</ref>}} | established_event3 = {{nowrap|[[London Declaration]]}} | established_date3 = 28. april 1949 | area_km2 = 29.958.050 | population_estimate = 2.418.964.000 | population_estimate_year = 2016 | population_density_km2 = 75 | official_website = {{URL|https://thecommonwealth.org/|thecommonwealth.org}} | footnotes = | demonym = | area_rank = | GDP_PPP = | GDP_PPP_year = | HDI = | HDI_year = | today = |native_name='''Commonwealth of Nations'''}} '''Skupnost narodov''' ({{jezik-en|Commonwealth of Nations}}; od 1964 samo '''The Commonwealth''') je politično združenje 54 [[samostojnost|samostojnih]] [[suverenost|suverenih]] [[država|držav]], ki so skoraj vse nekdanji teritoriji oz. [[kolonija (geografija)|kolonije]] [[Britanski imperij|Britanskega imperija]]. Poleg matičnega [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske]] sta edini izjemi [[Mozambik]] in [[Ruanda]]. Te države priznavajo simbolno vlogo britanskega monarha kot vodje združenja in vzdržujejo prijateljske stike ter razne konkretnejše oblike sodelovanja. Včasih je bila skupnost znana kot [[Britanska skupnost narodov]] (''British Commonwealth of Nations'') oz. le [[Britanska skupnost]] (''British Commonwealth'') Organizacija nima formalnih pravil, ki bi urejala odnose med članicami, odločitve o potezah sprejemajo s posvetovanjem med članicami, bodisi s korespondenco, bodisi prek odposlanikov, imenovanih visoki komisarji. Glavno besedo imajo vodje [[vlada|vlad]] članic, britanski monarh pa ima zlasti ceremonialno vlogo, za vzdrževanje tradicije. Aktivnosti koordinira sekretariat Skupnosti narodov pod vodstvom generalnega sekretarja, ki je podrejen odboru guvernerjev, tega sestavljajo visoki komisarji vseh članic v Združenem kraljestvu. Navzven organizacijo zastopa predstavnik, ki ga izmenično imenuje vsaka članica, z mandatom dveh let. Kot matična država in gospodarska velesila ima Združeno kraljestvo številne gospodarske povezave z ostalimi članicami, vendar so morali ugodne trgovinske sporazume prekiniti po vstopu v [[Evropska unija|Evropsko unijo]], tako da so ostale članice sklepale trgovinske sporazume z EU. Po [[Brexit|izstopu Združenega kraljestva]] ostajata v EU še dve članici Skupnosti narodov, [[Ciper]] in [[Malta]]. Poleg tega prihaja na britanske univerze študirat mnogo študentov iz drugih članic, od ostalih kulturnih izmenjav pa je poznana predvsem športna prireditev [[Igre Commonwealtha]]. == Članice == [[Slika:Commonwealth of Nations.svg|sličica|350px|Skupnost narodov leta 2020. Oranžno obarvane so nekdanje članice, svetlomodro pa [[britanska čezmorska ozemlja]] in [[kronske odvisnosti]]]] Skupnost narodov sestavlja 54 držav na vseh celinah,<ref>{{navedi splet |url=http://thecommonwealth.org/member-countries |title=Member countries |publisher=Commonwealth Secretariat |accessdate=2018-02-27}}</ref> s skupno 2,4 milijarde prebivalcev. 15 jih priznava britanskega monarha kot [[vodja države|vodjo države]] (tem pravimo tudi kraljestva Skupnosti narodov, angleško ''Commonwealth Realms''), 32 je [[republika|republik]], šest pa jih ima druge [[monarh]]e. Seznam članic (datum prvega pristopa v oklepaju): * {{ATG}} (1981) * {{AUS}} (1931) * {{BHS}} (1973) * {{BGD}} (1972) * {{BLZ}} (1981) * {{BRB}} (1966) * {{BWA}} (1966) * {{CYP}} (1961) * {{DMA}} (1978) * {{SWZ}} (1968) – pridružena kot Svaziland (Svazi), leta 2018 spremenila ime v Esvatini * {{FJI}} (1970) – izstopila leta 1987, ponoven vstop leta 1997, suspendirana med 2000 in 2001 ter med 2009 in 2014 * {{GMB}} (1965) – izstopila leta 2013, ponoven vstop leta 2018 * {{GHA}} (1957) * {{GRD}} (1974) * {{GUY}} (1966) * {{IND}} (1947) * {{JAM}} (1962) * {{ZAF}} (1931) – izstopila leta 1961, ponoven vstop leta 1994 * {{CMR}} (1995) – članica kljub temu, da je bil pod britansko upravo le manjši del ozemlja, preostanek je bil nemška kolonija * {{CAN}} (1931) * {{KEN}} (1963) * {{KIR}} (1979) * {{LSO}} (1966) * {{MWI}} (1964) * {{MYS}} (1957) * {{MDV}} (1982) – izstopila leta 2016, ponoven vstop leta 2020 * {{MLT}} (1964) * {{MUS}} (1968) * {{MOZ}} (1995) – poleg Ruande edina članica, ki ni bila nikoli niti delno pod britansko upravo * {{NAM}} (1990) - del Britanskega imperija je bilo le območje mesta [[Walvis Bay]], ostalo je bilo nemška kolonija * {{NRU}} (1999) * {{NZL}} (1931) * {{NGA}} (1960) – suspendirana med leti 1995 in 1999 * {{PAK}} (1947) – izstopila leta 1972, ponoven vstop leta 1989, suspendirana med 1999 in 2004 ter med 2007 in 2008 * {{PNG}} (1975) * {{RWA}} (2009) – poleg Mozambika edina članica, ki ni bila nikoli niti delno pod britansko upravo * {{SLB}} (1978) * {{WSM}} (1970) * {{SYC}} (1976) * {{SLE}} (1961) * {{SGP}} (1965) * {{KNA}} (1983) * {{LCA}} (1979) * {{VCT}} (1979) * {{LKA}} (1948) * {{TZA}} (1961) * {{TON}} (1970) * {{TTO}} (1962) * {{TUV}} (1978) * {{UGA}} (1962) * {{VUT}} (1980) * {{ZMB}} (1964) * {{GBR}} Velike Britanije in Severne Irske (1931) == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi splet |url=https://www.britannica.com/topic/Commonwealth-association-of-states |title=Commonwealth |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2021-10-28}} == Glej tudi == * [[Frankofonija]] * [[Organizacija Iberoameriških držav]] (OEI) * [[Skupnost neodvisnih držav]] * [[Skupnost Avstralije]] * [[Skupnost Bahamov]] == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Commonwealth of Nations|Commonwealth of Nations|Skupnost narodov}} * [http://thecommonwealth.org/ Sekretariat Skupnosti narodov] {{Commonwealth of Nations}} {{normativna kontrola}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Skupnost narodov| ]] [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Britanski imperij]] a1x7ypumxy4vsq03kjmbcba236j7e0z 10 67433 6675274 6376163 2026-05-13T10:54:54Z Nintendofan885 199340 invert on dark mode 6675274 wikitext text/x-wiki {{Dmbox | type = setindex | image = {{nowrap| [[File:Schooner.svg|30px|link=|class=skin-invert-image]] [[Image:List gray.svg|30px|link=]] }} | text = Ta stran vsebuje seznam ladij z enakim ali podobnim imenom. Če vas je sem pripeljala [{{fullurl:Posebno:KajSePovezujeSem/{{{page-title|{{FULLPAGENAME}}}}}|namespace=0}} notranja povezava], jo lahko popravite tako, da bo usmerjena na pomensko ustrezno stran. }}{{main other | [[Kategorija:Razločitve ladij|{{#if:{{{1|}}}|{{{1}}}|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}}]] | <!-- Don't categorise when not in main (article) space. --> }}<noinclude> {{documentation}} <!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --> </noinclude> 5shelc4irrqlebeywcacwjluiq841ib 0 69475 6675018 6571821 2026-05-12T17:51:27Z ~2026-28704-13 259766 /* Življenjepis */ 6675018 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Ivan Pregelj |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |notableworks = ''[[Matkova Tina]]'' }} '''Ivan Pregelj''' [ívan prégəl'], [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramatik]], [[pesnik]] in [[kritik]], *&nbsp;[[27.&nbsp;oktober]] [[1883]], [[Most na Soči]] (tedaj Sv.&nbsp;Lucija na Soči), †&nbsp;[[31.&nbsp;januar|30.&nbsp;januar]] [[1960]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Ivan Pregelj se je rodil 27. oktobra 1883 pri sv. Luciji na Tolminskem, današnjem Mostu na Soči, v obrtniški družini. Njegov oče Mohor je bil krojač. Mati mu je bila Marija (roj. Kovačič). Po smrti staršev, ko je bilo Preglju komaj osem let, je zanj in njegova dva brata skrbela stara mama Ana. Župnik Jožef Fabijan pa mu je pomagal pri študiju, bil njegov vzgojitelj in podpornik. Pregelj je obiskoval gimnazijo v [[Gorica|Gorici]]. Po maturi jeseni 1903 je sprva študiral v Gorici [[bogoslovje]], vendar so ga po treh mesecih izključili, saj so izvedeli, da je bil v bordelu. Nate se je zaposlil kot prisar pri slovenskem advokatu [[Alojzij Franko|dr. Alojziju Franku]], dokler ga ni Fabijani, boječ da ne bi propadel, prepričal, da je odšel na [[Dunaj]] študirat [[germanistika|germanistiko]] in [[slavistika|slavistiko]]. Med študijem je sodeloval v katoliškem študentskem društvu [[Danʼca|Dan'''ʼ'''ca]] in objavljal v študentskem glasilu Zora, leta 1905/06 je bil tudi njegov urednik. Iz društva je izstopil 1906, ker se mu je rodil v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] nezakonski sin s Frančiško Peršič, s katero se je leta 1909 poročil<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Pregelj :: Prostor slovenske literarne kulture|url=https://pslk.zrc-sazu.si/sl/literarni-atlas-ljubljane/ivan-pregelj/|website=pslk.zrc-sazu.si|accessdate=2025-12-19}}</ref>. Doktoriral je z disertacijo o slovenskem [[barok|baročnem]] [[pridigar]]ju [[Oče Rogerij|Rogeriju Ljubljanskem]]. Kot gimnazijski profesor je služboval v Gorici, [[Pazin]]u, [[Idrija|Idriji]], Kranju in nazadnje v Ljubljani, kjer je umrl leta 1960. V dvajsetih letih je Pregelj veljal za osrednjega slovenskega pripovednika po [[Ivan Cankar|Cankarju]], kasneje pa mu je kritika očitala [[Katolištvo|katoliško]] tendenco. V svojih delih je pripovedoval tudi o socialni in nacionalni usodi v regionalnem okviru pretekle [[Primorska|Primorske]]. == Literarno delo == Pregljevo delo literarni zgodovinarji uvrščajo med [[Moderna|moderno]] in [[ekspresionizem]]. Od moderne je prevzel razumevanje življenja posameznika, njegovih čustev, strasti, lirično obarvanost zgradbe in sloga ter kompozicije. Njegova dela so večinoma postavljena v zgodovinski čas ([[reformacija]], [[protireformacija]], [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečki upori]], [[razsvetljenstvo]], [[barok]]), v čemer se kaže vpliv tradicije [[romantični realizem|romantičnega realizma]]. Značilne so težko brzdane strasti, izjemni in čudaški ljudje, nezakonski otroci, zapeljivci ter zapeljana dekleta. V svojih zgodovinskih povestih so opazne razklanosti med duhom in telesom, telesnim in duševnim trpljenjem ter grehom in nedolžnostjo. Eden izmed najizvirnejših delov Pregljevega literarnega dela je njegov [[stilistika|slog]], ki je včasih patetičen, [[Sveto pismo|svetopisemsko]] privzdignjen ([[Plebanus Joannes]]), slovesen, liričen in ritmiziran, kar ga približuje [[barok]]u. Pogosto so uporabljene [[metafora|metafore]], ki izražajo nasprotje med telesnim in duhovnim. Pregelj je deloval na vseh področjih literarnega ustvarjanja. Zapustil je tudi obsežno slovstveno kritično [[esej|esejistično delo]] in prevode raznih del. Javnosti se je najprej predstavil s pesniško zbirko Romantika (1910), sledila je [[povest|ljudska povest]] Mlada Breda (1913) o zlobni mačehi Katri in dobri nevesti Anici; v njej realistično prikazuje boj za grunt na Tolminskem. S svojim slogom pisanja je zaznamoval [[Mohorjeva družba|Mohorjevo družbo]]. Zanje je začel pisati leta 1908 in v svojem prvem obdobju kratkih povesti, ki je trajalo do leta 1913, zanimivo ter kritično [[parafraza|parafraziral]] Cankarja (Sosedje, Rejenka). Iz prvega obdobja je znana klasična [[Slovenske večernice|večerniška povest]] Mlada Breda, s katero je zaključil učno dobo in vzbudil zanimanje [[literarna kritika|literarne kritike]]. Najplodnejše obdobje objavljanja znotraj Mohorjeve družbe sledi od 1914 do 1923, konec pa zaznamujeta večernici Peter Pavel Glavar (1922) in Glorioso (1922). Preostali dve [[mohorjanka|mohorjanki]], Božji mejniki (1925) in Umreti nočejo (1930), pa ob verski tematiki prvič jasno izpostavita še nacionalno. Snovni, motivni in idejni dejavnik njegovih del pogosto predstavlja vera. S tem je ustrezal založbam ter časopisom, ki so katolištvo razglašale za svoj temelj (Mohorjeva družba, Dom in svet). Najbolj je poznan po romanih Tolminci, [[Plebanus Joannes]], [[Magister Anton]] in po [[Novela (književnost)|noveli]] [[Matkova Tina]]. Napisal je tudi [[libreto]] za opero [[Tajda (opera)|Tajda]] skladatelja [[Hugolin Sattner|Hugolina Sattnerja]]. Njegovo najobsežnejše delo je zgodovinski kolektivni roman Tlačani in je izhajalo v reviji [[Dom in svet]], 1915–1916. Pregelj ga je pozneje izdal v knjigi z naslovom Tolminci (1927). V Tolmincih je upodobil zgodovinske dogodke iz let 1712–1713, ko so se [[Tolminski kmečki upor|tolminski kmetje in bajtarji]] uprli [[plemstvo|plemstvu]] ter [[Deželni stanovi|višji duhovščini]]. V romanu o Štefanu Golji, [[Upor (družba)|uporniku]] proti cerkvenemu nasilju, nato pa v [[renesansa|renesančnem]] romanu [[Plebanus Joannes]] je Pregelj premaknil težišče iz zgodovinsko dokaj realnega prikaza življenja v simbolično prikazovanje družbene, duhovne in telesne stiske tolminskih ljudi. V novelah mu je uspelo zajeti tolminsko življenje (npr. [[Matkova Tina]], Runje), odlikuje pa jih barvito opisovanje pokrajine in izvirno prikazovanje tolminskih duhovnikov. Pregelj je poučeval v mnogih predelih Slovenije in tako pridobil snovi za nove povesti. V luči svojega idealističnega svetovnega nazora je zasnoval [[idilična povest|idilično družinsko povest]] Otroci sonca (1919), ki se godi nekje med Škofjo Loko, Idrijo in Tolminom; v glavnem pripoveduje o dveh sestrah, Heleni in Slavici, in o njunih ljubeznih. Zanimive gorenjske osebnosti so mu dale snov za nekaj povesti: o zapletenem življenju ljudskega prosvetitelja, poznejšega lansperškega gospoda, pripoveduje Odisej iz Komende (1922, poznejši naslov Peter Pavel Glavar (1929); o [[protestantizem|protestantskem]] duhovniku Jerneju Knaflju govori roman [[Bogovec Jernej]] (1923); pesnika [[Simon Jenko|Simona Jenka]] opisuje Šmonca (1924, poznejši naslov Simon iz Praš); epizode iz življenja [[Matija Valjavec|M. Valjavca]] predstavi Pregelj v [[idila|idili]] [[Na vakance]] (1927). V številnih drugih povestih in romanih je Pregelj obravnaval narodnostna, verska in svetovnonazorska vprašanja, ki jih je vseskozi reševal s katoliškega stališča. Svoje delovanje je zaključil z zgodovinsko novelo Thabiti Kumi (1933), ki je epilog k [[Plebanus Joannes|Plebanusu Joannesu]]. Za revijo [[Mentor (literarna revija)|Mentor]] je Pregelj pisal knjižne ocene (od 1916 naprej), predstavljal zanimivosti iz nemškega slovstva ter prevajal nemške klasike poezije. Razlagal je obširne literarne novosti in pisal literarne študije (o Cankarju, itd). Razlagal je slovensko moderno ([[Oton Župančič|Župančiča]], [[Cvetko Golar|Golarja]]) in napisal brošuro o [[Valentin Vodnik|Vodniku]]. Psevdonimi, ki jih je uporabljal Ivan Pregelj: Cirilov, Lukian, Ivan Ivanov, Ivan Mohorov (Ivo Mohorov, Iv. Mohorov, I. Mohorov, J. Mohorov), Peter Petrič, I. Selan, J. Stjepanič, Ivan Zoran (Ivo Zoran), I. P. == Oblikovni ekspresionizem v Pregljevi prozi == Pregelj je leta 1917 verjetno prvič uporabil izraz [[ekspresionizem]]. Nove smeri tistega časa, futurizem, kubizem, dadaizem in tudi ekspresionizem je prejemal previdno in z zadržki. V Preglju samem se je godil preobrat, opaziti ga je že v romanu Štefan Golja in njegovi. Leta 1919 je ob [[Joža Lovrenčič|Lovrenčiču]], [[Stanko Majcen|Majcnu]] in sebi ugotovil nekatera temeljna duhovna in stilna določila ekspresionizma. Opazil je, da se je v njem opazno spremenilo razmerje pesnik – objektivni svet, da ekspresionist oblikuje svet iz svoje notranjosti, torej ekspresivno, gleda ga, kot sam hoče, lahko tudi simbolično. Mladi katoliški pesniki so njegov roman [[Plebanus Joannes]] že sprejeli kot ekspresionistično delo ter program. Pregljev ekspresionistični »tip« je v glavnem [[duhovnik]], ki je razcepljen med dušo in telesom, duhom in erosom. Pogoste so [[mit]]ične osebe, s katerimi se sooča v svojih videnjih (prikazovanje [[Sveta Marija|Marije - Božje Matere]]). Jezikovno je lahko [[naturalizem|naturalističen]], surov, plastičen, lahko pa dinamičen, kjer se izraža krčevito, hrupno, hipno, mehansko. == Odziv del v periodiki == Pregljevo delo je doživelo precejšen odziv v periodiki. Tisk je poročal o večini njegovih del: o šestnajstih »resnih« več kot petdesetkrat in o desetih, namenjenih ljudstvu, nekaj nad tridesetkrat<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://lit.ijs.si/preg_moh.html|title=Pregljeva mohorjanska literatura|date=|accessdate=13. 6. 2016|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. Po količini in kvaliteti [[Literarna kritika|kritik]] izstopajo [[Josip Vidmar]], [[Tine Debeljak]] in [[France Koblar]]. [[Josip Vidmar]] ga je v kritikah spisov iz let 1928 do 1933 na splošno odklanjal, saj je v njegovih delih videl šibko psihologijo, nazorsko pristranost, idealistično vzgojnost ter večjo spretnost kot resnično ustvarjalnost. [[France Koblar]] je uredil Pregljeve Izbrane spise, v končni oceni pa je bil pogosto dvoumen. [[Tine Debeljak]] je v glavnem pozitivno ocenjeval Pregljeva dela<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski roman|last=Hladnik|first=Miran|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|year=2009|isbn=978-961-237-291-0|location=Ljubljana|page=}}</ref>. Med Pregljevimi deli je največ ocen doživel Peter Pavel Glavar, sledita Mlada Breda in Otroci sonca, nato [[Plebanus Joannes]]. Večinsko kritiko je zanimala najprej Pregljeva vzgojna literatura. O [[Bogovec Jernej|Bogovcu Jerneju]] so pisali samo dobro, o Thabiti Kumi samo slabo. Pogosto so o istih delih kritiki zapisali dvoumne ter zelo relativne ocene<ref>{{Navedi knjigo|title=Pregljeva zgodovinska pripoved|last=Hladnik|first=Miran|publisher=Nova revija|year=1999|isbn=961-6017-86-1|location=Ljubljana|page=}}</ref><ref name=":0" />. == Bibliografija == ;Poezija * [[Romantika (pesniška zbrika)|Romantika]] (1910) ;Proza Prozna dela z zgodovinsko tematiko: * [[Tlačani]] (1916) * [[Štefan Golja in njegovi]] (1918/19) * [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Matkova Tina]] (1921) * [[Peter Pavel Glavar, lanšperški gospod]] (1922) * [[Bogovec Jernej]] (1923) * [[Tolminci]] (1927) * [[Regina Roža ajdovska]] (1929) * [[Magister Anton]] (1930) * [[Thabiti Kumi]] 1933) Dela s sodobno tematiko: * [[Otroci sonca]] (1. del 1919, 2. del 1922, 3. del 1933) Biografske pripovedi: * [[Simon iz Praš]] (1924) * [[Na vakance]] (1927) '''Dramatika''' * [[Azazel]] (1921) == Prevodi v tuje jezike == Prevodi v samostojnih objavah: * Božji mejniki: Božji međaši: pripovijest iz Istre, prevod Petar Grgec, hrvaščina; Plovan pre Šime: roman iz istarskog života, hrvaščina * [[Plebanus Joannes]]; prevod Tone Potokar, Gojko Janjušević, srbščina; Plebanus Joannes; prevod Bohuš Vybíral, češčina * Regina roža ajdovska; Ajdovska deklica; prevod Jovanka Hrvaćanin, srbščina * [[Matkova Tina]]; Matkova Tina; prevod Branimir Žganjer, hrvaščina. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *Franc Zadravec, Slovenska književnost II. Ljubljana: DZS, 1999. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?id=2153424132226025 COBISS]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *Franc Zadravec, Matkova Tina. Lirika, epika, dramatika. Murska Sobota: Pomurska založba, 1971. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2153424132226025&rec=3&sid=5 COBISS] *Franc Zadravec, Slovenski roman 20. stoletja. Murska Sobota: Pomurska založba; Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1997. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?id=2153424132226025 COBISS]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *Hermina Jug-Kranjec, Pregljev roman Bogovec Jernej. Ljubljana: Slovenska matica, 1994. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?id=2153424132226025 COBISS]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *Ivan Pregelj, Izbrani spisi I [uredil France Koblar]. Celje: Mohorjeva družba, 1962. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?id=2153424132226025 COBISS]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *Ivan Pregelj, Izbrani spisi VII [uredil France Koblar]. Celje: Mohorjeva družba, 1970. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?id=2153424132226025 COBISS]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *Josip Vidmar, Literarne kritike. Ljubljana: DZS, 1950. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2153424132226025&rec=2&sid=10 COBISS]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *Miran Hladnik, Pregljeva zgodovinska pripoved. Ivan Pregelj. Ljubljana: Nova revija, 1999. *Miran Hladnik, Slovenski zgodovinski roman. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2153424132226025&rec=1&sid=18 COBISS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304194310/http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2153424132226025&rec=1&sid=18 |date=2016-03-04 }} *Pregelj ... [et al.], Interpretacije [uredil Marjan Dolgan]. Ljubljana: Nova revija, 1999. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2153424132226025&rec=5&sid=20 COBISS] *Pregelj ... [et al.], Pregljev zbornik [zbral in uredil Joža Mahnič]. Ljubljana: Slovenska matica, 1984. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2153424132226025&rec=3&sid=21 COBISS]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pregelj, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi na Dunaju]] [[Kategorija:Slovenski slavisti]] [[Kategorija:Slovenski germanisti]] [[Kategorija:Ivan Pregelj| ]] hffxum6omx1710i5k70gjvdi8dr1vfc 6675020 6675018 2026-05-12T17:52:45Z ~2026-28704-13 259766 /* Življenjepis */ 6675020 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Ivan Pregelj |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |notableworks = ''[[Matkova Tina]]'' }} '''Ivan Pregelj''' [ívan prégəl'], [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramatik]], [[pesnik]] in [[kritik]], *&nbsp;[[27.&nbsp;oktober]] [[1883]], [[Most na Soči]] (tedaj Sv.&nbsp;Lucija na Soči), †&nbsp;[[31.&nbsp;januar|30.&nbsp;januar]] [[1960]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Ivan Pregelj se je rodil 27. oktobra 1883 pri sv. Luciji na Tolminskem, današnjem Mostu na Soči, v obrtniški družini. Njegov oče Mohor je bil krojač. Mati mu je bila Marija (roj. Kovačič). Po smrti staršev, ko je bilo Preglju komaj osem let, je zanj in njegova dva brata skrbela stara mama Ana. Župnik Jožef Fabijan pa mu je pomagal pri študiju, bil njegov vzgojitelj in podpornik. Pregelj je obiskoval gimnazijo v [[Gorica|Gorici]]. Po maturi jeseni 1903 je sprva študiral v Gorici [[bogoslovje]], vendar so ga po treh mesecih izključili, saj so izvedeli, da je bil v bordelu. Nato se je zaposlil kot prisar pri slovenskem advokatu [[Alojzij Franko|dr. Alojziju Franku]], dokler ga ni Fabijani, boječ da ne bi propadel, prepričal, da je odšel na [[Dunaj]] študirat [[germanistika|germanistiko]] in [[slavistika|slavistiko]]. Med študijem je sodeloval v katoliškem študentskem društvu [[Danʼca|Dan'''ʼ'''ca]] in objavljal v študentskem glasilu Zora, leta 1905/06 je bil tudi njegov urednik. Iz društva je izstopil 1906, ker se mu je rodil v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu nad Ljubljano]] nezakonski sin s Frančiško Peršič, s katero se je leta 1909 poročil<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Pregelj :: Prostor slovenske literarne kulture|url=https://pslk.zrc-sazu.si/sl/literarni-atlas-ljubljane/ivan-pregelj/|website=pslk.zrc-sazu.si|accessdate=2025-12-19}}</ref>. Doktoriral je z disertacijo o slovenskem [[barok|baročnem]] [[pridigar]]ju [[Oče Rogerij|Rogeriju Ljubljanskem]]. Kot gimnazijski profesor je služboval v Gorici, [[Pazin]]u, [[Idrija|Idriji]], Kranju in nazadnje v Ljubljani, kjer je umrl leta 1960. V dvajsetih letih je Pregelj veljal za osrednjega slovenskega pripovednika po [[Ivan Cankar|Cankarju]], kasneje pa mu je kritika očitala [[Katolištvo|katoliško]] tendenco. V svojih delih je pripovedoval tudi o socialni in nacionalni usodi v regionalnem okviru pretekle [[Primorska|Primorske]]. == Literarno delo == Pregljevo delo literarni zgodovinarji uvrščajo med [[Moderna|moderno]] in [[ekspresionizem]]. Od moderne je prevzel razumevanje življenja posameznika, njegovih čustev, strasti, lirično obarvanost zgradbe in sloga ter kompozicije. Njegova dela so večinoma postavljena v zgodovinski čas ([[reformacija]], [[protireformacija]], [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečki upori]], [[razsvetljenstvo]], [[barok]]), v čemer se kaže vpliv tradicije [[romantični realizem|romantičnega realizma]]. Značilne so težko brzdane strasti, izjemni in čudaški ljudje, nezakonski otroci, zapeljivci ter zapeljana dekleta. V svojih zgodovinskih povestih so opazne razklanosti med duhom in telesom, telesnim in duševnim trpljenjem ter grehom in nedolžnostjo. Eden izmed najizvirnejših delov Pregljevega literarnega dela je njegov [[stilistika|slog]], ki je včasih patetičen, [[Sveto pismo|svetopisemsko]] privzdignjen ([[Plebanus Joannes]]), slovesen, liričen in ritmiziran, kar ga približuje [[barok]]u. Pogosto so uporabljene [[metafora|metafore]], ki izražajo nasprotje med telesnim in duhovnim. Pregelj je deloval na vseh področjih literarnega ustvarjanja. Zapustil je tudi obsežno slovstveno kritično [[esej|esejistično delo]] in prevode raznih del. Javnosti se je najprej predstavil s pesniško zbirko Romantika (1910), sledila je [[povest|ljudska povest]] Mlada Breda (1913) o zlobni mačehi Katri in dobri nevesti Anici; v njej realistično prikazuje boj za grunt na Tolminskem. S svojim slogom pisanja je zaznamoval [[Mohorjeva družba|Mohorjevo družbo]]. Zanje je začel pisati leta 1908 in v svojem prvem obdobju kratkih povesti, ki je trajalo do leta 1913, zanimivo ter kritično [[parafraza|parafraziral]] Cankarja (Sosedje, Rejenka). Iz prvega obdobja je znana klasična [[Slovenske večernice|večerniška povest]] Mlada Breda, s katero je zaključil učno dobo in vzbudil zanimanje [[literarna kritika|literarne kritike]]. Najplodnejše obdobje objavljanja znotraj Mohorjeve družbe sledi od 1914 do 1923, konec pa zaznamujeta večernici Peter Pavel Glavar (1922) in Glorioso (1922). Preostali dve [[mohorjanka|mohorjanki]], Božji mejniki (1925) in Umreti nočejo (1930), pa ob verski tematiki prvič jasno izpostavita še nacionalno. Snovni, motivni in idejni dejavnik njegovih del pogosto predstavlja vera. S tem je ustrezal založbam ter časopisom, ki so katolištvo razglašale za svoj temelj (Mohorjeva družba, Dom in svet). Najbolj je poznan po romanih Tolminci, [[Plebanus Joannes]], [[Magister Anton]] in po [[Novela (književnost)|noveli]] [[Matkova Tina]]. Napisal je tudi [[libreto]] za opero [[Tajda (opera)|Tajda]] skladatelja [[Hugolin Sattner|Hugolina Sattnerja]]. Njegovo najobsežnejše delo je zgodovinski kolektivni roman Tlačani in je izhajalo v reviji [[Dom in svet]], 1915–1916. Pregelj ga je pozneje izdal v knjigi z naslovom Tolminci (1927). V Tolmincih je upodobil zgodovinske dogodke iz let 1712–1713, ko so se [[Tolminski kmečki upor|tolminski kmetje in bajtarji]] uprli [[plemstvo|plemstvu]] ter [[Deželni stanovi|višji duhovščini]]. V romanu o Štefanu Golji, [[Upor (družba)|uporniku]] proti cerkvenemu nasilju, nato pa v [[renesansa|renesančnem]] romanu [[Plebanus Joannes]] je Pregelj premaknil težišče iz zgodovinsko dokaj realnega prikaza življenja v simbolično prikazovanje družbene, duhovne in telesne stiske tolminskih ljudi. V novelah mu je uspelo zajeti tolminsko življenje (npr. [[Matkova Tina]], Runje), odlikuje pa jih barvito opisovanje pokrajine in izvirno prikazovanje tolminskih duhovnikov. Pregelj je poučeval v mnogih predelih Slovenije in tako pridobil snovi za nove povesti. V luči svojega idealističnega svetovnega nazora je zasnoval [[idilična povest|idilično družinsko povest]] Otroci sonca (1919), ki se godi nekje med Škofjo Loko, Idrijo in Tolminom; v glavnem pripoveduje o dveh sestrah, Heleni in Slavici, in o njunih ljubeznih. Zanimive gorenjske osebnosti so mu dale snov za nekaj povesti: o zapletenem življenju ljudskega prosvetitelja, poznejšega lansperškega gospoda, pripoveduje Odisej iz Komende (1922, poznejši naslov Peter Pavel Glavar (1929); o [[protestantizem|protestantskem]] duhovniku Jerneju Knaflju govori roman [[Bogovec Jernej]] (1923); pesnika [[Simon Jenko|Simona Jenka]] opisuje Šmonca (1924, poznejši naslov Simon iz Praš); epizode iz življenja [[Matija Valjavec|M. Valjavca]] predstavi Pregelj v [[idila|idili]] [[Na vakance]] (1927). V številnih drugih povestih in romanih je Pregelj obravnaval narodnostna, verska in svetovnonazorska vprašanja, ki jih je vseskozi reševal s katoliškega stališča. Svoje delovanje je zaključil z zgodovinsko novelo Thabiti Kumi (1933), ki je epilog k [[Plebanus Joannes|Plebanusu Joannesu]]. Za revijo [[Mentor (literarna revija)|Mentor]] je Pregelj pisal knjižne ocene (od 1916 naprej), predstavljal zanimivosti iz nemškega slovstva ter prevajal nemške klasike poezije. Razlagal je obširne literarne novosti in pisal literarne študije (o Cankarju, itd). Razlagal je slovensko moderno ([[Oton Župančič|Župančiča]], [[Cvetko Golar|Golarja]]) in napisal brošuro o [[Valentin Vodnik|Vodniku]]. Psevdonimi, ki jih je uporabljal Ivan Pregelj: Cirilov, Lukian, Ivan Ivanov, Ivan Mohorov (Ivo Mohorov, Iv. Mohorov, I. Mohorov, J. Mohorov), Peter Petrič, I. Selan, J. Stjepanič, Ivan Zoran (Ivo Zoran), I. P. == Oblikovni ekspresionizem v Pregljevi prozi == Pregelj je leta 1917 verjetno prvič uporabil izraz [[ekspresionizem]]. Nove smeri tistega časa, futurizem, kubizem, dadaizem in tudi ekspresionizem je prejemal previdno in z zadržki. V Preglju samem se je godil preobrat, opaziti ga je že v romanu Štefan Golja in njegovi. Leta 1919 je ob [[Joža Lovrenčič|Lovrenčiču]], [[Stanko Majcen|Majcnu]] in sebi ugotovil nekatera temeljna duhovna in stilna določila ekspresionizma. Opazil je, da se je v njem opazno spremenilo razmerje pesnik – objektivni svet, da ekspresionist oblikuje svet iz svoje notranjosti, torej ekspresivno, gleda ga, kot sam hoče, lahko tudi simbolično. Mladi katoliški pesniki so njegov roman [[Plebanus Joannes]] že sprejeli kot ekspresionistično delo ter program. Pregljev ekspresionistični »tip« je v glavnem [[duhovnik]], ki je razcepljen med dušo in telesom, duhom in erosom. Pogoste so [[mit]]ične osebe, s katerimi se sooča v svojih videnjih (prikazovanje [[Sveta Marija|Marije - Božje Matere]]). Jezikovno je lahko [[naturalizem|naturalističen]], surov, plastičen, lahko pa dinamičen, kjer se izraža krčevito, hrupno, hipno, mehansko. == Odziv del v periodiki == Pregljevo delo je doživelo precejšen odziv v periodiki. Tisk je poročal o večini njegovih del: o šestnajstih »resnih« več kot petdesetkrat in o desetih, namenjenih ljudstvu, nekaj nad tridesetkrat<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://lit.ijs.si/preg_moh.html|title=Pregljeva mohorjanska literatura|date=|accessdate=13. 6. 2016|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. Po količini in kvaliteti [[Literarna kritika|kritik]] izstopajo [[Josip Vidmar]], [[Tine Debeljak]] in [[France Koblar]]. [[Josip Vidmar]] ga je v kritikah spisov iz let 1928 do 1933 na splošno odklanjal, saj je v njegovih delih videl šibko psihologijo, nazorsko pristranost, idealistično vzgojnost ter večjo spretnost kot resnično ustvarjalnost. [[France Koblar]] je uredil Pregljeve Izbrane spise, v končni oceni pa je bil pogosto dvoumen. [[Tine Debeljak]] je v glavnem pozitivno ocenjeval Pregljeva dela<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski roman|last=Hladnik|first=Miran|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|year=2009|isbn=978-961-237-291-0|location=Ljubljana|page=}}</ref>. Med Pregljevimi deli je največ ocen doživel Peter Pavel Glavar, sledita Mlada Breda in Otroci sonca, nato [[Plebanus Joannes]]. Večinsko kritiko je zanimala najprej Pregljeva vzgojna literatura. O [[Bogovec Jernej|Bogovcu Jerneju]] so pisali samo dobro, o Thabiti Kumi samo slabo. Pogosto so o istih delih kritiki zapisali dvoumne ter zelo relativne ocene<ref>{{Navedi knjigo|title=Pregljeva zgodovinska pripoved|last=Hladnik|first=Miran|publisher=Nova revija|year=1999|isbn=961-6017-86-1|location=Ljubljana|page=}}</ref><ref name=":0" />. == Bibliografija == ;Poezija * [[Romantika (pesniška zbrika)|Romantika]] (1910) ;Proza Prozna dela z zgodovinsko tematiko: * [[Tlačani]] (1916) * [[Štefan Golja in njegovi]] (1918/19) * [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Matkova Tina]] (1921) * [[Peter Pavel Glavar, lanšperški gospod]] (1922) * [[Bogovec Jernej]] (1923) * [[Tolminci]] (1927) * [[Regina Roža ajdovska]] (1929) * [[Magister Anton]] (1930) * [[Thabiti Kumi]] 1933) Dela s sodobno tematiko: * [[Otroci sonca]] (1. del 1919, 2. del 1922, 3. del 1933) Biografske pripovedi: * [[Simon iz Praš]] (1924) * [[Na vakance]] (1927) '''Dramatika''' * [[Azazel]] (1921) == Prevodi v tuje jezike == Prevodi v samostojnih objavah: * Božji mejniki: Božji međaši: pripovijest iz Istre, prevod Petar Grgec, hrvaščina; Plovan pre Šime: roman iz istarskog života, hrvaščina * [[Plebanus Joannes]]; prevod Tone Potokar, Gojko Janjušević, srbščina; Plebanus Joannes; prevod Bohuš Vybíral, češčina * Regina roža ajdovska; Ajdovska deklica; prevod Jovanka Hrvaćanin, srbščina * [[Matkova Tina]]; Matkova Tina; prevod Branimir Žganjer, hrvaščina. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *Franc Zadravec, Slovenska književnost II. Ljubljana: DZS, 1999. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?id=2153424132226025 COBISS]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *Franc Zadravec, Matkova Tina. Lirika, epika, dramatika. Murska Sobota: Pomurska založba, 1971. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2153424132226025&rec=3&sid=5 COBISS] *Franc Zadravec, Slovenski roman 20. stoletja. Murska Sobota: Pomurska založba; Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1997. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?id=2153424132226025 COBISS]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *Hermina Jug-Kranjec, Pregljev roman Bogovec Jernej. Ljubljana: Slovenska matica, 1994. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?id=2153424132226025 COBISS]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *Ivan Pregelj, Izbrani spisi I [uredil France Koblar]. Celje: Mohorjeva družba, 1962. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?id=2153424132226025 COBISS]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *Ivan Pregelj, Izbrani spisi VII [uredil France Koblar]. Celje: Mohorjeva družba, 1970. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?id=2153424132226025 COBISS]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *Josip Vidmar, Literarne kritike. Ljubljana: DZS, 1950. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2153424132226025&rec=2&sid=10 COBISS]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *Miran Hladnik, Pregljeva zgodovinska pripoved. Ivan Pregelj. Ljubljana: Nova revija, 1999. *Miran Hladnik, Slovenski zgodovinski roman. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2153424132226025&rec=1&sid=18 COBISS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304194310/http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2153424132226025&rec=1&sid=18 |date=2016-03-04 }} *Pregelj ... [et al.], Interpretacije [uredil Marjan Dolgan]. Ljubljana: Nova revija, 1999. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2153424132226025&rec=5&sid=20 COBISS] *Pregelj ... [et al.], Pregljev zbornik [zbral in uredil Joža Mahnič]. Ljubljana: Slovenska matica, 1984. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2153424132226025&rec=3&sid=21 COBISS]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pregelj, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi na Dunaju]] [[Kategorija:Slovenski slavisti]] [[Kategorija:Slovenski germanisti]] [[Kategorija:Ivan Pregelj| ]] 2krtxzh0fvtex57g8t7orgnwb9p5fex 0 72765 6675126 5961588 2026-05-13T01:43:56Z Signal 28172 /* */ dnp1 6675126 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Aleksander Kogoj''', [[Slovenci|slovenski]] [[film]]ski [[režiser]] in [[skladatelj]], * [[1965]], [[Ljubljana]]. V najstniških letih je pričel z literarnim udejstvovanjem, s filmom (filmsko montažo in posebnimi učinki). Zaradi glasbenega znanja je nadvse uspešno povezoval sliko z [[zvok|zvočnimi]] podobami, kar ga je pripeljalo do njegovega prvega eksperimentalnega filma z naslovom »''Keketz''«. Po nekaj upodobitvah je sledila prva [[televizija|televizijska]] oddaja z naslovom »''Glasbeni butik''«. V študentskih letih se je preživljal s pisanjem [[scenarij]]ev za oglase. Od leta [[1993]] je dejaven kot režiser [[oglas]]ov in [[videospot]]ov. Leta [[2000]] mu je [[TV Slovenija]] podelila nagrado za najboljšo upodobitev in režijo. Njegovi žanrski posebnosti sta [[komedija]] in pripovedovanje, izkušen pa je tudi na področju posebnih učinkov in ''compositinga''. Oktobra leta 1992 je ustanovil ''Studio Alex'', produkcijsko hišo za ustvarjanje oglasov, vizualno in zvočno postprodukcijo ter posebne učinke. Poročen je z [[Regina|Regino]], s katero imata sina Aleksandra. == Dela == * ''Pirat'' <small>(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)</small> (1987) * ''Sally'' <small>(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)</small> (1987) * ''Slovenija'' <small>(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)</small> (1987) * ''Črni duh poletja'' <small>(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Milan Frankol)</small> (1988) * ''Izgubljene iluzije'' <small>(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)</small> (1988) * ''Lutkica'' <small>(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)</small> (1988) * ''Miško'' <small>(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)</small> (1988) * ''Ostani z njim'' <small>(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)</small> (1988) * ''Aspirin'' <small>(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)</small> (1989) * ''Ljubi me in ne ustavi se'' <small>(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)</small> (1989) * ''Čarovnik'' <small>(Aleksander Kogoj/Barbara Tratnik/Aleksander Kogoj)</small> (1994) * ''Joey'' <small>(Aleksander Kogoj/Irena Jalšovec/Aleksander Kogoj)</small> (1994) * ''Liza ljubi jazz'' <small>(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)</small> (1994) * ''Srečo ti želim'' <small>(Aleksander Kogoj/Barbara Tratnik)</small> (1994) * ''Style'' <small>(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)</small> (1994) * ''Šok'' <small>(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)</small> (1994) * ''Anergija'' <small>(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)</small> (1995) * ''Canzonni'' <small>(Aleksander Kogoj/Marko Slokar/Aleksander Kogoj)</small> (1995) * ''Heidi'' <small>(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)</small> (1995) * ''Party za ples'' <small>(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)</small> (1995) * ''Pravljična ljubezen'' <small>(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)</small> (1995) * ''Religija ljubezni'' <small>(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj)</small> (1995) * ''Mama'' <small>(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj, Damjan Pančur)</small> (2001) * ''Razprla bom dlani'' <small>(Aleksander Kogoj/Milan Dekleva/Patrik Greblo)</small> (2001) * ''Zaljubljena v maj'' <small>(Aleksander Kogoj/Marko Slokar/Patrik Greblo)</small> (2001) * ''Ljubezen daje moč'' <small>(Aleksander Kogoj/Aleksander Kogoj/Sašo Fajon)</small> (2002) * ''Čaša ljubezni'' <small>(Aleksander Kogoj/Štefan Miljevič/Aleš Avbelj)</small> (2004) * ''Plave očij'' <small>(Aleksander Kogoj/Feri Lainšček/Tomaž Kozlevčar)</small> (2004) * ''Proti vetru'' <small>(Aleksander Kogoj, Damjan Pančur/Feri Lainšček/Damjan Pančur)</small> (2004) * ''Demoni'' <small>(Aleksander Kogoj, Damjan Pančur/Feri Lainšček/Aleš Avbelj)</small> (2006) * ''Poljubi me'' <small>(Aleksander Kogoj, Damjan Pančur/Feri Lainšček/Damjan Pančur)</small> (2009) * ''Izgubljeni čas'' <small>(Aleksander Kogoj, Damjan Pančur/Feri Lainšček/Damjan Pančur)</small> (2011) * ''Pozabi me'' <small>(Aleksander Kogoj, Damjan Pančur/Feri Lainšček/Damjan Pančur)</small> (2012) * ''Moje sanje'' <small>(Aleksander Kogoj, Mitja Brumec/Feri Lainšček)</small> (2013) * ''Ljubezen beži'' <small>(Aleksander Kogoj, Mitja Brumec/Jernej Trobentar)</small> (2015) == Nagrade == * Nagrada za najboljšo produkcijo (Slovenska popevka 1999) * Nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, nagrada za najboljšo upodobitev videospota (Slovenska popevka 2000) ==Zunanje povezave== *[http://www.aleksanderkogoj.com/ Uradna spletna stran] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih režiserjev]] * [[seznam slovenskih skladateljev]] {{normativna kontrola}} {{artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Kogoj, Aleksander}} [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Kogoj, Aleksander]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Kogoj, Aleksander]] 908e63aa41ouq324eswfsrww88ktjpi 0 72793 6675267 6615671 2026-05-13T10:18:00Z ~2026-28949-43 259801 Spremenila sem laži 6675267 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan= [[Franc Majcen]] |grb=Grb Občine Makole.jpg |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Makole.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F198_T1257_vF_b4_x552363.5_y130048_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F198_T1257_vF_b4_x552363.5_y130048_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |površina= |prebivalstvo=2058 |prebivalstvo_datum=2025 |moški=1068 |ženske=990 |splet=https://www.obcina-makole.si/|sedež=[[Makole]]}} '''Makole''' so ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 2000 prebivalci. Občina je nastala 1. marca 2006 z izločitvijo iz občine [[občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]. Nahaja se v Dravinjski dolini na zahodnem robu Haloz ob izteku Jelovškega potoka. Območje občine je statistično uvrščeno na mejo med regijema [[Podravje]] in [[Celje]]. Meji še na občini [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] in [[Občina Majšperk|Majšperk]]. [[Makole]] so bile prvič kot [[vas]] omenjene leta 1375, kasneje pa so dobile pravice [[Trg (naselje)|trga]]. Kulturni znamenitosti v naselju sta [[Cerkev sv. Andreja, Makole|cerkev sv. Andreja]] in poznogotska [[Cerkev sv. Lenarta, Makole|cerkev sv. Lenarta]]. Skozi naselje teče [[Jelovški potok]], ki se nedaleč stran izliva v Dravinjo. Makole so turistično zanimiva občina z velikim potencialom in se ponašajo z bogato kulturno in naravno dediščino: [[dvorec Štatenberg]], številni vodni izviri, kraške jame, vinogradi, ... Turizem je ena izmed gospodarskih panog, ki je v stalnem razvoju in rasti. V zadnjem času se je vidno razmahnila rekreacijska dejavnost.{{Kdaj|date=december 2022}} [[Slika:Dravinjska.svg|sličica|Občina Makole in okoliške občine]] == Naselja v občini == [[Slika:Občina Makole - naselja.jpg|200px|sličica|levo|Občinska naselja]] [[Dežno pri Makolah]], [[Jelovec pri Makolah]], [[Ložnica, Makole|Ložnica]], '''[[Makole]]''', [[Mostečno]], [[Pečke]], [[Savinsko]], [[Stari Grad, Makole|Stari Grad]], [[Stopno, Makole|Stopno]], [[Stranske Makole]], [[Strug]], [[Štatenberg]], [[Varoš]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.obcina-makole.si Uradna spletna stran občine Makole] * [http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] * [http://www.gostinstvo-statenberg.si Dvorec Štatenberg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110210202650/http://www.gostinstvo-statenberg.si/ |date=2011-02-10 }} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Makole]] [[Kategorija:Občina Makole|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] {{normativna kontrola}} ndim7bm47zlglyjybb6hfdw26p9ethr 0 73234 6675226 6672977 2026-05-13T09:14:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675226 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Espoo | official_name = Mesto Espoo<br />{{lang|fi|Espoon kaupunki}}<br />{{lang|sv|Esbo stad}} | native_name = {{lang|sv|Esbo}} | settlement_type = mesto in občina | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 250 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2/1 | image1 = Piispansilta Matinkylä Espoo Iso Omena 280719.jpg | alt1 = Matinkylä | image2 = Reimantorni Espoo 2019-8-22 c.jpg | alt2 = High-rise Reimantorni, Kivenlahti | image3 = Helsinki University of Technology auditorium.jpg | alt3 = Aalto University Auditorium | image4 = Fortumin torni edestä Espoo 020610.jpg | alt4 = Accountor Tower, Keilaniemi | image5 = EspooCathedral1.jpg | alt5 = Espoo Cathedral | image6 = Tapiola allaspanorama 130917.jpg | alt6 = Tapiola and Espoo Cultural Centre }} | imagesize = | image_caption = Od zgoraj, od leve proti desni: Downtown Matinkylä; ulica v Espoonlahtiju; Avditorij univerze Aalto; Accountor Tower; Stolnica Espoo; Tapiola s kulturnim centrom Espoo | image_shield = Espoo.vaakuna.svg | shield_size = 120x80px | image_map = Espoo sijainti Suomi.svg | map_caption = Lega na Finskem | image_map1 = {{hidden begin|title=OpenStreetMap|ta1=center}}{{maplink|frame-width=250|frame=yes|plain=yes|zoom=9|id=Q47034|type=shape|stroke-width=2|stroke-color=#000000}}{{hidden end}} | map_caption1 = Interaktivni zemljevid Espoo.{{efn|Sredi Espooja, predela, ki ne pripada mestu, je mesto Kauniainen.}} | coordinates = {{coord|60|12|20|N|024|39|20|E|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Finska}} | subdivision_type1 = [[Regije Finske|Regija]] | subdivision_name1 = [[File:Uusimaa.vaakuna.svg|15px|link=Uusimaa]] [[Uusimaa]] | subdivision_type2 = Podregija | subdivision_name2 = Helsinki | subdivision_type3 = metropolitansko območje | subdivision_name3 = Helsinško metropolitansko območje | leader_title = mestni menedžer | leader_name = Jukka Mäkelä | established_title = Ustanovitev župnije | established_date = 1458<small>{{efn|Po tradiciji je bil duhovnik po imenu Henrika leta 1458 slovesno imenovan za prvega vikarja v Espooju..<ref name="Cathedral History">{{navedi splet |url= https://www.espoonseurakunnat.fi/kirkot-ja-tilat/kirkot/espoon-tuomiokirkko/historia |title= Espoon tuomiokirkon historia |last= |first= |date= |website= |publisher= Kirkko Espoossa |access-date= 8 March 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210409105205/https://www.espoonseurakunnat.fi/kirkot-ja-tilat/kirkot/espoon-tuomiokirkko/historia |archive-date= 9 April 2021}}</ref> Although the historicity of Henricus is somewhat uncertain, the date is celebrated as the founding of the city.<ref name="Cathedral History"/>}}</small> | established_title2 = Tržno mesto | established_date2 = 1963 | established_title3 = mesto | established_date3 = 1. januar 1972 |area_footnotes = 1. januar 2018<ref> "Area of Finnish Municipalities 1.1.2018" (PDF)[https://www.maanmittauslaitos.fi/sites/maanmittauslaitos.fi/files/attachments/2018/01/Suomen_pa_2018_kunta_maakunta.pdf]. National Land Survey of Finland. Retrieved 30 January 2018.</ref> |area_total_km2 = 528.03 |area_land_km2 = 312.35 |area_water_km2 = 215.88 |area_rank = 230. |population_as_of = 31. december 2023 |population_footnotes = <ref>"Population growth biggest in nearly 70 years" [https://stat.fi/en/publication/cln1i2dtgwknt0cut9yem67se] Population structure. Statistics Finland. 26 April 2024. ISSN 1797-5395. Retrieved 29 April 2024.</ref> |population_total = 314.024 |population_density_km2 = 1005,36 |population_rank = 2. | blank3_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] | blank3_info = ''Dfb'' |timezone = [[Eastern European Time|EET]] |utc_offset = +02:00 |timezone_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] |utc_offset_DST = +03:00 | website = https://www.espoo.fi/en }} '''Espoo''' ([éspo]; {{lang-sv|Esbo}}){{efn|{{IPA|sv-FI|ˈesːbo|lang|Esbo.ogg}}, <small>Standard</small> {{IPA-sv|ˈɛ̌sːbɔ|lang}}}} je mesto na [[Finska|Finskem]]. Je zahodno od prestolnice [[Helsinki]] v južnem delu Uusimaa. Prebivalcev ima približno 314.000. Je 2. najbolj naseljena občina na Finskem. Espoo je del metropolitanskega območja Helsinki, ki ima približno 1,6 milijona prebivalcev. Espoo je na severni obali [[Finski zaliv|Finskega zaliva]] in meji na Helsinke, Vantaa, Kirkkonummi, Vihti in Nurmijärvi. Mesto vključuje enklavo Kauniainen. Espoo pokriva površino 528 kvadratnih kilometrov.<ref name="info">{{navedi splet |url= https://www.espoo.fi/en-US/City_of_Espoo/Information_about_Espoo |title= Information about Espoo |last= |first= |date= |website= |publisher= City of Espoo |access-date= 26 February 2021 |quote= |archive-date= 26 February 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210226123828/https://www.espoo.fi/en-US/City_of_Espoo/Information_about_Espoo |url-status= dead }}</ref> Espoo je dvojezična občina s finščino in švedščino kot uradnim jezikom. Prebivalstvo sestavlja 70 % govorcev finščine, 6 % govorcev švedščine in 24 % govorcev drugih jezikov, kar je precej nad nacionalnim povprečjem. Espoo je bil naseljen v prazgodovini, z dokazi o človeških naselbinah izpred 8000 let. Toda v zgodnji [[železna doba|železni dobi]] je prebivalstvo izginilo.<ref name="Kyppi s. 6">{{cite magazine |author= Hakanpää, Päivi |title= Espoon eteläosien historiallisen ajan kylänpaikkojen yleiskaavainventointi |url= https://www.kyppi.fi/palveluikkuna/mjhanke/read/asp/hae_liite.aspx?id=114184&ttyyppi=pdf&kansio_id=49 |magazine= Museovirasto |location= |publisher= Finnish Heritage Agency |date= 2005 |page= 6 |access-date= 11 March 2021 |archive-date= 30 July 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210730094739/https://www.kyppi.fi/palveluikkuna/mjhanke/read/asp/hae_liite.aspx?id=114184&ttyyppi=pdf&kansio_id=49 |url-status= dead }}</ref> V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] so regijo poseljevali Tavastijci in jugozahodni Finci. Po severnih križarskih vojnah so se švedski naseljenci začeli izseljevati v obalne regije današnje Finske. Espoo je bil ustanovljen kot avtonomna katoliška župnija v 15. stoletju. Po koncu finske vojne je imela odločitev, da leta 1812 Helsinki postanejo nova prestolnica [[Veliko vojvodstvo Finska|Velikega vojvodstva Finske]] pod ruskim nadzorom, pomemben pozitiven vpliv na rast in razvoj občine. Kljub temu je bilo ozemlje vse do 20. stoletja pretežno agrarno. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je Espoo doživel hitro urbanizacijo in znatne demografske spremembe, pri čemer je okoli leta 1950 finščina postala večinski jezik in nadomestila švedščino. Občina je leta 1963 pridobila status trga, status mesta pa je dobila leta 1972. Za mesto je značilna predmestna pokrajina, v kateri prevladujejo samostojna stanovanja. Prepoznaven je po svojem obsežnem naravnem okolju, kot je 58-kilometrska obala, arhipelag, gozdovi, jezera in narodni park.<ref name="Education PDF, p. 5">{{cite magazine |author= <!--Staff writer(s); no by-line.--> |title= Education in Espoo |url= https://www.espoo.fi/download/noname/%7B94C2C005-DCC4-4CA2-87FE-FF822F324C35%7D/100014 |magazine= |location= |publisher= Finnish Education Unit, City of Espoo |date= February 2018 |page= 5 |access-date= 10 March 2021 |archive-date= 4 October 2022 |archive-url= https://web.archive.org/web/20221004075451/https://www.espoo.fi/download/noname/%7B94C2C005-DCC4-4CA2-87FE-FF822F324C35%7D/100014 |url-status= dead }}</ref> Espoo je razdeljen na sedem večjih okrožij, od katerih je vsako nadalje razdeljeno na manjša okrožja in soseske. Za razliko od tradicionalnih mest Espoo nima osrednjega mestnega območja. Namesto tega ima pet različnih mestnih središč: Leppävaara, Tapiola, Matinkylä, Espoon keskus in Espoonlahti. Espoo ima številna lokalna središča, oblikovana okoli zgodovinskih dvorcev.<ref name="info"/><ref>{{navedi splet |url= https://www.myhelsinki.fi/en/see-and-do/neighbourhoods/neighbourhoods-of-espoo | title = Neighbourhoods of Espoo |last = |first = |date = |website = My Helsinki |publisher= City of Helsinki |access-date= 4 March 2021 |quote=}}</ref> Univerza Aalto je v Otaniemiju v Espooju, poleg uspešne znanstvene skupnosti, ki jo sestavljajo zagonska podjetja in združenja, kot je VTT – Tehnično raziskovalno središče Finske. Espoo je dom vodilnih podjetij, kot so Nokia, HMD Global, Tieto, KONE, Neste, Fortum, Orion Corporation, Outokumpu in Foreca, poleg razvijalcev iger Rovio in Remedy Entertainment. Leta 2015 je Espoo postal član Unescove globalne mreže učečih se mest. == Etimologija == Pred švedsko kolonizacijo je bil Espoo naseljen s finskim plemenom Tavastijani, območje, na katerem mesto leži, pa se je najverjetneje imenovalo drugače. Ime ''Espoo'' naj bi izhajalo iz srednjeveške švedske vasi ''Espaby'' (ali ''Espoby''), ki je bila v zahodnem delu današnjega mesta. Morda se nanaša na [[trepetlika|trepetlike]], ki so rasle na bližnjem rečnem bregu, saj je arhaična švedska beseda za drevo »äspe«, beseda za reko pa »å«, s pripono »-by«, ki pomeni vas.<ref>{{navedi splet |url= https://www.espoo.fi/fi-FI/Asuminen_ja_ymparisto/Kaavoitus/Nimisto/Nakokulmia_nimistoon/Espoon_keskus__Esbo_centrum(97656) |title= Espoon keskus – Esbo centrum |last= |first= |date= |website= |publisher= City of Espoo |access-date= 5 March 2021 |quote= |archive-date= 13 April 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210413133158/https://www.espoo.fi/fi-FI/Asuminen_ja_ymparisto/Kaavoitus/Nimisto/Nakokulmia_nimistoon/Espoon_keskus__Esbo_centrum(97656) |url-status= dead }}</ref> Grb Espooja prikazuje zlato podkev z zlato krono na modrem ščitu. Krona se nanaša na stari ''kungsgård'' iz Espooja, podkev pa na obveznost prevoza uradnikov, vojske ali ujetnikov, ki je veljala za župnije ob [[Kraljeva cesta, Finska|Kraljevi cesti]]. Številne ceste v Espooju še vedno sledijo stari srednjeveški Kraljevi cesti. Kraljeva cesta na Finskem, ki se razteza od [[Turku]]ja na zahodu do [[Viborg]]a na vzhodu, je nastala v 1340-ih ali 1350-ih letih in je bila takrat najpomembnejša cesta na Finskem.<ref>[https://web.archive.org/web/20160209164224/http://alk.tiehallinto.fi/tiehist/rantatie.htm Suuri Rantatie – Kuninkaantie] 1999. Accessed on 20 February 2016.</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === Današnji Espoo so najprej naselili lovci-nabiralci pred približno 8000 leti, nekaj tisoč let po koncu zadnjega ledeniškega obdobja. Naselbine iz [[kamena doba|kamene dobe]] so bile najdene v Nuuksiu in Perinkiju. Naselbine iz starejše kovinske dobe so bile najdene iz Mikkeläja] in iz Morbyja iz predrimske železne dobe, od katerih je slednja pomembna tema v zvezi z raziskavami živinoreje.<ref name="haggrén">{{navedi knjigo|last=Georg Haggrén, Petri Halinen, Mika Lavento, Sami Raninen ja Anna Wessman|title=Muinaisuutemme jäljet|publisher=Gaudeamus|year=2015|isbn=9789524953634}}</ref>{{rp|133}} Sledovi zgodnje poselitve na območju ostajajo v krajevnih imenih. Na primer, izvirno ime za ''Soukko'' je bilo ''Soukko''.<ref>Ainiala, Terhi; Saarelma, Minna; Sjöblom, Paula: ''Nimistöntutkimuksen perusteet'', p. 127. Finnish Literature Society 2008.</ref> Prvi naseljenci so živeli v severnih delih sedanjega mesta, okoli jezer Pitkäjärvi, Bodomjärvi in ​​Loojärvi, saj so bili južni deli še vedno v veliki meri pokriti z morjem. V kameni dobi so ljudje v Espooju živeli na južno obrnjenih obalah in pobočjih, saj so nudili zavetje pred mrzlimi celinskimi vetrovi. Življenje v bližini vodnih teles je olajšalo tudi lov in ribolov. Način življenja so narekovale sezonske spremembe in ljudje so le redko ostajali na enem mestu skozi vse leto. V bronasti dobi (okoli 1500–500 pr. n. št.) se je človeška poselitev premaknila proti jugu. Znanih naselbin iz tega obdobja je malo, vendar je bilo odkritih več kot 70 grobovom podobnih ostankov iz tega obdobja, večinoma iz južnega Espooja, ki je takrat tvoril [[arhipelag]]. Ko je bilo železarstvo uvedeno na Finsko okoli leta 500 pr. n. št., je ljudem omogočilo dostop do materialov, ki so bili veliko bolj vsestranski od materialov, ki so se uporabljali prej. Vendar pa je podnebje na začetku železne dobe postalo hladnejše in zdi se, da je človeška naselbina v Espooju med tem obdobjem izginila. V Espooju so odkrili samo dve odkritji iz tistega časa. === Švedska vladavina === ==== Srednjeveški Espoo ==== [[File:Espoon tuomiokirkko.jpg|thumb|left|upright|Evangeličansko-luteranska stolnica v Espooju, prvotno zgrajena kot katoliška župnijska cerkev v 1480-ih]] Večino prvotnih vasi današnjega Espooja so ustanovili Tavastijski Finci glede na krajevna imena. Do 12. stoletja so bile tavastijske hiše na obali Kaukjärvija (zdaj znanega kot Pitkäjärvi), v Kauklahtiju, Karvasmäkiju, Bemböleju, Haapalahtiju in Finneviku.<ref name=":1">{{navedi knjigo|last=Kepsu|first=Saulo|title=Uuteen maahan – Helsingin ja Vantaan vanha asutus ja nimistö|publisher=Suomalaisen kirjallisuuden seura|year=2005|isbn=9789517467230|pages=40–42}}</ref> Prve švedske naselbine v Uusimai so bile ustanovljene v 12. ali 13. stoletju. Švedski naseljenci so se na to območje preselili skozi sedanji kraj Kirkkonummi in nato na območje Esboby. Od tam so nadaljevali proti severovzhodu do Kauklahtija, Bemböleja in Vanhakartana. V poznejših fazah so lahko naseljenci prispeli v Espoo tudi neposredno s Švedske, najverjetneje iz Svealanda. Iz tega obdobja izvira švedsko ime za Espoo, Esbo. Naseljenci so spremenili finska imena, ki so jih uporabljali Tavastijci, v švedska: Kauklahti je na primer postalo Köklax in Karvasmäki je postalo Karvasbacka. Sedanja finska imena so se v tem procesu morda tudi spremenila od prvotnih. Na primer, ime kraja Välli je bilo morda spremenjeno v Vällskog, kar je od takrat vodilo do sedanjega finskega imena Velskola. Švedske naselbine so bile tako obsežne, da je celotno območje postalo švedsko govoreče, razen njegovega najsevernejšega dela in morda območja Haapalahti-Mäkkylä. Palinološke analize kažejo, da se je kmetijstvo v Espooju že izvajalo okoli 11. stoletja, vendar iz tega obdobja ni ohranjenih nobenih zgodovinskih zapisov. Do poznega 13. stoletja je bil Espoo del obmejne regije med jugozahodnimi Finci in Tavastianskimi Finci. Nekateri artefakti, najdeni v Espooju, so prav tako izvirali iz starodavnih savsko-karelskih finskih noš, ženske iz pozne železne dobe in zgodnjega srednjega veka na tem območju pa so imele podoben nakit kot v regiji okoli današnjega Mikkelija.<ref name="haggrén"/>{{rp|300–301}} V srednjem veku je bilo v Espooju približno 70 vaških parcel. V bližini ostankov starodavnih vasi so odkrili starodavna polja in številne prehode. Espaby (na tem mestu je bil kasneje ustanovljen dvorec Espoo) je bil verjetno najstarejša švedsko govoreča vas na tem območju. Ime Espoo se verjetno nanaša na ime reke Espoonjoki (švedsko: Esboån, prvotno Espå / Espåå), ki naj bi izviralo iz dreves trepetlike na obrežju reke (švedska beseda za "trepetlika" je äspe). Ime je bilo prvič omenjeno leta 1431. Prvotno se je sedanja reka Gumbölenjoki preimenovala v Espoonjoki po vasi, ki leži ob reki. Ko so v bližini vasi Södrik ustanovili cerkev, so reko poimenovali Espoonjoki, ki teče od jezera Kirkkojärvi do Kauklahtija.<ref>Mallat, Kaija (ed.): ''Kylä-Espoo – Espoon vanha asutusnimistö ja kylämaisema''. Centre for urban planning in Espoo 2008; pp. 35–38. {{ISBN|978-951-857-381-7}}.</ref> Espoo je postal samostojna župnija v 15. stoletju. Prej je bil Espoo kapelska župnija pod Kirkkonummijem. Kamnita stolnica Espoo je bila zgrajena v 1480-ih na pobudo kmetov. Do leta 1670 so vzhodni deli Espooja pripadali župniji Helsinki, nato pa so bili uradno priključeni župniji Espoo in slottslän Raseborg. Po drugi križarski vojni na Finsko so naseljenci iz Švedske ustanovili stalna kmetijska naselja v Uusimai. Espoo je bil do 1486–1487 pododdelek kongregacije Kirkkonummi. Najstarejši znani dokument, ki se nanaša na Kirkkonummi, je iz leta 1330; Espoo kot podpoglavje je bilo datirano v 1380, čeprav je prvi dokument, ki se neposredno nanaša na Espoo, iz leta 1431. Gradnja stolnice Espoo, najstarejše ohranjene stavbe v Espooju, označuje neodvisnost Espooja. Upravno je bil Espoo del Uusimaa. Ko je bila provinca razdeljena na vzhodno in zahodno provinco, ki ju je upravljal Porvoo oziroma grad Raseborg, je bila vzhodna meja province Raseborg v Espooju. Cesta iz 13. stoletja, ki je povezovala takrat najpomembnejša mesta na Finskem, Kraljeva cesta, poteka skozi Espoo na poti iz Stockholma prek Turkuja in Porvoa v Viipuri. ==== Dvorec Gräsa ==== Najstarejša ''frälse'' posest v Espooju, dvorec Gräsa, je očitno dobila ''frälse'' pravice v poznem 15. stoletju.<ref name="gräsa">[https://web.archive.org/web/20210125212509/https://www.espoo.fi/fi-FI/Asuminen_ja_ymparisto/Kaavoitus/Nimisto/Nakokulmia_nimistoon/Grasan_tarina(98145) Gräsan tarina], city of Espoo. Accessed on 28 November 2020.</ref> Gräsa je eno najstarejših naselij v Espooju in najstarejše v južnem Espooju, saj je bilo verjetno ustanovljeno že v začetku 14. stoletja, ko se je švedska naselbina preselila v notranjost. Od začetka je bilo naselje na mestu sedanje cerkve Olari na obeh straneh reke Gräsanoja. Odsotnost finskih imen na tem območju razkriva, da je bilo prebivalstvo že od začetka švedsko govoreče. ==== Zgodnje novoveško obdobje ==== [[File:EspoonKartano.jpg|thumb|right|Kraljevi dvorec v Espooju, ki ga je leta 1556 ustanovil švedski kralj Gustav I. Sedanji dvorec je bil dokončan leta 1797 in razširjen leta 1914.<ref>{{navedi splet | url = https://www.discoveringfinland.com/attractions-culture/manors/ | title = Manors in Finland | last = | first = | date = | publisher = Discovering Finland | access-date = 7 April 2021 | quote = | archive-date = 2024-05-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20240530094421/https://www.discoveringfinland.com/attractions-culture/manors/ | url-status = dead }}</ref>]] Leta 1556 se je kralj [[Gustav Vasa]] odločil stabilizirati in razviti regijo z ustanovitvijo kraljevega dvorca v Espooju. Vlada je kupila vasi Espåby in Mankby ({{lang-fi|Mankki}}) in preselila prebivalstvo drugam ter zgradila kraljevi dvorec v Espåbyju. (Mankby je bil sčasoma zapuščen in ni bil nikoli ponovno naseljen.) Kraljev dvorec je imel kraljevega lokalnega pooblaščenca (''vogt'') in pobiral kraljevi davek v naravi, plačan z delom na kmetiji dvorca. Upravno središče ''Espoon keskus'' je zraslo okoli cerkve in železniške postaje Espoo, vendar je občina do današnjih dni ohranila mrežo podobno strukturo. V 16. stoletju se je Espoo spremenil v župnijo številnih velikih kmetij. Vojna med Švedsko in Rusijo v poznem 16. stoletju je pritegnila lastnike kmetij, da so v upanju na znižanje obdavčitve ustanovili konjske posesti. Lastniki konjskih posesti so morali podpirati jezdeca v vojnah, ki jih je bojevalo kraljestvo. V poznem 17. stoletju je krona podarila zemljišča plemičem, ki so bili uspešni v vojnah, v nekaj desetletjih pa je zemljišče v Espooju prejelo sedem plemiških družin. V zgodnjem 18. stoletju sta [[velika severna vojna]] in ''velika jeza'' povzročila revščino med ljudmi. V tem času se je veliko članov posesti v Espooju preselilo na Švedsko. Ustanovitev [[Suomenlinna|Sveaborga]] pred Helsinki je povečala promet v Espooju in številni častniki so kupili vile v Espooju. Gradnja trdnjave je zahtevala prevoz opeke iz tovarn v Espooju. V istem stoletju so se kmetijske novosti, kot sta krompir in razno sadje, razširile iz graščin na kmete. === Veliko vojvodstvo Finska in zgodnja industrializacija === [[File:Alberga gård2.JPG|thumb|right|Neorenesančni dvorec Alberga, ki ga je zgradil ruski industrialec Feodor Kiseleff v 1870-ih<ref>{{navedi novice |last= Tarkka-Tierala |first= Hannele |date= |title= Albergan historia ulottuu 1600-luvulle |url= https://www.hs.fi/kaupunki/art-2000003688729.html | language = fi |work= Helsingin Sanomat |location= |access-date= 3 April 2021}}</ref>]] Švedska vladavina na Finskem se je končala leta 1809, ko je Kraljevina Švedska po finski vojni prepustila vse svoje ozemlje, ki je ostalo na Finskem, pod nadzor [[Ruski imperij|Ruskega imperija]].<ref>{{navedi splet| url= https://yle.fi/aihe/kategoria/elava-arkisto/suomen-sota-1808-1809 | title= Suomen sota 1808–1809 | publisher = Yle Elävä Arkisto | language = fi | access-date= 7 April 2021}}</ref> Ko je mesto Helsinki leta 1812 postalo glavno mesto novoustanovljenega Velikega vojvodstva Finske, je sosednji župniji Espoo prineslo nov razvoj. Številni vladni uradniki in člani rastočega trgovskega razreda so kupili poletne hiše pri Espooju. [[File:Senate Atlas, 1870–1907. Sheet VI 29 Espoo.jpg|thumb|left|Ruski vojaški zemljevid, ki prikazuje jugovzhodne dele Espooja med letoma 1870 in 1907]] V 19. stoletju se je večina prebivalcev Espooja ukvarjala s kmetijstvom. Prebivalcev je bilo okoli 4000, večina ljudi pa je živela v več kot 60 majhnih vaseh. Na polovici stoletja je skoraj 90 % prebivalstva govorilo švedščino kot prvi jezik. Bogata župnijska posestva in dvorci so kot delovno silo potrebovali služkinje, kmečke pomočnike in kmete zakupnike za vzrejo živine, pridelke in pridelavo zelenjave na vrtovih. Ribolov je bil pogost tudi v obalnih območjih. Kmetija Glims v Karvasmäkiju je bila ohranjena kot muzej, ki predstavlja podeželsko življenje v Espooju v tem obdobju, ko je bil industrijski razvoj na Finskem še vedno majhen. Podeželska skupnost v Espooju se je začela spreminjati v drugi polovici 19. stoletja. Nekaj ​​opekarn je bilo zgrajenih že v 18. stoletju na območju dvorca Espoonkartano, ki stoji v zahodnem delu današnjega mesta, vendar je [[industrijska revolucija]] začela dobivati ​​zagon šele z gospodarskimi reformami carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] Finska. Ko se je rusko-finska trgovinska zakonodaja sprostila, so bile ustanovljene nove opekarne v Espoonlahtiju in Kauklahtiju, saj so obale zaliva Espoo zagotavljale visokokakovostno glino za njihovo uporabo. Opeko so večinoma vozili s parniki v sosednje Helsinke, rastočo prestolnico velikega vojvodstva. Najvidnejši industrijski objekt v 19. stoletju Espoo je bila žaga Bastvik na parni pogon, ustanovljena leta 1876. Poleg rastoče lesne in opekarske industrije je bila leta 1886 na otoku Staffan ustanovljena mizarska delavnica.<ref name="Soukka">{{navedi splet | url = https://www.espoo.fi/fi-FI/Asuminen_ja_ymparisto/Ymparisto_ja_luonto/Retkelle_luontoon/Kotikaupunkipolut/Espoonlahti/Soukanranta(75904) | title = Soukanranta | publisher = City of Espoo | language = fi | access-date = 7 April 2021 | archive-date = 24 March 2019 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190324093101/https://www.espoo.fi/fi-FI/Asuminen_ja_ymparisto/Ymparisto_ja_luonto/Retkelle_luontoon/Kotikaupunkipolut/Espoonlahti/Soukanranta(75904) | url-status = dead }}</ref> Otok Staffan je postal dom za visoko usposobljeno in priznano skupnost mizarjev, pogovorno znano kot »Univerza v Espooju« ali »Univerza v Soukki«. === Prva svetovna vojna === {{glavni|Krepost Sveaborg}} [[File:Krepost Sveaborg general plan.png|thumb|Zemljevid "Krepost Sveaborg"]] [[File:Hindenburg, Kaiser, Ludendorff HD-SN-99-02150.JPG|thumb|right|Vojaški poveljniki Nemčije med prvo svetovno vojno: Paul von Hindenburg, cesar Wilhelm II in Erich Ludendorff]] [[Prva svetovna vojna]] je vplivala na Ruski imperij in Veliko vojvodstvo Finsko, ko je Nemško cesarstvo 1. avgusta 1914 napovedalo vojno Rusiji.<ref>[https://www.onthisday.com/events/august/1 Historical Events on August 1], On This Day. Accessed on 27 November 2020.</ref> Rusija se je takoj začela pripravljati na vojno proti Nemčiji. Na začetku vojne so bile glavne sile ruske baltske flote skoncentrirane v Sveaborgu pred Helsinki.<ref name="linnoitus">[https://yle.fi/aihe/artikkeli/2014/09/29/helsinkia-kiertaa-1-maailmansodan-linnoitusketju-katso-kartta Helsinkiä kiertää 1. maailmansodan linnoitusketju – katso kartta!], YLE. Accessed on 20 December 2017.</ref> Ruska vojska se je bala, da bo Nemčija uporabila južno Finsko za napad na [[Petrograd]], zato je Rusija začela graditi več kot 20 kilometrov dolgo verigo utrdb okoli Helsinkov, da bi ga zaščitila.<ref name="kouvola">Kouvola, Karolina; Sipponen, Leena; Henttonen, Maarit; Valoranta-Saltikoff, Sanna; Heikkilä, Toni; Laamanen, Jaana; Nikkanen, Konsta: ''Sisällissodan aikaan Espoossa.'' City museum of Espoo 2018. {{ISBN|978-951-857-782-2}}.</ref>{{rp|16}} Gradnja utrdbe se je začela leta 1915 in trajala skoraj tri leta. Gradnja utrdbene verige je zahtevala ogromno delovne sile. Gradnjo je vodila inženirska uprava [[Sankt Peterburg]]a, v praksi pa je dejansko delo vodilo inženirsko vojaško osebje v Sveaborgu. Lokalni inženirski urad je bil v Leppävaari v Espooju. Čeprav je ruska vojska poskušala ohraniti gradnjo utrdbene verige v tajnosti pred sovražnikom, obstajajo nemška obveščevalna poročila z opisi ruske utrdbene verige. Zaradi pomanjkanja razpoložljive delovne sile so se Rusi zatekli k razlastitvi, ki jo dovoljuje ruska vojaška zakonodaja. Dvorcem v Espooju je bilo ukazano, naj pošljejo po enega moža in enega konja za delo pri gradnji. Skupno število delovne sile v utrdbi ni znano, vendar je bilo zaradi razlastitve 4000 ljudi, od tega 1300 v Leppävaari in 1500 v Tapioli junija 1916. 16-letna Annukka Koskinen, ki je živela na kmetiji Bergans v Suur-Leppävaara, je junija 1916 pisala o razlastitvi: <blockquote> Bilo je res nesramno. Lansko leto so [Rusi] prevzeli nadzor nad tremi velikimi stavbami in zavzeli bi tudi zadnjo, če se ne bi pritožili uradu guvernerja. Celo poletje so gradili utrdbe po celem hribu. Drevesa so posekali in na njihovo mesto zasadili nova. Veste, da bo le malo od teh na novo posajenih dreves preživelo. – To pomlad so [vojaki] na vajah streljali na naša polja. Pred dvema dnevoma smo dobili ukaz, da morajo biti hiša, velika drvarnica in savna naslednji dan do poldneva prazni.</blockquote> [[Ruska revolucija]] leta 1917 je ustavila dela na utrdbi. Finska je svojo popolno neodvisnost razglasila decembra 1917 in utrdbe nikoli niso bile dejansko potrebne za zaščito Sankt Peterburga pred nemškim napadom. Utrdbe so bile prikazane samo v eni bitki med finsko državljansko vojno, ko so se rdeče sile v Leppävaari borile z nemškimi silami, ki so prišle na pomoč Beli gardi 14. aprila 1918. Utrdbe so kasneje uporabili kot skladišče streliva in civilno zaščito med drugo svetovno vojno. === 20. stoletje === Espoo je začel hitro rasti v 1940-ih in 1950-ih. Kmalu po koncu [[nadaljevalna vojna|nadaljevalne vojne]] je prebivalstvo Espooja naraslo za štiri tisoč, saj so bili v mestu naseljeni vojaki na prvi liniji in evakuirani prebivalci z odstopljenih ozemelj (vključno s polotokom Porkkalanniemi, ki je bil v najemu Sovjetske zveze med letoma 1944 in 1956). Infrastruktura Espooja ni bila pripravljena na tako hitro rast. Velika sprememba se je zgodila v poznih 1940-ih, ko se je Helsinška tehnološka univerza preselila iz Hietalahtija v Helsinkih v večje prostore v Otaniemiju in začelo se je načrtovanje mestne četrti z vrtom Tapiola. Od leta 1944 do 1956 je zaliv Espoonlahti med Espoom in Kirkkonummijem služil kot meja pomorske baze Porkkala pod nadzorom Sovjetske zveze. Velik del Kirkkonummija, pa tudi ozek pas morja in nekaj otokov v Espooju so bili vključeni v območje pomorske baze. Za razliko od sosednjega mesta Helsinki Espoo ni uspel razviti pravega mestnega središča, temveč se je oblikoval v območje več središč. Novo upravno središče mesta, ''Espoon keskus'', je bilo zgrajeno v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja okoli železniške postaje Espoo in stare cerkve iz sivega kamna v Espooju. Mesto se je hitro razvilo iz podeželske občine v popolnoma industrijsko mesto in leta 1972 pridobilo mestne pravice. 1. januarja 1972, ko je Espoo pridobil mestne pravice, je imelo več kot 100.000 prebivalcev, zaradi česar je bilo četrto največje mesto v Takratna Finska, po Helsinkih, Turkuju in Tampereju.<ref name="väliaho">Väliaho, Tuomo: [https://www.hs.fi/kaupunki/espoo/art-2000009026829.html Vielä 1960-luvulla Espoota pidettiin "villinä läntenä", jossa olivat omat lait ja käytöstavat – Silloin kyti juonittelu, jollaista ei oltu ennen nähty], ''Helsingin Sanomat'' 28 August 2022. Accessed on 29 August 2022.</ref> Zaradi bližine Helsinkov je Espoo kmalu postal priljubljen med zaposlenimi v prestolnici. V petdesetih letih od 1950 do 2000 je prebivalstvo Espooja naraslo z 22.000 na 210.000, predvsem zaradi obsežnih migracij iz drugih delov Finske. Od leta 1944 do 1956 je zaliv Espoonlahti med Espoom in Kirkkonummijem služil kot meja pomorske baze Porkkala pod nadzorom Sovjetske zveze. Velik del Kirkkonummija, pa tudi ozek pas morja in nekaj otokov v Espooju so bili vključeni v območje pomorske baze. V Espooju je železniška postaja Kauklahti blizu meje do mornariške baze postala strogo nadzorovana mejna postaja med Finsko in Sovjetsko zvezo. Kopenska povezava s Porkkalo je potekala preko mostu Kivenlahti. V času pomorske baze je bil del zahodne obale evakuiran, okna hiš v obmejnih vaseh na sovjetski strani pa so morali ponoči zakrivati. Okna vlakov, ki so potovali skozi območje, najeto za Sovjetsko zvezo, so morala biti med prehodom čez sovjetsko ozemlje od zunaj pokrita z lesenimi loputami, ki so se lahko ponovno odprla šele ob ponovnem vstopu na Finsko. Za razliko od sosednjega mesta Helsinki Espoo ni uspel razviti pravega mestnega središča, temveč se je oblikoval v območje več središč. To je bilo delno zato, ker je bil prostorski načrt iz leta 1968, kjer je bil Espoo razdeljen na štiri ločena območja, z upravnim središčem v Muurali (pozneje znano kot Espoon keskus), delno zato, ker večina zemljišč v Espooju dejansko ni bila v lasti mesta, temveč v zasebni lasti, usmerjanje novogradnje tja, kjer je bilo mogoče, namesto uporabe ustreznega prostorskega načrta. Precej gosto naseljeni okrožji Tapiola in Leppävaara v vzhodnem Espooju sta bili podvrženi poskusom ločitve od mesta Espoo iz dveh smeri: po eni strani so prebivalci okrožij želeli, da postanejo samostojne občine, po drugi strani pa sosednje mesto Helsinki je hotelo okrožja priključiti Helsinkom. Vsi ti poskusi so bili neuspešni in okrožja so ostala del Espooja, ki se je leta 1963 spremenil iz podeželske občine najprej v trg in nato leta 1972 v mesto.[33] Novo upravno središče mesta, Espoon keskus, je bilo zgrajeno v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja okoli železniške postaje Espoo in stare cerkve iz sivega kamna v Espooju. Necentralizirana narava Espooja je povzročila znatne razlike med njegovimi okrožji. Različni deli Espooja so vključevali bogato vrtno mestno okrožje Tapiola, velika območja, ki so še vedno ostala podeželje, in nova predmestja, kot so Haukilahti, Karakallio in Soukka. Nesoglasja med različnimi okrožji so bila pogosta in so Espooju prinesla sloves prepirljive občine po vsej državi. Mesto se je hitro razvilo iz podeželske občine v popolnoma industrijsko mesto in leta 1972 pridobilo mestne pravice. 1. januarja 1972, ko je Espoo pridobil mestne pravice, je imelo več kot 100.000 prebivalcev, zaradi česar je bilo četrto največje mesto v Takratna Finska, po Helsinkih, Turkuju in Tampereju. Zaradi bližine Helsinkov je Espoo kmalu postal priljubljen med zaposlenimi v prestolnici. V petdesetih letih od 1950 do 2000 je prebivalstvo Espooja naraslo z 22.000 na 210.000, predvsem zaradi obsežnih migracij iz drugih delov Finske. Od leta 1945 je večina ljudi v Espooju finsko govorečih. Leta 2006 so švedsko govoreči prebivalci predstavljali komaj 9 % celotnega prebivalstva. Rast prebivalstva se še vedno nadaljuje, vendar počasneje. Poleti 2022 je prebivalstvo Espooja naraslo na več kot 300.000 prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=https://yle.fi/uutiset/3-12515985|title=Espoolaisia on nyt 300 000 – kaupunginjohtaja Jukka Mäkelä kävi onnittelemassa tuoreinta espoolaista|first=Rosa|last=Lehtokari|work=Yle|date=29 June 2022|access-date=31 August 2022|language=fi}}</ref> == Geografija == === Splošno === [[File:Subdivisions of Espoo-fi.svg|thumb|left|upright|Okrožja in večja območja Espooja]] [[File:Kyto linjataulut.jpg|thumb|right|Gole pečine na otokih zunanjega arhipelaga se bližje obali spremenijo v gozdnate otoke. Ta slika prikazuje nekdanji utrdbeni otok Kytö.]] [[File:Kasavuori 19.7.2019.jpg|thumb|right|Pogled na pokrajino s hriba Kasavuori v Soukki]] [[File:Nuuksio peat accumulations.jpg|thumb|right|[[Narodni park Nuuksio]]]] Espoo ima površino 528 kvadratnih kilometrov - 312 kvadratnih kilometrov (59 %) kopnega in 216 kvadratnih kilometrov (41 %) vode. Morska voda predstavlja 37 % celotne površine Espooja, celinska voda pa nekaj več kot 3 %. Severno od bujnih rečnih območij in polj v osrednjem Espooju se arhipelaško in obalno območje v južnem Espooju spreminja v jezersko in skalnato območje. Ponekod jezerska območja v severnem Espooju spominjajo na [[Finsko pojezerje]]. Največji del jezerskega grebena v Nuuksiu je v Espooju, del pa je v sosednjem Vihtiju.<ref name="paikkala">Paikkala, Sirkka (ed.): ''Järvi-Espoo: vesistönimet, luontoa, historiaa ja tulevaisuutta.'' Nomenclature unit of the urban planning bureau of Espoo 1992. {{ISBN?}}</ref>{{rp|5}} Največji jezeri v Uusimai, Lohjanjärvi in ​​Hiidenvesi, sta zahodno od grebena. Najvišja točka v Espoo je Velskola na 114,2 m nadmorske višine, najnižja točka pa je na morski gladini. Espoo je del regije glavnega mesta Helsinki in meji na mesta, kraje in občine Kirkkonummi, Vihti, Nurmijärvi, Vantaa, Kauniainen in Helsinki. Za mesto te velikosti je Espoo dom izjemno velikih naravnih območij. Za južni del mesta je značilno morsko okolje, vključno z razgibano obalo in arhipelagom, ki ga sestavlja 165 otokov.<ref name="Espoo-tarina">{{cite magazine |date= 11 September 2017 |title= Espoo-tarina |url= https://www.espoo.fi/fi-fi/espoon_kaupunki/paatoksenteko/espootarina |language= fi |magazine= |location= Espoo |publisher= City of Espoo |page= 2 |access-date= 2 April 2021 |archive-date= 16 April 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210416212017/https://www.espoo.fi/fi-fi/espoon_kaupunki/paatoksenteko/espootarina |url-status= dead }}</ref> === Geologija === Minerali in strukture skalnate in hribovite topografije Espooja so nastali pred približno 1880 do 1650 milijoni let. Zlasti Weichselska poledenitev je vplivala na sedanje okolje – celinska ledena plošča se je pred približno 13 tisoč leti umaknila iz današnjega lokacije. Prva območja, ki so prišla na površje izpod morja, so bili visoki hribi v severnem Espooju, kot je Mustankorvenkallio.<ref name="kohteet">[http://docplayer.fi/512129-Espoon-arvokkaat-geologiset-kohteet-2006.html ESPOON ARVOKKAAT GEOLOGISET KOHTEET 2006]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, environmental centre of Espoo. Accessed on 9 November 2017.</ref>{{rp|11}} Številne gladke pečine na morski obali in v arhipelagu so nastale zaradi obrabe celinske ledene plošče; na njihovih površinah so utori, ki kažejo smer toka ledene plošče. Ledene gore, ki so se odcepile od ledene plošče, so prenesle ledeniške neravnine, vključno s tistimi v Kunnarli, Soukki in Suomenoji. Glavne vrste kamnin v kamninski podlagi Espoo so [[gnajs]], [[migmatit]], [[granit]], [[gabro]], [[amfibolit]] in [[sljuda|sljudni]] [[skrilavec]]. Redek orbikularni granit je mogoče najti v Nuuksiu, nahajališče je mednarodno dragoceno. Marsikje so na skalni podlagi debele plasti ilovice, njive pa so bile preorane na z ilovico prekrite doline. Debelina glinenih plasti je nastala predvsem v Baltskem ledenem jezeru in morju Yoldia. Učinek kamninske podlage na tradicionalno naravno krajino Espoo je bil pomemben; iz plitko valovitih polj se dvigajo visoke in strme pečine. Podolgovata jezera v severnem Espooju so v dolinah v skalni podlagi. Oblikovanje kamninske podlage je določilo oblike obale, kot sta Espoonlahti in Laajalahti. Zaradi narivanja, razbarvanja gozdov in zaraščanja jezer so ponekod na ilovici nastala [[barje|barja]] in plasti [[šota|šote]]. === Morsko območje === Morsko območje Espoo je precej ozek pas med morskima območjema Helsinki in Kirkkonummi.<ref name="selvitys">[https://web.archive.org/web/20160418012503/http://uudenmaanliitto.fi/files/15235/Uudenmaan_meri-_ja_rannikkoalueselvitys_E142-2014.pdf UUDENMAAN MERI- JA RANNIKKOALUESELVITYS], Helsinki-Uusimaa Regional Council. Accessed on 5 November 2017.</ref>{{rp|26}} Globina južnega dela morskega območja, v zunanjem arhipelagu, je največ nekaj deset metrov. Ladijska pot med Helsinki in [[Stockholm]]om na Švedskem poteka skozi najbolj oddaljene dele morskega območja, ki vsebuje majhne otočke brez gozdov, ki jih naplavlja morje. Eden od njih je nekdanji utrdbeni otok Kytö. Najmanjši otoki so plitvi otočki, kot je Stenskär. So pomembna gnezdišča ptic in številna med njimi so naravno zavarovana območja. Poleti so lahko na otokih cvetoči travniki. Otoki, ki so najbližje obali Espooja, so Stora Herrö, Pentala, Kopplorna in Lehtisaaret. Otoki gostijo številne počitniške zgradbe in jih pogosto imenujejo vmesni arhipelag. Otoki v notranjem arhipelagu so večji in bujnejši ter vsebujejo pristanišča za čolne in stavbe ter stalna naselja na otokih, ki so najbližje obali. Obstaja kopenska povezava s celino do naseljenih otokov v Suvisaaristu in tvori svoje okrožje z bolj podeželsko podobo kot večina Espooja. Morsko območje se razteza v notranjost na mnogih mestih kot zalivi, od katerih sta največja Espoonlahti na zahodu in Laajalahti na vzhodu. Zalivi na obali med njimi so Nuottalahti, Haukilahti in Otsolahti. Zalivi so plitvi in ​​vsebujejo veliko otokov, zlasti v Espoonlahtiju. Večina otokov v Laajalahtiju sega čez občinsko mejo v Helsinkih. Največji polotok v Espooju je Soukka, ki se na jugu razlomi v arhipelag. Tako polotok skorajda ne ponuja razgleda na odprto morje. Najbližja pristanišča za ladje so v Helsinkih, obala Espooja pa vsebuje veliko majhnih pristanišč za čolne, največje pa je pristanišče za čolne v Suomenoji.<ref>[https://web.archive.org/web/20181202024624/https://www.espoo.fi/fi-FI/Kulttuuri_ja_liikunta/Ulkoilu/Veneily/Venesatamat Venesatamat], city of Espoo. Accessed on 15 March 2019.</ref> Pomorski promet pred Espoom je sestavljen predvsem iz motornih čolnov različnih velikosti, vodnih skuterjev in trajektov, ki skrbijo za promet v arhipelagu. Z vidika naravne geografije so obalne vode Espooja razdeljene na štiri različna morska območja, ki jih sestavljajo šteto od zahoda Espoonlahti, Suvisaaristo-Lauttasaari in Seurasaari. Četrto morsko območje je Helsinki-Porkkala južno od ostalih treh. Površina morskega območja Espoonlahti je 19,2 kvadratnih kilometrov. Območje naravnega rezervata Espoonlahti je v njegovem severnem delu. Zahodni del morskega območja je v sosednji občini Kirkkonummi. Površina morskega območja Suvisaaristo-Lauttasaari je 48,5 kvadratnih kilometrov. Sega od obal otokov Stora Herrö in Pentala do Zahodnega pristanišča v Helsinkih. Površina morskega območja Seurasaari je 13,1 kvadratnih kilometrov. Naravni rezervat Laajalahti se nahaja v njegovem severozahodnem delu. Večina morskega območja je v sosednjih Helsinkih. Površina morskega območja Helsinki-Porkkala je 400,5 kvadratnih kilometrov. Sega od vzhodne obale polotoka Porkkalanniemi do Suomenlinne in Santahamine. Otoki v morskem območju vključujejo Kytö, Stenskär, Knapperskär in Gåsgrund.<ref>[http://www.jarviwiki.fi/wiki/Espoo Espoo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220927030711/https://www.jarviwiki.fi/wiki/Espoo |date=2022-09-27 }}, environmental centre of Finland. Accessed on 12 October 2019.</ref> === Obala === Obala Espooja je dolga približno 58 kilometrov in pred njo je 165 otokov. Obala je raznolika in vsebuje propadajoče zalive, trstičje, peščene plaže, obalne pečine in pristanišča za čolne. Okrožje Westend vsebuje zasebne hiše, ki segajo do morske obale, medtem ko je morska obala v preostalem delu Espooja večinoma v javni uporabi. Pohodniška pot Rantaraitti se razteza skoraj čez celotno morsko obalo Espooja. Okrožje Kivenlahti vsebuje obalne pečine, umetno obalo in peščene plaže. Kopno v Espooju se dvigne za približno četrt metra na stoletje in vlažne dvignjene obale počasi postajajo močvirja. === Celinsko območje === [[File:Day trip in Nuuksio National Park .jpg|thumb|right|Jezero Pitkäjärvi v Nuuksiu v severnem Espooju]] [[File:Mankinjoki Espoonkartano Espoo 260921.png|thumb|right|Reka Mankinjoki hitro teče v osrednjem mestu Espoo]] V Espooju je šest območij Natura 2000: gozdno območje Bånberget, Espoonlahti-Saunalahti (delno v Kirkkonummiju), ptičje vode Laajalahti, Matalajärvi, Nuuksio (delno v Kirkkonummiju in Vihtiju) ter barja, gaji in stari gozdovi v Vestri (delno v Vantaa).<ref>[http://www.ymparisto.fi/fi-FI/Luonto/Suojelualueet/Natura_2000_alueet?f=Uudenmaan_ELYkeskus Uudenmaan Natura 2000 -alueet], environmental council of Finland. Accessed on 16 August 2014.</ref> Gozdovi v Espooju so večinoma borovi, sestavljeni večinoma iz smrek in borovcev, z nekaj listavcev. Ponekod so bujni in raznoliki nasadi, ki vsebujejo veliko trdega lesa, kot je hrast. Ekološko osrednje območje južnega Espooja je Espoo Central Park, sestavljen predvsem iz dveh gozdnih masivov: Harmaakallo in Bosmalm.<ref>[https://www.sll.fi/mita-sina-voit-tehda/tule-mukaan-toimintaan/suomi-100/luontohelmet/espoon-keskuspuisto Espoon Keskuspuisto] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171111073019/https://www.sll.fi/mita-sina-voit-tehda/tule-mukaan-toimintaan/suomi-100/luontohelmet/espoon-keskuspuisto |date=2017-11-11 }}, Nature preservation association of Finland. Accessed on 7 November 2017.</ref> Najbolj znano in najbolj priljubljeno naravno območje v Espooju je [[narodni park Nuuksio]], ki je na jezerskem višavju severnega Espooja, ki sega do Kirkkonummija in Vihtija. Nuuksio poleg sosednjih gozdov in bazenov sladke vode vsebuje majhna barja in travnike. Na tem območju so tudi bujne doline s potoki.<ref>Hiironniemi, Kalevi; Pajakoski, Johanna: ''Kuin pieni Suomi: Espoon luontoa mereltä erämaahan'', p. 10. City of Espoo 2008. {{ISBN|978-951-857-514-9}}.</ref> Najvišja točka v Espooju, Mustankorvenkallio, je v Velskoli jugozahodno od Saarijärvija 114 metrov nad morsko gladino in več kot 40 metrov nad vodno gladino Saarijärvija. Zelo blizu obale so tudi precej visoke točke, kot je hrib Kasavuori v Soukki, ki se dviga do 44 metrov nad morsko gladino. === Rastlinstvo in živalstvo === Živalstvo mestnega osrednjega parka predstavlja tipično vrsto finskih gozdnih vrst. Najpogostejše rastline v Centralnem parku so ''Equisetum'', praproti, ''Anemone'', ''Lythrum'' in ''Orchidaceae''. Običajne vrste sesalcev, ki so prisotne so evropski in planinski zajec, [[rakunasti pes]], [[navadna veverica]], [[los]], [[lisica]], različne vrste netopirjev, [[jazbec]], pa tudi srnjad in [[belorepec]], ki je bil na Finsko prinesen v 1930-ih kot darilo finsko-ameriških migrantov.<ref>{{navedi novice |last= Mansikka |first= Heli |date= |title= Suomi sai Amerikan lahjaksi 7 valkohäntäpeuraa, ne vapautettiin luontoon ja nyt niitä on 100 000 – laukonpeurojen historia on kiehtova tarina isänmaanrakkaudesta |url= https://yle.fi/uutiset/3-10290307 | language = fi |work= Yle |location= |access-date= 3 April 2021}}</ref> Ptičji rezervat Suomenoja v kraju Finnoo, južni Espoo, velja za nacionalno pomemben zaradi svoje raznolikosti ptic.<ref name="suomenluonto">{{navedi splet| url= https://suomenluonto.fi/artikkelit/retkivinkki-finnoon-allas-espoon-suomenojalla/ | title= Retkivinkki: Finnoon allas Espoon Suomenojalla | publisher= Suomen Luonto | access-date= 13 February 2021 | language = fi}}</ref> Med drugim so tu ogrožena [[zelenonoga tukalica]], pa tudi zlatouhi ponirek (''Podiceps auritus'') in raca konopnica (''Mareca strepera''). Najpogostejša in najpogostejša vrsta morskih ptic je rečni galeb (''Chroicocephalus ridibundus''), vendar je [[labod pevec]] pogost prizor v mestnem arhipelagu, kjer lahko najdemo tudi orla belorepca. Mesto je dom 73 ranljivim ali ogroženim vrstam,<ref>{{navedi splet | url= https://www.espoo.fi/en-US/Housing_and_environment/Environment_and_nature/Endangered_species(139256) | title= Endangered species | publisher= City of Espoo | access-date= 11 March 2021 | archive-date= 31 July 2021 | archive-url= https://web.archive.org/web/20210731215115/https://www.espoo.fi/en-US/Housing_and_environment/Environment_and_nature/Endangered_species(139256) | url-status= dead }}</ref> vključno s sibirsko letečo veverico, katere finska populacija je zaradi sečnje že več desetletij strmo upadala. Leteča veverica velja za uradno žival Espooja, populacije veveric pa so še posebej številne v najsevernejših delih mesta. V nekaterih južnih območjih, vključno s Centralnim parkom, Soukka, Espoon keskus, Tapiola, Laajalahti, Hannusmetsä in Matinkylä je prisotna tudi leteča veverica. == Prebivalstvo == Mesto Espoo ima 314.024 prebivalcev, kar ga uvršča na drugo mesto po številu prebivalcev na Finskem. Mesto Espoo je del metropolitanskega območja Helsinkov, ki je z 1.582.452 prebivalci največje mestno območje na Finskem. V mestu živi 5 % finskega prebivalstva. V Espooju ima 22 % prebivalcev tujce, kar je skoraj trikrat več kot nacionalno povprečje.<ref name="Stat-finland-population-38,000-persons">{{navedi splet | url=https://stat.fi/en/publication/cl8lprraorrr20dut5a0tywm5 | title=Number of foreign-language speakers grew by nearly 38,000 persons | date=31 May 2023 | publisher=Statistics Finland | access-date=12 September 2023 | language=en }}</ref> Mesto je 7. najgosteje naseljeno mesto na Finskem. Leta 2022 je bila povprečna starost ljudi v Espooju 39,0 let, kar je nižje od povprečne starosti na Finskem (43,7 let). Leta 2021 je imelo prebivalstvo Espooja drugi najvišji povprečni dohodek na Finskem za Kauniainenom.<ref name="Stat-finland-income-distribution-statistics">{{navedi splet | url=https://stat.fi/en/statistics/tjt | title=Income distribution statistics | date=31 May 2023 | publisher=Statistics Finland | access-date=26 September 2023 | language=en }}</ref> == Kultura in znamenitosti == * [[Stolnica Espoo]] sega v pozno 15. stoletje. Krasijo jo poslikave iz začetka 16. stoletja, današnjo podobo pa je dobila šele okoli leta 1820. * Satelitsko mesto Tapiola iz 1960-ih je posebno zanimivo arhitekturno. * Finski muzej ur se osredotoča na merjenje časa ter zgodovino ur in izdelovanja ur. Njegovo poslanstvo je promocija znanja o urah in urarstvu na Finskem. == Glej tudi == * [[seznam mest na Finskem]] == Opombe == {{sklici|group=note}} {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivoyage}} *[https://www.espoo.fi/en City of Espoo] – Uradna stran *[https://www.visitespoo.fi/en Visit Espoo] Espoo za popotnike *[https://www.aalto.fi/en Aalto University] – Uradna stran Univerze [[Kategorija:Mesta na Finskem]] {{normativna kontrola}} nbt85u2c4y7zj99g9oquvybaet6re6q 0 73436 6674966 6671573 2026-05-12T15:46:11Z ~2026-28279-21 259659 /* Š */ 6674966 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[antropolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Irena Avsenik Nabergoj]] (*1969) (religijska) * == B == * [[Barbara Bajd]] (*1949) (biološko-evolucijska, historična, ...) * [[Blaž Bajič]] (etnološka/kulturna?) * [[Tatiana Bajuk Senčar]] (*1969) (etnološka/sociokulturna ?) * [[Tomi Bartole]] (kulturna, terensko raziskovanje) *[[Alenka Bartulović]] (*1981) (kulturna, socialna) * [[Bojan Baskar]] (*1955) (socialna/kult.?/teoretska) * [[Vitomir Belaj]] (1937–2023) (slovensko-hrvaški etnolog, antropolog, religiolog...) * [[Ivan Benigar|Ivan (Juan) Benigar]] ([[1883]]–[[1950]]) (terenski raziskovalec v Argentini, kulturna /lingvistična?) * [[Metka Bögel Dodič]]/[[Metka Pavčič]] (1944–2007) (fizična/biološka) * [[Alja Brglez]] (*1965) (zgodovinska) * [[Srečko Brodar]] (1893–1987) (naravoslovec, kvartarološki arheolog) in [[Mitja Brodar]] (1921–2012) * [[Vida Brodar]] (1925–2014) (biološka/fizična) * [[Borut Brumen]] (1963–2005) (kulturna/etnološka/zgodovinska?) == C == * [[Sabina Cveček]] (socialna in kulturna) == Č == * [[Nejra - Nuna Čengić]] (bos.-hrv.-slov. sociokulturna...) * [[Ralf Čeplak Mencin]] (*1955), etnolog, neevropske kulture Azije in slov. stiki z njimi == D == * [[Liza Debevec]] ("Fatoumata Toure") (živi v [[Afrika|Afriki]]) * [[Tinka Delakorda Kawashima]] * [[Zlata Dolinar Osole]] (1921–2007) (fizična/biološka, arheol.?) * [[Špela Drnovšek Zorko]] (*1987) (socialna/kulturna?) == E == * [[Lambert Ehrlich]] (1878–1942) (kulturna/religijska/teol.) == F == * [[Marko Frelih]] (*1962) (arheolog, etnolog - stiki Slovencev z afriškimi in ameriškimi kulturami) == G == * [[Maja Gašperšič]] (socialna a., primatologinja) * Edward (Edi) Gobec (1926–2020) (socialna, kult.?) * [[Vesna Vuk Godina|Vesna (Vuk-) Godina]] (*1957) (socialna in kulturna, politična, teoretska) * [[Petra Golja]] (biološka, fizična) * [[Barbara Gornik]] (kulturna, socialna, polit.?) * [[Nataša Gregorič Bon]] (kulturna) == H == * [[Cvetka Hedžet Tóth]] (1948–2020) (filozofska) * [[Valentina Hribar Sorčan]] (*1969) (filozofska) == J == * [[Alenka Janko Spreizer]] (*1969) (kulturna/socialna, etnična) * [[Alja Jankovič]] (socialna, etnična) * [[Klemen Jelinčič Boeta]] (*1973) (religijska/etnična?) * [[Ana Jelnikar]] (medkulturna?) * [[Božidar Jezernik]] (*1951) (kulturna, zgodovinsko-etnološka) * [[Draško Josipovič (|Draško Josipovič]] (*1959) (arheolog, forenzični..) * [[Janez Juhant]] (*1947) (filozofska/teološka/religijska) *[[Luna Jurančič Šribar]] (*1981) (kulturna/ekonomska) * [[Marija Jurić Pahor]] (*1956) (socialna, manjšinska, etnična, spol..) * [[Mojca Juričić]] (fizična, medicinska) * [[Stane Južnič]] (1928–2013) (socialna, politična, kulturna, lingvistična, sistematska, splošna) == K == *[[Špela Kalčić]] *[[Boris Kavur]] (*1973) (arheolog, evolucijski - paleoantropolog) * [[Dorijan Keržan]] (*1965) (forenzik, sociolog, genetik, historična a., sorodstvo) * [[Duška Knežević Hočevar]] (*1964/5?), (socialna/kulturna, etnična, medicinska) * [[Janez Kolenc]] (1955–2012) (socialna/pedagoška; politična kultura) * [[Lia Lola V. Kotnik]] (*1975) (socialna/kulturna, zgodovinska) * [[Edvard Kovač]] (*1950) (filozofska/religijska?) *[[Nika Kovač]] (*1993) (kulturna, spol) * [[Miha Kozorog]] (*1975) (etnol., soc./kulturni) * [[Gašper Kralj]] (*1974) (socialna ..) * [[Taja Kramberger]] (*1970) (arheologinja, soc./zgodovinska a.) * [[Jože Krašovec]] (*1944) (religijska, teološka) *[[Boštjan Kravanja]] (*1972) (etnološka, kulturna) == L == * [[Petra Leben Seljak]] (*1959) (historična, osteologinja / arheološka a.) *[[Jerca Legan Cvikl]] (*1977) (a. vsakdanjega življenja, kulturna, socialna) *[[Daša Ličen]] (*1990) (historična/etnološka, kulturna) * [[Uršula Lipovec Čebron]] (*1975) (etnol., kult.-socialna) * [[Igor Lukšič]] (*1961) (politična) * [[Marina Lukšič Hacin]] (*1965) (socialna/kult., etnična / migracije) * [[Sarah Lunaček]] (*1973) (kulturna: Afrika) == M == * [[Jan Makarovič]] (1934–2018) (mešano) * [[Karmen Medica]] (*1961) (socialna, kulturna; migracije) * [[Enrico Maria Milič]] (socialna? - zamejstvo) * [[Jernej Mlekuž]] (*1974) (kulturna - izseljenstvo) *[[Nadia Molek]] (*1979) (sociokulturna) *[[Lucija Mulej]] (*1977) (socialna/kulturna/poslovna?) * [[Rajko Muršič]] (*1963) (kulturna, etnološka) *[[Zarja Muršič]] (biološka, kulturno-evolucijska) == N == *[[Andrej Naterer]] (socialna, kulturna) *[[Ignac Navernik]] (teološka, sociokulturna, spol...) *[[Bogomir Novak]] (*1944) (filozofska, pedagoška) == O == * [[Alenka Oblak]] * [[Iztok Osojnik]] (*1951) (zgodovinski?) *[[Franc Osole]] (1920–2000) (naravoslovec, kvartarološki arheolog) * [[Borut Ošlaj]] (*1964) (filozofska) * [[Karel Ozvald]] (1873–1946) (kulturna pedagogika) == P == *[[Ahmed Pašić]] (*1976) (socialna/politična/religijska) *[[Franc Pediček]] (1922–2008) (kulturna/antropološka pedagogika) *[[Maja Petrović-Šteger]] (socialna...) *[[Tanja Petrović]] (*1974) ? *[[Dan Podjed]] (*1975) *[[Anton (Tone) Pogačnik]] (1934–1974) (fizična/biološka, kulturna-terenske razisk.?) *[[Vida Pohar]] (*1934) (historična-paleontološka / evolucijska) *[[Anton Polenec]] (1910–2000) (biološko-evolucijska)? *Irene Portis Winner (*1923) (kulturna, ZDA-Slov.) *[[Barbara Potrata]] *[[Tadej Praprotnik]] (*1973) (antropologija vsakdanjega življenja) *[[Beja Protner]] (sociokulturna: Cambridge) *[[Franc Puncer]] (1934–1994) (biolog, pisatelj ZF) *[[Miran Pustoslemšek]] (*1966) (kulturni; sicer psihiater forenzik) *[[Aljoša Pužar]] (*1974) (kulturna) == R == *[[Manca Račič]] (*1993) (etnol./kult./soc.) *[[Kristina Radomirović Maček]] (etnološka/kulturna) *[[Tatjana Rakar]] (socialna/kulturna - Mehika) * [[Mojca Ramšak]] (*1969) (kulturna, zgodovinska, biol.) * [[Jože Ramovš]] (*1947) (socialna, psihološka... antropohigiena) * [[Jaka Repič]] (*1975) (kulturna) * [[Tatjana Robič Pikel]] (fizična, biološka) *[[Nataša Rogelja Caf]] (kulturna a., migracije) * [[Braco Rotar]] (*1942) (socialna, kulturna, zgodovinska)? *[[Irena Rožman Pišek]]? (*1965) (etnološka/kulturnozgodovinska/sociološka/demografska/zdravstvena)? * [[Janez Rus|Janez Ev. Rus]] (*1980) (religijska) * [[Vojan Rus]] (1924–2015) in [[Velko S. Rus]] (*1955) (filozofska) == S == * [[Pina Sadar]] (*1986) (politična, socialna) * [[Iztok Saksida]]? (1953–1998) (socialna/primerjalno-biološka?) * [[Peter Simonič]] (*1969) (etnološka, kulturna) *[[Polona Sitar]] (kulturna, ...?) * [[Svetlana Slapšak]] (*1948) (antične študije/kulturna antropologija) * [[Mateja Slovenc Grasselli]] (agrarna, kulturna/fizična? antopologija) *[[Alenka Janko Spreizer|Spreizer, Alenka Janko]] (*1969) (socialna, etnična) *Alenka Stanič (biol., kadri...) * [[Vojko Stanovnik]] * [[Gregor Starc]] *[[Janko Strel]] (*1945) (fizična /kinziol.?) *[[Nežka Struc]] (*1987) (etnol.) * [[Maja Sunčič]] (*1972) (klasična fil., zgodovinska a.) * [[Branislava Sušnik]] (1920–1996) (etnološka/kulturna, terenske raziskave - Paragvaj..) * [[Ana Svetel]] (etnološka, ekološka) == Š == * [[Kaja Šeruga]] (*1990) (kulturna?; popotnica) * [[Jana Šimenc]] (kulturna, medicinska) * [[Božo Škerlj]] (1904–1961) (fizična/biološka, historična, kulturna, splošna) * [[Zmago Šmitek]] (1949–2018) (primerjalno-)etnološka, zgodovinski stiki s tujimi kulturami) * [[Ivan Šprajc]] (*1955) (etnologija, arheologija - Mehika) * [[Renata Šribar]] (*1957) (kulturna, socialna) * [[Marija Štefančič]] (*1945) (fizična/biološka, historična, arheološka) * [[Darja Šterbenc Erker]] (*1970) (antične študije, religijska...) * [[Karmen Šterk]] (*1968) (socialna, kulturna, politična?) * [[Zvone Štrubelj]] (*1955) (religijska) * [[Pavla Štrukelj]] (1921–2015), etnologinja tujih kultur in romologinja * [[Irena Šumi]] (*1959) (etnološka, etnična) * [[Marija Švajncer]] (*1949) (filozofska) == T == * [[Blaž Telban]] (*1952) (etnološka; etno-galerist) * [[Borut Telban]] (*1956) (kulturna, terenske raziskave primitivnih družb na Papui-Novi Gvineji) *[[Mojca Terčelj]] (*1958) (etnološka?) * [[Tatjana Tomazo Ravnik|Tatjana Tomazo-Ravnik]] (*1946) (fizična/biološka, historična, arheološka) * [[Ana Tominc]] (socialna/kulturna) * [[Martina Tonet]] (socialna, kulturna ?) * [[Kristina Toplak]] (*1976) (etnična a.; migracije in likovna ustvarjalnost) * [[Marjan Toš]] (*1957) (zgodovinski/religijski) *[[Marjeta Tratnik Volasko]] (socialna/kulturna)? *[[Suzana Tratnik]] (*1963) (socialna antropologija spolov) *[[Jernej Trebežnik]] (sociokulturna?) * [[Anton Trstenjak]] (1906–1996) (filozofska, religijska/teološka,psihološka) * [[Vladimir Truhlar]] (1912–1977) (filozofska, religijska/teološka) *[[Barbara Turk Niskač]] ? == U == * [[Jana Urh]] (*1971) (kulturna, politična) * [[Aleš Ušeničnik]] (1868–1952) (filozofska/religijska) == V == *[[Nadja Valentinčič Furlan]] (etnološka, vizualna-cineast.)? *[[Marta Verginella]] (*1960) (zgodovinska) * [[Arthur Vidich|Arthur J. Vidich]] (1922–2006) (socialna a.: ZDA) *[[Katerina Vidner Ferkov]] (medicinska a.? ljudje-živali) * [[Janez Vodičar]] (*1964) (religijska) * [[Nina Vodopivec]] (*1974) (zgodov., socialna, ekonomska, metodol.) *[[Natalija Vrečer]] (*1964) (socialna, kult.; migracije, integracija) *[[Eva Vrtačič]] (socialna in kulturna) == W == * [[Irena Weber]] (*1962) (etnološka ?) == Z == *[[Melita Zajc]] (*1962) (a. medijev in novih tehnologij) *[[Boris Zarnik]] (1883–1945) (fizična, biološka) * [[Darja Zaviršek]] (*1962) (socialna... FSD) * [[Katja Zdešar Kotnik]] (fizična, biološka) * [[Erika Zelko]] (medicinska) == Ž == * [[Bojan Žalec]] (*1966) (filozofska) * [[Katka Žbogar]] (soc./kult., pedag.) * [[Zvone Žigon]] (*1967) (politična, socialna a.- emigracija) * [[Leon Žlebnik]] (1918–2004) (pedagoška/psihološka, antropologija dela) * [[Andrej O. Župančič]] ([[1916]]–2007) (terensko raziskovanje) * [[Niko Županič]] /[[Zupanič]] ([[1876]]–[[1961]]) (etnološka, fizična, prazgodovinska) *[[Andraž Žvab]] (1980–2020) (kulturna: evropski okultizem, magija in starejše ezoterične filozofije) {{seznami narodov po poklicu|antropologov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Antropologi]] [[Kategorija:Slovenski antropologi|*]] 2efx1iyaakjewe0xm76rbsyvcywxtwd 0 73572 6674969 6665333 2026-05-12T15:46:51Z ~2026-28279-21 259659 /* Š */ 6674969 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[filolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Laura Abram]](i) *[[Kozma Ahačič]] *[[Jakob Aleksič]] *[[Fran Alič]] *[[Jurij Alič]] *[[Giovanni Andronič]] *[[Luka Arh]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] *[[Bronislava Aubelj]] *[[Lilijana Avčin]] *[[Eva Avguštin]] == B == *[[Matjaž Babič]] *[[Vanda Babič]] *[[Giacomo Babuder]] *[[Božidar Bajuk]] *[[Marko Bajuk]] *([[Stanko Banič]]) *[[Janko Barle]]? * [[Anton Bartel]] * [[Martin Bedjanič]] *[[Franc Belec]] *[[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] *[[Zdenka Beran]] *[[Davorin Beranič]] *Katarina Berden *[[Tina Bernik]] *[[Anton Bezenšek]] *[[France Bezlaj]] *[[Franc Bilc]]? *[[Zvonko Bizjak]] *[[Ferdinand Bonča]] *[[Živa Borak]] *[[Anja Božič]] *[[Blaž Božič (filolog)]] *[[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] * [[Fran Bradač]] * [[Rudolf Bratanič]] *[[Marij Bratina]] *[[Rajko Bratož]] *[[Franc Breckerfeld]] *Janez Sigmund Breckerfeld *[[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Franc Brežnik]] *[[Anton Brodnik]] *[[Anton Burgar]] == C == * [[Oroslav Caf]] *[[Mojca Cajnko]] *[[Andrej Capuder]] *[[France Capuder]]? *[[Sonja Capuder]] *[[Alenka Cedilnik]] *[[Stanko Ceglar]] *[[Fran Celestin]] *[[Jadranka Cergol|Jadranka Cergol (Gabrovec)]] *[[Jan Ciglenečki]]? *[[Otokar Cijan]] *[[Ljudevit Cimperman]] *[[Rada Cossutta]] *[[Leander Cunja]] *[[Varja Cvetko Orešnik]]? == Č == * [[Matija Čep]] *[[Anton Čepon]] *[[Robert Čepon]] *[[Ludvik Čepon]] *[[Pavel Češarek]] *[[Josip Čižman]] *[[Bojan Čop]] *[[Breda Čop]] *[[Dušan Čop]] *[[Josip Čop]] *[[Matija Čop]] *[[Gregor Čremošnik]] *[[Irma Čremošnik]] * [[Otmar Črnilogar]] == D == * [[Anton Debeljak]] * [[Matija Debeljak]] * [[Berta Debenjak]] (r. Jakulin) *[[Janez Debevec]] *[[Jože Debevec]] *[[Anton Deklenčič]] (1745-1815) *[[Gorazd Dekleva]]? *[[Fran Detela]] *[[Monika Deželak Trojar]] *[[Martin Dimnik]]? *[[Tamara Ditrich]] *[[Alenka Divjak]] *[[Anton Dokler]] *[[Marijan Dokler]]? *[[Anton Dolar]] *[[Ivan Dolenec]] *[[Darko Dolinar]]? *[[France Martin Dolinar]]? *[[Ivan Dornik]] *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] == E == * [[Janez Erat]]? == F == *[[Dragica Fabjan Andritsakos]] *[[Diomira Fabjan Bajc]]? *[[Janez Fašalek]] *[[Ivan Favai]] ([[1886]]–[[1958]]) *[[Ambrož Febej]] (Febeo) (~1480-1556) *[[Franc Ferk]] *[[Fedora Ferluga Petronio]] *[[Breda Filo]] *[[Franc Firbas]] * [[Ivan Fon]] * [[Enij Fonda]] *[[Franc Fric]] *[[Ignacija Fridl Jarc]] *([[Metka Furlan]]) == G == *[[Mateja Gaber]] *[[Stane Gabrovec]]? *[[Kajetan Gantar]] *Marija Gardina *Jošt Yoshinaka Gerl * [[Karel Glaser]] ([[1845]]–[[1913]]) * Mihael Glavan? *[[Martin Globočnik]]? *[[Joža Glonar]] *[[Franc Gnjezda]] *[[Jožef Gole]] *[[Danilo Golob]] *[[Anton Grad]] *[[Ivan Grafenauer]] *[[Janko Grampovčan]]? *[[Igor Grdina]] *[[Franc Grivec]] *[[Milan Grošelj]] *[[Nada Grošelj]] *[[Andreja Grošelj Kiauta]] *[[Janez Grum]] (1912-2014) *[[Ožbalt Gutsman]] == H == *[[Stanislav Hafner]] *[[Hipolit Novomeški]] *[[Pavel Holeček]] *[[Davorin Hostnik|Davorin (Martin Matvejevič) Hostnik]] ([[1853]]–[[1929]]) *[[Marija Hrastnik]] * [[Ivan Hribovšek]] * [[Matej Hriberšek]] *[[Jasna Hrovat]] *[[Ladislav Hrovat]] *[[Renata Hrovatič]] == I == * [[Jože (Josip) Ilc]] * [[Domen Ilijaš]]? * [[Andreja Inkret]] * [[Aleksander Isačenko]]? * [[Jelena Isak Kres]] * [[Josip Ivančič|Josip (Jožef) Ivančič]] * [[Martin Ivanetič]]? == J == *[[Anton Janežič]] *[[Anton Janko]] *[[Evgen Jarc]] *[[Placid Javornik]]? *[[Erika Jazbar]] *[[Anton Jehart]] *[[Alenka Jelovšek]]? *[[Josip Jenko]] *[[Frančišek Jere]] *[[Anton Jeršinovič]] *[[Marko Jesenšek]] *[[Jožica Jožef Beg]]? *[[Janko Jurančič]]? *[[Friderik Juvančič]] *[[Rudolf Južnič]] == K == *[[Marija Kacin]] *[[Valentin Kalan]] *[[Davorin Karlin]] *[[Jože Kastelic]] *[[Mateja Kavaš]] (r. [[Urbanija]]) *[[Jerneja Kavčič]] *[[Jakob Kelemina]] *[[Valentin Kermauner]] *Klara Marija Keršič *[[Marija Kiauta|Marija (Marta) Kiauta]] *[[France Kidrič]] *[[Anton Klasinc]] *[[Anton Klodič]]-Sabladoski *[[Rudolf Friderik Knapič]] *[[Fran Kobal]] *[[Štefan Kociančič]] *[[Gorazd Kocijančič]] *[[Jernej Kopitar]] *[[Silvester Kopriva|Silvester (Silvo) Kopriva]] *[[Leopold Koprivšek|Leopold (Lavoslav) Koprivšek]] *[[Francè Korbar]] *[[Martin Korenjak]] (Avstrija) *[[Anton Koritnik]] *[[Franc Kornik]]/g *[[Viktor Korošec]] (1899-1985) *[[Valentin Korun]] *Ivan Kos (1849-1931) *[[Kaja Kos]] *[[Albert Kosmač]]? *[[Iva Kosmos]] *[[Silvin Košak]] (1942-2022) *[[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] ([[1908]]–[[1982]]) * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] *[[Janko Kotnik]] *[[Jani Kovačič]] *[[Andrej Kragelj]] *([[Janez Kranjc]]) *[[Staša Krapež|Staša (Stanislava) Krapež]] *[[Jože Krašovec]] *[[Gregor Krek]] *Matic Kristan *Sara Križaj *[[Mirko Križman]] *[[Jožef Marija Kržišnik]] *[[Števan Kühar (slovstveni folklorist)]] *[[Richard Kukula]] *[[Blaž Kumerdej]] *[[Ivan Kunšič]]? *[[Rok Kuntner]] *[[Gašper Kvartič]] == L == *[[Ivan Lah]] *[[Franc Lastavec]] *[[Lino Legiša]] *[[Fran Levstik]] *[[Tine Logar]]? *[[Janko Lokar]]? *[[Pavel Lokovšek]] *[[Fran Lorger]] *[[Milan Lovenjak]]? *[[Joža Lovrenčič]] *[[Dušan Ludvik]] *[[Franc Ksaver Lukman]] *[[Ivan Lunjak]] (Jan Luňák) == M == *[[Lovre Mahnič|Lovre (Lovro) Mahnič]] (1832-1866) *[[Franček Majcen]] *[[Jože Malnar|Jože (Josip) Malnar]] *[[Valentin Mandelc]] *[[Tomo Maretič]] *[[Marko Marinčič (filolog)|Marko Marinčič]] [[Marko Marinčič (filolog)|(filolog)]] *[[Mihael Markič]]? *[[Josip Marn]]? *[[Janez Marolt]]? *[[Luka Martinak]] *[[Ivan Maselj]] ([[Janez Maselj]]) *[[Ivan Masten]] *[[Martin (Davorin) Mastnak]] *[[Milko Matičetov]] *[[Aleš Maver]] *[[Ivan Mazovec]] *[[Hieronim Megiser]] *[[Anton Mazek]] *[[Odilon Mekinda]] *[[Josip Mencej]] *[[Ivan Merhar]] *[[Majda Merše]]? *[[Erika Mihevc Gabrovec]] *[[Ciril Miklič]] * [[Franc Miklošič]] * [[Anton Mikuš]]? *[[Josip Milavec]] *[[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] *[[Marijan Mole]] * [[Rudolf Mole]] *[[David Movrin]] *[[Franc Mravljak]] *[[Ivan Mravljak]] *[[Peter Muhič]] (+1600) *[[Oton Muhr]] * [[Matija Murko]] *[[August Musić|August (Avgust) Musić]] == N == *[[Rajmund Nachtigall]]/Nahtigal (st.) *[[Ivan (Ivo) Naglič]] *[[Martin Naglič]] *[[Rajko Nahtigal]] *[[Davorin Nemanič]] *[[Andrej Novak (zgodovinar)]] *[[Franc Novak (filolog)|Franc Novak]] *[[Tadeja Novak]] == O == *[[Vatroslav Oblak]]? *[[Anton Ocvirk]]? *[[Josef Ogorek]] *[[Franc Omerza]] *[[Janez Orešnik]]? *[[Martina Orožen]]? *[[Josip Osana]] *[[Ludovik Osterc]] * [[Karel Oštir]] == P == *[[Jan Peternelj]] *[[Franc Pacheiner]] *[[Vlasta Pacheiner Klander]] *[[Janko Pajk]] *[[Avgust Pavel]] ? *[[Katja Pavlič Škerjanc]] *[[Roman Pavlovčič]] *[[Abraham Jakob Penzel]] *[[Rajko Perušek]] *[[Nina Petek]]? *[[Robert Petkovšek]] *[[Matej Petrič]] *[[Peter Petruzzi]] (it.-nem.-slov.) *Kristina Pikl *Nataša Martina Pintarič *[[Avgust Pirjevec]]? *[[Dušan Pirjevec]]? *[[Aleksandra Pirkmajer]] Slokan *[[Marjeta Pisk]]? *[[Maks Pleteršnik]] *[[Gregor Pobežin]] *[[Štefan Podboj]] *[[Josip Podgoršek]] *[[Barbara Pogačnik]] *[[Matija Pogorelec]] *[[Avgust Pokorn]]? *Maša Poljšak Kus * [[Janez Žiga Valentin Popovič]] ([[1705]]–[[1774]]) *[[Tomaž Potočnik]] *[[Boleslav Povšič|Boleslav (S.) Povšič]] *[[Anton Požar]] (uvajalec glagolice) *[[Tomaž Prelokar]] *[[Francka Premk]] *[[Ivan Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] *[[Franc Prosenc]] *[[Vida Pust Škrgulja]] *[[Herman Pušnik]] == R == *[[Anja Ragolič]] *[[Jože Rajhman]] *[[Fran Ramovš]] *[[Ana Ratajc]] *[[Alojz Rebula]] *[[Tanja Rebula]]? *[[Milko Rener]] *[[Luka Repanšek]] *([[Milan Rešetar]]) *[[Zala Rott]] *[[France Rozman]]? *[[Mihael Rožič]] *Ivan Rudolf (1913-2006) *[[Mirko Rupel]]? *[[Marija Rus]] (1921-2019) == S == *[[Mitja Sadek]] *[[Mitja Saje]] *[[Ivan Samsa|Ivan (Janez) Samsa]] *[[Klaudija Sedar]] *Francesco Semi? *[[Brane Senegačnik]] *[[Tina Silič]] *[[Primož Simoniti]] *Ivan Sivec (1892-1986) *[[Samo Skralovnik]]? *[[Svetlana Slapšak]] *[[Matija Slavič]] *[[Anton Slodnjak]] *[[Marijan Smolik]] ? *[[Andrej Snedec]] *[[Ciril Soršak]] ? *[[Anton Sovre]] *[[Josip Srebrnič]]? *[[Alenka Stanič]] *[[Janez Stanonik]]? *[[Marija Stanonik]] *[[Justin Stanovnik]] *[[Vojteh Strnad]]? *[[Alojzij Strupi]] *[[Helena Stupan]] *[[Maja Sunčič]] *[[Anton Sušnik (politik)|Anton Sušnik]] *[[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]]? *[[Vaso Suyer]]? == Š == *[[Ana Šašel|An(ic)a Šašel]] *[[Jaroslav Šašel]] *[[Marjeta Šašel Kos]] *[[Jan Šedivý]] *[[Barbara Šega Čeh]] *[[Vinko Šercl]] (sansrt...) *[[Jasna Šetinc Simoniti]] *([[Alen Albin Širca]]) *([[Igor Škamperle]]) *[[Amat Škerlj|Amat (Ljubivoj) Škerlj]] *[[Ivan Škerlj]] *[[Stanko Škerlj]] *[[Kajetan Škraban]] *[[Katja Škrubej]]? *[[Matej Šmalc]]?/[[Matevž Šmalc]]? *[[Jakob Šolar]]? *[[Janez Šolar]]? *[[Josip Šorn]] *[[Miran Špelič]] *[[Darja Šterbenc Erker]] *[[Franc Štiftar]] *[[Peter Štoka]]? *[[Karel Štrekelj]] *[[Anton Štritof]] *[[Franc Šturm]] *[[Josip Šuman]] *[[Mateja Švajncer]]? == T == * [[Alojzij Tavčar]] *[[Marijan Tavčar]] *[[Zora Tavčar]] *Bine Teran? *[[Ivan Tertnik]] *[[Karmen Teržan-Kopecky]] *[[Lucien Tesnière]] *[[Boris Tomažič]] *[[Špela Tomažinčič]] *[[Bojana Tomc]] *[[Kristina Tomc]] *[[Ernest Tomec]] *[[Josip Tominšek]] *[[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] *[[Jakob Teršan|Jakob T(e)ršan]] *([[Ivan Topolovšek]]) *[[Torkar|Silvo Torkar]]? *([[Janez Trdina]]) *Karel Tribnik (1884-1959) *([[Rudolf Trofenik]]) *[[Bogomir Trošt]] *([[Anton Trstenjak (zgodovinar)|Anton Trstenjak]]) *[[Pavel Turner]] *[[Gregor Tušar]] == U == * [[Jože Umek]] * [[Lara Unuk]] * [[Cecilij Urban]] * [[Viljem Urbas]] * [[Mila Uršič]] (r. [[Brabec]]) == V == *[[Matija Valjavec]] *[[Peter Valjavec]] *[[Franc Vadnjal]] *[[Peter Valjavec]] *[[Mihael (Mijo) Vamberger]] *([[József Varga]])? * ([[Matija Vastl]]) *[[Karel Verstovšek]] *[[Fran Vidic]] *[[Albin Vilhar]] *[[Neža Vilhelm]] *[[Alojz Virbnik]] *[[Julijana Visočnik]] *[[Ines Vodopivec]]? *[[Božo Vodušek]]? *[[Matej Vodušek]] *[[Fran Voglar]] *[[Franc Vračko]] == W == *[[Sonja Weiss]] (r. [[Capuder]]) *[[Fran Wiesthaler]] == Z == *[[Blaž Zabel]] *[[Pavle Zablatnik]] *[[Urša Zabukovec]] *[[Neža Zajc]] *[[Josip Završnik]] *[[Karel Zelenik]] *[[Ivan Zika]] *[[Luka Zima]] *[[Barbara Zlobec]] *[[Janez Zor]] *([[Marina Zorman]]) *[[Vinko Zupan]] *[[Polonca Zupančič]] == Ž == *[[Nikolaj Žagar]] *[[Miroslav Žakelj]] *[[Andrejka Žejn]] *[[Miroslav Žekar]] *[[Milan Žepič]]? * [[Sebastijan Žepič]] *([[Branimir Žganjer]]) * [[Avgust Žigon]] *[[Janja Žmavc]] *[[Mihael Žolgar]] *([[Davorin Žunkovič]]) *[[Franc Žužek]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih jezikoslovcev]] *[[seznam tujih slovenistov]] *[[seznam slovenskih prevajalcev]] *[[Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Filozofski fakulteti]] *[[Latinski jezik|Latinščina]] *[[Grščina]] *[[Klasična filologija]] * {{seznami narodov po poklicu|filologov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Filologi]] [[Kategorija:Slovenski filologi|*]] 39lyp1zzs5b0z6dhg26xzb3x21dquji 0 78062 6675083 6561590 2026-05-12T20:33:22Z A09 188929 /* P */ umrl 6675083 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[teolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Ivan Ahčin]] * [[Jakob Aleksič]] *[[Stanislav Marija Aljančič]] ([[Stanko Aljančič]]) *[[Virgilij Alt]] *[[Katarina Ambrož]]? * [[Alojzij Ambrožič]] * [[Bernard Ambrožič]] *[[Franc Ambrožič]] *[[Janez Ambrožič (1939)]] * [[Janez Ambrožič|Janez-Jozafat Ambrožič]] * [[Matjaž Ambrožič (duhovnik)|Matjaž Ambrožič]] *[[Rok Ampach]] *[[Janez Andolšek]] * [[Gorazd Andrejč]] * [[Alenka Arko (teologinja)]] *[[Andraž Arko]] *[[Janez Arnejc]] *[[Ciril Ažman]] == B == *[[Jože Bajzek]] *[[Jožef Balant]] *[[Veronika Barbo]] * [[Ludvik Bartelj]] * [[Janez Nepomuk Bartholotti]] *[[Vladislav Bavdaž|Vladislav (Slavko) Bavdaž]] *[[Karel Bedernjak]] *[[Janez Belej]] *[[Jožko Benedetič]] *[[Marko Benedik]] *[[Metod Benedik]] * [[Aleksij Benigar]] * [[Ivanka Berčan]] * [[France Bergant]] * [[Zvonko Bergant]] * [[Mojca Bertoncelj]] *[[Vinko Bevk|Vinko (Stanislav) Bevk]] *[[Milan Bizant]] * [[Jurij Bizjak]] *[[France Blatnik]] *[[Frančišek Krištof Bogataj]] *[[Jan Dominik Bogataj]] *[[Karel Bolčina]]? *[[Franc Bole]]? *[[Stanko Boljka]] *[[Lojze Bratina]] * [[Franc Breckerfeld]] *[[Franc Bren|Franc (p. Hugo) Bren]] * [[Daniel Brkič]] *[[Franc Brlek|Franc (Metod) Brlek]] *[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] *[[Natalija Brumen]] == C == * [[Stanko Cajnkar]] *[[Karel Ceglar]] *[[Ludvik Ceglar]] *[[Matjaž Celarc]] *[[Gregor Celestina]] * [[Branko Cestnik]] * [[Antonín Chráska]] * [[Alojzij Cigoj]] * [[France Cukjati]] * [[Anže Cunk]] * [[Alojzij Cvikl]] == Č == * [[Lovrenc Čadež]] *[[Andrej Čebašek (duhovnik)|Andrej Čebašek]] *[[Regalat Čebulj]] *[[Stanko Čegovnik]] *[[Ferdinand Čekal]] (Čeh) * [[Anton Čepon]] *[[Ludvik Čepon]] *[[Alojzij Čižek]] * [[Jožef Čuček]] * [[Alfonz Čuk]] == D == * [[Jurij Dalmatin]] *[[Jože Debevec|Jože(f) Debevec]] * [[Josip Demšar]] *[[Valter Bruno Dermota]] *[[Vlado Deutsch]] (Dajč) *[[Jože Dežman]] * [[Bogdan Dolenc]] * [[Jože Dolenc]] *[[Jožef Dolenec]] * [[Franc Dolinar]] * [[France Martin Dolinar]] *[[Robert Dolinar]]? *[[Janez Anton Dolničar]] *[[Josip Dostal]] * [[Franc Dovnik]] * [[Vladimir Drolc|Vladimir (Arhangel) Drolc]] *[[Maksimilijan Držečnik]] == E == * [[Lambert Ehrlich]] *([[Sebastijan Elbert]]) *[[Karel Enders]] *[[Anton Erberg]] * [[Aleksander Erniša]] * [[Geza Erniša]] * [[Tomaž Erzar]] *[[Peter Eržen (duhovnik)|Peter Eržen]] *[[Andreja Eržen Firšt]] == F == * [[Janez Fabijan]] *[[Silvester Fabijan]] * [[Vilko Fajdiga]] *[[Andrej Farkaš]] * [[Štefan Ferenčak]] * [[Janez Ferkolj]] * [[Mirjana Filipič]] * [[Geza Filo]] * [[Franc Bernard Fischer]] * [[Nadja Furlan Štante]] == G == * [[Stanko Gerjolj]] *[[Franc Germovnik]] *[[Andrej Glavan]] *[[Ivan Nepomuk Glavina]] *[[Roman Globokar]] *[[Franc Gnidovec]] *[[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Klemen Godec]] *[[Matija Godina]] *[[Janez Gogala]] *[[Miroslav Gogala|Miroslav (Mirko; Federico) Gogala]] *[[Jožef Gole]] *Janez Gollmayr *[[France Gorjup]] *[[Christian Gostečnik]] * [[Nataša Govekar]] *[[Jožef Gracar|Jožef (Josip) Gracar]] *[[Tone Gradišek]] * [[Radogost Grafenauer]] *[[Leopold Grčar]] * [[Janez Gril]] * [[Franc Grivec]] * [[Vekoslav Grmič]] *[[Peter Grobelnik]] * [[Gabriel Gruber]] *[[Josip Valentin Gruden]] *[[Karel Gržan]] *[[Jerko Gržinčič]] == H == * [[Janko Hajšek]] *[[Matija Karel Ham]] *[[Karel Janez Herberstein]] *[[Žiga Krištof Herberstein]] *[[Gracijan Heric]] *[[Kalist Heric]] *[[Mihael Herman]] *[[Stanislav Hočevar]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Milan Holc]] * [[Borut Holcman]] *[[Kazimir Humar]] == I == * [[Jakob Ibounig]] *[[Eva Irgl]] == J == * [[Francis Jager]] (1869-1941) (slov.-ameriški) *[[Jožef Jagodic]] *[[Fran Jaklič]] *[[Anton Jamnik]] *[[Ivan Janežič|Ivan (Janez) Janežič]] * [[Stanko Janežič]] (1920-2010) * [[Žitomir Janežič]] * [[Emilijan Janič]] *[[Janez Janžekovič]] *[[Jurij Japelj]] * [[Anton Bonaventura Jeglič]] * [[Placid Javornik]] *[[Urška Jeglič]] *[[Anton Jehart]] *[[Karel Jeler]] *[[Janez Jenko]] * [[Josip Jeraj]] *[[Frančišek Jere]] * [[Anton Jerovšek]] *[[Jožef Jerše|Josip (Jožef) Jerše]] * [[Janez Pavel Ješenak]] * [[Maksimilijan Jezernik]] *[[Blaž Jezeršek]] * [[Janez Juhant]] *[[Ivan Jurkovič (nadškof)|Ivan Jurkovič]] == K == * [[Stane Kahne|Stane (Stanislav)]] [[Stane Kahne|Kahne]] *[[Andrej Kajžnik]] *[[Krištof Kandut]] *[[Andrej Karlin]] *[[Jakob Kavčič (kanonik)|Jakob Kaučič]] *[[Andrej Kavčič]] *[[Jakob Kavčič (kanonik)|Jakob Kavčič]] *[[Gabriel Kavčič]] *[[Franc Kejžar]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Nikolaj Kempf]] * [[Ivo Kerže]]? *[[Franc Kimovec]] *[[Drago Klemenčič]] *[[Tomaž Klinar]] *([[Branko Klun]]) *([[Karel Klun]]) * [[Klemen Klun]] *[[Martin Kmetec]] *[[Franc Knavs]] *[[Milan Knep]] *[[Ignacij Kobal]] ([[Kobau]]) * [[Andrej Kobav]] * ([[Edvard Kocbek]]) *[[Janez Evangelist Kociper]] *([[Gorazd Kocijančič]]) *[[Marija Jasna Kogoj]] * [[Bogdan Kolar]] *[[Rudi Koncilija|Rudi (Rudolf) Koncilija]] *Milan Kopušar (1909-95) *[[Anton Koren]] *Janez Koren? *[[Jožef Koren]] * [[Bruno Korošak]] * [[Anton Korošec]] * [[Stanislav Kos]] * [[Viktorija Kos]]? * [[Vladimir Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Kaja Kosec]] *[[Angel Kosmač]] *[[Avguštin Kostelec]] *[[Jože Košiček]] * [[Borut Košir]] *[[Jakob Kotnik]] *[[Edvard Kovač]] *[[Antony Kovačič]] * [[Fran Kovačič]] *[[Lojze Kovačič (jezuit)]] * [[Martin Kovačič]] *[[Peter Kovačič]]/[[Peter Kovačič Peršin]]? *[[Janez Kozelj]] *[[Štefan Kožuh]] * [[Silvin Krajnc]] * [[Slavko Krajnc (teolog)|Slavko Krajnc]] * [[Aljaž Krajnc]] *Pavel Krajnik (1922-2014) *[[Albin Kralj]] *[[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]]? *[[Robert Kralj]] *[[Janez Kraljič]] *[[Vinko Kraljič]] *[[Franc Kramberger]] *[[Jože Krašovec]] * [[Primož Krečič]] *[[Janez Evangelist Krek]] * [[Sebastijan Krelj]] *[[Janko Krištof]] *[[Ivica Križ (teolog)]] *[[Peter Križaj]] *[[Ivan Križanič]] * [[Jože Krošl]] *[[Jože Kuk (salezijanec)]] *[[Luis Kukovica|Luis (Alojzij) Kukovica]] *[[Janez Kulavic]] *[[Franc Kulovec]] *[[Avguštin Kukovič]] *[[Ciril Kump]] *[[Robert Kuralt]] * [[Franc Kuzmič]] *[[Mihael Küzmič]] *[[Števan Küzmič|Štefan Küzmič]] *[[Tomaž Kurent]] *[[Jožef Kvas]] *[[Peter Kvaternik]] == L == * [[Avguštin Lah (teolog)]] * [[Peter Lah]] *[[Evgen Lampe]] *[[Frančišek Lampe]] *[[Urška Lampret]] *[[Kalist Langerholz]] *[[Ignacij Lavrenčič]] * [[Gregor Lavrinec]] *[[Matija Leben]] *[[Jernej Legat]] *[[Anton Legiša]] *[[Leopold Lenard]] *[[Ignacij Lenček]] *[[Stanislav Lenič]] *[[Josip Lesar|Josip (Jožef) Lesar]] *[[Mitja Leskovar]] * [[Pavel Leskovec]] *[[Alfonz Levičnik]] *[[Ivan Likar]] * [[Matija Lipold]] *[[Stanislav Lipovšek]] *[[Just Locatelli]] *[[Štefanija Logar]] *[[Simon Lorber]] *[[Andrej Lovrec]] * [[Franc Ksaver Lukman]] * [[Matija Ljubša]] * [[Anton Lubi]] *[[Igor Luzar]] == M == * [[Anton Mahnič]] *[[Marko Mairitsch]] *[[Simon Malmenvall]] *[[Josip Marinko]] *[[Janez Markeš]] *[[Jože Marketz]] *[[Jože Markowitz]] *[[Jože Markuža]] *[[Jošt Martelanc]] ([[Jošt Andrej Martelanc]]) *[[Ana Martinjak Ratej]] * [[Martin Matek]] * [[Stanislav Matičič|Stanislav (Stanko) Matičič]] * [[Jurij Matjašič]] * [[Maksimilijan Matjaž]] *[[Janez Mauring]] *[[Aleš Maver]] * [[Tomaž Mavrič]] *[[Odilon Mekinda]] *[[Alojzij Merhar]] (psevdonim Silvin Sardenko) * [[Ivan Merlak]] *[[Josip Meško]] ([[Jožef Meško]]) *[[Franc Mihelčič]] * [[Joseph Mihelič]] *[[Maks Miklavčič]] *[[Mirko Miklič|Mirko (Bogomir) Miklič]] *[[Ivan Mikula]] *[[Alojz Milharčič]] * [[Jožef Mirt]] *[[Jakob Missia]] * [[Ivan Mlakar (teolog)|Ivan Mlakar]] * [[Anton Mlinar]] *[[Jožef Močnik]] * [[Vinko Močnik]] * ([[David Movrin]]) *([[Monald Koprski]]) *[[Peter Muhič]] (+1600) == N == * [[Anton Nadrah]] * [[Ignacij Nadrah]] *[[Andrej Naglič]] *([[Paolo Naldini]]) * [[Mihael Napotnik]] *[[Alojzij Nastran]] *[[Ignac Navernik]] *([[Dragutin Nežić]]) *[[Julka Nežič]] *[[Leon Novak (duhovnik)|Leon Novak]] (*1963) * [[Ludvik Novak (duhovnik)|Ludvik Novak]] *[[Modest Novak]] * Peter Novak *[[Silvester Novak]] == O == * [[Kolumban Oberstar]] *[[Cecilija Oblonšek]] *[[Drago Karl Ocvirk]] *[[Alojzij Odar]] *Stanislav-[[Stanko Ojnik]] *bratje Ivan, Peter in Stanko Olip *[[Viktor Omelko]] *[[Jože Omerzu]] *[[Simon Onušič]] *[[France Oražem]] * [[Janez Oražem (teolog)|Janez Oražem]] (teolog) *[[Anton Orehar]] *[[Ivo Osana]] * [[Mari Jože Osredkar]] *[[Alojzij Ostrc]] *([[Vinko Ošlak]]) == P == * [[Dejan Pacek]]? * [[Miha Frančišek Paglovec]] *[[Jožef Pajek]] *[[Matija Pak]] * [[Viktor Papež]] *[[Jože Pavlič]] *[[Gregorij Pečjak]] *[[Karel Peer]] * [[Marijan Peklaj]] * Martin Perčič *[[Stanislav Perčič]] *[[Franc Perko]] *[[Franc Pernè|Franc Perne]] * [[Robert Petkovšek]] * [[Mateja Pevec Rozman]] * [[Franc Pirc]] * [[Jožko Pirc]] (1948–2026) *[[Metod Pirih]] * [[Alojz Pirnat]] * [[Andrej Pirš (teolog)]] *[[Ivan Platovnjak]] *[[Franc Plemenitaš]] * [[Jože Plevnik|Jože(f) Plevnik]] (1928-2010, Kanada) *[[Ludvik Počivavšek]] *[[Renato Podbersič]] *[[Janez Zlatoust Pogačar]] *''Janez Pogačnik''? *[[Jožef Pogačnik]] * [[Ivan Pojavnik]] * [[Jožef Poklukar]] * [[Janez Poljanšek]] *[[Alojzij Pollak]] *[[Janez Potisek]] * [[Ciril Potočnik]] * [[Ignac Potočnik]] * [[Vinko Potočnik]] * [[Andrej M. Poznič]] * [[Anton Požar]] *[[Matija Prelesnik]] * [[Jožef Premrov]] * [[Anton Prešeren]] *Janez Krstnik [[Prešeren]] *[[Jožef Prešeren]] *[[Jože Prijatelj]] *[[Jože Pucelj]] *[[Slavko Pučko]]? *[[Franc Puncer (duhovnik)|Franc Puncer]] * [[Anton Purgstall]] == R == * [[Jože Rajhman]] *[[Aleksander Rajšp]] *[[Pavle Rak]] * [[Gvido Rant]] * [[Jože A. Rant]] *[[Anton Ratajec]] *[[Bojan Ravbar]] *[[Krištof Ravbar]] *[[Matevž Ravnikar]] *[[Bogumil Remec ml.]] *[[Zdravko Reven]] *[[Lenart Rihar]] *[[Damaz Rijavec]] *[[Marko Rijavec]] *[[Damjan Ristić]] *[[Pavel Robič]] *[[Jože Roblek]] * [[Franc Rode]] * [[Janez Krstnik Rode]] * [[Jorge Rode|Jorge (Jurij) Rode]] * [[Gašper Rojko]] * [[Ivan Rojnik]] * [[Branko Rozman]] * France Rozman (1897–1931) * [[France Rozman]] *[[Gregorij Rožman]] *Hugo (Franc) [[Rožnik (priimek)|Rožnik]] *[[Dušan Rueh]] *Ivan Rupnik * [[Marko Ivan Rupnik]] *[[Ivan Rupnik (duhovnik)]] (1919-?) *[[Matej Rus]]? *[[Božidar Rustja|Božidar (Božo) Rustja]]? == S == * [[Andrej Saje]] * [[Janez Sajovic]] * [[Miran Sajovic]] *[[Igor Salmič]] *[[Ivan Samsa]] * [[Elizej Sargar]] *[[Janez Ludvik Schönleben]] *[[Frančišek Borgia Sedej]] * [[John Seliškar]] *[[Raphael Sešek]] *[[Jožef Sever]] *[[Oskar Simčič]] *[[Pavel Simončič]] *[[Barbara Simonič]] *[[Samo Skralovnik]] *[[Janez Skuk]] * [[Stanislav Slatinek]] * [[Matija Slavič]] *[[Anton Martin Slomšek]] * [[Jožef Smej]] * [[Marijan Smolik]] * [[Alojz Snoj]] (*1946) * [[Alojzij Slavko Snoj]] * [[Andrej Snoj]] * [[Benigen Snoj]] *[[Venčeslav Snoj]] *[[Janez Sobočan]] *[[Anton Soklič]] *[[Jožef Somrek]] * [[Ciril Sorč]] * [[Jakob Sorčan]] * [[Oton Sprug]] *[[Jože Sraka]] *[[Gregor Sraka]] *[[Marija Sraka]]? *[[Josip Srebrnič]] *[[Mihael Fidel Sreš]] *[[Franc Stanonik]] *[[Alojzij Starc]] *[[Martin Starc]] *[[Avguštin Stegenšek]]? *[[Tadej Stegu]] *[[Vili Stegu]] * [[Štefan Steiner]] *[[Martin Stepanich]] * [[Jakob Stepišnik]] *[[Anton Stergar]] *[[Peter Stergler]] (1593-1642) * [[Anton Stopar]] * [[Marta Stopar]] * [[Tadej Strehovec]] * [[Anton Stres]] * [[Anton Strle]] * [[Feliks Suk]] * [[France Susman]] *[[Bernardin Sušnik|Bernardin (Jurij) Sušnik]] *[[Ivan Svetina]] == Š == * [[Marjan Šef|Marijan Šef]] * [[Andrej Šegula]] *[[Franc Šegula]]? *[[Miha Šimac]] * [[Matija Šinko]] * [[Vinko Škafar|Vinko (Avguštin) Škafar]] * [[Jakob Škerl]] * ([[Lenart Škof]]) *([[France Škrabl]]) * [[Albin Škrinjar]] *([[Edo Škulj]]) * [[Mansvet (Janez) Šmajdek]] *[[Peter Šorli]] * [[Miran Špelič]] *[[Mirko Štalcer]] * [[Peter Štoka]] * [[Zvone Štrubelj]] * [[Anton Štrukelj]] * [[Andrej Štrus]] * [[Ivan Štuhec|Ivan Janez Štuhec]] *[[Peter Štumpf]] *[[Jože Štupnikar]] *[[Franc Šuštar]] * [[Alojzij Šuštar]] *[[Alenka Šverc|Alenka (Magdalena) Šverc]] == T == * [[Janez Tavčar (škof)|Janez Tavčar]] *[[Teodor Tavčar]] *[[Alan Tedeško]] *[[Franc Temlin]] *[[Filip Terčelj]] *Urban Textor *[[Slavko Thaler]] *[[Franc Tom]] *[[Ivan Jožef Tomažič]] * [[Angelik Tominec]] * [[Roman Tominec]] * [[Josip Tomšič]] *[[Mihael Toroš]] *[[Karel Toš]] *[[Anton Trdan|Anton (Tone) Trdan]] *[[Franc Trdan]] *[[Luka Trebežnik]]? *[[Nik Trontelj]] *([[Jože Trošt]]) *[[Filip Trpin]] * [[Anton Trstenjak]] *[[Franci Trstenjak]]? * [[Primož Trubar]] * [[Vladimir Truhlar]] *[[Alojzij Turk]] * [[Josip Turk (teolog)|Josip (Jožef) Turk]] * [[Marjan Turnšek]] == U == * *[[Josip Ujčić]] *[[Jakob Ukmar]] *[[Alojz Uran]] *[[Jožef Urbanič]] *[[Jože Urbanija (teolog)|Jože Urbanija]] * [[Aleš Ušeničnik]] * [[Franc Ušeničnik]] == V == * [[Rafko Valenčič]] * [[Sebastijan Valentan]] *[[Cvetko Valič]]? *[[Franc Valjavec|Franc(i) Valjavec]] *[[Josip Valjavec|Josip (Jože) Valjavec]] * [[Terezija Snežna Večko]] *[[Ivan Veider]] *([[Peter Pavel Vergerij]]) *[[Alojz Vetrih]] *Jernej Vidmar? * [[Simon Vilfan]] * [[Rafko Vodeb]] *[[Janez Vodičar]] * [[Janez Vodopivec]] * [[Anton Vogrinec]] * [[Ivan Vošnjak]] * [[Vendelin Vošnjak]] * [[Maksimilijan Vraber]] *[[Ivan Vrečar]] *[[Jernej Vrtovec]] == W == * [[Anton Alojzij Wolf]] ? == Z == *[[Anton Zajc]] *[[Anton Zdešar]] *[[Janez Zdešar]] *[[Ivan Zelko]] *[[Ivan Nepomuk Zore]] * [[Janez Evangelist Zore]] * [[Stanislav Zore]] *[[Alojzij Matija Zorn]] *[[Alojzij Zupan]] * [[Simon Zupan]] *[[Franc Zupančič (jezuit)]] *[[Vlado Zupančič]] *[[Janez Zupet]] *[[Stanko Zver|Stanko (Stanislav) Zver]] == Ž == *[[Anton Žagar]] *[[Jakob Žagar]] *Janko Žagar (1921—?) *[[Ludvik Žagar]] *[[Anton Žakelj (1907–2006)|Anton Žakelj]] *[[Filip Žakelj]] * [[Stanko Žakelj]] * [[Franc Žel]] (Shell) *[[Viljem Žerjal]] * [[Gregorij Žerjav]] * [[Karel Žerovec]] *[[Jakob Žibert]] *[[Franc Žigon|Franc Leopold Žigon]] *[[Alojzij Žitko]] * [[Ignacij Žitnik]] *[[Maksimiljan Žitnik]] *[[Janez Žnidar]] * [[Ivan Žužek]] *[[Matija Roman Žužek]] * [[Miha Žužek]] * [[Hieronim Žveglič]] * [[Marjan Žveglič]] (1933-2024) == Glej tudi == * [[Seznam teologov]] * [[Seznam predavateljev na Teološki fakulteti v Ljubljani]] *[[seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]] *[[seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] * [[Seznam slovenskih verskih osebnosti]] *[[seznam slovenskih filozofov]] {{seznami narodov po poklicu|teologov}} {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski teologi| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Teologi]] t30uiac8gmi6kfe812ydlvrwslkep29 0 79265 6675118 6578160 2026-05-12T23:31:01Z Europan guy 191090 6675118 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[univerza|univerz]] v [[Slovenija|Sloveniji]]'''.<ref>https://www.gov.si/teme/evs-evidenca-visokosolskih-zavodov-in-studijskih-programov/</ref> {| class="wikitable sortable" |+ ! colspan="2" |Univerza !Ustanovitev !Status !Občine s sedeži !Študentje (2021/2022) !Opombe |- |[[Slika:UL_logo-RGB_barv.png|60x60_pik]] |[[Univerza v Ljubljani]]<br><small>UL</small> |1919 |bgcolor=FF7F7F|javna |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]], [[Občina Piran|Piran]] ([[Portorož]]) |39009 | |- |[[Slika:LogotipUM.png|60x60_pik]] |[[Univerza v Mariboru]]<br><small>UM</small> |1975 |bgcolor=FF7F7F|javna |[[Mestna občina Maribor|Maribor]], [[Mestna občina Krško|Krško]], [[Mestna občina Velenje|Velenje]], [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]] ([[Pivola]]), [[Mestna občina Kranj|Kranj]], [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]], [[Občina Brežice|Brežice]] |14074 | |- |[[Slika:Universität Primorska Logo.svg|82x82_pik]] |[[Univerza na Primorskem]]<br><small>UP</small> |2003 |bgcolor=FF7F7F|javna |[[Mestna občina Koper|Koper]], [[Občina Piran|Piran]] ([[Portorož]]), [[Občina Izola|Izola]] |5806 | |- |[[Slika:Univerza-v-NG-Logo-SLO.jpg|61x61_pik]] |[[Univerza v Novi Gorici]]<br><small>UNG</small> |2006 |bgcolor=ADD8E6|zasebna |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]], [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]], [[Občina Vipava|Vipava]], [[Gorica]] |370 |do 20. 4. 2006 ''Politehnika Nova Gorica'', »PNG« Načrtovano je preoblikovanje v javno univerzo. |- |[[Slika:Alma Mater Europaea Maribor Logo.png|60x60_pik]] |[[Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor]]<br><small>AME - ECM</small> |2007 |mednarodna |[[Mestna občina Maribor|Maribor]], [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]], [[Mestna občina Koper|Koper]], [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]], [[Mestna občina Celje|Celje]] |''neznano'' | |- |[[Slika:No coats of arms.svg|72x72_pik]] |[[Evro-sredozemska univerza]]<br><small>EMUNI</small> |2008 |mednarodna | |''neznano'' |EMUNI Univerza; Portorož - brez študentov (stanje 2013) |- |[[Slika:No coats of arms.svg|72x72_pik]] |[[Nova univerza]]<br><small>NOVAUNI</small> |2017 |bgcolor=ADD8E6|zasebna |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]], [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]], [[Mestna občina Kranj|Kranj]], [[Mestna občina Maribor|Maribor]] |1035 | |- |[[Slika:No coats of arms.svg|72x72_pik]] |[[Univerza v Novem mestu]]<br><small>UNINM</small> |2017 |bgcolor=ADD8E6|zasebna |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] |1042 |S šolskim letom 2026/27 se bo univerza povezala v novo javno Univerzo v Novem mestu. |- | |Samostojni visokošolski zavodi | | | |9502 | |- ! colspan="5" |Skupaj !70838 ! |} == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam fakultet v Sloveniji]] * [[seznam akademij v Sloveniji]] * [[seznam visokih šol v Sloveniji]] * [[seznam ljudskih univerz v Sloveniji]] {{Uni SLO}} [[Kategorija:Visoko šolstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Seznami univerz|Slovenija]] [[Kategorija:Univerze v Sloveniji|*]] 8wiyhwxd03yscn6wujeijv0iwpjaiuh 0 84412 6674882 6670410 2026-05-12T12:41:30Z ~2026-28279-21 259659 /* T */ 6674882 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] '''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[reka|rek]].''' {{CompactTOC}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * Aa - več rek (Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica) *[[Aach]] (Nemčija) * [[Aare]]/Aar pritok Visokega Rena (Švica) * [[Abava]] (Latvija) * [[Abazulgol]] (Rusija) * [[Abens]] (Nemčija) *[[Åbyälven]] (Švedska) *[[Abzucht]] (Nemčija) * [[Achankovil]] (Indija-Kerala) *[[Åkersström]] (Švedska) *[[Acksjöälven]] (Švedska) *[[Acolin]] (Francija) * [[Adaja]] (Španija) * [[Adda]] (313&nbsp;km) (Italija) *[[Adelaide (reka)]] (Avstralija) * [[Adiža]], ''Adige'', ''Etsch'' (415&nbsp;km) (Italija) * [[Adour]] (335 km) (Francija) *[[Aff]] (Francija) * [[Agano]] (Japonska) *[[Ager]] (Avstrija) * [[Agger]] (Nemčija) * [[Agogna]] (Italija) *[[Agout]] (Francija) * [[Agri]] (Italija) *[[Aheloj]] (Bolgarija) *[[Ahelos]] (Grčija) *[[Aheron]] (Grčija) * [[Ahja]] (Estonija) * [[Ahr]] (Nemčija) * [[Ahr (Aurino)|Ahr]] / ''Aurino'' (Italija-Južna Tirolska) *[[Ailette]] (Francija) *[[Ailloux]] (Francija) * [[Ain (reka)|Ain]] (Francija) *[[Aigre]] (Francija) * [[Aire]] (Anglija; 2. Francija) * [[Aisne (reka)|Aisne]] (Francija; 2. Belgija) * [[Aist]] (Avstrija) * [[Aiviekste]] (Latvija) *[[Ajdar]] (Rusija, Ukrajina) *[[Ajtoska reka]] (Bolgarija) *[[Akerselva]] (Norveška) * [[Aksu]] (Kazahstan) *[[Alagnon]] (Francija) *[[Alagnonnette]] (Francija) * [[Alagón]] (Španija) * [[Alb]] (Nemčija) *[[Albama]] (ZDA) *[[Alån]] (Švedska) *[[Albany (reka)]] (Kanada) * [[Albula]] (Švica) * [[Alcantara]] (Italija-Sicilija) * [[Aldan (reka)|Aldan]] (2240&nbsp;km) (Rusija) *[[Alène]] (Francija) *[[Alet]] (Francija) * [[Alkalija]] (Ukrajina) *[[Allanche]] (Francija) *[[Allegheny]] (ZDA) * [[Aller]] (Nemčija) * [[Allier (reka)|Allier]] (Francija) * [[Alm]] (Avstrija) *[[Almaån]] (Švedska) * [[Almaș]] (Romunija) *[[Almbach]] (Avstrija) * [[Alme]] (Nemčija) * [[Almond]] (Škotska) *[[Almont]] (Francija) *[[Alpe]] (Nemčija) *[[Alpenrhein]] (Švica, Lihtenštajn) *[[Alrance]] (Francija) *[[Ålsån]] (Švedska) *[[Alster]] (Nemčija) * [[Alta]]/Altaelva (Norveška) *[[Altenau]] (Nemčija) *[[Altier]] (Francija) * [[Altmühl]] (Nemčija) *[[Alvier]] (Švica) * [[Alz]] (Nemčija) * [[Alzette]] (Franc., Luksemburg) * [[Alzon (reka)|Alzon]] (Francija) * [[Alzou (reka)|Alzou]] (Francija) *[[Åman]] (Švedska) * [[Amaradia]] (Romunija) * [[Amazonka]] (6800&nbsp;km) (Brazilija, Peru, Ekvador, Kolumbija) * [[Ammer]] (Nemčija) *[[Ammerån]] (Švedska) * [[American (reka)|American]] (ZDA) * [[Amga]] (Rusija) * [[Amgun]] (Rusija) * [[Amper (reka)|Amper]] /Ammer (Nemčija) *[[Amstel]], Nizozemska * [[Amu Darja]] (2620&nbsp;km) (Afganistan/Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan) * [[Amula]] (Latvija) * [[Amur]] (2824&nbsp;km) (Rusija) * [[Anadir (reka)|Anadir]] (1170&nbsp;km) (Rusija) * [[Anabar]] (Rusija) * [[Anapo]] (Italija-Sicilija) *[[Anarjohka]] (Norveška/Finska) *[[Ance du Sud]] (Francija) *[[Ancholme]] (Anglija) *[[Andakílsá]] (Islandija) *[[Andelle]] (Francija) *[[Anderson (reka)]] (Kanada) *rio [[Andraz]] (Italija) * [[Angara]] (1849&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Anger]] (Nemčija) * [[Angerman]]/Ångermanälven (Švedska) *[[Ängesån]] (Švedska) *[[Anglin]] (Francija) *[[Anguison]] (Francija) * [[Aniene]] (Italija) * [[Aninan]] (Škotska) * [[Aniža (reka)|Aniža]], ''Enns'', Avstrija * [[Anjuj]] (Rusija) *[[Annan]] (Škotska) *[[Anse]] (Francija) *[[Ansiei]] (Italija) *[[Anska reka]] (Severna Makedonija) *[[Antiesen]] (Avstrija) * [[Anza]] (Italija) *[[Aorere]] (Nova Zelandija) * [[Apšė]]/[[Apše]] (Litva/Latvija) *[[Apšicja]] (Ukrajina) * [[Aragón]] (Španija) * [[Araguaio]] (2620&nbsp;km) (Brazilija) * [[Araks]]/Aras/ (Azerbajdžan, Iran, Armenija, Turčija) *[[Arån]] (Švedska) * [[Aranca]]/Zlatica (Romunija, Srbija) *[[Arac]] (Francija) *[[Arahura]] (Nova Zelandija) *[[Arbas]] (Francija) *[[Arbogaån]] (Švedska) * [[Arc]] (Francija) * Archar(ica) (Bolgarija) *[[Arconce]] (Francija) *[[Arcueil]] (Francija) * [[Arda (reka)|Arda]]/Ardas (Bolgarija, Grčija/Turčija) *[[Arda, Italija]] * [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (Francija) *[[Ardre]] (Francija) *[[Arefu]] (Romunija) *[[Arendalsvassdraget]] (Norveška) * [[Areuse]] (Švica) *[[Arga]] (Španija/Navara) * [[Argen]] (Nemčija) * [[Argens]] (Francija) *[[Argenton]] (Francija) * [[Argeș (reka)|Argeș]] (340&nbsp;km) (Romunija) * [[Argun, Azija]]/Ergun He (1620&nbsp;km) (Rusija, Kitajska) * [[Argun, Kavkaz]] (Rusija) * [[Ariège (reka)|Ariège]] (Francija) * [[Arieș]] (Romunija) *[[Arize]] (Francija) * [[Arkansas (reka)|Arkansas]] (2333&nbsp;km) (Severna Amerika/ZDA) * [[Arlanzón]] (Španija) * [[Arly]] (Francija) * [[Armançon]] (Francija) *[[Armasjoki]] (Švedska) * [[Arno (reka)|Arno]] (241&nbsp;km) (Italija) * [[Arnon]] (Francija) *[[Aron]] (Francija) *[[Aronde]] (Francija) *[[Årosälven]] (Švedska) *[[Arques]] (Francija) * [[Arrats]] (Francija) * [[Arros]] (Francija) * [[Arroux]] (Francija) * [[Arun]] (Anglija in še 1 v Franciji) * [[Arve]] (Francija, Švica) *[[Arz]] (Francija) * [[Arzino]] (Italija-Karnija) *[[Aschau]] (Nemčija) *[[Aschach]] (Avstrija) *[[Asenica]] /[[Čepelarska reka]] (Bolgarija) *[[Ashaway]] (ZDA) *[[Asi]] (Turčija) * [[Aspio]] (Italija) * [[Astarahaj]] (Iran/Azerbajdžan) * [[Atbara]] (1120&nbsp;km) (Sudan) *[[Atella]] (Italija) * [[Aterno]] (Italija) [[Aterno-Pescara]] * [[Athabasca]] (1040&nbsp;km) (Kanada) * [[Atmata]] (Litva) *[[Ätran]] (Švedska) * [[Atrato (reka)|Atrato]] (665&nbsp;km) (Kolumbija) * [[Aube (reka)|Aube]] (248&nbsp;km) (Francija) *[[Aubetin]] (Francija) *[[Aubette]]; [[Aubette de Meulan]] (Francija) * [[Aude (reka)]] (Francija) *[[Aue]] (Nemčija) *[[Auglaize]] (ZDA) *[[Aujon]] (Francija) * [[L'Aulne]] Auroue *[[Armançon]] (Francija) *[[Aupa]]/Avpa (Italija-Furlanija) *[[Auroue]] (Auroue) *[[Aulella]] (Italija) *[[Aulne]] (Francija) *[[Aunay]] (Francija) *[[Aura]] (Norveška) * [[Aurach]] (Avstrija) *[[Auron]] (Francija) * [[Ausa]] (San Marino, Italija) *[[Aussa]]/L'Ausa (Italija-Furlanija) *[[Austari-Jökulsá]] (Islandija) *[[Austreberthe]] (Francija) * [[Authie]] (Francija) *[[Automne]] (Francija) *[[Auvézère]] (Francija) *[[Auxois]] (Francija) *[[Auzon]] (Francija) *[[Auzoue]] (Francija) *[[Avaš (reka)]] (Etiopija) *[[Averser Rhein]] (Švica) * [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (Francija) *[[Avisio]] (Italija) *[[Avizovica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Avoca]] (Irska) * [[Avon (reka)|Avon]] (155&nbsp;km) (Anglija 3; Škotska 1, Francija 1) *[[Avon (reka, Nova Zelandija)]] * [[Avonmore]] (Irska) *[[Avre]] (Francija) * [[Avrig]] (Romunija) *[[Awali]] /Bostrenos (Libanon) *[[Awatere]] (Nova Zelandija) *[[Ayaköz]] (Kazahstan) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} * [[Babao]] (Kitajska) * [[Baboia]] (Romunija) *[[Babošnica]] (Bosna in H.) * [[Babuna]] (Severna Makedonija) * [[Bacchiglione]] (Italija) * [[Bača]] (Slovenija) *[[Badaševica]] (Slovenija) * [[Baganza]] (Italija) * [[Bahtemir]] (Rusija) * [[Baitarani]] (Indija) * [[Baïse]] (Francija) * [[Balasan]] (Romunija) *[[Balinka]] (Češka) *[[Bällstaån]]/[[Spångaån]] (Švedska) *[[Balonne]] (Avstralija) * [[Banas]] (Indija) *[[Bănești]] (Romunija) *[[Bandiat]] (Francija) * [[Bandon]] (Irska) *[[Banias]] (Sirija?, Izrael) *[[Banjica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Banjska reka]] (več; Srbija) * [[Bann]] (severna Irska) *[[Barata]] (Bolgarija) * [[Barbadun]] (Španija) * [[Barcău]] /Berettyó (Romunija, Madžarska) * [[Bârlad]] (Romunija) * [[Barrow (reka)|Barrow]] (Irska) *[[Bârsa]] (Romunija) *[[Barse]] (Francija) * [[Bartuva]]/[[Bārta]] (Litva, Latvija) *[[Barwon]] (Avstralija) * [[Barycz]] (Poljska) *[[Bârzava]]/Brzava (Srbija, Romunija) *[[Bascov]] (Romunija) * [[Basento]] (Italija) *[[Bașeu]] (Romunija) *[[Baščica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Batina (potok)]] (Hrvaška) * [[Batova]] (Bolgarija) * [[Baunatz]] (Nemčija) *[[Baup]] (Francija) *[[Bave]] (Francija) *[[Bäveån]] (Švedska) *[[Baye de Clarens]] (Švica) *[[Baye de Montreux]] (Švica) * [[Bayrbach]]/Bayrachbach (Avstrija/Memčija) * [[Beas]] (Indija) * [[Beaverhead]] (111&nbsp;km) (ZDA) * [[Bebrava]] (Slovaška) * [[Bečva]] (Češka) *[[Beaume]] (Francija) *[[Beaver]] (Kanada) * [[Bednja (reka)|Bednja]] (Hrvaška) * Bega/[[Begej]] (Romunija/Srbija) *[[Begna]] (Norveška) *[[Beiarelva]] (Norveška) *[[Beirut (reka)]] (Libanon) * [[Bejsug]] (Rusija) * [[Belá]] (Slovaška) * [[Bělá]] (Češka) * [[Bela (Kanalska dolina)]]/Fella (Italija-Furlanija) * [[Bela (Koroška reka)]], Vellach (Avstrija/Koroška) * [[Belaja]] (1480&nbsp;km) (Rusija...?) * [[Belešnica]] (Severna Makedonija) *[[Belica]] (Bolgarija)    * [[Belice]] (Italija-Sicilija) * [[Beli Drim]] (Kosovo, Albanija) * [[Beli Elster]] (Weisse Elster/Bílý Halštrov) (Češka, Nemčija) * [[Beli Ilmen]] (Rusija) * [[Beli Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Belovisjka Reka]] (Severna Makedonija) * [[Běluňka]] (Češka) *[[Benaize]] (Francija) * [[Bënça]] (Albanija) * [[Beni]] (1700&nbsp;km) (Bolivija) *[[Berava]] (Hrvaška) *[[Berchtesgadener Ache]] (Nemčija, Avstrija) * [[Berezina]] (613&nbsp;km) (Belorusija) * [[Berkel]] (Nemčija, Nizozemska) * [[Berounka]] (Češka) *[[Bergvattenån]] (Švedska) *[[Berufjarðará]] (Islandija) * [[Berzasca]] (Romunija) *[[Besbre]] (Francija) *[[Besòs]] (Španija-Katalonija) * [[Beška (reka)|Beška]] (Ukrajina) *[[Béthune]] (Francija) * [[Betwa]] (Indija) * [[Beuvron (Loara)]], 2. [[Beuvron (Yonne)]] (Francija) * [[Bévéra]] (Francija, Italija) * [[Bharatapuzha]] (Indija-Kerala) * [[Bhima]] (Indija) * [[Biber (reka)|Biber]] (Nemčija) * [[Bîc]]/Bâc (Moldova) * [[Biberbach]] (Nemčija) * [[Bidente-Ronco]] (Italija) *[[Biđ]] (Hrvaška) * [[Biebrza]] (Poljska) *[[Biela]] (Slovaška) *[[Biela Orava]] (Slovaška) *[[Bienne (reka)]] (Francija) *[[Bièvre]] (Francija) * [[Biferno]] (Italija) *[[Bighorn]] (ZDA) * [[Bigge]] (Nemčija) * [[Bija]] (Rusija) * [[Bijela]] (Hrvaška) * [[Bijela, Neretva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bijela, Črna Gora]] *[[Bila]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bílina]] (Češka) *[[Bílovka]] (Češka) * [[Bina]] (Nemčija) * [[Binačka Morava]] (Kosovo, Severna Makedonija, Srbija) *[[Biois]] (Italija) *[[Bioštica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Birlad]] (Romujija) * [[Birs]] (Švica) *[[Bistraja]] (Rusija) * [[Bitýška]] (Češka) * [[Bitztala]] (Latvija) * [[Biserna reka]], ''Zhũ Jiãng'' (2400&nbsp;km) [[Kitajska]] * [[Bistra]] (več rek: Slovenija, Romunija...) * [[Bistra reka]] (Sông Lô) (Kitajska, Vietnam) * [[Bistrica]] (več rek in vodotokov v Sloveniji, Avstriji idr.) * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica (Kozjansko)]] (Slovenija) *[[Bistrica Nadvirjanska]] (Ukrajina) *[[Bistrica Solotvinska]] (Ukrajina) * [[Bistricë]] /''Bistrica'' (Albanija) * Bistrița (2 reki, Romunija) * [[Bjala reka]] (Bolgarija) *[[Bjelava]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjesnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjøllåga]] /[[Biellok]] (Norveška) *[[Bjoreio]] (Norveška) *[[Bjurälven]] (Švedska) *[[Blackälven]] (Švedska) * Blackwater (2 različni, Irska) * [[Blahnița]] (Romunija) *[[Blaise]] (Francija) *[[Blanda]] (Islandija) * [[Blanice]] (Češka) *[[Blata]] (Češka) * Blatnice (2, Češka) *[[Blato (reka)]] (Severna Makedonija) *[[Blava]] (Slovaška) * [[Blavet]] (Francija) *[[Blh]] (Slovaška) *[[Blizanci]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blizna]] (Bosna in H.) * [[Blšanka]] (Češka) * [[Bóbr]] (Poljska) * [[Bobr (Berezina)|Bobr]] (Belorusija) *[[Bobrava]] (Češka) * [[Bobrik]] (Belorusija); (Rusija) * [[Bobrownica]] (Poljska) * [[Bobrůvka]] (Češka) * [[Bobrzańka]] (Poljska) * [[Bode (reka)|Bode]] (Nemčija) *[[Bodträskån]] (Švedska) * [[Bódva]] (Slovaška, Madžarska) * [[Bodrog]] (Slovaška/Madžarska) * [[Bogna]] (Italija) *[[Boite]] (Italija) *[[Boivre]] (Francija) * [[Bojana (reka)|Bojana]] /Bunë (Albanija, Črna Gora) * [[Bolda]] (Rusija) * [[Boldirka]] (Ukrajina) * [[Boljunčica]] (Hrvaška-Istra) *[[Bolmån]] (Švedska) *[[Boložnik]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bolska]] (Slovenija) * [[Bolšoj Anjuj]] (Rusija) *[[Bolva]] (Rusija) *[[Bönälven]] (Švedska) *[[Bonne]] (Francija) *[[Bonnieure]] (Francija) * [[Borbera]] (Italija) * [[Bormida di Spigno]] (Italija) *[[Borne]] (Francija) *[[Borovački potok]] (Bosna in Hercegovina) *[[Boržava]] (Ukrajina) *[[Bosanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bosna (reka)|Bosna]] (271&nbsp;km) (Bosna in Hercegovina) * [[Bosut]] (Hrvaška, Srbija) * [[Botna]] (Moldova) *[[Botorpsströmmen]] (Švedska) *[[Botunja (reka)]] (Bolgarija) *[[Bouble]] (Francija) *[[Boudouyssou]] (Francija) *[[Boulder]] (ZDA) *[[Bourbince]] (Francija) *[[Bourne Eau]] (Anglija) *[[Boutonne]] (Francija) *[[Bouzanne]] (Francija) *[[Bow River]] (Kanada) * [[Boyne (reka)|Boyne]] (Irska) *[[Bračana]] (Hrvaška) * [[Bradano]] (Italija) *[[Bradava]] (Češka) * [[Brădești]] (2; Romunija) * [[Brahmani]] (Indija) * [[Brahmaputra]], Amo (2900&nbsp;km) (Kitajska-Tibet, Indija) *[[Braia]] (Romunija) *[[Bräkneån]] (Švedska) *[[Brame]] (Francija) * [[Braníca]] (Slovenija) *[[Branice]] (Češka) *[[Branná]] (Češka) *[[Braye]] (Francija) *[[Brays Bayou]] (ZDA) * [[Brazos]] (1290&nbsp;km) (Teksas, ZDA) * [[Brda (reka)|Brda]] (Poljska) *[[Brebernica]] (Hrvaška) *[[Brèche]] (Francija) *[[Brede Å]] (Danska) * [[Breg]] (Nemčija) * [[Bregalnica]] (Severna Makedonija) * [[Bregana]] (Hrvaška/Slovenija) *[[Bregava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bregenzerache]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Breggia]] (Švica, Italija) *[[Breitach]], Nemčija, Avstrija *[[Breitenbrunner Laber]] (Nemčija) *[[Brembo (reka)]] (Italija) * [[Brenta (reka)|Brenta]] (Italija) * [[Brenz]] (Nemčija) *[[Bresle]] (Francija) *[[Brezna (reka)]] (Hrvaška) * [[Březná]] (Češka) *[[Breznica (Hrvaška)]] (2) * [[Brežnica (Hrvaška)]] (Hrvaška) *[[Briance]] (Francija) * [[Brigach]] (Nemčija) * [[Briježnica]] (Bosna in Herc.) *[[Brinja]] (Bosna in Hercegovina) *[[Brisbane River]] (Avstralija) * [[Brixentaler Ache]] (Avstrija) * [[Brka]] (Bosna in H.) * [[Bröl]] (Nemčija) *[[Brömsebäck]] (Švedska) *[[Broströmmen]] (Švedska) * [[Broye]] (Švica) * [[Brtnice]] (Češka) *[[Bruatorpsån]] (Švedska) *[[Brunej (reka)]] (Malezija, Brunej) *[[Brusnik]] (Slovaška) *[[Brzaja]] (Hrvaška) * [[Brzeźnica]] (Poljska) *[[Buda (reka)]] (Romunija) *[[Budișteanca]] (Romunija) * [[Buerjin]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Buffalo Bayou]] (ZDA) * [[Zahodni Bug]] (856&nbsp;km) (Ukrajina, Belorusija, Poljska) * [[Južni Bug]] (Ukrajina) * [[Buhan]] (Južna Koreja) * [[Buj (reka)|Buj]] (Rusija) *[[Bukovica (Trstionica)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bukovica (reka)]] (Črna Gora) *[[Buller River]] (Nova Zelandija) *[[Buna]] (Bosna in Hercegovina; 2.= Hrvaška) * [[Bundara]] (Avstralija) *[[Bunica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bunta (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bure]](älven) (Švedska) *[[Burgdorfer Aue]] (Nemčija) * [[Bušma]] (Rusija) *[[Bût]] /But (Italija-Karnija) *[[Butižnica]] (Hrvaška) * [[Buzan]] (Rusija) * [[Buzău]] (Romunija) *[[Byälven]] (Švedska) * [[Byk]] (Ukrajina) *[[Byskeälven]] (Švedska) *[[Bystrianka]] (Slovaška) *[[Bystrica]] (več; Slovaška) * [[Bystřice]] (Češka) * [[Bystrzyca]] (Poljska) * [[Bzura]] (Poljska) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Cả]] (Nam Khan/[[Sông Cả]]/Sông Lam ="Modra reka" (Laos, Vietnam) * [[Cabe]] (Španija-Galicija) * [[Cabriel]] (Španija) *[[Caffaro]] (Italija) *[[Cailly]] (Francija) * [[Călmățui]] (Romunija) * [[Calore Irpino]]/[[Calore Beneventano]] (Italija) * [[Cam]] (Anglija) *[[Canadian River]] (ZDA) *[[Cance]] (Francija) *[[Canche]] (Francija) *[[Caorame]] (Italija) *[[Capra]] (Romunija) *[[Caracar]] (Bolgarija) *[[Cârcinov]] (Romunija) * [[Carraixet]] (Španija) *[[Carrione]] (Italija) *[[Carron]] (Škotska) * [[Castletown river]] (Irska) * [[Cauveri]] (Indija) * [[Cavu]]/[[Cavo]] (Francija-Korzika) * [[Cedrino]] (Italija-Sardinija) * [[Cegielinka]] (Poljska) *[[Célé]] (Francija) *[[Cellina]] (Italija-Furlanija) *[[Cem]] (Albanija) * Torrente [[Cenedola]] (Italija) * [[Cenischia]] (Italija) * [[Centa (reka)|Centa]] (Italija) *[[Céor]] (Francija) *[[Céou]] (Francija) * [[Cephissus]] (Grčija) * [[Cère]] (Francija) * [[Cerev]] (Rusija) *[[Cerkniščica]] (Slovenija) * [[Cerna (reka)|Cerna]] (Romunija) *[[Cernon]] (Francija) * [[Ceronda]] (Sunder/Srunda) (Italija) *[[Cérou]] (Francija) * [[Cervaro]] (Italija) * [[Cesano (reka)|Cesano]] (Italija) * [[Cetina (reka)|Cetina]] (Hrvaška) * [[Cèze]] (Francija) * [[Charente (reka)|Charente]] (Francija) *[[Chari]] (Srednjeafriška republika, Čad) *[[Chassezac]] (Francija) * [[Chauveri]] (Indija) * [[Chalakudy]] (Indija-Kerala) * [[Chaliyar]] (Indija-Kerala) * [[Chambal]] (Indija) * [[Chaobai]] (Kitajska) * [[Chao Phraya]] (Tajska) *[[Chapeauroux]] (Francija) *[[Charetonne]] (Francija) *[[Chassezac]] (Francija) *[[Chavanon]] (Francija) *[[Chée]] (Francija) * [[Chenab]]/[[Čenab]] (Kašmir/Indija, Pakistan) * [[Chandragiri]]/Perumpuzha (Indija-Kerala) * [[Cher (reka)|Cher]]/Char (Francija) *[[Chère]] (Francija) *[[Cherio]] (Italija) * [[Chiamogna]] (Italija) *[[Chiana]] (Italija) *[[Chiarzò]] /Scjarsò (Italija-Furlanija) *[[Chiciura]] (Romunija) * [[Chienti]] (Italija) * [[Chiers]] (Luksemburg, Belgija, Francija) * [[Chiese]] (Italija) *[[Chilkat]] (Kanada, ZDA-Aljaska) * [[Chindwin (reka)|Chindwin]] (Mjanmar) * [[Chirchiq]]/Čirčik (Uzbekistan) * [[Chisone]] (Italija) *[[Chlmec]] (Slovaška) * [[Chomutovka]] (Češka) *[[Chotýšanka]] (Češka) *[[Chřibská Kamenice]] (Češka) * [[Chrudimka]] (Češka) *[[Chumava]] (Češka) * [[Churchill (reka)|Churchill]] (1730&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) *Churchill (Kanada-Labrador) * [[Churn]] (Anglija) *[[Chvojnica]] (Slovaška) *[[Chvojnice]] (Češka) * [[Ciane]] (Italija-Sicilija) * [[Cibrica]] (Bolgarija) * [[Cidlina]] (Češka) * [[Cijevna]]/alb. Cem (Albanija, Črna Gora) *[[Cimmaron]] (ZDA) * [[Cinca]] (Španija) * [[Cirocha]] (Slovaška) *[[Ciron]] (Francija) * [[Ciugur]] (Moldova) * [[Cixerri]] (Italija-Sardinija) *[[Cjepalo]] (Bosna in Hercegovina) *[[Clain]] (Francija) *[[Claise]] (Francija) *[[Claduègne]] (Francija) *[[Clarence River]] (Nova Zelandija) (2.= Avstralija) *[[Clarks Fork]] (ZDA) *[[Clouère]] (Francija) *[[Clutha river]] /[[Mata - Au]] (Nova Zelandija) * [[Clyde (reka)|Clyde]] (160&nbsp;km) (Škotska) *[[Codalunga]] (Italija) * [[Cogâlnic]]/Kogulnik (Moldova, Ukrajina) * [[Coghinas]] (Italija-Sardinija) * [[Coig]] (290&nbsp;km) (Argentina) *[[Colagne]] (Francija) *[[Côle]] (Francija) * [[Coleroon]] (Indija) *[[Colorado (Texas)]] (ZDA) *[[Colvera]] (Colvare) (Italija-Furlanija) *[[Commerce]] (Francija) *[[Cooper]] (Avstralija) * [[Conca]] (Italija) * [[Conchos]] (Mehika) *[[Condamine]] (Avstralija) *[[Congost]] (Španija-Katalonija) *[[Conie]] (Francija) *[[Cooper Creek]] (Avstralija) *[[Cordevole]] (Italija) *[[Cormôr]] (Italija-Furlanija) *[[Corno]]/Cuar (Italija-Furlanija) * [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (Francija) *[[Cosson]] (Francija) * [[Coşuştea]] (Romunija) * [[Couesnon]] (Francija) *[[Couze d'Ardes]] (Francija) *[[Couze Pavin]] (Francija) * [[Crasna]] /[[Kraszna]] (Romunija, Madžarska) * [[Crati]] (Italija) * [[Creggan River]] (Irska) * [[Creuse (reka)|Creuse]] (Francija) ** [[Petite Creuse]] (Francija) *[[Crinchon]] (Francija) * [[Crinisus]] (Italija-Sicilija) *[[Crkvena]] (Bosna in Herc.) *[[Crmnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Crna reka]] (201&nbsp;km) (Severna Makedonija) *[[Crna rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Crostolo]] (Italija) * [[Cuango]], Kwango (1100&nbsp;km) (Angola, Zair), * [[Cuareim]] (Urugvaj/Brazilija) *[[Culgoa]] (Avstralija) * [[Cull Water]] (Irska) *[[Cumpăna]] (Romunija) *[[Cure]] (Francija) * [[Curone]] (Italija) *[[Cvrcka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Cybina]] (Poljska) * [[Czarna (reka)|Czarna]] (Poljska) * [[Czarna Hańcza]]/bel. Čornaja Ganča/ (Poljska, Belorusija) *[[Czarna Orawa]] (Poljska) * [[Czarna Woda]] (Poljska) * [[Czerna Wielka]] (Poljska) *[[Czarny Dunajec]] (Poljska) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Čabranka]] (Hrvaška/Slovenija) * [[Čađavica (reka)|Čađavica]] (Hrvaška-2, Bosna-2) * [[Čao Praja (reka)|Čao Praja]] - glavna reka [[Tajska|Tajske]] *[[Čaronda]] (Ukrajina) *[[Čečva]] (Ukrajina) * [[Čelomdža]] (Rusija) * [[Čeotina]]/[[Čehotina]] (Črna Gora, Bosna in Hercegovina) * [[Čepca]] (Rusija) *[[Čepinska reka]] (Bolgarija) *[[Čereš]] (Ukrajina) * [[Černá Opava]] (Češka) *[[Černec]] (Hrvaška) * [[Česma]] (Hrvaška) * [[Čierna voda]] (2 vodotoka; Slovaška) *[[Čierny Váh]] (Slovaška) * [[Čik]]/Čiker (Srbija) * [[Čikola]] (Hrvaška) * [[Čornaja]] (Rusija) *[[Čoruh]] /Çoruh (Turčija) * [[Črna reka]] (Sông Džà) (Kitajska, Vietnam) *[[Črnec]] (2; Hrvaška) * [[Črni Drim]] (Severna Makedonija, Albanija) * [[Črni Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Čučerska reka]] (Hrvaška) *[[Čukarska reka]] (Bolgarija) *[[Čuna]] (Rusija) * [[Čusovaja]] (Rusija) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dabar]] (Bosna in Herc.) * [[Dal]]/[[Dalälven]] (Švedska) *[[Dalbergsån]] (Švedska) * [[Daliao]] (Kitajska) * [[Daljnaja]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Dâmbovița]] (Romunija) *[[Dammån]] (Švedska) * [[Damodar]] (Indija) *[[Damour]]/Nahr Al Damour/Damoros/Tamyras (Libanon) *[[Dan]]/Leddan (Izrael) * [[Danė]] (Litva) * [[Dargle]] (Irska) * [[Darling]] (2740&nbsp;km), (Avstralija) *[[Dart River]]/Te Aka Whakatipu (Nova Zelandija) *[[Davščica]] (Slovenija) * [[Dayang]] (Kitajska) * [[Dečanska Bistrica]] (Kosovo) *[[Dedina]] (Hrvaška) * [[Dědina]] (Češka) * [[Dee]] (Wales, Anglija; 2. Škotska) * [[Degano]] (Italija-Karnija) * [[Deil]] (Nemčija) * [[Dejna]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija) *[[Dellikälven]] (Švedska) *[[Demänovka]] (Slovaška) *[[Demer]] (Belgija) *[[Derkul]] (Ukrajina/Rusija) * [[Derry]] (Irska) *[[Dervenska reka]] (Severna Makedonija) * [[Derwent]] (2 reki, Anglija) *[[Desges]] (Francija) * [[Desna]] (1130&nbsp;km) (Rusija, Ukrajina) (2.=Bosna in H.) * [[Desná]] (Češka) * [[Desnățui]] (Romunija) *[[Dessoubre]] (Francija) * [[Detinja]] (Srbija) *[[Devèze]] (Francija) *[[Devils]] (ZDA) *[[Devinska reka]] (Bolgarija) * [[Devoll]] (Albanija) * [[Dez]] (Iran) *[[Diamantina]] (Avstralija) *[[Diège]] (Francija) * [[Diemel]] (Nemčija) * [[Dinkel]] (Nemčija) *[[Diodet]] (Francija) * [[Dirillo]] (Italija-Sicilija) * [[Dittaino]] (Italija-Sicilija) *[[Ditva]] /Dzitva (Litva, Belorusija) *[[Dive]] (Francija) * (Torrente) [[Diveria]] (Italija) * [[Dives]] (Francija) *[[Divette]] (Francija) * [[Divoká Orlice]] (Češka) *[[Djavolska reka]] (Bolgarija) *[[Djurgårdsbrunnskanalen]] (Švedska) * [[Dlouhá řeka]] (Češka) * [[Dneper]] (2285&nbsp;km) (Rusija, Belorusija, Ukrajina) * [[Dnester]] (1410&nbsp;km) (Ukrajina, Moldova) * [[Dobličica]] (Slovenija) * [[Dobra (reka)|Dobra]] (Hrvaška) *[[Doljanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dolo]] (Italija) *[[Dolore]] (Francija) * [[Dommel]] (Belgija, Nizozemska) * [[Don (reka)|Don]] - glavni pritok [[Azovsko morje|Azovskega morja]]; (1970&nbsp;km) (Rusija) * Don (Škotska; 2. Francija) * [[Đon]] (Bosna in Herc.) * [[Donava]] - (2860&nbsp;km) (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Srbija, Bolgarija/Romunija/Ukrajina) * [[Donec]] (1183&nbsp;km) (Rusija/Ukrajina) *[[Donette]] (Francija) * [[Dora Baltea]] (Italija) * [[Dora di Bardonecchia]] (Italija) * [[Dora Riparia]] (Italija) * [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (490&nbsp;km) (Francija) *[[Dospat]] (Bolgarija, Grčija) * [[Dosse]] (Nemčija) * [[Doubrava]] (Češka) * [[Doubs (reka)|Doubs]] (Švica, Francija) *[[Dore]] (Francija; 2. Anglija) *[[Dourbie]] (Francija) *[[Dourdou de Camarès]] (Francija) *[[Dourdou de Conques]] (Francija) *[[Douve]]/Ouve (Francija) *[[Doux]] (Francija) * [[Douze]] (okcitansko Dosa) (Francija) * Dove (Anglija) *[[Draa (reka)]] (Maroko) * [[Drac]] (Francija) * [[Dragone]] (Italija) *[[Dragača]] (Bosna in Hercgovina) *[[Draganovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dragonja]] (Slovenija/Hrvaška) *[[Dragor]] (Severna Makedonija) * [[Dragovištica]] (Srbija, Bolgarija) *[[Drammensvassdraget]]/[[Drammenselva]] (Norveška) * [[Drava]] - (769&nbsp;km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) * [[Dravinja]] (Slovenija) * [[Drawa]] (Poljska) * [[Dreisam]] (Nemčija) * [[Drenica]] (Kosovo) * [[Dreta]] (25&nbsp;km) (Slovenija) * [[Dřevnice]] (Češka) *[[Drežanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Drim]] (300&nbsp;km) (Albanija) (Sev. Makedonija; Kosovo) * [[Drina]] (346&nbsp;km) (Srbija/Bosna in Hercegovina) * [[Drincea]] (Romunija) * [[Drinjača]] (Bosna in H.) * [[Drino]](-s) (Grčija/Albanija) *[[Drnica]] (Slovenija) *[[Drobie]] (Francija) * [[Drôme (reka)|Drôme]] (Francija) * [[Dronne]]/Drona (201 km) (Francija) *[[Drot]] /Dropt (Francija) *[[Drouette]] (Francija) * [[Drwęca]] (238&nbsp;km) (Poljska) * [[Dubna]] (Latvija) * [[Dubysa]] (Litva) * [[Dudhana]] (Indija) * [[Dudváh]] (Slovaška) * [[Duero]], Douro (925&nbsp;km) (Španija, Portugalska) * [[Duliujian]] (Kitajska) *[[Dumača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Dumme]] (Nemčija) * [[Dunajec]] (Slovaška, Poljska) * [[Dunărea]] - pritok Donave (Romunija) *[[Dünern]] (Švica) * [[Durance]] (Durença) (320 km) (Francija) *[[Durbav]] (Romunija) *[[Durolle]] (Francija) * [[Durge]] (Litva) *[[Dürre Ager]] (Avstrija) * [[Düssel]] (Nemčija) *[[Duša]] (Slovaška) *[[Duščica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zahodna Dvina]]=[[Daugava]] (1020 km) (Rusija, Belorus., Latvija) * [[Severna Dvina]] (Rusija) * [[Dvojnica]] (Bolgarija) * [[Dyje]]/Thaya (282&nbsp;km) (Avstrija, Češka) *[[Dyltaån]] (Švedska) * [[Dysna]] (Litva, Belorusija) * [[Dželum (reka)|Dželum]]/Jhelum (Pakistan) * [[Džida (reka)]] (Rusija) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Earn]] (Škotska) *[[Eastmain River]] (Kanada) *[[Eau]] (Anglija) *[[Eaulne]] (Francija) * [[Ebro]], "Ebre" (Španija) *[[Échez]] (Francija) *[[Ecker]] (Nemčija) * [[Eden]] (Anglija) * [[Eder]] (Nemčija) * [[Edo (reka)|Edo]] (Japonska) * Eger-patak (2, Madžarska) *[[Eggenbach]] (Nemčija) * [[Egiin]] (Mongolija) * [[Eider]] (Nemčija) * [[Eisack]]/Isarco (Italija-Južna Tirolska) * [[Eine]] (Nemčija) *[[Eio]] (Norveška) *[[Eira]] (Norveška) *[[Eisch]] (Belgija, Luksemburg) * [[Elde]] (Nemčija) *[[Elijska reka]] (Bolgarija) *[[Ellé]] (Francija)   *[[Elliðaá]] (Islandija) * [[Ełk (reka)|Ełk]] (Poljska) *[[Élorn]] (Francija) *[[Elsa]] (Italija) * [[Elster]]/[[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Elwha River]] (ZDA) * [[Elz]] (Nemčija) * [[Elzbach]] (Nemčija) * [[Ema]] (Italija) * [[Emajõgi]] (Estonija) *[[Emån]] (Švedska) * [[Emba]] (647&nbsp;km) (Kazahstan) * [[Emme]] (Švica) * [[Ems]]/"Eems", Nemčija/Frizija * [[Emscher]] Nemčija *[[Enan]] (Švedska) *[[Engelberger Aa]] (Švica) *[[Enna]] (Italija) * [[Ennepe]] (Nemčija) *[[Enningdalsälven]] (Švedska) * [[Enza]] (Italija) * Rio [[Enzola]] (Italija) * [[Epte]] (Francija) *[[Era]] (Italija) *[[Erdre]] (Francija) * [[Erenik]] (Kosovo) * [[Erft]] (Nemčija) * [[Ergene]] (Turčija-Trakija) * [[Erlauf]] (Avstrija) * [[Erms]] (Nemčija) * [[Erne]] (Severna Irska, Irska) *[[Ernée]] (Francija) * [[Erzbach]] (Avstrija) * [[Erzen]] (Albanija) *[[Erzene]] (Turčija) * [[Eschach]] (Nemčija) * [[Esino]] (Italija) * [[Esk]] (Anglija; 2. Škotska) * [[Esla]] (Španija) * [[Essonne (reka)|Essonne]] (Francija) *[[Este]] (Nemčija) * [[Eure (reka)|Eure]] (Francija) *[[Ével]] (Francija) * [[Evfrat]]/ Firat/ Al Furat (2815&nbsp;km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran) *[[Èvre]] (Francija) * [[Exe]] (Anglija) * [[Eyach]] (Nemčija) *[[Eybach]] (Nemčija) *[[Eyjafjarðará]] (Islandija) * [[Eye Water]] (Škotska) * [[Eygues]] (Francija) * [[Eyre (reka)|Eyre]] (Francija) *[[Eyrieux]] (Francija) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fabiela]] (Kitajska) *[[Fakijska reka]] (Bolgarija) * [[Falschauer]]/[[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Faluån]] (Švedska) * [[Fan]] (Fan i Vogël, Fan i Madh) (Albanija) *[[Fandaklijska reka]] (Bolgarija) *[[Faxälven]] (Švedska) * [[Feale]] (Irska) *[[Fecht]] (Francija) * [[Fehnbach]] (Nemčija) * [[Fekete-víz]] (2; Madžarska) * [[Fenecchio]] (Italija) *[[Fersina]] (Italija) * [[Fier (reka)]] (Francija) * [[Fils]] (Nemčija) * [[Finlay (reka)|Finlay]] (402&nbsp;km) (Kanada) * [[Fiora]] (Italija) *[[Fiorentina]] (Italija) * [[Firiza]] (Romunija) *[[Fischa]] (Avstrija) *[[Fischach]] (Avstrija) *[[Fiumelatte]] (Italija) *[[Fjällsjöälven]] (Švedska) *[[Fjätan]] (Švedska) *[[Flakstadelva]] (Norveška) *[[Flarkån]] (Švedska) *[[Flåsjöån]] (Švedska) *[[Flem]] (Švica) *[[Flian]] (Švedska) *[[Flinders]] (Avstralija) *[[Florido]] (Mehika) * [[Flumendosa]] (Italija-Sardinija) * [[Flumini Mannu]] (Italija-Sardinija) *[[Fly River]] (Papua-Nova Gvineja) *[[Fnjóská]] (Islandija) *[[Foča (reka)]] (Bosna in Herc.) * [[Foglia]] (Italija) * [[Foglio]] (Italija) *[[Fojnička rijeka]] (Bosna in H.) *[[Folda]] (Norveška) *[[Fontaulière]] (Francija) * [[Fora di Taggia]] (Italija) *[[Fornacher Redlbach]] (Avstrija) * [[Forno]] (Italija) *[[Forsmarksån]] (Švedska) * [[Forth]] (Škotska) * [[Fortore]] (Italija) *[[Fossa]] (Islandija) *[[Fosselvi]] (Norveška) * [[Foyle]] (Irska) * [[Fraser (reka)|Fraser]] (1370&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) * [[Freiberger Mulde]] (Nemčija) * [[Friedberger Ach]] (Nmečija) *[[Frutz]] (Švica) *[[Fuhse]] (Nemčija) *[[Fulan]] (Švedska) * [[Fulda (reka)|Fulda]] (Nemčija) *[[Fluvià]] (Španija/Katalonija) *[[Fuscher Ache]] (Avstrija) *[[Fylleån]] (Švedska) *[[Fyrisån]] (Švedska) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Gabela]] (Bosna in H.) * [[Gacka]] (Hrvaška) *[[Gådeån]] (Švedska) *[[Gafos]] (Španija) *[[Gailbach]] (Avstrija) *[[Galaure]] (Francija) * [[Galga]] (Madžarska) * [[Gauja (reka)|Gauja]] (Latvija, del meja z Estonijo) * [[Gallego]] (Španija) * [[Gambija (reka)|Gambija]] (1094&nbsp;km) (Afrika) * [[Gandak]] (Nepal, Indija) * [[Ganges]], "Ganga" (2700&nbsp;km) (Azija) *[[Garbet]] (Francija) * [[Gardon]] (Francija) *[[Gårdvedaån]] (Švedska) *[[Garešnica]] (Hrvaška) *[[Gargån]] (Švedska) * [[Garona]]/Garonne/ (Francija) * [[Gartempe]] (Francija) *[[Gascoyne]] (Avstralija) * [[Gaši]]/[[Gashi]]/''Lumi i Gashit'' (Albanija) *[[Gašnica]] (Bosna in H.) *[[Gaula]] (Norveška) *[[Gave de Pau]] (Francija) *[[Gavleån]] (Švedska) *[[Gažnica]] (Hrvaška) * [[Gela]] (Italija-Sicilija) *[[Gelgia]] (Švica) *[[Gélise]] (Francija) * [[Genil]] (Španija) * [[Gera (reka)|Gera]] (Nemčija) * [[Germanasca]] (Italija) *[[Gerovčica]] (Hrvaška) * [[Gers (reka)|Gers]] (Francija) * [[Gersprenz]] (Nemčija) * [[Geumho]] (Južna Koreja) * [[Gaghara]] (Kitajska, Nepal, Indija) * [[Gatprabna]] (Indija) *[[Ghadir]] (Libanon) *[[Ghimbășel]] (Romunija) * [[Gialias]] (Ciper) *[[Gide]](älven) (Švedska) *[[Gidra]] (Slovaška) *[[Gier]] (Francija) *[[Gigjukvisl]] (Islandija) *[[Giessenbach]] (Avstrija) *[[Gimån]] (Švedska) * [[Gimone]] (Francija) * [[Girna]] (Indija) *[[Gjødingelva]] (Norveška) *[[Gland]] (Francija) *[[Glatt]] (Švica) *[[Glavničica]] (Hrvaška) * [[Glenner]] (Švica) *[[Glerá]] (Islandija) *[[Gliboki]] (Hrvaška) * [[Glina (reka)|Glina]] (Avstrija/Koroška) * Glina (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Glinščica (Italija)|Glinščica]]/Rosandra (Slovenija, Italija) * [[Glogovnica]] (Hrvaška) * [[Glomma]]/Glåma (Norveška) * [[Glonn]] (Nemčija) * [[Glubokaja]] (Rusija) *[[Gnarpsån]] (Švedska) * [[Gnjica]] (Bosna in H.) * [[Godavari]] (1445&nbsp;km) (Indija) *[[Goldbach]] (Nemčija) *[[Goljama (reka)|Goljama]] (Bolgarija) * [[Golo (reka)|Golo]]/Golu (Francija-Korzika) * [[Gölsen]] (Avstrija) * [[Gomati]] (Indija) *[[Gomjenica]] (Bosna in H.) *[[Gongnaisi]]/Künes (Kazahstan) * Torrent de [[Gorbio]] (Francija) *[[Görjeån]] (Švedska) * [[Gornalunga]] (Italija-Sicilija) *[[Gortva]] (Slovaška) *[[Goruša]] (Bosna in Herc.) *[[Göta älv]] (Švedska) *[[Gothemån]] (Švedska) *[[Goulburn]] (Avstralija) *[[Govza]] (Bosna in Herc.) * [[Gozdawnica]] (Poljska) *[[Grabovica]] (Srbija; 2. Bosna in Hercegovina) *[[Gračanica (reka)]] (Črna Gora) *[[Gračenica]] (Hrvaška) * [[Gračnica (reka)|Gračnica]] (Slovenija) *[[Gradac (reka)]] (Srbija) *[[Gradačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gradaščica]] (Slovenija) *[[Gradina (reka)]] (Bosna in H.) * [[Gran Caso]] (Italija) *[[Grana del Monferrato]] (Italija) *[[Grande-Eau]] (Švica) *[[Grand Morin]] (Francija) *[[Grane]] (Nemčija) * [[Gravona]] (Francija-Korzika) *[[Grđevica]] (Hrvaška) (2. Črna gora) *[[Great Eau]] (Anglija) *[[Green (reka)|Green]] river (ZDA) * [[Greve]] (Italija) *[[Greybull]] (ZDA) * [[Gribaja]] (Bosna in H.) * [[Grīva]] (Latvija) *[[Grlovnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Grnčar]]/Vrmoša/Vërmoshi (Albanija, Črna Gora) *[[Grønfjellåga]] (Norveška) * [[Grossarler Ache]] (Avstrija) *[[Grotla]] (Norveška) *[[Grundbach]] (Nemčija) *[[Grwyne Fawr]] (Wales) *[[Guadalupe]] (Texas, ZDA) * [[Gvadalkivir]] (Španija) * [[Guadiana]] (Španija, Portugalska) * [[Guayape]] (Španija) *[[Gudbrandsdalslågen]] (Norveška) * [[Gudenå]] (Danska) * [[Guduča]] (Hrvaška) *[[Guirande]] (Francija) * [[Guišui]] (Kitajska) *[[Gujva]]/Hujva (Ukrajina) *[[Gullspångsälven]] (Švedska) *[[Gusen]] (Avstrija) * [[Gwda]] (Poljska) * [[Gyöngyös]] (Madžarska) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hadžider]] (Ukrajina) *[[Hadžijska reka]] (Bolgarija) *[[Hagbyån]] (Švedska) * [[Haihe]] (Kitajska) * [[Haliakmon]]/[[Aliakmon]] (Grčija) *[[Halicz]] (Poljska) *[[Halleby Å]] (Danska) *[[Haller (reka)|Haller]] (Nemčija) *[[Hallingdalselva]] (Norveška) * [[Halliste]] (Estonija) *[[Hamel]] (Nemčija) *[[Hamrångeån]] (Švedska) * Han (reka) (Kitajska) * Han (Južna Koreja/Severna) * [[Haná]] (Češka) *[[Handlovka]] (Slovaška) *[[Handölan]] (Švedska) * [[Harirud]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Härjån]] (Švedska) * [[Härjapea]] (Estonija) *[[Hårkan]] (Švedska) *[[Harlem]] (ZDA) *[[Harmångersån]] (Švedska) *[[Harmanlijska reka]] (Bolgarija) *[[Hartbach]] (Avstrija) *[[Hasbani]] Ḥatzbaní/Snir (Libanon, Izrael) * [[Hasdo]] (Indija) * [[Hase (reka)|Hase]] (Nemčija) *[[Hässjaån]] (Švedska) * [[Hatanga]] (1510&nbsp;km) (Rusija) * [[Havel]] (Nemčija) *[[Hedströmmen]] (Švedska) * [[Heihe]]/Ruoshui (Kitajska) * [[Hejlovka]] (Češka) *[[Héraðsvötn]] (Islandija) * [[Hérault (reka)|Hérault]] (160 km) (Francija) * [[Herlen]] (Kitajska) * [[Hers-Vif]] (Francija) *[[Heve]] (Nemčija) *[[Helgeå]] (Švedska) * [[Helmand (reka)|Helmand]] (Afganistan) * [[High River]] (Kanada) *[[Himleån]] (Švedska) *[[Hinterrhein]] (Švica) * [[Hitri Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Hl´boky reká]] (Slovaška) * [[Hloučela]] (Češka) * [[Hnilec]] (Slovaška) *[[Hoan]] (Švedska) *[[Hoangho]] >> [[Rumena reka]] *[[Hofsá]] (Islandija) *[[Högvadsån]] (Švedska) *[[Hokitiko]] (Nova Zelandija) *[[Holtemme]] (Nemčija) *[[Holyford River]]/Whakatipu Ka Tuka (Nova Zelandija) * [[Hönne]] (Nemčija) * [[Hooghly]] (Indija) * [[Hopjor]] (Rusija) *[[Hörgá]] (Islandija) *[[Horin]] /Gorinj (Ukrajina) * [[Hornád]]/Hernád (Slovaška, Madžarska) *[[Hörnån]] (Švedska) * [[Hortobágy (reka)|Hortobágy]] (Madžarska) * [[Hovd]] (Mongolija) *[[Hrčavka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Hron]] (276&nbsp;km) (Slovaška, Madžarska) * [[Horvatska]] (Hrvaška) * [[Huai]] (Kitajska) * [[Hubelj]] (Slovenija) * [[Hudinja (reka)|Hudinja]] (Slovenija) * [[Hudson (reka)|Hudson]] - glavna reka države New York (ZDA) * [[Huerva]] (Španija) *[[Huisne]] (Francija) *[[Hulan]] (Švedska) * [[Hunhe]] (Kitajska) * [[Hun (reka)|Hun]] (Kitajska) *[[Hustec]] (Ukrajina) * [[Hunte]] (Nemčija) *[[Hurna-Solinka]] (Poljska) *[[Husån]] (Švedska) *[[Hutt River]] /Te Awa Kairangi (Nova Zelandija) * [[Hvajang-gang]] (Južna Koreja) *[[Hvítá]] (Islandija) *[[Hvozdnice]] (Češka) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ialomița]] (225&nbsp;km) (Romunija), * [[Ibar]] (276&nbsp;km) (Črna Gora, Srbija, Kosovo) *[[Ibie]] (Francija) * [[Ida (reka)|Ida]] (Slovaška) * [[Ider]] (452&nbsp;km), (Rusija, Mongolija) * [[Idrija (reka)|Idrija]]/Juruda/Iudrio/Judri (Slovenija/Italija) * [[Idrijca]] (Slovenija) * [[Iecava]] (Latvija) *[[Igneray]] (Francija) * [[Iguasu]] (Brazilija, Argentina) *[[Ihme]] (Nemčija) *[[Illinois (reka)]] (ZDA) * [[Ijsell]] (Nizozemska) * [[Ik]] (Rusija) * [[Ill (Francija)]] * [[Ill (Avstrija)|Ill]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Ille]] (Francija) * [[Ili (reka)]] (Ujgurija, Kazahstan) * [[Iller]] (Nemčija) * [[Ilm]] (Nemčija) * [[I-lo]] (Mongolija) *[[Ilomska]] (Bosna in Herc.) * [[Ilova]] (Hrvaška) *[[Ilse]] (Nemčija) * [[Ilz]] (Nemčija) * [[Imera Settentrionale]] (Italija-Sicilija) * [[Impero]] (Italija) * [[Ina (reka)|Ina]] (Poljska) *[[Inangahua]] (Nova Zelandija) * [[Ind]] (3190&nbsp;km) (Pakistan, Indija/Džamu in Kašmir, Kitajska-zah. Tibet) * [[Indals]]/[[Indalsälven]] (Švedska) * [[Indigirka]] (1726&nbsp;km) (Rusija) * [[Indravati]] (Indija) * [[Indre (reka)]] (Francija) *[[Inerste]] (Nemčija) * [[Inhulec]]´/Ingulets´ (Ukrajina) * [[Inn]] (518&nbsp;km) (Švica, Avstrija, Nemčija) *[[Inna]] (Norveška) *[[Innbach]] (Avstrija) *[[Indrois]] (Francija) * [[Inny]] (Irska) * [[Ipeľ]] /Ipoly (Slovaška, Madžarska) *[[Ipotnica]] (Slovaška) * [[Ippari]] (Italija-Sicilija) * [[Iravadi]] (2170&nbsp;km) (Mjanmar), * [[Irbe]] (Dižirbe, Dižirve, Irbes upe, Irve; livonsko: Īra) (Latvija) * [[Irfon]] (Wales) * [[Irminio]] (Italija-Sicilija) *[[Irpin]] (Ukrajina) * [[Irtiš]] (4370&nbsp;km) (Kitajska, Kazahstan, Rusija) * [[Isar]] (Avstrija, Nemčija) *[[Isclero]] (Italija) *[[Ise]] (Nemčija) * [[Isel]] (Avstrija) * [[Isère (reka)|Isère]] (Francija) * [[Ishëm]] (Albanija) * [[Iskăr (reka)|Iskar]] (Černi, Levi, Beli Iskăr), [[Malki Iskăr]] (Bolgarija) * [[Iskrica]] (Hrvaška) * [[Isle]] (Francija) * [[Isorno]] (Italija, Švica) * [[Issel]] (Nemčija) * [[Išikari]] (Japonska) * [[Išim (reka)|Išim]] (1809&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija), * [[Iščica]] (Slovenija) * [[Iška]] (Slovenija) * [[Iton]] (Francija) * [[Itz]] (Nemčija) * [[Ivalo]] (Finska) * [[Iza (reka)|Iza]] (Romunija) *[[Izvorčica]] (Severna Makedonija) *[[Izvorska reka]] (Bolgarija) * [[Iž (reka)|Iž]] (Rusija) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jablanica, Južna Morava]] (Srbija) *Jablanica (2 reki: Bolgarijia ter Bosna in Hercegovina) *[[Jablunka]] (Ukrajina) * [[Jaci]]/Aci (Italija-Sicilija; pod Etno) * [[Jadar]] (1. Srbija; 2. Bosna in H.) * [[Jadova]] (Hrvaška) *[[Jadovica]] (Bosna in H.) *[[Jädraån]] (Švedska) * [[Jadro (reka)|Jadro]] (Hrvaška) * [[Jägala]] (Estonija) * [[Jagst]] (Nemčija) * [[Jajrud]] (Iran) * [[Jajva]] (Rusija) *[[Jakotina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jalón]] (Španija) *[[James River]] (ZDA) * [[Jamuna]] (Indija), (Bangladeš) * [[Jana (reka)|Jana]]/Adiča (1170&nbsp;km) (Rusija, 2 reki?) * [[Jangce]], ''Chang Chiang (Chang Jiang)'', Modra reka/Dolga reka (6380&nbsp;km) (Kitajska) * [[Janj]] (Bosna in Hercegovina) * Janja (Bosna in Hercegovina) * [[Jantra]] (Bolgarija) * [[Japurá]] (Brazilija) * [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] (Jordanija, Sirija, Izrael) *[[Jaruga]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasačnaja]] (Rusija) *[[Jasenica (Neretva)]] (Bosna in Hervegovina) *[[Jasenica (Srbija)]] (Srbija) *[[Jaska]] (Hrvaška) *[[Jaševica]] (Hrvaška) *[[Jaška reka]]/Lukavac (Črna Gora) *[[Jatran]] (Ukrajina) * [[Javeri]] (Indija) *[[Javornice]] (Češka) *[[Jävre]] (Švedska) * [[Jazva]] (Rusija) *[[Jeetze]] in [[Jeetzel]] (Nemčija) * [[Jefferson (reka)|Jefferson]] (134&nbsp;km) (ZDA) * [[Jegrička]], ''Egres'' (Srbija) * [[Jegrznia]] (v zg.toku: Lęga, Małkiń), Poljska * [[Jeja]] (Rusija) *[[Jelenska]] (Hrvaška) *[[Jelovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jenisej]] (3487&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Jerma]] (Srbija, Bolgarija) *[[Jesenica]] (Hrvaška) *[[Jeune Autize]] (Francija) * [[Jevišovká]] (Češka) *[[Jezerka]] (Bosna in Hercegovina; 2. Hrvaška) * Jezernica (več, Slovenija, Avstrija-Koroška) * [[Jidoştiţa]] (Romunija) * [[Jieț]] (Romunija) * [[Jihlava (reka)|Jihlava]] (Češka) * [[Jihlavka]] (Češka) * [[Jijia]] "Žižija" (Romunija) * [[Jiu]] (Rominija) * [[Jizera]] /Izera (Češka-Poljska) *[[Jökulsá á Dal]], tudi Jökulsá á Brú ali Jökla (Islandija) *[[Jökulsá á Fjöllum]] (Islandija) *[[Jökulsá í Lóni]]/[[jökulá á Suðausturlandi]] (Islandija) *[[Jonte]] (Francija) * [[Jordan]] (Palestina/Izrael/Jordanija) *[[Jošanica]] (Srbija) (2. = Bosna in H.) *[[Jošavka]] (Bosna in H.) * [[Džuba (reka)|Džuba]] (''Juba'') (1500&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Júcar]] (Španija) *[[Jugovska reka]] (Bolgarija) *[[Juine]] (Francija) * [[Jukon (reka)|Jukon]] (''Yukon'') (3190&nbsp;km) (ZDA, Kanada) *[[Juktån]] (Švedska) * [[Jūra]] (Litva) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Kabul (reka)|Kabul]] (Afganistan, Pakistan) * [[Kaczawa]]/Kačava (Poljska) * [[Kadalundi]](-puzha) (Indija-Kerala) * [[Kadina reka]] (Severna Makedonija) *[[Kadiša]] (Nahr Abu Ali) (Libanon) * [[Kafirnigan]] (Tadžikistan) *[[Kåge]](älven) * [[Kagera]] (597&nbsp;km) (Burundi, Ruanda, Tanzanija) *[[Kainach]] (Avstrija) *[[Kaitumälven]] (Švedska) * [[Kala (reka)|Kala]] (Finska) *[[Kålaboda]] (Švedska) *[[Kalakoč]]/Popovski Lom (Bolgarija) *[[Kalamas]] (Grčija) * [[Kala Oya]] (Šrilanka) * [[Kalasë]] (Albanija) *[[Kaljina]] (Bosna in Herc.) * [[Kali Sindh]] (Indija) *[[Kalitva]] (Rusija) *[[Kalix]](-älven) (Švedska) *[[Kalova]] (Ukrajina) *[[Kaluderska rijeka]] (Črna gora) * [[Kalu Ganga]] (Šrilanka) * [[Kama (reka)|Kama]] (2032&nbsp;km) (Rusija) *[[Kamenica]] (Srbija) *[[Kamenice]] (Češka) * [[Kamčija]] (Bolgarija) * [[Kamienna]] (Poljska) * [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (Slovenija) * [[Kamp (reka)|Kamp]] (Avstrija) *[[Kanagjol]] (Bolgarija) * [[Kander]] (Švica) * [[Kangsabati]] (Indija) * [[Kanhar]] (Indija) * [[Kapos]] (Madžarska) * [[Kapuas]] (Borneo-Indonezija) * [[Karagač]] (Bolgarija) *[[Karamea]] (Nova Zelandija) * [[Karas]]/[[Karasjohka]] (Norveška) * [[Karaš]]/[[Caraș]] (Romunija, Srbija) * [[Karašica]] (Hrvaška) *[[Karakašica]] (Hrvaška) *[[Karatal]] (Kazahstan) *[[Karna]]: [[Velika Karna]] &[[Mala Karna]] (Ukrajina) *[[Karnahta]] (Italija-Furlanija) * [[Karpovka]] (Rusija) * [[Käru]] (Estonija) * [[Karun (reka)]] (Iran) *[[Karup Å]] (Danska) * [[Kasai]], Kwa (1.950&nbsp;km) (Zair) * [[Kasari]] (Estonija) *Kašina (Hrvaška) * [[Katun (reka)]] (Rusija) *[[Katušnica]] (Srbija) * [[Kaveri (reka)|Kaveri]] (Indija) *[[Kaš]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kašnica]] (Hrvaška) *[[Kävlingeån]] (Švedska) *[[Kawarau]] (Nova Zelandija) * [[Kazir]] (Rusija) *[[Kaznica]] (Hrvaška) * [[Keila]] (Estonija) * [[Kelani]] (Šrilanka) * [[Kelulun]]/Herlen (Kitajska) * [[Kem]] (Rusija) *[[Keräsjoki]] (Švedska) * [[Kymijoki]] Kemi(494&nbsp;km) (Finska) * [[Ken]] (Indija) * [[Keriberka]] (Rusija) * [[Kerulen]] (Rusija) *[[Khyber Pakhtunkhwa]] (Pakistan) * [[Kigač]] (Rusija/Kazahstan) * [[Kiimingin]] (Finska) *[[Kilan]] in [[Kilaån]] (Švedska) *[[Kings]] (ZDA) * [[Kinzig]] (Nemčija) *[[Kir]] (Albanija) * [[Kirhiž]] (Ukrajina) * [[Kirön]] (Finska) * [[Kirpili]] (Rusija) *[[Kisuca]] (Slovaška) * [[Kišna (reka)|Krišna]] (1,400&nbsp;km) (Južna Indija) *[[Kitenska reka]] (Bolgarija) * [[Kızılırmak]] (gr. Alis/Halis) (1151&nbsp;km) (Turčija-Anatolija) * [[Kizilsu]]/Vahš (Kirgizistan, Tadžikistan) *[[Kjarrá]]–[[Thervá]]/Þverá (Islandija) *[[Klabava]] (Češka) *[[Kladnica]] (Srbija) * [[Klamath]] (ZDA, * [[Klar]]/Klarälven (Norveška, Švedska) * [[Kleine Emme]] (Švica) *[[Kleiner Aller]] (Nemčija) *[[Klina (reka)]] (Kosovo) * [[Klodska Nisa]] (tudi Vzhodna Nisa, Poljska) * [[Kloostri]] (Estonija) * [[Kněžná]] (Češka) * [[Kobra]] (Rusija) * [[Kocába]] (Češka) * [[Kocher]] (Nemčija) *[[Kočanska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kokemäen]] (Finska) * [[Kokra]] (Slovenija) *[[Kolbäcksån]] (Švedska) * [[Kolima (reka)|Kolima]] (2129 &nbsp;km) (Rusija) * [[Kolorado (reka), Argentina|Kolorado, Argentina]] * [[Kolorado (reka)|Kolorado]] (2330&nbsp;km) (ZDA) * [[Kolorado (reka), Kostarika|Kolorado, Kostarika]] * [[Kolpa]] /Kupa (296&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška), * [[Kolubara]] (Srbija/Bolgarija) * [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (2250&nbsp;km) (Severna Amerika) *[[Kolunska]] (Bosna in H.) * [[Kolva]] (Rusija) * [[Kolvica]] (Rusija) *[[Komarnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Kongeå]] (Danska) * [[Kongo (reka)|Kongo]] (4670&nbsp;km) (Kongo, Afrika) *[[Königsseer Ache]] (Nemčija) *[[Konjarska reka]]/[[Konjarka]] (Severna Makedonija) *[[Konjička Ljuta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kopanica]] (Poljska) *[[Koper (reka)]] (Rusija) *[[Köpingsån]] (Švedska) * [[Koppány]] (Madžarska) * [[Koprivnica (reka)|Koprivnica]] /Koprivnička rijeka (Hrvaška) * [[Kõpu]] (Estonija) * [[Korana (reka)|Korana]] (Hrvaška/Bosna in Hercegovina) * [[Korenaja]] (Rusija) *[[Korenica (reka)]] (Hrvaška) * [[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Slovenija) *[[Koropec]] (Ukrajina) * Kosa/[[Kosva]] (Rusija) * [[Kosi (reka)|Kosi]] (Kitajska, Nepal, Indija) *[[Kosinac]] (Hrvaška) *[[Kosovska]] (Ukrajina) *[[Kosteljina]] (Hrvaška) * [[Kotojedka]] (Češka) * [[Kouris]] (Ciper) * [[Koyna]] (Indija) *[[Kozica]] (Bosna in Herc.) (2. Cosizza/Furlanija) * [[Kraich]] (Nemčija) * [[Krapina (reka)|Krapina]] (Hrvaška) * [[Krapinica]] (Hrvaška) *[[Krasnaja]] (Ukrajina) * [[Krbava]] (Hrvaška) *[[Krbavica]] (Hrvaška) * [[Krčica]] (Avstrija-Koroška) * [[Krčić]] (Hrvaška) * [[Křemelná]] (Češka) * [[Krems (reka)|Krems]] (Avstrija) * [[Krępiel]] (Poljska) *[[Kreševica]] (Bosna in H.) * [[Křetínka]] (Češka) *[[Krimmler Ache]] (Avstrija) * [[Kriš]] (združeni Beli, Črni in Hitri Kriš), Madžarska * [[Krišna (reka)|Krišna]] (Indija) *[[Krivača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kriva reka]] (Severna Makedonija) * [[Krivaja (reka)|Krivaja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Krivaja (Vojvodina)]] (Srbija) *[[Krivánsky potok]] (Slovaška) * [[Krka]] - (94&nbsp;km) [[Slovenija]] * [[Krka, Koroška (reka)|Krka]] (120&nbsp;km), (Avstrija-Koroška) * [[Krka, Hrvaška|Krka]] (75&nbsp;km) (Hrvaška) *[[Kroljuvka]] (Poljska) *[[Krossá]] (Islandija) *[[Křinice]] (Češka) * [[Krtíš]] (Slovaška) * [[Krupa]] (Slovenija; 2. Bosna in H.) *[[Krupá]] (Slovaška) * [[Krupinica]] (Slovaška) *[[Kruščica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Kruškovica]] (Bosna in H.) *[[Krušnica]] (Bosna in H.) * [[Krzna]] (Poljska) * [[Krzycki Rów]] (Poljska) * [[Kuban (reka)|Kuban]] (907&nbsp;km) (Rusija) * [[Kubango]] (Angola) *[[Kučerla]] (Rusija) * [[Kučnica]] (Slovenija/Avstrija) *[[Kúðafljót]] (Islandija) * [[Kuma]] (Rusija) * [[Kunda]] (Estonija) *[[Künes]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kungsbackaån]] (Švedska) * [[Kupica]] (Hrvaška) * [[Kupčina]] (Hrvaška) * [[Kura (reka)|Kura]] (1515&nbsp;km) (Turčija, Gruzija, Azerbajdžan) *[[Koskokwim]]/Kusko/Kusquqvak (ZDA-Aljaska) *[[Kutinska Reka]] (Srbija) * [[Kva Jai]] (380&nbsp;km) (Tajska) * [[Kva Noi]] (278&nbsp;km) (Tajska) * [[Kvisa]] (Poljska) *[[Kyjovka]] (Češka) * [[Kysuca]] (Slovaška) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Laba]] (1159&nbsp;km) (Češka, Nemčija) * [[Laba (Rusija)|Laba]] (Rusija) * [[Laber]] /[[Große Laber]], Nemčija * [[Laborec]] (Ukrajina, Slovaška) *[[La Borrèze]] (Francija) * [[Labotnica]] (Avstrija/Koroška) *[[Lachlan]] (Avstralija) *[[Lachte]] (Nemčija) * [[Łada]] (Poljska) * [[Laeva]] (Estonija) * [[Lagan]] (Severna Irska in 2.- južna Švedska) * [[Lagen]] (Norveška) *[[Lagnon]] (Francija) * [[Lahinja]] (Slovenija) * [[Lahn]] (Nemčija) *[[Lainio]](älven) (Švedska) *[[Laisälven]] (Švedska) *[[Laïta]]/bretonsko Laeta (Francija) * [[Lakavica]] oz. Kriva Lakavica (Severna Makedonija) * [[Lambro]] (Italija) * [[Lambro Meridionale]] (Italija) *[[Lammer]] (Avstrija) * [[Laming]] (Avstrija) *[[Lambon]] (Francija) * [[Lamone]] (Italija) *[[Landquart]] (Švica) *[[Landswasser]] (Švica) * [[Lane]] (Anglija) * [[Lanë]] /''Lana'' (Albanija) *[[Långan]] (Švedska) *[[Langete]] (Švica) * [[Lapinč]]/Lafnitz (Avstrija, Madžarska) * [[Lapuan]] (Finska) * [[Lăpuș]] ''Lápos'' (Romunija) * [[Lapuşna]] (Moldavija) * [[Lašva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lätäseno]] (Finska) * [[Latorica]] (Ukrajina, Slovaška) * [[Lauce]] (Latvija) *[[Laudach]] (Avstrija) * [[Lauter]] (Namčija) * [[Lavanestro]] (Italija) *[[Laxá í Aðaldal]] (Islandija) *[[Laxá í Kjós]] (Islandija) *[[Layon]] (Francija) *[[Lazeščina]] (Ukrajina) * [[Lea (reka)|Lea]] (Anglija) *[[Leale]] /Leâl (Italija-Furlaija?) * [[Łeba]] (Poljska * [[Lech (reka)|Lech]] (263&nbsp;km) (Avstrija, Nemčija) * [[Lech (Poljska)|Lech]] (Poljska) * [[Leda (reka)|Leda]] (Nemčija) * [[Ledava]] (Slovenija) *[[Lède]] (Francija) *[[Ledra]] /Ledre (Italija-Furlanija) *[[Leduån]] (Švedska) * [[Lee (reka)|Lee]] (Irska) * [[Lega (reka)|Lega]] (Poljska) *[[Lehrde]] (Nemčija) * [[Lein]] (Nemčija) * [[Leine]] (281&nbsp;km) (Nemčija), * [[Leitha]]/Lajta (Avstrija, Madžarska) *[[Lémance]] (Francija) * [[Lena]] (4270&nbsp;km) (Rusija) * [[Lëngaricë]] (Albanija) *[[Leniwka]] (Poljska) * [[Lenne]] (Nemčija) *[[Lente]] (Italija) *[[Leoganger Ache]] (Avstrija) * [[Lepenec]] (Kosovo, Severna Makedonija) *[[Lepenica]] (3, Bosna, Hrvaška in Srbija) *[[Lepsi]] (Kazahstan) *[[Lérez]] (Španija) *[[Lespezi]] (Romunija) * [[Lesti]] (Finska) *[[Lethe]] (ZDA-Aljaska) *[[Lete]] (Italija) * [[Letimbro]] (Italija) *[[Levrière]] (Francija) * [[Lėvuo]] (Litva) *[[Lez]] (Francija) *[[Lézarde]] (Francija) *[[Ležák]] /Holetínka (Češka) * [[Li (reka)|Li]], Kitajska * [[Liao]] (1450&nbsp;km) (Azija) * [[Liane]] (Francija) * [[Liard]] (950&nbsp;km) (Kanada) *[[Libava]] (Češka) *[[Liběchovka]] (Češka) * [[Líboc]] (Češka) * [[Libočovka]] (Češka) * [[Libuňka]] (Češka) *[[Ličanka]]/Fužinarka (Hrvaška) *[[Lidan]] (Švedska) *[[Lidzieja]] (Belorusija) * [[Lielupe]] (Latvija) * [[Lieser (Drava)]]/Jezernica * [[Lieser (Nemčija)]] (Nemčija) * [[Liesing]] (Avstrija) * [[Lietava]] (Litva) * [[Liffey (reka)|Liffey]] (Irska) *[[Ligne]] (Francija) *[[Lignon]]; Lignon du Forez; Lignon du Velay (Francija) * [[Liivi]] (Estonija) * [[Lika (reka)]] (Hrvaška) *[[Lilla Luleälven]] (Švedska) *[[Lillälven]] (Švedska) *[[Lillpiteälven]] (Švedska) * [[Lim]] (Albanija, Črna Gora, Srbija, Bosna) * [[Limmat]] (Švica) * [[Limni Fragmatos Gadoura]] (Grčija-Rodos) *[[Limpedea]] (Romunija) * [[Limpopo (reka)|Limpopo]] (1600&nbsp;km) (Mozambik/Južna Afrika/Zimbabve/Bocvana) *[[Linaälven]] (Švedska) * [[Linde]] (Nizozemska) *[[Lindenbach]] (Avstrija) *[[Lindenborg Å]] (Danska) * [[Linth]](-Limmat) (Švica) * [[Linzer Ach]] (Nemčija) *[[Lipce (reka)]] (Ukrajina) *Lipnica (Hrvaška) *Lipnik (Slovaška) * [[Lippe]] (Nemčija) * [[Liri-Garigliano]] (Italija) *[[Lisora]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lištica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Litani (reka)|Litani]] (Leontes) (Libanon) * [[Litava]] (Češka) *[[Litavka]] (Ćeška) *[[Liverpool River]] (Avstralija) * [[Livenza]] (Italija-Furlanija) *[[Livo]] (Italija) * [[Liwiec]], Liw (Poljska) *[[Ljig]] (Srbija) *[[Ljubeljska Borovnica]] (Avsrtrija-Koroška) * [[Ljubina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Ljubljanica]] (41&nbsp;km) (Slovenija) * [[Ljungan]] (Švedska) *[[Ljungby]](ån) (Švedska) * [[Ljuča]] (Črna Gora) *[[Ljudska reka]] (Srbija) * [[Ljusnan]] (Švedska) *[[Ljustorpsån]] (Švedska) * [[Ljuta (reka)|Ljuta]] (Hrvaška, Črna Gora; Bosna in Herceg.; tudi Ukrajina) *Ljuta/[[Kalinovička Ljuta]]/[[Dindolka]]/[[Repešnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Llapi]] (Kosovo) * [[Llobregat (reka)|Llobregat]] (Španija-Katalonija) * [[Loara]]/Loire (1006&nbsp;km) (Francija) * [[Lobnica (Drava)|Lobnica]] (Slovenija) *[[Locone]] (Italija) *[[Loděnice]] (Češka) *[[Lofsen]] (Švedska) *[[Logon]](e) (Srednjeafriška republika, Čad) * [[Lohr ]] (Nemčija) *[[Loing]] (Francija) * [[Loir]] (312&nbsp;km) (Francija) *[[Loiret]] (Francija) * [[Loisach]] (Avstrija, Nemčija) *[[Lokvarka]] (Hrvaška) * [[Lom]] (Bolgarija) ** [[Rusenski Lom]] (Bolgarija) **[[Beli Lom]] (Bolgarija) **[[Černi Lom]] (Bolgarija); [[Popovski Lom]]/Kalakoč *[[Lomnica]] (Hrvaška) * [[Lomnice]] (Češka) *[[Lomnicja]] (Ukrajina) * [[Londža]] (Hrvaška) * [[Lone]] (Nemčija) * [[Longanus]] (Italija-Sicilija) *[[Long Eau]] (Anglija) * [[Lonja (reka)|Lonja]] (Hrvaška) *[[Lonjica]] (Hrvaška) *[[Lonza]] (Švica) * [[Loobu]] (Estonija) * [[Lorze]] (Švica) * [[Losse]] (Nemčija) * [[Lot (reka)]]/Òlt/Òut (Francija) * [[Lotta]] (Finska, Rusija) * [[Loue]] (Francija) * [[Loučka]] (Češka) * [[Loučná]] (Češka) * [[Loue]] (Francija) * [[Lõve]] (Estonija) *[[Lovnička rijeka]] (Črna gora) *[[Loznička rijeka]] (Črna gora) * [[Ložnica (Dravinja)]] (Slovenija) * [[Ložnica (Savinja)]] (Slovenija) *[[Lubina]] (Češka) *[[Lubovačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lubsza]] (Poljska) *[[Lučelnica]] (Hrvaška) *[[Lučica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lučina (reka)]] (Češka) * [[Luda Jana]] (Bolgarija) * [[Luda reka]]/Erythropotamos (Bolgarija, Grčija) *[[Ludon]] (Francija) *[[Luica]] (Romunija) * [[Luiro]] (Finska) * [[Lukavac (reka)|Lukavac]] (Bosna in H.) * [[Lukavica (reka)|Lukavica]] (Bosna in H.) *[[Lukoć]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lukuga]] - edina odtočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Lukula]] (Angola, Kongo?) *[[Lukva]] (Ukrajina) * [[Lule]](älven) (Švedska) *[[Lumiei]] (Italija-Furlanija) *[[Lunain]] (Francija) * Lune (Anglija) * [[Luni]] (Indija) * [[Luoba]] (Litva) *[[Lupljanica]] (Bosna in H.) *[[Lupnica]] (Bosna in H.) * [[Lütschine]] (Švica) *[[Lutter]] (Nemčija) * [[Lutz]] (Avstrija) * [[Luvironza]] (182&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Luzège]] (Francija) *[[Luža (reka)]] (Rusija) * [[Lužiška Nisa]] (252&nbsp;km) Poljska, Češka, Nemčija * [[Lužnice (reka)|Lužnice]] (Avstrija, Češka) *[[Lužnja]] (Srbija) *[[Lyckebyån]] (Švedska) *[[Lygne]] (Norveška) * [[Łyna]] (Poljska) * [[Lys]]/Leie (Francija, Belgija) * Lycus/Lykos (Çürüksu) (Turčija-Anatolija) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Maas (gl. Meuse) * [[Mackenziejeva reka]] (1738&nbsp;km) (Kanada) * [[Madeira (reka)]] (Brazilija) *[[Maè]] (Italija) * [[Magdalena (reka)|Magdalena]] (1730&nbsp;km) (Kolumbija) *[[Maggia]] (Švica) * [[Maglenica]] (Grčija-Egejska Makedonija) * [[Magra]] (Italija) * [[Mahanadi]] (Indija) * [[Mahananda]] (Indija/Sikkim) * [[Maha Oya]] (Šrilanka) * [[Mahaveli]] (Šrilanka) * [[Mahi]] (Indija) *[[Maine (reka)]] (Francija) * (River) Maine (2 reki na Irskem) * Maine (reka) (ZDA; 2. Francija) * [[Maira]] (Italija) * [[Maisach]] (Nemčija) *[[Maja (reka)]] (Hrvaška) *[[Majdanka]] (Bosna in H.) * [[Majna]] (527&nbsp;km) [[Nemčija]] *[[Maksimivska reka]] (Poljska/Ukrajina)? * [[Malahatari]] (Rusija) *[[Malån]] (Švedska) *[[Mala Neretva]] (Hrvaška) *[[Malenicja]] (Ukrajina) *[[Malina]] (Slovaška) *[[Mallero]] (Italija) * [[Mali Anjuj]] (Rusija) * [[Malone]] (Italija) *[[Malše]]/Maltsch (Avstrija, Češka) * [[Malta (Avstrija)|Malta]] (Avstrija-Koroška) * [[Malta (reka)|Malta]] (Latvija) * [[Malvathu]] (Šrilanka) *[[Mali Dunav]] (Srbija) * [[Malý Dunaj]] (Mala Donava) (Slovaška) * [[Mamoré]] (Brazilija) * [[Manas (reka)|Manas]] (Kitajska/Tibet, Butan, Indija) *[[Manda]] (Bosna in Hercegovina) *[[Mândra]] (Romunija) * [[Mangfall]] (Nemčija) * [[Manič]] (Rusija) * [[Manimala]] (Indija-Kerala) * [[Mandžra]] (Indija) *[[Mann River]] (Avstralija) *[[Manol]] (Španija-Katalonija) *Río [[Mapocho]] (Čile) * [[Mara (reka)|Mara]] (Romunija) * [[Marano]] (Italija) * [[Marañón (reka)|Marañón]] (1737&nbsp;km) (Južna Amerika -) * [[Marcal]] (Madžarska) * [[Marecchia]] (Italija) * [[Marica]] (gr. Hebros, tur. Meriç) (480&nbsp;km) Bolgarija, Turčija, Grčija *[[Marinovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Markarfljót]] (Islandija) *[[Markau]] (Nemčija) * [[Markova reka]] (Severna Makedonija) * [[Marna]] "Marne" (525&nbsp;km) Francija *[[Marokopa]] (Nova Zelandija) * [[Marovica]] (Srbija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Mārupīte]] (Latvija) * Mas / [[Matz]] (Francija) * [[Massu]] (Estonija) *[[Mastník]] (Češka) * [[Mat`]] (Albanija) *[[Matica]] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška) * [[Matrosovka]] (Rusija-Kaliningrad) *[[Mauldre]] (Francija) *[[Maumee (reka)]] (ZDA) * [[May]] (Irska) * [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (Francija) * [[Mazaro]] (Italija-Sicilija) *[[Mazunka]] (Ukrajina) * [[Mazupīte]] (Latvija) * [[Meander (reka)|Meander]] (Turčija-Anatolija) * [[Medija (potok)|Medija]] (Slovenija) *[[Meduna]] (Italija-Furlanija) * [[Medvedica (reka)|Medvedica]] (Rusija) * [[Medway (reka)|Medway]] (Anglija) * [[Meghna]] (Bangladeš) * [[Mekong]] (4350&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar, Laos, Tajska, Kambodža, Vietnam) * [[Meenačil]]-aar (Indija-Kerala) *[[Meisse]] (Nemčija) * Mela (reka)/[[Möll]] (Avstrija-Koroška) *[[Melezza]] (Švica) oz. [[Melezzo Orientale]] (Italija) *[[Mella]] (Italija) *[[Melk (reka)]] (Avstrija) * [[Menam]] (Azija) *[[Mera (reka)|Mera]] (Švica, Italija) *[[Merklínka]] (Češka) * [[Mersey]] (Anglija) *[[Mersunja]] (Hrvaška) * [[Merta]] (Češka) *[[Meschio]]/Mescli (Italija) * [[Mesta (reka)|Mesta]] /Nestos (Bolgarija, Grčija) * [[Mestinjščica]] (Slovenija) * [[Meša]] (Rusija) * [[Metauro]] (Italija) * [[Metuje]] (Češka) *[[Meu]] (Francija) * [[Meurthe]] (Francija) * [[Meuse]], ''Maas'' (925&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska), * [[Mezenj]] (Rusija) * [[Meža]] (Slovenija) * [[Midouze]]/Midour/okcitan. Midor/Midosa (Francija) *[[Mieån]] (Švedska) *[[Miellätno]] (Švedska) *[[Mignon]] (Francija) * [[Miljacka]], Bosna in Hercegovina * [[Mincio]] (Italija) * [[Minija]] (Litva) *[[Minnesota (reka)]] (ZDA) * [[Miño (reka)|Miño]] /Minho (Španija-Galicija/Portugalska) * [[Mirna (reka)|Mirna]] (44&nbsp;km) Slovenija * [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]] (53 km) (Hrvaška-Istra) * [[Miruša]] (Kosovo) *[[Mis]] (Italija) * [[Misa]] (Latvija) * [[Misisipi]] (3733&nbsp;km) (ZDA) * [[Mislinja (reka)|Mislinja]] (Slovenija) *[[Misoča]] (Bosna in Hercegovina) * [[Misuri (reka)|Misuri]] (Missouri) (3767&nbsp;km) (ZDA) *[[Mittån]] (Švedska) *[[Mlađačka rijeka]] (Bosna in H.) * [[Mlava]] (2: Srbija in Bosna in H.) * [[Modolena]] (Italija) *[[Mleczka]] (Poljska) *[[Moälven]] (Švedska) *[[Močurica]] (Bolgarija) *[[Modrugazu]] (Romunija) * [[Mogami]] (Japonska) * [[Möhne]] (Nemčija) * [[Mokša]] (Rusija) * [[Moldova (reka)|Moldova]] (Romunija) * [[Moloma]] (Rusija) *[[Molonglo]] (Avstralija) * [[Moma]] (Rusija) * [[Mondego]] (Portugalska) *[[Monne]] (Francija) *[[Monnow]] (Anglija) * [[Morača]] (Črna Gora) * [[Velika Morava]] (185&nbsp;km) Srbija * [[Morava (reka)|Morava]] (352&nbsp;km) (Češka, Avstrija/Slovaška) * [[Moravica]] (Golijska, Sokobanjska, Preševska Moravica), Srbija *Moravica (Romunija, Srbija-Vojvodina) * [[Moravice (reka)|Moravice]] (Češka) *[[Moravská Dyje]] (Češka, Avstrija) * [[Moravská Sázava]] (Češka) *[[Morge]] (Francija) * [[Morghab]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Mörrumsån]] (Švedska) *[[Moshassuck]] (ZDA) * [[Moskva (reka)]] (473&nbsp;km) Rusija * [[Mosoni-Duna]] (Madžarska) *[[Mostarska Bijela]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mostiștea]] (Romunija) *[[Mostonga]] (Srbija: Vojvodina) *[[Moštanica]] (Bosna in H.) * [[Moštěnka]] (Češka) *[[Motala ström]] (Švedska) *[[Motława]] (Poljska) * [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica, Koroška]] (Avstrija) * [[Motru]] (Romunija) *[[Mouteka]] (Nova Zelandija) * [[Moy]] (Irska) * [[Mozela]] /Moselle, Mosel, Musel (544&nbsp;km) (Francija, Luksemburg, Nemčija) * [[Mraconia]] (Romunija) * [[Mrežnica (reka)|Mrežnica]] (63&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Mrlina]] (Češka) *[[Mrtva-Tisa]] (Slovaška) *[[Mšanec]] (Ukrajina) * [[Mucone]] (Italija) * [[Muga]] (Španija-Katalonija) *[[Múlakvísl]] (Islandija) * [[Mulde]], Nemčija *[[Muljevac potok]] (Hrvaška) *[[Mumlava]] (Češka) *[[Munjava (reka)]] (Hrvaška) *[[Munkedalsälven]] (Švedska) * [[Muonio]]/Muonioälven (Švedska/Finska) * [[Muota]] (Švica) * [[Mura]] (438&nbsp;km) (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) *[[Muráň]] (Slovaška) *[[Murat]] (Arsanias, vzhodni Evfrat: Turčija) * [[Mureš]] (Mureș, 789 km) Romunija, Madžarska * [[Murr]] (Nemčija) * [[Murray (reka)|Murray]] (1930&nbsp;km) (Avstralija) *[[Murrumbidgee]] (Avstralija) * [[Mürz]] /Murica (Avstrija) *[[Musone]] (Italija) * [[Mūša]] (Litva) *[[Mušnica (reka)|Mušnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutludere]]/ [[Rezovo]]/[[Rezovska reka]] (Bolgarija, Turčija) *[[Mutnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutska Bistrica]] (Avstrija/Slovenija) * [[Muvattupuzha]] (Indija-Kerala) *[[Muze]] (Francija) * [[Myjava]] (Slovaška) * [[Mzimta]] (Rusija) * [[Mže]] (Češka) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Naab]] (Nemčija) * [[Naarn]] (Avstrija) *[[Naamijoki]] (Švedska) * [[Nadiža]] (60&nbsp;km), Slovenija/Italija * [[Nagold]] (Nemčija) * [[Nahe]] (Nemčija) *[[Nahr Ibrahim]] (Abraham/Adonis) (Libanon) * [[Naikupe]] (Litva) * Nak (Japonska) * [[Nakdong]] (Južna Koreja) * [[Nam - Gang]] (Severna Koreja) * [[Nam Khan]] (Laos) * [[Nam Ou]] (Laos) *[[Namsen]] (Norveška) * [[Nan]] (Tajska) *[[Nanjska]] (Bosna in H.) *[[Nanoščica]] (Slovenija) * [[Napo (reka)|Napo]] (1130&nbsp;km) (Ekvador, Peru), * [[Narev]] "Narew" (Poljska) *[[Narkån]] (Švedska) * [[Narmada]] (okoli 1312&nbsp;km) (Indija), * [[Narva (reka)|Narva]] (Estonija/Rusija) *[[Näsån]] (Švedska) *[[Natissa]] (Italija-Furlanija) *[[Nätraån]] (Švedska) *[[Nättrabyån]] (Švedska) * [[Navesti]] (Estonija) * [[Neajlov]] (Romunija) *[[Nea-Nidelvvassdraget]] (Norveška) * [[Neckar]] (367&nbsp;km) (Nemčija) * [[Nedvědička]] (Češka) * [[Nelson (reka)|Nelson]] (644&nbsp;km) (Kanada) * [[Nemen]] (Njemunas/Njemen) (Belorusija, Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Nemunėlis]] (latv. [[Mēmele]]) (Litva, Latvija) * [[Nene]] (Anglija) * [[Ner]] (Poljska) * [[Nera]] (Romunija, Srbija) * [[Nera (Italija)|Nera]] (Italija) * [[Neretva]], Bosna in Hercegovina, Hrvaška *[[Neretvica]] (Bosna in Herc.) * [[Nerodimka]] /''Nerodimja'' (Kosovo) * [[Nervia]] (Italija) * [[Nervión]] (Španija) * [[Nesse]] (Nemčija) * [[Nesyt]] (Češka) *[[Nethe]] (Nemčija) *[[Nette]] (Nemčija) * [[Neto (reka)|Neto]] (Italija) * [[Netta (reka)|Netta]] (Poljska) * [[Neva]] (74&nbsp;km) (Rusija) * [[Nevėžis]] (Litva) * [[Nevljica]] (Slovenija) *[[Nevola]] (Italija) * [[Newry]] (Severna Irska) * [[Nezajmanka]] (Rusija) *[[Ngaruroro]] (Nova Zelandija) *[[Nianån]] (Švedska) * [[Ničlavka]] (Ukrajina) * [[Nida]] (Poljska) * [[Nidda]] (Nemčija) * [[Nidder]] (Nemčija) *[[Nidelva]] (Norveška) * [[Niedrupe]] (Litva) * [[Niers]] (Nemčija, Nizozemska) *[[Niesób]] (Poljska) *[[Nièvre (Loire)]] (Francija) * [[Niger (reka)|Niger]] (4180&nbsp;km) (Gvineja, Mali, Niger, Benin, Nigerija), * [[Nil]] (6650&nbsp;km) (Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt) *[[Nisa]] (Nemčija, Poljska) * [[Nisa Šalona]] (Poljska) *[[Nissan (reka)]] (Švedska) * [[Nišava]] (Bolgarija, Srbija) * Nith (Škotska) * [[Nitra (reka)|Nitra]] (Slovaška) * [[Nitrica]] (Slovaška) *[[Nive]] (Francija) * [[Nižnjaja Tajmira]] (Rusija) * ''Nižnjaja Tunguska'' (gl. ''[[Spodnja Tunguska]]'') *[[Noce]] (Italija) *[[Noirieu]] (Francija) *[[Noncello]] (Italija-Furlanija) *[[Nonette]] (Francija) *[[Nördliche Taurach]]/[[Pongauer Taurach]] (Avstrija) *[[Nordre älv]] (Švedska) *[[Norðurá]] (Islandija) * [[Nore]] (Irska) *[[Norin]] (Hrvaška) *[[Norrån]] (več rek na Švedskem) *[[Norrström]] (Švedska) *[[Norrtäljeån]] (Švedska) *[[Norsälven]] (Švedska) *[[North Canadian River]] (ZDA) *[[Nossan]] (Švedska) * [[Nota (reka)]] (Finska, Rusija) * [[Noteć]] (Poljska) *[[Novčica]] (Hrvaška) * [[Noveglia]] (Italija) * [[Novohradka]] (Češka) *[[Nowood]] (ZDA) *[[Numedalslågen]] (Norvaška) *[[Núpsvötn]] (Islandija) * [[Nure]] (Italija) *[[Nybroån]] (Švedska) *[[Nyköpingsån]] (Švedska) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ob]] (3650&nbsp;km od izvira reke [[Katun (reka)|Katun]]; 5410 km z Irtišem), Rusija * [[Obal]] (Belorusija) *[[Oberach]] (Avstrija) * [[Obra]] (Poljska) * [[Obrh]] (Slovenija) * [[Obrzyca]] (Poljska) * [[Obsenica]] (Hrvaška) * [[Obva]] (Rusija) *[[Očevlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Odenica]] (Hrvaška) *[[Odense Å]] (Danska) * [[Odra]] (854&nbsp;km) (Poljska, Češka, Nemčija) * [[Odra, Hrvaška|Odra]] (83&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Ofanto (reka)]] (Italija) * [[Oglio]] (Italija) * [[Ognon]] (Francija) *[[Ognona]] (Švica) * [[Oggoué]] (Gabon) * [[Ogosta]] (Bolgarija) * [[Ogre]] (Latvija) *[[Ogströmmen]] (Švedska) *[[Ohama]] (ZDA) *[[Ohau]] (Nova Zelandija) * [[Ohio (reka)|Ohio]] (981&nbsp;km) (ZDA) * [[Ohm (reka)|Ohm]] (Nemčija) * [[Ohre]] (Nemčija) * [[Ohře]], ''Eger'' (105&nbsp;km) (Nemčija, Češka) *[[Oignin]] (Francija) * [[Oise (reka)|Oise]] (302&nbsp;km) (Belgija, Francija) *[[Oison]] (Francija) *[[Öjån]] (Švedska) * [[Oka (reka)|Oka]] (1500&nbsp;km) (Rusija), * [[Okavango]] (1700&nbsp;km) (Angola, Namibija, Bocvana) * [[Oker (reka)]] (Nemčija) *[[Okićnica]] (Hrvaška) *[[Okna]] (Slovaška) *[[Olandsån]] (Švedska) * [[Oława]] (Poljska) * [[Olenjok]] (2,292&nbsp;km) (Rusija) * [[Oleška]] (Češka) * [[Olifants (Limpopo)]], ''Elefantes'' (346&nbsp;km) (Južnoafriška republika, Mozambik) *[[Olivento]] (Italija) *[[Ölfusá]] (Islandija) *[[Olio]] (Italija) * [[Oljokma]] (1436&nbsp;km) (Rusija) *[[Oľka]] (Slovaška) * [[Olona]] (italija) *[[Olpeta]] (Italija) * [[Olša]] (Avstrija/Koroška) * [[Olšava]] (Češka) * [[Olše]]/Olza (Češka/Poljska) * [[Olšinka]] (Češka) * [[Olt]] (Romunija) * [[Olteț]] (Romunija) *[[Olza]] (Češka) * [[Om (reka)|Om]] (1091&nbsp;km) (Rusija) *[[Ombla]] (Hrvaška) * [[Ombrone]] (Italija) *[[Omoloj]] (Rusija) * [[Omolon]] (Rusija) * [[Omulew]] (Poljska) *[[Omurovska reka]] (Bolgarija) * [[Ondava]] (Slovaška) *[[Ondavka]] (Slovaška) * [[Onega]] (Rusija) * [[Onon]] (-Gol) (953&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Opava (reka)|Opava]] (Češka Šlezija) *[[Opavice]] (Češka) * [[Oplotniščica]] (Slovenija) * [[Oranje (reka)|Oranje]] (2.200&nbsp;km) (Lesoto, Južnoafr. republika, Namibija) * [[Orava]] (Slovaška) * [[Orb]] (Francija) * [[Orbe]] (Švica) * [[Orbe Thielille]] (Švica) * [[Orcia]] (Italija) * [[Orco]] (Italija) *[[Oreälven]] (Švedska) *[[Örekilsälven]] (Švedska) * [[Oreto]] (Italija-Sicilija) *[[Orge]] (Francija) * [[Orhon]] (Mongolija) *[[Oril´]] (Ukrajina) * [[Orinoko]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija?, Venezuela) *[[Orkla]] (Norveška) * [[Orla]] (Poljska) * [[Orlice]] (Češka) *[[Orlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Orljava]] (Hrvaška) * [[Ornain]] (Francija) * [[Orne]] (Francija) * [[Oront]] (Asi /''Nahr el Asi'') (571&nbsp;km) (Libanon, Sirija, Turčija) *[[Örsundaån]] (Švedska) *[[Örtze]] (Nemčija) * [[Orzyc]] (Poljska) * [[Osam]] (Bolgarija) *[[Ösan]] (Švedska) *[[Osanica]] (Bosna in Herc.) * [[Osapska reka]] (Slovenija, Italija) *(Velika) [[Osatina]] (Hrvaška) *[[Osječak]] (Bosna in Herc.) * [[Oskava]] (Češka) *[[Oskop]] (Rusija, Ukrajina) * [[Oslava]] (Češka) *[[Osse]] (Francija) * [[Oste]] (Nemčija) *[[Österdalälven]] (Švedska) *[[Ostrach]] (Nemčija) *[[Ostravice]] (Češka) * [[Ostružná]] (Češka) * [[Osum]] (Albanija) * [[Otava]] (Češka) * [[Otešica]] (Hrvaška) * [[Oti]] (Burkina Faso, Benin/Togo, Togo/Gana) *[[Otinja]] (Severna Makedonija) *[[Otra]] (Norvaška) * [[Ottawa (reka)|Ottawa]] (1271&nbsp;km) (Kanada) *[[Otuča]] (Hrvaška) * [[Otzthaler Ach]] (Avstrija) *[[Ouanne]] (Francija) *[[Ouche]] (Francija) *[[Oudon]] (Francija) * [[Ouémé (reka)|Ouémé]] (Benin) * [[Oulu]] (Finska) * [[Ounasjoki]] (Finska) * [[Our (reka)]] (Belgija, Luksemburg, Nemčija) *[[Ource]] (Francija) *[[Ourcq]] (Francija) * [[Ourthe]] (Belgija) * [[Ouse, Yorkshire]] (Anglija) * [[Ouse, Sussex]] (Anglija) * [[Great Ouse]] (Anglija) *[[Oust]] (Francija) * [[Ouvèze]] (Francija) * [[Ouysse]] (Francija) * [[Ozanne]] (Francija) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paal]] (Avstrija) * [[Paar]] (Nemčija) * [[Pad]], ''Po'' (652&nbsp;km) (Italija) * [[Pada]] (Estonija) * [[Padma]] (Indija?, Bangladeš) * [[Paillon]] (Francija) * [[Paka]] (Slovenja) *[[Pakarae]] (Nova Zelandija) * [[Pakra]] (Hrvaška) * [[Palar]] (Indija) *[[Paltinul]] (Romunija) * [[Palten]] (Avstrija) * [[Pamba (reka)]] (Indija-Kerala) * [[Panaro]] (Italija) *[[Panjica]] (Srbija) * [[Para]] (Brazilija) * [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (2695&nbsp;km) (Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija) * [[Parana]] (3998&nbsp;km) (Brazilija, Paragvaj, Argentina) * [[Parbati]] (Indija) *[[Paríž]] (Slovaška) *[[Pärlälven]] (Švedska) * [[Parma (reka)|Parma]] (Italija) * [[Parnaíba]] (1,400&nbsp;km) (Brazilija) * [[Pärnu]] (Estonija) *[[Paroo]] (Avstralija) * [[Parrett]] (Anglija) * [[Parsęta]]/Prośnica (Poljska) * [[Partizanskaja]] (Rusija) * [[Pasłęka]] (Poljska) * [[Pa Sak]] (Tajska) * [[Passer]]/Passirio (Italija/Južna Tirolska) *[[Pasvikelva]]/Paatsjoki (Finska, Norveška, Rusija) * [[Patapsco]] (ZDA) * [[Pats]] (Finska/Norveška/Rusija) * [[Pavllë]] /Pavlla' (Grčija, Albanija) *[[Pawtuxet]] (ZDA) * [[Pazinčica]] (Hrvaška-Istra) * [[Pčinja]] (Srbija, Severna Makedonija) * [[Peace (Kanada)|Peace]] (1923&nbsp;km) (Kanada) * [[Pecos]] (ZDA) * [[Pečka Bistrica]] /''Peja Bistrica/Lumbardhi i Pejës'' (Kosovo) * [[Pečora]] (1809&nbsp;km) (Rusija) * [[Pededze]] (Latvija, Estonja) * [[Pedieos]] (Ciper) * [[Pedja]] (Estonija) * [[Peene]] (Nemčija) * [[Pegnitz]] (Nemčija) * [[Pek]] (Srbija) * [[Pellice]] (Italija) * Pena (alb. ''Shkumbin'') (Severna Makedonija) * [[Penganga]] (Indija) * [[Penner]] (Indija) *[[Perec]] (Slovaška) * [[Perijar]] (Indija-Kerala) *[[Perna]] (Hrvaška) *[[Peručica]] (Bosna in Herc.) *[[Pesa]] (Italija) * [[Pescara (reka)|Pescara]] (Italija) * [[Pesnica (reka)|Pesnica]] (Slovenija) * [[Peščanka]] (Rusija) *[[Petikån]] (Švedska) *[[Petrinjčica]] (Hrvaška) *[[Petit Morin]] (Francija) *[[Pettorina]] (Italija) * [[Picentino]] (Italija) * [[Pfinz]] (Nemčija) * [[Piava]], ''Piave'' (220&nbsp;km) (Italija), * [[Pielach]] (Avstrija) *[[Piesting]] (Avstrija) * [[Piława]] (Poljska) * [[Pilcomayo (reka)|Pilcomayo]] (1100&nbsp;km) (Argentina, Bolivija, Paragvaj) * [[Pilica (reka)|Pilica]] (Poljska) * [[Pinega]] (Rusija) * [[Ping]] (Tajska) * [[Pinka]] (Avstrija, Madžarska) * [[Pinn]] (Irska) *[[Pioverna]] (Italija) * [[Pirita]] (Estonija) * [[Piomba]] (Italija) *[[Pisa (reka)]] (Poljska) * [[Pisuerga]] (Španija) * [[Pišnica]] (Slovenija) * [[Pite]]/Piteälven (Švedska) *[[Pitten]] (Avstrija) * [[Piusa]] (Estonija) * [[Pižma]] (Rusija) * [[Pjasina]] (Rusija) * [[Piva]] (34&nbsp;km) (Črna gora) * [[Pivka (reka)|Pivka]] (Slovenija) *[[Pivoňka]] (Češka) * [[Pjoza]] (Rusija) * [[Platani]] (Italija-Sicilija) *[[Plavnica]] (Hrvaška) *[[Plavska reka]] (Kosovo, Albanija) *[[Platte (reka)|Platte]] (povirna kraka: South Platte, North Platte) (ZDA) *[[Plesná]] (Češka) *[[Plessur]] (Švica) * [[Pliszka]] (Poljska) *[[Plitvica (reka)]] (Hrvaška) * [[Pliva (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Plivica]] (Hrvaška) * [[Ploučnice]] (Češka) *[[Plovuča]] (Bosna in Hercegovina) *[[Poblačnica]] (Srbija, Bosna in H.) * [[Pogăniș]] (Romunija) * [[Polcevera]] (Italija) * [[Polskava (potok)]] (Slovenija) * [[Polska Woda]]/Młyńska Woda (Poljska) * [[Põltsamaa]] (Estonija) *[[Ponijerka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ponor (Vrbas)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Río de la Plata]] (290&nbsp;km) Argentina, Urugvaj * [[Podkamena Tunguska]] (1865&nbsp;km) (Rusija) * [[Polonka]] (Ukrajina) * [[Pöls]] (Avstrija) * [[Polskava (potok)|Polskava]] (Slovenija) *[[Pominicja]] (Ukrajina) * [[Ponnaiyar]] (Indija) * [[Ponoj]] (Rusija) *[[Ponor]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pontebana]] (Italija) * [[Popigaj]] (Rusija) *[[Popovska]] (Bolgarija) *[[Porcupine River]] (Kanada, ZDA) * [[Poprad]] (Slovaška, Poljska) *[[Porečka reka]] (Srbija) *[[Poričnica]] (Bosna in H.) *[[Poschiavino]] (Italija) * [[Potenza (reka)|Potenza]] (Italija) *[[Potomac (reka)]] (ZDA) * [[Potong]] (Severna Koreja) *[[Powder]] (ZDA) * [[Prača (reka)|Prača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prahova]] (Romunija) * [[Prandi]] (Estonija) * [[Pregolja]]/nem. Pregel, lit. Prieglius/ (Rusija-Kaliningrad) * [[Preševska Moravica]] (Srbija) *[[Pridvorica (reka)]] (Črna Gora) * [[Pripjat (reka)|Pripjat]] (Belorusija, Ukrajina) * [[Prizrenska Bistrica]] (Kosovo) /''Lumbardhi i Prizrenit" * [[Prosna]] (Poljska) * [[Prostir]] (Ukrajina, Belorusija) * [[Protoka Ularovskaja]] (Rusija) *[[Protva]] (Rusija) *[[Provadijska reka]] (Bolgarija) *[[Providence]] (ZDA) * [[Prüm]] (Nemčija) *[[Prusačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prut]] (953&nbsp;km) Romunija, Moldavija, Ukrajina *[[Psel]] (Rusija, Ukrajina) *[[Psjana]] (Ukrajina) * [[Pšata]] (Slovenija) *[[Pšovka]] (Češka) *[[Puerco]] (ZDA) * [[Pühajõgi]] (Estonija) *[[Pukaki]] (Nova Zelandija) * [[Pulkau]]/Pulkava (Avstrija, Češka) * [[Pulonga]] (Rusija) * [[Pulsnitz]]/Połčnica (Nemčija) *[[Punkva]] (Češka) * [[Pur]] (Rusija) *[[Purari]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Purna]] (2 različni, Indija) *[[Purnitz]] (Nemčija) * [[Purus]] (3382&nbsp;km) (Brazilija, Peru) * [[Purtse]] (Estonija) *[[Pušnica]] (Srbija) * [[Putna]] (Romunija) * [[Pyhä]] (Finska) {{div col end}} == Q == * Rio [[Quaresimo]] (Italija) * [[Queanbeyan]] (Avstralija) * [[Quiliano]] (Italija) * [[Čingšui]] (Kitajska) == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Råån]], prej tudi Kvistoftaån (Švedska) * [[Raba]] (283&nbsp;km) Avstrija/Madžarska * [[Raba, Koroška (reka)|Raba, Koroška]] (Avstrija) * [[Raba, Poljska]] *[[Rabiusa]] (Švica) * [[Rabnitz]] /Répce, Rábca (Avstrija, Madžarska) * [[Ráckevel Duna|Ráckevel (Soroksári-) Duna]] (Madžarska) * [[Racovăț]] /''Rakovec'' (Ukrajina/Moldova) * [[Rača (reka)|Rača]] (Slovenija) *[[Račica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Radava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Radika (reka)|Radika]] (Kosovo, Severna Makedonija) * [[Radimna]] (Romunija) * [[Radbuzá]] (Češka) * [[Radoljna]] (Slovenija) * [[Radomka]] (3, Poljska) *[[Radomlja]] (Slovenija) *[[Radonja]] (Hrvaška) *[[Radošinka]] (Slovaška) * [[Radovna (reka)|Radovna]] (Slovenija) *[[Radulja]] (Slovenija) * [[Raudna]] (Estonija) * [[Radunia]] (Poljska) *[[Rai]] (Italija) *[[Rajkovića reka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rajčanka]] (Slovaška) * [[Rak (reka)|Rak]] (Slovenija) *[[Rakaia]] (Nova Zelandija) *[[Rakitnica (reka)]] (Slovenija; 2.: Bosna in Hercegovina) *[[Rakovica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Rama (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ramsauer Ache]] (Nemčija) * [[Rannapungerja]] (Estonija) *[[Râncăciov]] (Romunija) * [[Rance]] (Francija) *[[Rånden]] (Švedska) *[[Råne]]/[[Råneälven]] (Švedska) *[[Rangitata]] (Nova Zelandija) *[[Rapaätno]]/Rapa (Švedska) * [[Rapti]] (Indija) *[[Rasa]] (Romunija) * [[Rasina]] (Srbija) *[[Råstätno]] (Švedska) * [[Raša (reka)|Raša]] (Hrvaška-Istra) *[[Rašica (potok)|Rašica]] (Raščica) (Slovenija) * [[Raška (reka)|Raška]] (Srbija) *[[Râul Doamnei]] (Romunija) *[[Rauma]] (Norveška) * [[Răut]] (Moldova) *[[Rautasälven]] (Švedska) * [[Ravi (reka)|Ravi]] (720 &nbsp;km) (Indija, Pakistan) * [[Razdolnaja]] (Rusija), * [[Rdeča reka]] (1149&nbsp;km) (Kitajska, Vietnam), * [[Read Rock]] (110&nbsp;km) (ZDA), * [[Red River]] (ZDA) * [[Recknitz]] (Nemčija) * [[Rečica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Reda]] (Poljska) * [[Rednitz]] (Nemčija) * [[Rega (reka)|Rega]] (Poljska) * [[Regen (reka)]] (Nemčija) *[[Reghena]] (Italija-Furlanija) * [[Regnitz]] (Nemčija) * [[Reisen]] (Norveška) * [[Reiu]] (Estonija) * [[Reka (reka)|Reka]] (Slovenija) * Reka (Hrvaška) * [[Reka svetega Lovrenca]] (928&nbsp;km z estuarijem) (Kanada/ZDA) * [[Reklanica]] (Italija) * [[Rems]] (Nemčija) * [[Ren]] (1233&nbsp;km) (Švica, Lihtenštajn/Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska) *[[Rena]](elva) (Norveška) * [[Rench]] (Nemčija) * [[Reno (reka)|Reno]] (Italija) * [[Répce]] (Avstrija?, Madžarska) *[[Republican]] (ZDA) *[[Rère]] (Francija) *[[Resava]] (Srbija) *[[Ressa]] (Rusija) *[[Rešetarica]] (Hrvaška) *[[Retrone]] (Italija) * [[Reuss]] (Švica) *[[Revúca]] (Slovaška) *[[Revuha]] (Ukrajina) * [[Rēzekne]] (Latvija) *[[Rezija (potok)|Rezija]] (Resia) (Italija) *[[Rezovska reka]]/[[Rezovo]] /Mutlu (Bolgarija/Turčija) *[[Rhue]] (Francija) *[[Rhume]] (Nemčija) * [[Ribble]] (Anglija) *[[Ribe Å]] (Danska) * [[Ribnica (reka)]] (Slovenija) * [[Ribnica (Bosna)]] (BiH) * [[Ribnica (Črna Gora)]] *[[Ribnica (Hrvaška)]] *[[Ribnica (Srbija)]] *[[Ribnjak]] (Bosna in Hercegovina) *[[Rickleån]] (Švedska) * [[Ričica (reka)|Ričica]] (Hrvaška) *[[Říčka]] (Češka) *[[Riebnesströmmen]] (Švedska) * [[Rienz]]/Rienza (Italija/Južna Tirolska) * [[Rihand]] (Indija) *[[Rijeka (reka)]] (Bosna in H.) * [[Rika (reka)]] (Ukrajina; 2. Bosna in Herc.) * [[Rimava]] (Slovaška) *[[Rimavica]] (Slovaška) * [[Rimjin]] (Severna, Južna Koreja) * [[Rinya]] (Madžarska) * [[Rinža]] (Slovenija) *[[Risån]] (Švedska) * [[Risle]] (Francija) * [[Riss]] (Nemčija) * [[Rizzanese]] (Francija-Korzika) * [[Rio Grande]] (3051&nbsp;km) (ZDA, Mehika), * [[Rio Madeira]] (1450 &nbsp;km) (Bolivija, Brazilija), * [[Rio Negro (Amazonka)]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija, Venezuela, Brazilija) * [[Río Negro, Urugvaj]] (Urugvaj) *[[Rivo Tella]] (Italija) * [[Rječina]] (Hrvaška) * [[Rjurjuzan]] (Rusija) * [[Rodach]] (Nemčija) *[[Rodenberger Aue]] (Nemčija) * [[Kleine Röder]] (Wilde Röder); [[Grosse Röder]] (Nemčija) * [[Roding]] (Anglija) * [[Rogatnica]] (Slovenija) * [[Rögnitz]] (Nemčija) *[[Röjdan]] (Švedska) * [[Roja]] (Latvija) *[[Rokån]]/Rok (Švedska) *[[Rokava]] (Slovenija) * [[Rokytná]] (Češka) *[[Rolfsån]] (Švedska) * [[Romže]] (Češka) * [[Rona]] (813&nbsp;km) (Švica, Francija) *[[Ronco]] (Italija) *[[Rönne å]] (Švedska) *[[Ronnebyån]]/Ronneby (Švedska) *[[Rons]] (Španija) *[[Ropot]] (Srbija) *[[Ropotamo]] (Bolgarija) *[[Rörån]] (Švedska) *[[Ros´]] (Ukrajina) *[[Rosån]] (Švedska) *[[Rosica]] (Bolgarija) * [[Rospuda]] (Poljska) * [[Rot]] (Nemčija) *[[Rotaldo]] (Italija) *[[Rotna]]/[[Rottnan]] (Norveška, Švedska) * [[Rott (reka)|Rott]] (Nemčija) * [[Roubaud]] (Francija) *[[Rouvre]] (Francija) * [[Roya]] /Roia (Francija, Italija) *[[Ruamahanga]] (Nova Zelandija) * [[Rusava]] (Češka) * [[Rubikon]] (80&nbsp;km), Italija *[[Ruda-Grab]] (Hrvaška) *[[Ru de Servais]] (Francija) *[[Rudava]] (Slovaška) * [[Rudnaja]] (Rusija) * [[Ruhr]] (Nemčija) *[[Ruisseau de Blagour]] (Francija) *[[Ruisseau du Boulet]] (Francija) *[[Ruisseau de Vaunaises]] (Švica) * [[Rūja]] (Latvija) * [[Rumena reka]] (5464&nbsp;km) Huangho, Huang He, (Kitajska) *[[Rumin]] (Hrvaška) *[[Rupel (reka)]] (Francija) *[[Rur]]/Roer (Nemčija, Nizozemska) * [[Rurubu]] (416&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija) * [[Ruzizi]] - (117&nbsp;km) glavna pritočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Rye Å]] (Danska) * [[Ryesong]] (Južna Koreja) * [[Rzav]] (Srbija) * [[Rzav (Drina)]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} * [[Saalach]] (Avstrija, Nemčija) * [[Saale]] (413&nbsp;km) (Nemčija) * [[Saane]]/Sarine (Švica) * [[Saar]] (246&nbsp;km) (Nemčija) *[[Sabar]] (Romunija) * [[Sabari]] (Indija) * [[Sabarmati]] (Indija) * [[Sabato]] (Italija) * [[Sächische Saale]] (Nemčija) *[[Saco]] (Italija) * [[Sacramento (reka)|Sacramento]] (ZDA) *[[Sadika]] (Bosna in Herc.) *[[Sagån]] (Švedska) * [[Saggau]] (Avstrija) * [[Sâi]] (Romunija) *[[Saigon (reka)]] (Vietnam) * [[Sajó]]/[[Slaná]] (Slovaška, Madžarska) * [[Sakae Krang]] (Tajska) * [[Sakarya]] (gr. Sangarios) (Turčija-Anatolija) * [[Saksahan]] (Ukrajina) * [[Salaca]] (Latvija) * [[Salado]] (2 reki, Argentina in 1 Mehika) *[[Salat]] (Francija) *[[Salinas]] (ZDA) * [[Salinello]] (Italija) * [[Salso]]/''Imera Meridionale'' (Italija-Sicilija) * [[Salso Cimarosa]] (Italija-Sicilija) * [[Salto]] (Italija) *[[Salva]] (Ukrajina) * [[Salven]] (3289&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar=Burma, Tajska) * [[Salz]] (Nemčija) * [[Salza]] (Avstrija) * [[Salzach]] (227&nbsp;km), Avstrija/Nemčija/ * [[Samara (reka)|Samara]] (Rusija; 2. = Ukrajina) * [[Samarga]] (Rusija) *[[Sambre]] (Francija, Belgija) * [[Samur]] (Rusija/Azerbajdžan) * [[San (reka)|San]] (458&nbsp;km) Poljska, Ukrajina * [[Sana (reka)|Sana]] (142&nbsp;km) Bosna in Hercegovina *[[Såna]] oz. [[Hølenelva]] (Norveška) * [[Sanarka]] (Rusija) *[[San Bartolomeo]] *[[Sandusky (reka)]] (ZDA) * [[Sanggan]] (Kitajska) * [[Sangone]] (Italija) * [[Sangro]] (Italija) *[[Sanica]] (Bosna in H.) *[[Sangisälven]] (Švedska) * [[San Joaquin]]/Río San Joaquín (ZDA) *[[San Juan]] (Mehika) * [[San Leone]] (Italija-Sicilija) * [[Sanna]] (Avstrija) * [[Sansobbia]] (Italija) * [[Santerno]] (Italija) * [[Saona]] /Saône /Sona (Francija) * [[São Francisco (reka)|São Francisco]] (2,830&nbsp;km) (Brazilija) * [[Sapna]] (Bosna in H.) *[[Sarantaporos]]/Sarandapor (Grčija/Albanija) * [[Sarata]] (Moldova, Ukrajina) * [[Sarbaj]] (Rusija) *[[Sarca]] (Italija) *[[Sarca di Campiglio]] (Italija) *[[Sarca di Val Genova]] (Italija) * [[Sarca-Mincio]] (Italija) * [[Sarine]] (Švica) *[[Sarner Aa]] (Švica) * [[Sarthe]] (Francija) * [[Sárvíz]] (Madžarska) * [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] (547&nbsp;km) (Kanada) **South Saskatchewan River (1.392 km) &North Saskatchewan River (1.287 km) * [[Sasar]] (Romunija) * [[Sateska reka]] (Severna Makedonija) * [[Satledž]] Satluj/Lagden Zhanbo (Kitajska/Tibet, Indija, Pakistan) *[[Sauðá]] (Islandija) * [[Sauer]] /fr. Sûre (Belgija, Luksemburg, Nemčija) * [[Sauga]] (Estonija) * [[Sauldre]] (Francija) *[[Saulx]] (Francija) * [[Sava]] (947&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herc., Srbija) * [[Sava Bohinjka]] (Slovenija) * [[Sava Dolinka]] (Slovenija) *[[Savannah (reka)]] (ZDA) *[[Sävarån]] (Švedska) * [[Save]] (Francija) *[[Säveån]] (Švedska) * [[Savio]] (Italija) * [[Savinja]] (96&nbsp;km) (Slovenija) * [[Sawa]] (Poljska) * [[Sawica]], Sasek (Poljska) *[[Saxån]], [[Saxälven]] (Švedska) * [[Sázava]] (Češka) *[[Sazlijka]] (Bolgarija) *[[Scarpe]] (Francija) *[[Schiau]] (Romunija) * [[Schlierach]] (Nemčija) * [[Schmida]] (Avstrija) *[[Schmur]] (Švica) *[[Schunter]] (Nemčija) * [[Schussen]] (Nemčija) * [[Schwalm]] (2, Nemčija) *[[Schwarza]] (Avstrija) * [[Schwarzach]] (Nemčija) * [[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Schwarze Laber]] (Nemčija) * [[Schwechat (reka)]] (Avstrija) *[[Scie]] (Francija) * [[Secchia]] (Italija) *[[Sédelle]] (Francija) *[[Sée]] (Francija) *[[Seeache]] (Avstrija) *[[Seez]] (Švica) * [[Segre (reka)|Segre]] (Španija/Katalonija) *[[Sejm (reka)]] (Rusija, Ukrajina) * [[Sejmkan]] (Rusija) *[[Sekčov]] (Slovaška) *[[Selá]] (Islandija) *[[Selångersån]] (Švedska) * [[Sele (reka)|Sele]] (Italija) * [[Selenga]] (992&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Selendža]] (Rusija) * [[Selja]] (Estonija) * [[Selška Sora]] (Slovenija) * [[Sélune]] (Francija) * [[Seman]] (Albanija) *[[Semešnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Semme]] (Francija) *[[Semnon]] (Francija) *[[Semois]] /fr. Semoy (Belgija, Francija) * [[Sena]], ''Seine'' (776&nbsp;km) (Francija), * [[Senegal (reka)|Senegal]] (1086&nbsp;km) (Senegal, Mavretanija, Mali) *[[Senkovec]] (Bolgarija) *[[Sennevière]] (Francija) *[[Senouire]] (Francija) *[[Sense]] (Švica) *[[Sepik]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Serahis]] (Ciper) * [[Serchio]] (Italija) *[[Serein]] (Francija) * [[Serio]]/Sère/ (Italija) *[[Serre]] (Francija) * [[Sesia]] (Italija) *[[Seudre]] (Francija) *[[Seuge]] (Francija) *[[Seugne]] (Francija) * [[Severn]] (Wales, Anglija) *[[Severn River]] (2 reki v Kanadi/prov. Ontario z razl. izlivoma) *[[Severski Donec]] (Ukrajina) * [[Sèvre Nantaise]] (Francija) * [[Sèvre Niortaise]] (Francija) * [[Seynes]] (Frqncija) * [[Shabeelle]] (2714&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Shalë]] /''Shala'' (Albanija) * [[Shannon (reka)|Shannon]] (Irska) * [[Sharavati]] (Indija) * [[Sharoargun]] (Rusija) * [[Shivanath]] (Indija) * [[Shkumbin]] (Albanija) *[[Shoshone]] (ZDA) * [[Shushicë]]/Vlora (Albanija) * [[Siagne]] (Francija) *[[Sianne]] (Francija) *[[Sichon]] (Francija) * [[Sieg]] (Nemčija) * [[Siesartis]] (Litva) *[[Sieve]] (Italija) *[[Sihavka]] (Ukrajina, Poljska) *[[Sihl]] (Švica) * [[Siika]] (Finska) *[[Sikån]] (Švedska) *[[Sikenica]] (Slovaška) * [[Sil (reka)|Sil]] (Španija) * [[Sile (reka)|Sile]] (Italija) * [[Sileru]] (Indija) * [[Sill]] (Avstrija-Tirolska) *[[Sillerboån]] (Švedska) * [[Silke]] (Nemčija) * [[Silva (reka)|Silva]] (Rusija) *[[Silverån]] (Švedska) *[[Simested Å]] (Danska) * [[Simeto]] (Italija-Sicilija) * [[Simme]] (Švica) *[[Sims Bayou]] (ZDA) *[[Sinapovska]] (Bolgarija) * [[Sindh]] (Indija) * [[Sinn]] (Nemčija) * [[Sinne]] (Italija) *[[Sinoha]] (Ukrajina) * [[Sió]] (Madžarska) *[[Sioule]] (Francija) *[[Sipi]] (Uganda) * [[Sir Darja]] (2256&nbsp;km) (Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kazahstan) * [[Siret (reka)|Siret]], ''Siretul, Seret'' (647&nbsp;km) (Romunija) * Torrente [[Sisola]] (Italija) * [[Sitnica]] (Črna gora) (2. Kosovo) *[[Sitter]] (Švica) * [[Siva]] (Rusija) *[[Sjaunjaätno]] (Švedska) *[[Sjoa]] (Norveška) *[[Sjoutälven]] (Švedska) *[[Skaftá]] (Islandija) *[[Skålån]] (Švedska) * [[Skals (reka)|Skals]] Å (Danska) *[[Skäppträskån]] (Švedska) *[[Skärjån]] (Švedska) *[[Skeboån]] (Švedska) *[[Skeiðará]]/Skeiðarársandur (Islandija) *[[Skele]] (Bosna in Hercegovina) * [[Skellefte]] /Skellefteälven (Švedska) * [[Skern (reka)|Skern]] /Skjern Å (Danska) *[[Skiensvassdraget]] (Norveška) *[[Skógá]] (Islandija) * [[Skomlja]] (Bolgarija) * Skora (Poljska) * [[Skotawa]] (Poljska) *[[Skräbeån]] (Švedska) *[[Skrapež]] (Srbija) * [[Skrivyte]] (Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Skrwa]] (Poljska) * [[Slaney]] (Irska) * [[Slatina, reka|Slatina]] (Slovaška) *[[Slatinica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Slatinska rijeka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Sluč]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Slunjčica]] (Hrvaška) * [[Słupia]] (Poljska) *[[Smagne]] (Francija) *[[Smotača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Smrečianka]] (Slovaška) *[[Smršnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Smutná]] (Češka) * [[Snake (reka)|Snake]] (1078&nbsp;km) - največji pritok Kolumbije v državi Washington, ZDA *[[Snärjebäcken]] (Švedska) *[[Snarumselva]] (Norveška) *[[Snoderån]] (Švedska-Gotland) * [[Soča]], ''Isonzo'' (138&nbsp;km) (Slovenija, Italija) * [[Soči (reka)|Soči]] (Rusija) *[[Söderköpingsån]] (Švedska) *[[Sog]]/Sogið (Islandija) * [[Soh]] (Kirgizistan, Uzbekistan) *[[Sohodol]] (Romunija) *[[Sokočnica]] (Bosna in Herc.) * [[Solba]] "Sulm" (Avstrija-Štajerska); 1 tudi v Rusiji *[[Soligo]] (Italija) * [[Soma]] (245&nbsp;km), Francija * [[Someș]] + povirni [[Someşul Mare]] (Romunija) * [[Someșul Mic]]=[[Someșul Cald]]+[[Someșul Rece]] (Romunija) * [[Somovka]] (Rusija) * [[Son]] (Indija) * [[Songhua Džjang]]/[[Songdžjnang]]? (Kitajska) *[[Sonna]] (Italija) *[[Soligo]] (Italija) *[[Søo]] (Norveška) * [[Soodla]] (Estonija) * [[Sopota (reka)|Sopota]] (Slovenija) * [[Sora]] (52&nbsp;km s Poljansko Soro), Slovenija *[[Sör-Lillån]] (Švedska) * [[Sorraia]] (Portugalska) * [[Sosika]] (Rusija) * [[Sotla]] /''Sutla'' (90&nbsp;km) (Slovenija/Hrvaška) *[[Sož]] (Belorusija...) * [[Spačva]] (Hrvaška) * [[Spey]] "Uisge Spe" (Škotska) * [[Spodnja Tunguska]] (2989&nbsp;km) (Rusija) * [[Spöl]] /[[Aqua Granda]] (Švica, Italija) * [[Sporzana]] (Italija) * [[Spreča]] (Bosna in H.) * [[Spree]] (Nemčija) * [[Sredecka reka]] (Bolgarija) *[[Stångån]] (Švedska) *[[Stanička rijeka]] (Bosna in Herceg.) *[[Stara reka]] (Severna Makedonija) (2. Bolgarija) *[[Stare Rehišče]] (Ukrajina) *[[Stavnja]] (Bosna in Herceg.) *[[Stebnik]]/Stebnyk (Ukrajina, Poljska) *[[Stebnyk]] (Ukrajina - 2.) *[[Steinbach]] (Avstrija) *[[Stella]] (Italija-Furlanija) *[[Stensån]] (Švedska) * [[Stepenitz]] (Nemčija) * [[Steyr (reka)|Steyr]] (Avstrija) *[[Stiller]] (Nemčija) * [[Stir]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Stizzon]] (Italija) * [[Stohid]] (Ukrajina) *[[Stoličný potok]] (Slovaška) * [[Stonávka]] (Češka) *[[Storå]](en) (Danska) * [[Stour]] (Anglija) * [[Strem]] (Avstrija) * [[Streu]] (Nemčija) * [[Střela]] (Češka) *[[Strij (reka)]] (Ukrajina) *[[Strjama]] (Bolgarija) *[[Stropnice]]/Strobnitz (Avstrija, Češka) *[[Storån]] (več rek na Švedskem) *[[Storbodströmmen]] (Švedska) *[[Strömsån]] (2 reki na Švedskem) *[[Strudena]] (Bolgarija) *Struga (Hrvaška) * [[Struma]] (Strimon) (415&nbsp;km), Bolgarija, Grčija * [[Strumica (reka)|Strumica]]/ [[Strumešnica]] (Severna Makedonija, Bolgarija) * [[Studenica]] (Srbija) *[[Studva]] (Hrvaška) *[[Strwiąż]]/Strivigor (Poljska, Ukrajina) * [[Strzegomka]] (Poljska) * [[Stržen]] (Slovenija) *[[Stupčanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Stura del Monferrato]] (Italija) * [[Stura di Demonte]] (Italija) * [[Stura di Lanzo]] (Italija) * [[Subarnarekha]] (Indija) *[[Subocka]] (Hrvaška) * [[Suceava (reka)|Suceava]] (Romunija/Ukrajina?) *[[Suchá]] (Slovaška) * [[Suck]] (Irska) * Suda (Rusija) *[[Südaue]] (Nemčija) * [[Sude]] (Nemčija) * [[Sugoj]] (Rusija) * [[Suha reka]] (Bolgarija) *[[Suhodolnica]] (Slovenija) * [[Suhona]] (Rusija) * [[Suhre]] (Švica) *[[Suippe]] (Francija) * [[Suir]] (Irska) *[[Sukelj]] (Ukrajina) * [[Sula]], ime rek v Ukrajini, Belorusiji in dveh v Rusiji * [[Sulak]] (Rusija) * [[Sulby]] (otok Man) *[[Suldalslågen]] (Norveška) * [[Sülz]] (Nemčija) * [[Sumida (reka)|Sumida]] (Japonska) *[[Sunja (reka)]] (Hrvaška) * [[Supij]] (Ukrajina) * [[Supraśl]]/Sprząśla (Poljska) *[[Suran]] (Francija) *[[Suså]] (Danska) *[[Suseån]] (Švedska) *Sušica (1. Bosna in Hercegovina; 2. Črna Gora; 3. Hrvaška; 4. Srbija) *[[Sutina]] (Hrvaška) *[[Sutorina]] (Hrvaška, Črna Gora) *[[Sutjeska (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Suturlija]]/Sutrolija (Bosna in Hercegovina) *[[Suvaja (reka)]] (Hrvaška) *[[Suze]] (Švica) * [[Suženjska reka]] (415&nbsp;km) (Kanada) *[[Svartälven]] (Švedska) *[[Svartån]] (Švedska, več rek) *[[Svärtaån]] (Švedska) *[[Sverkestaån]] (Švedska) * [[Svētaine]] (Latvija) * [[Svēte]] (Latvija) *[[Sviča]] (Ukrajina) *[[Svinjara]] (Bosna in Hercegovina) *[[Svinka]] (Slovaška) * [[Svir]] (Rusija) * [[Svitava]] (Češka) * [[Svitávka]] (Češka, Nemčija) * [[Svratka]] (Češka) *[[Svržnica]] (Hrvaška) * [[Skwa]], [[Rozoga]] (Poljska) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} *[[Šablenska reka]] (Bolgarija) * [[Šandrin]] (Rusija) *[[Šanja]] (Hrvaška) * [[Šari]], Chari (1400&nbsp;km) (Srednjeafr. republ., Čad, Kamerun) * [[Šarkanjski Dunavac]] (Hrvaška) * [[Šat el Arab]] (Irak/Iran) *[[Šatava]] (Češka) *[[Šavnik (reka)]] (Črna gora) * [[Ścinawka]] /Stěnavá (Poljska /Češka) * [[Ščavnica]] (Slovenija) * [[Šelda]]/''Schelde"''/''"Escaut'' (360&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska) *[[Šemnica]] (Sevena Makedonija) * [[Šešma]] (Rusija) * [[Šešupė]] (Litva, Rusija-Kaliningrad) * [[Šilka (reka)|Šilka]] (560&nbsp;km) (Rusija) * [[Šinano]] (Japonska) *[[Širokoleška reka]] (Bolgarija) *[[Široko vrelo]] (Bosna in Herc.) * [[Širvinta]] (Litva) * [[Šlapanka]] (Češka) * [[Śląska Ochla]] (Poljska) * [[Ślęza]] (Poljska) *[[Šopurka]] (Ukrajina) * [[Štiavnica]] (Slovaška) * Št`avnice (Češka) * [[Štira]] (Srbija) * [[Štítnik]] (Slovaška) *[[Šuica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Šumetlica]] (Hrvaška) *[[Švarcava]] (Češka) * [[Šventoji]] (Litva) _________________________ * [[Świniec]] (Poljska) * [[Szprotawa]] (Poljska) * [[Szreniawa]] (Poljska) * [[Szum]] (Poljska) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Taban]] (Bolgarija) *[[Tablja (hudournik)]]/Pontebbana, Italija-Furlanija * [[Taedong]] (Severna Koreja) * [[Tagajõgi]] (Estonija) *[[Taglio]] (Italija-Furlanija) * [[Taizi]] (Kitajska) * [[Tajo]] /Tejo (1038&nbsp;km) (Portugalska, Španija) * [[Takta]] (Madžarska) *[[Talachulitna]] /"Tal" (Aljaska-ZDA) *[[Talent]] (Švica) * [[Tamar (reka)|Tamar]] (Anglija) * [[Tambra]] (Španija) * [[Tame]] (3, Anglija) *[[Tamina]] (Švica) * [[Tamiraparani]] (Indija) * [[Tamiš]]/Timiş (359&nbsp;km) (Romunija, Srbija) * [[Tammaro]] (Italija) *[[Tämnarån]] (Švedska) * [[Tamnava]] (Srbija) *[[Tana]]/[[Teno]] (Norveška/Finska) * [[Tanaro]] (Italija) * [[Tänassilma]] (Estonija) * [[Tanew]] (Poljska) * [[Tanjurer]] (Rusija) * [[Tapajós]] (Brazilija) * [[Tápió]] (Madžarska) * [[Tapti]] (Indija) * [[Tara (reka)|Tara]] (146&nbsp;km) (Črna gora, Bosna in Hercegovina) *[[Taramaku]] (Nova Zelandija) * [[Taravo]] (Taravu) (Francija-Korzika) *[[Tardes]] (Francija) *[[Tardoire]] (Francija) *[[Tärendöälven]] (Švedska) * [[Tarim (reka)|Tarim]] (1321&nbsp;km) (Kitajska) * [[Tarn (reka)|Tarn]] (Francija) * [[Tarna]] (Madžarska) * [[Târnava]]/[[Târnava Mare]] (Romunija) * [[Târnava Mică]] (Romunija) *[[Tarnon]] (Francija) * [[Taro (reka)|Taro]] (Italija) *[[Taruheru]] (Nova Zelandija) * [[Tauber]] (Nemčija) *[[Taugl]] (Avstrija) *[[Taurach]] (Avstrija) * [[Taurion]] (Francija) * [[Tava]] (Indija) *[[Tavelån]] (Švedska) * [[Tavna]] (Bosna in H.) * [[Taw]] (Anglija) * [[Tay (reka)|Tay]] (193&nbsp;km) (Škotska) * [[Taz]] (Rusija) *[[Tazlău]] (Romunija) * [[Teberda]] (Rusija) * [[Tebra]] (Litva) * [[Tech]] (Francija) * [[Tees]] (Anglija) *[[Tegnas]] (Italija) *[[Tekapo]] (Nova Zelandija) *[[Tekes]] (Kazahstan, Kitajska-Ujgurija) *[[Tekirska Reka]] (Bolgarija) * [[Tel]] (Indija) * [[Teleajen]] (Romunija) * [[Teleorman]] (Romunija) * [[Tellaro]] (Italija-Sicilija) * [[Temenica (reka)|Temenica]] (Slovenija) * [[Temo]] (Italija-Sardinija) *[[Temštica]] (Temska reka) (Srbija) * [[Temza]] /Thames (346&nbsp;km), Anglija * [[Tena]] (Norveška/Finska) *[[Tengeliönjoki]] (Švedska) * [[Tenna]] (Italija) * [[Tennessee (reka)|Tennessee]] (1049&nbsp;km) (ZDA) * [[Tenza]] (Italija) * [[Teplá]] (Češka) *[[Teplica]] (Slovaška) * [[Ter (reka)|Ter]] (Italija-Furlanija) * [[Ter (Katalonija)]] (Španija/Katalonija) *[[Tereblja]] (Ukrajina) * [[Terek]] (Rusija) * [[Teresva]] (Ukrajina) * [[Teriberka]] (Rusija) * [[Tērvete]] (Latvija) *[[Tescou]] (Francija) * [[Tesiin Gol]] (Mongolija, Rusija) *[[Testeboån]] (Švedska) * [[Têt]] (Francija) *[[Teteriv]] (Ukrajina) * [[Tha Chin]] (Tajska) * [[Thame]] (Anglija) * [[Thaya]]/češ. [[Dyje]] (Avstrija/Češka-Moravska) *[[Thelon River]] (Kanada) *[[Thérain]] (Francija) *[[Thève]] (Francija) *[[Thèze]] (Francija) *[[Thi`ele]] (Švica) *[[Thjórsárver]] (Islandija) *[[Thompson River]] (Kanada) *[[Thon]] (Francija) *[[Thouaret]] (Francija) *[[Thouet]] (Francija) * [[Thur]] (Švica) * [[Tibera]] /Tevere (406&nbsp;km) (Italija) * [[Țibrin]] (Romunija) * [[Tichá Orlice]] (Češka) * [[Ticino]] (Švica, Italija) *[[Tidan]] (Švedska) * [[Tietar]] (Španija) * [[Tigris]] (1900&nbsp;km) (Turčija, Irak, Sirija in Iran) *[[Tihaljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tilment]] /Tagliamento (178&nbsp;km), Italija-Karnija/Furlanija * [[Timava]] (Italija) *[[Timiș (Olt)]] (Romunija) * [[Timok]] (Srbija/Bolgarija) *[[Timsälven]] (Švedska) * [[Tinja (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rio Tinto]] (100&nbsp;km) (Španija) * [[Tirso]] (Italija-Sardinija) * [[Tisa]] (966&nbsp;km) (Ukrajina, Romunija, Madžarska, Slovaška, Srbija) * [[Tista]] (Indija/Sikkim) *[[Tisovac (reka)|Tisovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Tisovica]] (Srbija) *[[Tisovník]] (Slovaška) *Tista/Tistedalselva (Norveška) * [[Titerno]] (Italija) *[[Tjačivec]] (Ukrajina) *[[Tjasmin]] (Ukrajina) * [[Tjurina]] (Rusija) * [[Tobol]] (1591&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija) * [[Tocantins]] (2450&nbsp;km) (Brazilija) * [[Toce]] (Italija) *[[Točiona]] (Bosna in H.) *[[Tolisa (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tolminka]] (Slovenija) * [[Tompo]] (Rusija) * [[Toncina]] (Italija) *[[Tongue]] (ZDA) * [[Tons]] (Indija) *[[Topčijska reka]] (Bolgarija) * [[Topľa]] (Slovaška) * [[Toplica (Hrvaška)|Toplica]] (Hrvaška) * [[Toplica (Srbija)|Toplica]] (Srbija) *[[Topolka]] (Severna Makedonija) *[[Topolnica]] (Bolgarija) * [[Topolog]] (Romunija) * Topolovec (Bolgarija) *[[Torano]] (Italija) * [[Tordino]] (Italija) *[[Töreälven]]/Töre (Švedska) * [[Torne]]/Torneälven/Tornio (Švedska/Finska) * [[Torysa]] (Slovaška) * [[Töss]] (Švica) * [[Touques]] (Francija) * [[Traisen]] (Avstrija) * [[Traun]] (Avstrija) * [[Trebbia]] (Italija) * [[Trebišnjica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trebižat]] (Culuša – Ričina – Brina – Suvaja – Matica – Vrlika – Tihaljina – Mlade) (Bosna in Hercegovina) *[[Třebůvka]] (Češka) * [[Trent]] (več rek, Anglija) *[[Trepča (reka)]] (Hrvaška) * [[Treska]] (Severna Makedonija) * [[Trešanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trettach]] (Nemčija) * [[Třemonká]] (Češka) *[[Třemošná]] (Češka) *[[Tribija]] (Bosna in Herceg.) * [[Triesting]] (Avstrija) *[[Trieux]] (Francija) *[[Triffin]] (ZDA) * [[Triglavska Bistrica]] (Slovenija) * [[Trigno]] (Italija) * [[Trinity (reka)|Trinity]] (ZDA) *[[Triouzoune]] (Francija) *[[Trmanka]] (Češka) * [[Trnava (reka)|Trnava]] (2 reki: Hrvaška in Češka) * [[Trnavka]] (2, Slovaška) *[[Trnovica]] (Bosna in Herc.) *[[Troesne]] (Francija) * [[Tronto]] (Italija) *[[Trosaån]] (Švedska) *[[Trstionica]]/Trstivnica (Bosna in Hercegovina) * [[Trotuș]] (Romunija) * [[Truyère]] (Francija) * [[Tržiška Bistrica]] (Slovenija) *[[Tskhenistsqali]] (Gruzija) * [[Tuba (reka)|Tuba]] (Rusija) *[[Tuhársky potok]] (Slovaška) * Tul (Anglija) * [[Tuloma]] (Rusija) * [[Tulva]] (Rusija) * [[Tumen]]/Tuman/Duman (Sev. Koreja/Kitajska/Rusija) * [[Tumnin]] (Rusija) *[[Tunaån]] (Švedska) * [[Tundža]] (Bolgarija, Turčija, Grčija) *[[Tungnaá]] (Islandija) * [[Tungabhadra]] (Indija) * [[Tuostah]] (Rusija) * [[Tur]] /''Túr'' (Romunija, Madžarska) *[[Turanganui]] (Nova Zelandija) * [[Turia]] (Španija) * [[Turiec]] (2, Slovaška) * [[Turija]] (Bosna in H.; 2.Severna Makedonija, 3.Ukrajina) *[[Turňa]] (Slovaška) * [[Turunčuk]] (Ukrajina) * [[Tusciano]] (Italija) *[[Tuščica]] (Bosna in H.) *[[Tutana]] (Romunija) * [[Tuul]] Gol (Mongolija) *[[Tvärån]] (Švedska) * [[Tweed]] (Škotska) *[[Twizel]] (Nova Zelandija) * [[Tyne]] (Anglija) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} *[[Uawa]] (Nova Zelandija) * [[Ubangi]], ''Oubangui, Ubangui'' (1060&nbsp;km)(Vzhodni Kongo, Srednjeafr. r.) * [[Ublya]] (Slovaška, Ukrajina) * [[Ucayali]] (2,238&nbsp;km) Peru * [[Učja]]/Uccea (Italija, Slovenija) * [[Uda]] (Rusija) * [[Udaj]] (Ukrajina) *[[Udava]] (Slovaška) * [[Uecker]] (Nemčija) * [[Ufa (reka)|Ufa]] (Rusija-Baškirija) * [[Ufita]] (Italija) *[[Ugar]] (Bosna in Herc.) *[[Uggerby Å]] (Danska) * [[Ugra]] (Rusija) *[[Ugrić]] (Bosna in Herc.) *[[Ugrovača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Úhlava]] (Češka) / Úlava? *[[Úhlavka]] (Češka) * [[Uj]] (Rusija, Kazahstan) * [[Ukrina]] (Bosna) * [[Ulička]] (Slovaška) * [[Ulkan]] (Rusija) * [[Ulla (reka)|Ulla]] (Španija-Galicija) * [[Ulster (reka)|Ulster]] (Nemčija) *[[Ulvåa]] (Norveška) * [[Umanka]] (Ukrajina) * [[Umba]] (Rusija) * [[Umbusi]] (Estonija) * [[Ume]] /[[Umeälven]] (Švedska) * [[Una]] (214&nbsp;km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Unac]] (Bosna in Hercegovina), * [[Unica]] (Slovenija) *[[Unstrut]] (Nemčija) * [[Úpa]] (Češka) * [[Ural (reka)|Ural]] (2428&nbsp;km) (Rusija, Kazahstan) * Ure (Anglija) *[[Upperudsälven]] (Švedska) * [[Urft]] (Nemčija) * [[Urluia]] (Romunija) * [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] (1838&nbsp;km) (Urugvaj, Argentina) * [[Usa]] (Rusija) *[[Usk]] (Wales) *[[Úslava]] (Češka) *[[Usora]] (Bosna in Hercegovina) * [[Usuri]] (Kitajska/Rusija) *[[Utinja]] (Hrvaška) *[[Utterån]] (Švedska) * [[Uvac (reka)|Uvac]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) *[[Uvan]]/Uvån (Švedska) * [[Uvelka]] (Rusija) *[[Uzlomac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Už]]/Uh (Ukrajina, Slovaška) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *Vˇača/Въча (Bolgarija) * [[Vaga (reka)]] (Rusija) *[[Vaganec]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vaggeälven]] (Švedska) * [[Vah (reka)]] (Rusija) * [[Váh]] (403&nbsp;km), Slovaška * [[Vaigai]] (Indija) *[[Vaige]] (Francija) *[[Väike Emajõgi]] (Estonija) *[[Vaikkojoki]] (Finska) * [[Vainganga]] (Indija) *[[Vajont]] (Italija) * [[Valapattanam]] (Indija-Kerala) * [[Valave]] (Šrilanka) * [[Valbonë]]/[[Valbona]] (Albanija) *[[Valea Danului]] (Romunija) *[[Valea Iașului]] (Romunija) *[[Valea lui Stan]] (Romunija) *[[Valea Lupului]] (Romunija) *[[Valeacu Pești]] (Romunija) * [[Valepp]] (Nemčija, Avstrija) * [[Valgejõgi]] (Estonija) * [[Valira (reka)|Valira]] (Andora, Španija) * [[Valová]] (Češka) *[[Vâlsan]] (Romunija) *[[Valser Rhein]] (Švica) * [[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Vanån]] (Švedska) * [[Vändra]] (Estonija) * [[Vang]] (Tajska)* *[[Vängelälven]] (Švedska) *[[Vapa]] (Srbija) *[[Vapstälven]] (Švedska) * [[Var (reka)|Var]] (Francija) * [[Vara]] (Italija) * [[Varaita]] (Italija) * [[Varda]] (Indija) * [[Vardar]], ''Aixios (Axios)'' (388&nbsp;km) (Sev. Makedonija, Grčija) * [[Varde Å]] (Danska) *[[Varenne]] (Francija) *[[Varjisån]] (Švedska) *[[Varošnica]] (Bosna in Herc.) * [[Varta]] "Warta" (Poljska) * [[Vārtaja]] (Latvija) * [[Varzuga]] (Rusija) * [[Vasiljevskaja]] (Rusija) *[[Västerdalälven]] (Švedska) * [[Vaška (reka)|Vaška]] (Rusija) *[[Vatnsdalsá]] (Islandija) *[[Vaucouleurs]] (Francija) *[[Vauvise]] (Francija) * [[Vechte]]/Vecht (Nemčija, Nizozemska) * [[Vedavathi]] (Indija) * [[Vedea]] (Romunija) *[[Vefsna]] (Norveška) *[[Vege å]]/Vege (Švedska) *[[Vègre]] (Francija) *[[Veig]] (Norveška) * [[Veleka]] (Bolgarija) * [[Velička]] (Češka) *[[Velika (reka)]] (Bosna in H.) * [[Velikaja]] (Rusija) * [[Velika Krka]]/Kerka (69&nbsp;km), (Slovenija, Madžarska) * [[Velika rijeka]] (Hrvaška) *[[Velika Utinja]] (Hrvaška) * [[Veliki Bački kanal]] (Srbija) *[[Veliki Strug]] (Hrvaška) * [[Velino]] (Italija) * [[Velise]] (Estonija) *[[Velpe]] (Belgija) *[[Velunja]] (Sloveija) *[[Veman]] (Švedska) * [[Vemeljski Dunavac]] (Hrvaška) *[[Vendée]] (Francija) * [[Venoge]] (Švica) * [[Venta]] (Litva, Latvija) * [[Verdon]] (Francija) * [[Verdura]] (Italija-Sicilija) *[[Vère]] (Francija) * [[Verhnjaja Tajmira]] (Rusija) *[[Verke]] (Ukrajina) *[[Versa]] (2 reki, Italija) *[[Verzée]] (Francija) *[[Veselina]] (Bolgarija) *[[Vesgre]] (Francija) * [[Vesle]] (Francija) * [[Vesljana]] (Rusija) *[[Vestari-Jökulsá]] (Rusija) * [[Veternica (reka)|Veternica]] (Srbija) * [[Vetluga]] (Rusija) *[[Veveyse]] (Švica) *[[Veyre]] (Francija) * [[Veyron]] (Švica) * [[Vezera]] "[[Vézère]]", (Francija) * [[Viana]] (Italija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Victoria (reka)]] (Avstralija) * [[Vičegda]] (1130 &nbsp;km) (Rusija) *[[Vidå]](en) (Danska) *[[Vidak]] (Hrvaška) *[[Vidima]] (Bolgarija) *[[Vidbol]] (Bolgarija) * [[Vidourle]] (Francija) *[[Vieille Autize]] (Francija) * [[Vienne (reka)|Vienne]] (372&nbsp;km) (Francija) *[[Vierydsån]] (Švedska) * [[Viesīte]] (Latvija) *[[Vietasätno]] (Švedska) *[[Vièze]] (Švica) * [[Vigala]] (Estonija) *[[Vijačica]] (Bosna in Herc.) * [[Vilaine]] (225 km; bretonsko Gwilwen) (Francija) * [[Viljuj]] (2650&nbsp;km) (Rusija) *[[Villgratenbach]] (Avstrija) * [[Vilnia]] (Litva) * [[Vils]] (2, Nemčija) *[[Vindelälven]]/Vindel (Švedska) * [[Vipava (reka)|Vipava]] (49&nbsp;km) (Slovenija, Italija) *[[Virån]] (Švedska) * [[Vire (reka)|Vire]] (Francija) * [[Virga]] (Litva) *[[Vigošta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vis (reka)|Vis]] (Francija) *[[Viskan]] (Švedska) * [[Visla]] (1047&nbsp;km) (Poljska) * [[Visočica]] (Bolgarija, Srbija) *[[Vispa]] (Švica) *[[Vistån]] (Švedska) * [[Visun]]/Vulsun/Isun (Ukrajina) * [[Višera]] (Rusija) * Vit (Bolgarija) *[[Vitån]] (Švedska) *[[Vittangiälven]] (Švedska) * [[Vlára]] (Češka) * [[Vitim]] (1940&nbsp;km) (Rusija) *[[Vitovnica]] (Srbija) *[[Vitunjčica]] (Hrvaška) * [[Viživka]] (Ukrajina) * [[Vjatka (reka)|Vjatka]] (1314&nbsp;km) (Rusija) * [[Vjosa]] (Grčija, Albanija) * [[Vlasina (reka)|Vlasina]] (Srbija) * [[Vlašimská Blanice]] (Češka) * [[Vltava]] (430&nbsp;km) Češka *[[Vöckla]] (Avstrija) * [[Voćinska rijeka]] (Hrvaška) *[[Vodalka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Voglajna]] (Slovenija) * [[Vogošća (reka)|Vogošća]] (Bosna in Hercegovina) * [[Võhandu]] (Estonija) *[[Voire]] (Francija) *[[Vojmån]] (Švedska) *[[Vojniška reka]] (Bolgarija) *[[Vojskova]] (Bosna in Herc.) *[[Volane]] (Francija) *[[Volarica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Volavčica]] (Hrvaška) *[[Volavica]] (Hrvaška) * [[Volga]] (3530&nbsp;km) (Rusija) * [[Volhov]] (Rusija) * [[Volme]] (Nemčija) * [[Volta (reka)|Volta]] (1500&nbsp;km) (Gana, Burkina Faso) * [[Volturno]] (Italija) * [[Volyňka]] (Češka) * [[Vomano]] (Italija) *[[Vonne]] (Francija) *[[Vorderrhein]] (Švica) *[[Vorja]] (Rusija) *[[Vorma]] (Norveška) * [[Vorona (reka)]] (Rusija) *[[Voronež (reka)]] (Rusija) *[[Vorskla]] (Rusija, Ukrajina) *[[Voueize]] (Francija) *[[Vovča]] (Ukrajina) *[[Voxnan]] (Švedska) *[[Vrapčak]] (Hrvaška) *Vrba, reka (2 razl.: Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Vrbanja (reka)|Vrbanja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vrbka]] (Češka) *[[Vrlika (reka)]] (Hrvaška) * [[Vruja]] (Črna Gora) * [[Vsetínská Bečva]] (Češka) * [[Vu (reka)|Vu]], Kitajska * [[Vučica (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuka (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuoksi]] (Finska, Rusija) *[[Vuger]] (Hrvaška) * [[Vydra]] (Češka) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Waal (reka)]] (Nizozemska) *[[Wabash]] (ZDA) *[[Wabe]] (Nemčija) *[[Wadąg]] (Poljska) *[[Waiapu]] (Nova Zelandija) *[[Waiau]] (Nova Zelandija) *[[Waihou]] (Nova Zelandija) *[[Waikato]] (Nova Zelandija) *[[Waimakariri]] (Nova Zelandija) *[[Waimata]] (Nova Zelandija) *[[Waimea]] (Nova Zelandija) *[[Waipaoa]] (Nova Zelandija) *[[Wairau]] (Nova Zelandija) *[[Wairoa]] (Nova Zelandija) *[[Waitaki]] (Nova Zelandija) *[[Wandse]] (Nemčija) * [[Warnow]] (155 km) (Nemčija) * [[Waveney]] (Anglija) * [[Wda]]=Czarna Woda (Poljska) * [[Wear]] (Anglija) * [[Wedder]] (Nemčija) *[[Welland]] (Chippawa Creek) (Kanada) * [[Vei]] (Kitajska) *[[Weiße Laber]] (Unterbürger Laber) (Nemčija) * [[Wel]] (Poljska) * [[Welna]] (Poljska) * [[Wensum]]/[[Yare]] (Anglija) *[[Werra]] (Nemčija) * [[Werre]] (Nemčija) * [[Wertach]] (Nemčija) * [[Weschnitz]] (Nemčija) * [[Weser]] (Nemčija) *[[Wetlina]] (Poljska) *[[Wetschaft]] (Nemčija) * [[Wetter]] (Nemčija) *[[Whakatane]] (Nova Zelandija) *[[Whangaehu]] (Nova Zelandija) *[[Whanganui]] (Nova Zelandija) *[[Whareama]] (Nova Zelandija) * [[Wharfe]] (Anglija) *[[White River]] (Arkansas) * [[Widawa]] (Poljska) *[[Wiehe]] (Nemčija) *[[Wien (reka)]] (Avstrija) * [[Wieprz]] (Poljska) * [[Wieprza]] (Poljska) * [[Wierzyca]] (Poljska) *[[Wietze]] (Nemčija) * [[Wiese]] (Nemčija) * [[Wiesent]] (Nemčija) * [[Wigger]] (Švica) *[[Wind]] (ZDA) *[[Winkeltalbach]] (Avstrija) * [[Wipper]] (Nemčija) * [[Wipperau]] (Nemčija) *[[Wisconsin (reka)]] (ZDA) * [[Wisłok]] (Poljska) * [[Wisłoka]] (Poljska) * [[Witham]] (Anglija) * [[Wkra]] (Poljska) * [[Wojczechówka]] (Poljska) *[[Wołosaty]]/Volosatka (Poljska) * [[Wörnitz]] (Nemčija) * [[Wulka]] (Avstrija) * [[Wümme]] (Nemčija) * [[Wupper]] (Nemčija) * [[Würm]] (Nemčija) * [[Wuttach]] (Nemčija) * [[Wye (reka)|Wye]] /Afon Gwy (Wales, Anglija) == X == {{div col|colwidth=24em}} * [[Šar Moron]] (Kitajska) * [[Šjada]] (Kitajska) * [[Šiliao]] (Kitajska) {{div col end}} == Y == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jalu]]/Amnok (Kitajska/Severna Koreja) * [[Janghe]] (Kitajska) * [[Yarlung Tsangpo]] (Kitajska) *[[Yarra]] (Avstralija) * [[Ybbs (reka)|Ybbs]] (Avstrija) * [[Yellowstone (reka)|Yellowstone]] (1114&nbsp;km) (ZDA) *[[Yères]] (Francija) *[[Yerres]]/Yerre? (Francija) *[[Yèvre]] (Francija) *[[Yon]] (Francija) *[[Yser]] (Francija) *[[Ytterån]] (Švedska) * [[Jingna]] (Kitajska) * [[Jom]] (Tajska) * [[Jongding]] (Kitajska) * [[Yonne]] (Francija) *[[Ysper]] (Avstrija) *[[Ytri-Rangá]] (Islandija) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Zagorska Mrežnica]] (Hrvaška) * [[Zagyva]] (Madžarska) * [[Zaj]] (Rusija) *[[Zajaska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zala]] (139&nbsp;km) Madžarka * [[Zalomka]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) * [[Zambezi]] (2574&nbsp;km) (Zambija, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik) *[[Zarafshon]] (Tadžikistan, Uzbrkistan) * [[Zarka (reka)|Zarka]] (Jordanija) * [[Zavhan]] (Mongolija) *[[Zaya]] (Avstrija) *[[Zdena]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zdobnice]] (Češka) * [[Zeja]] (1242&nbsp;km) (Rusija) *[[Zelenikovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Zelina]] (Hrvaška) *[[Zeller Ache]] (Avstrija) *[[Zeller Bach]] (Avstrija) * [[Zeta (reka)|Zeta]] (65/89&nbsp;km) (Črna gora) * [[Zêzere]] (Portugalska) * [[Žuanghe]] (Kitajska) * [[Zielawa]] (Poljska) * [[Zihl]] (Švica) * [[Zilja]] (125&nbsp;km), Avstrija-Koroška * [[Ziljica]] (Italija, Avstrija-Koroška) * [[Ziller]] (Avstrija-Tirolska) * [[Zirjanka]] (Rusija) *[[Zlatica]] (Romunija, Srbija) *[[Zletovska reka]] (Severna Makedonija) *[[Zlotska reka]] (Srbija) * [[Zmajevački Dunavac]] (Hrvaška) *[[Zovičica]] (Bosna in H.) * [[Zrmanja (reka)|Zrmanja]] (Hrvaška) *[[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zschopau]] (češ./slovansko ''Sapava'' ali ''Šopava'') (Nemčija) *[[Zubřina]] (Češka) * [[Zújar]] (Španija) *[[Zujevina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zusam]] (Nemčija) * [[Zwickauer Mulde]] (Nemčija) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} * [[Žarovnica]] (Hrvaška) * [[Žejbro]] (Češka) * [[Želivka]] (Češka) * [[Željeznica (reka)|Željeznica]] (Bosna in Herceg.) *[[Žepa]] (Bosna in H.) * [[Žirovnica (Una)|Žirovnica]] (Hrvaška) * [[Žirovnice]] (Češka) * [[Žitava]] (Slovaška) *[[Žizdra]] (Rusija) * [[Žuravka]] (Rusija) {{div col end}} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Seznami rek]] fsh2tgxbyies1739njlkmqataynsc1v 6675087 6674882 2026-05-12T20:51:52Z ~2026-13659-49 255600 /* E */ 6675087 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] '''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[reka|rek]].''' {{CompactTOC}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * Aa - več rek (Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica) *[[Aach]] (Nemčija) * [[Aare]]/Aar pritok Visokega Rena (Švica) * [[Abava]] (Latvija) * [[Abazulgol]] (Rusija) * [[Abens]] (Nemčija) *[[Åbyälven]] (Švedska) *[[Abzucht]] (Nemčija) * [[Achankovil]] (Indija-Kerala) *[[Åkersström]] (Švedska) *[[Acksjöälven]] (Švedska) *[[Acolin]] (Francija) * [[Adaja]] (Španija) * [[Adda]] (313&nbsp;km) (Italija) *[[Adelaide (reka)]] (Avstralija) * [[Adiža]], ''Adige'', ''Etsch'' (415&nbsp;km) (Italija) * [[Adour]] (335 km) (Francija) *[[Aff]] (Francija) * [[Agano]] (Japonska) *[[Ager]] (Avstrija) * [[Agger]] (Nemčija) * [[Agogna]] (Italija) *[[Agout]] (Francija) * [[Agri]] (Italija) *[[Aheloj]] (Bolgarija) *[[Ahelos]] (Grčija) *[[Aheron]] (Grčija) * [[Ahja]] (Estonija) * [[Ahr]] (Nemčija) * [[Ahr (Aurino)|Ahr]] / ''Aurino'' (Italija-Južna Tirolska) *[[Ailette]] (Francija) *[[Ailloux]] (Francija) * [[Ain (reka)|Ain]] (Francija) *[[Aigre]] (Francija) * [[Aire]] (Anglija; 2. Francija) * [[Aisne (reka)|Aisne]] (Francija; 2. Belgija) * [[Aist]] (Avstrija) * [[Aiviekste]] (Latvija) *[[Ajdar]] (Rusija, Ukrajina) *[[Ajtoska reka]] (Bolgarija) *[[Akerselva]] (Norveška) * [[Aksu]] (Kazahstan) *[[Alagnon]] (Francija) *[[Alagnonnette]] (Francija) * [[Alagón]] (Španija) * [[Alb]] (Nemčija) *[[Albama]] (ZDA) *[[Alån]] (Švedska) *[[Albany (reka)]] (Kanada) * [[Albula]] (Švica) * [[Alcantara]] (Italija-Sicilija) * [[Aldan (reka)|Aldan]] (2240&nbsp;km) (Rusija) *[[Alène]] (Francija) *[[Alet]] (Francija) * [[Alkalija]] (Ukrajina) *[[Allanche]] (Francija) *[[Allegheny]] (ZDA) * [[Aller]] (Nemčija) * [[Allier (reka)|Allier]] (Francija) * [[Alm]] (Avstrija) *[[Almaån]] (Švedska) * [[Almaș]] (Romunija) *[[Almbach]] (Avstrija) * [[Alme]] (Nemčija) * [[Almond]] (Škotska) *[[Almont]] (Francija) *[[Alpe]] (Nemčija) *[[Alpenrhein]] (Švica, Lihtenštajn) *[[Alrance]] (Francija) *[[Ålsån]] (Švedska) *[[Alster]] (Nemčija) * [[Alta]]/Altaelva (Norveška) *[[Altenau]] (Nemčija) *[[Altier]] (Francija) * [[Altmühl]] (Nemčija) *[[Alvier]] (Švica) * [[Alz]] (Nemčija) * [[Alzette]] (Franc., Luksemburg) * [[Alzon (reka)|Alzon]] (Francija) * [[Alzou (reka)|Alzou]] (Francija) *[[Åman]] (Švedska) * [[Amaradia]] (Romunija) * [[Amazonka]] (6800&nbsp;km) (Brazilija, Peru, Ekvador, Kolumbija) * [[Ammer]] (Nemčija) *[[Ammerån]] (Švedska) * [[American (reka)|American]] (ZDA) * [[Amga]] (Rusija) * [[Amgun]] (Rusija) * [[Amper (reka)|Amper]] /Ammer (Nemčija) *[[Amstel]], Nizozemska * [[Amu Darja]] (2620&nbsp;km) (Afganistan/Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan) * [[Amula]] (Latvija) * [[Amur]] (2824&nbsp;km) (Rusija) * [[Anadir (reka)|Anadir]] (1170&nbsp;km) (Rusija) * [[Anabar]] (Rusija) * [[Anapo]] (Italija-Sicilija) *[[Anarjohka]] (Norveška/Finska) *[[Ance du Sud]] (Francija) *[[Ancholme]] (Anglija) *[[Andakílsá]] (Islandija) *[[Andelle]] (Francija) *[[Anderson (reka)]] (Kanada) *rio [[Andraz]] (Italija) * [[Angara]] (1849&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Anger]] (Nemčija) * [[Angerman]]/Ångermanälven (Švedska) *[[Ängesån]] (Švedska) *[[Anglin]] (Francija) *[[Anguison]] (Francija) * [[Aniene]] (Italija) * [[Aninan]] (Škotska) * [[Aniža (reka)|Aniža]], ''Enns'', Avstrija * [[Anjuj]] (Rusija) *[[Annan]] (Škotska) *[[Anse]] (Francija) *[[Ansiei]] (Italija) *[[Anska reka]] (Severna Makedonija) *[[Antiesen]] (Avstrija) * [[Anza]] (Italija) *[[Aorere]] (Nova Zelandija) * [[Apšė]]/[[Apše]] (Litva/Latvija) *[[Apšicja]] (Ukrajina) * [[Aragón]] (Španija) * [[Araguaio]] (2620&nbsp;km) (Brazilija) * [[Araks]]/Aras/ (Azerbajdžan, Iran, Armenija, Turčija) *[[Arån]] (Švedska) * [[Aranca]]/Zlatica (Romunija, Srbija) *[[Arac]] (Francija) *[[Arahura]] (Nova Zelandija) *[[Arbas]] (Francija) *[[Arbogaån]] (Švedska) * [[Arc]] (Francija) * Archar(ica) (Bolgarija) *[[Arconce]] (Francija) *[[Arcueil]] (Francija) * [[Arda (reka)|Arda]]/Ardas (Bolgarija, Grčija/Turčija) *[[Arda, Italija]] * [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (Francija) *[[Ardre]] (Francija) *[[Arefu]] (Romunija) *[[Arendalsvassdraget]] (Norveška) * [[Areuse]] (Švica) *[[Arga]] (Španija/Navara) * [[Argen]] (Nemčija) * [[Argens]] (Francija) *[[Argenton]] (Francija) * [[Argeș (reka)|Argeș]] (340&nbsp;km) (Romunija) * [[Argun, Azija]]/Ergun He (1620&nbsp;km) (Rusija, Kitajska) * [[Argun, Kavkaz]] (Rusija) * [[Ariège (reka)|Ariège]] (Francija) * [[Arieș]] (Romunija) *[[Arize]] (Francija) * [[Arkansas (reka)|Arkansas]] (2333&nbsp;km) (Severna Amerika/ZDA) * [[Arlanzón]] (Španija) * [[Arly]] (Francija) * [[Armançon]] (Francija) *[[Armasjoki]] (Švedska) * [[Arno (reka)|Arno]] (241&nbsp;km) (Italija) * [[Arnon]] (Francija) *[[Aron]] (Francija) *[[Aronde]] (Francija) *[[Årosälven]] (Švedska) *[[Arques]] (Francija) * [[Arrats]] (Francija) * [[Arros]] (Francija) * [[Arroux]] (Francija) * [[Arun]] (Anglija in še 1 v Franciji) * [[Arve]] (Francija, Švica) *[[Arz]] (Francija) * [[Arzino]] (Italija-Karnija) *[[Aschau]] (Nemčija) *[[Aschach]] (Avstrija) *[[Asenica]] /[[Čepelarska reka]] (Bolgarija) *[[Ashaway]] (ZDA) *[[Asi]] (Turčija) * [[Aspio]] (Italija) * [[Astarahaj]] (Iran/Azerbajdžan) * [[Atbara]] (1120&nbsp;km) (Sudan) *[[Atella]] (Italija) * [[Aterno]] (Italija) [[Aterno-Pescara]] * [[Athabasca]] (1040&nbsp;km) (Kanada) * [[Atmata]] (Litva) *[[Ätran]] (Švedska) * [[Atrato (reka)|Atrato]] (665&nbsp;km) (Kolumbija) * [[Aube (reka)|Aube]] (248&nbsp;km) (Francija) *[[Aubetin]] (Francija) *[[Aubette]]; [[Aubette de Meulan]] (Francija) * [[Aude (reka)]] (Francija) *[[Aue]] (Nemčija) *[[Auglaize]] (ZDA) *[[Aujon]] (Francija) * [[L'Aulne]] Auroue *[[Armançon]] (Francija) *[[Aupa]]/Avpa (Italija-Furlanija) *[[Auroue]] (Auroue) *[[Aulella]] (Italija) *[[Aulne]] (Francija) *[[Aunay]] (Francija) *[[Aura]] (Norveška) * [[Aurach]] (Avstrija) *[[Auron]] (Francija) * [[Ausa]] (San Marino, Italija) *[[Aussa]]/L'Ausa (Italija-Furlanija) *[[Austari-Jökulsá]] (Islandija) *[[Austreberthe]] (Francija) * [[Authie]] (Francija) *[[Automne]] (Francija) *[[Auvézère]] (Francija) *[[Auxois]] (Francija) *[[Auzon]] (Francija) *[[Auzoue]] (Francija) *[[Avaš (reka)]] (Etiopija) *[[Averser Rhein]] (Švica) * [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (Francija) *[[Avisio]] (Italija) *[[Avizovica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Avoca]] (Irska) * [[Avon (reka)|Avon]] (155&nbsp;km) (Anglija 3; Škotska 1, Francija 1) *[[Avon (reka, Nova Zelandija)]] * [[Avonmore]] (Irska) *[[Avre]] (Francija) * [[Avrig]] (Romunija) *[[Awali]] /Bostrenos (Libanon) *[[Awatere]] (Nova Zelandija) *[[Ayaköz]] (Kazahstan) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} * [[Babao]] (Kitajska) * [[Baboia]] (Romunija) *[[Babošnica]] (Bosna in H.) * [[Babuna]] (Severna Makedonija) * [[Bacchiglione]] (Italija) * [[Bača]] (Slovenija) *[[Badaševica]] (Slovenija) * [[Baganza]] (Italija) * [[Bahtemir]] (Rusija) * [[Baitarani]] (Indija) * [[Baïse]] (Francija) * [[Balasan]] (Romunija) *[[Balinka]] (Češka) *[[Bällstaån]]/[[Spångaån]] (Švedska) *[[Balonne]] (Avstralija) * [[Banas]] (Indija) *[[Bănești]] (Romunija) *[[Bandiat]] (Francija) * [[Bandon]] (Irska) *[[Banias]] (Sirija?, Izrael) *[[Banjica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Banjska reka]] (več; Srbija) * [[Bann]] (severna Irska) *[[Barata]] (Bolgarija) * [[Barbadun]] (Španija) * [[Barcău]] /Berettyó (Romunija, Madžarska) * [[Bârlad]] (Romunija) * [[Barrow (reka)|Barrow]] (Irska) *[[Bârsa]] (Romunija) *[[Barse]] (Francija) * [[Bartuva]]/[[Bārta]] (Litva, Latvija) *[[Barwon]] (Avstralija) * [[Barycz]] (Poljska) *[[Bârzava]]/Brzava (Srbija, Romunija) *[[Bascov]] (Romunija) * [[Basento]] (Italija) *[[Bașeu]] (Romunija) *[[Baščica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Batina (potok)]] (Hrvaška) * [[Batova]] (Bolgarija) * [[Baunatz]] (Nemčija) *[[Baup]] (Francija) *[[Bave]] (Francija) *[[Bäveån]] (Švedska) *[[Baye de Clarens]] (Švica) *[[Baye de Montreux]] (Švica) * [[Bayrbach]]/Bayrachbach (Avstrija/Memčija) * [[Beas]] (Indija) * [[Beaverhead]] (111&nbsp;km) (ZDA) * [[Bebrava]] (Slovaška) * [[Bečva]] (Češka) *[[Beaume]] (Francija) *[[Beaver]] (Kanada) * [[Bednja (reka)|Bednja]] (Hrvaška) * Bega/[[Begej]] (Romunija/Srbija) *[[Begna]] (Norveška) *[[Beiarelva]] (Norveška) *[[Beirut (reka)]] (Libanon) * [[Bejsug]] (Rusija) * [[Belá]] (Slovaška) * [[Bělá]] (Češka) * [[Bela (Kanalska dolina)]]/Fella (Italija-Furlanija) * [[Bela (Koroška reka)]], Vellach (Avstrija/Koroška) * [[Belaja]] (1480&nbsp;km) (Rusija...?) * [[Belešnica]] (Severna Makedonija) *[[Belica]] (Bolgarija)    * [[Belice]] (Italija-Sicilija) * [[Beli Drim]] (Kosovo, Albanija) * [[Beli Elster]] (Weisse Elster/Bílý Halštrov) (Češka, Nemčija) * [[Beli Ilmen]] (Rusija) * [[Beli Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Belovisjka Reka]] (Severna Makedonija) * [[Běluňka]] (Češka) *[[Benaize]] (Francija) * [[Bënça]] (Albanija) * [[Beni]] (1700&nbsp;km) (Bolivija) *[[Berava]] (Hrvaška) *[[Berchtesgadener Ache]] (Nemčija, Avstrija) * [[Berezina]] (613&nbsp;km) (Belorusija) * [[Berkel]] (Nemčija, Nizozemska) * [[Berounka]] (Češka) *[[Bergvattenån]] (Švedska) *[[Berufjarðará]] (Islandija) * [[Berzasca]] (Romunija) *[[Besbre]] (Francija) *[[Besòs]] (Španija-Katalonija) * [[Beška (reka)|Beška]] (Ukrajina) *[[Béthune]] (Francija) * [[Betwa]] (Indija) * [[Beuvron (Loara)]], 2. [[Beuvron (Yonne)]] (Francija) * [[Bévéra]] (Francija, Italija) * [[Bharatapuzha]] (Indija-Kerala) * [[Bhima]] (Indija) * [[Biber (reka)|Biber]] (Nemčija) * [[Bîc]]/Bâc (Moldova) * [[Biberbach]] (Nemčija) * [[Bidente-Ronco]] (Italija) *[[Biđ]] (Hrvaška) * [[Biebrza]] (Poljska) *[[Biela]] (Slovaška) *[[Biela Orava]] (Slovaška) *[[Bienne (reka)]] (Francija) *[[Bièvre]] (Francija) * [[Biferno]] (Italija) *[[Bighorn]] (ZDA) * [[Bigge]] (Nemčija) * [[Bija]] (Rusija) * [[Bijela]] (Hrvaška) * [[Bijela, Neretva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bijela, Črna Gora]] *[[Bila]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bílina]] (Češka) *[[Bílovka]] (Češka) * [[Bina]] (Nemčija) * [[Binačka Morava]] (Kosovo, Severna Makedonija, Srbija) *[[Biois]] (Italija) *[[Bioštica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Birlad]] (Romujija) * [[Birs]] (Švica) *[[Bistraja]] (Rusija) * [[Bitýška]] (Češka) * [[Bitztala]] (Latvija) * [[Biserna reka]], ''Zhũ Jiãng'' (2400&nbsp;km) [[Kitajska]] * [[Bistra]] (več rek: Slovenija, Romunija...) * [[Bistra reka]] (Sông Lô) (Kitajska, Vietnam) * [[Bistrica]] (več rek in vodotokov v Sloveniji, Avstriji idr.) * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica (Kozjansko)]] (Slovenija) *[[Bistrica Nadvirjanska]] (Ukrajina) *[[Bistrica Solotvinska]] (Ukrajina) * [[Bistricë]] /''Bistrica'' (Albanija) * Bistrița (2 reki, Romunija) * [[Bjala reka]] (Bolgarija) *[[Bjelava]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjesnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjøllåga]] /[[Biellok]] (Norveška) *[[Bjoreio]] (Norveška) *[[Bjurälven]] (Švedska) *[[Blackälven]] (Švedska) * Blackwater (2 različni, Irska) * [[Blahnița]] (Romunija) *[[Blaise]] (Francija) *[[Blanda]] (Islandija) * [[Blanice]] (Češka) *[[Blata]] (Češka) * Blatnice (2, Češka) *[[Blato (reka)]] (Severna Makedonija) *[[Blava]] (Slovaška) * [[Blavet]] (Francija) *[[Blh]] (Slovaška) *[[Blizanci]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blizna]] (Bosna in H.) * [[Blšanka]] (Češka) * [[Bóbr]] (Poljska) * [[Bobr (Berezina)|Bobr]] (Belorusija) *[[Bobrava]] (Češka) * [[Bobrik]] (Belorusija); (Rusija) * [[Bobrownica]] (Poljska) * [[Bobrůvka]] (Češka) * [[Bobrzańka]] (Poljska) * [[Bode (reka)|Bode]] (Nemčija) *[[Bodträskån]] (Švedska) * [[Bódva]] (Slovaška, Madžarska) * [[Bodrog]] (Slovaška/Madžarska) * [[Bogna]] (Italija) *[[Boite]] (Italija) *[[Boivre]] (Francija) * [[Bojana (reka)|Bojana]] /Bunë (Albanija, Črna Gora) * [[Bolda]] (Rusija) * [[Boldirka]] (Ukrajina) * [[Boljunčica]] (Hrvaška-Istra) *[[Bolmån]] (Švedska) *[[Boložnik]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bolska]] (Slovenija) * [[Bolšoj Anjuj]] (Rusija) *[[Bolva]] (Rusija) *[[Bönälven]] (Švedska) *[[Bonne]] (Francija) *[[Bonnieure]] (Francija) * [[Borbera]] (Italija) * [[Bormida di Spigno]] (Italija) *[[Borne]] (Francija) *[[Borovački potok]] (Bosna in Hercegovina) *[[Boržava]] (Ukrajina) *[[Bosanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bosna (reka)|Bosna]] (271&nbsp;km) (Bosna in Hercegovina) * [[Bosut]] (Hrvaška, Srbija) * [[Botna]] (Moldova) *[[Botorpsströmmen]] (Švedska) *[[Botunja (reka)]] (Bolgarija) *[[Bouble]] (Francija) *[[Boudouyssou]] (Francija) *[[Boulder]] (ZDA) *[[Bourbince]] (Francija) *[[Bourne Eau]] (Anglija) *[[Boutonne]] (Francija) *[[Bouzanne]] (Francija) *[[Bow River]] (Kanada) * [[Boyne (reka)|Boyne]] (Irska) *[[Bračana]] (Hrvaška) * [[Bradano]] (Italija) *[[Bradava]] (Češka) * [[Brădești]] (2; Romunija) * [[Brahmani]] (Indija) * [[Brahmaputra]], Amo (2900&nbsp;km) (Kitajska-Tibet, Indija) *[[Braia]] (Romunija) *[[Bräkneån]] (Švedska) *[[Brame]] (Francija) * [[Braníca]] (Slovenija) *[[Branice]] (Češka) *[[Branná]] (Češka) *[[Braye]] (Francija) *[[Brays Bayou]] (ZDA) * [[Brazos]] (1290&nbsp;km) (Teksas, ZDA) * [[Brda (reka)|Brda]] (Poljska) *[[Brebernica]] (Hrvaška) *[[Brèche]] (Francija) *[[Brede Å]] (Danska) * [[Breg]] (Nemčija) * [[Bregalnica]] (Severna Makedonija) * [[Bregana]] (Hrvaška/Slovenija) *[[Bregava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bregenzerache]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Breggia]] (Švica, Italija) *[[Breitach]], Nemčija, Avstrija *[[Breitenbrunner Laber]] (Nemčija) *[[Brembo (reka)]] (Italija) * [[Brenta (reka)|Brenta]] (Italija) * [[Brenz]] (Nemčija) *[[Bresle]] (Francija) *[[Brezna (reka)]] (Hrvaška) * [[Březná]] (Češka) *[[Breznica (Hrvaška)]] (2) * [[Brežnica (Hrvaška)]] (Hrvaška) *[[Briance]] (Francija) * [[Brigach]] (Nemčija) * [[Briježnica]] (Bosna in Herc.) *[[Brinja]] (Bosna in Hercegovina) *[[Brisbane River]] (Avstralija) * [[Brixentaler Ache]] (Avstrija) * [[Brka]] (Bosna in H.) * [[Bröl]] (Nemčija) *[[Brömsebäck]] (Švedska) *[[Broströmmen]] (Švedska) * [[Broye]] (Švica) * [[Brtnice]] (Češka) *[[Bruatorpsån]] (Švedska) *[[Brunej (reka)]] (Malezija, Brunej) *[[Brusnik]] (Slovaška) *[[Brzaja]] (Hrvaška) * [[Brzeźnica]] (Poljska) *[[Buda (reka)]] (Romunija) *[[Budișteanca]] (Romunija) * [[Buerjin]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Buffalo Bayou]] (ZDA) * [[Zahodni Bug]] (856&nbsp;km) (Ukrajina, Belorusija, Poljska) * [[Južni Bug]] (Ukrajina) * [[Buhan]] (Južna Koreja) * [[Buj (reka)|Buj]] (Rusija) *[[Bukovica (Trstionica)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bukovica (reka)]] (Črna Gora) *[[Buller River]] (Nova Zelandija) *[[Buna]] (Bosna in Hercegovina; 2.= Hrvaška) * [[Bundara]] (Avstralija) *[[Bunica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bunta (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bure]](älven) (Švedska) *[[Burgdorfer Aue]] (Nemčija) * [[Bušma]] (Rusija) *[[Bût]] /But (Italija-Karnija) *[[Butižnica]] (Hrvaška) * [[Buzan]] (Rusija) * [[Buzău]] (Romunija) *[[Byälven]] (Švedska) * [[Byk]] (Ukrajina) *[[Byskeälven]] (Švedska) *[[Bystrianka]] (Slovaška) *[[Bystrica]] (več; Slovaška) * [[Bystřice]] (Češka) * [[Bystrzyca]] (Poljska) * [[Bzura]] (Poljska) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Cả]] (Nam Khan/[[Sông Cả]]/Sông Lam ="Modra reka" (Laos, Vietnam) * [[Cabe]] (Španija-Galicija) * [[Cabriel]] (Španija) *[[Caffaro]] (Italija) *[[Cailly]] (Francija) * [[Călmățui]] (Romunija) * [[Calore Irpino]]/[[Calore Beneventano]] (Italija) * [[Cam]] (Anglija) *[[Canadian River]] (ZDA) *[[Cance]] (Francija) *[[Canche]] (Francija) *[[Caorame]] (Italija) *[[Capra]] (Romunija) *[[Caracar]] (Bolgarija) *[[Cârcinov]] (Romunija) * [[Carraixet]] (Španija) *[[Carrione]] (Italija) *[[Carron]] (Škotska) * [[Castletown river]] (Irska) * [[Cauveri]] (Indija) * [[Cavu]]/[[Cavo]] (Francija-Korzika) * [[Cedrino]] (Italija-Sardinija) * [[Cegielinka]] (Poljska) *[[Célé]] (Francija) *[[Cellina]] (Italija-Furlanija) *[[Cem]] (Albanija) * Torrente [[Cenedola]] (Italija) * [[Cenischia]] (Italija) * [[Centa (reka)|Centa]] (Italija) *[[Céor]] (Francija) *[[Céou]] (Francija) * [[Cephissus]] (Grčija) * [[Cère]] (Francija) * [[Cerev]] (Rusija) *[[Cerkniščica]] (Slovenija) * [[Cerna (reka)|Cerna]] (Romunija) *[[Cernon]] (Francija) * [[Ceronda]] (Sunder/Srunda) (Italija) *[[Cérou]] (Francija) * [[Cervaro]] (Italija) * [[Cesano (reka)|Cesano]] (Italija) * [[Cetina (reka)|Cetina]] (Hrvaška) * [[Cèze]] (Francija) * [[Charente (reka)|Charente]] (Francija) *[[Chari]] (Srednjeafriška republika, Čad) *[[Chassezac]] (Francija) * [[Chauveri]] (Indija) * [[Chalakudy]] (Indija-Kerala) * [[Chaliyar]] (Indija-Kerala) * [[Chambal]] (Indija) * [[Chaobai]] (Kitajska) * [[Chao Phraya]] (Tajska) *[[Chapeauroux]] (Francija) *[[Charetonne]] (Francija) *[[Chassezac]] (Francija) *[[Chavanon]] (Francija) *[[Chée]] (Francija) * [[Chenab]]/[[Čenab]] (Kašmir/Indija, Pakistan) * [[Chandragiri]]/Perumpuzha (Indija-Kerala) * [[Cher (reka)|Cher]]/Char (Francija) *[[Chère]] (Francija) *[[Cherio]] (Italija) * [[Chiamogna]] (Italija) *[[Chiana]] (Italija) *[[Chiarzò]] /Scjarsò (Italija-Furlanija) *[[Chiciura]] (Romunija) * [[Chienti]] (Italija) * [[Chiers]] (Luksemburg, Belgija, Francija) * [[Chiese]] (Italija) *[[Chilkat]] (Kanada, ZDA-Aljaska) * [[Chindwin (reka)|Chindwin]] (Mjanmar) * [[Chirchiq]]/Čirčik (Uzbekistan) * [[Chisone]] (Italija) *[[Chlmec]] (Slovaška) * [[Chomutovka]] (Češka) *[[Chotýšanka]] (Češka) *[[Chřibská Kamenice]] (Češka) * [[Chrudimka]] (Češka) *[[Chumava]] (Češka) * [[Churchill (reka)|Churchill]] (1730&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) *Churchill (Kanada-Labrador) * [[Churn]] (Anglija) *[[Chvojnica]] (Slovaška) *[[Chvojnice]] (Češka) * [[Ciane]] (Italija-Sicilija) * [[Cibrica]] (Bolgarija) * [[Cidlina]] (Češka) * [[Cijevna]]/alb. Cem (Albanija, Črna Gora) *[[Cimmaron]] (ZDA) * [[Cinca]] (Španija) * [[Cirocha]] (Slovaška) *[[Ciron]] (Francija) * [[Ciugur]] (Moldova) * [[Cixerri]] (Italija-Sardinija) *[[Cjepalo]] (Bosna in Hercegovina) *[[Clain]] (Francija) *[[Claise]] (Francija) *[[Claduègne]] (Francija) *[[Clarence River]] (Nova Zelandija) (2.= Avstralija) *[[Clarks Fork]] (ZDA) *[[Clouère]] (Francija) *[[Clutha river]] /[[Mata - Au]] (Nova Zelandija) * [[Clyde (reka)|Clyde]] (160&nbsp;km) (Škotska) *[[Codalunga]] (Italija) * [[Cogâlnic]]/Kogulnik (Moldova, Ukrajina) * [[Coghinas]] (Italija-Sardinija) * [[Coig]] (290&nbsp;km) (Argentina) *[[Colagne]] (Francija) *[[Côle]] (Francija) * [[Coleroon]] (Indija) *[[Colorado (Texas)]] (ZDA) *[[Colvera]] (Colvare) (Italija-Furlanija) *[[Commerce]] (Francija) *[[Cooper]] (Avstralija) * [[Conca]] (Italija) * [[Conchos]] (Mehika) *[[Condamine]] (Avstralija) *[[Congost]] (Španija-Katalonija) *[[Conie]] (Francija) *[[Cooper Creek]] (Avstralija) *[[Cordevole]] (Italija) *[[Cormôr]] (Italija-Furlanija) *[[Corno]]/Cuar (Italija-Furlanija) * [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (Francija) *[[Cosson]] (Francija) * [[Coşuştea]] (Romunija) * [[Couesnon]] (Francija) *[[Couze d'Ardes]] (Francija) *[[Couze Pavin]] (Francija) * [[Crasna]] /[[Kraszna]] (Romunija, Madžarska) * [[Crati]] (Italija) * [[Creggan River]] (Irska) * [[Creuse (reka)|Creuse]] (Francija) ** [[Petite Creuse]] (Francija) *[[Crinchon]] (Francija) * [[Crinisus]] (Italija-Sicilija) *[[Crkvena]] (Bosna in Herc.) *[[Crmnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Crna reka]] (201&nbsp;km) (Severna Makedonija) *[[Crna rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Crostolo]] (Italija) * [[Cuango]], Kwango (1100&nbsp;km) (Angola, Zair), * [[Cuareim]] (Urugvaj/Brazilija) *[[Culgoa]] (Avstralija) * [[Cull Water]] (Irska) *[[Cumpăna]] (Romunija) *[[Cure]] (Francija) * [[Curone]] (Italija) *[[Cvrcka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Cybina]] (Poljska) * [[Czarna (reka)|Czarna]] (Poljska) * [[Czarna Hańcza]]/bel. Čornaja Ganča/ (Poljska, Belorusija) *[[Czarna Orawa]] (Poljska) * [[Czarna Woda]] (Poljska) * [[Czerna Wielka]] (Poljska) *[[Czarny Dunajec]] (Poljska) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Čabranka]] (Hrvaška/Slovenija) * [[Čađavica (reka)|Čađavica]] (Hrvaška-2, Bosna-2) * [[Čao Praja (reka)|Čao Praja]] - glavna reka [[Tajska|Tajske]] *[[Čaronda]] (Ukrajina) *[[Čečva]] (Ukrajina) * [[Čelomdža]] (Rusija) * [[Čeotina]]/[[Čehotina]] (Črna Gora, Bosna in Hercegovina) * [[Čepca]] (Rusija) *[[Čepinska reka]] (Bolgarija) *[[Čereš]] (Ukrajina) * [[Černá Opava]] (Češka) *[[Černec]] (Hrvaška) * [[Česma]] (Hrvaška) * [[Čierna voda]] (2 vodotoka; Slovaška) *[[Čierny Váh]] (Slovaška) * [[Čik]]/Čiker (Srbija) * [[Čikola]] (Hrvaška) * [[Čornaja]] (Rusija) *[[Čoruh]] /Çoruh (Turčija) * [[Črna reka]] (Sông Džà) (Kitajska, Vietnam) *[[Črnec]] (2; Hrvaška) * [[Črni Drim]] (Severna Makedonija, Albanija) * [[Črni Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Čučerska reka]] (Hrvaška) *[[Čukarska reka]] (Bolgarija) *[[Čuna]] (Rusija) * [[Čusovaja]] (Rusija) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dabar]] (Bosna in Herc.) * [[Dal]]/[[Dalälven]] (Švedska) *[[Dalbergsån]] (Švedska) * [[Daliao]] (Kitajska) * [[Daljnaja]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Dâmbovița]] (Romunija) *[[Dammån]] (Švedska) * [[Damodar]] (Indija) *[[Damour]]/Nahr Al Damour/Damoros/Tamyras (Libanon) *[[Dan]]/Leddan (Izrael) * [[Danė]] (Litva) * [[Dargle]] (Irska) * [[Darling]] (2740&nbsp;km), (Avstralija) *[[Dart River]]/Te Aka Whakatipu (Nova Zelandija) *[[Davščica]] (Slovenija) * [[Dayang]] (Kitajska) * [[Dečanska Bistrica]] (Kosovo) *[[Dedina]] (Hrvaška) * [[Dědina]] (Češka) * [[Dee]] (Wales, Anglija; 2. Škotska) * [[Degano]] (Italija-Karnija) * [[Deil]] (Nemčija) * [[Dejna]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija) *[[Dellikälven]] (Švedska) *[[Demänovka]] (Slovaška) *[[Demer]] (Belgija) *[[Derkul]] (Ukrajina/Rusija) * [[Derry]] (Irska) *[[Dervenska reka]] (Severna Makedonija) * [[Derwent]] (2 reki, Anglija) *[[Desges]] (Francija) * [[Desna]] (1130&nbsp;km) (Rusija, Ukrajina) (2.=Bosna in H.) * [[Desná]] (Češka) * [[Desnățui]] (Romunija) *[[Dessoubre]] (Francija) * [[Detinja]] (Srbija) *[[Devèze]] (Francija) *[[Devils]] (ZDA) *[[Devinska reka]] (Bolgarija) * [[Devoll]] (Albanija) * [[Dez]] (Iran) *[[Diamantina]] (Avstralija) *[[Diège]] (Francija) * [[Diemel]] (Nemčija) * [[Dinkel]] (Nemčija) *[[Diodet]] (Francija) * [[Dirillo]] (Italija-Sicilija) * [[Dittaino]] (Italija-Sicilija) *[[Ditva]] /Dzitva (Litva, Belorusija) *[[Dive]] (Francija) * (Torrente) [[Diveria]] (Italija) * [[Dives]] (Francija) *[[Divette]] (Francija) * [[Divoká Orlice]] (Češka) *[[Djavolska reka]] (Bolgarija) *[[Djurgårdsbrunnskanalen]] (Švedska) * [[Dlouhá řeka]] (Češka) * [[Dneper]] (2285&nbsp;km) (Rusija, Belorusija, Ukrajina) * [[Dnester]] (1410&nbsp;km) (Ukrajina, Moldova) * [[Dobličica]] (Slovenija) * [[Dobra (reka)|Dobra]] (Hrvaška) *[[Doljanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dolo]] (Italija) *[[Dolore]] (Francija) * [[Dommel]] (Belgija, Nizozemska) * [[Don (reka)|Don]] - glavni pritok [[Azovsko morje|Azovskega morja]]; (1970&nbsp;km) (Rusija) * Don (Škotska; 2. Francija) * [[Đon]] (Bosna in Herc.) * [[Donava]] - (2860&nbsp;km) (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Srbija, Bolgarija/Romunija/Ukrajina) * [[Donec]] (1183&nbsp;km) (Rusija/Ukrajina) *[[Donette]] (Francija) * [[Dora Baltea]] (Italija) * [[Dora di Bardonecchia]] (Italija) * [[Dora Riparia]] (Italija) * [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (490&nbsp;km) (Francija) *[[Dospat]] (Bolgarija, Grčija) * [[Dosse]] (Nemčija) * [[Doubrava]] (Češka) * [[Doubs (reka)|Doubs]] (Švica, Francija) *[[Dore]] (Francija; 2. Anglija) *[[Dourbie]] (Francija) *[[Dourdou de Camarès]] (Francija) *[[Dourdou de Conques]] (Francija) *[[Douve]]/Ouve (Francija) *[[Doux]] (Francija) * [[Douze]] (okcitansko Dosa) (Francija) * Dove (Anglija) *[[Draa (reka)]] (Maroko) * [[Drac]] (Francija) * [[Dragone]] (Italija) *[[Dragača]] (Bosna in Hercgovina) *[[Draganovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dragonja]] (Slovenija/Hrvaška) *[[Dragor]] (Severna Makedonija) * [[Dragovištica]] (Srbija, Bolgarija) *[[Drammensvassdraget]]/[[Drammenselva]] (Norveška) * [[Drava]] - (769&nbsp;km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) * [[Dravinja]] (Slovenija) * [[Drawa]] (Poljska) * [[Dreisam]] (Nemčija) * [[Drenica]] (Kosovo) * [[Dreta]] (25&nbsp;km) (Slovenija) * [[Dřevnice]] (Češka) *[[Drežanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Drim]] (300&nbsp;km) (Albanija) (Sev. Makedonija; Kosovo) * [[Drina]] (346&nbsp;km) (Srbija/Bosna in Hercegovina) * [[Drincea]] (Romunija) * [[Drinjača]] (Bosna in H.) * [[Drino]](-s) (Grčija/Albanija) *[[Drnica]] (Slovenija) *[[Drobie]] (Francija) * [[Drôme (reka)|Drôme]] (Francija) * [[Dronne]]/Drona (201 km) (Francija) *[[Drot]] /Dropt (Francija) *[[Drouette]] (Francija) * [[Drwęca]] (238&nbsp;km) (Poljska) * [[Dubna]] (Latvija) * [[Dubysa]] (Litva) * [[Dudhana]] (Indija) * [[Dudváh]] (Slovaška) * [[Duero]], Douro (925&nbsp;km) (Španija, Portugalska) * [[Duliujian]] (Kitajska) *[[Dumača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Dumme]] (Nemčija) * [[Dunajec]] (Slovaška, Poljska) * [[Dunărea]] - pritok Donave (Romunija) *[[Dünern]] (Švica) * [[Durance]] (Durença) (320 km) (Francija) *[[Durbav]] (Romunija) *[[Durolle]] (Francija) * [[Durge]] (Litva) *[[Dürre Ager]] (Avstrija) * [[Düssel]] (Nemčija) *[[Duša]] (Slovaška) *[[Duščica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zahodna Dvina]]=[[Daugava]] (1020 km) (Rusija, Belorus., Latvija) * [[Severna Dvina]] (Rusija) * [[Dvojnica]] (Bolgarija) * [[Dyje]]/Thaya (282&nbsp;km) (Avstrija, Češka) *[[Dyltaån]] (Švedska) * [[Dysna]] (Litva, Belorusija) * [[Dželum (reka)|Dželum]]/Jhelum (Pakistan) * [[Džida (reka)]] (Rusija) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Earn]] (Škotska) *[[Eastmain River]] (Kanada) *[[Eau]] (Anglija) *[[Eaulne]] (Francija) * [[Ebro]], "Ebre" (Španija) *[[Échez]] (Francija) *[[Ecker]] (Nemčija) * [[Eden]] (Anglija) * [[Eder]] (Nemčija) * [[Edo (reka)|Edo]] (Japonska) * Eger-patak (2, Madžarska) *[[Eggenbach]] (Nemčija) * [[Egiin]] (Mongolija) * [[Eider]] (Nemčija) * [[Eisack]]/Isarco (Italija-Južna Tirolska) * [[Eine]] (Nemčija) *[[Eio]] (Norveška) *[[Eira]] (Norveška) *[[Eisch]] (Belgija, Luksemburg) * [[Elde]] (Nemčija) *[[Elijska reka]] (Bolgarija) *[[Ellé]] (Francija)   *[[Elliðaá]] (Islandija) * [[Ełk (reka)|Ełk]] (Poljska) *[[Élorn]] (Francija) *[[Elsa]] (Italija) * [[Elster]]/[[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Elwha River]] (ZDA) * [[Elz]] (Nemčija) * [[Elzbach]] (Nemčija) * [[Ema]] (Italija) * [[Emajõgi]] (Estonija) *[[Emån]] (Švedska) * [[Emba]] (647&nbsp;km) (Kazahstan) * [[Emme]] (Švica) * [[Ems]]/"Eems", Nemčija/Frizija * [[Emscher]] Nemčija *[[Enan]] (Švedska) *[[Engelberger Aa]] (Švica) *[[Enna]] (Italija) * [[Ennepe]] (Nemčija) *[[Enningdalsälven]] (Švedska) * [[Enza]] (Italija) * Rio [[Enzola]] (Italija) * [[Epte]] (Francija) *[[Era]] (Italija) *[[Erdre]] (Francija) * [[Erenik]] (Kosovo) * [[Erft]] (Nemčija) * [[Ergene]] (Turčija-Trakija) * [[Erlauf]] (Avstrija) * [[Erms]] (Nemčija) * [[Erne]] (Severna Irska, Irska) *[[Ernée]] (Francija) *[[Erpenjščica]] (Hrvaška) * [[Erzbach]] (Avstrija) * [[Erzen]] (Albanija) *[[Erzene]] (Turčija) * [[Eschach]] (Nemčija) * [[Esino]] (Italija) * [[Esk]] (Anglija; 2. Škotska) * [[Esla]] (Španija) * [[Essonne (reka)|Essonne]] (Francija) *[[Este]] (Nemčija) * [[Eure (reka)|Eure]] (Francija) *[[Ével]] (Francija) * [[Evfrat]]/ Firat/ Al Furat (2815&nbsp;km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran) *[[Èvre]] (Francija) * [[Exe]] (Anglija) * [[Eyach]] (Nemčija) *[[Eybach]] (Nemčija) *[[Eyjafjarðará]] (Islandija) * [[Eye Water]] (Škotska) * [[Eygues]] (Francija) * [[Eyre (reka)|Eyre]] (Francija) *[[Eyrieux]] (Francija) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fabiela]] (Kitajska) *[[Fakijska reka]] (Bolgarija) * [[Falschauer]]/[[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Faluån]] (Švedska) * [[Fan]] (Fan i Vogël, Fan i Madh) (Albanija) *[[Fandaklijska reka]] (Bolgarija) *[[Faxälven]] (Švedska) * [[Feale]] (Irska) *[[Fecht]] (Francija) * [[Fehnbach]] (Nemčija) * [[Fekete-víz]] (2; Madžarska) * [[Fenecchio]] (Italija) *[[Fersina]] (Italija) * [[Fier (reka)]] (Francija) * [[Fils]] (Nemčija) * [[Finlay (reka)|Finlay]] (402&nbsp;km) (Kanada) * [[Fiora]] (Italija) *[[Fiorentina]] (Italija) * [[Firiza]] (Romunija) *[[Fischa]] (Avstrija) *[[Fischach]] (Avstrija) *[[Fiumelatte]] (Italija) *[[Fjällsjöälven]] (Švedska) *[[Fjätan]] (Švedska) *[[Flakstadelva]] (Norveška) *[[Flarkån]] (Švedska) *[[Flåsjöån]] (Švedska) *[[Flem]] (Švica) *[[Flian]] (Švedska) *[[Flinders]] (Avstralija) *[[Florido]] (Mehika) * [[Flumendosa]] (Italija-Sardinija) * [[Flumini Mannu]] (Italija-Sardinija) *[[Fly River]] (Papua-Nova Gvineja) *[[Fnjóská]] (Islandija) *[[Foča (reka)]] (Bosna in Herc.) * [[Foglia]] (Italija) * [[Foglio]] (Italija) *[[Fojnička rijeka]] (Bosna in H.) *[[Folda]] (Norveška) *[[Fontaulière]] (Francija) * [[Fora di Taggia]] (Italija) *[[Fornacher Redlbach]] (Avstrija) * [[Forno]] (Italija) *[[Forsmarksån]] (Švedska) * [[Forth]] (Škotska) * [[Fortore]] (Italija) *[[Fossa]] (Islandija) *[[Fosselvi]] (Norveška) * [[Foyle]] (Irska) * [[Fraser (reka)|Fraser]] (1370&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) * [[Freiberger Mulde]] (Nemčija) * [[Friedberger Ach]] (Nmečija) *[[Frutz]] (Švica) *[[Fuhse]] (Nemčija) *[[Fulan]] (Švedska) * [[Fulda (reka)|Fulda]] (Nemčija) *[[Fluvià]] (Španija/Katalonija) *[[Fuscher Ache]] (Avstrija) *[[Fylleån]] (Švedska) *[[Fyrisån]] (Švedska) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Gabela]] (Bosna in H.) * [[Gacka]] (Hrvaška) *[[Gådeån]] (Švedska) *[[Gafos]] (Španija) *[[Gailbach]] (Avstrija) *[[Galaure]] (Francija) * [[Galga]] (Madžarska) * [[Gauja (reka)|Gauja]] (Latvija, del meja z Estonijo) * [[Gallego]] (Španija) * [[Gambija (reka)|Gambija]] (1094&nbsp;km) (Afrika) * [[Gandak]] (Nepal, Indija) * [[Ganges]], "Ganga" (2700&nbsp;km) (Azija) *[[Garbet]] (Francija) * [[Gardon]] (Francija) *[[Gårdvedaån]] (Švedska) *[[Garešnica]] (Hrvaška) *[[Gargån]] (Švedska) * [[Garona]]/Garonne/ (Francija) * [[Gartempe]] (Francija) *[[Gascoyne]] (Avstralija) * [[Gaši]]/[[Gashi]]/''Lumi i Gashit'' (Albanija) *[[Gašnica]] (Bosna in H.) *[[Gaula]] (Norveška) *[[Gave de Pau]] (Francija) *[[Gavleån]] (Švedska) *[[Gažnica]] (Hrvaška) * [[Gela]] (Italija-Sicilija) *[[Gelgia]] (Švica) *[[Gélise]] (Francija) * [[Genil]] (Španija) * [[Gera (reka)|Gera]] (Nemčija) * [[Germanasca]] (Italija) *[[Gerovčica]] (Hrvaška) * [[Gers (reka)|Gers]] (Francija) * [[Gersprenz]] (Nemčija) * [[Geumho]] (Južna Koreja) * [[Gaghara]] (Kitajska, Nepal, Indija) * [[Gatprabna]] (Indija) *[[Ghadir]] (Libanon) *[[Ghimbășel]] (Romunija) * [[Gialias]] (Ciper) *[[Gide]](älven) (Švedska) *[[Gidra]] (Slovaška) *[[Gier]] (Francija) *[[Gigjukvisl]] (Islandija) *[[Giessenbach]] (Avstrija) *[[Gimån]] (Švedska) * [[Gimone]] (Francija) * [[Girna]] (Indija) *[[Gjødingelva]] (Norveška) *[[Gland]] (Francija) *[[Glatt]] (Švica) *[[Glavničica]] (Hrvaška) * [[Glenner]] (Švica) *[[Glerá]] (Islandija) *[[Gliboki]] (Hrvaška) * [[Glina (reka)|Glina]] (Avstrija/Koroška) * Glina (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Glinščica (Italija)|Glinščica]]/Rosandra (Slovenija, Italija) * [[Glogovnica]] (Hrvaška) * [[Glomma]]/Glåma (Norveška) * [[Glonn]] (Nemčija) * [[Glubokaja]] (Rusija) *[[Gnarpsån]] (Švedska) * [[Gnjica]] (Bosna in H.) * [[Godavari]] (1445&nbsp;km) (Indija) *[[Goldbach]] (Nemčija) *[[Goljama (reka)|Goljama]] (Bolgarija) * [[Golo (reka)|Golo]]/Golu (Francija-Korzika) * [[Gölsen]] (Avstrija) * [[Gomati]] (Indija) *[[Gomjenica]] (Bosna in H.) *[[Gongnaisi]]/Künes (Kazahstan) * Torrent de [[Gorbio]] (Francija) *[[Görjeån]] (Švedska) * [[Gornalunga]] (Italija-Sicilija) *[[Gortva]] (Slovaška) *[[Goruša]] (Bosna in Herc.) *[[Göta älv]] (Švedska) *[[Gothemån]] (Švedska) *[[Goulburn]] (Avstralija) *[[Govza]] (Bosna in Herc.) * [[Gozdawnica]] (Poljska) *[[Grabovica]] (Srbija; 2. Bosna in Hercegovina) *[[Gračanica (reka)]] (Črna Gora) *[[Gračenica]] (Hrvaška) * [[Gračnica (reka)|Gračnica]] (Slovenija) *[[Gradac (reka)]] (Srbija) *[[Gradačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gradaščica]] (Slovenija) *[[Gradina (reka)]] (Bosna in H.) * [[Gran Caso]] (Italija) *[[Grana del Monferrato]] (Italija) *[[Grande-Eau]] (Švica) *[[Grand Morin]] (Francija) *[[Grane]] (Nemčija) * [[Gravona]] (Francija-Korzika) *[[Grđevica]] (Hrvaška) (2. Črna gora) *[[Great Eau]] (Anglija) *[[Green (reka)|Green]] river (ZDA) * [[Greve]] (Italija) *[[Greybull]] (ZDA) * [[Gribaja]] (Bosna in H.) * [[Grīva]] (Latvija) *[[Grlovnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Grnčar]]/Vrmoša/Vërmoshi (Albanija, Črna Gora) *[[Grønfjellåga]] (Norveška) * [[Grossarler Ache]] (Avstrija) *[[Grotla]] (Norveška) *[[Grundbach]] (Nemčija) *[[Grwyne Fawr]] (Wales) *[[Guadalupe]] (Texas, ZDA) * [[Gvadalkivir]] (Španija) * [[Guadiana]] (Španija, Portugalska) * [[Guayape]] (Španija) *[[Gudbrandsdalslågen]] (Norveška) * [[Gudenå]] (Danska) * [[Guduča]] (Hrvaška) *[[Guirande]] (Francija) * [[Guišui]] (Kitajska) *[[Gujva]]/Hujva (Ukrajina) *[[Gullspångsälven]] (Švedska) *[[Gusen]] (Avstrija) * [[Gwda]] (Poljska) * [[Gyöngyös]] (Madžarska) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hadžider]] (Ukrajina) *[[Hadžijska reka]] (Bolgarija) *[[Hagbyån]] (Švedska) * [[Haihe]] (Kitajska) * [[Haliakmon]]/[[Aliakmon]] (Grčija) *[[Halicz]] (Poljska) *[[Halleby Å]] (Danska) *[[Haller (reka)|Haller]] (Nemčija) *[[Hallingdalselva]] (Norveška) * [[Halliste]] (Estonija) *[[Hamel]] (Nemčija) *[[Hamrångeån]] (Švedska) * Han (reka) (Kitajska) * Han (Južna Koreja/Severna) * [[Haná]] (Češka) *[[Handlovka]] (Slovaška) *[[Handölan]] (Švedska) * [[Harirud]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Härjån]] (Švedska) * [[Härjapea]] (Estonija) *[[Hårkan]] (Švedska) *[[Harlem]] (ZDA) *[[Harmångersån]] (Švedska) *[[Harmanlijska reka]] (Bolgarija) *[[Hartbach]] (Avstrija) *[[Hasbani]] Ḥatzbaní/Snir (Libanon, Izrael) * [[Hasdo]] (Indija) * [[Hase (reka)|Hase]] (Nemčija) *[[Hässjaån]] (Švedska) * [[Hatanga]] (1510&nbsp;km) (Rusija) * [[Havel]] (Nemčija) *[[Hedströmmen]] (Švedska) * [[Heihe]]/Ruoshui (Kitajska) * [[Hejlovka]] (Češka) *[[Héraðsvötn]] (Islandija) * [[Hérault (reka)|Hérault]] (160 km) (Francija) * [[Herlen]] (Kitajska) * [[Hers-Vif]] (Francija) *[[Heve]] (Nemčija) *[[Helgeå]] (Švedska) * [[Helmand (reka)|Helmand]] (Afganistan) * [[High River]] (Kanada) *[[Himleån]] (Švedska) *[[Hinterrhein]] (Švica) * [[Hitri Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Hl´boky reká]] (Slovaška) * [[Hloučela]] (Češka) * [[Hnilec]] (Slovaška) *[[Hoan]] (Švedska) *[[Hoangho]] >> [[Rumena reka]] *[[Hofsá]] (Islandija) *[[Högvadsån]] (Švedska) *[[Hokitiko]] (Nova Zelandija) *[[Holtemme]] (Nemčija) *[[Holyford River]]/Whakatipu Ka Tuka (Nova Zelandija) * [[Hönne]] (Nemčija) * [[Hooghly]] (Indija) * [[Hopjor]] (Rusija) *[[Hörgá]] (Islandija) *[[Horin]] /Gorinj (Ukrajina) * [[Hornád]]/Hernád (Slovaška, Madžarska) *[[Hörnån]] (Švedska) * [[Hortobágy (reka)|Hortobágy]] (Madžarska) * [[Hovd]] (Mongolija) *[[Hrčavka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Hron]] (276&nbsp;km) (Slovaška, Madžarska) * [[Horvatska]] (Hrvaška) * [[Huai]] (Kitajska) * [[Hubelj]] (Slovenija) * [[Hudinja (reka)|Hudinja]] (Slovenija) * [[Hudson (reka)|Hudson]] - glavna reka države New York (ZDA) * [[Huerva]] (Španija) *[[Huisne]] (Francija) *[[Hulan]] (Švedska) * [[Hunhe]] (Kitajska) * [[Hun (reka)|Hun]] (Kitajska) *[[Hustec]] (Ukrajina) * [[Hunte]] (Nemčija) *[[Hurna-Solinka]] (Poljska) *[[Husån]] (Švedska) *[[Hutt River]] /Te Awa Kairangi (Nova Zelandija) * [[Hvajang-gang]] (Južna Koreja) *[[Hvítá]] (Islandija) *[[Hvozdnice]] (Češka) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ialomița]] (225&nbsp;km) (Romunija), * [[Ibar]] (276&nbsp;km) (Črna Gora, Srbija, Kosovo) *[[Ibie]] (Francija) * [[Ida (reka)|Ida]] (Slovaška) * [[Ider]] (452&nbsp;km), (Rusija, Mongolija) * [[Idrija (reka)|Idrija]]/Juruda/Iudrio/Judri (Slovenija/Italija) * [[Idrijca]] (Slovenija) * [[Iecava]] (Latvija) *[[Igneray]] (Francija) * [[Iguasu]] (Brazilija, Argentina) *[[Ihme]] (Nemčija) *[[Illinois (reka)]] (ZDA) * [[Ijsell]] (Nizozemska) * [[Ik]] (Rusija) * [[Ill (Francija)]] * [[Ill (Avstrija)|Ill]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Ille]] (Francija) * [[Ili (reka)]] (Ujgurija, Kazahstan) * [[Iller]] (Nemčija) * [[Ilm]] (Nemčija) * [[I-lo]] (Mongolija) *[[Ilomska]] (Bosna in Herc.) * [[Ilova]] (Hrvaška) *[[Ilse]] (Nemčija) * [[Ilz]] (Nemčija) * [[Imera Settentrionale]] (Italija-Sicilija) * [[Impero]] (Italija) * [[Ina (reka)|Ina]] (Poljska) *[[Inangahua]] (Nova Zelandija) * [[Ind]] (3190&nbsp;km) (Pakistan, Indija/Džamu in Kašmir, Kitajska-zah. Tibet) * [[Indals]]/[[Indalsälven]] (Švedska) * [[Indigirka]] (1726&nbsp;km) (Rusija) * [[Indravati]] (Indija) * [[Indre (reka)]] (Francija) *[[Inerste]] (Nemčija) * [[Inhulec]]´/Ingulets´ (Ukrajina) * [[Inn]] (518&nbsp;km) (Švica, Avstrija, Nemčija) *[[Inna]] (Norveška) *[[Innbach]] (Avstrija) *[[Indrois]] (Francija) * [[Inny]] (Irska) * [[Ipeľ]] /Ipoly (Slovaška, Madžarska) *[[Ipotnica]] (Slovaška) * [[Ippari]] (Italija-Sicilija) * [[Iravadi]] (2170&nbsp;km) (Mjanmar), * [[Irbe]] (Dižirbe, Dižirve, Irbes upe, Irve; livonsko: Īra) (Latvija) * [[Irfon]] (Wales) * [[Irminio]] (Italija-Sicilija) *[[Irpin]] (Ukrajina) * [[Irtiš]] (4370&nbsp;km) (Kitajska, Kazahstan, Rusija) * [[Isar]] (Avstrija, Nemčija) *[[Isclero]] (Italija) *[[Ise]] (Nemčija) * [[Isel]] (Avstrija) * [[Isère (reka)|Isère]] (Francija) * [[Ishëm]] (Albanija) * [[Iskăr (reka)|Iskar]] (Černi, Levi, Beli Iskăr), [[Malki Iskăr]] (Bolgarija) * [[Iskrica]] (Hrvaška) * [[Isle]] (Francija) * [[Isorno]] (Italija, Švica) * [[Issel]] (Nemčija) * [[Išikari]] (Japonska) * [[Išim (reka)|Išim]] (1809&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija), * [[Iščica]] (Slovenija) * [[Iška]] (Slovenija) * [[Iton]] (Francija) * [[Itz]] (Nemčija) * [[Ivalo]] (Finska) * [[Iza (reka)|Iza]] (Romunija) *[[Izvorčica]] (Severna Makedonija) *[[Izvorska reka]] (Bolgarija) * [[Iž (reka)|Iž]] (Rusija) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jablanica, Južna Morava]] (Srbija) *Jablanica (2 reki: Bolgarijia ter Bosna in Hercegovina) *[[Jablunka]] (Ukrajina) * [[Jaci]]/Aci (Italija-Sicilija; pod Etno) * [[Jadar]] (1. Srbija; 2. Bosna in H.) * [[Jadova]] (Hrvaška) *[[Jadovica]] (Bosna in H.) *[[Jädraån]] (Švedska) * [[Jadro (reka)|Jadro]] (Hrvaška) * [[Jägala]] (Estonija) * [[Jagst]] (Nemčija) * [[Jajrud]] (Iran) * [[Jajva]] (Rusija) *[[Jakotina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jalón]] (Španija) *[[James River]] (ZDA) * [[Jamuna]] (Indija), (Bangladeš) * [[Jana (reka)|Jana]]/Adiča (1170&nbsp;km) (Rusija, 2 reki?) * [[Jangce]], ''Chang Chiang (Chang Jiang)'', Modra reka/Dolga reka (6380&nbsp;km) (Kitajska) * [[Janj]] (Bosna in Hercegovina) * Janja (Bosna in Hercegovina) * [[Jantra]] (Bolgarija) * [[Japurá]] (Brazilija) * [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] (Jordanija, Sirija, Izrael) *[[Jaruga]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasačnaja]] (Rusija) *[[Jasenica (Neretva)]] (Bosna in Hervegovina) *[[Jasenica (Srbija)]] (Srbija) *[[Jaska]] (Hrvaška) *[[Jaševica]] (Hrvaška) *[[Jaška reka]]/Lukavac (Črna Gora) *[[Jatran]] (Ukrajina) * [[Javeri]] (Indija) *[[Javornice]] (Češka) *[[Jävre]] (Švedska) * [[Jazva]] (Rusija) *[[Jeetze]] in [[Jeetzel]] (Nemčija) * [[Jefferson (reka)|Jefferson]] (134&nbsp;km) (ZDA) * [[Jegrička]], ''Egres'' (Srbija) * [[Jegrznia]] (v zg.toku: Lęga, Małkiń), Poljska * [[Jeja]] (Rusija) *[[Jelenska]] (Hrvaška) *[[Jelovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jenisej]] (3487&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Jerma]] (Srbija, Bolgarija) *[[Jesenica]] (Hrvaška) *[[Jeune Autize]] (Francija) * [[Jevišovká]] (Češka) *[[Jezerka]] (Bosna in Hercegovina; 2. Hrvaška) * Jezernica (več, Slovenija, Avstrija-Koroška) * [[Jidoştiţa]] (Romunija) * [[Jieț]] (Romunija) * [[Jihlava (reka)|Jihlava]] (Češka) * [[Jihlavka]] (Češka) * [[Jijia]] "Žižija" (Romunija) * [[Jiu]] (Rominija) * [[Jizera]] /Izera (Češka-Poljska) *[[Jökulsá á Dal]], tudi Jökulsá á Brú ali Jökla (Islandija) *[[Jökulsá á Fjöllum]] (Islandija) *[[Jökulsá í Lóni]]/[[jökulá á Suðausturlandi]] (Islandija) *[[Jonte]] (Francija) * [[Jordan]] (Palestina/Izrael/Jordanija) *[[Jošanica]] (Srbija) (2. = Bosna in H.) *[[Jošavka]] (Bosna in H.) * [[Džuba (reka)|Džuba]] (''Juba'') (1500&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Júcar]] (Španija) *[[Jugovska reka]] (Bolgarija) *[[Juine]] (Francija) * [[Jukon (reka)|Jukon]] (''Yukon'') (3190&nbsp;km) (ZDA, Kanada) *[[Juktån]] (Švedska) * [[Jūra]] (Litva) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Kabul (reka)|Kabul]] (Afganistan, Pakistan) * [[Kaczawa]]/Kačava (Poljska) * [[Kadalundi]](-puzha) (Indija-Kerala) * [[Kadina reka]] (Severna Makedonija) *[[Kadiša]] (Nahr Abu Ali) (Libanon) * [[Kafirnigan]] (Tadžikistan) *[[Kåge]](älven) * [[Kagera]] (597&nbsp;km) (Burundi, Ruanda, Tanzanija) *[[Kainach]] (Avstrija) *[[Kaitumälven]] (Švedska) * [[Kala (reka)|Kala]] (Finska) *[[Kålaboda]] (Švedska) *[[Kalakoč]]/Popovski Lom (Bolgarija) *[[Kalamas]] (Grčija) * [[Kala Oya]] (Šrilanka) * [[Kalasë]] (Albanija) *[[Kaljina]] (Bosna in Herc.) * [[Kali Sindh]] (Indija) *[[Kalitva]] (Rusija) *[[Kalix]](-älven) (Švedska) *[[Kalova]] (Ukrajina) *[[Kaluderska rijeka]] (Črna gora) * [[Kalu Ganga]] (Šrilanka) * [[Kama (reka)|Kama]] (2032&nbsp;km) (Rusija) *[[Kamenica]] (Srbija) *[[Kamenice]] (Češka) * [[Kamčija]] (Bolgarija) * [[Kamienna]] (Poljska) * [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (Slovenija) * [[Kamp (reka)|Kamp]] (Avstrija) *[[Kanagjol]] (Bolgarija) * [[Kander]] (Švica) * [[Kangsabati]] (Indija) * [[Kanhar]] (Indija) * [[Kapos]] (Madžarska) * [[Kapuas]] (Borneo-Indonezija) * [[Karagač]] (Bolgarija) *[[Karamea]] (Nova Zelandija) * [[Karas]]/[[Karasjohka]] (Norveška) * [[Karaš]]/[[Caraș]] (Romunija, Srbija) * [[Karašica]] (Hrvaška) *[[Karakašica]] (Hrvaška) *[[Karatal]] (Kazahstan) *[[Karna]]: [[Velika Karna]] &[[Mala Karna]] (Ukrajina) *[[Karnahta]] (Italija-Furlanija) * [[Karpovka]] (Rusija) * [[Käru]] (Estonija) * [[Karun (reka)]] (Iran) *[[Karup Å]] (Danska) * [[Kasai]], Kwa (1.950&nbsp;km) (Zair) * [[Kasari]] (Estonija) *Kašina (Hrvaška) * [[Katun (reka)]] (Rusija) *[[Katušnica]] (Srbija) * [[Kaveri (reka)|Kaveri]] (Indija) *[[Kaš]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kašnica]] (Hrvaška) *[[Kävlingeån]] (Švedska) *[[Kawarau]] (Nova Zelandija) * [[Kazir]] (Rusija) *[[Kaznica]] (Hrvaška) * [[Keila]] (Estonija) * [[Kelani]] (Šrilanka) * [[Kelulun]]/Herlen (Kitajska) * [[Kem]] (Rusija) *[[Keräsjoki]] (Švedska) * [[Kymijoki]] Kemi(494&nbsp;km) (Finska) * [[Ken]] (Indija) * [[Keriberka]] (Rusija) * [[Kerulen]] (Rusija) *[[Khyber Pakhtunkhwa]] (Pakistan) * [[Kigač]] (Rusija/Kazahstan) * [[Kiimingin]] (Finska) *[[Kilan]] in [[Kilaån]] (Švedska) *[[Kings]] (ZDA) * [[Kinzig]] (Nemčija) *[[Kir]] (Albanija) * [[Kirhiž]] (Ukrajina) * [[Kirön]] (Finska) * [[Kirpili]] (Rusija) *[[Kisuca]] (Slovaška) * [[Kišna (reka)|Krišna]] (1,400&nbsp;km) (Južna Indija) *[[Kitenska reka]] (Bolgarija) * [[Kızılırmak]] (gr. Alis/Halis) (1151&nbsp;km) (Turčija-Anatolija) * [[Kizilsu]]/Vahš (Kirgizistan, Tadžikistan) *[[Kjarrá]]–[[Thervá]]/Þverá (Islandija) *[[Klabava]] (Češka) *[[Kladnica]] (Srbija) * [[Klamath]] (ZDA, * [[Klar]]/Klarälven (Norveška, Švedska) * [[Kleine Emme]] (Švica) *[[Kleiner Aller]] (Nemčija) *[[Klina (reka)]] (Kosovo) * [[Klodska Nisa]] (tudi Vzhodna Nisa, Poljska) * [[Kloostri]] (Estonija) * [[Kněžná]] (Češka) * [[Kobra]] (Rusija) * [[Kocába]] (Češka) * [[Kocher]] (Nemčija) *[[Kočanska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kokemäen]] (Finska) * [[Kokra]] (Slovenija) *[[Kolbäcksån]] (Švedska) * [[Kolima (reka)|Kolima]] (2129 &nbsp;km) (Rusija) * [[Kolorado (reka), Argentina|Kolorado, Argentina]] * [[Kolorado (reka)|Kolorado]] (2330&nbsp;km) (ZDA) * [[Kolorado (reka), Kostarika|Kolorado, Kostarika]] * [[Kolpa]] /Kupa (296&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška), * [[Kolubara]] (Srbija/Bolgarija) * [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (2250&nbsp;km) (Severna Amerika) *[[Kolunska]] (Bosna in H.) * [[Kolva]] (Rusija) * [[Kolvica]] (Rusija) *[[Komarnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Kongeå]] (Danska) * [[Kongo (reka)|Kongo]] (4670&nbsp;km) (Kongo, Afrika) *[[Königsseer Ache]] (Nemčija) *[[Konjarska reka]]/[[Konjarka]] (Severna Makedonija) *[[Konjička Ljuta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kopanica]] (Poljska) *[[Koper (reka)]] (Rusija) *[[Köpingsån]] (Švedska) * [[Koppány]] (Madžarska) * [[Koprivnica (reka)|Koprivnica]] /Koprivnička rijeka (Hrvaška) * [[Kõpu]] (Estonija) * [[Korana (reka)|Korana]] (Hrvaška/Bosna in Hercegovina) * [[Korenaja]] (Rusija) *[[Korenica (reka)]] (Hrvaška) * [[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Slovenija) *[[Koropec]] (Ukrajina) * Kosa/[[Kosva]] (Rusija) * [[Kosi (reka)|Kosi]] (Kitajska, Nepal, Indija) *[[Kosinac]] (Hrvaška) *[[Kosovska]] (Ukrajina) *[[Kosteljina]] (Hrvaška) * [[Kotojedka]] (Češka) * [[Kouris]] (Ciper) * [[Koyna]] (Indija) *[[Kozica]] (Bosna in Herc.) (2. Cosizza/Furlanija) * [[Kraich]] (Nemčija) * [[Krapina (reka)|Krapina]] (Hrvaška) * [[Krapinica]] (Hrvaška) *[[Krasnaja]] (Ukrajina) * [[Krbava]] (Hrvaška) *[[Krbavica]] (Hrvaška) * [[Krčica]] (Avstrija-Koroška) * [[Krčić]] (Hrvaška) * [[Křemelná]] (Češka) * [[Krems (reka)|Krems]] (Avstrija) * [[Krępiel]] (Poljska) *[[Kreševica]] (Bosna in H.) * [[Křetínka]] (Češka) *[[Krimmler Ache]] (Avstrija) * [[Kriš]] (združeni Beli, Črni in Hitri Kriš), Madžarska * [[Krišna (reka)|Krišna]] (Indija) *[[Krivača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kriva reka]] (Severna Makedonija) * [[Krivaja (reka)|Krivaja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Krivaja (Vojvodina)]] (Srbija) *[[Krivánsky potok]] (Slovaška) * [[Krka]] - (94&nbsp;km) [[Slovenija]] * [[Krka, Koroška (reka)|Krka]] (120&nbsp;km), (Avstrija-Koroška) * [[Krka, Hrvaška|Krka]] (75&nbsp;km) (Hrvaška) *[[Kroljuvka]] (Poljska) *[[Krossá]] (Islandija) *[[Křinice]] (Češka) * [[Krtíš]] (Slovaška) * [[Krupa]] (Slovenija; 2. Bosna in H.) *[[Krupá]] (Slovaška) * [[Krupinica]] (Slovaška) *[[Kruščica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Kruškovica]] (Bosna in H.) *[[Krušnica]] (Bosna in H.) * [[Krzna]] (Poljska) * [[Krzycki Rów]] (Poljska) * [[Kuban (reka)|Kuban]] (907&nbsp;km) (Rusija) * [[Kubango]] (Angola) *[[Kučerla]] (Rusija) * [[Kučnica]] (Slovenija/Avstrija) *[[Kúðafljót]] (Islandija) * [[Kuma]] (Rusija) * [[Kunda]] (Estonija) *[[Künes]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kungsbackaån]] (Švedska) * [[Kupica]] (Hrvaška) * [[Kupčina]] (Hrvaška) * [[Kura (reka)|Kura]] (1515&nbsp;km) (Turčija, Gruzija, Azerbajdžan) *[[Koskokwim]]/Kusko/Kusquqvak (ZDA-Aljaska) *[[Kutinska Reka]] (Srbija) * [[Kva Jai]] (380&nbsp;km) (Tajska) * [[Kva Noi]] (278&nbsp;km) (Tajska) * [[Kvisa]] (Poljska) *[[Kyjovka]] (Češka) * [[Kysuca]] (Slovaška) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Laba]] (1159&nbsp;km) (Češka, Nemčija) * [[Laba (Rusija)|Laba]] (Rusija) * [[Laber]] /[[Große Laber]], Nemčija * [[Laborec]] (Ukrajina, Slovaška) *[[La Borrèze]] (Francija) * [[Labotnica]] (Avstrija/Koroška) *[[Lachlan]] (Avstralija) *[[Lachte]] (Nemčija) * [[Łada]] (Poljska) * [[Laeva]] (Estonija) * [[Lagan]] (Severna Irska in 2.- južna Švedska) * [[Lagen]] (Norveška) *[[Lagnon]] (Francija) * [[Lahinja]] (Slovenija) * [[Lahn]] (Nemčija) *[[Lainio]](älven) (Švedska) *[[Laisälven]] (Švedska) *[[Laïta]]/bretonsko Laeta (Francija) * [[Lakavica]] oz. Kriva Lakavica (Severna Makedonija) * [[Lambro]] (Italija) * [[Lambro Meridionale]] (Italija) *[[Lammer]] (Avstrija) * [[Laming]] (Avstrija) *[[Lambon]] (Francija) * [[Lamone]] (Italija) *[[Landquart]] (Švica) *[[Landswasser]] (Švica) * [[Lane]] (Anglija) * [[Lanë]] /''Lana'' (Albanija) *[[Långan]] (Švedska) *[[Langete]] (Švica) * [[Lapinč]]/Lafnitz (Avstrija, Madžarska) * [[Lapuan]] (Finska) * [[Lăpuș]] ''Lápos'' (Romunija) * [[Lapuşna]] (Moldavija) * [[Lašva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lätäseno]] (Finska) * [[Latorica]] (Ukrajina, Slovaška) * [[Lauce]] (Latvija) *[[Laudach]] (Avstrija) * [[Lauter]] (Namčija) * [[Lavanestro]] (Italija) *[[Laxá í Aðaldal]] (Islandija) *[[Laxá í Kjós]] (Islandija) *[[Layon]] (Francija) *[[Lazeščina]] (Ukrajina) * [[Lea (reka)|Lea]] (Anglija) *[[Leale]] /Leâl (Italija-Furlaija?) * [[Łeba]] (Poljska * [[Lech (reka)|Lech]] (263&nbsp;km) (Avstrija, Nemčija) * [[Lech (Poljska)|Lech]] (Poljska) * [[Leda (reka)|Leda]] (Nemčija) * [[Ledava]] (Slovenija) *[[Lède]] (Francija) *[[Ledra]] /Ledre (Italija-Furlanija) *[[Leduån]] (Švedska) * [[Lee (reka)|Lee]] (Irska) * [[Lega (reka)|Lega]] (Poljska) *[[Lehrde]] (Nemčija) * [[Lein]] (Nemčija) * [[Leine]] (281&nbsp;km) (Nemčija), * [[Leitha]]/Lajta (Avstrija, Madžarska) *[[Lémance]] (Francija) * [[Lena]] (4270&nbsp;km) (Rusija) * [[Lëngaricë]] (Albanija) *[[Leniwka]] (Poljska) * [[Lenne]] (Nemčija) *[[Lente]] (Italija) *[[Leoganger Ache]] (Avstrija) * [[Lepenec]] (Kosovo, Severna Makedonija) *[[Lepenica]] (3, Bosna, Hrvaška in Srbija) *[[Lepsi]] (Kazahstan) *[[Lérez]] (Španija) *[[Lespezi]] (Romunija) * [[Lesti]] (Finska) *[[Lethe]] (ZDA-Aljaska) *[[Lete]] (Italija) * [[Letimbro]] (Italija) *[[Levrière]] (Francija) * [[Lėvuo]] (Litva) *[[Lez]] (Francija) *[[Lézarde]] (Francija) *[[Ležák]] /Holetínka (Češka) * [[Li (reka)|Li]], Kitajska * [[Liao]] (1450&nbsp;km) (Azija) * [[Liane]] (Francija) * [[Liard]] (950&nbsp;km) (Kanada) *[[Libava]] (Češka) *[[Liběchovka]] (Češka) * [[Líboc]] (Češka) * [[Libočovka]] (Češka) * [[Libuňka]] (Češka) *[[Ličanka]]/Fužinarka (Hrvaška) *[[Lidan]] (Švedska) *[[Lidzieja]] (Belorusija) * [[Lielupe]] (Latvija) * [[Lieser (Drava)]]/Jezernica * [[Lieser (Nemčija)]] (Nemčija) * [[Liesing]] (Avstrija) * [[Lietava]] (Litva) * [[Liffey (reka)|Liffey]] (Irska) *[[Ligne]] (Francija) *[[Lignon]]; Lignon du Forez; Lignon du Velay (Francija) * [[Liivi]] (Estonija) * [[Lika (reka)]] (Hrvaška) *[[Lilla Luleälven]] (Švedska) *[[Lillälven]] (Švedska) *[[Lillpiteälven]] (Švedska) * [[Lim]] (Albanija, Črna Gora, Srbija, Bosna) * [[Limmat]] (Švica) * [[Limni Fragmatos Gadoura]] (Grčija-Rodos) *[[Limpedea]] (Romunija) * [[Limpopo (reka)|Limpopo]] (1600&nbsp;km) (Mozambik/Južna Afrika/Zimbabve/Bocvana) *[[Linaälven]] (Švedska) * [[Linde]] (Nizozemska) *[[Lindenbach]] (Avstrija) *[[Lindenborg Å]] (Danska) * [[Linth]](-Limmat) (Švica) * [[Linzer Ach]] (Nemčija) *[[Lipce (reka)]] (Ukrajina) *Lipnica (Hrvaška) *Lipnik (Slovaška) * [[Lippe]] (Nemčija) * [[Liri-Garigliano]] (Italija) *[[Lisora]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lištica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Litani (reka)|Litani]] (Leontes) (Libanon) * [[Litava]] (Češka) *[[Litavka]] (Ćeška) *[[Liverpool River]] (Avstralija) * [[Livenza]] (Italija-Furlanija) *[[Livo]] (Italija) * [[Liwiec]], Liw (Poljska) *[[Ljig]] (Srbija) *[[Ljubeljska Borovnica]] (Avsrtrija-Koroška) * [[Ljubina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Ljubljanica]] (41&nbsp;km) (Slovenija) * [[Ljungan]] (Švedska) *[[Ljungby]](ån) (Švedska) * [[Ljuča]] (Črna Gora) *[[Ljudska reka]] (Srbija) * [[Ljusnan]] (Švedska) *[[Ljustorpsån]] (Švedska) * [[Ljuta (reka)|Ljuta]] (Hrvaška, Črna Gora; Bosna in Herceg.; tudi Ukrajina) *Ljuta/[[Kalinovička Ljuta]]/[[Dindolka]]/[[Repešnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Llapi]] (Kosovo) * [[Llobregat (reka)|Llobregat]] (Španija-Katalonija) * [[Loara]]/Loire (1006&nbsp;km) (Francija) * [[Lobnica (Drava)|Lobnica]] (Slovenija) *[[Locone]] (Italija) *[[Loděnice]] (Češka) *[[Lofsen]] (Švedska) *[[Logon]](e) (Srednjeafriška republika, Čad) * [[Lohr ]] (Nemčija) *[[Loing]] (Francija) * [[Loir]] (312&nbsp;km) (Francija) *[[Loiret]] (Francija) * [[Loisach]] (Avstrija, Nemčija) *[[Lokvarka]] (Hrvaška) * [[Lom]] (Bolgarija) ** [[Rusenski Lom]] (Bolgarija) **[[Beli Lom]] (Bolgarija) **[[Černi Lom]] (Bolgarija); [[Popovski Lom]]/Kalakoč *[[Lomnica]] (Hrvaška) * [[Lomnice]] (Češka) *[[Lomnicja]] (Ukrajina) * [[Londža]] (Hrvaška) * [[Lone]] (Nemčija) * [[Longanus]] (Italija-Sicilija) *[[Long Eau]] (Anglija) * [[Lonja (reka)|Lonja]] (Hrvaška) *[[Lonjica]] (Hrvaška) *[[Lonza]] (Švica) * [[Loobu]] (Estonija) * [[Lorze]] (Švica) * [[Losse]] (Nemčija) * [[Lot (reka)]]/Òlt/Òut (Francija) * [[Lotta]] (Finska, Rusija) * [[Loue]] (Francija) * [[Loučka]] (Češka) * [[Loučná]] (Češka) * [[Loue]] (Francija) * [[Lõve]] (Estonija) *[[Lovnička rijeka]] (Črna gora) *[[Loznička rijeka]] (Črna gora) * [[Ložnica (Dravinja)]] (Slovenija) * [[Ložnica (Savinja)]] (Slovenija) *[[Lubina]] (Češka) *[[Lubovačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lubsza]] (Poljska) *[[Lučelnica]] (Hrvaška) *[[Lučica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lučina (reka)]] (Češka) * [[Luda Jana]] (Bolgarija) * [[Luda reka]]/Erythropotamos (Bolgarija, Grčija) *[[Ludon]] (Francija) *[[Luica]] (Romunija) * [[Luiro]] (Finska) * [[Lukavac (reka)|Lukavac]] (Bosna in H.) * [[Lukavica (reka)|Lukavica]] (Bosna in H.) *[[Lukoć]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lukuga]] - edina odtočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Lukula]] (Angola, Kongo?) *[[Lukva]] (Ukrajina) * [[Lule]](älven) (Švedska) *[[Lumiei]] (Italija-Furlanija) *[[Lunain]] (Francija) * Lune (Anglija) * [[Luni]] (Indija) * [[Luoba]] (Litva) *[[Lupljanica]] (Bosna in H.) *[[Lupnica]] (Bosna in H.) * [[Lütschine]] (Švica) *[[Lutter]] (Nemčija) * [[Lutz]] (Avstrija) * [[Luvironza]] (182&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Luzège]] (Francija) *[[Luža (reka)]] (Rusija) * [[Lužiška Nisa]] (252&nbsp;km) Poljska, Češka, Nemčija * [[Lužnice (reka)|Lužnice]] (Avstrija, Češka) *[[Lužnja]] (Srbija) *[[Lyckebyån]] (Švedska) *[[Lygne]] (Norveška) * [[Łyna]] (Poljska) * [[Lys]]/Leie (Francija, Belgija) * Lycus/Lykos (Çürüksu) (Turčija-Anatolija) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Maas (gl. Meuse) *[[Maceljčica]] (Hrvaška) * [[Mackenziejeva reka]] (1738&nbsp;km) (Kanada) * [[Madeira (reka)]] (Brazilija) *[[Maè]] (Italija) * [[Magdalena (reka)|Magdalena]] (1730&nbsp;km) (Kolumbija) *[[Maggia]] (Švica) * [[Maglenica]] (Grčija-Egejska Makedonija) * [[Magra]] (Italija) * [[Mahanadi]] (Indija) * [[Mahananda]] (Indija/Sikkim) * [[Maha Oya]] (Šrilanka) * [[Mahaveli]] (Šrilanka) * [[Mahi]] (Indija) *[[Maine (reka)]] (Francija) * (River) Maine (2 reki na Irskem) * Maine (reka) (ZDA; 2. Francija) * [[Maira]] (Italija) * [[Maisach]] (Nemčija) *[[Maja (reka)]] (Hrvaška) *[[Majdanka]] (Bosna in H.) * [[Majna]] (527&nbsp;km) [[Nemčija]] *[[Maksimivska reka]] (Poljska/Ukrajina)? * [[Malahatari]] (Rusija) *[[Malån]] (Švedska) *[[Mala Neretva]] (Hrvaška) *[[Malenicja]] (Ukrajina) *[[Malina]] (Slovaška) *[[Mallero]] (Italija) * [[Mali Anjuj]] (Rusija) * [[Malone]] (Italija) *[[Malše]]/Maltsch (Avstrija, Češka) * [[Malta (Avstrija)|Malta]] (Avstrija-Koroška) * [[Malta (reka)|Malta]] (Latvija) * [[Malvathu]] (Šrilanka) *[[Mali Dunav]] (Srbija) * [[Malý Dunaj]] (Mala Donava) (Slovaška) * [[Mamoré]] (Brazilija) * [[Manas (reka)|Manas]] (Kitajska/Tibet, Butan, Indija) *[[Manda]] (Bosna in Hercegovina) *[[Mândra]] (Romunija) * [[Mangfall]] (Nemčija) * [[Manič]] (Rusija) * [[Manimala]] (Indija-Kerala) * [[Mandžra]] (Indija) *[[Mann River]] (Avstralija) *[[Manol]] (Španija-Katalonija) *Río [[Mapocho]] (Čile) * [[Mara (reka)|Mara]] (Romunija) * [[Marano]] (Italija) * [[Marañón (reka)|Marañón]] (1737&nbsp;km) (Južna Amerika -) * [[Marcal]] (Madžarska) * [[Marecchia]] (Italija) * [[Marica]] (gr. Hebros, tur. Meriç) (480&nbsp;km) Bolgarija, Turčija, Grčija *[[Marinovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Markarfljót]] (Islandija) *[[Markau]] (Nemčija) * [[Markova reka]] (Severna Makedonija) * [[Marna]] "Marne" (525&nbsp;km) Francija *[[Marokopa]] (Nova Zelandija) * [[Marovica]] (Srbija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Mārupīte]] (Latvija) * Mas / [[Matz]] (Francija) * [[Massu]] (Estonija) *[[Mastník]] (Češka) * [[Mat`]] (Albanija) *[[Matica]] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška) * [[Matrosovka]] (Rusija-Kaliningrad) *[[Mauldre]] (Francija) *[[Maumee (reka)]] (ZDA) * [[May]] (Irska) * [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (Francija) * [[Mazaro]] (Italija-Sicilija) *[[Mazunka]] (Ukrajina) * [[Mazupīte]] (Latvija) * [[Meander (reka)|Meander]] (Turčija-Anatolija) * [[Medija (potok)|Medija]] (Slovenija) *[[Meduna]] (Italija-Furlanija) * [[Medvedica (reka)|Medvedica]] (Rusija) * [[Medway (reka)|Medway]] (Anglija) * [[Meghna]] (Bangladeš) * [[Mekong]] (4350&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar, Laos, Tajska, Kambodža, Vietnam) * [[Meenačil]]-aar (Indija-Kerala) *[[Meisse]] (Nemčija) * Mela (reka)/[[Möll]] (Avstrija-Koroška) *[[Melezza]] (Švica) oz. [[Melezzo Orientale]] (Italija) *[[Mella]] (Italija) *[[Melk (reka)]] (Avstrija) * [[Menam]] (Azija) *[[Mera (reka)|Mera]] (Švica, Italija) *[[Merklínka]] (Češka) * [[Mersey]] (Anglija) *[[Mersunja]] (Hrvaška) * [[Merta]] (Češka) *[[Meschio]]/Mescli (Italija) * [[Mesta (reka)|Mesta]] /Nestos (Bolgarija, Grčija) * [[Mestinjščica]] (Slovenija) * [[Meša]] (Rusija) * [[Metauro]] (Italija) * [[Metuje]] (Češka) *[[Meu]] (Francija) * [[Meurthe]] (Francija) * [[Meuse]], ''Maas'' (925&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska), * [[Mezenj]] (Rusija) * [[Meža]] (Slovenija) * [[Midouze]]/Midour/okcitan. Midor/Midosa (Francija) *[[Mieån]] (Švedska) *[[Miellätno]] (Švedska) *[[Mignon]] (Francija) * [[Miljacka]], Bosna in Hercegovina * [[Mincio]] (Italija) * [[Minija]] (Litva) *[[Minnesota (reka)]] (ZDA) * [[Miño (reka)|Miño]] /Minho (Španija-Galicija/Portugalska) * [[Mirna (reka)|Mirna]] (44&nbsp;km) Slovenija * [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]] (53 km) (Hrvaška-Istra) * [[Miruša]] (Kosovo) *[[Mis]] (Italija) * [[Misa]] (Latvija) * [[Misisipi]] (3733&nbsp;km) (ZDA) * [[Mislinja (reka)|Mislinja]] (Slovenija) *[[Misoča]] (Bosna in Hercegovina) * [[Misuri (reka)|Misuri]] (Missouri) (3767&nbsp;km) (ZDA) *[[Mittån]] (Švedska) *[[Mlađačka rijeka]] (Bosna in H.) * [[Mlava]] (2: Srbija in Bosna in H.) * [[Modolena]] (Italija) *[[Mleczka]] (Poljska) *[[Moälven]] (Švedska) *[[Močurica]] (Bolgarija) *[[Modrugazu]] (Romunija) * [[Mogami]] (Japonska) * [[Möhne]] (Nemčija) * [[Mokša]] (Rusija) * [[Moldova (reka)|Moldova]] (Romunija) * [[Moloma]] (Rusija) *[[Molonglo]] (Avstralija) * [[Moma]] (Rusija) * [[Mondego]] (Portugalska) *[[Monne]] (Francija) *[[Monnow]] (Anglija) * [[Morača]] (Črna Gora) * [[Velika Morava]] (185&nbsp;km) Srbija * [[Morava (reka)|Morava]] (352&nbsp;km) (Češka, Avstrija/Slovaška) * [[Moravica]] (Golijska, Sokobanjska, Preševska Moravica), Srbija *Moravica (Romunija, Srbija-Vojvodina) * [[Moravice (reka)|Moravice]] (Češka) *[[Moravská Dyje]] (Češka, Avstrija) * [[Moravská Sázava]] (Češka) *[[Morge]] (Francija) * [[Morghab]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Mörrumsån]] (Švedska) *[[Moshassuck]] (ZDA) * [[Moskva (reka)]] (473&nbsp;km) Rusija * [[Mosoni-Duna]] (Madžarska) *[[Mostarska Bijela]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mostiștea]] (Romunija) *[[Mostonga]] (Srbija: Vojvodina) *[[Moštanica]] (Bosna in H.) * [[Moštěnka]] (Češka) *[[Motala ström]] (Švedska) *[[Motława]] (Poljska) * [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica, Koroška]] (Avstrija) * [[Motru]] (Romunija) *[[Mouteka]] (Nova Zelandija) * [[Moy]] (Irska) * [[Mozela]] /Moselle, Mosel, Musel (544&nbsp;km) (Francija, Luksemburg, Nemčija) * [[Mraconia]] (Romunija) * [[Mrežnica (reka)|Mrežnica]] (63&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Mrlina]] (Češka) *[[Mrtva-Tisa]] (Slovaška) *[[Mšanec]] (Ukrajina) * [[Mucone]] (Italija) * [[Muga]] (Španija-Katalonija) *[[Múlakvísl]] (Islandija) * [[Mulde]], Nemčija *[[Muljevac potok]] (Hrvaška) *[[Mumlava]] (Češka) *[[Munjava (reka)]] (Hrvaška) *[[Munkedalsälven]] (Švedska) * [[Muonio]]/Muonioälven (Švedska/Finska) * [[Muota]] (Švica) * [[Mura]] (438&nbsp;km) (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) *[[Muráň]] (Slovaška) *[[Murat]] (Arsanias, vzhodni Evfrat: Turčija) * [[Mureš]] (Mureș, 789 km) Romunija, Madžarska * [[Murr]] (Nemčija) * [[Murray (reka)|Murray]] (1930&nbsp;km) (Avstralija) *[[Murrumbidgee]] (Avstralija) * [[Mürz]] /Murica (Avstrija) *[[Musone]] (Italija) * [[Mūša]] (Litva) *[[Mušnica (reka)|Mušnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutludere]]/ [[Rezovo]]/[[Rezovska reka]] (Bolgarija, Turčija) *[[Mutnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutska Bistrica]] (Avstrija/Slovenija) * [[Muvattupuzha]] (Indija-Kerala) *[[Muze]] (Francija) * [[Myjava]] (Slovaška) * [[Mzimta]] (Rusija) * [[Mže]] (Češka) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Naab]] (Nemčija) * [[Naarn]] (Avstrija) *[[Naamijoki]] (Švedska) * [[Nadiža]] (60&nbsp;km), Slovenija/Italija * [[Nagold]] (Nemčija) * [[Nahe]] (Nemčija) *[[Nahr Ibrahim]] (Abraham/Adonis) (Libanon) * [[Naikupe]] (Litva) * Nak (Japonska) * [[Nakdong]] (Južna Koreja) * [[Nam - Gang]] (Severna Koreja) * [[Nam Khan]] (Laos) * [[Nam Ou]] (Laos) *[[Namsen]] (Norveška) * [[Nan]] (Tajska) *[[Nanjska]] (Bosna in H.) *[[Nanoščica]] (Slovenija) * [[Napo (reka)|Napo]] (1130&nbsp;km) (Ekvador, Peru), * [[Narev]] "Narew" (Poljska) *[[Narkån]] (Švedska) * [[Narmada]] (okoli 1312&nbsp;km) (Indija), * [[Narva (reka)|Narva]] (Estonija/Rusija) *[[Näsån]] (Švedska) *[[Natissa]] (Italija-Furlanija) *[[Nätraån]] (Švedska) *[[Nättrabyån]] (Švedska) * [[Navesti]] (Estonija) * [[Neajlov]] (Romunija) *[[Nea-Nidelvvassdraget]] (Norveška) * [[Neckar]] (367&nbsp;km) (Nemčija) * [[Nedvědička]] (Češka) * [[Nelson (reka)|Nelson]] (644&nbsp;km) (Kanada) * [[Nemen]] (Njemunas/Njemen) (Belorusija, Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Nemunėlis]] (latv. [[Mēmele]]) (Litva, Latvija) * [[Nene]] (Anglija) * [[Ner]] (Poljska) * [[Nera]] (Romunija, Srbija) * [[Nera (Italija)|Nera]] (Italija) * [[Neretva]], Bosna in Hercegovina, Hrvaška *[[Neretvica]] (Bosna in Herc.) * [[Nerodimka]] /''Nerodimja'' (Kosovo) * [[Nervia]] (Italija) * [[Nervión]] (Španija) * [[Nesse]] (Nemčija) * [[Nesyt]] (Češka) *[[Nethe]] (Nemčija) *[[Nette]] (Nemčija) * [[Neto (reka)|Neto]] (Italija) * [[Netta (reka)|Netta]] (Poljska) * [[Neva]] (74&nbsp;km) (Rusija) * [[Nevėžis]] (Litva) * [[Nevljica]] (Slovenija) *[[Nevola]] (Italija) * [[Newry]] (Severna Irska) * [[Nezajmanka]] (Rusija) *[[Ngaruroro]] (Nova Zelandija) *[[Nianån]] (Švedska) * [[Ničlavka]] (Ukrajina) * [[Nida]] (Poljska) * [[Nidda]] (Nemčija) * [[Nidder]] (Nemčija) *[[Nidelva]] (Norveška) * [[Niedrupe]] (Litva) * [[Niers]] (Nemčija, Nizozemska) *[[Niesób]] (Poljska) *[[Nièvre (Loire)]] (Francija) * [[Niger (reka)|Niger]] (4180&nbsp;km) (Gvineja, Mali, Niger, Benin, Nigerija), * [[Nil]] (6650&nbsp;km) (Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt) *[[Nisa]] (Nemčija, Poljska) * [[Nisa Šalona]] (Poljska) *[[Nissan (reka)]] (Švedska) * [[Nišava]] (Bolgarija, Srbija) * Nith (Škotska) * [[Nitra (reka)|Nitra]] (Slovaška) * [[Nitrica]] (Slovaška) *[[Nive]] (Francija) * [[Nižnjaja Tajmira]] (Rusija) * ''Nižnjaja Tunguska'' (gl. ''[[Spodnja Tunguska]]'') *[[Noce]] (Italija) *[[Noirieu]] (Francija) *[[Noncello]] (Italija-Furlanija) *[[Nonette]] (Francija) *[[Nördliche Taurach]]/[[Pongauer Taurach]] (Avstrija) *[[Nordre älv]] (Švedska) *[[Norðurá]] (Islandija) * [[Nore]] (Irska) *[[Norin]] (Hrvaška) *[[Norrån]] (več rek na Švedskem) *[[Norrström]] (Švedska) *[[Norrtäljeån]] (Švedska) *[[Norsälven]] (Švedska) *[[North Canadian River]] (ZDA) *[[Nossan]] (Švedska) * [[Nota (reka)]] (Finska, Rusija) * [[Noteć]] (Poljska) *[[Novčica]] (Hrvaška) * [[Noveglia]] (Italija) * [[Novohradka]] (Češka) *[[Nowood]] (ZDA) *[[Numedalslågen]] (Norvaška) *[[Núpsvötn]] (Islandija) * [[Nure]] (Italija) *[[Nybroån]] (Švedska) *[[Nyköpingsån]] (Švedska) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ob]] (3650&nbsp;km od izvira reke [[Katun (reka)|Katun]]; 5410 km z Irtišem), Rusija * [[Obal]] (Belorusija) *[[Oberach]] (Avstrija) * [[Obra]] (Poljska) * [[Obrh]] (Slovenija) * [[Obrzyca]] (Poljska) * [[Obsenica]] (Hrvaška) * [[Obva]] (Rusija) *[[Očevlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Odenica]] (Hrvaška) *[[Odense Å]] (Danska) * [[Odra]] (854&nbsp;km) (Poljska, Češka, Nemčija) * [[Odra, Hrvaška|Odra]] (83&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Ofanto (reka)]] (Italija) * [[Oglio]] (Italija) * [[Ognon]] (Francija) *[[Ognona]] (Švica) * [[Oggoué]] (Gabon) * [[Ogosta]] (Bolgarija) * [[Ogre]] (Latvija) *[[Ogströmmen]] (Švedska) *[[Ohama]] (ZDA) *[[Ohau]] (Nova Zelandija) * [[Ohio (reka)|Ohio]] (981&nbsp;km) (ZDA) * [[Ohm (reka)|Ohm]] (Nemčija) * [[Ohre]] (Nemčija) * [[Ohře]], ''Eger'' (105&nbsp;km) (Nemčija, Češka) *[[Oignin]] (Francija) * [[Oise (reka)|Oise]] (302&nbsp;km) (Belgija, Francija) *[[Oison]] (Francija) *[[Öjån]] (Švedska) * [[Oka (reka)|Oka]] (1500&nbsp;km) (Rusija), * [[Okavango]] (1700&nbsp;km) (Angola, Namibija, Bocvana) * [[Oker (reka)]] (Nemčija) *[[Okićnica]] (Hrvaška) *[[Okna]] (Slovaška) *[[Olandsån]] (Švedska) * [[Oława]] (Poljska) * [[Olenjok]] (2,292&nbsp;km) (Rusija) * [[Oleška]] (Češka) * [[Olifants (Limpopo)]], ''Elefantes'' (346&nbsp;km) (Južnoafriška republika, Mozambik) *[[Olivento]] (Italija) *[[Ölfusá]] (Islandija) *[[Olio]] (Italija) * [[Oljokma]] (1436&nbsp;km) (Rusija) *[[Oľka]] (Slovaška) * [[Olona]] (italija) *[[Olpeta]] (Italija) * [[Olša]] (Avstrija/Koroška) * [[Olšava]] (Češka) * [[Olše]]/Olza (Češka/Poljska) * [[Olšinka]] (Češka) * [[Olt]] (Romunija) * [[Olteț]] (Romunija) *[[Olza]] (Češka) * [[Om (reka)|Om]] (1091&nbsp;km) (Rusija) *[[Ombla]] (Hrvaška) * [[Ombrone]] (Italija) *[[Omoloj]] (Rusija) * [[Omolon]] (Rusija) * [[Omulew]] (Poljska) *[[Omurovska reka]] (Bolgarija) * [[Ondava]] (Slovaška) *[[Ondavka]] (Slovaška) * [[Onega]] (Rusija) * [[Onon]] (-Gol) (953&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Opava (reka)|Opava]] (Češka Šlezija) *[[Opavice]] (Češka) * [[Oplotniščica]] (Slovenija) * [[Oranje (reka)|Oranje]] (2.200&nbsp;km) (Lesoto, Južnoafr. republika, Namibija) * [[Orava]] (Slovaška) * [[Orb]] (Francija) * [[Orbe]] (Švica) * [[Orbe Thielille]] (Švica) * [[Orcia]] (Italija) * [[Orco]] (Italija) *[[Oreälven]] (Švedska) *[[Örekilsälven]] (Švedska) * [[Oreto]] (Italija-Sicilija) *[[Orge]] (Francija) * [[Orhon]] (Mongolija) *[[Oril´]] (Ukrajina) * [[Orinoko]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija?, Venezuela) *[[Orkla]] (Norveška) * [[Orla]] (Poljska) * [[Orlice]] (Češka) *[[Orlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Orljava]] (Hrvaška) * [[Ornain]] (Francija) * [[Orne]] (Francija) * [[Oront]] (Asi /''Nahr el Asi'') (571&nbsp;km) (Libanon, Sirija, Turčija) *[[Örsundaån]] (Švedska) *[[Örtze]] (Nemčija) * [[Orzyc]] (Poljska) * [[Osam]] (Bolgarija) *[[Ösan]] (Švedska) *[[Osanica]] (Bosna in Herc.) * [[Osapska reka]] (Slovenija, Italija) *(Velika) [[Osatina]] (Hrvaška) *[[Osječak]] (Bosna in Herc.) * [[Oskava]] (Češka) *[[Oskop]] (Rusija, Ukrajina) * [[Oslava]] (Češka) *[[Osse]] (Francija) * [[Oste]] (Nemčija) *[[Österdalälven]] (Švedska) *[[Ostrach]] (Nemčija) *[[Ostravice]] (Češka) * [[Ostružná]] (Češka) * [[Osum]] (Albanija) * [[Otava]] (Češka) * [[Otešica]] (Hrvaška) * [[Oti]] (Burkina Faso, Benin/Togo, Togo/Gana) *[[Otinja]] (Severna Makedonija) *[[Otra]] (Norvaška) * [[Ottawa (reka)|Ottawa]] (1271&nbsp;km) (Kanada) *[[Otuča]] (Hrvaška) * [[Otzthaler Ach]] (Avstrija) *[[Ouanne]] (Francija) *[[Ouche]] (Francija) *[[Oudon]] (Francija) * [[Ouémé (reka)|Ouémé]] (Benin) * [[Oulu]] (Finska) * [[Ounasjoki]] (Finska) * [[Our (reka)]] (Belgija, Luksemburg, Nemčija) *[[Ource]] (Francija) *[[Ourcq]] (Francija) * [[Ourthe]] (Belgija) * [[Ouse, Yorkshire]] (Anglija) * [[Ouse, Sussex]] (Anglija) * [[Great Ouse]] (Anglija) *[[Oust]] (Francija) * [[Ouvèze]] (Francija) * [[Ouysse]] (Francija) * [[Ozanne]] (Francija) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paal]] (Avstrija) * [[Paar]] (Nemčija) *[[Pačetina]] (Hrvaška) * [[Pad]], ''Po'' (652&nbsp;km) (Italija) * [[Pada]] (Estonija) * [[Padma]] (Indija?, Bangladeš) * [[Paillon]] (Francija) * [[Paka]] (Slovenja) *[[Pakarae]] (Nova Zelandija) * [[Pakra]] (Hrvaška) * [[Palar]] (Indija) *[[Paltinul]] (Romunija) * [[Palten]] (Avstrija) * [[Pamba (reka)]] (Indija-Kerala) * [[Panaro]] (Italija) *[[Panjica]] (Srbija) * [[Para]] (Brazilija) * [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (2695&nbsp;km) (Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija) * [[Parana]] (3998&nbsp;km) (Brazilija, Paragvaj, Argentina) * [[Parbati]] (Indija) *[[Paríž]] (Slovaška) *[[Pärlälven]] (Švedska) * [[Parma (reka)|Parma]] (Italija) * [[Parnaíba]] (1,400&nbsp;km) (Brazilija) * [[Pärnu]] (Estonija) *[[Paroo]] (Avstralija) * [[Parrett]] (Anglija) * [[Parsęta]]/Prośnica (Poljska) * [[Partizanskaja]] (Rusija) * [[Pasłęka]] (Poljska) * [[Pa Sak]] (Tajska) * [[Passer]]/Passirio (Italija/Južna Tirolska) *[[Pasvikelva]]/Paatsjoki (Finska, Norveška, Rusija) * [[Patapsco]] (ZDA) * [[Pats]] (Finska/Norveška/Rusija) * [[Pavllë]] /Pavlla' (Grčija, Albanija) *[[Pawtuxet]] (ZDA) * [[Pazinčica]] (Hrvaška-Istra) * [[Pčinja]] (Srbija, Severna Makedonija) * [[Peace (Kanada)|Peace]] (1923&nbsp;km) (Kanada) * [[Pecos]] (ZDA) * [[Pečka Bistrica]] /''Peja Bistrica/Lumbardhi i Pejës'' (Kosovo) * [[Pečora]] (1809&nbsp;km) (Rusija) * [[Pededze]] (Latvija, Estonja) * [[Pedieos]] (Ciper) * [[Pedja]] (Estonija) * [[Peene]] (Nemčija) * [[Pegnitz]] (Nemčija) * [[Pek]] (Srbija) * [[Pellice]] (Italija) * Pena (alb. ''Shkumbin'') (Severna Makedonija) * [[Penganga]] (Indija) * [[Penner]] (Indija) *[[Perec]] (Slovaška) * [[Perijar]] (Indija-Kerala) *[[Perna]] (Hrvaška) *[[Peručica]] (Bosna in Herc.) *[[Pesa]] (Italija) * [[Pescara (reka)|Pescara]] (Italija) * [[Pesnica (reka)|Pesnica]] (Slovenija) * [[Peščanka]] (Rusija) *[[Petikån]] (Švedska) *[[Petrinjčica]] (Hrvaška) *[[Petit Morin]] (Francija) *[[Pettorina]] (Italija) * [[Picentino]] (Italija) * [[Pfinz]] (Nemčija) * [[Piava]], ''Piave'' (220&nbsp;km) (Italija), * [[Pielach]] (Avstrija) *[[Piesting]] (Avstrija) * [[Piława]] (Poljska) * [[Pilcomayo (reka)|Pilcomayo]] (1100&nbsp;km) (Argentina, Bolivija, Paragvaj) * [[Pilica (reka)|Pilica]] (Poljska) * [[Pinega]] (Rusija) * [[Ping]] (Tajska) * [[Pinka]] (Avstrija, Madžarska) * [[Pinn]] (Irska) *[[Pioverna]] (Italija) * [[Pirita]] (Estonija) * [[Piomba]] (Italija) *[[Pisa (reka)]] (Poljska) * [[Pisuerga]] (Španija) * [[Pišnica]] (Slovenija) * [[Pite]]/Piteälven (Švedska) *[[Pitten]] (Avstrija) * [[Piusa]] (Estonija) * [[Pižma]] (Rusija) * [[Pjasina]] (Rusija) * [[Piva]] (34&nbsp;km) (Črna gora) * [[Pivka (reka)|Pivka]] (Slovenija) *[[Pivoňka]] (Češka) * [[Pjoza]] (Rusija) * [[Platani]] (Italija-Sicilija) *[[Plavnica]] (Hrvaška) *[[Plavska reka]] (Kosovo, Albanija) *[[Platte (reka)|Platte]] (povirna kraka: South Platte, North Platte) (ZDA) *[[Plesná]] (Češka) *[[Plessur]] (Švica) * [[Pliszka]] (Poljska) *[[Plitvica (reka)]] (Hrvaška) * [[Pliva (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Plivica]] (Hrvaška) * [[Ploučnice]] (Češka) *[[Plovuča]] (Bosna in Hercegovina) *[[Poblačnica]] (Srbija, Bosna in H.) * [[Pogăniș]] (Romunija) * [[Polcevera]] (Italija) * [[Polskava (potok)]] (Slovenija) * [[Polska Woda]]/Młyńska Woda (Poljska) * [[Põltsamaa]] (Estonija) *[[Ponijerka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ponor (Vrbas)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Río de la Plata]] (290&nbsp;km) Argentina, Urugvaj * [[Podkamena Tunguska]] (1865&nbsp;km) (Rusija) * [[Polonka]] (Ukrajina) * [[Pöls]] (Avstrija) * [[Polskava (potok)|Polskava]] (Slovenija) *[[Pominicja]] (Ukrajina) * [[Ponnaiyar]] (Indija) * [[Ponoj]] (Rusija) *[[Ponor]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pontebana]] (Italija) * [[Popigaj]] (Rusija) *[[Popovska]] (Bolgarija) *[[Porcupine River]] (Kanada, ZDA) * [[Poprad]] (Slovaška, Poljska) *[[Porečka reka]] (Srbija) *[[Poričnica]] (Bosna in H.) *[[Poschiavino]] (Italija) * [[Potenza (reka)|Potenza]] (Italija) *[[Potomac (reka)]] (ZDA) * [[Potong]] (Severna Koreja) *[[Powder]] (ZDA) * [[Prača (reka)|Prača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prahova]] (Romunija) * [[Prandi]] (Estonija) * [[Pregolja]]/nem. Pregel, lit. Prieglius/ (Rusija-Kaliningrad) * [[Preševska Moravica]] (Srbija) *[[Pridvorica (reka)]] (Črna Gora) * [[Pripjat (reka)|Pripjat]] (Belorusija, Ukrajina) * [[Prizrenska Bistrica]] (Kosovo) /''Lumbardhi i Prizrenit" * [[Prosna]] (Poljska) * [[Prostir]] (Ukrajina, Belorusija) * [[Protoka Ularovskaja]] (Rusija) *[[Protva]] (Rusija) *[[Provadijska reka]] (Bolgarija) *[[Providence]] (ZDA) * [[Prüm]] (Nemčija) *[[Prusačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prut]] (953&nbsp;km) Romunija, Moldavija, Ukrajina *[[Psel]] (Rusija, Ukrajina) *[[Psjana]] (Ukrajina) * [[Pšata]] (Slovenija) *[[Pšovka]] (Češka) *[[Puerco]] (ZDA) * [[Pühajõgi]] (Estonija) *[[Pukaki]] (Nova Zelandija) * [[Pulkau]]/Pulkava (Avstrija, Češka) * [[Pulonga]] (Rusija) * [[Pulsnitz]]/Połčnica (Nemčija) *[[Punkva]] (Češka) * [[Pur]] (Rusija) *[[Purari]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Purna]] (2 različni, Indija) *[[Purnitz]] (Nemčija) * [[Purus]] (3382&nbsp;km) (Brazilija, Peru) * [[Purtse]] (Estonija) *[[Pušnica]] (Srbija) * [[Putna]] (Romunija) * [[Pyhä]] (Finska) {{div col end}} == Q == * Rio [[Quaresimo]] (Italija) * [[Queanbeyan]] (Avstralija) * [[Quiliano]] (Italija) * [[Čingšui]] (Kitajska) == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Råån]], prej tudi Kvistoftaån (Švedska) * [[Raba]] (283&nbsp;km) Avstrija/Madžarska * [[Raba, Koroška (reka)|Raba, Koroška]] (Avstrija) * [[Raba, Poljska]] *[[Rabiusa]] (Švica) * [[Rabnitz]] /Répce, Rábca (Avstrija, Madžarska) * [[Ráckevel Duna|Ráckevel (Soroksári-) Duna]] (Madžarska) * [[Racovăț]] /''Rakovec'' (Ukrajina/Moldova) * [[Rača (reka)|Rača]] (Slovenija) *[[Račica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Radava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Radika (reka)|Radika]] (Kosovo, Severna Makedonija) * [[Radimna]] (Romunija) * [[Radbuzá]] (Češka) * [[Radoljna]] (Slovenija) * [[Radomka]] (3, Poljska) *[[Radomlja]] (Slovenija) *[[Radonja]] (Hrvaška) *[[Radošinka]] (Slovaška) * [[Radovna (reka)|Radovna]] (Slovenija) *[[Radulja]] (Slovenija) * [[Raudna]] (Estonija) * [[Radunia]] (Poljska) *[[Rai]] (Italija) *[[Rajkovića reka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rajčanka]] (Slovaška) * [[Rak (reka)|Rak]] (Slovenija) *[[Rakaia]] (Nova Zelandija) *[[Rakitnica (reka)]] (Slovenija; 2.: Bosna in Hercegovina) *[[Rakovica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Rama (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ramsauer Ache]] (Nemčija) * [[Rannapungerja]] (Estonija) *[[Râncăciov]] (Romunija) * [[Rance]] (Francija) *[[Rånden]] (Švedska) *[[Råne]]/[[Råneälven]] (Švedska) *[[Rangitata]] (Nova Zelandija) *[[Rapaätno]]/Rapa (Švedska) * [[Rapti]] (Indija) *[[Rasa]] (Romunija) * [[Rasina]] (Srbija) *[[Råstätno]] (Švedska) * [[Raša (reka)|Raša]] (Hrvaška-Istra) *[[Rašica (potok)|Rašica]] (Raščica) (Slovenija) * [[Raška (reka)|Raška]] (Srbija) *[[Râul Doamnei]] (Romunija) *[[Rauma]] (Norveška) * [[Răut]] (Moldova) *[[Rautasälven]] (Švedska) * [[Ravi (reka)|Ravi]] (720 &nbsp;km) (Indija, Pakistan) * [[Razdolnaja]] (Rusija), * [[Rdeča reka]] (1149&nbsp;km) (Kitajska, Vietnam), * [[Read Rock]] (110&nbsp;km) (ZDA), * [[Red River]] (ZDA) * [[Recknitz]] (Nemčija) * [[Rečica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Reda]] (Poljska) * [[Rednitz]] (Nemčija) * [[Rega (reka)|Rega]] (Poljska) * [[Regen (reka)]] (Nemčija) *[[Reghena]] (Italija-Furlanija) * [[Regnitz]] (Nemčija) * [[Reisen]] (Norveška) * [[Reiu]] (Estonija) * [[Reka (reka)|Reka]] (Slovenija) * Reka (Hrvaška) * [[Reka svetega Lovrenca]] (928&nbsp;km z estuarijem) (Kanada/ZDA) * [[Reklanica]] (Italija) * [[Rems]] (Nemčija) * [[Ren]] (1233&nbsp;km) (Švica, Lihtenštajn/Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska) *[[Rena]](elva) (Norveška) * [[Rench]] (Nemčija) * [[Reno (reka)|Reno]] (Italija) * [[Répce]] (Avstrija?, Madžarska) *[[Republican]] (ZDA) *[[Rère]] (Francija) *[[Resava]] (Srbija) *[[Ressa]] (Rusija) *[[Rešetarica]] (Hrvaška) *[[Retrone]] (Italija) * [[Reuss]] (Švica) *[[Revúca]] (Slovaška) *[[Revuha]] (Ukrajina) * [[Rēzekne]] (Latvija) *[[Rezija (potok)|Rezija]] (Resia) (Italija) *[[Rezovska reka]]/[[Rezovo]] /Mutlu (Bolgarija/Turčija) *[[Rhue]] (Francija) *[[Rhume]] (Nemčija) * [[Ribble]] (Anglija) *[[Ribe Å]] (Danska) * [[Ribnica (reka)]] (Slovenija) * [[Ribnica (Bosna)]] (BiH) * [[Ribnica (Črna Gora)]] *[[Ribnica (Hrvaška)]] *[[Ribnica (Srbija)]] *[[Ribnjak]] (Bosna in Hercegovina) *[[Rickleån]] (Švedska) * [[Ričica (reka)|Ričica]] (Hrvaška) *[[Říčka]] (Češka) *[[Riebnesströmmen]] (Švedska) * [[Rienz]]/Rienza (Italija/Južna Tirolska) * [[Rihand]] (Indija) *[[Rijeka (reka)]] (Bosna in H.) * [[Rika (reka)]] (Ukrajina; 2. Bosna in Herc.) * [[Rimava]] (Slovaška) *[[Rimavica]] (Slovaška) * [[Rimjin]] (Severna, Južna Koreja) * [[Rinya]] (Madžarska) * [[Rinža]] (Slovenija) *[[Risån]] (Švedska) * [[Risle]] (Francija) * [[Riss]] (Nemčija) * [[Rizzanese]] (Francija-Korzika) * [[Rio Grande]] (3051&nbsp;km) (ZDA, Mehika), * [[Rio Madeira]] (1450 &nbsp;km) (Bolivija, Brazilija), * [[Rio Negro (Amazonka)]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija, Venezuela, Brazilija) * [[Río Negro, Urugvaj]] (Urugvaj) *[[Rivo Tella]] (Italija) * [[Rječina]] (Hrvaška) * [[Rjurjuzan]] (Rusija) * [[Rodach]] (Nemčija) *[[Rodenberger Aue]] (Nemčija) * [[Kleine Röder]] (Wilde Röder); [[Grosse Röder]] (Nemčija) * [[Roding]] (Anglija) * [[Rogatnica]] (Slovenija) * [[Rögnitz]] (Nemčija) *[[Röjdan]] (Švedska) * [[Roja]] (Latvija) *[[Rokån]]/Rok (Švedska) *[[Rokava]] (Slovenija) * [[Rokytná]] (Češka) *[[Rolfsån]] (Švedska) * [[Romže]] (Češka) * [[Rona]] (813&nbsp;km) (Švica, Francija) *[[Ronco]] (Italija) *[[Rönne å]] (Švedska) *[[Ronnebyån]]/Ronneby (Švedska) *[[Rons]] (Španija) *[[Ropot]] (Srbija) *[[Ropotamo]] (Bolgarija) *[[Rörån]] (Švedska) *[[Ros´]] (Ukrajina) *[[Rosån]] (Švedska) *[[Rosica]] (Bolgarija) * [[Rospuda]] (Poljska) * [[Rot]] (Nemčija) *[[Rotaldo]] (Italija) *[[Rotna]]/[[Rottnan]] (Norveška, Švedska) * [[Rott (reka)|Rott]] (Nemčija) * [[Roubaud]] (Francija) *[[Rouvre]] (Francija) * [[Roya]] /Roia (Francija, Italija) *[[Ruamahanga]] (Nova Zelandija) * [[Rusava]] (Češka) * [[Rubikon]] (80&nbsp;km), Italija *[[Ruda-Grab]] (Hrvaška) *[[Ru de Servais]] (Francija) *[[Rudava]] (Slovaška) * [[Rudnaja]] (Rusija) * [[Ruhr]] (Nemčija) *[[Ruisseau de Blagour]] (Francija) *[[Ruisseau du Boulet]] (Francija) *[[Ruisseau de Vaunaises]] (Švica) * [[Rūja]] (Latvija) * [[Rumena reka]] (5464&nbsp;km) Huangho, Huang He, (Kitajska) *[[Rumin]] (Hrvaška) *[[Rupel (reka)]] (Francija) *[[Rur]]/Roer (Nemčija, Nizozemska) * [[Rurubu]] (416&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija) * [[Ruzizi]] - (117&nbsp;km) glavna pritočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Rye Å]] (Danska) * [[Ryesong]] (Južna Koreja) * [[Rzav]] (Srbija) * [[Rzav (Drina)]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} * [[Saalach]] (Avstrija, Nemčija) * [[Saale]] (413&nbsp;km) (Nemčija) * [[Saane]]/Sarine (Švica) * [[Saar]] (246&nbsp;km) (Nemčija) *[[Sabar]] (Romunija) * [[Sabari]] (Indija) * [[Sabarmati]] (Indija) * [[Sabato]] (Italija) * [[Sächische Saale]] (Nemčija) *[[Saco]] (Italija) * [[Sacramento (reka)|Sacramento]] (ZDA) *[[Sadika]] (Bosna in Herc.) *[[Sagån]] (Švedska) * [[Saggau]] (Avstrija) * [[Sâi]] (Romunija) *[[Saigon (reka)]] (Vietnam) * [[Sajó]]/[[Slaná]] (Slovaška, Madžarska) * [[Sakae Krang]] (Tajska) * [[Sakarya]] (gr. Sangarios) (Turčija-Anatolija) * [[Saksahan]] (Ukrajina) * [[Salaca]] (Latvija) * [[Salado]] (2 reki, Argentina in 1 Mehika) *[[Salat]] (Francija) *[[Salinas]] (ZDA) * [[Salinello]] (Italija) * [[Salso]]/''Imera Meridionale'' (Italija-Sicilija) * [[Salso Cimarosa]] (Italija-Sicilija) * [[Salto]] (Italija) *[[Salva]] (Ukrajina) * [[Salven]] (3289&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar=Burma, Tajska) * [[Salz]] (Nemčija) * [[Salza]] (Avstrija) * [[Salzach]] (227&nbsp;km), Avstrija/Nemčija/ * [[Samara (reka)|Samara]] (Rusija; 2. = Ukrajina) * [[Samarga]] (Rusija) *[[Sambre]] (Francija, Belgija) * [[Samur]] (Rusija/Azerbajdžan) * [[San (reka)|San]] (458&nbsp;km) Poljska, Ukrajina * [[Sana (reka)|Sana]] (142&nbsp;km) Bosna in Hercegovina *[[Såna]] oz. [[Hølenelva]] (Norveška) * [[Sanarka]] (Rusija) *[[San Bartolomeo]] *[[Sandusky (reka)]] (ZDA) * [[Sanggan]] (Kitajska) * [[Sangone]] (Italija) * [[Sangro]] (Italija) *[[Sanica]] (Bosna in H.) *[[Sangisälven]] (Švedska) * [[San Joaquin]]/Río San Joaquín (ZDA) *[[San Juan]] (Mehika) * [[San Leone]] (Italija-Sicilija) * [[Sanna]] (Avstrija) * [[Sansobbia]] (Italija) * [[Santerno]] (Italija) * [[Saona]] /Saône /Sona (Francija) * [[São Francisco (reka)|São Francisco]] (2,830&nbsp;km) (Brazilija) * [[Sapna]] (Bosna in H.) *[[Sarantaporos]]/Sarandapor (Grčija/Albanija) * [[Sarata]] (Moldova, Ukrajina) * [[Sarbaj]] (Rusija) *[[Sarca]] (Italija) *[[Sarca di Campiglio]] (Italija) *[[Sarca di Val Genova]] (Italija) * [[Sarca-Mincio]] (Italija) * [[Sarine]] (Švica) *[[Sarner Aa]] (Švica) * [[Sarthe]] (Francija) * [[Sárvíz]] (Madžarska) * [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] (547&nbsp;km) (Kanada) **South Saskatchewan River (1.392 km) &North Saskatchewan River (1.287 km) * [[Sasar]] (Romunija) * [[Sateska reka]] (Severna Makedonija) * [[Satledž]] Satluj/Lagden Zhanbo (Kitajska/Tibet, Indija, Pakistan) *[[Sauðá]] (Islandija) * [[Sauer]] /fr. Sûre (Belgija, Luksemburg, Nemčija) * [[Sauga]] (Estonija) * [[Sauldre]] (Francija) *[[Saulx]] (Francija) * [[Sava]] (947&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herc., Srbija) * [[Sava Bohinjka]] (Slovenija) * [[Sava Dolinka]] (Slovenija) *[[Savannah (reka)]] (ZDA) *[[Sävarån]] (Švedska) * [[Save]] (Francija) *[[Säveån]] (Švedska) * [[Savio]] (Italija) * [[Savinja]] (96&nbsp;km) (Slovenija) * [[Sawa]] (Poljska) * [[Sawica]], Sasek (Poljska) *[[Saxån]], [[Saxälven]] (Švedska) * [[Sázava]] (Češka) *[[Sazlijka]] (Bolgarija) *[[Scarpe]] (Francija) *[[Schiau]] (Romunija) * [[Schlierach]] (Nemčija) * [[Schmida]] (Avstrija) *[[Schmur]] (Švica) *[[Schunter]] (Nemčija) * [[Schussen]] (Nemčija) * [[Schwalm]] (2, Nemčija) *[[Schwarza]] (Avstrija) * [[Schwarzach]] (Nemčija) * [[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Schwarze Laber]] (Nemčija) * [[Schwechat (reka)]] (Avstrija) *[[Scie]] (Francija) * [[Secchia]] (Italija) *[[Sédelle]] (Francija) *[[Sée]] (Francija) *[[Seeache]] (Avstrija) *[[Seez]] (Švica) * [[Segre (reka)|Segre]] (Španija/Katalonija) *[[Sejm (reka)]] (Rusija, Ukrajina) * [[Sejmkan]] (Rusija) *[[Sekčov]] (Slovaška) *[[Selá]] (Islandija) *[[Selångersån]] (Švedska) * [[Sele (reka)|Sele]] (Italija) * [[Selenga]] (992&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Selendža]] (Rusija) * [[Selja]] (Estonija) * [[Selška Sora]] (Slovenija) * [[Sélune]] (Francija) * [[Seman]] (Albanija) *[[Semešnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Semme]] (Francija) *[[Semnon]] (Francija) *[[Semois]] /fr. Semoy (Belgija, Francija) * [[Sena]], ''Seine'' (776&nbsp;km) (Francija), * [[Senegal (reka)|Senegal]] (1086&nbsp;km) (Senegal, Mavretanija, Mali) *[[Senkovec]] (Bolgarija) *[[Sennevière]] (Francija) *[[Senouire]] (Francija) *[[Sense]] (Švica) *[[Sepik]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Serahis]] (Ciper) * [[Serchio]] (Italija) *[[Serein]] (Francija) * [[Serio]]/Sère/ (Italija) *[[Serre]] (Francija) * [[Sesia]] (Italija) *[[Seudre]] (Francija) *[[Seuge]] (Francija) *[[Seugne]] (Francija) * [[Severn]] (Wales, Anglija) *[[Severn River]] (2 reki v Kanadi/prov. Ontario z razl. izlivoma) *[[Severski Donec]] (Ukrajina) * [[Sèvre Nantaise]] (Francija) * [[Sèvre Niortaise]] (Francija) * [[Seynes]] (Frqncija) * [[Shabeelle]] (2714&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Shalë]] /''Shala'' (Albanija) * [[Shannon (reka)|Shannon]] (Irska) * [[Sharavati]] (Indija) * [[Sharoargun]] (Rusija) * [[Shivanath]] (Indija) * [[Shkumbin]] (Albanija) *[[Shoshone]] (ZDA) * [[Shushicë]]/Vlora (Albanija) * [[Siagne]] (Francija) *[[Sianne]] (Francija) *[[Sichon]] (Francija) * [[Sieg]] (Nemčija) * [[Siesartis]] (Litva) *[[Sieve]] (Italija) *[[Sihavka]] (Ukrajina, Poljska) *[[Sihl]] (Švica) * [[Siika]] (Finska) *[[Sikån]] (Švedska) *[[Sikenica]] (Slovaška) * [[Sil (reka)|Sil]] (Španija) * [[Sile (reka)|Sile]] (Italija) * [[Sileru]] (Indija) * [[Sill]] (Avstrija-Tirolska) *[[Sillerboån]] (Švedska) * [[Silke]] (Nemčija) * [[Silva (reka)|Silva]] (Rusija) *[[Silverån]] (Švedska) *[[Simested Å]] (Danska) * [[Simeto]] (Italija-Sicilija) * [[Simme]] (Švica) *[[Sims Bayou]] (ZDA) *[[Sinapovska]] (Bolgarija) * [[Sindh]] (Indija) * [[Sinn]] (Nemčija) * [[Sinne]] (Italija) *[[Sinoha]] (Ukrajina) * [[Sió]] (Madžarska) *[[Sioule]] (Francija) *[[Sipi]] (Uganda) * [[Sir Darja]] (2256&nbsp;km) (Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kazahstan) * [[Siret (reka)|Siret]], ''Siretul, Seret'' (647&nbsp;km) (Romunija) * Torrente [[Sisola]] (Italija) * [[Sitnica]] (Črna gora) (2. Kosovo) *[[Sitter]] (Švica) * [[Siva]] (Rusija) *[[Sjaunjaätno]] (Švedska) *[[Sjoa]] (Norveška) *[[Sjoutälven]] (Švedska) *[[Skaftá]] (Islandija) *[[Skålån]] (Švedska) * [[Skals (reka)|Skals]] Å (Danska) *[[Skäppträskån]] (Švedska) *[[Skärjån]] (Švedska) *[[Skeboån]] (Švedska) *[[Skeiðará]]/Skeiðarársandur (Islandija) *[[Skele]] (Bosna in Hercegovina) * [[Skellefte]] /Skellefteälven (Švedska) * [[Skern (reka)|Skern]] /Skjern Å (Danska) *[[Skiensvassdraget]] (Norveška) *[[Skógá]] (Islandija) * [[Skomlja]] (Bolgarija) * Skora (Poljska) * [[Skotawa]] (Poljska) *[[Skräbeån]] (Švedska) *[[Skrapež]] (Srbija) * [[Skrivyte]] (Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Skrwa]] (Poljska) * [[Slaney]] (Irska) * [[Slatina, reka|Slatina]] (Slovaška) *[[Slatinica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Slatinska rijeka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Sluč]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Slunjčica]] (Hrvaška) * [[Słupia]] (Poljska) *[[Smagne]] (Francija) *[[Smotača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Smrečianka]] (Slovaška) *[[Smršnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Smutná]] (Češka) * [[Snake (reka)|Snake]] (1078&nbsp;km) - največji pritok Kolumbije v državi Washington, ZDA *[[Snärjebäcken]] (Švedska) *[[Snarumselva]] (Norveška) *[[Snoderån]] (Švedska-Gotland) * [[Soča]], ''Isonzo'' (138&nbsp;km) (Slovenija, Italija) * [[Soči (reka)|Soči]] (Rusija) *[[Söderköpingsån]] (Švedska) *[[Sog]]/Sogið (Islandija) * [[Soh]] (Kirgizistan, Uzbekistan) *[[Sohodol]] (Romunija) *[[Sokočnica]] (Bosna in Herc.) * [[Solba]] "Sulm" (Avstrija-Štajerska); 1 tudi v Rusiji *[[Soligo]] (Italija) * [[Soma]] (245&nbsp;km), Francija * [[Someș]] + povirni [[Someşul Mare]] (Romunija) * [[Someșul Mic]]=[[Someșul Cald]]+[[Someșul Rece]] (Romunija) * [[Somovka]] (Rusija) * [[Son]] (Indija) * [[Songhua Džjang]]/[[Songdžjnang]]? (Kitajska) *[[Sonna]] (Italija) *[[Soligo]] (Italija) *[[Søo]] (Norveška) * [[Soodla]] (Estonija) * [[Sopota (reka)|Sopota]] (Slovenija) *[[Sopotnica]] (Hrvaška) * [[Sora]] (52&nbsp;km s Poljansko Soro), Slovenija *[[Sör-Lillån]] (Švedska) * [[Sorraia]] (Portugalska) * [[Sosika]] (Rusija) * [[Sotla]] /''Sutla'' (90&nbsp;km) (Slovenija/Hrvaška) *[[Sož]] (Belorusija...) * [[Spačva]] (Hrvaška) * [[Spey]] "Uisge Spe" (Škotska) * [[Spodnja Tunguska]] (2989&nbsp;km) (Rusija) * [[Spöl]] /[[Aqua Granda]] (Švica, Italija) * [[Sporzana]] (Italija) * [[Spreča]] (Bosna in H.) * [[Spree]] (Nemčija) * [[Sredecka reka]] (Bolgarija) *[[Stångån]] (Švedska) *[[Stanička rijeka]] (Bosna in Herceg.) *[[Stara reka]] (Severna Makedonija) (2. Bolgarija) *[[Stare Rehišče]] (Ukrajina) *[[Stavnja]] (Bosna in Herceg.) *[[Stebnik]]/Stebnyk (Ukrajina, Poljska) *[[Stebnyk]] (Ukrajina - 2.) *[[Steinbach]] (Avstrija) *[[Stella]] (Italija-Furlanija) *[[Stensån]] (Švedska) * [[Stepenitz]] (Nemčija) * [[Steyr (reka)|Steyr]] (Avstrija) *[[Stiller]] (Nemčija) * [[Stir]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Stizzon]] (Italija) * [[Stohid]] (Ukrajina) *[[Stoličný potok]] (Slovaška) * [[Stonávka]] (Češka) *[[Storå]](en) (Danska) * [[Stour]] (Anglija) * [[Strem]] (Avstrija) * [[Streu]] (Nemčija) * [[Střela]] (Češka) *[[Strij (reka)]] (Ukrajina) *[[Strjama]] (Bolgarija) *[[Stropnice]]/Strobnitz (Avstrija, Češka) *[[Storån]] (več rek na Švedskem) *[[Storbodströmmen]] (Švedska) *[[Strömsån]] (2 reki na Švedskem) *[[Strudena]] (Bolgarija) *Struga (Hrvaška) * [[Struma]] (Strimon) (415&nbsp;km), Bolgarija, Grčija * [[Strumica (reka)|Strumica]]/ [[Strumešnica]] (Severna Makedonija, Bolgarija) * [[Studenica]] (Srbija) *[[Studva]] (Hrvaška) *[[Strwiąż]]/Strivigor (Poljska, Ukrajina) * [[Strzegomka]] (Poljska) * [[Stržen]] (Slovenija) *[[Stupčanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Stura del Monferrato]] (Italija) * [[Stura di Demonte]] (Italija) * [[Stura di Lanzo]] (Italija) * [[Subarnarekha]] (Indija) *[[Subocka]] (Hrvaška) * [[Suceava (reka)|Suceava]] (Romunija/Ukrajina?) *[[Suchá]] (Slovaška) * [[Suck]] (Irska) * Suda (Rusija) *[[Südaue]] (Nemčija) * [[Sude]] (Nemčija) * [[Sugoj]] (Rusija) * [[Suha reka]] (Bolgarija) *[[Suhodolnica]] (Slovenija) * [[Suhona]] (Rusija) * [[Suhre]] (Švica) *[[Suippe]] (Francija) * [[Suir]] (Irska) *[[Sukelj]] (Ukrajina) * [[Sula]], ime rek v Ukrajini, Belorusiji in dveh v Rusiji * [[Sulak]] (Rusija) * [[Sulby]] (otok Man) *[[Suldalslågen]] (Norveška) * [[Sülz]] (Nemčija) * [[Sumida (reka)|Sumida]] (Japonska) *[[Sunja (reka)]] (Hrvaška) * [[Supij]] (Ukrajina) * [[Supraśl]]/Sprząśla (Poljska) *[[Suran]] (Francija) *[[Suså]] (Danska) *[[Suseån]] (Švedska) *Sušica (1. Bosna in Hercegovina; 2. Črna Gora; 3. Hrvaška; 4. Srbija) *[[Sutina]] (Hrvaška) *[[Sutorina]] (Hrvaška, Črna Gora) *[[Sutjeska (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Suturlija]]/Sutrolija (Bosna in Hercegovina) *[[Suvaja (reka)]] (Hrvaška) *[[Suze]] (Švica) * [[Suženjska reka]] (415&nbsp;km) (Kanada) *[[Svartälven]] (Švedska) *[[Svartån]] (Švedska, več rek) *[[Svärtaån]] (Švedska) *[[Svedružica]] (Hrvaška) *[[Sverkestaån]] (Švedska) * [[Svētaine]] (Latvija) * [[Svēte]] (Latvija) *[[Sviča]] (Ukrajina) *[[Svinjara]] (Bosna in Hercegovina) *[[Svinka]] (Slovaška) * [[Svir]] (Rusija) * [[Svitava]] (Češka) * [[Svitávka]] (Češka, Nemčija) * [[Svratka]] (Češka) *[[Svržnica]] (Hrvaška) * [[Skwa]], [[Rozoga]] (Poljska) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} *[[Šablenska reka]] (Bolgarija) * [[Šandrin]] (Rusija) *[[Šanja]] (Hrvaška) * [[Šari]], Chari (1400&nbsp;km) (Srednjeafr. republ., Čad, Kamerun) * [[Šarkanjski Dunavac]] (Hrvaška) * [[Šat el Arab]] (Irak/Iran) *[[Šatava]] (Češka) *[[Šavnik (reka)]] (Črna gora) * [[Ścinawka]] /Stěnavá (Poljska /Češka) * [[Ščavnica]] (Slovenija) * [[Šelda]]/''Schelde"''/''"Escaut'' (360&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska) *[[Šemnica]] (Sevena Makedonija) * [[Šešma]] (Rusija) * [[Šešupė]] (Litva, Rusija-Kaliningrad) * [[Šilka (reka)|Šilka]] (560&nbsp;km) (Rusija) * [[Šinano]] (Japonska) *[[Širokoleška reka]] (Bolgarija) *[[Široko vrelo]] (Bosna in Herc.) * [[Širvinta]] (Litva) * [[Šlapanka]] (Češka) * [[Śląska Ochla]] (Poljska) * [[Ślęza]] (Poljska) *[[Šopurka]] (Ukrajina) * [[Štiavnica]] (Slovaška) * Št`avnice (Češka) * [[Štira]] (Srbija) * [[Štítnik]] (Slovaška) *[[Šuica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Šumetlica]] (Hrvaška) *[[Švarcava]] (Češka) * [[Šventoji]] (Litva) _________________________ * [[Świniec]] (Poljska) * [[Szprotawa]] (Poljska) * [[Szreniawa]] (Poljska) * [[Szum]] (Poljska) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Taban]] (Bolgarija) *[[Tablja (hudournik)]]/Pontebbana, Italija-Furlanija * [[Taedong]] (Severna Koreja) * [[Tagajõgi]] (Estonija) *[[Taglio]] (Italija-Furlanija) * [[Taizi]] (Kitajska) * [[Tajo]] /Tejo (1038&nbsp;km) (Portugalska, Španija) * [[Takta]] (Madžarska) *[[Talachulitna]] /"Tal" (Aljaska-ZDA) *[[Talent]] (Švica) * [[Tamar (reka)|Tamar]] (Anglija) * [[Tambra]] (Španija) * [[Tame]] (3, Anglija) *[[Tamina]] (Švica) * [[Tamiraparani]] (Indija) * [[Tamiš]]/Timiş (359&nbsp;km) (Romunija, Srbija) * [[Tammaro]] (Italija) *[[Tämnarån]] (Švedska) * [[Tamnava]] (Srbija) *[[Tana]]/[[Teno]] (Norveška/Finska) * [[Tanaro]] (Italija) * [[Tänassilma]] (Estonija) * [[Tanew]] (Poljska) * [[Tanjurer]] (Rusija) * [[Tapajós]] (Brazilija) * [[Tápió]] (Madžarska) * [[Tapti]] (Indija) * [[Tara (reka)|Tara]] (146&nbsp;km) (Črna gora, Bosna in Hercegovina) *[[Taramaku]] (Nova Zelandija) * [[Taravo]] (Taravu) (Francija-Korzika) *[[Tardes]] (Francija) *[[Tardoire]] (Francija) *[[Tärendöälven]] (Švedska) * [[Tarim (reka)|Tarim]] (1321&nbsp;km) (Kitajska) * [[Tarn (reka)|Tarn]] (Francija) * [[Tarna]] (Madžarska) * [[Târnava]]/[[Târnava Mare]] (Romunija) * [[Târnava Mică]] (Romunija) *[[Tarnon]] (Francija) * [[Taro (reka)|Taro]] (Italija) *[[Taruheru]] (Nova Zelandija) * [[Tauber]] (Nemčija) *[[Taugl]] (Avstrija) *[[Taurach]] (Avstrija) * [[Taurion]] (Francija) * [[Tava]] (Indija) *[[Tavelån]] (Švedska) * [[Tavna]] (Bosna in H.) * [[Taw]] (Anglija) * [[Tay (reka)|Tay]] (193&nbsp;km) (Škotska) * [[Taz]] (Rusija) *[[Tazlău]] (Romunija) * [[Teberda]] (Rusija) * [[Tebra]] (Litva) * [[Tech]] (Francija) * [[Tees]] (Anglija) *[[Tegnas]] (Italija) *[[Tekapo]] (Nova Zelandija) *[[Tekes]] (Kazahstan, Kitajska-Ujgurija) *[[Tekirska Reka]] (Bolgarija) * [[Tel]] (Indija) * [[Teleajen]] (Romunija) * [[Teleorman]] (Romunija) * [[Tellaro]] (Italija-Sicilija) * [[Temenica (reka)|Temenica]] (Slovenija) * [[Temo]] (Italija-Sardinija) *[[Temštica]] (Temska reka) (Srbija) * [[Temza]] /Thames (346&nbsp;km), Anglija * [[Tena]] (Norveška/Finska) *[[Tengeliönjoki]] (Švedska) * [[Tenna]] (Italija) * [[Tennessee (reka)|Tennessee]] (1049&nbsp;km) (ZDA) * [[Tenza]] (Italija) * [[Teplá]] (Češka) *[[Teplica]] (Slovaška) * [[Ter (reka)|Ter]] (Italija-Furlanija) * [[Ter (Katalonija)]] (Španija/Katalonija) *[[Tereblja]] (Ukrajina) * [[Terek]] (Rusija) * [[Teresva]] (Ukrajina) * [[Teriberka]] (Rusija) * [[Tērvete]] (Latvija) *[[Tescou]] (Francija) * [[Tesiin Gol]] (Mongolija, Rusija) *[[Testeboån]] (Švedska) * [[Têt]] (Francija) *[[Teteriv]] (Ukrajina) * [[Tha Chin]] (Tajska) * [[Thame]] (Anglija) * [[Thaya]]/češ. [[Dyje]] (Avstrija/Češka-Moravska) *[[Thelon River]] (Kanada) *[[Thérain]] (Francija) *[[Thève]] (Francija) *[[Thèze]] (Francija) *[[Thi`ele]] (Švica) *[[Thjórsárver]] (Islandija) *[[Thompson River]] (Kanada) *[[Thon]] (Francija) *[[Thouaret]] (Francija) *[[Thouet]] (Francija) * [[Thur]] (Švica) * [[Tibera]] /Tevere (406&nbsp;km) (Italija) * [[Țibrin]] (Romunija) * [[Tichá Orlice]] (Češka) * [[Ticino]] (Švica, Italija) *[[Tidan]] (Švedska) * [[Tietar]] (Španija) * [[Tigris]] (1900&nbsp;km) (Turčija, Irak, Sirija in Iran) *[[Tihaljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tilment]] /Tagliamento (178&nbsp;km), Italija-Karnija/Furlanija * [[Timava]] (Italija) *[[Timiș (Olt)]] (Romunija) * [[Timok]] (Srbija/Bolgarija) *[[Timsälven]] (Švedska) * [[Tinja (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rio Tinto]] (100&nbsp;km) (Španija) * [[Tirso]] (Italija-Sardinija) * [[Tisa]] (966&nbsp;km) (Ukrajina, Romunija, Madžarska, Slovaška, Srbija) * [[Tista]] (Indija/Sikkim) *[[Tisovac (reka)|Tisovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Tisovica]] (Srbija) *[[Tisovník]] (Slovaška) *Tista/Tistedalselva (Norveška) * [[Titerno]] (Italija) *[[Tjačivec]] (Ukrajina) *[[Tjasmin]] (Ukrajina) * [[Tjurina]] (Rusija) * [[Tobol]] (1591&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija) * [[Tocantins]] (2450&nbsp;km) (Brazilija) * [[Toce]] (Italija) *[[Točiona]] (Bosna in H.) *[[Tolisa (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tolminka]] (Slovenija) * [[Tompo]] (Rusija) * [[Toncina]] (Italija) *[[Tongue]] (ZDA) * [[Tons]] (Indija) *[[Topčijska reka]] (Bolgarija) * [[Topľa]] (Slovaška) * [[Toplica (Hrvaška)|Toplica]] (Hrvaška) * [[Toplica (Srbija)|Toplica]] (Srbija) *[[Topolka]] (Severna Makedonija) *[[Topolnica]] (Bolgarija) * [[Topolog]] (Romunija) * Topolovec (Bolgarija) *[[Torano]] (Italija) * [[Tordino]] (Italija) *[[Töreälven]]/Töre (Švedska) * [[Torne]]/Torneälven/Tornio (Švedska/Finska) * [[Torysa]] (Slovaška) * [[Töss]] (Švica) * [[Touques]] (Francija) * [[Traisen]] (Avstrija) * [[Traun]] (Avstrija) * [[Trebbia]] (Italija) * [[Trebišnjica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trebižat]] (Culuša – Ričina – Brina – Suvaja – Matica – Vrlika – Tihaljina – Mlade) (Bosna in Hercegovina) *[[Třebůvka]] (Češka) * [[Trent]] (več rek, Anglija) *[[Trepča (reka)]] (Hrvaška) * [[Treska]] (Severna Makedonija) * [[Trešanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trettach]] (Nemčija) * [[Třemonká]] (Češka) *[[Třemošná]] (Češka) *[[Tribija]] (Bosna in Herceg.) * [[Triesting]] (Avstrija) *[[Trieux]] (Francija) *[[Triffin]] (ZDA) * [[Triglavska Bistrica]] (Slovenija) * [[Trigno]] (Italija) * [[Trinity (reka)|Trinity]] (ZDA) *[[Triouzoune]] (Francija) *[[Trmanka]] (Češka) * [[Trnava (reka)|Trnava]] (2 reki: Hrvaška in Češka) * [[Trnavka]] (2, Slovaška) *[[Trnovica]] (Bosna in Herc.) *[[Troesne]] (Francija) * [[Tronto]] (Italija) *[[Trosaån]] (Švedska) *[[Trstionica]]/Trstivnica (Bosna in Hercegovina) * [[Trotuș]] (Romunija) * [[Truyère]] (Francija) * [[Tržiška Bistrica]] (Slovenija) *[[Tskhenistsqali]] (Gruzija) * [[Tuba (reka)|Tuba]] (Rusija) *[[Tuhársky potok]] (Slovaška) * Tul (Anglija) * [[Tuloma]] (Rusija) * [[Tulva]] (Rusija) * [[Tumen]]/Tuman/Duman (Sev. Koreja/Kitajska/Rusija) * [[Tumnin]] (Rusija) *[[Tunaån]] (Švedska) * [[Tundža]] (Bolgarija, Turčija, Grčija) *[[Tungnaá]] (Islandija) * [[Tungabhadra]] (Indija) * [[Tuostah]] (Rusija) * [[Tur]] /''Túr'' (Romunija, Madžarska) *[[Turanganui]] (Nova Zelandija) * [[Turia]] (Španija) * [[Turiec]] (2, Slovaška) * [[Turija]] (Bosna in H.; 2.Severna Makedonija, 3.Ukrajina) *[[Turňa]] (Slovaška) * [[Turunčuk]] (Ukrajina) * [[Tusciano]] (Italija) *[[Tuščica]] (Bosna in H.) *[[Tutana]] (Romunija) * [[Tuul]] Gol (Mongolija) *[[Tvärån]] (Švedska) * [[Tweed]] (Škotska) *[[Twizel]] (Nova Zelandija) * [[Tyne]] (Anglija) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} *[[Uawa]] (Nova Zelandija) * [[Ubangi]], ''Oubangui, Ubangui'' (1060&nbsp;km)(Vzhodni Kongo, Srednjeafr. r.) * [[Ublya]] (Slovaška, Ukrajina) * [[Ucayali]] (2,238&nbsp;km) Peru * [[Učja]]/Uccea (Italija, Slovenija) * [[Uda]] (Rusija) * [[Udaj]] (Ukrajina) *[[Udava]] (Slovaška) * [[Uecker]] (Nemčija) * [[Ufa (reka)|Ufa]] (Rusija-Baškirija) * [[Ufita]] (Italija) *[[Ugar]] (Bosna in Herc.) *[[Uggerby Å]] (Danska) * [[Ugra]] (Rusija) *[[Ugrić]] (Bosna in Herc.) *[[Ugrovača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Úhlava]] (Češka) / Úlava? *[[Úhlavka]] (Češka) * [[Uj]] (Rusija, Kazahstan) * [[Ukrina]] (Bosna) * [[Ulička]] (Slovaška) * [[Ulkan]] (Rusija) * [[Ulla (reka)|Ulla]] (Španija-Galicija) * [[Ulster (reka)|Ulster]] (Nemčija) *[[Ulvåa]] (Norveška) * [[Umanka]] (Ukrajina) * [[Umba]] (Rusija) * [[Umbusi]] (Estonija) * [[Ume]] /[[Umeälven]] (Švedska) * [[Una]] (214&nbsp;km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Unac]] (Bosna in Hercegovina), * [[Unica]] (Slovenija) *[[Unstrut]] (Nemčija) * [[Úpa]] (Češka) * [[Ural (reka)|Ural]] (2428&nbsp;km) (Rusija, Kazahstan) * Ure (Anglija) *[[Upperudsälven]] (Švedska) * [[Urft]] (Nemčija) * [[Urluia]] (Romunija) * [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] (1838&nbsp;km) (Urugvaj, Argentina) * [[Usa]] (Rusija) *[[Usk]] (Wales) *[[Úslava]] (Češka) *[[Usora]] (Bosna in Hercegovina) * [[Usuri]] (Kitajska/Rusija) *[[Utinja]] (Hrvaška) *[[Utterån]] (Švedska) * [[Uvac (reka)|Uvac]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) *[[Uvan]]/Uvån (Švedska) * [[Uvelka]] (Rusija) *[[Uzlomac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Už]]/Uh (Ukrajina, Slovaška) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *Vˇača/Въча (Bolgarija) * [[Vaga (reka)]] (Rusija) *[[Vaganec]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vaggeälven]] (Švedska) * [[Vah (reka)]] (Rusija) * [[Váh]] (403&nbsp;km), Slovaška * [[Vaigai]] (Indija) *[[Vaige]] (Francija) *[[Väike Emajõgi]] (Estonija) *[[Vaikkojoki]] (Finska) * [[Vainganga]] (Indija) *[[Vajont]] (Italija) * [[Valapattanam]] (Indija-Kerala) * [[Valave]] (Šrilanka) * [[Valbonë]]/[[Valbona]] (Albanija) *[[Valea Danului]] (Romunija) *[[Valea Iașului]] (Romunija) *[[Valea lui Stan]] (Romunija) *[[Valea Lupului]] (Romunija) *[[Valeacu Pești]] (Romunija) * [[Valepp]] (Nemčija, Avstrija) * [[Valgejõgi]] (Estonija) * [[Valira (reka)|Valira]] (Andora, Španija) * [[Valová]] (Češka) *[[Vâlsan]] (Romunija) *[[Valser Rhein]] (Švica) * [[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Vanån]] (Švedska) * [[Vändra]] (Estonija) * [[Vang]] (Tajska)* *[[Vängelälven]] (Švedska) *[[Vapa]] (Srbija) *[[Vapstälven]] (Švedska) * [[Var (reka)|Var]] (Francija) * [[Vara]] (Italija) * [[Varaita]] (Italija) * [[Varda]] (Indija) * [[Vardar]], ''Aixios (Axios)'' (388&nbsp;km) (Sev. Makedonija, Grčija) * [[Varde Å]] (Danska) *[[Varenne]] (Francija) *[[Varjisån]] (Švedska) *[[Varošnica]] (Bosna in Herc.) * [[Varta]] "Warta" (Poljska) * [[Vārtaja]] (Latvija) * [[Varzuga]] (Rusija) * [[Vasiljevskaja]] (Rusija) *[[Västerdalälven]] (Švedska) * [[Vaška (reka)|Vaška]] (Rusija) *[[Vatnsdalsá]] (Islandija) *[[Vaucouleurs]] (Francija) *[[Vauvise]] (Francija) * [[Vechte]]/Vecht (Nemčija, Nizozemska) * [[Vedavathi]] (Indija) * [[Vedea]] (Romunija) *[[Vefsna]] (Norveška) *[[Vege å]]/Vege (Švedska) *[[Vègre]] (Francija) *[[Veig]] (Norveška) * [[Veleka]] (Bolgarija) * [[Velička]] (Češka) *[[Velika (reka)]] (Bosna in H.) * [[Velikaja]] (Rusija) * [[Velika Krka]]/Kerka (69&nbsp;km), (Slovenija, Madžarska) *[[Velika Ravninčica]] (Hrvaška) * [[Velika rijeka]] (Hrvaška) *[[Velika Utinja]] (Hrvaška) * [[Veliki Bački kanal]] (Srbija) *[[Veliki Strug]] (Hrvaška) * [[Velino]] (Italija) * [[Velise]] (Estonija) *[[Velpe]] (Belgija) *[[Velunja]] (Sloveija) *[[Veman]] (Švedska) * [[Vemeljski Dunavac]] (Hrvaška) *[[Vendée]] (Francija) * [[Venoge]] (Švica) * [[Venta]] (Litva, Latvija) * [[Verdon]] (Francija) * [[Verdura]] (Italija-Sicilija) *[[Vère]] (Francija) * [[Verhnjaja Tajmira]] (Rusija) *[[Verke]] (Ukrajina) *[[Versa]] (2 reki, Italija) *[[Verzée]] (Francija) *[[Veselina]] (Bolgarija) *[[Vesgre]] (Francija) * [[Vesle]] (Francija) * [[Vesljana]] (Rusija) *[[Vestari-Jökulsá]] (Rusija) * [[Veternica (reka)|Veternica]] (Srbija) * [[Vetluga]] (Rusija) *[[Veveyse]] (Švica) *[[Veyre]] (Francija) * [[Veyron]] (Švica) * [[Vezera]] "[[Vézère]]", (Francija) * [[Viana]] (Italija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Victoria (reka)]] (Avstralija) * [[Vičegda]] (1130 &nbsp;km) (Rusija) *[[Vidå]](en) (Danska) *[[Vidak]] (Hrvaška) *[[Vidima]] (Bolgarija) *[[Vidbol]] (Bolgarija) * [[Vidourle]] (Francija) *[[Vieille Autize]] (Francija) * [[Vienne (reka)|Vienne]] (372&nbsp;km) (Francija) *[[Vierydsån]] (Švedska) * [[Viesīte]] (Latvija) *[[Vietasätno]] (Švedska) *[[Vièze]] (Švica) * [[Vigala]] (Estonija) *[[Vijačica]] (Bosna in Herc.) * [[Vilaine]] (225 km; bretonsko Gwilwen) (Francija) * [[Viljuj]] (2650&nbsp;km) (Rusija) *[[Villgratenbach]] (Avstrija) * [[Vilnia]] (Litva) * [[Vils]] (2, Nemčija) *[[Vindelälven]]/Vindel (Švedska) * [[Vipava (reka)|Vipava]] (49&nbsp;km) (Slovenija, Italija) *[[Virån]] (Švedska) * [[Vire (reka)|Vire]] (Francija) * [[Virga]] (Litva) *[[Vigošta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vis (reka)|Vis]] (Francija) *[[Viskan]] (Švedska) * [[Visla]] (1047&nbsp;km) (Poljska) * [[Visočica]] (Bolgarija, Srbija) *[[Vispa]] (Švica) *[[Vistån]] (Švedska) * [[Visun]]/Vulsun/Isun (Ukrajina) * [[Višera]] (Rusija) * Vit (Bolgarija) *[[Vitån]] (Švedska) *[[Vittangiälven]] (Švedska) * [[Vlára]] (Češka) * [[Vitim]] (1940&nbsp;km) (Rusija) *[[Vitovnica]] (Srbija) *[[Vitunjčica]] (Hrvaška) * [[Viživka]] (Ukrajina) * [[Vjatka (reka)|Vjatka]] (1314&nbsp;km) (Rusija) * [[Vjosa]] (Grčija, Albanija) * [[Vlasina (reka)|Vlasina]] (Srbija) * [[Vlašimská Blanice]] (Češka) * [[Vltava]] (430&nbsp;km) Češka *[[Vöckla]] (Avstrija) * [[Voćinska rijeka]] (Hrvaška) *[[Vodalka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Voglajna]] (Slovenija) * [[Vogošća (reka)|Vogošća]] (Bosna in Hercegovina) * [[Võhandu]] (Estonija) *[[Voire]] (Francija) *[[Vojmån]] (Švedska) *[[Vojniška reka]] (Bolgarija) *[[Vojskova]] (Bosna in Herc.) *[[Volane]] (Francija) *[[Volarica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Volavčica]] (Hrvaška) *[[Volavica]] (Hrvaška) * [[Volga]] (3530&nbsp;km) (Rusija) * [[Volhov]] (Rusija) * [[Volme]] (Nemčija) * [[Volta (reka)|Volta]] (1500&nbsp;km) (Gana, Burkina Faso) * [[Volturno]] (Italija) * [[Volyňka]] (Češka) * [[Vomano]] (Italija) *[[Vonne]] (Francija) *[[Vorderrhein]] (Švica) *[[Vorja]] (Rusija) *[[Vorma]] (Norveška) * [[Vorona (reka)]] (Rusija) *[[Voronež (reka)]] (Rusija) *[[Vorskla]] (Rusija, Ukrajina) *[[Voueize]] (Francija) *[[Vovča]] (Ukrajina) *[[Voxnan]] (Švedska) *[[Vrapčak]] (Hrvaška) *Vrba, reka (2 razl.: Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Vrbanja (reka)|Vrbanja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vrbka]] (Češka) *[[Vrlika (reka)]] (Hrvaška) * [[Vruja]] (Črna Gora) * [[Vsetínská Bečva]] (Češka) * [[Vu (reka)|Vu]], Kitajska * [[Vučica (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuka (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuoksi]] (Finska, Rusija) *[[Vuger]] (Hrvaška) * [[Vydra]] (Češka) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Waal (reka)]] (Nizozemska) *[[Wabash]] (ZDA) *[[Wabe]] (Nemčija) *[[Wadąg]] (Poljska) *[[Waiapu]] (Nova Zelandija) *[[Waiau]] (Nova Zelandija) *[[Waihou]] (Nova Zelandija) *[[Waikato]] (Nova Zelandija) *[[Waimakariri]] (Nova Zelandija) *[[Waimata]] (Nova Zelandija) *[[Waimea]] (Nova Zelandija) *[[Waipaoa]] (Nova Zelandija) *[[Wairau]] (Nova Zelandija) *[[Wairoa]] (Nova Zelandija) *[[Waitaki]] (Nova Zelandija) *[[Wandse]] (Nemčija) * [[Warnow]] (155 km) (Nemčija) * [[Waveney]] (Anglija) * [[Wda]]=Czarna Woda (Poljska) * [[Wear]] (Anglija) * [[Wedder]] (Nemčija) *[[Welland]] (Chippawa Creek) (Kanada) * [[Vei]] (Kitajska) *[[Weiße Laber]] (Unterbürger Laber) (Nemčija) * [[Wel]] (Poljska) * [[Welna]] (Poljska) * [[Wensum]]/[[Yare]] (Anglija) *[[Werra]] (Nemčija) * [[Werre]] (Nemčija) * [[Wertach]] (Nemčija) * [[Weschnitz]] (Nemčija) * [[Weser]] (Nemčija) *[[Wetlina]] (Poljska) *[[Wetschaft]] (Nemčija) * [[Wetter]] (Nemčija) *[[Whakatane]] (Nova Zelandija) *[[Whangaehu]] (Nova Zelandija) *[[Whanganui]] (Nova Zelandija) *[[Whareama]] (Nova Zelandija) * [[Wharfe]] (Anglija) *[[White River]] (Arkansas) * [[Widawa]] (Poljska) *[[Wiehe]] (Nemčija) *[[Wien (reka)]] (Avstrija) * [[Wieprz]] (Poljska) * [[Wieprza]] (Poljska) * [[Wierzyca]] (Poljska) *[[Wietze]] (Nemčija) * [[Wiese]] (Nemčija) * [[Wiesent]] (Nemčija) * [[Wigger]] (Švica) *[[Wind]] (ZDA) *[[Winkeltalbach]] (Avstrija) * [[Wipper]] (Nemčija) * [[Wipperau]] (Nemčija) *[[Wisconsin (reka)]] (ZDA) * [[Wisłok]] (Poljska) * [[Wisłoka]] (Poljska) * [[Witham]] (Anglija) * [[Wkra]] (Poljska) * [[Wojczechówka]] (Poljska) *[[Wołosaty]]/Volosatka (Poljska) * [[Wörnitz]] (Nemčija) * [[Wulka]] (Avstrija) * [[Wümme]] (Nemčija) * [[Wupper]] (Nemčija) * [[Würm]] (Nemčija) * [[Wuttach]] (Nemčija) * [[Wye (reka)|Wye]] /Afon Gwy (Wales, Anglija) == X == {{div col|colwidth=24em}} * [[Šar Moron]] (Kitajska) * [[Šjada]] (Kitajska) * [[Šiliao]] (Kitajska) {{div col end}} == Y == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jalu]]/Amnok (Kitajska/Severna Koreja) * [[Janghe]] (Kitajska) * [[Yarlung Tsangpo]] (Kitajska) *[[Yarra]] (Avstralija) * [[Ybbs (reka)|Ybbs]] (Avstrija) * [[Yellowstone (reka)|Yellowstone]] (1114&nbsp;km) (ZDA) *[[Yères]] (Francija) *[[Yerres]]/Yerre? (Francija) *[[Yèvre]] (Francija) *[[Yon]] (Francija) *[[Yser]] (Francija) *[[Ytterån]] (Švedska) * [[Jingna]] (Kitajska) * [[Jom]] (Tajska) * [[Jongding]] (Kitajska) * [[Yonne]] (Francija) *[[Ysper]] (Avstrija) *[[Ytri-Rangá]] (Islandija) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Zagorska Mrežnica]] (Hrvaška) * [[Zagyva]] (Madžarska) * [[Zaj]] (Rusija) *[[Zajaska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zala]] (139&nbsp;km) Madžarka * [[Zalomka]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) * [[Zambezi]] (2574&nbsp;km) (Zambija, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik) *[[Zarafshon]] (Tadžikistan, Uzbrkistan) * [[Zarka (reka)|Zarka]] (Jordanija) * [[Zavhan]] (Mongolija) *[[Zaya]] (Avstrija) *[[Zdena]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zdobnice]] (Češka) * [[Zeja]] (1242&nbsp;km) (Rusija) *[[Zelenikovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Zelina]] (Hrvaška) *[[Zeller Ache]] (Avstrija) *[[Zeller Bach]] (Avstrija) * [[Zeta (reka)|Zeta]] (65/89&nbsp;km) (Črna gora) * [[Zêzere]] (Portugalska) * [[Žuanghe]] (Kitajska) * [[Zielawa]] (Poljska) * [[Zihl]] (Švica) * [[Zilja]] (125&nbsp;km), Avstrija-Koroška * [[Ziljica]] (Italija, Avstrija-Koroška) * [[Ziller]] (Avstrija-Tirolska) * [[Zirjanka]] (Rusija) *[[Zlatica]] (Romunija, Srbija) *[[Zletovska reka]] (Severna Makedonija) *[[Zlotska reka]] (Srbija) * [[Zmajevački Dunavac]] (Hrvaška) *[[Zovičica]] (Bosna in H.) * [[Zrmanja (reka)|Zrmanja]] (Hrvaška) *[[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zschopau]] (češ./slovansko ''Sapava'' ali ''Šopava'') (Nemčija) *[[Zubřina]] (Češka) * [[Zújar]] (Španija) *[[Zujevina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zusam]] (Nemčija) * [[Zwickauer Mulde]] (Nemčija) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} * [[Žarovnica]] (Hrvaška) * [[Žejbro]] (Češka) * [[Želivka]] (Češka) * [[Željeznica (reka)|Željeznica]] (Bosna in Herceg.) *[[Žepa]] (Bosna in H.) * [[Žirovnica (Una)|Žirovnica]] (Hrvaška) * [[Žirovnice]] (Češka) * [[Žitava]] (Slovaška) *[[Žizdra]] (Rusija) * [[Žuravka]] (Rusija) {{div col end}} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Seznami rek]] kypasf7meso4cfjmvrlxe34lnv57c6i 0 86003 6675158 6671972 2026-05-13T07:01:24Z ~2026-27475-77 259335 6675158 wikitext text/x-wiki Hedibe rushiti kebab[[Slika:MET00506.jpg|thumb|400px|Kosi meteroita (Foto: [[NASA]]/JSC)]] {{sporno}} '''Meteorít''' (tudi '''izpodnébnik''') ([[grščina|grško]] meteron - ''[[pojav]] na [[nebo|nebu]]'') je [[kamen|kamnit]] ali [[kovina|kovinski]] del [[snov]]i, ki pade na [[zemeljsko površje]] iz [[Vesolje|vesolja]]. Povprečen meteorit pade na Zemljo s [[hitrost]]jo do 70 [[kilometer|km]]/[[sekunda|s]], toda se vsi razen velikih zaradi [[trenje|trenja]] preden dosežejo površino upočasnijo na 20 km/s, zato padejo na površje brez kakšnih eksplozij ali kraterjev, če pa tehtajo več 100 [[tona|ton]], se le malo upočasnijo in lahko naredijo veliko škodo. == Izvor meteoritov == Vsi meteoriti prihajajo iz našega [[Osončje|Osončja]]. * Večinoma so delci [[asteroid]]ov, ki so predtem razpadli v [[asteroidni pas|asteroidnem pasu]] med [[Mars (planet)|Marsom]] in [[Jupiter (planet)|Jupitrom]]. Ti delci krožijo okoli [[Sonce|Sonca]] tudi več milijonov let in nato padejo na različne [[planet]]e. Iz asteroidnega pasu jih potisne Jupitrova [[gravitacija]]. * Nekaj meteoritov je iz drugih planetov, od koder so jih odstrelili drugi meteoriti. * Tudi [[komet]]i lahko padejo na planete, vendar ni dokazov, da bi kateri meteorit izviral iz kometa. == Pomen meteoritov == Meteoriti so skale, ki so padle na Zemljo, vendar se od Zemljinih skal razlikujejo po starosti. Veliko meteoritov je starejših od Zemlje. Meteoriti so na svoji poti nabrali prah z različnih planetov, asteroidov in kometov. Nekateri lahko vsebujejo vzorce planetov, ki so nastali okoli drugih [[zvezda|zvezd]]. Ti podatki nam pomagajo razumeti nastanek Osončja. Najstarejši meteoriti vsebujejo snov, ki je obstajala ob nastanku našega Osončja. == Meteorski prah == Večina meteoritov se uniči pri vstopu v atmosfero Zemlje. Delci, ki pri tem ostajajo, imenujemo meteorski prah. Večji del meteorskega prahu ostane v atmosferi tudi nekaj mesecev. Ta prah lahko vpliva na [[podnebje|klimo]], ker siplje elektromagnetno valovanje in tudi deluje kot [[katalizator]] v zgornjem delu atmosfere. == Zanimivosti == * Astronomi so odkrili mnogo asteroidov, ki bi lahko ogrozili [[človeštvo]], vendar je na tisoče majhnih, še neodkritih asteroidov, ki lahko naredijo veliko škodo. * Dokaz, kako močni so meteoriti, je [[Barringerjev krater]] v [[Arizona|Arizoni]]. [[Krater]] ima premer 1200 metrov in je globok 200 metrov, nastal pa je kot posledica trka le 40-metrskega meteorita. * Meteorit s premerom 10 metrov ima ob padcu na Zemljo moč 5 atomskih bomb * Noben človek še ni umrl zaradi meteoritov, je pa meteorit leta 1911 ubil nekega psa v Egiptu. * Leta [[1908]] je na območje [[Tunguska|Tunguske]], [[Rusija]], padel meteorit, ki je bil velik okoli 100 metrov in je eksplodiral v [[zrak]]u. Vsa drevesa v razdalji 20 km so bila zravnana s tlemi. Območje ni bilo poseljeno, zato ni bilo nobenih smrtnih žrtev. == Glej tudi == * [[meteoroid]] *[[razvrščanje meteoritov]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|meteorit|Meteorit}} {{Zbirka|Meteorite|Meteorit}} * [http://users.volja.net/k4fg0152/devetplanetov/meteoriti.html Meteoriti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060911143913/http://users.volja.net/k4fg0152/devetplanetov/meteoriti.html |date=2006-09-11 }} * [http://www.meteorite.de Stran o meteroitih] (v nemščini) * [http://flood.nhm.ac.uk/cgi-bin/earth/metcat/ Spletni seznam vseh meteroitov (London)] (v angleščini) * [http://tin.er.usgs.gov/meteor/metbull.php Seznam meteroitov] (v angleščini) * [http://www.meteoriticalsociety.org/ Združenje Meteorit] (v angleščini) * [http://www.meteoritestudies.com/ Razvrstitev meteoritov] (v angleščini) [[Kategorija:Meteoriti|*]] {{normativna kontrola}} emrvgpavag0mnuttnl556oju7l99n7s 6675159 6675158 2026-05-13T07:03:01Z ~2026-27475-77 259335 6675159 wikitext text/x-wiki [[Slika:MET00506.jpg|thumb|400px|Kosi meteroita (Foto: [[NASA]]/JSC)]] {{sporno}} '''Meteorít''' (tudi '''izpodnébnik''') ([[grščina|grško]] meteron - ''[[pojav]] na [[nebo|nebu]]'') je [[kamen|kamnit]] ali [[kovina|kovinski]] del [[snov]]i, ki pade na [[zemeljsko površje]] iz [[Vesolje|vesolja]]. Povprečen meteorit pade na Zemljo s [[hitrost]]jo do 70 [[kilometer|km]]/[[sekunda|s]], toda se vsi razen velikih zaradi [[trenje|trenja]] preden dosežejo površino upočasnijo na 20 km/s, zato padejo na površje brez kakšnih eksplozij ali kraterjev, če pa tehtajo več 100 [[tona|ton]], se le malo upočasnijo in lahko naredijo veliko škodo. == Izvor meteoritov == Vsi meteoriti prihajajo iz našega [[Osončje|Osončja]]. * Večinoma so delci [[asteroid]]ov, ki so predtem razpadli v [[asteroidni pas|asteroidnem pasu]] med [[Mars (planet)|Marsom]] in [[Jupiter (planet)|Jupitrom]]. Ti delci krožijo okoli [[Sonce|Sonca]] tudi več milijonov let in nato padejo na različne [[planet]]e. Iz asteroidnega pasu jih potisne Jupitrova [[gravitacija]]. * Nekaj meteoritov je iz drugih planetov, od koder so jih odstrelili drugi meteoriti. * Tudi [[komet]]i lahko padejo na planete, vendar ni dokazov, da bi kateri meteorit izviral iz kometa. == Pomen meteoritov == Meteoriti so skale, ki so padle na Zemljo, vendar se od Zemljinih skal razlikujejo po starosti. Veliko meteoritov je starejših od Zemlje. Meteoriti so na svoji poti nabrali prah z različnih planetov, asteroidov in kometov. Nekateri lahko vsebujejo vzorce planetov, ki so nastali okoli drugih [[zvezda|zvezd]]. Ti podatki nam pomagajo razumeti nastanek Osončja. Najstarejši meteoriti vsebujejo snov, ki je obstajala ob nastanku našega Osončja. == Meteorski prah == Večina meteoritov se uniči pri vstopu v atmosfero Zemlje. Delci, ki pri tem ostajajo, imenujemo meteorski prah. Večji del meteorskega prahu ostane v atmosferi tudi nekaj mesecev. Ta prah lahko vpliva na [[podnebje|klimo]], ker siplje elektromagnetno valovanje in tudi deluje kot [[katalizator]] v zgornjem delu atmosfere. == Zanimivosti == * Astronomi so odkrili mnogo asteroidov, ki bi lahko ogrozili [[človeštvo]], vendar je na tisoče majhnih, še neodkritih asteroidov, ki lahko naredijo veliko škodo. * Dokaz, kako močni so meteoriti, je [[Barringerjev krater]] v [[Arizona|Arizoni]]. [[Krater]] ima premer 1200 metrov in je globok 200 metrov, nastal pa je kot posledica trka le 40-metrskega meteorita. * Meteorit s premerom 10 metrov ima ob padcu na Zemljo moč 5 atomskih bomb * Noben človek še ni umrl zaradi meteoritov, je pa meteorit leta 1911 ubil nekega psa v Egiptu. * Leta [[1908]] je na območje [[Tunguska|Tunguske]], [[Rusija]], padel meteorit, ki je bil velik okoli 100 metrov in je eksplodiral v [[zrak]]u. Vsa drevesa v razdalji 20 km so bila zravnana s tlemi. Območje ni bilo poseljeno, zato ni bilo nobenih smrtnih žrtev. == Glej tudi == * [[meteoroid]] *[[razvrščanje meteoritov]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|meteorit|Meteorit}} {{Zbirka|Meteorite|Meteorit}} * [http://users.volja.net/k4fg0152/devetplanetov/meteoriti.html Meteoriti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060911143913/http://users.volja.net/k4fg0152/devetplanetov/meteoriti.html |date=2006-09-11 }} * [http://www.meteorite.de Stran o meteroitih] (v nemščini) * [http://flood.nhm.ac.uk/cgi-bin/earth/metcat/ Spletni seznam vseh meteroitov (London)] (v angleščini) * [http://tin.er.usgs.gov/meteor/metbull.php Seznam meteroitov] (v angleščini) * [http://www.meteoriticalsociety.org/ Združenje Meteorit] (v angleščini) * [http://www.meteoritestudies.com/ Razvrstitev meteoritov] (v angleščini) [[Kategorija:Meteoriti|*]] {{normativna kontrola}} fsgeed9io4xm8rtqq2b0wvlycvv3rab 0 88158 6674902 6674707 2026-05-12T13:38:35Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28481-86|~2026-28481-86]] ([[User talk:~2026-28481-86|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:PetarM|PetarM]] 6665784 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10130034_b4 | latd = 46 |latm = 0 |lats = 33.17 |latNS = N | longd = 15 |longm = 18 |longs = 14.74 |longEW = E |najdisi=Sevnica |povrsina=4,97 |prebivalstvo=4590 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=183,1 |postna=8290 |posta=Sevnica |obcina=Sevnica |pokrajina=Štajerska |regija=Posavska regija |omemba = [[1275]] |ime=Sevnica|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|slika=Sevnica, Slovenija (2026).jpg|zgodovinsko ime=Lichtenwald}} [[Slika:20160628 170622 bb.jpg|sličica|Slika stare Sevnice in gradu|350x350_pik]] '''Sevnica''' je srednje veliko [[mesto]], ki se nahaja v [[Slovenija|Sloveniji]] in je središče [[Občina Sevnica|Občine Sevnica]], na levem bregu reke [[Sava|Save]]. Z okoli 4.600 prebivalci je Sevnica pomembno lokalno središče, ki zlasti v tovarnah tekstilne in lesne industrije zaposluje številne ljudi iz bližnje in daljne okolice. Mesto se čedalje bolj povezuje z [[Boštanj]]em, naseljem na nasprotnem, desnem bregu Save. Obsega predele Šmarje, Ribniki, Lizabon, Grad, Na Pečju, Marof, Gline jame, Piramida, Hrasti, Grič. V starem mestnem jedru, katerega osrednji del je Glavni trg, je ohranjenih več starih stavb, ki pričajo o preteklosti naselja. Na Glavnem trgu stoji manjši Spodnji sevniški grad, ki nosi letnico 1613. V njem je danes sedež občinske uprave. Tu stojijo tudi obnovljeno znamenje s kipom [[sveti Martin|sv. Martina]] iz [[17. stoletje|17. stoletja]], [[neoromanika|neoromanska]] [[Cerkev sv. Nikolaja, Sevnica|cerkev sv. Nikolaja]] in [[cerkev svetega Florijana, Sevnica|cerkev sv. Florjana]] iz leta 1443. == Etimologija in ime == Starejši zapisi imena mesta Sevnica so (po letih): 1256 ''Lyechtenwalde'', 1275 in ''Reyn vel in Liehtenwalde'', 1309 officium in ''Lihtenwalde'', 1344 ''Lietenueld'', 1347 ''Liechtenwald'', 1581 ''Sielnizza''. Prvotno gre verjetno za vodno ime, saj se potok, ki se danes imenuje [[Sevnična]], leta 1488 omenja kot ''Zellnitz''. Ime, ki je preko pridevnika izpeljano iz besede selo »naselbina, vas«, je torej prvotno najverjetneje pomenilo »selska, vaška voda«, v danem primeru »voda, ki se pri selu, pri naselbini izliva v [[Sava|Savo]]«. Druga imenotvorna možnost je izvajanje neposredno iz občnega imena *''sedlьnica'', katerega pomen je bil »naselbina, kmetija«. Srednjevisokonemško ime ''Liehtenwald'' s slovenskim nima tesnejše zveze, saj njegov občnoimenski pomen »svetli gozd« kaže na [[listavec|listnate gozdove]] v okolici.<ref>{{Navedi knjigo|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|last=Snoj|first=Marko|publisher=Modrijan|year=2009|location=Ljubljana|page=374}}</ref> Pred razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je ime nosilo ime ''Lichtenwald''.<ref>''Leksikon občin kraljev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' zv. 4: ''Štajersko''. 1904. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, str. 20.</ref> [[Slika:Sevnica_(Lichtenwald),_old_town_and_castle_from_across_the_Sava_river_(1890_-_1910_ca).jpg|sličica|Sevnica (Lichtenwald), pogled na trg in grad (ok. 1900)]] == Zgodovina == Med izmenjavo zemljišč med grofico Emo Krško in salzburškim nadškofom Balduinom (1041–1060) je [[salzburška nadškofija]] pridobila obsežna posestva ob reki Savi (Rajhenburg ob Savi). Najstarejše ime za kraj je ''Lyechtenwalde.'' Sega nazaj do 4. aprila 1256, in govori o delitvi dediščine med koroškim vojvodom in gospodom Kranjske, [[Ulrik III. Spanheimski|Ulrikom III. Spanheimskim]], in njegovim bratom, salzburškim nadškofom [[Filip Spanheimski|Filipom]]. Leta 1309 je v urbarju salzburške nadškofije Sevnica prvič zapisana kot trg (''Wetzko civis in Lihtenwalde''), istočasno pa se prvič izrecno omenja grad (''castellum Liehtenwalde''). Leta 1323 je potrjena tudi prva omemba cerkve (''chirchen ze Liechtenwald'') in nekega vikarja Johanna, kar nakazuje zgodnje oblikovanje cerkvene skupnosti. Salzburška nadškofa Pilgrim (1381) in Sigismund (1408) podelita Sevnici in [[Grad Sevnica|gradu]] trške privilegije, kar kaže na začetke gospodarskega razvoja. Ta se je stopnjeval; pravico do prirejanja [[sejem|sejmov]] na god sv. Miklavža je naselje (od nadškof Sigismunda) dobilo leta 1455, do letnih živinskih sejmov pa 1783. leta. Do leta 1420 kraj pridobi še dovoljenje oglejskega patriarha Ludovika za postavitev cerkve sv. Florijana, leta 1441 pa je že izpričan trški sodnik. Sredi 15. stoletja je v virih zabeleženi brod čez Savo med Sevnico in Radno ter poznogotski cerkvi v Šmarju in nad Šmarjem (1448, 1545). V letih 1479–1490 Sevnica za desetletje postane del ogrskega kraljestva Matije Korvina, nato pa jo kralj Maksimilijan I. vrne salzburški nadškofiji. Leta 1573 kraj doseže kmečki upor, ko ga 5. februarja brez odpora zavzame oddelek približno šeststo upornikov pod vodstvom Ilije Gregorića. Sevnico so skozi zgodovino prizadele številne nesreče – požari, [[kuga]], uporni kmetje in [[turški vpadi]], a se je vseskozi ohranjal in tudi razvijal. V [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskem]] času se je za uradno ime kraja uporabljalo različica ''Lichtenwald''. Januarja 1864 so tu ustanovili nemško čitalnico. 26. novembra 1865 pa je bila tu ustanovljena prva (narodna) [[čitalnica]] v današnjem [[Posavje|Posavju]]. Čitalnica je v naslednjem letu dobila tudi svoje prostore. Štiri leta kasneje pa je bil tu tudi tabor, ki je podpiral zamisli programa [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]]. Leta 1862 je bila tod speljana železniška proga. Okrog postaje, ki je zaradi pomanjkanja prostora dobila svoje mesto izven starega dela naselja, je začel že pred prvo svetovno vojno rasti novejši del mesta. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo tako kot drugod v Posavju veliko ljudi na silo odvedenih z domov. Mnogi življenja v [[izgnanstvo|izgnanstvu]] in [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taboriščih]] niso preživeli. == Znani prebivalci mesta == * [[Andrej Flajs]] - odbojkar * [[Melania Trump]] - fotomodel, prva dama [[ZDA|Združenih držav Amerike]] 2017–2021 in 2025–danes * [[Blaž Janc]] - rokometaš * [[Danimir Kerin]] - kemik in profesor na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]] * [[Tanja Pečar]] - nekdanja prva dama Republike Slovenije * Marie Stallner - babica filozofa [[Ludwig Wittgenstein|Ludwiga]] [[Ludwig Wittgenstein|Wittgensteina]] * [[Urška Klakočar Zupančič]] - pravnica in političarka, predsednica državnega zbora * Eva Lisec - košarkarica ==Podnebje== Mesto ima zmerno celinsko podnebje. Zaradi zaveterne lege na južni strani Bohorja zelo milo podnebje. Obilje sonca. Sneg zelo zgodaj skopni. Prijetna poletja zaradi osvežujočega vetra s hribov in gozdov. ==Šolstvo== Na Glavnem trgu južno od cerkve sv. Nikolaja je hiša, kjer je bila prva šolska učilnica od 1801 do 1871. Leta 1967 je bilo zgrajeno moderno osnovnošolsko poslopje Sava Kladnika na Trgu svobode. ==Cerkev svetega Nikolaja== Na Glavnem trgu stoji župna cerkev sv. Nikolaja. To je tradicionalno neromanska stavba iz 1862, ki jo je poslikal furlanski mojster Oswald Bierti. Pod pevskim korom je vzidana nagrobna plošča z letnico 1525 in grbom, ki predstavlja lilijo. V krstni kapeli epitaf grajskega oskrbnika Göriacherja, ki je upodobljen z ženo, ko kleči pod križem. ==Cerkev svetega Florjana== Cerkev sv. Florjana ob Florjanskem grabnu se omenja že 1443, vendar utegne biti starejša. Njen križnorebrasti svodeni prezbiterij s kvadratno talno ploskvijo namreč še kaže na romansko izročilo. V vzhodni stranici prezbiterija je šilastoločno gotsko okno s trilistom. Na južni zunanjščini ladje pa se pod beležem vidi gotska freska svetega Krištofa. Gotske freske so vidne tudi pod beležem v prezbiteriju. V okenskem ostenju za oltarjem je naslikan apostol Andrej s knjigo v roki. Stil teh fresk kaže na furlansko smer. Cerkvena oprema je še deloma baročna. ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{Cite web |url=https://www.obcina-sevnica.si/mma/Zgodilo_se_je_v_Sevnici_casovnica_za_sevnico_pomembnih_datumov_in_dogodkov.pdf/2021011907490135/?m=1611038941 |title=Zgodilo se je v Sevnici: časovnica za Sevnico pomembnih datumov in dogodkov |publisher=Občina Sevnica |date=2021 |access-date=2 August 2025 |format=PDF}} * {{cite book|title=Krajevni leksikon Slovenije|year=1995|publisher=DZS|location=Ljubljana|editor1=Milan Orožen Adamič|editor2=Drago Perko|editor3=Drago Kladnik|isbn=86-341-1141-5}} * {{Cite book|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} * {{Cite book |author=Zelič |title=Občina Sevnica |publisher=KŠTM |location=Sevnica |year=2015 |cobiss=282208512 |first=Oskar Zoran|last2=Sapač|first2=Igor|last3=Granda|first3=Stane|last4=Černelič Krošelj|first4=Alenka}} * {{cite book|first=Oskar Zoran|last=Zelič|title=Sevnica : stoletje na razglednicah|publisher=Neviodunum|location=Krško|year=2009|cobiss=247933184}} == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Sevnica}} {{Mesta-Slovenija}} {{Sevnica}} [[Kategorija:Sevnica| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Sevnica]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1275]] {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} gyqzk0djjn3fmbs8regavpp0jcxlhub 0 89826 6674866 6655384 2026-05-12T12:08:51Z ~2026-28279-21 259659 /* Tujina */ 6674866 wikitext text/x-wiki '''Lom''' je lahko: * [[lom]], fizikalni pojav :* [[lom svetlobe]] * [[Kamnolom|lom]], starejši izraz za kamnolom * [[lom (geografija)|lom]], v geografiji področje, kjer ravninsko površje hitro preide v strmino * [[Snežnik|Lom]] (1484 m), vrh v masivu Snežnika * [[Počivališče Lom]], počivališče na slovenski [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] pri [[Logatec|Logatcu]] *šestsedežnica in sidrna vlečnica Lom ter smučarske proge Lom 3, Lom 4 in Davča-Lom 9 na [[Smučišče Cerkno|smučišču Cerkno]] == Naselje == === Slovenija === * [[Lom, Mežica|Lom]], Občina Mežica * [[Lom nad Volčo]], Občina Gorenja vas - Poljane * [[Lom pod Storžičem]], Občina Tržič * [[Kanalski Lom]], Občina Tolmin * [[Tolminski Lom]], Občina Tolmin * krajevna imena [[Podlom]], [[Polom (razločitev)|Polom]], itd. === Tujina === * [[Lom, Bolgarija|Lom]], mesto in istoimenska reka v [[Bolgarija|Bolgariji]] (z vasjo [[Gorni Lom]]) * [[Lom Čerkovna]] (Bolgarija) * [[Lom, Norveška|Lom]], naselje in občina na [[Norveška|Norveškem]] * [[Rusenski Lom]], reka v Bolgariji s povirnima krakoma ** [[Beli Lom]] in ** [[Černi Lom]] s pritokom *** [[Popovski Lom]] (Kalakoč) === Glej tudi === * [[Lome, Idrija|Lome]] {{razločitev}} pq1gahylwo1xp0t2i4q8p0j2fnwgo2d 0 91984 6675160 5795513 2026-05-13T07:06:11Z Shabicht 3554 6675160 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1616]] |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Maribor]] |parish_administrator= Robi Sekavčnik |assistant = Stanislav Nežič |sedez= Center 21<br>2393 [[Črna na Koroškem]] |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Župnija Črna se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica župnije Šmihel pri Pliberku. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škofiji]]. Samostojna župnija je postala leta 1616. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|Cerkev sv. Ožbolta]], [[Črna na Koroškem]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|Cerkev sv. Helene]] [[Podpeca]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=33&Itemid=84 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071342/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=33&Itemid=84 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Č]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] b043obu45eo0dvr4n8qvh8he5qj3e0p 6675161 6675160 2026-05-13T07:15:11Z Shabicht 3554 6675161 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Župnija Črna se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica Župnije Šmihel pri Pliberku. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škofiji]]. Samostojna župnija je postala leta 1616. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|Cerkev sv. Ožbolta]], [[Črna na Koroškem]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|Cerkev sv. Helene]] [[Podpeca]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=33&Itemid=84 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071342/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=33&Itemid=84 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Č]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] o6v5m947l58ul2upl4uq5kafvlwfzcm 6675163 6675161 2026-05-13T07:16:01Z Shabicht 3554 6675163 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Župnija Črna se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica Župnije Šmihel pri Pliberku. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škofiji]]. Samostojna župnija je postala leta 1616. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|Cerkev sv. Ožbolta]], [[Črna na Koroškem]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|Cerkev sv. Helene]] [[Podpeca]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=33&Itemid=84 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071342/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=33&Itemid=84 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Č]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] ta31bailf8e4n0yxcnnck82ytr346cr 6675165 6675163 2026-05-13T07:19:14Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6675165 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Župnija Črna se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica Župnije Šmihel pri Pliberku. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta 1616. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|Cerkev sv. Ožbolta]], [[Črna na Koroškem]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|Cerkev sv. Helene]] [[Podpeca]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=33&Itemid=84 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071342/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=33&Itemid=84 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Č]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] 10j7960gwsnwsfhygp2zwrprz8wmgnp 6675170 6675165 2026-05-13T07:26:22Z Shabicht 3554 6675170 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jože Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Župnija Črna se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica Župnije Šmihel pri Pliberku. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta 1616. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|Cerkev sv. Ožbolta]], [[Črna na Koroškem]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|Cerkev sv. Helene]] [[Podpeca]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=33&Itemid=84 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071342/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=33&Itemid=84 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Č]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] 189xmkbkf8uxvpi2pin4awbrgnfo0n5 6675173 6675170 2026-05-13T07:28:08Z Shabicht 3554 6675173 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jože Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Župnija Črna se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica Župnije Šmihel pri Pliberku. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta 1616. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|Cerkev sv. Ožbolta]], [[Črna na Koroškem]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|Cerkev sv. Helene]] [[Podpeca]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=33&Itemid=84 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071342/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=33&Itemid=84 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Č]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] 28ct2wbu2vvwuhgxxt5q4s4obybradg 6675174 6675173 2026-05-13T07:29:49Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ 6675174 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jože Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Župnija Črna se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica Župnije Šmihel pri Pliberku. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta 1616. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|Cerkev sv. Ožbolta]], [[Črna na Koroškem]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|Cerkev sv. Helene]] [[Podpeca]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] glfop2nxpt1puvvn8pehuuxae082f1o 6675176 6675174 2026-05-13T07:32:13Z Shabicht 3554 6675176 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jože Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Župnija Črna se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica Župnije Šmihel pri Pliberku. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta 1616. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|Cerkev sv. Ožbolta]], [[Črna na Koroškem]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|Cerkev sv. Helene]] [[Podpeca]]. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] fio8qb00diu46v83acyc1fa4nxtc7zn 6675178 6675176 2026-05-13T07:32:47Z Shabicht 3554 6675178 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Župnija Črna se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica Župnije Šmihel pri Pliberku. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta 1616. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|Cerkev sv. Ožbolta]], [[Črna na Koroškem]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|Cerkev sv. Helene]] [[Podpeca]]. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] kpim1ubsdvndjb5uwvr43241adf5v71 6675181 6675178 2026-05-13T07:37:28Z Shabicht 3554 6675181 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title= |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Župnija Črna se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica Župnije Šmihel pri Pliberku. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta 1616. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|Cerkev sv. Ožbolta]], [[Črna na Koroškem]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|Cerkev sv. Helene]] [[Podpeca]]. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] es50g7a0zexdzxe0tpfufise9ltlg3i 6675182 6675181 2026-05-13T07:38:22Z Shabicht 3554 6675182 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Župnija Črna se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica Župnije Šmihel pri Pliberku. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta 1616. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|Cerkev sv. Ožbolta]], [[Črna na Koroškem]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|Cerkev sv. Helene]] [[Podpeca]]. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] ahvb9b4mku4qmibnk1mn1qvha22fnu3 6675183 6675182 2026-05-13T07:40:31Z Shabicht 3554 6675183 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Župnija Črna se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica Župnije Šmihel pri Pliberku. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta 1616. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|Cerkev sv. Ožbolta]], [[Črna na Koroškem]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|Cerkev sv. Helene]] [[Podpeca]]. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] aojp12r302l4bpq5gff4e7gu9yu43e8 6675184 6675183 2026-05-13T07:41:50Z Shabicht 3554 6675184 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Župnija Črna se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica Župnije Šmihel pri Pliberku. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta 1616. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|Cerkev sv. Ožbolta]], [[Črna na Koroškem]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|Cerkev sv. Helene]] [[Podpeca]]. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] e8vd2mtdre9574wysscedv3r1wuws12 6675229 6675184 2026-05-13T09:25:03Z Shabicht 3554 6675229 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Črna se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica [[Šmihel nad Pliberkom|Župnije Šmihel nad Pliberkom]]. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta [[1616]]. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|Cerkev sv. Ožbolta]], [[Črna na Koroškem]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|Cerkev sv. Helene]] [[Podpeca]]. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] iujrlh5wynbic660efb7rbz8ec59xoz 6675230 6675229 2026-05-13T09:25:39Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6675230 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Črna se v zgodovinskih cerkvenoupravnih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica [[Šmihel nad Pliberkom|Župnije Šmihel nad Pliberkom]]. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta [[1616]]. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|Cerkev sv. Ožbolta]], [[Črna na Koroškem]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|Cerkev sv. Helene]] [[Podpeca]]. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] sdoiyh0eviaskyukb46oytviw17yu71 6675239 6675230 2026-05-13T09:31:41Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6675239 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Črna se v zgodovinskih cerkvenoupravnih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica [[Šmihel nad Pliberkom|Župnije Šmihel nad Pliberkom]]. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta [[1616]]. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |}več Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] pbgxiji5mgmfappcdnxy6foj6bn31u4 6675242 6675239 2026-05-13T09:34:10Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6675242 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Črna se v zgodovinskih cerkvenoupravnih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica [[Šmihel nad Pliberkom|Župnije Šmihel nad Pliberkom]]. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta [[1616]]. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |}več Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] o2lr1kyo6x50oirxkpo1d1i6ihfrfdv 6675243 6675242 2026-05-13T09:35:51Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6675243 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Črna se v zgodovinskih cerkvenoupravnih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica [[Šmihel nad Pliberkom|Župnije Šmihel nad Pliberkom]]. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta [[1616]]. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] eb1bsiwo9qlwp6j82my4sxc5m4kykk3 6675244 6675243 2026-05-13T09:37:51Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6675244 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Črna se v zgodovinskih cerkvenoupravnih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica [[Šmihel nad Pliberkom|Župnije Šmihel nad Pliberkom]]. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta [[1616]]. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni upravlja tudi župniji == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] bd6a6j3a8a6w5j49kguk0icpuv66q27 6675246 6675244 2026-05-13T09:39:51Z Shabicht 3554 /* Pastoralno območje Župnije Črna */ 6675246 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Črna se v zgodovinskih cerkvenoupravnih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica [[Šmihel nad Pliberkom|Župnije Šmihel nad Pliberkom]]. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta [[1616]]. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni upravlja tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] byajsbsob988yejmzbgn7sl7xkll8g7 6675247 6675246 2026-05-13T09:40:30Z Shabicht 3554 /* Pastoralno območje Župnije Črna */ 6675247 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Črna se v zgodovinskih cerkvenoupravnih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica [[Šmihel nad Pliberkom|Župnije Šmihel nad Pliberkom]]. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta [[1616]]. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni upravlja tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] 94cyc3sbbpjyqyfpb8tg5rbvuwblspr 6675250 6675247 2026-05-13T09:41:26Z Shabicht 3554 /* Pastoralno območje Župnije Črna */ 6675250 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Črna se v zgodovinskih cerkvenoupravnih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica [[Šmihel nad Pliberkom|Župnije Šmihel nad Pliberkom]]. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta [[1616]]. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni [[Župnijski upravitelj|upravlja]] tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] 94b1gtmzsmf1jup9bja9pp504hjjie8 6675252 6675250 2026-05-13T09:45:01Z Shabicht 3554 /* Pastoralno območje Župnije Črna */ 6675252 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Črna se v zgodovinskih cerkvenoupravnih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica [[Šmihel nad Pliberkom|Župnije Šmihel nad Pliberkom]]. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta [[1616]]. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni [[Župnijski upravitelj|upravlja]] tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]].<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/premestitve-duhovnikov-so-spremembe-v-mariborski-nadskofiji/37747 |title= |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] g9pskt83b4borytjnduepcutnsrsh8s 6675254 6675252 2026-05-13T09:46:01Z Shabicht 3554 /* Pastoralno območje Župnije Črna */ 6675254 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Črna se v zgodovinskih cerkvenoupravnih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica [[Šmihel nad Pliberkom|Župnije Šmihel nad Pliberkom]]. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta [[1616]]. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni [[Župnijski upravitelj|upravlja]] tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]].<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/premestitve-duhovnikov-so-spremembe-v-mariborski-nadskofiji/37747 |title=Premestitve duhovnikov: To so spremembe v mariborski nadškofiji |accessdate= |date=6. avgust 2020 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] m5j6hjrjw2zcognhx3wpxe1d059jkfq 0 92180 6674908 6674846 2026-05-12T13:45:00Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6674908 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1509]] |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik= upravljana iz [[Župnija Semič|Župnije Semič]] |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Črmošnjice]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]], ki je del [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. == Zgodovina == Sredi vasi stoji Marijina cerkev, ki je prvič omenjena v 14. stoletju, že pred prihodom [[Kočevarji|Kočevarjev]]. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba, ki je bila podružnica [[župnija Kočevje|župnije Kočevje]]. Samostojna župnija je postala leta [[1509]], ki je do leta 1792 obsegala tudi vasi kasnejših župnij Kočevske Poljane in Planine, ter je imela do konca 18. stoletja kar 20 podružnic. Do leta 1964 je imela župnija lastnega župnika, nato je prešla pod upravo [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Župnije Dolenjske Toplice]], od leta 1991 pa jo upravlja župnik [[Župnija Semič|Župnije Semič]]. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105695096|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnice|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črmošnice]] |- | 2. | {{Slika d|Q128789108|100px}} | [[cerkev sv. Petra in Pavla, Ćrmošnice]] <br> ruševinska cerkev | [[Črmošnice]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |author= |year=2009 |title=Župnija Črmošnjice 500 let : 1509-2009 |publisher=Župnija Semič |isbn=978-961-269-095-3 |cobiss=246764544 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gale, Jakob|year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije |publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Črmošnjice]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Črmošnjice]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1509]] {{normativna kontrola}} 76lts1gk0ut1a6y5kvdnj3ki66205ve 6674909 6674908 2026-05-12T13:46:44Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6674909 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1509]] |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik= upravljana iz [[Župnija Semič|Župnije Semič]] |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Črmošnjice]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]], ki je del [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. == Zgodovina == Sredi vasi stoji Marijina cerkev, ki je prvič omenjena v 14. stoletju, že pred prihodom [[Kočevarji|Kočevarjev]]. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba, ki je bila podružnica [[župnija Kočevje|župnije Kočevje]]. Samostojna župnija je postala leta [[1509]], ki je do leta 1792 obsegala tudi vasi kasnejših župnij Kočevske Poljane in Planine, ter je imela do konca 18. stoletja kar 20 podružnic. Do leta 1964 je imela župnija lastnega župnika, nato je prešla pod upravo [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Župnije Dolenjske Toplice]], od leta 1991 pa jo upravlja župnik [[Župnija Semič|Župnije Semič]]. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105695096|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Črnmošnice|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črnmošnice]] |- | 2. | {{Slika d|Q128789108|100px}} | [[cerkev sv. Petra in Pavla, Ćrnmošnice]] <br> ruševinska cerkev | [[Črnmošnice]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |author= |year=2009 |title=Župnija Črmošnjice 500 let : 1509-2009 |publisher=Župnija Semič |isbn=978-961-269-095-3 |cobiss=246764544 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gale, Jakob|year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije |publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Črmošnjice]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Črmošnjice]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1509]] {{normativna kontrola}} ptub18yj9fqphg6o5w57alu9z6bajja 6674910 6674909 2026-05-12T13:47:18Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6674910 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1509]] |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik= upravljana iz [[Župnija Semič|Župnije Semič]] |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Črmošnjice]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]], ki je del [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. == Zgodovina == Sredi vasi stoji Marijina cerkev, ki je prvič omenjena v 14. stoletju, že pred prihodom [[Kočevarji|Kočevarjev]]. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba, ki je bila podružnica [[župnija Kočevje|župnije Kočevje]]. Samostojna župnija je postala leta [[1509]], ki je do leta 1792 obsegala tudi vasi kasnejših župnij Kočevske Poljane in Planine, ter je imela do konca 18. stoletja kar 20 podružnic. Do leta 1964 je imela župnija lastnega župnika, nato je prešla pod upravo [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Župnije Dolenjske Toplice]], od leta 1991 pa jo upravlja župnik [[Župnija Semič|Župnije Semič]]. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105695096|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Črnmošnice|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črmošnice]] |- | 2. | {{Slika d|Q128789108|100px}} | [[cerkev sv. Petra in Pavla, Ćrnmošnice]] <br> ruševinska cerkev | [[Črmošnice]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |author= |year=2009 |title=Župnija Črmošnjice 500 let : 1509-2009 |publisher=Župnija Semič |isbn=978-961-269-095-3 |cobiss=246764544 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gale, Jakob|year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije |publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Črmošnjice]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Črmošnjice]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1509]] {{normativna kontrola}} r7go77ptf7xdthj59u7iewqapb34axb 6674913 6674910 2026-05-12T13:49:35Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6674913 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1509]] |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik= upravljana iz [[Župnija Semič|Župnije Semič]] |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Črmošnjice]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]], ki je del [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. == Zgodovina == Sredi vasi stoji Marijina cerkev, ki je prvič omenjena v 14. stoletju, že pred prihodom [[Kočevarji|Kočevarjev]]. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba, ki je bila podružnica [[župnija Kočevje|župnije Kočevje]]. Samostojna župnija je postala leta [[1509]], ki je do leta 1792 obsegala tudi vasi kasnejših župnij Kočevske Poljane in Planine, ter je imela do konca 18. stoletja kar 20 podružnic. Do leta 1964 je imela župnija lastnega župnika, nato je prešla pod upravo [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Župnije Dolenjske Toplice]], od leta 1991 pa jo upravlja župnik [[Župnija Semič|Župnije Semič]]. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105695096|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnice|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črmošnice]] |- | 2. | {{Slika d|Q128789108|100px}} | [[cerkev sv. Petra in Pavla, Ćrmošnice|cerkev sv. Petra in Pavla]] <br> ruševinska cerkev | [[Črmošnice]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |author= |year=2009 |title=Župnija Črmošnjice 500 let : 1509-2009 |publisher=Župnija Semič |isbn=978-961-269-095-3 |cobiss=246764544 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gale, Jakob|year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije |publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Črmošnjice]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Črmošnjice]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1509]] {{normativna kontrola}} ore1uxo0oge1vzg75ivs8yq15ww0dla 6674914 6674913 2026-05-12T13:50:19Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6674914 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1509]] |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik= upravljana iz [[Župnija Semič|Župnije Semič]] |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Črmošnjice]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]], ki je del [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. == Zgodovina == Sredi vasi stoji Marijina cerkev, ki je prvič omenjena v 14. stoletju, že pred naselitvijo [[Kočevarji|Kočevarjev]]. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba, ki je bila podružnica [[župnija Kočevje|župnije Kočevje]]. Samostojna župnija je postala leta [[1509]], ki je do leta 1792 obsegala tudi vasi kasnejših župnij Kočevske Poljane in Planine, ter je imela do konca 18. stoletja kar 20 podružnic. Do leta 1964 je imela župnija lastnega župnika, nato je prešla pod upravo [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Župnije Dolenjske Toplice]], od leta 1991 pa jo upravlja župnik [[Župnija Semič|Župnije Semič]]. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105695096|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnice|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črmošnice]] |- | 2. | {{Slika d|Q128789108|100px}} | [[cerkev sv. Petra in Pavla, Ćrmošnice|cerkev sv. Petra in Pavla]] <br> ruševinska cerkev | [[Črmošnice]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |author= |year=2009 |title=Župnija Črmošnjice 500 let : 1509-2009 |publisher=Župnija Semič |isbn=978-961-269-095-3 |cobiss=246764544 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gale, Jakob|year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije |publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Črmošnjice]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Črmošnjice]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1509]] {{normativna kontrola}} 9jallhn1rcgcliv4x7spfz13nz58i41 6674916 6674914 2026-05-12T13:51:24Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6674916 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1509]] |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik= upravljana iz [[Župnija Semič|Župnije Semič]] |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Črmošnjice]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]], ki je del [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. == Zgodovina == Sredi vasi stoji Marijina cerkev, katere prednica se v zgodovinskih virih prvič omenja v 14. stoletju, že pred naselitvijo [[Kočevarji|Kočevarjev]]. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba, ki je bila podružnica [[župnija Kočevje|župnije Kočevje]]. Samostojna župnija je postala leta [[1509]], ki je do leta 1792 obsegala tudi vasi kasnejših župnij Kočevske Poljane in Planine, ter je imela do konca 18. stoletja kar 20 podružnic. Do leta 1964 je imela župnija lastnega župnika, nato je prešla pod upravo [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Župnije Dolenjske Toplice]], od leta 1991 pa jo upravlja župnik [[Župnija Semič|Župnije Semič]]. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105695096|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnice|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črmošnice]] |- | 2. | {{Slika d|Q128789108|100px}} | [[cerkev sv. Petra in Pavla, Ćrmošnice|cerkev sv. Petra in Pavla]] <br> ruševinska cerkev | [[Črmošnice]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |author= |year=2009 |title=Župnija Črmošnjice 500 let : 1509-2009 |publisher=Župnija Semič |isbn=978-961-269-095-3 |cobiss=246764544 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gale, Jakob|year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije |publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Črmošnjice]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Črmošnjice]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1509]] {{normativna kontrola}} 921l89rf5j7e6iyetfjrlei25zn139z 6674918 6674916 2026-05-12T13:51:45Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6674918 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1509]] |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik= upravljana iz [[Župnija Semič|Župnije Semič]] |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Črmošnjice]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]], ki je del [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. == Zgodovina == Sredi vasi stoji marijina cerkev, katere prednica se v zgodovinskih virih prvič omenja v 14. stoletju, že pred naselitvijo [[Kočevarji|Kočevarjev]]. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba, ki je bila podružnica [[župnija Kočevje|župnije Kočevje]]. Samostojna župnija je postala leta [[1509]], ki je do leta 1792 obsegala tudi vasi kasnejših župnij Kočevske Poljane in Planine, ter je imela do konca 18. stoletja kar 20 podružnic. Do leta 1964 je imela župnija lastnega župnika, nato je prešla pod upravo [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Župnije Dolenjske Toplice]], od leta 1991 pa jo upravlja župnik [[Župnija Semič|Župnije Semič]]. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105695096|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnice|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črmošnice]] |- | 2. | {{Slika d|Q128789108|100px}} | [[cerkev sv. Petra in Pavla, Ćrmošnice|cerkev sv. Petra in Pavla]] <br> ruševinska cerkev | [[Črmošnice]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |author= |year=2009 |title=Župnija Črmošnjice 500 let : 1509-2009 |publisher=Župnija Semič |isbn=978-961-269-095-3 |cobiss=246764544 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gale, Jakob|year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije |publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Črmošnjice]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Črmošnjice]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1509]] {{normativna kontrola}} 5ny32o43k65qu7d64fiyybf62q6a86q 6674919 6674918 2026-05-12T13:52:54Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6674919 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1509]] |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik= upravljana iz [[Župnija Semič|Župnije Semič]] |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Črmošnjice]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]], ki je del [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. == Zgodovina == Sredi vasi stoji marijina cerkev, katere prednica se v zgodovinskih virih prvič omenja v 14. stoletju, že pred naselitvijo [[Kočevarji|Kočevarjev]]. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba, ki je bila podružnica [[župnija Kočevje|župnije Kočevje]]. Samostojna župnija je nastala leta [[1509]], ki je do leta 1792 obsegala tudi vasi kasnejših župnij Kočevske Poljane in Planine, ter je imela do konca 18. stoletja kar 20 podružnic. Do leta 1964 je imela župnija lastnega župnika, nato je prešla pod upravo [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Župnije Dolenjske Toplice]], od leta 1991 pa jo upravlja župnik [[Župnija Semič|Župnije Semič]]. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105695096|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnice|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črmošnice]] |- | 2. | {{Slika d|Q128789108|100px}} | [[cerkev sv. Petra in Pavla, Ćrmošnice|cerkev sv. Petra in Pavla]] <br> ruševinska cerkev | [[Črmošnice]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |author= |year=2009 |title=Župnija Črmošnjice 500 let : 1509-2009 |publisher=Župnija Semič |isbn=978-961-269-095-3 |cobiss=246764544 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gale, Jakob|year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije |publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Črmošnjice]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Črmošnjice]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1509]] {{normativna kontrola}} rp278ldg9uifi2fdhl8kllpirbrpgzp 6674934 6674919 2026-05-12T14:10:06Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6674934 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1509]] |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik= upravljana iz [[Župnija Semič|Župnije Semič]] |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Črmošnjice]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]], ki je del [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. == Zgodovina == Sredi vasi stoji marijina cerkev, katere prednica se v zgodovinskih virih prvič omenja v 14. stoletju, že pred naselitvijo [[Kočevarji|Kočevarjev]]. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba, ki je bila podružnica [[župnija Kočevje|župnije Kočevje]]. Samostojna župnija je nastala leta [[1509]], ki je do leta 1792 obsegala tudi vasi kasnejših župnij Kočevske Poljane in Planine, ter je imela do konca 18. stoletja kar 20 podružnic. Do leta 1964 je imela župnija lastnega župnika, nato je prešla pod upravo [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Župnije Dolenjske Toplice]], od leta 1991 pa jo upravlja župnik [[Župnija Semič|Župnije Semič]]. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105695096|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnice|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črmošnice]] |- | 2. | {{Slika d|Q128789108|100px}} | [[cerkev sv. Petra in Pavla, Ćrmošnice|cerkev sv. Petra in Pavla]] <br> ruševinska cerkev | [[Črmošnice]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |author= |year=2009 |title=Župnija Črmošnjice 500 let : 1509-2009 |publisher=Župnija Semič |isbn=978-961-269-095-3 |cobiss=246764544 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gale, Jakob|year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije |publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584 |pages=}} == Glej tudi == * [[Črmošnjice, Semič]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Črmošnjice]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Črmošnjice]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1509]] {{normativna kontrola}} ko7ewozznq42fjbmz4k6icwss5ddoxe 6674935 6674934 2026-05-12T14:12:02Z Shabicht 3554 6674935 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1509]] |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik= upravljana iz [[Župnija Semič|Župnije Semič]] |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Črmošnjice]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]], ki je del [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. == Zgodovina == Sredi vasi stoji marijina cerkev, katere prednica se v zgodovinskih virih prvič omenja v 14. stoletju, že pred naselitvijo [[Kočevarji|Kočevarjev]]. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba, ki je bila podružnica [[župnija Kočevje|župnije Kočevje]]. Samostojna župnija so postale leta [[1509]], ki je do leta 1792 obsegala tudi vasi kasnejših župnij Kočevske Poljane in Planine, ter je imela do konca 18. stoletja kar 20 podružnic. Do leta 1964 je imela župnija lastnega župnika, nato je prešla pod upravo [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Župnije Dolenjske Toplice]], od leta 1991 pa jo upravlja župnik [[Župnija Semič|Župnije Semič]]. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105695096|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnice|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črmošnice]] |- | 2. | {{Slika d|Q128789108|100px}} | [[cerkev sv. Petra in Pavla, Ćrmošnice|cerkev sv. Petra in Pavla]] <br> ruševinska cerkev | [[Črmošnice]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |author= |year=2009 |title=Župnija Črmošnjice 500 let : 1509-2009 |publisher=Župnija Semič |isbn=978-961-269-095-3 |cobiss=246764544 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gale, Jakob|year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije |publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584 |pages=}} == Glej tudi == * [[Črmošnjice, Semič]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Črmošnjice]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Črmošnjice]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1509]] {{normativna kontrola}} 2dmk7hjyjqrnjtnucxbukew1qwz84o3 6674982 6674935 2026-05-12T16:22:28Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6674982 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1509]] |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik= upravljana iz [[Župnija Semič|Župnije Semič]] |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Črmošnjice]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]], ki je del [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. == Zgodovina == Sredi vasi stoji marijina cerkev, katere prednica se v zgodovinskih virih prvič omenja v 14. stoletju, že pred naselitvijo [[Kočevarji|Kočevarjev]]. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba, ki je bila podružnica [[župnija Kočevje|župnije Kočevje]]. Samostojna župnija so postale leta [[1509]], ta je do leta 1792 obsegala tudi vasi kasnejših župnij Kočevske Poljane in Planine, ter je imela do konca 18. stoletja kar 20 podružnic. Do leta 1964 je imela župnija lastnega župnika, nato je prešla pod upravo [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Župnije Dolenjske Toplice]], od leta 1991 pa jo upravlja župnik [[Župnija Semič|Župnije Semič]]. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105695096|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnice|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črmošnice]] |- | 2. | {{Slika d|Q128789108|100px}} | [[cerkev sv. Petra in Pavla, Ćrmošnice|cerkev sv. Petra in Pavla]] <br> ruševinska cerkev | [[Črmošnice]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Viri== *{{navedi knjigo |author= |year=2009 |title=Župnija Črmošnjice 500 let : 1509-2009 |publisher=Župnija Semič |isbn=978-961-269-095-3 |cobiss=246764544 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gale, Jakob|year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije |publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584 |pages=}} == Glej tudi == * [[Črmošnjice, Semič]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Črmošnjice]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Črmošnjice]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1509]] {{normativna kontrola}} ek4oogxxrohejr1oyfmfd3uvvgsypt2 6674983 6674982 2026-05-12T16:24:50Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6674983 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1509]] |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik= upravljana iz [[Župnija Semič|Župnije Semič]] |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Črmošnjice]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]], ki je del [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. == Zgodovina == Sredi vasi stoji marijina cerkev, katere prednica se v zgodovinskih virih prvič omenja v 14. stoletju, že pred naselitvijo [[Kočevarji|Kočevarjev]]. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba, ki je bila podružnica [[župnija Kočevje|župnije Kočevje]]. Samostojna župnija so postale leta [[1509]], ta je do leta 1792 obsegala tudi vasi kasnejših župnij Kočevske Poljane in Planine, ter je imela do konca 18. stoletja kar 20 podružnic. Do leta 1964 je imela župnija lastnega župnika, nato je prešla pod upravo [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Župnije Dolenjske Toplice]], od leta 1991 pa jo upravlja župnik [[Župnija Semič|Župnije Semič]]. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105695096|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnice|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črmošnice]] |- | 2. | {{Slika d|Q128789108|100px}} | [[cerkev sv. Petra in Pavla, Ćrmošnice|cerkev sv. Petra in Pavla]] <br> ruševinska cerkev | [[Črmošnice]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |author= |year=2009 |title=Župnija Črmošnjice 500 let : 1509-2009 |publisher=Župnija Semič |isbn=978-961-269-095-3 |cobiss=246764544 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gale, Jakob|year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije |publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584 |pages=}} == Glej tudi == * [[Črmošnjice, Semič]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Črmošnjice]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Črmošnjice]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1509]] {{normativna kontrola}} gogd0tatmmhnc86a8x4d5il4tblsgfm 6674984 6674983 2026-05-12T16:25:33Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6674984 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1509]] |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik= upravljana iz [[Župnija Semič|Župnije Semič]] |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Črmošnjice]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]], ki je del [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. == Zgodovina == Sredi vasi stoji marijina cerkev, katere prednica se v zgodovinskih virih prvič omenja v 14. stoletju, že pred naselitvijo [[Kočevarji|Kočevarjev]]. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba, ki je bila podružnica [[župnija Kočevje|župnije Kočevje]]. Samostojna župnija so postale leta [[1509]], ta je do leta 1792 obsegala tudi vasi kasnejših župnij Kočevske Poljane in Planine, ter je imela do konca 18. stoletja kar 20 podružnic. Do leta 1964 je imela župnija lastnega župnika, nato je prešla pod upravo [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Župnije Dolenjske Toplice]], od leta 1991 pa jo upravlja župnik [[Župnija Semič|Župnije Semič]]. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105695096|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnice|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črmošnice]] |- | 2. | {{Slika d|Q128789108|100px}} | [[cerkev sv. Petra in Pavla, Ćrmošnice|cerkev sv. Petra in Pavla]] <br> ruševinska cerkev | [[Črmošnice]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |author= |year=2009 |title=Župnija Črmošnjice 500 let : 1509-2009 |publisher=Župnija Semič |isbn=978-961-269-095-3 |cobiss=246764544 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gale, Jakob|year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije |publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584 |pages=}} == Glej tudi == * [[Črmošnjice, Semič]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Črmošnjice]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1509]] {{normativna kontrola}} 8r0s44kuuokudxuyy0nbyq4t2ebsddd 6674990 6674984 2026-05-12T16:42:50Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6674990 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1509]] |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik= upravljana iz [[Župnija Semič|Župnije Semič]] |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Črmošnjice]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]], ki je del [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. == Zgodovina == Sredi vasi stoji marijina cerkev, katere prednica se v zgodovinskih virih prvič omenja v 14. stoletju, že pred naselitvijo [[Kočevarji|Kočevarjev]]. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba, ki je bila podružnica [[župnija Kočevje|župnije Kočevje]]. Samostojna župnija so postale leta [[1509]], ta je do leta 1792 obsegala tudi vasi kasnejših župnij Kočevske Poljane in Planine, ter je imela do konca 18. stoletja kar 20 podružnic. Do leta 1964 je imela župnija lastnega župnika, nato je prešla pod upravo [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Župnije Dolenjske Toplice]], od leta 1991 pa jo upravlja župnik [[Župnija Semič|Župnije Semič]]. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105695096|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnice|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črmošnice]] |- | 2. | {{Slika d|Q105641227|100px}} | [[cerkev sv. Filipa in Jakoba, Srednja vas|cerkev sv. Filipa in Jakoba in ]] <br> [[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Srednja vas]] |- | 3. | {{Slika d|Q128789108|100px}} | [[cerkev sv. Petra in Pavla, Ćrmošnice|cerkev sv. Petra in Pavla]] <br> ruševinska cerkev | [[Črmošnice]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |author= |year=2009 |title=Župnija Črmošnjice 500 let : 1509-2009 |publisher=Župnija Semič |isbn=978-961-269-095-3 |cobiss=246764544 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gale, Jakob|year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije |publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584 |pages=}} == Glej tudi == * [[Črmošnjice, Semič]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Črmošnjice]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1509]] {{normativna kontrola}} ipitzjcgaz1vbq2ockwlw7a4spfuo4l 6674991 6674990 2026-05-12T16:44:01Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6674991 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1509]] |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik= upravljana iz [[Župnija Semič|Župnije Semič]] |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Črmošnjice]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]], ki je del [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. == Zgodovina == Sredi vasi stoji marijina cerkev, katere prednica se v zgodovinskih virih prvič omenja v 14. stoletju, že pred naselitvijo [[Kočevarji|Kočevarjev]]. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba, ki je bila podružnica [[župnija Kočevje|župnije Kočevje]]. Samostojna župnija so postale leta [[1509]], ta je do leta 1792 obsegala tudi vasi kasnejših župnij Kočevske Poljane in Planine, ter je imela do konca 18. stoletja kar 20 podružnic. Do leta 1964 je imela župnija lastnega župnika, nato je prešla pod upravo [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Župnije Dolenjske Toplice]], od leta 1991 pa jo upravlja župnik [[Župnija Semič|Župnije Semič]]. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105695096|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnice|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črmošnice]] |- | 2. | {{Slika d|Q105641227|100px}} | [[cerkev sv. Filipa in Jakoba, Srednja vas|cerkev sv. Filipa in Jakoba]] <br> [[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Srednja vas, Semič|Srednja vas]] |- | 3. | {{Slika d|Q128789108|100px}} | [[cerkev sv. Petra in Pavla, Ćrmošnice|cerkev sv. Petra in Pavla]] <br> ruševinska cerkev | [[Črmošnice]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |author= |year=2009 |title=Župnija Črmošnjice 500 let : 1509-2009 |publisher=Župnija Semič |isbn=978-961-269-095-3 |cobiss=246764544 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gale, Jakob|year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije |publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584 |pages=}} == Glej tudi == * [[Črmošnjice, Semič]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Črmošnjice]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1509]] {{normativna kontrola}} fiu4smnfyh55kro21yf3gfx66yd44op 6674993 6674991 2026-05-12T16:45:01Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6674993 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1509]] |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik= upravljana iz [[Župnija Semič|Župnije Semič]] |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Črmošnjice]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]], ki je del [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. == Zgodovina == Sredi vasi stoji marijina cerkev, katere prednica se v zgodovinskih virih prvič omenja v 14. stoletju, že pred naselitvijo [[Kočevarji|Kočevarjev]]. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba, ki je bila podružnica [[župnija Kočevje|župnije Kočevje]]. Samostojna župnija so postale leta [[1509]], ta je do leta 1792 obsegala tudi vasi kasnejših župnij Kočevske Poljane in Planine, ter je imela do konca 18. stoletja kar 20 podružnic. Do leta 1964 je imela župnija lastnega župnika, nato je prešla pod upravo [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Župnije Dolenjske Toplice]], od leta 1991 pa jo upravlja župnik [[Župnija Semič|Župnije Semič]]. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105695096|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnice|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črmošnice, Semič|Črmošnice]] |- | 2. | {{Slika d|Q105641227|100px}} | [[cerkev sv. Filipa in Jakoba, Srednja vas|cerkev sv. Filipa in Jakoba]] <br> [[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Srednja vas, Semič|Srednja vas]] |- | 3. | {{Slika d|Q128789108|100px}} | [[cerkev sv. Petra in Pavla, Ćrmošnice|cerkev sv. Petra in Pavla]] <br> ruševinska cerkev | [[Črmošnice, Semič|Črmošnice]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |author= |year=2009 |title=Župnija Črmošnjice 500 let : 1509-2009 |publisher=Župnija Semič |isbn=978-961-269-095-3 |cobiss=246764544 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gale, Jakob|year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije |publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584 |pages=}} == Glej tudi == * [[Črmošnjice, Semič]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Črmošnjice]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1509]] {{normativna kontrola}} fdjq9dywfysn76btdj4z6m9z86car58 6674994 6674993 2026-05-12T16:45:35Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6674994 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1509]] |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik= upravljana iz [[Župnija Semič|Župnije Semič]] |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Črmošnjice]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]], ki je del [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. == Zgodovina == Sredi vasi stoji marijina cerkev, katere prednica se v zgodovinskih virih prvič omenja v 14. stoletju, že pred naselitvijo [[Kočevarji|Kočevarjev]]. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba, ki je bila podružnica [[župnija Kočevje|župnije Kočevje]]. Samostojna župnija so postale leta [[1509]], ta je do leta 1792 obsegala tudi vasi kasnejših župnij Kočevske Poljane in Planine, ter je imela do konca 18. stoletja kar 20 podružnic. Do leta 1964 je imela župnija lastnega župnika, nato je prešla pod upravo [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Župnije Dolenjske Toplice]], od leta 1991 pa jo upravlja župnik [[Župnija Semič|Župnije Semič]]. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105695096|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnice|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črmošnice,Semič|Črmošnice]] |- | 2. | {{Slika d|Q105641227|100px}} | [[cerkev sv. Filipa in Jakoba, Srednja vas|cerkev sv. Filipa in Jakoba]] <br> [[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Srednja vas, Semič|Srednja vas]] |- | 3. | {{Slika d|Q128789108|100px}} | [[cerkev sv. Petra in Pavla, Ćrmošnice|cerkev sv. Petra in Pavla]] <br> ruševinska cerkev | [[Črmošnice,Semič|Črmošnice]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |author= |year=2009 |title=Župnija Črmošnjice 500 let : 1509-2009 |publisher=Župnija Semič |isbn=978-961-269-095-3 |cobiss=246764544 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gale, Jakob|year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije |publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584 |pages=}} == Glej tudi == * [[Črmošnjice, Semič]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Črmošnjice]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1509]] {{normativna kontrola}} 1ctj6ymvs0gyvbaudwe0snwvycvud5n 6674995 6674994 2026-05-12T16:46:54Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6674995 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=[[1509]] |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |zupnik= upravljana iz [[Župnija Semič|Župnije Semič]] |sedez= |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Črmošnjice]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]], ki je del [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. == Zgodovina == Sredi vasi stoji marijina cerkev, katere prednica se v zgodovinskih virih prvič omenja v 14. stoletju, že pred naselitvijo [[Kočevarji|Kočevarjev]]. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba, ki je bila podružnica [[župnija Kočevje|župnije Kočevje]]. Samostojna župnija so postale leta [[1509]], ta je do leta 1792 obsegala tudi vasi kasnejših župnij Kočevske Poljane in Planine, ter je imela do konca 18. stoletja kar 20 podružnic. Do leta 1964 je imela župnija lastnega župnika, nato je prešla pod upravo [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Župnije Dolenjske Toplice]], od leta 1991 pa jo upravlja župnik [[Župnija Semič|Župnije Semič]]. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105695096|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnjice|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] |- | 2. | {{Slika d|Q105641227|100px}} | [[cerkev sv. Filipa in Jakoba, Srednja vas|cerkev sv. Filipa in Jakoba]] <br> [[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Srednja vas, Semič|Srednja vas]] |- | 3. | {{Slika d|Q128789108|100px}} | [[cerkev sv. Petra in Pavla, Ćrmošnice|cerkev sv. Petra in Pavla]] <br> ruševinska cerkev | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |author= |year=2009 |title=Župnija Črmošnjice 500 let : 1509-2009 |publisher=Župnija Semič |isbn=978-961-269-095-3 |cobiss=246764544 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gale, Jakob|year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije |publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584 |pages=}} == Glej tudi == * [[Črmošnjice, Semič]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Črmošnjice]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1509]] {{normativna kontrola}} cncmci70jbzonxz1mauly7kjxtmtkka 0 92977 6674924 6578449 2026-05-12T13:57:43Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6674924 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Črmošnjice |geopedia=#L410_T13_F10088810_b4 | latd = 45 |latm = 40 |lats = 22.01 |latNS = N | longd = 15 |longm = 6 |longs = 8.67 |longEW = E |najdisi=Črmošnjice,+Semič |slika=Crmosnjice in Srednja vas s Toplega vrha.jpg |omemba=1526 |povrsina=6,95 |prebivalstvo=140 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=410,5 |postna=8333 |posta=Semič |obcina=Semič |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Črmošnjice - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 25929 | občina = Semič }} }} {{drugipomeni3|Črmošnjice}} '''Črmošnjíce''' ([[nemščina|nemško]]: ''Tschermoschnitz'') so [[naselje]] v [[občina Semič|Občini Semič]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Črmošnjice ležijo v [[Črmošnjiško-Poljanska dolina|Črmošnjiško-Poljanski dolini]], ki je bila najvzhodnejši del [[Kočevarji|kočevarskega]] jezikovnega otoka. == Zgodovina == Kraj se prvič omenja leta 1264, srednjeveška kolonizacija pa se je odvijala med letoma 1348 in 1363, ko so grofje [[Ortenburžani]] med redko naseljene Slovence začeli naseljevati [[kolonist]]e iz [[Nemčija|Nemčije]], vse do [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so tu prevladovali [[Kočevarji]], ki so se decembra 1941 in januarja 1942 preselili v Spodnje Posavje. V naselju je ostala le ena slovenska družina in župnik, po kapitulaciji Italije leta 1943 pa so se spet naselile slovenske družine. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="14" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>[[Krajevni leksikon Slovenije (1971)|Krajevni leksikon Slovenije]], [[1971]], [[Krajevni leksikon Slovenije (1995)|Krajevni leksikon Slovenije]], [[1995]]</ref> |- | [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1966]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2002]] |- | 94 || 112 || 96 || 111 || 129 || 103 || 104 || 141 || 127 || 118 || 111 || 101 || 127 || 125 |} == Izvor krajevnega imena == Krajevno ime je izpeljano iz ''črémoš, črémaž'' (danes [[čemaž]]) 'divji česen'. Ime torej prvotno označuje kraj, kjer raste ta rastlina.<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Župnija Črmošnjice]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Viri == * Marija Makarovič (2005): Črmošnjiško-Poljanska dolina in njeni ljudje. Kočevarji staroselci in Slovenci iz preteklosti v sedanjost. Založba ZRC, Ljubljana. *{{navedi novice |first= |last= |authorlink= |author=Boris Dolničar |title=Črmošnjice |url= |format= |work= | publisher=Slovenske novice |pages= |page= | date=9.2.2012| accessdate= | language= }} {{Semič}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Semič]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Semič]] {{normativna kontrola}} c7xdmzksyaf8rpdu0gd50i9zb3m4vlv 6674930 6674924 2026-05-12T14:07:04Z Shabicht 3554 6674930 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Črmošnjice |geopedia=#L410_T13_F10088810_b4 | latd = 45 |latm = 40 |lats = 22.01 |latNS = N | longd = 15 |longm = 6 |longs = 8.67 |longEW = E |najdisi=Črmošnjice,+Semič |slika=Crmosnjice in Srednja vas s Toplega vrha.jpg |omemba=1526 |povrsina=6,95 |prebivalstvo=140 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=410,5 |postna=8333 |posta=Semič |obcina=Semič |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Črmošnjice - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 25929 | občina = Semič }} }} {{drugipomeni3|Črmošnjice}} '''Črmošnjíce''' ([[nemščina|nemško]]: ''Tschermoschnitz'') so gručasto [[vas|vaško]] [[naselje]] v [[občina Semič|Občini Semič]], ob cesti [[Črnomelj]] - [[Dolenske Toplice]]. Črmošnjice ležijo v Črmošnjiškem podolju, na terasi ob potoku Črmonšnjišici. [[Črmošnjiško-Poljanska dolina]] je bila najvzhodnejši del [[Kočevarji|kočevarskega]] jezikovnega otoka. Na vzhodu vasi je opuščeni zaselek Ašelica. == Zgodovina == Kraj se prvič omenja leta 1264, srednjeveška kolonizacija pa se je odvijala med letoma 1348 in 1363, ko so grofje [[Ortenburžani]] med redko naseljene Slovence začeli naseljevati [[kolonist]]e iz [[Nemčija|Nemčije]], vse do [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so tu prevladovali [[Kočevarji]], ki so se decembra 1941 in januarja 1942 preselili v Spodnje Posavje. V naselju je ostala le ena slovenska družina in župnik, po kapitulaciji Italije leta 1943 pa so se spet naselile slovenske družine. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="14" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>[[Krajevni leksikon Slovenije (1971)|Krajevni leksikon Slovenije]], [[1971]], [[Krajevni leksikon Slovenije (1995)|Krajevni leksikon Slovenije]], [[1995]]</ref> |- | [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1966]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2002]] |- | 94 || 112 || 96 || 111 || 129 || 103 || 104 || 141 || 127 || 118 || 111 || 101 || 127 || 125 |} == Izvor krajevnega imena == Krajevno ime je izpeljano iz ''črémoš, črémaž'' (danes [[čemaž]]) 'divji česen'. Ime torej prvotno označuje kraj, kjer raste ta rastlina.<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Župnija Črmošnjice]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Viri == * Marija Makarovič (2005): Črmošnjiško-Poljanska dolina in njeni ljudje. Kočevarji staroselci in Slovenci iz preteklosti v sedanjost. Založba ZRC, Ljubljana. *{{navedi novice |first= |last= |authorlink= |author=Boris Dolničar |title=Črmošnjice |url= |format= |work= | publisher=Slovenske novice |pages= |page= | date=9.2.2012| accessdate= | language= }} {{Semič}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Semič]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Semič]] {{normativna kontrola}} s7km596e2034585kdpnvfu6k6pimmko 6674931 6674930 2026-05-12T14:08:16Z Shabicht 3554 6674931 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Črmošnjice |geopedia=#L410_T13_F10088810_b4 | latd = 45 |latm = 40 |lats = 22.01 |latNS = N | longd = 15 |longm = 6 |longs = 8.67 |longEW = E |najdisi=Črmošnjice,+Semič |slika=Crmosnjice in Srednja vas s Toplega vrha.jpg |omemba=1526 |povrsina=6,95 |prebivalstvo=140 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=410,5 |postna=8333 |posta=Semič |obcina=Semič |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Črmošnjice - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 25929 | občina = Semič }} }} {{drugipomeni3|Črmošnjice}} '''Črmošnjíce''' ([[nemščina|nemško]]: ''Tschermoschnitz'') so gručasto [[vas|vaško]] [[naselje]] v [[občina Semič|Občini Semič]], ob cesti [[Črnomelj]] - [[Dolenjske Toplice]]. Črmošnjice ležijo v Črmošnjiškem podolju, na terasi ob potoku Črmonšnjišici. [[Črmošnjiško-Poljanska dolina]] je bila najvzhodnejši del [[Kočevarji|kočevarskega]] jezikovnega otoka. Na vzhodu vasi je opuščeni zaselek Ašelice. == Zgodovina == Naselje se prvič omenja leta 1264, srednjeveška kolonizacija pa se je odvijala med letoma 1348 in 1363, ko so grofje [[Ortenburžani]] med redko naseljene Slovence začeli naseljevati [[kolonist]]e iz [[Nemčija|Nemčije]], vse do [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so tu prevladovali [[Kočevarji]], ki so se decembra 1941 in januarja 1942 preselili v Spodnje Posavje. V naselju je ostala le ena slovenska družina in župnik, po kapitulaciji Italije leta 1943 pa so se spet naselile slovenske družine. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="14" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>[[Krajevni leksikon Slovenije (1971)|Krajevni leksikon Slovenije]], [[1971]], [[Krajevni leksikon Slovenije (1995)|Krajevni leksikon Slovenije]], [[1995]]</ref> |- | [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1966]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2002]] |- | 94 || 112 || 96 || 111 || 129 || 103 || 104 || 141 || 127 || 118 || 111 || 101 || 127 || 125 |} == Izvor krajevnega imena == Krajevno ime je izpeljano iz ''črémoš, črémaž'' (danes [[čemaž]]) 'divji česen'. Ime torej prvotno označuje kraj, kjer raste ta rastlina.<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Župnija Črmošnjice]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Viri == * Marija Makarovič (2005): Črmošnjiško-Poljanska dolina in njeni ljudje. Kočevarji staroselci in Slovenci iz preteklosti v sedanjost. Založba ZRC, Ljubljana. *{{navedi novice |first= |last= |authorlink= |author=Boris Dolničar |title=Črmošnjice |url= |format= |work= | publisher=Slovenske novice |pages= |page= | date=9.2.2012| accessdate= | language= }} {{Semič}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Semič]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Semič]] {{normativna kontrola}} 9l11f11rcfnguspmd9nldajku2anldf 6674932 6674931 2026-05-12T14:09:18Z Shabicht 3554 6674932 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Črmošnjice |geopedia=#L410_T13_F10088810_b4 | latd = 45 |latm = 40 |lats = 22.01 |latNS = N | longd = 15 |longm = 6 |longs = 8.67 |longEW = E |najdisi=Črmošnjice,+Semič |slika=Crmosnjice in Srednja vas s Toplega vrha.jpg |omemba=1526 |povrsina=6,95 |prebivalstvo=140 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=410,5 |postna=8333 |posta=Semič |obcina=Semič |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Črmošnjice - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 25929 | občina = Semič }} }} {{drugipomeni3|Črmošnjice}} '''Črmošnjíce''' ([[nemščina|nemško]]: ''Tschermoschnitz'') so gručasto [[vas|vaško]] [[naselje]] v [[občina Semič|Občini Semič]], ob cesti [[Črnomelj]] - [[Dolenjske Toplice]]. Črmošnjice ležijo v Črmošnjiškem podolju, na terasi ob potoku Črmošnjišici. [[Črmošnjiško-Poljanska dolina]] je bila najvzhodnejši del [[Kočevarji|kočevarskega]] jezikovnega otoka. Na vzhodu vasi je opuščeni zaselek Ašelice. == Zgodovina == Naselje se prvič omenja leta 1264, srednjeveška kolonizacija pa se je odvijala med letoma 1348 in 1363, ko so grofje [[Ortenburžani]] med redko naseljene Slovence začeli naseljevati [[kolonist]]e iz [[Nemčija|Nemčije]], vse do [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so tu prevladovali [[Kočevarji]], ki so se decembra 1941 in januarja 1942 preselili v Spodnje Posavje. V naselju je ostala le ena slovenska družina in župnik, po kapitulaciji Italije leta 1943 pa so se spet naselile slovenske družine. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="14" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>[[Krajevni leksikon Slovenije (1971)|Krajevni leksikon Slovenije]], [[1971]], [[Krajevni leksikon Slovenije (1995)|Krajevni leksikon Slovenije]], [[1995]]</ref> |- | [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1966]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2002]] |- | 94 || 112 || 96 || 111 || 129 || 103 || 104 || 141 || 127 || 118 || 111 || 101 || 127 || 125 |} == Izvor krajevnega imena == Krajevno ime je izpeljano iz ''črémoš, črémaž'' (danes [[čemaž]]) 'divji česen'. Ime torej prvotno označuje kraj, kjer raste ta rastlina.<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Župnija Črmošnjice]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Viri == * Marija Makarovič (2005): Črmošnjiško-Poljanska dolina in njeni ljudje. Kočevarji staroselci in Slovenci iz preteklosti v sedanjost. Založba ZRC, Ljubljana. *{{navedi novice |first= |last= |authorlink= |author=Boris Dolničar |title=Črmošnjice |url= |format= |work= | publisher=Slovenske novice |pages= |page= | date=9.2.2012| accessdate= | language= }} {{Semič}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Semič]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Semič]] {{normativna kontrola}} cktghfoqalecz4n5k0sofdzpgglftoa 0 93122 6674997 6464809 2026-05-12T16:50:18Z Shabicht 3554 6674997 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Srednja vas}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Srednja vas |geopedia=#L410_T13_F10090075_b4 | latd = 45 |latm = 39 |lats = 50.9 |latNS = N | longd = 15 |longm = 6 |longs = 29.41 |longEW = E |najdisi=Srednja+vas,+Semič |slika=SrednjaVas-Crmosnjice1.JPG |omemba=1574 |povrsina=5,89 |prebivalstvo=58 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=446 |postna=8333 |posta=Semič |obcina=Semič |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Srédnja vás''' je podeželjsko [[naselje]] [[vas|vaškega]] značaja v [[Občina Semič|Občini Semič]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Semič}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Semič]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Semič]] ojim2vscna127l033mdk6buzq4n3uf1 0 97767 6674904 6674824 2026-05-12T13:41:25Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28732-53|~2026-28732-53]] ([[User talk:~2026-28732-53|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-22440-53|~2026-22440-53]] 6658876 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Maribor |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] | latd = 46 |latm = 33 |lats = 22 |latNS = N | longd = 15 |longm = 38 |longs = 43 |longEW = E |osm={{openstreetmap|lat=46.5549|lon=15.6453|zoom=14}} |slika={{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Maribor small panorama 20070107.jpg |image2 = Maribor, Slovenia (52219569827).jpg |image3 = FranciscanChurch Maribor.jpg |image4 = Maribor-TownHall.jpg |image5 = Grajski trg - panoramio.jpg |image6 = UniverzaMaribor.jpg}} |napis={{nobreak|Od zgoraj:}}<br>Maribor in reka [[Drava]]<br>[[Narodni dom, Maribor|Narodni dom]], [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Bazilika Matere Usmiljenja]]<br>[[Mariborski rotovž|Rotovž]], [[Grajski trg, Maribor|Grajski trg]]<br>[[Univerza v Mariboru]] |regija=Podravska regija |pokrajina=Štajerska |obcina=Maribor |povrsina=40,99 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2620 |title=Naselje Maribor |accessdate=2024-09-15 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}</ref> |prebivalstvo=97522 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-23}}</ref> |nadmorska=274,7 |postna=2000 |posta=Maribor |demonim=Mariborčan <br /> Mariborčanka |geopedia=#L410_T13_F10147719_b4 |najdisi=Maribor}} '''Máribor''' ({{Audio|Sl-Maribor.oga|izgovorjava}}) je mesto na [[Štajerska|Štajerskem]] v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. S 97.522 stalnimi prebivalci (2025) je drugo največje slovensko [[mesto]] ter sedež [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]]. Mesta občina Maribor šteje 114.301 prebivalcev (2025). Velja za gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, zdravstveno, trgovsko in turistično središče celotne severovzhodne Slovenije. Je središče [[Podravska regija|Podravske statistične regije]] in vzhodne [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|kohezijske]] regije. V Mariboru je sedež druge največje in obenem druge najstarejše slovenske univerze, [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] (ustanovljene 1975), privatne univerze Alme Mater in ene izmed dveh rimskokatoliških [[Nadškofija Maribor|nadškofij]] in [[Metropolija Maribor|metropolij]] na ozemlju Slovenije, kakor tudi Upravne enote Maribor in enega izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji. Maribor ima drugi [[Univerzitetni klinični center Maribor|Univerzitetni klinični center]] v državi, po novem s posebnim urgentnim centrom. Ponaša se tudi z drugim največjim mednarodnim letališčem ([[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Letališče Edvarda Rusjana]]) v državi. Maribor leži na 274,7 m nadmorske višine,<ref>{{Navedi splet |url=http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2007-04-02 |archive-date=2007-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070926220446/http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf |url-status=dead }}</ref> 15° 39' 12" zemljepisne dolžine in 46° 33' 39" zemljepisne širine. Ima nadvse ugodno lego na križišču pomembnih evropskih poti, ob reki [[Drava|Dravi]], med [[Pohorje]]m na jugu, [[Kozjak]]om na zahodu in [[Slovenske gorice|Slovenskimi goricami]] na vzhodu, med [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] in [[Dravsko polje|Dravskim poljem]]. Najbližje vzpetine na severu mesta so [[Kalvarija]] (375 m), Mestni vrh (347 m), [[Piramida, Maribor|Piramida]] (386 m) ter Samotni bor (426 m), na severovzhodu [[Stolni vrh]] (383 m) in [[Meljski hrib]] (398 m), nekoliko v ozadju na severu še [[Samotni bor]] (426 m), proti zahodu mdr. [[Brestrniški vrh]] (489 m) in [[Lucijin breg]] (525 m) nad [[Kamnica, Maribor|Kamnico]], severneje pa [[Sveti Urban (hrib)|Sveti Urban]] (597 m) na stičišču Kobanskega/Kozjaka in Slovenskih goric. Maribor se kot lokacija gradu v znanih virih prvič omenja leta 1164, kot naselje 1209, kot mesto pa 1254. Zaradi ugodne strateške lege se je hitro razvijal, še zlasti v 19. stoletju in do 20. stoletja postal pomembno industrijsko središče z lego ob železniški progi. Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] leta 1991 je Maribor zapadel v gospodarsko krizo zaradi zapiranja tovarn. Leta 2000 je bil Maribor [[Alpsko mesto leta]], leta 2012 [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropska prestolnica kulture]] in Evropsko splavarsko mesto, leta 2013 pa Evropska prestolnica mladih. == Ime == [[Slika:Pošta-Slovenije-750-letnica-prve-omembe-mesta-Maribor.jpg|left|thumb|175px|Priložnostna znamka Pošte Slovenije ob 750-letnici prve omembe mesta]] Območje današnjega Maribora je bilo v začetku 12. stoletja del mejne grofije [[Franki|frankovske]] države. Da bi nadzorovali vhod v [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] pred madžarskimi vpadi so na današnji [[Piramida, Maribor|Piramidi]] postavili trdnjavo, grad, ki se v dokumentih prvič omenja 20. oktobra 1164 kot ''castrum Marchburch''. Ime izvira iz pojma ''grad v marki'', oziroma v nemščini ''Burg in der Mark'' ali ''Markpurg'', ''Markburg'' in kasneje ''Marburg''. Vendar pa je grad verjetno stal že pred datumom, saj se [[Bernard Mariborski]], mejni grof Podravske krajine iz rodu [[Spanheimi|Spanheimov]], s predikatom ''Mariborski'' omenja že leta 1124.<ref name="CJ">Curk, J. (1983). Str. 149.</ref> Leta 1209 je Maribor v listini vojvode Leopldi VI. Babenberžana omenjen kot trg (''forum'') ''Marchpurch''. V listini z dne 4. decembra 1254 se Maribor prvič omenja kot mesto (''civitatem'') ''Marpurg''. Vse do začetka 19. stoletja je mesto imelo le eno, nemško ime Marburg, ki so ga Slovenci popačili v ''Marprok'', tudi ''Morpoh''. Da ne bi prihajalo do zamenjav z nemškim mestom [[Marburg]], ki leži v [[Hessen|Hessnu]] ob reki [[Lana|Lani]] (''Marburg an der Lahn''), so v 19. stoletju začeli zapisovati ime mesta kot ''Marburg an der Drau'' (nemško za ''Marburg na Dravi''). Prvi zapis slovenskega imena Maribor je delo [[Stanko Vraz|Stanka Vraza]], in sicer v pismu [[Ljudevit Gaj|Ljudevitu Gaju]] 10. novembra 1836. Vraz je ime preprosto priredil iz nemškega Marburga tako, da je obdržal prvi del besede ''Mar'', nemški ''burg'' pa spremenil v slovenski ''bor'' – in sicer po zgledu, kakor so Nemci iz Branibora izpeljali [[Brandenburg]]. Sprva je sicer uporabljal obliko ''Marbor'', kasneje pa dosledno le ''Maribor''. Po letu 1838 so pričeli ime Maribor uporabljati tudi Vrazovi prijatelji. Zaradi odpora predvsem med Slovenci je borba za uveljavitev imena trajala naslednjih 25 let. Šele leta 1861, ko je tedanji državni poslanec [[Lovro Toman]], politik in pesnik, avtor prvega slovenskega necenzuriranega tiska, izdal pesem ''Mar i bor'' ter dal imenu tudi pomen, se je ime uveljavilo med Slovenci. Slovensko geslo mesta je tako postalo '''Mar i bor''' – ''mar'' mi je ''i''(in) ''bor''-im se za to mesto. == Zgodovina == [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 247 Marburg - Maribor.jpg|right|thumb|250px|Maribor, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Styriae Ducatus Fertilissimi Nova Geographica Descriptio'', bakrorez, Gradec 1678 ]] === Najstarejša poselitev === Najstarejši doslej znani sledovi poselitve mariborskega okoliša segajo v pozno 5. tisočletje pr. n. št., v čas, ko se je porajala bakrena doba. Ob gradnji mariborske obvoznice pri Radvanju so bile odkrite ostaline naselbine večjega obsega iz druge polovice 44. do 42. stoletja pr. n. št. Sledi naselbine iz približno istega časa so bile odkrite tudi v neposredni bližine cerkve v Spodnjih Hočah. Tudi za arheološka izkopavanja pod Meljskim hribom pri Malečniku se predpostavlja, da so iz istega časa. Keramične najdbe povezujejo vse tri naselbine z lasinjsko kulturo. Pod Meljskim hribom pri Malečniku je časovno naslednja arheološko izpričana poselitev mariborskega okoliša, ki sodi v čas druge četrtine oz. sredine 4. tisočletja pr. n. št. Pripadala je Retz-Gajary kulturi, poimenovani tudi kot kultura keramike z brazdastim vrezom. Do intenzivnejše poselitve mariborskega okoliša je prišlo ob koncu 3. tisočletja pr. n. št., z nastopom zgodnje bronaste dobe. V ta čas sodi vrček iz Smoletove ulice. V pozni bronasti dobi, tj. v 13.–12. stoletju pr. n. št., v dobi kulture žarnih grobišč, ki je zajela skorajda vso evropsko celino, je prišlo do ponovne poselitve mariborskega okoliša. Iz tega obdobja je znana najdba iz Pekla pri Košakih. Okoli leta 1000 pr. n. št. so se naselili ob Dravi med Ormožem in Rušami novi priseljenci. Ob Mladinski ulici je bilo iz tega obdobja odkrito žarno grobišče, ki izstopa zaradi bogatih grobnih pridatkih, predvsem po orožju kot so bronasti sulični osti, sekira in umetelno izdelani noži. Druga znana nekropola se je nahajala na Pobrežju. Z nastopom nove dobe – železne dobe in z njo [[Halštatska kultura|halštatske kulture]] so se pojavile višinske naselbine. Takšna je bila poštela, v ustnem izročilu znana tudi kot staro mesto. Opuščena je bila sredi ali proti koncu 6. stoletja in ponovno poseljene v poznolatenskem obdobju ob koncu 1. oz. 2. stoletja. V času rimske antične vladavine je v ravnici ob vznožju Pohorja od Ruš preko Radvanja, Betnave, Bohove, Hoč in Slivnice zrasla vrsta zaselkov in večjih kmetij, ''villae rusticae''. === Prva omemba === Mesto se je razvilo ob reki Dravi, zlasti na levem bregu pod tamkajšnjim gradom. Prva omemba gradu sega v leto 1164. Grad se je imenoval ''Marchburg'', kar v prevodu pomeni grad v marki (marka je bila obmejna grofija). Tedanji grad je stal na hribu Piramida, tik nad mestom. Naselbina ni nastala pod samo trdnjavo; prvič zaradi pristave pod gradom in drugič zaradi močno zamočvirjenega jugozahodnega območja.{{cn}} Naselbina je nastala vzdolž današnje Koroške ceste z iztekom v današnji Glavni trg, na katerem sta se srečali pomembni poti iz Koroške proti Ptuju in iz Ljubljane proti Gradcu. Prva omemba naselja Maribor je iz leta 1204. Omenjen je trg, ki stoji ob gradu. Leta 1254 je trg dobil mestne pravice. Z zmago [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa Habsburškega]] nad [[Otokar Premisl|Otokarjem II.]] leta 1278 se je začelo mesto naglo razvijati. Maribor je kljuboval obleganjem [[Matija Korvin|Matije Korvina]] leta 1480 in 1481 ter obleganjem Otomanskega cesarstva leta 1532 in 1683. Mesto je ostalo pod oblastjo Habsburške monarhije vse do leta 1918. === Judovska skupnost === [[Slika:Jewish Tower and Synagogue Maribor Slovenia.JPG|thumb|right|250px|[[Židovski stolp]] in [[Sinagoga Maribor|sinagoga]]]] V srednjem veku je bilo mesto center judovske skupnosti v tem območju. Prva omemba mariborskih [[Judje v Sloveniji|judov]] sega v leto 1277, ko so zapisali, da živijo v judovskem getu. [[Geto]] je bil lociran v jugovzhodnem delu mesta in je na vrhuncu obsegal veliko število ulic in del mestnega centra, prav tako del glavnega trga. V getu je bila sinagoga, judovsko pokopališče in Talmudska šola. Skupnost je bila najpomembnejša okoli leta 1410. Po letu 1450 so se okoliščine dramatično spremenile zaradi povečane konkurence, v povezavi s takratno ekonomsko krizo je bil to hud udarec za njihovo ekonomsko moč. Z dekretom [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] leta 1496 so morali zapustiti mesto, podobno kakor po vsej Sloveniji. Omejitve za bivanje in delovanje judov so ostale vse do leta 1861.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishcommunity.si/jss/ENG-zgodovina.asp |title=Jewish community of Slovenia |accessdate=2011-08-19 |archive-date=2010-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100128114733/http://www.jewishcommunity.si/jss/ENG-zgodovina.asp |url-status=dead }}</ref> V Mariborski sinagogi je deloval sloviti rabin [[Israel Isserlein]], ki je bil glavni rabin za Koroško, Štajersko in Kranjsko. Večino življenja je preživel v Mariboru. [[Mariborska sinagoga]], v kateri zdaj domuje ''Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor'', je ena najstarejših še ohranjenih sinagog v Evropi in ena od dveh (druga je v Lendavi) še ohranjenih v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.pmuzej-mb.si/stran.php?sinagoga-predstavitev |title=Maribor Synagogue |accessdate=2011-08-19 |archive-date=2008-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080612090604/http://www.pmuzej-mb.si/stran.php?sinagoga-predstavitev |url-status=dead }}</ref> V mestu so še danes spomeniki in poimenovanja, ki spominjajo na judovsko skupnost, med drugim ''[[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]]'' in ''[[Židovski stolp]].'' === Zgodnje 20. stoletje === Maribor je bil do druge svetovne vojne najhitreje razvijajoče se mesto v državi. Prevladovali so industrijski obrati v Melju, kjer še danes stoji veliko pomembnih industrijskih obratov. A med drugo svetovno vojno, ko ga je zavzel okupator, so ga zavezniški bombniki bombardirali, da je postal eno najbolj uničenih mest v Jugoslaviji, saj je bilo porušenih kar 47 % vseh stavb. Večino nastale škode so uspeli popraviti šele leta 1950. {{razširi razdelek}} === Druga svetovna vojna === :''Glavni članek: [[Druga svetovna vojna na Slovenskem]]'' Po [[Aprilska vojna|napadu na Jugoslavijo]] 6. aprila 1941 je nemška vojska že 8. aprila zasedla Maribor. Kot večina severne Slovenije je pripadel [[Okupacija slovenskega ozemlja|nemški okupacijski coni]]. 26. aprila 1941 je Maribor obiskal [[Adolf Hitler]], vodja [[Tretji rajh|Nemškega rajha]]. V Mariborskem gradu se je sestal z mariborskim nacističnim vodstvom, nato si je ogledal porušeni Stari most. Maribor je bil poleg Pariza edino mesto izven meja Nemškega rajha, ki ga je Hitler osebno obiskal po zasedbi. 28. aprila 1941 je na zborovanju [[Sturmabteilung]] v Mariboru guverner Štajerske [[Siegfried Uiberreither]] dejal, da mu je Hitler že pred okupacijo dal ukaz: »Napravite mi to deželo spet nemško!» (''Machen Sie mir dieses Land wieder deutsch!'').<ref>Pogosto je zmotno prepričanje, da je Hitler ta stavek izjavil v govoru med obiskom Maribora 26. aprila 1941. Hitler v Mariboru sploh ni imel govora, ta stavek je znan le posredno iz Uiberreitherjeve izjave. Isto navodilo naj bi prejel tudi guverner Koroške Franz Kutschera.</ref><ref>Tone Ferenc: ''Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945'', str. 142</ref> Spodnja Štajerska je bila pred vojno razdeljena na okraje, ki pa so jih zaradi pomanjkanja nemškega uradništva in z namenom, da bi bila uprava na slovenskem Štajerskem enaka kot v pokrajinah nekdanje Avstrije, ukinili in uvedli okrožja. Dne 18. junija je šef civilne uprave izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje ter okrajno glavarstvo Ljutomer, ki je v upravnem pogledu bilo vključeno v podeželsko okrožje Radgona na avstrijskem Štajerskem. Obseg mestnega okrožja Maribor mesto (Marburg Stadt) je šef civilne uprave določil s posebno odredbo z dne 4. junija, ki je začela veljati 15. junija 1941, obsegalo pa je mestno občino Maribor in dele bivših okrajev Maribor desni in Maribor levi breg. Iz okraja Maribor desni breg so bile v mestno okrožje v celoti vključene občine [[Studenci pri Mariboru|Studenci]], [[Radvanje]] in [[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]] ter deli občin Hoče (katastrske občine [[Razvanje]], [[Pivola]], [[Zgornje Hoče]], [[Spodnje Hoče]], [[Bohova]] in [[Rogoza]]) in Limbuš (katastrske občine [[Limbuš]], [[Pekre]] in [[Hrastje, Maribor|Hrastje]]). Iz okraja Maribor levi breg deli občin Kamnica (katastrska občina [[Kamnica, Maribor|Kamnica]] in južni del katastrske občine [[Rošpoh, Maribor|Rošpoh]]) in Košaki (katastrske občine [[Košaki]], [[Pekel, Maribor|Pekel]], [[Počehova]], [[Meljski hrib]] in [[Krčevina pri Vurbergu|Krčevina]]). Preostali deli občin Kamnica, Košaki, Hoče in Limbuš so bili vključeni v okrožje Maribor podeželje. Mestno okrožje Maribor je okupator imenoval tudi Veliki Maribor (Gross Marburg). Dr. Uiberreither je priključitev sosednjih občin k mestu utemeljil s potrebo po zagotovitvi »primernega življenjskega prostora za nadaljnji razvoj Maribora«. Ob popisu prebivalstva, ki ga je okupator izvedel 10. oktobra 1941, je živelo v okrožju Maribor mesto, ki je takrat merilo 110 km2, 71.440 prebivalcev. Politični komisar okrožja Maribor mesto je postal Fritz Knaus, dotedanji politični komisar mesta Maribor. Okrožje Maribor podeželje (Marburg Land) so izoblikovali iz okrajev Maribor desni breg (11 občin in 5 katastrskih občin političnih občin Hoče in Limbuš), Maribor levi breg (12 občin in 11 katastrskih občin političnih občin Kamnica in Košaki), [[Radlje ob Dravi|Marenberg]] (7 občin), [[Slovenj Gradec]] (6 občin) in [[Slovenske Konjice]] (6 občin), in je bilo po velikosti (1.759 km2) ter številu prebivalstva (114.178) drugo največje okrožje v Spodnji Štajerski (večje je bilo le okrožje Celje).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|publisher=|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> [[slika:Bundesarchiv Bild 121-0723, Marburg-Drau, Adolf Hitler.jpg|thumb|200px|Adolf Hitler med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941. Na sliki z leve: Sigfried Uiberreither, [[Martin Bormann]], Adolf Hitler, [[Otto Dietrich]].]] Okupatorska represija je bila v Mariboru posebej huda. Nemška oblast je uvedla močno raznarodovalno politiko: ukinila je slovensko šolstvo, prepovedala javno uporabo slovenščine in ponemčila osebna imena ter imena ulic. Več kot 5000 Mariborčanov je bilo hitro izgnanih v Srbijo, na Hrvaško in v Nemčijo. Od 1942 je bilo prepovedano tudi slovensko bogoslužje. V Mariboru so nacisti množično [[Represalije|streljali talce]] kot povračilni ukrep za nemške žrtve [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. 2. oktobra 1942 so v Mariboru na dvorišču sodnih zaporov ustrelili 143 talcev, kar je bil največji pomor talcev med drugo svetovno vojno na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=www.svobodnabeseda.si|language=sl-SI}}</ref> Prav tako je v Melju najkasneje maja 1941 nastalo taborišče za vojne ujetnike ''Stalag XVIII-D'' (tudi ''Stalag 306'').<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|work=Večer |accessdate=2018-08-22|language=sl-si}}</ref> 29. aprila 1941 so trije mariborski dijaki pod vodstvom [[Bojan Ilich|Bojana Ilicha]] sežgali dva avtomobila nemške civilne uprave v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]], kar je bilo prvo dejanje odpora med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Junija 1941 je bil ustanovljen odbor [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] (OF), vendar je bilo njegovo delovanje v samem mestu zaradi represije zelo omejeno: sploh vodstvo se je zadrževalo v okoliških gozdovih (na Pohorju in na Kozjaku). Med vojno so zavezniki (angleško-ameriško letalstvo) Maribor močno bombardirali, saj je bil pomembno industrijsko središče. Med drugim je na Teznem delovala Tovarna letalskih delov Štajerska (''Luftfahrtwerke Steiermark'', kasnejša [[Tovarna avtomobilov Maribor]]). Bombardiranja so se pričela 7. januarja 1944 (letalske alarme so sicer sprožali že od 9. septembra 1942). Na Maribor je bilo v 28 bombnih napadih odvrženih več kot 15.000 bomb, ki so skupaj terjale življenje 482 civilistov in jih ranile 352. Mnogo prebivalstva se je zaradi varnosti pred bombardiranji preselilo na podeželje. Zaradi bombardiranj so Nemci leta 1944 proizvodnjo preselili v podzemne dvorane.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/globoko-pod-zemljo-je-tovarna-o-kateri-ne-smemo-govoriti-6386171|title=Globoko pod zemljo je tovarna, o kateri ne smemo govoriti|work=Večer |accessdate=2018-08-22|language=sl-si}}</ref> Maribor je imel ob koncu vojne in umikanju sil osi v Avstrijo izjemen strateški pomen. 1. marca 1945 je bil v bombnem napadu popolnoma uničen [[Mariborski kolodvor|glavni kolodvor]], uničena sta bila tudi infekcijski in ginekološki oddelek bolnišnice. Čeprav sta bila med glavnimi cilji bombardiranj, sta glavni in železniški most prestala vojno. Zavezniki so Maribor zadnjič bombardirali še 12. aprila 1945. Okupatorska politika je bila ob samem koncu vojne nasilna, saj je imel Maribor velik strateški pomen za umikajoče se enote sil osi. Poleg tega so Nemci skušali sprazniti zapore in se znebiti čim več političnih zapornikov. Aprila je bilo v Mariboru postreljenih okoli 200 talcev, zadnji so bili pobiti 9. aprila v Spodnjem Radvanju. Nemška vojska je do konca aprila pri kmetijski šoli pod Kalvarijo izvajala posamezne usmrtitve, predvsem je šlo za dezerterje. Odporniško gibanje (predvsem mladinske organizacije) je šele marca in aprila 1945 uspelo vzpostaviti večjo terensko prisotnost, vendar je imelo zaradi strahu med prebivalstvom vedno hude težave z novačenjem. Sredi marca so nemške oblasti aretirale več aktivistov, vendar odporniške mreže niso uspele uničiti. Nemci so se začeli pripravljati na umik. Aprila 1945 je barvarski pionirski vod 364 nastavil eksploziv v več pomembnih javnih objektov, tudi na oba mostova čez Dravo. Vendar so Nemci z razstrelitvijo odlašali, ker niso želeli zapreti poti skupinam, ki so se čez Maribor umikale proti [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilju]]. OF je navezala stik z nekaterimi nemškimi častniki in se z njimi sporazumela, da do razstrelitev ni prišlo. Stotnik Franz Rajowtz, poveljnik vojaškega oddelka komande mesta, je s svojo enoto do svojega umika varoval javno infrastrukturo. Nemški poveljnik v Mariboru [[Max Kinzer]] je obljubil, da razstrelitev ne bo, in že 7. maja dal onesposobiti bombe na obeh mostovih. Štajersko komunistično vodstvo je 8. maja Nemcem zagrozilo s povračilnimi ukrepi, če bi prišlo do razstrelitev. Pomembno vlogo pri ohranitvi objektov je odigral tudi Franjo Novak, ki je izkoristil razglas po nemškem radiu, da bodo oblast v izrednih razmerah prevzeli posebni komisarji, in se 8. maja popoldne deželnemu svetu lažno predstavil kot novi pooblaščenec za Spodnjo Štajersko. Deželni svet je nasedel zvijači in Novak je razposlal razglas, da je po navodilih iz Berlina prepovedano vsakršno uničevanje infrastrukture. Iz uprave ''Volkssturm'' je dobil tudi nekaj zanesljivih stražarjev. V noči s 7. na 8. maj so Nemci uničili svoje protiletalske topove in municijo, 8. maja popoldne pa v Betnavskem gozdu odvečna vozila in drugo vojaško opremo. V torek, 8. maja 1945 so se Nemci začeli množično umikati iz Maribora. 8. maja dopoldne se je skozi Maribor brez ustavljanja umaknil tudi vodja ustašev [[Ante Pavelić]], ki je potoval v konvoju. V Mariboru so bili še vedno prisotni le terenski aktivisti OF. Ker se je [[Jugoslovanska armada]] (JA) pomikala proti Koroški in Prekmurju, v neposredni bližini Maribora ni bilo [[Partizanski odredi Slovenije|partizanskih]] enot, ki bi ga napadle in zasedle. Neposrednih bojev za osvoboditev Maribora tako ni bilo, kot tudi ni bilo slovesnega vkorakanja partizanske vojske, kakor drugod na Slovenskem. 8. maja zvečer so v Maribor prispeli le posamezni partizanski častniki, ki jih je JA pooblastila za prevzem oblasti in ki jim je uspelo prehiteti enote Bolgarske armade, ki so dosegle Pobrežje. Nova komanda mesta pod komandantom [[Štefan Pavšič|Štefanom Pavšičem - Jurom]] se je namestila v nekdanjem nemškem poveljstvu na Slomškovem trgu poleg gledališča, saj so tam že bile urejene vojaške pisarne in nameščeni telefoni. V Mariboru je še vedno vladalo vojno stanje, saj Nemci med umikom niso prekinili ognja. Še 9. maja okoli 7.00 je bil na Teznem ustreljen meščan, ki je vihtel slovensko trobojnico. Nekoliko po 8.00 so se na Glavni trg pripeljali nemški tanki in streljali na prebivalstvo, ki se je začelo zbirati na ulicah. Življenje je izgubil aktivist OF, ki je pri [[Velika kavarna|Veliki kavarni]] izobešal slovensko trobojnico. Bolgarske enote so dosegle središče Maribora: okoli 9.00 je na Trgu revolucije padel pomočnik bolgarskega častnika.<ref>{{Navedi splet|title=Kratek pregled narodnoosvobodilnega gibanja v zadnjih tednih okupacije|url=http://www.sistory.si/11686/7741|website=www.sistory.si|accessdate=2020-09-01|language=sl}}</ref> Zadnje nemške vojaške enote so Maribor zapustile 9. maja zjutraj. Že dopoldne je zaokrožil slovenski časopis s pozdravnim besedilom, ki ga je sestavil [[Franjo Baš]], kustos pokrajinskega muzeja. V mesto so začeli prihajati tudi posamezni pripadniki OF in komunistični funkcionarji, vendar še vedno ni bilo partizanskih vojaških enot. To je za javni red in mir predstavljalo precejšen problem, med drugim zaradi plenjenja bolgarskih enot, ki so zaradi nemških zemljevidov, ki so jih uporabljale, Maribor imele za nemško mesto. Nekatere pomembnejše objekte (mdr. [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] in [[Studenci (železniška postaja)|železniško postajo Studenci]]) so uspešno zavarovali oddelki Narodne zaščite, ki je prevzela policijske naloge. Prva večja partizanska enota, III. brigada korpusa narodne obrambe, je v Maribor prispela šele 9. maja pozno popoldne. Maribor je bil od večjih jugoslovanskih mest osvobojen zadnji. Uradna proslava osvoboditve je bila šele v nedeljo, 13. maja na Trgu svobode, kjer se je zbralo več tisoč Mariborčanov. Mariborski pregnanci, interniranci v koncentracijskih taboriščih, mobiliziranci in druge žrtve vojne so se pričeli vračati. Druga svetovna vojna je v Mariboru skupno terjala več kot 2600 smrtnih žrtev.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-22}}</ref> === Socialistična Jugoslavija === Druga svetovna vojna je v Mariboru pustila katastrofalne posledice. Uničenega je bilo skoraj pol stanovanjskega fonda: predvojno raven je dosegel šele leta 1954.{{Citation needed}} 20. maja 1945 so začasne mestne oblasti večino pristojnosti predale mestnemu ljudskemu odboru. V okviru Jugoslavije je bil Maribor eno največjih gospodarskih in industrijskih središč v državi in regij in je imel na ozemlju današnje občine konec 80. ali v začetku 90. let že več kot 120.000 prebivalcev, ne bistveno manj od polovice ljubljanskega prebivalstva, odtlej pa se njegova poseljenost polagoma zmanjšuje. === Slovenija === {{razširi razdelek}} [[Slika:Glavni trg Maribor 2021.jpg|sličica|Obnovljen glavni trg (2021).]] Po Slovenski osamosvojitvi je Maribor zadela huda brezposelnost kot posledica propada velikih podjetij, ki so izgubila jugoslovanski trg. == Institucije == V Mariboru je vrsta institucij državnega pomena. Poleg mariborske univerze, ki ima članice v več slovenskih mestih in vključuje tudi [[Računalniški center Univerze v Mariboru|Računalniški center]] in [[Univerzitetni športni center Leona Štuklja]] ter Univerzitetno knjižnico. V Mariboru imajo sedež ustanove, ki so tudi nacionalnega pomena: [[Institut informacijskih znanosti|Institut informacijskih znanosti – IZUM]], [[Nova KBM]], [[Zavarovalnica Maribor]], [[SNG Maribor]], [[Univerzitetni klinični center Maribor]], [[Pošta Slovenije]], Nadškofija Maribor, [[Akvarij-terarij Maribor|Akvarij-terarij]], [[Slovenski podjetniški sklad]], [[Javna agencija Republike Slovenije za energijo]], [[Agencija za železniški promet]], okrajno, okrožno, delovno in višje sodišče in [[Upravna enota Maribor]]. Za javni transport skrbi [[Mestni promet Maribor]]. == Grb in zastava == {{posodobi|razdelek}}[[Slika:Maribor zastava.png|thumb|250px|Zastava občine Maribor]] [[Grb]]u je osnova mestni [[pečat]]nik iz 14. stoletja, kjer so združeni srednjeveški heraldični [[simbol]]i: [[obzidje]], odprta [[mestna vrata]] in [[Golobi|golob]] nad njimi. Grb ima obliko [[ščit]]a s poljem rdeče barve. Na rdečem polju je [[vhodni stolp]] z odprtimi vrati in dvignjeno mrežo, ki se dotika spodnje strani ščita. V stolpu nad vrati sta dve strelni lini. Na vsaki strani vhodnega stolpa je štirioglat stražni stolp s polkrožnim oknom, stranskim prizidkom in izstopajočim zobčastim [[parapet|nadzidkom]]. Stolpi imajo sedlaste strehe in na vsaki po dva zlata glaviča. Stolpi so med seboj povezani z nazobčanim zidom. Med stražnima stolpoma je bel golob z razprtimi krili, ki se spušča v navpičnem letu. Stolpi in obzidja so bele barve. Mreža je zlate barve. Simbolizirani grad spominja na [[Gornji grad na Piramidi|(Gornji) grad na Piramidi]], po katerem je mesto dobilo ime. Golob je simbol [[Sveti Duh|Svetega Duha]], ki bedi nad mestom. Zavetnik mesta je [[sv. Janez Krstnik]]. Zastava, ki se navpično izobeša, je vzdolžno razdeljena po sredini na dve polji, v razmerju ena proti ena, od katerih je levo polje, gledano od spredaj, bele barve, desno polje pa rdeče barve. Razmerje med širino in višino zastave je ena proti dva. Na zastavi leži na spodnji polovici, pravokotno na širino zastave, grb v barvni upodobitvi. Grb je enako odmaknjen od levega in desnega roba zastave ter enako odmaknjen od spodnjega roba zastave in namišljene središčne črte zastave. Širina grba znaša 29 % širine zastave in višina grba znaša 48 % višine zastave. Grb je na rdečem barvnem polju zastave obdan s tankim belim robom v velikosti 1 % širine zastave. == Uprava in mestni predeli == [[Slika:Maribor MCinKS.png|thumb|right|254x254px|Mariborske četrtne skupnosti]] {{glavni|Mestna občina Maribor}} Mesto Maribor ima tradicionalno številne mestne predele in naselja na obeh bregovih Drave, teritorialno pa se [[Mestna občina Maribor]] deli na 11 mestnih četrti in 6 krajevnih skupnosti v okolici mesta, ki spadajo v mestno občino: {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |'''mestni predeli na levem bregu Drave''' *[[Center, Maribor|Center]] ''(Rotovž)'' *[[Lent]] oz. [[Pristan]] *[[Koroška vrata]] * ([[Kamnica, Maribor|Kamnica]]) *(Kolodvor) * [[Melje]] * ([[Piramida, Maribor|Piramida]]) * [[Mariborski park|Mestni park]] * ([[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]]) *[[Ljudski vrt]] * [[Košaki]] * ([[Počehova]]) * ([[Ribniško selo]]) * ([[Malečnik|Malečnik)]] * ([[Bezovje]]) * ([[Muzej na prostem Račji dvor|Račji dvor]]) * ([[Vinarje, Maribor|Vinarje]]) * ([[Mariborski otok]]) | style="vertical-align:top;" |'''na desnem bregu Drave''' *[[Magdalena, Maribor|Magdalena]] *[[Tabor, Maribor|Tabor]] ([[Naselje Jugomont]], [[Betnavski park|Mariborske metropole]], [[S-21]], [[Vurnikova delavska kolonija|Vurnikova kolonija]]...) *[[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]] (in [[Špesovo selo]]) *[[Stražunski gozd|Stražun]] *[[Greenwich, Maribor|Greenwich]] *[[Tezno]] *[[Studenci]] *[[Poljane, Maribor|Poljane]] *[[Damiševo naselje]] *[[Nova Vas, Maribor|Nova Vas]] *[[Borova vas]] *[[Orešje]] *[[Radvanje|(Spodnje in Zgornje) Radvanje]] *[[Betnava]] *[[Rožna dolina, Maribor|Rožna dolina]] *[[Dobrava, Maribor|Dobrava]] *[[Brezje, Maribor|Brezje]] *[[Pekrska gorca]] | ==== Mestne četrti so: ==== * [[Koroška vrata|Mestna četrt Koroška vrata]] * [[Center, Maribor|Mestna četrt Center]] * [[Mestna četrt Ivan Cankar]] * [[Mestna četrt Studenci]] * [[Magdalena, Maribor|Mestna četrt Magdalena]] * [[Mestna četrt Tabor]] * [[Nova vas, Maribor|Mestna četrt Nova vas]] * [[Tezno|Mestna četrt Tezno]] * [[Mestna četrt Pobrežje]] * [[Mestna četrt Brezje-Dogoše-Zrkovci]] * [[Mestna četrt Radvanje]] | ==== Krajevne skupnosti so: ==== * [[Krajevna skupnost Bresternica-Gaj]] * [[Kamnica, Maribor|Krajevna skupnost Kamnica]] * [[Krajevna skupnost Malečnik-Ruperče]] * [[Razvanje|Krajevna skupnost Razvanje]] * [[Limbuš|Krajevna skupnost Limbuš]] * [[Pekre|Krajevna skupnost Pekre]] |} '''Obmestje Maribora''' obsega predel med naselji [[Selnica ob Dravi]], [[Zgornja Kungota]], [[Pesnica pri Mariboru]], [[Meljski Hrib|Meljski hrib]], [[Pernica]], [[Ruperče]], [[Zgornja Korena]], [[Dvorjane]], [[Starše]], [[Rače]], [[Fram]], [[Hočko Pohorje]], [[Razvanje]], [[Pekre]], [[Limbuš]], [[Vrhov Dol|Vrhov dol]], [[Bistrica ob Dravi]] in [[Ruše]]. Satelitska naselja [[Hoče]], [[Miklavž na Dravskem polju]], [[Rače]], [[Spodnji Duplek]] in [[Limbuš]] so iz spalnih naselij prerasli v manjša zaposlitvena središča. === Župani === {{glavni|Seznam županov in mestnih sodnikov Maribora}} Župan mestne občine Maribor je od leta 2018 [[Saša Arsenovič]]. Prvi mariborski [[župan]] je postal leta 1798 [[Jožef Altmann]]. Po prvi svetovni vojni so bili do leta 1921 na čelu mesta vladni komisarji. Od leta 1931 je imelo mesto mestnega načelnika, zatem pa do okupacije leta 1941 predsednika mestnega sveta. Po drugi svetovni vojni je bil najprej imenovan komandant komande mesta, zatem pa do leta 1962 predsednik mestnega ljudskega odbora. Leta 1963 je bil izvoljen predsednik mestnega sveta, leta 1963 pa predsednik skupščine občine. V samostojni Sloveniji je v Mariboru županovalo pet ljudi: [[Alojz Križman]], [[Boris Sovič]], [[Franc Kangler]], [[Andrej Fištravec]] in [[Saša Arsenovič]] (v tem vrstnem redu). V času županovanja Andreja Fištravca je Maribor imel dva podžupana: Saša Pelko in Zdravko Luketič. == Geografija == [[Slika:Maribor s Pohorja.jpg|right|thumb|250px|Maribor s [[Pohorje|Pohorja]]]] Maribor leži na 269,5 m [[nadmorska višina|nadmorske višine]], 15° 39' 12" [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]] in 46° 33' 39" [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]. Prednost lege je predvsem dobra prometna (cestna in železniška) povezava Maribora s pomembnimi mesti v okolici, kot so [[Ljubljana]], [[Zagreb]] in [[Gradec]] (Graz). === Podnebje === Povprečna letna [[temperatura]] [[zrak]]a je 9,0&nbsp;°C. Najnižja mesečna povprečna temperatura je v januarju -2,3&nbsp;°C, najvišja pa v juliju 20,7&nbsp;°C. Zime so precej mrzle, pomladi zgodnje, poletja vroča, jeseni pa tople. Ugodnost klime izpričuje tudi večstoletna vinogradniška tradicija.<ref name="sp-podatki">{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=216 |title=Osnovni podatki o mestu Maribor |accessdate=2007-10-12 |archive-date=2007-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071110002533/http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=216 |url-status=dead }}</ref> Povprečje letnih padavin je 1050&nbsp;mm; največ jih je v maju, juniju in juliju. Jesenski meseci so razmeroma suhi. Mariborsko podnebje odlikujejo sončni dnevi; na leto jih je v povprečju kar 266. Megle v Mariboru ni veliko; ob naraščanju vlažnosti in oblačnosti se pojavlja novembra in decembra.<ref name="sp-podatki" /> ==Demografija== <center> '''Razvoj prebivalstva na današnjem ozemlju Mestne občine Maribor<ref>[http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2654911S&ti=Podatki+s+podro%E8ja+demografije+(projekt+Urban+Audit)+za+ob%E8ini+Ljubljana+in+Maribor&path=../Database/Splosno/26_kazalniki/30_26549_UrbAudit/&lang=2 Tabela: Podatki s področja demografije (projekt Urban Audit) za občini Ljubljana in Maribor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100430142515/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2654911S&ti=Podatki+s+podro%E8ja+demografije+%28projekt+Urban+Audit%29+za+ob%E8ini+Ljubljana+in+Maribor&path=../Database/Splosno/26_kazalniki/30_26549_UrbAudit/&lang=2 |date=2010-04-30 }} ter Podatkovni portal SI-STAT, Demografsko in socialno področje, Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno</ref>''' {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |- ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1991 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1996 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2002 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2004 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2006 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2008 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2010 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2012 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2014 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" || 119.828 || 116.147 || 110.668 || 112.558 || 111.073 || 111.340 || 112.346 || 111.550 || 112.088 |} </center> == Znane osebnosti == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz občine Maribor}} V Mariboru so se rodile oziroma so tam delovale številne znane osebnosti: {{div col|colwidth=24em}} * [[Bjanka Adžić Ursulov]], kostumografka in scenografka *[[Anton Aškerc]], pesnik, prevajalec in urednik *[[Jožef Altmann]], prvi župan *[[Ernest Anželj]], brigadir Slovenske vojske, veteran *[[Branko Avsenak]], časnikar, urednik, prevajalec * [[Tomaž Barada]], taekwondoist * [[Franjo Baš]], etnolog in zgodovinar * [[Sani Bečirovič]], košarkar * [[Emerik Beran]], violončelist, glasbeni organizator, skladatelj *[[Polde Bibič]], igralec, publicist *[[Anton Blatnik]], kipar in restavrator *[[Oto Blaznik]], nogometaš (1. kapetan NK Maribor 1960) * [[Fredi Bobič]], nogometaš *[[Anton Bogov]], baletnik *[[Berta Bojetu Boeta]], igralka, književnica *[[Vinko Borec]], gospodarstvenik, politik * [[Božidar Borko]], urednik, publicist * [[Elko Borko]], ginekolog, porodničar, zgodovinar medicine * [[Peter Boštjančič]], igralec * [[Vladimir Bračič]], geograf, prvi rektor Univerze v Mariboru *[[Josef Brandl]], slikar *[[France Brešar]], matematik *[[Matej Brešar]], matematik, akademik *[[Ida Brišnik Remec]], slikarka * [[Viljem Brumec]], ginekolog, porodničar, zgodovinar medicine * [[Jože Brumen]], grafični oblikovalec *[[Boris Brunčko]], igralec * [[Andrej Brvar]], pesnik *[[Berta Bukšek]], igralka *[[Toni Canjko]], baletnik, plesni pedagog *[[Jože Ciglenečki]], metalurg, tehnolog * [[Jakov Cipci]], dirigent * [[Edward Clug]], plesalec, koreograf * [[Franc Copf]], kirurg, inovator * [[Jože Curk]], umetnostni zgodovinar, konservator, muzealec * [[Alojzij Cvikl]], nadškof * [[Sabina Cvilak]], sopranistka *[[Mitja Čander]], literat, dramaturg, urednik, založnik * [[Aleš Čeh]], nogometaš * [[Mara Čepič]], mezzosopranistka, profesorica jezikov, komunistka *[[Bogo Čerin]], fotograf *[[Ivo Čerle]], fotograf *[[Draga Černelč]], pediatrinja; [[Milan Černelč]], hematolog *[[Josip Černi]], jugoslovanski admiral *[[Mirko Černič]], kirurg * [[Jaroslav Černigoj]] in [[Milan Černigoj]], arhitekta *[[Bogdan Čobal]], slikar, grafik, galerist *[[Ivan Čobal]], likovnik, galerist * [[Sandi Čolnik]], TV voditelj * [[Franci Čop]], alpinist in športnik *[[Kriarina Čović|Kristina Čović]], igralka ukulel *[[Jože Debevc]], tekstilni gospodarstvenik in kulturni delavec * [[Avgust Demšar]], pisatelj * [[Lev Detela]], pisatelj, pesnik, in prevajalec *[[Aleksander Dev]], arhitekt *[[Oskar Dev]], glasbeni šolnik, organizator skladatelj, zborovodja *[[Edi Dežman]], baletnik in plesni pedagog * [[Jaro Dolar]], bibliotekar in literat * [[Mladen Dolar]], filozof *[[Ferdinand Dominkuš]], pravnik in politik * [[Adolf Drolc]], javnozdravstveni delavec * [[Erika Druzović]], operna pevka * [[Janko Držečnik]], kirurg * [[Maksimiljan Držečnik]], škof * [[Bojan Emeršič]], igralec * [[Jože Florjančič]], ekonomist in politik * [[France Forstnerič]], literat, novinar * [[Emil Frelih]], operni režiser, publicist * [[Meta Gabršek Prosenc]], galeristka *[[Nada Gaborovič]], pisateljica *[[Edvard Glaser]], transfuziolog, publicist * [[Alenka Glazer]], pesnica, literarna zgodovinarka in prevajalka * [[Janko Glazer]], pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar *[[Maja Godina Golija]], etnologinja * [[Milena Godina]], igralka * [[Vesna Godina]], socialna in kulturna antropologinja, publicistka * [[Bojan Golija]], slikar in grafik * [[Branko Gombač]], režiser, gledališčnik *[[Majda Grbac]], igralka *[[Viktor Grčar]], prvi slovenski župan Maribora * [[Lavoslav Gregorec]], politik * [[Vekoslav Grmič]], škof, teolog, publicist * [[Jožef Benedikt Gründel]], zdravnik in mestni fizik * [[Herta Haas]], partnerica [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]] *[[Bruno Hartman]], kulturnik, gledališčnik, knjižničar *[[Ervin Hartman]] (st./ml.), glasbenika, dirigenta * [[Polona Hercog]], teniška igralka *[[Lavrencij Herg]], zbiralec ljudskih pesmi, stolni dekan in prošt *[[Kalist Herič]], frančiškan, provincialni definitor in generalni vizitator, graditelj * [[Lojze Herzog]], dirigent *[[Franc Hlupič]], fotograf, likovni pedagog * [[Peter Holy]], rektor jezuitskega kolegija *[[Marko Hudnik]], pesnik (haiku), pisatelj, dramatik *[[Franc Hvalec]], gospodarstvenik *[[Draga Humek]], pedagoginja *[[Ljubo Humek]], arhitekt in urbanist *[[Josip Hutter]], industrijalec in filantrop *[[Bojan Ilich]], narodni heroj *[[Breda Ilich Klančnik]], umetnostna zgodovinarka * [[Anton Ingolič]], pisatelj, akademik * [[Israel Isserlin]], rabin, pisec in filozof *[[Jure Ivanušič]], igralec, scenarist in glasbenik * [[Drago Jančar]], pisatelj, dramatik, esejist, akademik * [[nadvojvoda Janez]], habsburško-lotarinski nadvojvoda in feldmaršal *[[Stanko Janežič]], teolog in pesnik *[[Angela Janko Jenčič]], igralka * [[Ludmila Janovská|Ludmila Janovská - Mila]], češka slikarka * [[Zora Janžekovič]], kirurginja (opeklin) *[[Igor Japelj]], ginekolog, porodničar *[[Marko Japelj]], scenograf *[[Mirko Japelj]], gledališki fotograf *[[Marjanca Jemec Božič]], ilustratorka *[[Zmago Jeraj]], slikar, pedagog *[[Marko Jesenšek]], slavist, filolog, jezikoslovec, akademik * [[Mima Jaušovec]], teniška igralka *[[Slavko Jug]], pesnik * [[Josip Jurčič]], pripovednik, dramatik in časnikar * [[Stane Jurgec]], dirigent *[[Alojzij Juvan]], pravnik politik, organizator *[[Milada Kalezić]], igralka * [[Ignac Kamenik]], pisatelj, dramatik, publicist, urednik, bibliotekar, profesor in kulturni organizator * [[Kurt Kancler]], pediater * [[Maks Kavčič]], slikar, scenograf in restavrator * [[Janko Kastelic (dirigent)|Janko Kastelic]], skladatelj in glasbeni direktor * [[Matjaž Kek]], nogometaš in trener, nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance * [[Ottokar Kernstock]], avstrijski pesnik * [[Maja Keuc]], pevka *[[Juro Kislinger]], gledališčnik, pisatelj * [[Ondina Otta Klasinc]], operna pevka - lirična sopranistka * [[Slava Klavora]], narodna herojinja * [[Aleksander Knavs]], nogometaš *[[Željko Knez]], kemik, akademik * [[Vladimir Kobler]], dirigent * [[Edvard Kocbek]], pisatelj, pesnik, esejist in politik * [[Katarina Kocka]], baletna plesalka * [[Branko Kocmut]] in [[Ivan Kocmut,]] arhitekta * [[Slavko Kočevar]] (ps. [[Slavko Jug]]), pesnik, urednik *[[Gabrijel Kolbič]], kipar *[[Miran Kolbl]], violinist * [[Danilo Komavli]], odvetnik, pravnik *[[Ivo Kopecky]], skladatelj, pianist, glasbeni pedagog *[[Dragica Korade]], novinarka in publicistka *[[Mirjam Korbar]], igralka * [[Katja Koren]], alpska smučarka * [[Anton Korošec]], politik in teolog *[[Božo Kos]], ilustrator, karikaturist *[[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos]] - Melhior, umetnostni zgodovinar, etnolog, diplomat *[[Ivan Kos (likovnik)|Ivan Kos]], slikar, grafik * [[Stanislav Kos]], bibliotekar * [[Silvin Košak]], jezikoslovec hetitolog, akademik * [[Jože Košar]], klasični filolog, založnik, prevajalec *[[Rudolf Kotnik]], slikar, pedagog *[[Slavko Kotnik]], košarkar *[[Stanko Kotnik]], slovenist, didaktik *[[Dragica Kovačič]], mezzosopranistka *[[Fran Kovačič]], teolog, filozof, zgodovinar * [[Kajetan Kovič]], pesnik, pisatelj, prevajalec, akademik * [[Luka Krajnc]], nogometaš *[[Božidar Krajnčič]], botanik, agronom, šolnik * [[Franc Kramberger]], škof in nadškof * [[Marijan Kramberger]], literat, urednik * [[Bratko Kreft]], pisatelj, dramatik in akademik * [[Rene Krhin]], nogometaš *[[Terezija (Angelina) Križanič]], redovnica, šolnica *[[Alojz Križman]], rektor in župan * [[Mirko Križman]], germanist, pesnik, prevajalec * [[Lovro Kuhar]], pisatelj in politični aktivist *[[Vekoslav Kukovec]], pravnik, politik *[[Tine Lah]], ekonomist * [[Aleksander Lajovic]], skladatelj, glasbeni pedagog in publicist *[[Miloš Lapajne]], arhitekt * [[Josip Leskovar]], politik * [[Albert Likavec]], baletnik *[[Franjo Lipold]], politik * [[Rudolf Maister]], vojaški poveljnik, general in pesnik *[[Andrej Majcen]], salezijanec, misijonar *[[Igor Majcen]], glasbenik, skladatelj, zborovodja *[[Stanko Majcen]], dramatik, pesnik, pisatelj, politik *[[Avgust Majerič]], ekonomist * [[Svetlana Makarovič]], pesnica, igralka, pravljičarka, dramatičarka *[[Nataša Matjašec Rošker]], igralka * [[Janez Menart]], pesnik in prevajalec, akademik *[[Ivanka Mežan]], igralka *[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]], slikar, scenograf, grafik, risar * [[Neža Ema Mikec]], vezilja * [[Franc Miklošič]], filolog, jezikoslovec in slavist, dekan in rektor, večkratni akademik *[[Janez Miklošič]], glasbenik, šolnik * [[Franc Minařik]], farmacevt *[[Jože Mlinarič (latinist)]], zgodovinar, latinist, akademik *[[Dragiša Modrinjak]], fotograf *[[Sergiu Moga]], baletni plesalec *[[Georg Mohr]], šahist * [[Guiseppe Morpurgo]], ustanovitelj [[Zavarovalnica Generali|Zavarovalnice Generali]] * [[Milena Muhič]], igralka *[[Matjaž Mulej]], ekonomist ... *[[Damjan Murko]], pevec * [[Jan Muršak]], drugi Slovenec, ki je zaigral v ligi [[NHL]] * [[Zoran Mušič]], slikar in grafik *[[Marko Naberšnik]], filmski režiser, scenarist * [[Franc Neger]], podjetnik * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]], glasbenik, pianist * [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], igralec *[[Stanko Ojnik]], cerkveni pravnik, pravni zgodovinar *[[Anton Osterc]], pedagog * [[Iko Otrin]], baletnik, koreograf, pedagog * [[Jaš Otrin]], baletnik, koreograf * [[Vojko Ozim]], kemijski tehnolog *[[Jožef Pajek]], folklorist in zgodovinar * [[Lajči Pandur]], slikar, grafik * [[Ludvik Pandur]], slikar, grafik * [[Tomaž Pandur]], gledališki režiser * [[Tone Partljič]], pisatelj, dramaturg, scenarist in politik * [[Borut Pečenko]], arhitekt, urbanist * [[Dejan Pečenko]], pianist in skladatelj *[[Stojan Perhavc]], direktor [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]] * [[Žarko Petan]], pisatelj, esejist, gledališki in filmski režiser * [[Teodor Petrič]], jezikoslovec, univ. prof. germanistike *[[Marjan Pipenbaher]], gradbenik *[[Franci Pivec]], pedagoški in kulturni delavec *[[Gregor Pivec]], zdravnik kirurg, publicist *[[Rupert Pivec]], generalni komisar avstroogrske mornarice *[[Ljudevit Pivko]], profesor in politik *[[Svetopolk Pivko]], letalski konstruktor * [[Janko Pleterski]], zgodovinar, akademik *[[Oton Polak]], slikar * [[Dragan Potočnik]], literarni zgodovinar * [[Herman Potočnik]] [[Noordung]], pionir raketne in vesoljske tehnike * [[Miran Potrč]], politik *[[Danilo Požar]], ekonomist * [[Štefan Predin]], farmacevt * [[Zoran Predin]], pevec, tekstopisec in glasbeni producent * [[Vilibald Premzl]], arhitekt, urbanist, naravovarstvenik * [[Primož Premzl]] , galerist, domoznanec, publicist, založnik *[[Cvetana Priol]], redovnica, glasbenica, svetniška kandidatka * [[Josip Priol]], sadjar in šolnik * [[Margareta Puhar]], generalna predstojnica kongregacije * [[Ladislaus von Rabcewicz]], avstrijski inženir * [[Branko Rajšter]], zborovodja * [[Amand Rak]], zdravnik in muzealec *[[Karel Rakuša]], politik, sindikalist, gasilec *[[Bogdan Reichenberg]], arhitekt *[[Mitja Reichenberg]], filmski skladatelj in teoretik *[[Matija Robič]], cerkveni zgodovinar in pravnik * [[Franc Rosina|Franc (Franjo) Rosina]], odvetnik, politik * [[Igor Rosina]], odvetnik *[[Branko Rudolf]], pesnik, šolnik, publicist, filozof, kritik, prevajalec, galerist *[[Ada Sardo Lebarič]], operna pevka, dramska sopranistka *Ena Salihović, fizičarka in kitaristka * [[Karl Scherbaum]], podjetnik *[[Henrik Schreiner]], pedagog, naravoslovec, šolnik *[[Tomaž Seljak]], informatik *[[Dušan Senčar]], odvetnik in športni organizator *[[Branko Senica]], novinar, urednik *[[Drago Senica]] - Pi, arhitekt, karikaturist *[[Dušan Sernec]], elektrotehnik, politik *[[Janko Sernec]], politik, publicist * [[Zorko Simčič]], pisatelj in esejist, akademik * [[Milan Skrbinšek]], dramatik, režiser in prevajalec *[[Vladimir Skrbinšek]], igralec, režiser, gledališki pedagog * [[Anton Martin Slomšek]], škof, pisatelj, pesnik in narodni buditelj *[[Jože Snoj]], pisatelj, pesnik, novinar... *[[Avguštin Stegenšek]], umetnostni zgodovinar * [[Jakob Maksimilijan Stepišnik]], škof * [[Robert Stolz]], operni skladatelj in dirigent *[[Marlenka Stupica]], slikarka, ilustratorka * [[Tomaž Svete]], skladatelj in profesor * [[Heribert Svetel]], dirigent, skladatelj *[[Janko Šetinc]], pianist, čembalist, glasbeni pedagog, kritik in organizator * [[Fran Šijanec]], umetnostni zgodovinar * [[Karmina Šilec]], zborovodkinja * [[Gustav Šilih]], pedagog *[[Mate Šimundić]], hrvaško-slovenski jezikoslovec *[[Majda Šlajmer Japelj]], zdravstvena delavka *[[Marko Šlajmer]], arhitekt, urbanist *[[Branko Šömen]], pesnik, pisatelj, scenarist *[[Manica Špendal]], muzikologinja * [[Ivo Štandeker]], novinar, prevajalec * [[Igor Štromajer]], večmedijski medmrežni umetnik * [[Igor Štuhec]], skadatelj *[[Ilka Štuhec]], smučarka * [[Ivan Štuhec|Ivan Janez Štuhec]], teolog in organizator * [[Miran Štuhec]], literarni zgodovinar * [[Leon Štukelj]], olimpijski šampion *[[Branko Šturbej]], igralec * [[Luka Šulić]], violončelist, član [[2Cellos]] *[[Janez Švajncer]], pisatelj, publicist, urednik, prevajalec *[[Marija Švajncer]], filozofinja, pesnica, pisateljica * [[Wilhelm von Tegetthoff]], avstrijski admiral *[[Peter Ternovšek]], igralec *[[Bogo Teplý]], zgodovinar, muzealec *[[Karmen Teržan Kopecky]], germanistka, jezikoslovka * [[Nikola Tesla]], elektroinženir in izumitelj * [[Simon Tihec]], fotograf * [[Slavko Tihec]], kipar *[[Lovro Toman]], podjetnik, politik. pesnik * [[Ivan Jožef Tomažič]], škof *[[Josip Tominšek]], jezikoslovec, šolnik, športni delavec, planinec * [[Ludvik Toplak]], pravnik, rektor, politik in diplomat *[[Anton Tomšič]], časnikar * [[Arnold Tovornik]], igralec * [[Anton Trstenjak]], teolog, psiholog, esejist * [[Marin Turcu]] in [[Valentina Turcu]], baletnika/plesalca * [[Pavel Turner]], mecen, publicist in vzgojitelj * [[Marjan Turnšek|Marijan Turnšek]], teolog in nadškof * [[Danilo Türk]], diplomat, pravnik, pomočnik generalnega sekretarja OZN, predsednik Slovenije * [[Josip Vandot]], slovenski mladinski pisatelj *[[Breda Varl]] in [[Tine Varl]], lutkarja *[[Anastasija Vasilijević]], srbska sirarka in popularna flavtistka ?? * [[Karel Verstovšek]], filolog, politik *[[Boris Vezjak]], filozof in publicist *[[Danilo Vezjak]], ekonomist *[[Janez Vidic]], slikar, ilustrator * [[Peter Vilfan]], slovenski košarkar in politik, *[[Tone Vogrinec]], smučarski trener in funkcionar * [[Frančiška Voh]], generalna predstojnica kongregacije *[[Zlata Vokač]], pisateljica, rusistka * [[Ivan Vomer]], učitelj, šolnik *[[Gorazd Vospernik]], baletnik *[[Miroslava Vospernik]], šahistka *[[Zdravko Vospernik]], šahist *[[Erika Vouk]], pesnica, prevajalka *[[Ernest Vranc]], pedagog * [[Stanko Vraz]], pesnik in kritik *[[Sergej Vrišer]], umetnostni zgodovinar, muzealec * [[Saša Vujačić]], košarkaš lige [[NBA]] *[[Vili Vuk]], novinar, kulturni kritik, etnolog, muzealec *[[Joso Vukman]], matematik *[[Franc Wiesthaler]], časnikar in politik * [[Hugo Wolf]], skladatelj * [[Kristof Willenrainer]], mestni sodnik *[[Gregor Zafošnik]], skladatelj * [[Zlatko Zahovič]], nogometaš in nogometni funkcionar * [[Jure Zdovc]], košarkar * [[Mirko Zdovc]], arhitekt *[[Zlatko Zei]], slikar *[[Slavko Zimšek]], violinist *[[Branko Zinauer]], slikar, ilustrator, karikaturist * [[Vlasta Zorko]], kiparka *[[Zinka Zorko]], jezikoslovka dialektologinja, akademičarka *[[Albert Žerjav]], pedagog * [[Fran Žižek]], režiser {{div col end}} == Gospodarstvo == Maribor je bil pred osamosvojitvijo Slovenije gospodarsko zelo razvito mesto, zato je bil val stečajev ob prehodu na tržno gospodarstvo velik udarec. Nekdanja velika podjetja kot so [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], [[Mariborska tekstilna tovarna|MTT]], [[Hidromontaža]], [[Elektrokovina]], [[Svila (podjetje)|Svila]] in [[Metalna Maribor|Metalna]] so deloma prenehala delovati, deloma pa so se preoblikovala. Na njihovem območju so danes večinoma poslovne cone s številnimi novimi podjetji. V industrijski coni [[Melje]] med drugim delujejo MLM - [[Mariborska livarna Maribor]], [[Henkel]], [[TMI Košaki]], [[TVT Boris Kidrič]], [[Mlinotest]]. Na območju nekdanje Tovarne avtomobilov in motorjev je danes [[Poslovna cona TAM]] z več kot sto podjetji. Mreža podjetij deluje tudi na območju nekdanje Metalne, TVT Boris Kidrič in Marlesa. Gospodarske družbe se povezujejo v Štajersko gospodarsko zbornico in v Območno obrtno-podjetniško zbornico. V Mariboru je bilo leta 2014 4,7 % delovno aktivnega prebivalstva in 6,9 % registrirano brezposelnih Slovenije. V tem letu so gospodarske družbe iz območja Maribora ustvarile 3,7 % izgub in 6,0 % čistega dobička slovenskega gospodarstva. Največ dohodka mestu prinašajo storitvene dejavnosti in industrija. V zadnjih letih se je zelo razvila trgovina (zrasli so številni novi nakupovalni centri) in bančno-finančni sektor. V Mariboru je sedež [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]]. V letu 2014 so bila na lestvici časnika Finance<ref>Finance, 28.maj 2015, stran 11</ref>''Top 101, Največja slovenska podjetja v letu 2014'' štiri podjetja s sedežem v Mariboru: * [[Pošta Slovenije]] d.o.o. (prihodki od prodaje 215 mio EUR, čisti dobiček 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih), * [[Dravske elektrarne Maribor]] DEM d.o.o. (prihodki od prodaje 72 mio EUR, čisti dobiček 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih), * [[Elektro Maribor]] d.d.(prihodki od prodaje 60,5 mio EUR, čisti dobiček 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih), * [[SwatyComet]] d.o.o (prihodki od prodaje 80,9 mio EUR, čisti dobiček 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih) Na lestvici časnika Dnevnik<ref>Dnevnik, 15.junij 2015, stran 27</ref> ''100 največjih podjetij'', pa je bilo šest podjetij s sedežem v Mariboru: * [[Pošta Slovenije]] d.o.o. (celotni prihodki 218,3 mio EUR, čisti poslovni izid 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih), * [[Energija plus]] d.o.o. (celotni prihodek 102,5 mio EUR, čisti poslovni izid 1,65 mio EUR, 62 zaposlenih), * [[Farmadent]] d.o.o. (celotni prihodek 94,1 mio EUR, čisti poslovni izid 2,6 mio EUR, 75 zaposlenih), * [[Elektro Maribor]] d.d. (celotni prihodek 81,2 mio EUR, čisti poslovni izid 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih), * [[SwatyComet]] d.o.o. (celotni prihodek 80,8 mio EUR, čisti poslovni izid 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih), * [[Dravske elektrarne Maribor]] d.o.o. (celotni prihodek 74,5 mio EUR, čisti poslovni izid 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih). Nad tisoč zaposlenih imajo [[Pošta Slovenije]] (5.694), [[Univerzitetni klinični center Maribor]] (2.861), [[Univerza v Mariboru]] (1.725), [[ISS Facility Services]] (1.224) in [[Nova Kreditna banka Maribor]] (1.124). Po podatkih AJPES ustvarijo največji čisti poslovni izid [[Henkel Maribor]] in [[Henkel Slovenija]] (45,7 mio EUR v 2013), [[Nova Kreditna banka Maribor]] (35,9 mio EUR v 2014), [[Elektro Maribor]] (9,2 mio EUR v 2014), [[Dravske Elektrarne Maribor]] (8,5 mio EUR v 2014), [[Pošta Slovenije]] (7,1 mio EUR v 2014), [[Arriva Štajerska]] (7,0 mio EUR v 2013), [[NK Maribor Branik]] (6,1 mio EUR v 2014), [[Palfinger Proizvodnja]] in [[Palfinger Marine]] (52 mio EUR v 2013) in [[Zavarovalnica Maribor]] (4,9 mio EUR v 2013). Vedno pomembnejši je [[turizem]]. Veliko turistov obišče [[mariborsko Pohorje]], [[Festival Lent]], staro mestno jedro, številne vinorodne griče. Svojevrstna atrakcija je tudi [[Stara trta|najstarejša trta]] na [[Lent]]u. Znan je [[Mariborski park|mestni park]], v katerem deluje mestni [[Akvarij in terarij]]. V Mariboru je bilo leta 2014 3,8 % vseh slovenskih turističnih ležišč ter 3,5 % vseh prihodov turitov in 2,6 % vseh nočitev. == Izobraževanje in znanost == Leta 2014 je bilo v Mariboru 4.125 otrok v vrtcih, 7.602 učencev v osnovnih šolah, 3.000 dijakov in 3.868 študentov rezidentov mesta. Maribor je imel leta 2014 5,4 % delež v slovenskem prebivalstvu, a le 4,9 % delež otrok v vrtcih, 4,6 % delež študentov, 4,5 % delež učencev v osnovnih šolah in le 4,0 % delež dijakov. * [[Univerza v Mariboru]] *[[DOBA Fakulteta Maribor|DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor]] (z ''Višjo strokovno šolo in Jezikovnim centrom'') * [[Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor]] * [[Univerzitetna knjižnica Maribor]] * [[Institut informacijskih znanosti|Institut informacijskih znanosti - IZUM]] * [[Mariborska knjižnica]] *[[Teološka fakulteta enota v Mariboru|Teološka fakulteta, enota v Mariboru]] (s [[Teološka knjižnica Maribor|Teološko knjižnico Maribor]]) je enota [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] * [[Kmetijsko gozdarski zavod Maribor]] * [[Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza]] * [[Hiša arhitekture Maribor]] * [[Konservatorij za glasbo in balet Maribor]] * [[Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor]] (MRC Maribor) * [[ZRC SAZU]] - Raziskovalna postaja Maribor *[[Meranovo]] - ''Univerzitetni kmetijski center'' (''Meranovo''- [[Pohorski dvor]]) *[[Tehniški šolski center Maribor]] - ''z višjo šolo'' *[[Višja strokovna šola Academia]] Maribor *Srednja in [[Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor]] * [[Srednja šola za oblikovanje Maribor]] * [[Srednja prometna šola Maribor]] * [[Akademija za umetnost v Mariboru]] == Šport == Najpomembnejši športni klub v Mariboru je petnajstkratni nogometni državni prvak Slovenije [[NK Maribor]]. Igra na stadionu [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] in je trikratni udeleženec tekmovanja Liga Prvakov (1999/2000, 2014/2015 in 2017/2018). Zelo uspešno je tudi odbojkarsko moštvo [[OK Branik]], ki spada med najboljše odbojkarske klube v državi, saj imajo 10 naslovov državnih prvakinj. V mestu delujejo še rokometni klub [[RK Maribor Branik]], košarkarski klub [[KK Maribor]] Messer, teniški klub Branik, hokejski klub HDK Maribor, smučarski klub SK Branik boksarski klub Tezno in mnogi drugi. ==Javni potniški promet== [[Slika:Marprom Wagen 139 an der Avtobusna Postaja.jpg|sličica|Avtobus linije G4 na [[avtobusna postaja Maribor|avtobusni postaji]].]] Mestni in primestni avtobusni potniški promet v Mariboru in okolici opravlja družba Javno podjetje za mestni potniški promet MARPROM, d.o.o.<ref>{{navedi splet |url=https://www.marprom.si/o-podjetju/avtobusna-postaja-maribor/ |title=MARPROM: Avtobusna postaja Maribor |accessdate=15. februar 2024|date= |format= |work= }}</ref> {{glavni|Mestni promet Maribor}} {{glavni|Avtobusna postaja Maribor}} == Kultura == V Mariboru poteka vsako leto med poletjem [[Festival Lent]]. Je največji festival na prostem v Sloveniji in eden največjih v Evropi. Leta 2012 je bil Maribor [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropska prestolnica kulture]]. Maribor je znan tudi po [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]], najpomembnejšem festivalu poklicnih gledališč v Sloveniji. [[Slika:SNG Maribor - Slovene National Theatre Maribor 2.jpg|sličica|[[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]]] === Kulturne ustanove === Glede na geografsko velikost je Maribor kulturno dobro razvit. Večina kulturnih ustanov je v centru. Med najpomembnejše štejemo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Slovensko narodno gledališče]] - [[SNG Maribor]] z (dramskim) gledališčem, opero in baletom, [[Lutkovno gledališče Maribor]] z Lutkovnim muzejem, [[Narodni dom Maribor]] (kjer domujejo mdr. [[Festival Lent]], Komedija, [[Festival Maribor,]] [[Mariborska filharmonija]], Glasbena mladina, [[Kibla|Multimedijski center KIBLA]]), [[Mariborski grad]] v katerem se nahaja tudi [[Pokrajinski muzej Maribor]], ki ponuja na enem mestu zbrano arheologijo, etnologijo in širšo kulturno zgodovino na prostoru mariborske regije in njene okolice, [[Umetnostna galerija Maribor]], [[Kino Udarnik]] ki ponuja prireditve in razstave, [[Muzej narodne osvoboditve Maribor]] z muzejskimi zbirkami z več kot 10.000 muzealijami. [[Pokrajinski arhiv Maribor]] hrani 16 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki se nanaša na Štajersko, Koroško in Prekmurje. Ob vseh teh pa se v Mariboru nahajajo tudi [[Dvorec Betnava]] - [[Muzej Nadškofije Maribor]], ki ponuja stalno razstavo verske, socialne in kulturne dediščine mariborske nadškofije, [[Nadškofijski arhiv Maribor]], [[Sinagoga Maribor]], MMC [[Kibla]], [[Čebelarski center Maribor]] in [[Literarna hiša Maribor]], ustanovljena 2007 kot prva literarna ustaniova v Sloveniji. Med tiskanimi mediji izhaja v Mariboru (od 1945) vsakodnevno časnik [[Večer (časopis)|Večer]], ki je osrednji regionalni časnik severovzhodne Slovenije, vodilna mariborska in ena osrednjih slovenskih kulturnih revij pa so [[Dialogi]] (od 1965). Med radijskimi in TV postajami pa je RTV Maribor kot Regionalni center [[RTV Slovenija]] v Mariboru, ki vključuje [[Radio Maribor]] (ustanovljen 1945) s tujejezičnim programom [[Radio SI]] in regionalno [[Televizija Maribor|Televizijo Maribor]] (TV Maribor, od 2002), poleg njih pa še zasebne postaje [[Radio Center]], [[Radio City]], [[Radio NET FM]], [[Radio Pohorje]]. === Maribor v literaturi === O Mariboru, mestu iz otroštva, mladosti ali šolskih dni, o njegovi usodi in značaju pripovedujejo številna literarna dela, ki so umeščena v mestno in obmestno okolje. Odlomki iz njih so zbrani v [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Mariborska knjiga|''Mariborski knjigi'']]. {| | style="vertical-align:top;" width=65% | '''Romani''' * [[Zlata Vokač]]: :* ''[[Marpurgi]]'' (1985) :* ''[[Knjiga senc]]'' (1993) * [[Nada Gaborovič]]: ''[[Malahorna (roman)|Malahorna]]'' (1989) * [[Drago Jančar]]: ** ''[[Petintrideset stopinj]]'' (1974) ** ''[[Severni sij (slovenski roman)|Severni sij]]'' (1984) ** ''[[In ljubezen tudi]]'' (2017) ** ''[[Ob nastanku sveta]]'' (2022) * [[Žarko Petan]]: ''[[Dvojčka (roman)|Dvojčka]]'' (1988) in ''scenarij za fiilm [[Kavarna Astoria (film)|Kavarna Astoria]]'' (1989). * [[Jože Snoj]]: ''[[Gospod Pepi ali zgodnje iskanje imena]]'' (2000) * [[Zorko Simčič]]: ''[[Človek na obeh straneh stene]]'' (1957) * [[Tone Partljič]]: **''[[Starec za plotom]]'' (1995) **''[[Nebesa pod Pohorjem]]'' (2016) ** ''[[Ljudje iz Maribora]]'' (2017) **''[[Ne bom jih pozabil]]'' (2018) **''[[Veter z vzhoda]]'' (2023) * [[Franček Rudolf]]: ''[[Odpiram mlin, zapiram mlin]]'' (1989) '''Črtice''' * [[Smiljan Rozman]]: ''[[Mesto (Rozman)|Mesto]]'' (1961) '''Spominska proza''' * [[Stanko Majcen]]: ''[[Detinstvo]]'' (''[[Dom in svet]]'', 1922) * [[Anton Šantel]]: ''[[Moji spomini]]'' (1990) * [[Jaro Dolar]]: ''[[Maribor – mesto moje mladosti]]'' (1995) | style="vertical-align:top;" | '''Esejistika''' * [[Drago Jančar]]: ''[[Sproti]]'' (1984) * [[Marijan Kramberger]]: :* ''[[Genius loci]]'' (1968) :* ''[[Gosposka ulica v Mariboru]]'' (1971) :* ''[[Hvalnica sivine]]'' (1987) '''Poezija''' * [[Janko Glazer]]: ''[[Pesmi]]'' (1993) * [[France Forstnerič]]: :* ''[[Zelena ječa]]'' (1961) :* ''[[Dolgo poletje]]'' (1968) :* ''[[Pijani kurent]]'' (1971) :* ''[[Ljubstava]]'' (1981) :* ''[[Drava življenja]]'' (1993) * [[Andrej Brvar]]: :* ''[[Skrčka čez palico]]'' (1984) :* ''[[Zimska romanca]]'' (1988) :* ''[[Popoldan]]'' (1996) |} == Zdravstvo == * [[Univerzitetni klinični center Maribor]] (prej Splošna bolnišnica Maribor) * [[Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor]] * [[Mariborske lekarne]] * [[Poliklinika Spera]] * [[Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano]] == Društva in nepridobitne organizacije == === Društva === V Mariboru je tradicionalno razvejana društvena dejavnost. Julija leta 2015 je bilo v Mariboru 1.226 društev in sicer 447 športnih in rekreativnih društev, 157 društev za pomoč ljudem, 198 kulturnih in umetniških društev, 180 znanstveno raziskovalnih, izobraževalnih, strokovnih in poklicnih društev, 64 društev za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin, 69 stanovskih društev, 26 društev za razvoj kraja, 20 nacionalnih in političnih društev, 32 društev za duhovno življenje in 33 ostalih društev. Nekatera, na primer gasilska, športna ali kulturna društva, imajo več kot stoletno tradicijo. Najstarejše društvo v veljavnem centralnem registru društev Ministrstva za notranje zadeve je [[Klub koroških Slovencev Maribor]], registriran 11. septembra 1945, sledi [[Filatelistično društvo Maribor]] (4. oktobra 1945) in [[Železničarsko športno društvo Maribor]] (26. januarja 1948). ŠD [[Letalski center Maribor]] je najstarejši motorni slovenski aeroklub (ustanovljen 1927), ki ima sedež v [[Skoke|Skokah]]. === Nepridobitne organizacije === Leta 2014 je bilo v Mariboru 495 nepridobitnih organizacij. == Zanimivosti == [[Slika:FranciscanChurch Maribor.jpg|right|thumb|220x220px|Frančiškanska cerkev]] === Naravne znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Stara trta]] * [[Mariborski otok]] * [[Trije ribniki]] * [[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]] * [[Piramida, Maribor|Piramida]] * [[Mariborski park]] * [[Pekrska gorca]] * [[Studenški gozd]] * [[Drava]] * [[Pohorje]] ([[Mariborsko Pohorje]]) * [[Stolni vrh]] * [[Meljski hrib]] * [[Stražunski gozd]] *[[Betnavski gozd]] *[[Slap Šumik, Maribor|Slap Šumik]] *[[Slap Skalce, Maribor|Slap Skalce]] *[[Tezenski gozd]]{{div col end}} === Kulturne znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Mariborski grad]] * [[Stolna cerkev, Maribor]] * [[Sinagoga Maribor|Sinagoga]] * [[Vodni stolp, Maribor|Vodni stolp]] * [[Sodni stolp, Maribor|Sodni stolp]] * [[Čeligijev stolp v Mariboru|Čeligijev stolp]] *[[Dobrava, Maribor]] (pokopališče in spominski park Dobrava) * [[Kužno znamenje, Maribor|Kužno znamenje]] * [[Lent]] * [[Stari radio, Maribor|Stari radio]] * [[Dvorec Betnava]] * [[Vetrinjski dvor]] * [[Forma viva v Mariboru]] * [[Angeli-kipi]] * [[Kapucinska cerkev]] * [[Kapelica sv. Urbana v Košakih]] * [[Forma viva na Taboru]] * [[Najstarejša hiša v Brezju]] * [[Najstarejša hiša v Mariboru]] * [[Cerkev Marije na Brezjah]] * [[Twicklova vila]] * [[Hiša v Poštni ulici 6]] * [[Kip Leona Štuklja]] *[[Kip Toša Primožiča]] * [[Florijanovo znamenje]] *[[Vinagova vinska klet]] * [[Minoritski samostan, Maribor|Minoritski samostan]] * [[Villa rustica|Vila Rustica]] *[[Frančiškansko pokopališče na Pobrežju, Maribor|Frančiškansko pokopališče na Pobrežju]] * [[Cerkev Sv. Areha, Maribor|Cerkev Sv. Areha]] *[[Cerkev Sv. Urlika, Maribor]] * [[Spomenik NOB, Maribor|Spomenik NOB]] *[[Slovensko narodno gledališče, Maribor]] {{div col end}} === Mariborski trgi === {{div col|colwidth=24em}} * [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] * [[Rotovški trg]] * [[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]] * [[Grajski trg, Maribor|Grajski trg]] * [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]] * [[Trg generala Maistra, Maribor|Trg Generala Maistra]] * [[Trg Leona Štuklja]] * [[Vojašniški trg, Maribor|Vojašniški trg]] * [[Vodnikov trg, Maribor|Vodnikov trg]] * [[Trg revolucije, Maribor|Trg revolucije]] * [[Trg Borisa Kraigherja, Maribor|Trg Borisa Kraigherja]] * [[Rakušev trg]] {{div col end}} === Mariborske ulice === {{div col|colwidth=24em}} * [[Tržaška cesta, Maribor|Tržaška cesta]] * [[Gosposka ulica, Maribor|Gosposka ulica]] * [[Slovenska ulica, Maribor|Slovenska ulica]] * [[Vetrinjska ulica, Maribor|Vetrinjska ulica]] *[[Strossmayerjeva ulica, Maribor|Strossmayerjeva ulica]] * [[Ulica kneza Koclja, Maribor|Ulica kneza Koclja]] * [[Ključavničarska ulica, Maribor|Ključavničarska ulica]] * [[Pobreška cesta, Maribor|Pobreška cesta]] * [[Dravska ulica, Maribor|Dravska ulica]] * [[Usnjarska ulica Maribor|Usnjarska ulica]] * [[Žički prehod. Maribor|Žički prehod]] *[[Pristaniška ulica, Maribor|Pristaniška ulica]] * [[Splavarski prehod, Maribor|Splavarski prehod]] * [[Mesarski prehod, Maribor|Mesarski prehod]] * [[Vojašniška ulica, Maribor|Vojašniška ulica]] *[[Ulica Heroja Staneta, Maribor|Ulica Heroja Staneta]] * [[Lekarniška ulica, Maribor|Lekarniška ulica]] *[[Tkalski prehod, Maribor|Tkalski prehod]] *[[Volkmerjev prehod]] * [[Koroška cesta]] * [[Poštna ulica]] * [[Titova cesta, Maribor|Titova cesta]] * [[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]] *[[Kamniška ulica, Maribor|Kamniška ulica]] * [[Ulica Ob jarku, Maribor|Ulica Ob jarku]] * [[Jurčičeva ulica, maribor|Jurčičeva ulica]] *[[Barvarska ulica, Maribor|Barvarska ulica]] *[[Gospejna ulica, Maribor|Gospejna ulica]] *[[Tomšičeva ulica, Maribor|Tomšičeva ulica]] *[[Prešernova ulica, Maribor|Prešernova ulica]] *[[Aškerčeva ulica, Maribor|Aškerčeva ulica]] *[[Cafova ulica, Maribor|Cafova ulica]] *[[Cankarjeva ulica, Maribor|Cankarjeva ulica]] *[[Maistrova ulica]] *[[Ribniška ulica]] *[[Tomšičeva ulica, Maribor|Tomšičeva ulica]] *[[Kersnikova ulica, Maribor|Kersnikova ulica]] *[[Mladinska ulica, Maribor|Mladinska ulica]] *[[Ulica Vita Kraigherja, Maribor|Ulica Vita Kraigherja]] *[[Ljubljanska ulica, Maribor|Ljubljanska ulica]] *[[Partizanska cesta, Maribor|Partizanska cesta]] *[[Apostlova ulica, Maribor|Apostlova ulica]] *[[Meljska cesta, Maribor|Meljska cesta]] *[[Ulica škofa Maksimilijana Držečnika]] {{div col end}} === Ostale znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Akvarij - Terarij]] * [[Mariborska tržnica]] * [[Hotel Zamorc]] * [[Hutterjev blok]] * [[Muzej na prostem Račji dvor]] * [[Moška kaznilnica, Maribor|Moška kaznilnica]] * [[Grand - hotel Nadvojvoda Janez]] * [[Stadion Ljudski vrt|Nogometni stadion Ljudski vrt]] *[[Kopališče Pristan, Maribor|Kopališče Pristan]] *[[Snežni stadion, Maribor|Snežni stadion]] *[[Bike park Pohorje]] *[[Knjižnica Rotovž]] *[[Vinarska šola, Maribor|Vinarska šola]] *[[Fontana EPK 2012, Maribor|Fontana EPK 2012]] *[[Hotel Arena, Maribor|Hotel Arena]] *[[Slaščičarna Ilich, Maribor|Slaščičarna Ilich]] *[[Slaščičarna in kavarna Teta Frida, Maribor|Slaščičarna in kavarna Teta Frida]] *[[Športno središče pod Pohorjem, Maribor|Športno središče pod Pohorjem]] *[[Čajnica Čajek, Maribor|Čajnica Čajek]] *[[Univerza v Mariboru, Maribor|Univerza v Mariboru]] *[[Žički dvor]] {{div col end}} == Pobratena mesta == Maribor je pobraten z naslednjimi mesti:<ref>{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=31 |title=Pobratena mesta |accessdate=2007-10-12 |archive-date=2013-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130327121718/http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=31 |url-status=dead }}</ref> {| | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Gradec]], [[Avstrija]] * {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} {{ikonazastave|Anglija}} [[Greenwich]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevo]], [[Srbija]] * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Marburg]], [[Nemčija]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Osijek]], [[Hrvaška]] * {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Petange]], [[Luksemburg]] | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Slika:Flag of Colorado.svg|20px]] [[Pueblo, Kolorado|Pueblo]], [[Kolorado]], [[Združene države Amerike|ZDA]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Sombotel]] (Szombathely), [[Madžarska]] * {{ikonazastave|Francija}} [[Tours]], [[Francija]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Videm, Italija|Videm]], [[Italija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Harkov]], [[Ukrajina]] |} == Partnerska mesta == Maribor ima podpisano partnerstvo o sodelovanju z naslednjimi mesti: {| | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|MKD}} [[Kumanovo]], [[Severna Makedonija]] * {{ikonazastave|MNE}} [[Bar, Črna gora|Bar]], [[Črna gora|Črna Gora]] * {{ikonazastave|SER}} [[Novi Sad]], [[Srbija]] * {{ikonazastave|CRO}} [[Makarska]], [[Hrvaška]] | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|CHN}} [[Nanking]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Vologdska oblast|Vologda]], [[Rusija]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Kutaisi]], [[Gruzija]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[Maladečna]], [[Belorusija]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Xi'an]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Wuhan]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Žengžou|ZhengZhou]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|BUL}} [[Veliko Trnovo]], [[Bolgarija]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mahallat, Iran|Mahallat]], [[Iran]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Sari, Iran|Sari]], [[Iran]] |} == Častni občani == {{glavni|Seznam častnih občanov Mestne občine Maribor}} V Mariboru so naziv častnega občana podelili še pred marčno revolucijo leta 1848. Leta 1825 ga je dobil Mathias Satzeritsch, mestni blagajnik, kot priznanje, da je uredil mestne finance. == Mestni praznik in spominski dnevi == [[Praznik]] mestne občine Maribor je [[20. oktober]], dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v [[listina|listini]] iz leta [[1164]]. Spominski dnevi Mestne občine Maribor so: * [[29. april]], dan, ko je bila leta [[1941]] izvedena prva oborožena akcija mariborskih domoljubov v Volkmerjevem prehodu * [[23. maj]], dan, ko je [[Jugoslovanska armada]] [[1991]] leta obkolila [[710. učni center Teritorialne obrambe]] v [[Pekre|Pekrah]] - [[Pekrski dogodki]] * [[4. september]], dan, ko je leta [[1859]] [[škof]] [[Anton Martin Slomšek]] prenesel v Maribor sedež [[Mariborska škofija|škofije]] * [[23. november]], dan, ko je leta [[1918]] [[general]] [[Rudolf Maister]] prevzel oblast v Mariboru == Glej tudi == * [[Mestni promet Maribor]] *[[Letalski center Maribor]] == Opombe in sklici == {{sklici}} ==Viri== * [[Silvija Borovnik|Borovnik, Silvija]] (2012). ''Književne študije.'' Maribor: Filozofska fakulteta. {{COBISS|ID=68860929}} * {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-Q6KZMW0I|naslov=Curk, Jože (1983). Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora}}. ''Časopis za slovensko krajevno zgodovino'' št. 31. Strani 148-157. * [http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=5627 Odlok o grbu in zastavi mestne občine Maribor] * [http://www.zvkds.si/media/images/publications/Arheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_1.pdf Arheološka pot po Mariboru z okolico, Odsek I: Zgornje Radvanje – Spodnje Hoče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150615044844/http://www.zvkds.si/media/images/publications/Arheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_1.pdf |date=2015-06-15 }} * Vrišer Sergej, Maribor (1984) * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Maribor}} {{Wikipotovanje|Maribor}} * [http://www.maribor.si Mestna občina Maribor] * [http://www.maribor-tourism.si Zavod za turizem Maribor] * [http://www.maribor2012.si/si/main.php Maribor, Slovenija - Evropska prestolnica kulture 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100117005414/http://maribor2012.si/si/main.php |date=2010-01-17 }} * [http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Maribor-Pohorje,-www-maribor-pohorje-si.htm?_ctg_kraji=2625&lng=1 Maribor na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] * [http://www.universiademaribor.org 26. Zimska univerzijada Maribor 2013] * [http://www.maribor-slovenia-travel-guide.com/ Vodič po Mariboru] * [http://www.marprom.si/ Marprom, mestni potniški promet Maribor] * [http://www.maribor-airport.si Aerodrom Maribor] * [http://zupnije.rkc.si/mb-stolnica/ Mestna župnija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080217000113/http://zupnije.rkc.si/mb-stolnica/ |date=2008-02-17 }} Mariborska stolnica * [http://zupnije.rkc.si/mb-sv_marija/index.php Frančiškanska župnija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061217163953/http://zupnije.rkc.si/mb-sv_marija/index.php |date=2006-12-17 }} Mati usmiljenja * [http://www.slomsek.net/ Mariborska škofija] * [http://www.kam.si/romarske_cerkve/gorca_pri_mariboru.html Gorca pri Mariboru] * [http://www.euroave.com/maps/frame1.php?xcity=maribor Zemljevid mariborskih ulic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080418213259/http://www.euroave.com/maps/frame1.php?xcity=maribor |date=2008-04-18 }} * [http://www.raziskovalec.com/pages/Maribor/ Spletne strani v občini Maribor] * [http://kraji.eu/slovenija/maribor/slo/ Maribor na kraji.eu] * [http://www.maribor2012.info/ Maribor 2012 evropska prestolnica kulture] * [http://eventregistry.org/concept/Maribor Mednarodne in domače novice o Mariboru] {{Evropska prestolnica kulture}} {{Mesta-Slovenija}} {{Naselja MOM}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Maribor]] [[Kategorija:Maribor| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Maribor]] l5m684ploiscq2ag27wig1hictsv2p8 0 107348 6675025 6668176 2026-05-12T18:14:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675025 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} [[Slika:Torfabbau-.jpg|thumb|right|300px|Izkoriščanje šote v »Ewiges Meer«, obsežno barje v vzhodni [[Frizija|Friziji]], [[Nemčija]]]] '''Barje''' je poseben tip [[mokrišče|mokrišča]], za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode. Za ta [[ekosistem]] so značilne vodoljubne in vlagoljubne rastline, iz katerih nastaja [[šota]]. Šota nastaja iz odmrlih rastlinskih delov, predvsem [[šotni mah|šotnih mahov]]. Zaradi pomanjkanja [[zrak]]a ti ostanki ne razpadejo v [[humus]], ampak se v procesu pooglenitve spremenijo v šoto. == Definicije barja == Čeprav se v ljudskem jeziku za barje pogosto uporablja izraz »[[močvirje]]«, gre za poseben tip življenjskega okolja, zato teh dveh pojmov ne smemo enačiti. Barje je mokrotno zemljišče, kjer šota nastaja zaradi počasnega razkroja vlagoljubnih rastlin.<ref name="geog">{{cite web | title = Barje|publisher=Geografski terminološki slovar | website=ZRC SAZU | url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/geografski/iskalnik?iztocnica=barje | access-date=2026-04-28}}</ref> Nekateri strokovnjaki, ki upoštevajo [[pedologija|pedološke]] kriterije, pa barje opredeljujejo kot območje s šotnimi tlemi, ki so debela vsaj 30 cm in vsebujejo več kot 30% organske snovi.{{Sfn|Kutnar|2000|p=9}} == Nastanek barja == Barja nastanejo v hladnih, vlažnih področjih, kjer se [[jezero|jezera]] postopoma polnijo z usedlinami. Te prerašča rastlinje, predvsem vodno, ki vse bolj prodira proti sredini jezera. Začno se zaraščati [[Šotni mah|šotni mahovi]], ki je pomemben vir za nastanek šote. Zaradi vode so poleg šotnih mahov značilne različne vodoljubne rastline, med njimi številne vrste [[Šaš (rastlina)|šašev]], [[Ostričevke|ostričevk]], [[Vresovke|vresovk]] in [[ločje]].<ref name="delo">{{cite web | last=Toman | first=Mihael J. | title=Barja, manj znani biseri narave-Delo | website=Delo.si | date=2023-09-01 | url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/barja-manj-znani-biseri-narave | access-date=2026-04-29}}</ref> Ob robovih območja se naselijo [[Drevo|drevesne]] vrste, kot sta [[Vrba (drevo)|vrba]] ali [[jelša]], v višje ležečih območjih [[rušje]] in [[smreka]]. Odmrle rastline se zaradi pomanjkanja kisika ne razgradijo. Plasti rastlinskih ostankov se z leti povečujejo, šota se debeli, šotni mah pa raste naprej.<ref name="delo" /> == Tipi barij == Barja lahko klasificiramo na podlagi njihove topografije, bližine vode, načina napajanja in kopičenja hranilnih snovi.<ref>{{cite journal|last=Damman|first=A.W.H.|date=1986|title=Hydrology, development, and biogeochemistry of ombrogenous bogs with special reference to nutrient relocation in a western Newfoundland bog|journal=Canadian Journal of Botany|volume=64|pages=384–94|doi=10.1139/b86-055}}</ref> === Razdelitev na podlagi hidrologije === Na osnovi [[hidrologija|vira vode]] in načina napajanja ločimo štiri osnovne tipe barij:{{Sfn|Kutnar|2000|p=9}} * Ombrogena barja se napajajo samo s [[padavine|padavinami]]. Šotna tla tega tipa nastanejo kot posledica intenzivne rasti in odmiranja šotnih mahov vrste ''Sphagnum'' v hladnem in vlažnem podnebju. Vsebujejo tudi ostanke lesnatih rastlin, v veliki meri [[Iglavci|iglavcev]]. Taka [[visoko barje|visoka barja]] najdemo v Sloveniji na [[Pokljuka|Pokljuki]], [[Jelovica|Jelovici]] in na [[Pohorje|Pohorju]]. Ta barja so izrazito kisla. * Topogena barja se preskrbujejo s pobočno vodo z majhnim pretokom in akumulacijo drenažne vode. Njihov nastanek je vezan na konkavne reliefne oblike in na prisotnost visoke [[Podtalnica|podtalnice]]. Prevladujejo ostanki barskih trav ter lesnatih listnatih rastlin, delež [[mahovi|mahov]] je manjši. Tipičen predstavnik nizkega barja je [[Ljubljansko barje]]. Kisli so le tisti predeli, kjer je šota zelo debela. * Soligena barja se napajajo s talno ali površinsko tekočo vodo. * Fluvigena barja se napajajo s sezonskim poplavljanjem površine. === Razdelitev glede na hranilno vrednost === Ta delitev upošteva [[hidrologija]], [[Stratigrafija|geološko podlago]] in količino razpoložljivih hranil:{{Sfn|Kutnar|2000|p=10}} * Ombrotrofna barja so izjemno slabo preskrbljena s hranili. * Minerotrofna barja delimo na osnovi stopnje preskrbljenosti s hranili na tri podtipe:{{Sfn|Kutnar|2000|p=10}} ** Oligotrofna barja imajo malo hranil, saj se prehranjujejo z deževnico, le izjemoma tudi z gosto filtrirano podtalnico, kar je tudi značilnost [[visoko barje|visokega barja]]. Tu uspevajo šotni mahovi z vresnicami in drugimi kisloljubnimi rastlinami. ** Mezotrofna barja imajo zadostno količino hranil. Prehranjujejo s kislo ali z bazično podtalnico in je po pravilu obdano s prehransko revnim zaledjem. ** Eutrofna barja so bogata s hranili. Razprostirala so se predvsem ob ustjih rek in v obrežnih lokah. Tu prevladujejo [[Trstičevje|trstičevja]], [[Šašje|šašja]] in [[Jelša (rod)|jelša]]. === Razdelitev na podlagi ekološkega razvoja in oblike (Roeschmann) === Roeschmann in sodelavci ugotavljajo, da v določenih primerih za potrebe tipologije in kartiranja zadošča delitev na tri tipe barij{{Sfn|Kutnar|2000|p=10}} * [[Visoko barje]] ima značilno obliko narobe obrnjene sklede (izbočeno nad okolico). Ker nima stika s podtalnico, je odvisno od padavin in je zato mineralno revno (oligotrofno). Rastline so, kar se preskrbe z vodo tiče, odvisne izključno od s hranili revno padavinsko vodo. * [[Prehodno barje]] predstavlja vmesno stopnjo, kjer se mešata mineralno revna deževnica in bogatejša podtalnica. * [[Nizko barje]] je šotno barje, za katero je značilna minerotrofnost, ki je v stalnem stiku s hranili bogato podtalnico. Zaraščajo ga [[šaš]]i in [[ostričevke]] (Cyperaceae). Kjer [[pH]] znaša od 5 do 6,5, se lahko z nadaljnjim zakopnjevanjem razvije jelšev gozd ali [[travišče]]. Pri obilici vode pa se razvije visoko barje. Nizko barje ima podlogo rodovitnejšo, ker preko nizkega barja tečejo [[reka|reke]] in [[pritok]]i obogateni z mineralnimi [[snov]]mi. ==Arheologija== [[Slika:Grauballemanden stor.jpg|thumb|200px|right|Obraz moškega trupla Grauballemann najdenega v šoti, ki so ga verjetno obredno žrtvovali (iz muzeja Mosegaard-Museum, [[Danska]])]] Zaradi pomanjkanja kisika in prisotnosti [[Taninska kislina|taninskih kislin]] se v barjih organski materiali izjemno dobro ohranijo. Najdbe takšnega materiala so odkrili v [[Slovenija|Sloveniji]], na [[Danska|Danskem]], v [[Nemčija|Nemčiji]], na [[Irska|Irskem]], v [[Rusija|Rusiji]] in v Združenem kraljestvu. V teh okoljih so našli starodavna [[hrast|hrastova]] debla, ki so ključna za raziskave v [[dendrokronologija|dendrokronologiji]]. V njih so našli izjemno dobro ohranjena barjanska trupla z nedotaknjenimi lasmi, organi in kožo, ki so bila tam pokopana pred tisočletji, verjetno kot del [[Germani|germanskih]] in [[Kelti|keltskih]] ritualnih žrtvovanj. Znameniti primeri takšnih najdb so [[ženska iz Haraldskæra]] in [[mož iz Tollunda]] na Danskem,<ref>{{cite book |first=P.V. |last=Glob |title=The Bog People: Iron Age Man Preserved |date=2011 |publisher=Faber and Faber |isbn=978-0-571-27090-3}}</ref> ter [[mož iz Lindowa]], najdenega v [[Lindow Common]] v Angliji. Tollundski mož je bil ob odkritju leta 1950 tako dobro ohranjen, da so najditelji sprva mislili, da gre za žrtev nedavnega umora.<ref name="Silkeborg Museum">{{cite web |title=Welcome to the story of the Tollundman |url=https://www.museumsilkeborg.dk/tollundmanden |publisher=Silkeborg Museum }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Znanstveniki so s kasnejšimi analizami celo določili njegov zadnji obrok: kašo in ribe.<ref>{{cite journal |last1=Nielsen |first1=N. |last2=Henriksen |first2=P. |last3=Enevold |first3=R. |last4=Mortensen |first4=M |last5=Scavenius |first5=C. |last6=Enghild |first6=J. |title=The last meal of Tollund Man: New analyses of his gut content |journal=Antiquity |date=2021 |volume=95 |issue=383 |pages=1195–1212 |doi=10.15184/aqy.2021.98|s2cid=238030730 |url=https://pure.au.dk/portal/en/publications/1ee9628f-308f-4724-9578-95bd69e784ac }}</ref> Ta proces se zgodi zaradi nizke ravni kisika v barjih v kombinaciji z visoko kislostjo. Te anaerobne razmere vodijo do nastanka nekaterih najbolje ohranjenih mumij, kar arheologom omogoča vpogled v družbeno življenje pred 8.000 leti.<ref name="Silkeborg Museum" /> V [[Céide Fields]] v [[grofija Mayo|grofiji Mayo]] na Irskem so odkrili 5.000 let staro [[neolitik|neolitsko]] kmetijsko krajino z ohranjenimi zidovi in ostanki koč. Starodaven artefakt, ki so ga našli v različnih barjih, je tudi [[barjansko maslo]], velike količine maščobe, shranjene običajno v lesenih posodah. Domnevajo, da so bile to zaloge hrane, ki so vsebovale [[maslo]] in [[loj]].<ref>{{Cite journal |last=Earwood |first=Caroline |date=1997 |title=Bog Butter: A Two Thousand Year History |journal=The Journal of Irish Archaeology |volume=8 |pages=25–42 |jstor=30001649 |issn=0268-537X}}</ref> == Viri == * [[Iztok Geister|Geister, Iztok]] (2003). »Močvirja«. ''[[Gea (revija)|Gea]]'', februar 2003. * Geister, Iztok (1995). ''Ljubljansko barje''. Ljubljana: [[Tehniška založba Slovenije]]. ISBN 86-365-0167 * Hare, Tony (ur.) (1997). ''Svetovi narave''. Grosuplje: Mondena. ISBN 961-6076-55-8 * Jan, Damjan (2006). ''[http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_jan_damjan.pdf Zgradba gozda na prehodu v visoko barje]'' (diplomsko delo). Ljubljana: [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniška fakulteta]], Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. * Stermšek, Darja. »[http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=799 Mikavno Pohorje in njegova barja]«. ''Gea''. * [[Kazimir Tarman|Tarman, Kazimir]] (1992). ''Osnove ekologije in ekologija živali''. Ljubljana : Državna založba Slovenije. ISBN 86-341-0713-2 == Sklici == {{reflist}} == Viri == * {{Navedi disertacijo|title=Vpliv okoljskih dejavnikov na biotsko raznovrstnost pokljuških barjanskih smrekovij |type=doktorska disertacija |last=Kutnar |first=Lado|publisher= |year=2000|isbn=|location=Ljubljana|cobiss=663375}} == Zunanje povezave == == Glej tudi == * [[seznam barij v Sloveniji]] * [[močvirje]] {{Commons|Bog}} {{normativna kontrola}} {{ecology-stub}} [[Kategorija:Mokrišča]] [[Kategorija:Barja|*]] b1jtn2ie23ssa5i75a6f87ahpvjcmzc 0 107922 6675262 6461501 2026-05-13T10:00:52Z ~2026-28727-10 259798 6675262 wikitext text/x-wiki :''Za goro na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem koroškem]] glej [[Šenturška gora]] (Ulrichsberg)'' . {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10103380_b4 | latd = 46 |latm = 15 |lats = 30.27 |latNS = N | longd = 14 |longm = 32 |longs = 42.83 |longEW = E |najdisi=Šenturška+Gora |slika=Šenturška Gora.jpg |povrsina=2,6 |prebivalstvo=191 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=666,7 |postna=4207 |posta=Cerklje na Gorenjskem |obcina=Cerklje na Gorenjskem |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Šenturška Gora - Vaško jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=9421 <!--slika--> | lokacija = | občina = Cerklje na Gorenjskem <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Šenturška Gora''' je [[naselje]] v [[občina Cerklje na Gorenjskem|Občini Cerklje na Gorenjskem]]. Župan in vladar vasi je Gašper Jelenc, znan tudi kot [[The Sheepfucker]] == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} [[File:Šenturška gora.jpg|thumb|left|640px|Šenturška gora leži na lepi, sončni terasi]] {{Cerklje na Gorenjskem}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Cerklje na Gorenjskem]] h9bzjutlfmv9vg4jdrz5zkttlp68hab 6675263 6675262 2026-05-13T10:03:17Z ~2026-28727-10 259798 6675263 wikitext text/x-wiki :''Za goro na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem koroškem]] glej [[Šenturška gora]] (Ulrichsberg)'' . {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10103380_b4 | latd = 46 |latm = 15 |lats = 30.27 |latNS = N | longd = 14 |longm = 32 |longs = 42.83 |longEW = E |najdisi=Šenturška+Gora |slika=Šenturška Gora.jpg |povrsina=2,6 |prebivalstvo=191 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=666,7 |postna=4207 |posta=Cerklje na Gorenjskem |obcina=Cerklje na Gorenjskem |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Šenturška Gora - Vaško jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=9421 <!--slika--> | lokacija = | občina = Cerklje na Gorenjskem <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Šenturška Gora''' je [[naselje]] v [[občina Cerklje na Gorenjskem|Občini Cerklje na Gorenjskem]]. Vaški lev je Gašper Jelenc, znan tudi kot [[The Sheepfucker]] == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} [[File:Šenturška gora.jpg|thumb|left|640px|Šenturška gora leži na lepi, sončni terasi]] {{Cerklje na Gorenjskem}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Cerklje na Gorenjskem]] 3vcoptb2gwoimkuek8y34mfj3k1lw57 6675264 6675263 2026-05-13T10:03:43Z ~2026-28727-10 259798 6675264 wikitext text/x-wiki :''Za goro na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem koroškem]] glej [[Šenturška gora]] (Ulrichsberg)'' . {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10103380_b4 | latd = 46 |latm = 15 |lats = 30.27 |latNS = N | longd = 14 |longm = 32 |longs = 42.83 |longEW = E |najdisi=Šenturška+Gora |slika=Šenturška Gora.jpg |povrsina=2,6 |prebivalstvo=191 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=666,7 |postna=4207 |posta=Cerklje na Gorenjskem |obcina=Cerklje na Gorenjskem |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Šenturška Gora - Vaško jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=9421 <!--slika--> | lokacija = | občina = Cerklje na Gorenjskem <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Šenturška Gora''' je [[naselje]] v [[občina Cerklje na Gorenjskem|Občini Cerklje na Gorenjskem]]. Vaški lev je Gašper Jelenc, znan tudi kot [[The Sheepfucker]]. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} [[File:Šenturška gora.jpg|thumb|left|640px|Šenturška gora leži na lepi, sončni terasi]] {{Cerklje na Gorenjskem}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Cerklje na Gorenjskem]] 2tyw9yu3eonzf3zagbaoseygo31w9fd 6675287 6675264 2026-05-13T11:37:18Z ~2026-28873-71 259809 6675287 wikitext text/x-wiki :''Za goro na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem koroškem]] glej [[Šenturška gora]] (Ulrichsberg)'' . {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10103380_b4 | latd = 46 |latm = 15 |lats = 30.27 |latNS = N | longd = 14 |longm = 32 |longs = 42.83 |longEW = E |najdisi=Šenturška+Gora |slika=Šenturška Gora.jpg |povrsina=2,6 |prebivalstvo=191 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=666,7 |postna=4207 |posta=Cerklje na Gorenjskem |obcina=Cerklje na Gorenjskem |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Šenturška Gora - Vaško jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=9421 <!--slika--> | lokacija = | občina = Cerklje na Gorenjskem <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Šenturška Gora''' je [[naselje]] v [[občina Cerklje na Gorenjskem|Občini Cerklje na Gorenjskem]]. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} [[File:Šenturška gora.jpg|thumb|left|640px|Šenturška gora leži na lepi, sončni terasi]] {{Cerklje na Gorenjskem}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Cerklje na Gorenjskem]] hj6nuuvbl40bb5iq76f2wr5iqbsllwi 0 108292 6675038 6615335 2026-05-12T18:43:52Z ~2026-28629-15 259771 6675038 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Bogdani Novak''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[časnikar]], * [[4. april]] [[1944]], [[Murska Sobota]]. == Življenje == Bogdani Novak se je rodil 4. aprila 1944. Prva tri leta je preživel v [[Murska Sobota|Murski Soboti]], nato pa se je z družino preselil v [[Ljubljana|Ljubljano]], natančneje v [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožno dolino]]. Po osnovni šoli je obiskoval [[Gimnazija Bežigrad|Gimnazijo Bežigrad]]. Študiral je [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] z [[literarna teorija|literarno teorijo]], a je študij po treh letih opustil. Zaposlil se je kot [[knjižničar]] v Ljudski knjižnici [[Bežigrad]] (danes se imenuje Knjižnica Bežigrad), zatem (leta 1972) pa pričel opravljati poklic [[novinar]]ja. Od leta 1972 pa do leta 1974 je bil [[redaktor]] v centralni redakciji [[Dnevnik (časopis)|Dnevnika]], nato pet let [[Delo (časopis)|Delov]] dopisnik iz [[Sarajevo|Sarajeva]], med letoma 1979 in 1980 namestnik glavnega in odgovornega [[urednik]]a Teleksa, 1980 urednik centralne redakcije Dela, ob koncu poklicne kariere pa je bil tri leta odgovorni urednik in sedem let član uredništva [[Pavliha|Pavlihe]]. Ko je prevzel vlogo urednika v Pavlihi je bil močno kritiziran zaradi svojega političnega nasprotovanja; takrat so svetovni mediji objavili čez 500 člankov o tem.<ref>Podatek, sporočen po e-pošti, temelji na Novakovi lastni oceni.</ref> Leta 1972 je obiskal [[Srednjeafriška republika|Srednjeafriško republiko]], kjer je bil kot [[novinar]] gost Slovenijalesa. Tam je spoznal pigmejce in spomine nanje je strnil v enem izmed svojih številnih del (''Temno srce''). Od leta 1991 in tja do upokojitve leta [[2005]] je Novak deloval kot samostojni [[književnik]]. Ilustrator je Boris Jurc. {{navedek|''Ne pišem za predal, ampak za ljudi.''|4=—Bogdan Novak, intervju v reviji [[Bukla]]'', september 2006 – ''dostopno na spletnem naslovu: http://www.bukla.si/index.php?prikaz=intervjuBukla&id_intervju=162''.}} '''Zanimivosti''' * Ožja družina Novak (bratje, sestra, oče) je sodelovala pri več kot 500 knjigah (prevodi, samostojne knjige, uredništvo ipd.). * V družini Novak se je z literaturo ukvarjalo okoli dvajset oseb (pisanje člankov, knjig, novel, pesmi, založništvo). Brat Bogdana Novaka Andrej in njegova družina imajo v lasti [[založba Vale Novak|založbo Vale Novak]]. * Po izposoji knjig v [[knjižnica]]h je že dolgo uvrščen med prvih pet avtorjev.<ref>Na [http://home.izum.si/cobiss/nadomestilo/2007/Monografije.htm lestvici izposoje v splošnih knjižnicah v letu 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081224151804/http://home.izum.si/cobiss/nadomestilo/2007/Monografije.htm |date=2008-12-24 }} je uvrščen na tretje mesto.</ref> * Prosti čas preživlja z gobarjenjem in občasnim kuhanjem. == Bibliografija == Bibliografija Bogdana Novaka obsega čez 80 samostojnih [[knjiga|knjig]] za otroke, mladino in odrasle ter preko 5000 enot (članki o njem, prevodi, drobna dela, časopisni članki itd.).<ref>Podatek, sporočen po e-pošti, temelji na Novakovi lastni oceni. V bazi [http://www.cobiss.si COBISS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729035419/http://cobiss.si/ |date=2017-07-29 }} se o Bogdanu Novaku najde okoli 350 bibliografskih enot.</ref> Piše [[pravljica|pravljice]], otroške in mladinske [[povest]]i, [[humor]]no, [[satira|satirično]] in [[zgodovina|zgodovinsko]] [[proza|prozo]], [[roman]]e. Njegove zgodbe so šaljive, napete, polne zapletov in pustolovščin. Navdihuje ga predvsem želja po fabuliranju, sporočilo pa je po navadi v drugem planu. Vsa dela je časovno umestil v preteklost in sedanjost – s prihodnostjo se zaenkrat še ni ukvarjal. Novak piše za širši krog ljudi, umestimo ga lahko v obdobje postmodernizma, ki se je pojavilo po zatonu modernizma (nekje po letu [[1975]]). Mladi ga prepoznajo po mladinski [[serija|seriji]] desetih knjig ''[[Zvesti prijatelji]]'', po kateri je bil posnet tudi istoimenski [[film]]. V njegovih delih za mladostnike sta glavna junaka skoraj vedno fant in dekle ali pa skupina odraščajočih najstnikov. Za izkušenejše bralce je napisal družinski [[roman]] (sago) z naslovom ''Lipa zelenela je''. V dvanajstih knjigah te »epske serije« je skozi oči dveh rodbin, prekmurske Godinovih in primorske Kolarjevih, prikazal [[zgodovina|zgodovino]] [[Slovenci|Slovencev]] v zadnjih 120 letih. Novak je sodeloval tudi pri prevodu [[Finska|finskega]] [[ep]]a ''[[Kalevala]]'' (celoten ep je iz stare finščine prevedla [[Jelka Ovaska Novak]], Bogdan Novak ji je pomagal pri oblikovanju verzov). Leta [[2007]] je po ljudskih motivih upesnil slovenski [[junaški ep]] ''Pesem o Kralju Matjažu''. {{navedek|''Če me radi berejo otroci v šolah, me bodo brali tudi, ko bodo starejši.''|4=—Bogdan Novak, intervju v reviji ''[[Bukla]]'', september 2006 – ''dostopno na spletnem naslovu: http://www.bukla.si/index.php?prikaz=intervjuBukla&id_intervju=162''.}} == Dela == ===Mladinska književnost=== * ''[[Zvesti prijatelji]]'' (1992–1993) zbirka desetih knjig [[slovenska mladinska književnost|mladinskih]] povesti {{COBISS|ID=13325369}} * ''Zaletenci'' (1993) priredba ljudskih pravljic {{COBISS|ID=33886209}} * ''Banda v hosti'' (1993) povest {{COBISS|ID=36730368}} * ''Puščica'' (1994) roman {{COBISS|ID=37720320}} * ''[[Kekec in divji mož]]'' (1994) povest {{COBISS|ID=38816256}} * ''[[Otroci z našega dvorišča]]'' (1995) pravljice {{COBISS|ID=44939520}} * ''[[Ninina pesnika dva]]'' (1995, 2022) ljubezenski roman {{COBISS|ID=115016960}} * ''Spopad na Rožniku'' (1995) povest {{COBISS|ID=49950464}} * ''Zelena pošast'' (1995) grozljivka {{COBISS|ID=46772224}} * ''[[Zaljubljeni vampir]]'' (1995) grozljivka {{COBISS|ID=52387840}} * ''Božiček'' (1996) pravljična povest {{COBISS|ID=57304320}} * ''Čarobni jantar'' (1996–1999) zbirka treh knjig otroških povesti (''Roparski vitez'' {{COBISS|ID=63419136}}, ''[[Zvon želja]]'' {{COBISS|ID=75599104}}, ''Jok na zmajskem gradu'' {{COBISS|ID=100768256}}) * ''Strašljiva strahovica'' (1996) znanstvenofantastična povest {{COBISS|ID=13325369}} * ''Jaz sem blazno vate'' (2001) pesmi {{COBISS|ID=113608192}} * ''Samotna hiša'' (2003) povest {{COBISS|ID=120184576}} * ''Miškin rdeči nosek'' (2004) slikanica {{COBISS|ID=216237568}} * ''Lovci na petardarje'' (2004) povest {{COBISS|ID=214290176}} * ''Temno srce'' (2004) povest {{COBISS|ID=215399168}} * ''Pekel sredi raja'' (2005) povest {{COBISS|ID=219362048}} * ''Podgana v pasti'' (2006) povest {{COBISS|ID=222096128}} * ''Geniji'' (2006) proza {{COBISS|ID=228602624}} * ''Srce izgubljenega polža'' (2011) kratka proza {{COBISS|ID=253547264}} * ''Zgodbice za lahko noč'' (2010) slikanica {{COBISS|ID=249872640}} * ''Zgodbice za dobro jutro'' (2010) kratka proza {{COBISS|ID=249872384}} * ''Zgodbice za dober dan'' (2010) kratka proza {{COBISS|ID=249872128}} * ''Življenje na Marsu'' (2008) kratka proza {{COBISS|ID=241377792}} * ''Super špon'' (2007) roman {{COBISS|ID=230959104}} * ''Gozdni samotar'' (2006) roman {{COBISS|ID=228592384}} * ''Usodni piknik'' (2006) roman {{COBISS|ID=225777408}} * ''Bela past'' (2005) roman {{COBISS|ID=223055104}} * ''Hudobna graščakinja'' (2005) roman {{COBISS|ID=223055360}} * ''Pozor, hud pes!'' (2005) roman {{COBISS|ID=218065664}} * ''Grajski strah'' (2005) roman {{COBISS|ID=218065408}} * ''Morska skrivnost'' (2005) roman {{COBISS|ID=218065152}} * ''Zvezde bodo ugasnile, če povem jim svojo zgodbo'' (2020) roman {{COBISS|ID=304897792 }} ===Dela za odrasle=== ; Romani * ''Na drugi strani Ljubljanice'' (1982) {{COBISS|ID=13073665}} * ''Drugo življenje'' (1987) {{COBISS|ID=17063169}} * ''Puščava (roman)'' (1997) {{COBISS|ID=63728128}} * ''Lipa zelenela je'' (1997–2000) epska serija {{COBISS|ID=107144704}} * ''[[Niki (roman)|Niki]]'' (2004) {{COBISS|ID=216184832}} * ''[[Babje leto]]'' (2005) {{COBISS|ID=219362560}} * ''Pasja grofica – Resnična Napoleonova ljubezen'' (2006) {{COBISS|ID=233180160}} * ''Zdomci med brati'' (2009) {{COBISS|ID=246680576}} ===Kriminalke=== * ''Umor na plaži'' (1989) tri kriminalne zgodbe {{COBISS|ID=26928128}} ===Dela v tujih jezikih=== * ''Zdomci među bračom'' (Tužna je nedelja) 1., 2. in 3. zvezek (Beograd 1989) roman {{COBISS|ID=246680576}} * ''Banda u šumi''; prevedel Vojin V. Ančić ([[Beograd]] 2005) {{COBISS|ID=126327564}} ===Feljton=== * ''Pavlihova frača'' (1991) {{COBISS|ID=24062976}} ===Avtobiografija=== * ''Dnevi pod Rožnikom'' (1994) {{COBISS|ID=40050176}} ===Satirični priročnik=== * ''Šola za pijance'' (2002) {{COBISS|ID=117419264}} ===Aforizmi=== * ''Misli v tabletah'' (2005) {{COBISS|ID=223602944}} ===Anekdote=== * ''Novinarske race'' (2006) {{COBISS|ID=222973696}} ===Poezija=== * ''Pesem o kralju Matjažu'' (2007) junaški ep, upesnjen po ljudskih motivih {{COBISS|ID=230823680}} == Opisi izbranih del za mladino in otroke == * [[Ninina pesnika dva]] je mladinski ljubezenski roman, v katerem Novak opisuje življenje dveh najstnikov na [[Poljanska gimnazija|Poljanski gimnaziji]]. Omenjena je tudi [[prekmurje|prekmurska]] pesem Vsi so venci vejli. * Otroška [[slikanica]] ''Miškin rdeči nosek'' govori o [[miš]]ki Polonci, ki je nekega dne, tako kot ''[[Grdi raček]]'', zagledala svojo podobo v jezeru. Zaskrbljena je ugotovila, da ima rdeč nos. Polonca ne ve, ali je z njo kaj narobe, ali je bolna ali pa imajo morda vse miške rdeče nosove. Pomagati ji ne morejo ne [[Sove|sova]], ne [[veter]], ne [[sonce]]. Do naravne mišje barve nosu ji pomaga mama. Nauk zgodbe: včasih je najboljše [[zdravilo]] ljubezen. * [[Zvon želja]] je druga knjiga iz zbirke Čarobni jantar. Junaki se odpravijo na [[Blejski grad]] in se srečajo z umetnostnim zgodovinarjem [[Stopar]]jem, ki jim razloži podrobnosti o gradu in [[zvon]]u želja v njem. * Podgana v pasti je pripoved o Petru Maliju, ki je s prijatelji ustanovil skrivno [[društvo]]. Kot prvo, so si vsi člani izbrali skrivna imena, nato pa ime dodelili še društvu - Klapa Petra Malega (po poglavarju), skrivno ime pa je bilo Kozličkova klapa. Njihova prva naloga je bila znebiti se moškega, katerega pravo ime je Ganimed, a ga otroci kličejo [[podgana]]. Ta gospod ima zelo rad majhne fante, katerim kupuje bonbone, sladoled, kokakolo, jih vabi v [[kino]] in podobno. Klapa desetletnega dečka se je temu uprla in ga spravila za zapahe. * Zbirka desetih knjig ''[[Zvesti prijatelji]]'' sodi med taborniško avanturistično [[proza|prozo]]. Govori o skupini [[tabornik]]ov (Uroš, Gorazd, Bor, Aleš, Miha, Luka, Barbara, Kristina, Tanja, Andreja, Petra, vodja Laci) in njihovih dogodivščinah. Zbirka se primerja tudi z zbirko Enid Blyton, ''[[Pet prijateljev]]''. * ''[[Geniji]]'' je kratka prozna zbirka za mlade, ki jo je napisalo 11 uveljavljenih sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev (Bogdan Novak, [[Tone Partljič]], [[Dim Zupan]], [[Janja Vidmar]], [[Maja Novak]] in drugi). Poudarek je na težavah odraščanja. Naslov [[Geniji]] ima kar 3 pomene – ime založbe, mladostniki, ki berejo in pisatelji, ki so napisali knjigo zanje. * ''Lovci na petardarje'' je kratka, duhovita in napeta mladinska pripoved o otrocih, ki v naselju in pred [[osnovna šola|osnovno šolo]] uživajo v metanju petard. Roman, učenec te šole in najbolj navdušen nad petardami, nekega dne vrže petardo pred Branko. Ta začasno [[slepota|oslepi]]. Kasneje se pred šolo pojavijo rolkarji, ki razkrinkajo Romana in vse njegove prijatelje, ki se ukvarjajo s preprodajo petard. Zgodbo popestri [[ljubezen]] med Branko in Gorazdom. == Priznanja in nagrade == Leta [[1978]] je za svoje ustvarjanje prejel nagrado Tomšičevega sklada, leta [[1998]] pa še knjižnično nagrado, ki jo izbirajo mladi bralci po Sloveniji, [[Moja najljubša knjiga]], za delo ''[[Ninina pesnika dva]]''. == Viri == * Buttolo, F. (1982): ''Slovenska književnost''. Ljubljana: Cankarjeva založba. * Erhartič, B. idr. (2005): ''Na koncu stezic''. Ljubljana: Založba Rokus d. o. o. * Markelj, I. (2007): Članek v publikaciji ''Živa'' (priloga ''Dolenjskega lista''), marec 2007, str. 34. == Opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[slovenska mladinska književnost]] * [[slovenska književnost]] == Zunanje povezave == {{wikivir|Bogdan Novak}} * [http://www.bukla.si/index.php?prikaz=intervjuBukla&id_intervju=162 Intervju z B. Novakom] * [http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=5&c_id=34080 Novak: Napoleon je ljubil Slovenko] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Bogdan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1944]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski časnikarji]] [[Kategorija:Bogdan Novak|*]] [[Kategorija:Prekmurski pisci]] n7j8gadehgyexdvte1a3xagsg074sce 6675043 6675038 2026-05-12T18:51:21Z MZaplotnik 13263 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28629-15|~2026-28629-15]] ([[User talk:~2026-28629-15|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6615335 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Bogdan Novak''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[časnikar]], * [[4. april]] [[1944]], [[Murska Sobota]]. == Življenje == Bogdan Novak se je rodil 4. aprila 1944. Prva tri leta je preživel v [[Murska Sobota|Murski Soboti]], nato pa se je z družino preselil v [[Ljubljana|Ljubljano]], natančneje v [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožno dolino]]. Po osnovni šoli je obiskoval [[Gimnazija Bežigrad|Gimnazijo Bežigrad]]. Študiral je [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] z [[literarna teorija|literarno teorijo]], a je študij po treh letih opustil. Zaposlil se je kot [[knjižničar]] v Ljudski knjižnici [[Bežigrad]] (danes se imenuje Knjižnica Bežigrad), zatem (leta 1972) pa pričel opravljati poklic [[novinar]]ja. Od leta 1972 pa do leta 1974 je bil [[redaktor]] v centralni redakciji [[Dnevnik (časopis)|Dnevnika]], nato pet let [[Delo (časopis)|Delov]] dopisnik iz [[Sarajevo|Sarajeva]], med letoma 1979 in 1980 namestnik glavnega in odgovornega [[urednik]]a Teleksa, 1980 urednik centralne redakcije Dela, ob koncu poklicne kariere pa je bil tri leta odgovorni urednik in sedem let član uredništva [[Pavliha|Pavlihe]]. Ko je prevzel vlogo urednika v Pavlihi je bil močno kritiziran zaradi svojega političnega nasprotovanja; takrat so svetovni mediji objavili čez 500 člankov o tem.<ref>Podatek, sporočen po e-pošti, temelji na Novakovi lastni oceni.</ref> Leta 1972 je obiskal [[Srednjeafriška republika|Srednjeafriško republiko]], kjer je bil kot [[novinar]] gost Slovenijalesa. Tam je spoznal pigmejce in spomine nanje je strnil v enem izmed svojih številnih del (''Temno srce''). Od leta 1991 in tja do upokojitve leta [[2005]] je Novak deloval kot samostojni [[književnik]]. Ilustrator je Boris Jurc. {{navedek|''Ne pišem za predal, ampak za ljudi.''|4=—Bogdan Novak, intervju v reviji [[Bukla]]'', september 2006 – ''dostopno na spletnem naslovu: http://www.bukla.si/index.php?prikaz=intervjuBukla&id_intervju=162''.}} '''Zanimivosti''' * Ožja družina Novak (bratje, sestra, oče) je sodelovala pri več kot 500 knjigah (prevodi, samostojne knjige, uredništvo ipd.). * V družini Novak se je z literaturo ukvarjalo okoli dvajset oseb (pisanje člankov, knjig, novel, pesmi, založništvo). Brat Bogdana Novaka Andrej in njegova družina imajo v lasti [[založba Vale Novak|založbo Vale Novak]]. * Po izposoji knjig v [[knjižnica]]h je že dolgo uvrščen med prvih pet avtorjev.<ref>Na [http://home.izum.si/cobiss/nadomestilo/2007/Monografije.htm lestvici izposoje v splošnih knjižnicah v letu 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081224151804/http://home.izum.si/cobiss/nadomestilo/2007/Monografije.htm |date=2008-12-24 }} je uvrščen na tretje mesto.</ref> * Prosti čas preživlja z gobarjenjem in občasnim kuhanjem. == Bibliografija == Bibliografija Bogdana Novaka obsega čez 80 samostojnih [[knjiga|knjig]] za otroke, mladino in odrasle ter preko 5000 enot (članki o njem, prevodi, drobna dela, časopisni članki itd.).<ref>Podatek, sporočen po e-pošti, temelji na Novakovi lastni oceni. V bazi [http://www.cobiss.si COBISS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729035419/http://cobiss.si/ |date=2017-07-29 }} se o Bogdanu Novaku najde okoli 350 bibliografskih enot.</ref> Piše [[pravljica|pravljice]], otroške in mladinske [[povest]]i, [[humor]]no, [[satira|satirično]] in [[zgodovina|zgodovinsko]] [[proza|prozo]], [[roman]]e. Njegove zgodbe so šaljive, napete, polne zapletov in pustolovščin. Navdihuje ga predvsem želja po fabuliranju, sporočilo pa je po navadi v drugem planu. Vsa dela je časovno umestil v preteklost in sedanjost – s prihodnostjo se zaenkrat še ni ukvarjal. Novak piše za širši krog ljudi, umestimo ga lahko v obdobje postmodernizma, ki se je pojavilo po zatonu modernizma (nekje po letu [[1975]]). Mladi ga prepoznajo po mladinski [[serija|seriji]] desetih knjig ''[[Zvesti prijatelji]]'', po kateri je bil posnet tudi istoimenski [[film]]. V njegovih delih za mladostnike sta glavna junaka skoraj vedno fant in dekle ali pa skupina odraščajočih najstnikov. Za izkušenejše bralce je napisal družinski [[roman]] (sago) z naslovom ''Lipa zelenela je''. V dvanajstih knjigah te »epske serije« je skozi oči dveh rodbin, prekmurske Godinovih in primorske Kolarjevih, prikazal [[zgodovina|zgodovino]] [[Slovenci|Slovencev]] v zadnjih 120 letih. Novak je sodeloval tudi pri prevodu [[Finska|finskega]] [[ep]]a ''[[Kalevala]]'' (celoten ep je iz stare finščine prevedla [[Jelka Ovaska Novak]], Bogdan Novak ji je pomagal pri oblikovanju verzov). Leta [[2007]] je po ljudskih motivih upesnil slovenski [[junaški ep]] ''Pesem o Kralju Matjažu''. {{navedek|''Če me radi berejo otroci v šolah, me bodo brali tudi, ko bodo starejši.''|4=—Bogdan Novak, intervju v reviji ''[[Bukla]]'', september 2006 – ''dostopno na spletnem naslovu: http://www.bukla.si/index.php?prikaz=intervjuBukla&id_intervju=162''.}} == Dela == ===Mladinska književnost=== * ''[[Zvesti prijatelji]]'' (1992–1993) zbirka desetih knjig [[slovenska mladinska književnost|mladinskih]] povesti {{COBISS|ID=13325369}} * ''Zaletenci'' (1993) priredba ljudskih pravljic {{COBISS|ID=33886209}} * ''Banda v hosti'' (1993) povest {{COBISS|ID=36730368}} * ''Puščica'' (1994) roman {{COBISS|ID=37720320}} * ''[[Kekec in divji mož]]'' (1994) povest {{COBISS|ID=38816256}} * ''[[Otroci z našega dvorišča]]'' (1995) pravljice {{COBISS|ID=44939520}} * ''[[Ninina pesnika dva]]'' (1995, 2022) ljubezenski roman {{COBISS|ID=115016960}} * ''Spopad na Rožniku'' (1995) povest {{COBISS|ID=49950464}} * ''Zelena pošast'' (1995) grozljivka {{COBISS|ID=46772224}} * ''[[Zaljubljeni vampir]]'' (1995) grozljivka {{COBISS|ID=52387840}} * ''Božiček'' (1996) pravljična povest {{COBISS|ID=57304320}} * ''Čarobni jantar'' (1996–1999) zbirka treh knjig otroških povesti (''Roparski vitez'' {{COBISS|ID=63419136}}, ''[[Zvon želja]]'' {{COBISS|ID=75599104}}, ''Jok na zmajskem gradu'' {{COBISS|ID=100768256}}) * ''Strašljiva strahovica'' (1996) znanstvenofantastična povest {{COBISS|ID=13325369}} * ''Jaz sem blazno vate'' (2001) pesmi {{COBISS|ID=113608192}} * ''Samotna hiša'' (2003) povest {{COBISS|ID=120184576}} * ''Miškin rdeči nosek'' (2004) slikanica {{COBISS|ID=216237568}} * ''Lovci na petardarje'' (2004) povest {{COBISS|ID=214290176}} * ''Temno srce'' (2004) povest {{COBISS|ID=215399168}} * ''Pekel sredi raja'' (2005) povest {{COBISS|ID=219362048}} * ''Podgana v pasti'' (2006) povest {{COBISS|ID=222096128}} * ''Geniji'' (2006) proza {{COBISS|ID=228602624}} * ''Srce izgubljenega polža'' (2011) kratka proza {{COBISS|ID=253547264}} * ''Zgodbice za lahko noč'' (2010) slikanica {{COBISS|ID=249872640}} * ''Zgodbice za dobro jutro'' (2010) kratka proza {{COBISS|ID=249872384}} * ''Zgodbice za dober dan'' (2010) kratka proza {{COBISS|ID=249872128}} * ''Življenje na Marsu'' (2008) kratka proza {{COBISS|ID=241377792}} * ''Super špon'' (2007) roman {{COBISS|ID=230959104}} * ''Gozdni samotar'' (2006) roman {{COBISS|ID=228592384}} * ''Usodni piknik'' (2006) roman {{COBISS|ID=225777408}} * ''Bela past'' (2005) roman {{COBISS|ID=223055104}} * ''Hudobna graščakinja'' (2005) roman {{COBISS|ID=223055360}} * ''Pozor, hud pes!'' (2005) roman {{COBISS|ID=218065664}} * ''Grajski strah'' (2005) roman {{COBISS|ID=218065408}} * ''Morska skrivnost'' (2005) roman {{COBISS|ID=218065152}} * ''Zvezde bodo ugasnile, če povem jim svojo zgodbo'' (2020) roman {{COBISS|ID=304897792 }} ===Dela za odrasle=== ; Romani * ''Na drugi strani Ljubljanice'' (1982) {{COBISS|ID=13073665}} * ''Drugo življenje'' (1987) {{COBISS|ID=17063169}} * ''Puščava (roman)'' (1997) {{COBISS|ID=63728128}} * ''Lipa zelenela je'' (1997–2000) epska serija {{COBISS|ID=107144704}} * ''[[Niki (roman)|Niki]]'' (2004) {{COBISS|ID=216184832}} * ''[[Babje leto]]'' (2005) {{COBISS|ID=219362560}} * ''Pasja grofica – Resnična Napoleonova ljubezen'' (2006) {{COBISS|ID=233180160}} * ''Zdomci med brati'' (2009) {{COBISS|ID=246680576}} ===Kriminalke=== * ''Umor na plaži'' (1989) tri kriminalne zgodbe {{COBISS|ID=26928128}} ===Dela v tujih jezikih=== * ''Zdomci među bračom'' (Tužna je nedelja) 1., 2. in 3. zvezek (Beograd 1989) roman {{COBISS|ID=246680576}} * ''Banda u šumi''; prevedel Vojin V. Ančić ([[Beograd]] 2005) {{COBISS|ID=126327564}} ===Feljton=== * ''Pavlihova frača'' (1991) {{COBISS|ID=24062976}} ===Avtobiografija=== * ''Dnevi pod Rožnikom'' (1994) {{COBISS|ID=40050176}} ===Satirični priročnik=== * ''Šola za pijance'' (2002) {{COBISS|ID=117419264}} ===Aforizmi=== * ''Misli v tabletah'' (2005) {{COBISS|ID=223602944}} ===Anekdote=== * ''Novinarske race'' (2006) {{COBISS|ID=222973696}} ===Poezija=== * ''Pesem o kralju Matjažu'' (2007) junaški ep, upesnjen po ljudskih motivih {{COBISS|ID=230823680}} == Opisi izbranih del za mladino in otroke == * [[Ninina pesnika dva]] je mladinski ljubezenski roman, v katerem Novak opisuje življenje dveh najstnikov na [[Poljanska gimnazija|Poljanski gimnaziji]]. Omenjena je tudi [[prekmurje|prekmurska]] pesem Vsi so venci vejli. * Otroška [[slikanica]] ''Miškin rdeči nosek'' govori o [[miš]]ki Polonci, ki je nekega dne, tako kot ''[[Grdi raček]]'', zagledala svojo podobo v jezeru. Zaskrbljena je ugotovila, da ima rdeč nos. Polonca ne ve, ali je z njo kaj narobe, ali je bolna ali pa imajo morda vse miške rdeče nosove. Pomagati ji ne morejo ne [[Sove|sova]], ne [[veter]], ne [[sonce]]. Do naravne mišje barve nosu ji pomaga mama. Nauk zgodbe: včasih je najboljše [[zdravilo]] ljubezen. * [[Zvon želja]] je druga knjiga iz zbirke Čarobni jantar. Junaki se odpravijo na [[Blejski grad]] in se srečajo z umetnostnim zgodovinarjem [[Stopar]]jem, ki jim razloži podrobnosti o gradu in [[zvon]]u želja v njem. * Podgana v pasti je pripoved o Petru Maliju, ki je s prijatelji ustanovil skrivno [[društvo]]. Kot prvo, so si vsi člani izbrali skrivna imena, nato pa ime dodelili še društvu - Klapa Petra Malega (po poglavarju), skrivno ime pa je bilo Kozličkova klapa. Njihova prva naloga je bila znebiti se moškega, katerega pravo ime je Ganimed, a ga otroci kličejo [[podgana]]. Ta gospod ima zelo rad majhne fante, katerim kupuje bonbone, sladoled, kokakolo, jih vabi v [[kino]] in podobno. Klapa desetletnega dečka se je temu uprla in ga spravila za zapahe. * Zbirka desetih knjig ''[[Zvesti prijatelji]]'' sodi med taborniško avanturistično [[proza|prozo]]. Govori o skupini [[tabornik]]ov (Uroš, Gorazd, Bor, Aleš, Miha, Luka, Barbara, Kristina, Tanja, Andreja, Petra, vodja Laci) in njihovih dogodivščinah. Zbirka se primerja tudi z zbirko Enid Blyton, ''[[Pet prijateljev]]''. * ''[[Geniji]]'' je kratka prozna zbirka za mlade, ki jo je napisalo 11 uveljavljenih sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev (Bogdan Novak, [[Tone Partljič]], [[Dim Zupan]], [[Janja Vidmar]], [[Maja Novak]] in drugi). Poudarek je na težavah odraščanja. Naslov [[Geniji]] ima kar 3 pomene – ime založbe, mladostniki, ki berejo in pisatelji, ki so napisali knjigo zanje. * ''Lovci na petardarje'' je kratka, duhovita in napeta mladinska pripoved o otrocih, ki v naselju in pred [[osnovna šola|osnovno šolo]] uživajo v metanju petard. Roman, učenec te šole in najbolj navdušen nad petardami, nekega dne vrže petardo pred Branko. Ta začasno [[slepota|oslepi]]. Kasneje se pred šolo pojavijo rolkarji, ki razkrinkajo Romana in vse njegove prijatelje, ki se ukvarjajo s preprodajo petard. Zgodbo popestri [[ljubezen]] med Branko in Gorazdom. == Priznanja in nagrade == Leta [[1978]] je za svoje ustvarjanje prejel nagrado Tomšičevega sklada, leta [[1998]] pa še knjižnično nagrado, ki jo izbirajo mladi bralci po Sloveniji, [[Moja najljubša knjiga]], za delo ''[[Ninina pesnika dva]]''. == Viri == * Buttolo, F. (1982): ''Slovenska književnost''. Ljubljana: Cankarjeva založba. * Erhartič, B. idr. (2005): ''Na koncu stezic''. Ljubljana: Založba Rokus d. o. o. * Markelj, I. (2007): Članek v publikaciji ''Živa'' (priloga ''Dolenjskega lista''), marec 2007, str. 34. == Opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[slovenska mladinska književnost]] * [[slovenska književnost]] == Zunanje povezave == {{wikivir|Bogdan Novak}} * [http://www.bukla.si/index.php?prikaz=intervjuBukla&id_intervju=162 Intervju z B. Novakom] * [http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=5&c_id=34080 Novak: Napoleon je ljubil Slovenko] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Bogdan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1944]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski časnikarji]] [[Kategorija:Bogdan Novak|*]] [[Kategorija:Prekmurski pisci]] 35go1cww54f4082sm6hrqx9r6ot8dkf 0 116494 6674881 6674767 2026-05-12T12:40:54Z Sporti 5955 razveljavljenih 8 redakcij od [[Special:Diff/6674749|6674749]] do [[Special:Diff/6674767|6674767]] 6674881 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Referendum|name=Plebiscit o samostojnosti Slovenije|date=23. december 1990|question=Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?|yes=1289369|no=57800|invalid=14569|flag_image={{zastava|Slovenija}}|yes_text={{kljukica|20}} DA|no_text={{križec|20}} NE}} '''Plebiscit o samostojnosti Slovenije''' je potekal 23. decembra 1990, na njem so se [[Slovenija|slovenski]] volivci odločali o vprašanju »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« Po ''Zakonu o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'', ki ga je 6. decembra 1990 sprejela [[Skupščina Republike Slovenije]], se je morala za uspeh plebiscita o vprašanju pozitivno opredeliti več kot polovica vseh volivnih upravičencev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/Data/File/vip_akti/1990-02-2102.pdf|title=Uradni list Republike Slovenije|date=6.12.1990}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN)|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO82|website=pisrs|accessdate=2023-10-03}}</ref> [[Slika:Glasovnica plebiscit.jpg|sličica|312x312_pik|Slika glasovnice]] Rezultati so bili razglašeni 26. decembra. Plebiscit je imel 93,2 % udeležbo. 1.289.369 udeležencev oz. 95,71 % se jih je odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo, kar predstavlja 88,5 % vseh takratnih volilnih upravičencev. 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev [[Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije|Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije]], [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|Deklaracijo o neodvisnosti]] in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela izvrševanje suverenih pravic na svojem ozemlju, ki jih je v preteklosti prenesla na organe SFRJ. == Politični kontekst == === Do samostojnosti brez plebiscita === Za predhodno razpravo o plebiscitu je bila ključna koalicija [[Demos]] (''Demokratična opozicija Slovenije''), ki je po [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|večstrankarskih volitvah]] aprila 1990 prevzela oblast. Sprva je bil Demos glede plebiscita razdeljen. Plebiscitu so nasprotovali zlasti nacionalisti, ki so se bali negativnega izida plebiscita, saj so menili, da slovenski narod še ni pripravljen za odločitev o samostojnosti. Menili so, da bi osamosvojitev lahko izvedla vlada sama, brez neposrednega glasovanja državljanov. Argument nekaterih Demosovih članov zoper plebiscit je bil tudi ta, da lahko RS samostojnost in neodvisnost razglasi kar s sprejetjem nove ustave RS, zato je izrekanje državljanov glede samostojnosti na plebiscitu odveč. 4. oktobra 1990 je opozicijska [[Socialistična stranka Slovenije]] predlagala razpis plebiscita, a ga je skupščina, kjer je Demos imel večino, zavrnila.{{sfn|Repe|2002|p=187—194}} === Obrat === 10. novembra 1990 so si v Demosu premislilu in se o izvedbi in vsebini plebiscita začeli pogajati z opozicijo. Demosova vlada je pripravila tudi osnutek zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS. Poslanci vladajoče koalicije so sprva predlagali, da plebiscit velja za uspelega, če ZA samostojnost RS glasuje večina glasovalnih upravičencev, ki se glasovanja udeležijo, na koncu pa popustili predlogu leve opozicije, da plebiscit uspe le v primeru, če ZA samostojnost glasuje večina vseh glasovalnih upravičencev. Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS (ZPSN) je bil sprejet 6. decembra 1990, plebiscit pa izpeljan 23. decembra 1990.<ref>Poročevalec Skupščine Republike Slovenije, posebna številka (11. 12. 1990): ''Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'', str. 6.</ref> V Skupščini RS je bil sprejet tudi predlog, naj Slovenija na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so [[Evropska gospodarska skupnost|Evropska skupnost]], [[ZDA]] in druge pomembne države imele odklonilen odnos do plebiscita (kot enostranske poteze), se ga uradni predstavniki posameznih držav in mednarodnih institucij niso udeležili.{{sfn|Repe|2002|p=187—194}} === Konfederacija ali razdružitev? === ZA samostojnost in neodvisnost RS je glasovalo dobrih 88 % vseh glasovalnih upravičencev. Glasovalni upravičenci so na plebiscitu odločali o samostojnosti in neodvisnosti RS, ne pa tudi o "tipu" samostojnosti in neodvisnosti. ZPSN je dopuščal dva "tipa" – popolno samostojnost, izpeljano z razdružitvijo z drugimi jugoslovanskimi republikami, in samostojnost v okviru konfederalne Jugoslavije.{{sfn|Repe|2002|p=187—194}} Politično vodstvo RS je sprva forsiralo samostojnost v okviru konfederalne Jugoslavije. Ideja o konfederalni preureditvi [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] v drugih jugoslovanskih republikah, razen na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ni bila sprejeta z navdušenjem. Režimu [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] v [[Srbija|Srbiji]], ki se je zavzemal za centralizirano federacijo, je bil bližje razpad Jugoslavije kot konfederalna Jugoslavija. 18. 2. 1991 je slovensko politično vodstvo na razširjeni seji Predsedstva RS zaključilo, da v Jugoslaviji ni več možna niti konfederacija. Dva dni kasneje je Skupščina RS sprejela resolucijo o razdružitvi, popolna samostojnost je postala edina slovenska perspektiva.{{sfn|Repe|2002|p=74, 428}} ==Posledice== {{Main|Slovenska osamosvojitvena vojna}} Bučarjeva napoved je zavezala slovenske oblasti, da v šestih mesecih razglasijo neodvisnost države. 25. junija 1991 je bila sprejeta ''[[Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]]'', naslednji dan pa je bila razglašena neodvisnost, kar je privedlo do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|desetdnevne vojne]] in slovenske osamosvojitve. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Repe |first=Božo |authorlink=Božo Repe |year=2002 |title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije |location=Ljubljana |publisher=Modrijan |isbn=961-6357-76-X |cobiss=116740608}} * {{navedi splet| url=http://www.slovenija2001.gov.si/10let/pot/kronologija/ |title=Od plebiscita do samostojnosti |publisher=Urad vlade RS za informiranje |accessdate=23. 12. 2011}} {{referendumi v Sloveniji}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Politična zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:1990 v Sloveniji]] [[Kategorija:1990 v politiki]] [[Kategorija:Plebisciti]] sp2h4xjpbqjd3xu4dj6mw2c0yvvee5b 0 117327 6674946 6669054 2026-05-12T14:42:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6674946 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Hokejist | image = <!-- WD --> | former_teams = [[Los Angeles Kings]]<br>[[Mora IK]]<br>[[Södertälje SK]]<br>[[HK Kranjska Gora]] | position = [[center (hokej na ledu)|Center]] (C) | shoots = Leva | height = 193 | weight = 103 | nickname = Kopi, Kopistar, AK11 | nationality = Slovenija | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | draft = 11. skupno | draft_year = 2005 | draft_team = [[Los Angeles Kings]] | career_start = 2004 | career_end = 2026 | reprezentanca = SLO | SP = 5 | OI = 1 }} '''Anže Kopitar''', [[Slovenci|slovenski]] [[hokejist]], * [[24. avgust]] [[1987]], [[Hrušica, Jesenice]]. Kopitar je v mladinskih kategorijah igral za svojo domačo ekipo HK Acroni Jesenice, pri 16 letih pa se je preselil na Švedsko, da bi igral v bolj konkurenčni ligi. Eno sezono je preživel v mladinskih ekipah organizacije Södertälje SK, nato pa v članski ekipi najvišje lige [[Elitserien]]. Kopitar je prvi slovenski hokejski igralec, ki je zaigral na polnopravni tekmi v severnoameriški profesionalni hokejski ligi [[NHL]]. Igral je na mestu [[center (hokej na ledu)|centra]] in vseh dvajset sezon kariere v NHL preživel v klubu [[Los Angeles Kings]] (»Kralji«), za katerega je debitiral 6. oktobra 2006 proti klubu [[Anaheim Ducks]] in dosegel dva gola. Kopitarja je odlikovala njegova dvostranska igra, sprva se je pokazal talent za napadanje, v kasnejših sezonah pa še talent za obrambno igro in velja za enega najboljših obrambnih igralcev lige NHL. S Kralji je v letih 2012 in 2014 osvojil [[Stanleyjev pokal]] in obakrat vodil v končnici po številu točk, leta 2012 pa se je izenačil s soigralcem [[Dustin Brown|Dustinom Brownom]]. V ekipi Kraljev je bil šestnajst sezon igralec z največ doseženimi točkami, prvi po celokupnem številu doseženih točk v klubski zgodovini, tretji po številu zadanih golov in prvi po številu asistenc. Po zaključku sezone 2015–16 je bil imenovan za kapetana Kraljev. Kopitar, znan tako po svoji napadalni kot obrambni igri, je v letih 2016 in 2018 prejel pokal Franka J. Selkeja za najboljšega obrambnega napadalca v ligi NHL, bil pa je tudi med finalisti prejemnikov leta 2014 in 2015. V letih 2016, 2023 in 2025 je prejel pokal Lady Byng Memorial za gosposko igro, leta 2015 pa je bil zanj uvrščen med finaliste. Leta 2018 je bil med finalisti za pokal Hart Memorial. Leta 2021 je dosegel svojo tisočo točko in se s tem kot 91. član uvrstil v »Klub tisočih točk.«<ref>{{Navedi splet|title=Anže Kopitar je ob svojem mejniku ostal brez besed #video|url=https://siol.net/sportal/hokej/liga-nhl-5-maj-1-551535|website=siol.net|accessdate=2021-05-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anze Kopitar reaches 1,000 points as Kings beat Coyotes|url=https://www.dailynews.com/2021/05/05/anze-kopitar-reaches-1000-points-as-kings-beat-coyotes|website=Daily News|date=2021-05-06|accessdate=2021-05-06|language=en-US}}</ref> Kariero je končal aprila 2026, pred tem pa je marca 2026 postal najboljši strelec kluba.<ref>{{Navedi splet|title=Kopi želi, da si ga zapomnijo kot dobrega soigralca in dvakratnega zmagovalca Stanleyjevega pokala|url=https://www.rtvslo.si/sport/hokej/liga-nhl/kopi-zeli-da-si-ga-zapomnijo-kot-dobrega-soigralca-in-dvakratnega-zmagovalca-stanleyjevega-pokala/780598|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=D. S.|last=M}}</ref> Na mednarodni ravni je Kopitar zastopal slovensko reprezentanco na več mladinskih in članskih turnirjih ter na zimskih olimpijskih igrah 2014 v Sočiju. Igral je tudi za evropsko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu leta 2016. ==Zgodnje življenje== Kopitar se je rodil na [[Jesenice|Jesenicah]] očetu [[Matjaž Kopitar|Matjažu]], hokejistu in kasnejšemu trenerju ter selektorju [[Slovenska hokejska reprezentanca|slovenske reprezentance]], in Mateji Kopitar.<ref>{{cite magazine|url=https://www.si.com/vault/2014/10/06/106644063/a-humble-king|title=A Humble King|last=Nusbaum|first=Eric|date=6 October 2014|magazine=[[Sports Illustrated]]|access-date=26 June 2016}}</ref> Ima mlajšega brata [[Gašper Kopitar|Gašperja]], ki je prav tako hokejist. Matjaž je igral hokej za [[Hokejski klub Acroni Jesenice]], s katerim je trikrat osvojil naslov prvaka. Bil je tudi član [[jugoslovanska hokejska reprezentanca|jugoslovanske]] in slovenske hokejske reprezentance.<ref name="Finally on the Map">{{cite web|url=http://www.sportsnet.ca/hockey/nhl/kopitar-finally-on-the-map/|title=Finally on the Map|last=Robson|first=Dan|date=2015|publisher=Sportsnet.ca|access-date=21 July 2016}}</ref><ref name="Devoted Coach">{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2014/02/09/sports/olympics/devoted-coach-and-gifted-son-lead-slovenia-to-hockey-heights.html|title=Devoted Coach and Gifted Son Lead Slovenia to Hockey Heights|last=Crouse|first=Karen|date=8 February 2014|work=The New York Times|access-date=21 July 2016}}</ref> V sezoni 2006–07 je treniral HK Acroni Jesenice v avstrijski hokejski ligi, med leti 2010–2015 pa slovensko hokejsko reprezentanco.<ref name="Devoted Coach"/><ref>{{cite web|url=http://www.iihfworlds2015.com/en/news/matjaz-kopitar-resigns/|archive-url=https://web.archive.org/web/20150515005440/http://www.iihfworlds2015.com/en/news/matjaz-kopitar-resigns|url-status=usurped|archive-date=15 May 2015|title=Matjaz Kopitar resigns|last=Merk|first=Martin|date=12 May 2015|publisher=IIHFWorlds2015.com|access-date=21 July 2016}}</ref> Mateja je delal v družinski restavraciji na [[Hrušica, Jesenice|Hrušici]].<ref name="Kopitar's NHL stardom">{{cite web|url=http://www.nhl.com/ice/news.htm?id=503571|title=Kopitar's NHL stardom years in the making|last=Morreale|first=Mike G.|date=26 October 2009|publisher=NHL.com|access-date=17 January 2011}}</ref> Kopitar se je naučil drsati pri štirih letih, oče je na njihovem dvorišču zgradil drsališče, Anže pa je lahko na njem igral hokej.<ref name="Finally on the Map"/> Kot mladostnik je leta 2000 in 2001 s slovensko ekipo igral na mednarodnih hokejskih turnirjih Pee-Wee v Quebecu ekipo iz Slovenije.<ref>{{cite web|url=https://www.publicationsports.com/ressources/files/439/Joueurs_Pro.pdf|title=Pee-Wee players who have reached NHL or WHA|year=2018|website=Quebec International Pee-Wee Hockey Tournament|access-date=14 February 2019|archive-date=6 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190306085544/https://www.publicationsports.com/ressources/files/439/Joueurs_Pro.pdf}}</ref> Kopitar je do selitve na Švedsko živel z družino, zatem je živel sam v stanovanju.<ref name="My Story">{{cite web|url=http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=547547|title=My Story: Anze Kopitar|last=Kopitar|first=Anže|date=28 December 2010|publisher=LAKings.com|access-date=17 January 2011}}</ref> Družina Kopitar se je v Los Angeles preselila po prvi zaključeni NHL sezoni, Gašper pa se je pridružil mladinski selekciji Kraljev. Nato je igral za Portland Winterhawks v glavni mladinski ligi Western Hockey League (WHL) in Des Moines Buccaneers v ameriški hokejski ligi United States Hockey League (USHL), preden je postal profesionalec pri Mora IK na Švedskem.<ref>{{cite web|url=http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=699716|title=Loosened Reign|last=Rosen|first=Jon|date=8 January 2014|publisher=Kings.nhl.com|access-date=26 June 2016}}</ref><ref name="King of Slovenia">{{cite web|url=http://www.iihf.com/sv/home-of-hockey/news/news-singleview/?tx_ttnews%5Btt_news%5D=7073&cHash=67ea9a718e8ecfc23d83a78e4667ac76|title=King of Slovenia|last=Merk|first=Martin|date=6 July 2012|publisher=IIHF.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20160619232147/http://www.iihf.com/sv/home-of-hockey/news/news-singleview/?tx_ttnews%5Btt_news%5D=7073&cHash=67ea9a718e8ecfc23d83a78e4667ac76|archive-date=19 June 2016|access-date=9 September 2012}}</ref> Kopitarjeva babica je bila profesorica angleščine na lokalni srednji šoli, od nje pa sta se z bratom naučila angleščine.<ref>{{cite web|url=https://www.nhl.com/news/cup-caps-kopitars-journey-from-slovenia/c-634684|title=Cup caps Kopitar's journey from Slovenia|last=Meltzer|first=Bill|date=13 June 2012|publisher=NHL.com|access-date=26 June 2016}}</ref> Kopitar govori pet jezikov: slovensko, srbsko, nemško, švedsko in angleško.<ref>{{cite magazine|url=https://www.si.com/more-sports/2011/01/06/anze-kopitar|title=The man who could be King of LA|last=Dater|first=Adrian|date=6 January 2011|magazine=[[Sports Illustrated]]|access-date=16 January 2011}}</ref> Rad igra nogomet in je odkrit navijač slovenskega nogometnega kluba [[NK Maribor]].<ref>{{cite web|url=http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvchat&op=chat&func=read&c_id=597|title=MMC Pogovor: Anže Kopitar|date=8 May 2007|publisher=[[RTV Slovenija]]|language=sl|access-date=26 February 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://balkans.aljazeera.net/video/oni-pobjeduju-anze-kopitar|title=Oni pobjeđuju: Anže Kopitar|trans-title=They're winning: Anze Kopitar|date=13 September 2012|publisher=[[Al Jazeera Balkans]]|author=Marin Veršić|language=bs, sl|access-date=6 May 2014}}</ref> Kopitar je v Sloveniji poznan po svojih hokejskih dosežkih, nekateri mediji pa so ga po osvojitvi Stanlyjevega pokala leta 2012 razglasili za najbolj prepoznavnega slovenskega športnika.<ref>{{cite web|url=http://www.slovenia.si/slovenia/society/sport/winning-disciplines/entire-slovenia-is-proud-of-anze-kopitar/|title=Entire Slovenia is proud of Anže Kopitar|author=Slovenia.si|date=2012|publisher=Slovenia.si|access-date=21 July 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160826032706/http://www.slovenia.si/slovenia/society/sport/winning-disciplines/entire-slovenia-is-proud-of-anze-kopitar/|archive-date=26 August 2016}}</ref> Vsako leto gosti dobrodelni golf turnir, ki koristi različnim skupinam, predvsem mladim.<ref>{{cite web|url=http://www.ak-11.com/eng/charity|title=Annual Golf Tournaments|author=AK-11.com|date=2015|publisher=AK-11.com|access-date=21 July 2016}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kopitar je leta 2005 v Sloveniji spoznal Ines Dominc; poročila sta se julija 2013.<ref>{{cite news|url=http://www.delo.si/sport/ofsajd/anze-kopitar-se-je-porocil.html|title=Anže Kopitar se je poročil|author=Delo|date=5 July 2013|work=[[Delo (newspaper)|Delo]]|location=[[Ljubljana]]|language=sl|access-date=9 May 2016}}</ref> Hči Neža se je rodila 14. marca 2015,<ref>{{cite web|url=http://ftw.usatoday.com/2015/03/los-angeles-kings-center-anze-kopitar-welcomes-adorable-baby-girl|title=Los Angeles Kings center Anze Kopitar welcomes adorable baby girl|last=Jhaveri|first=Hmal|date=15 March 2015|publisher=USAToday.com|access-date=9 May 2016}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> sin Jakob pa 5. oktobra 2016.<ref>{{cite web|url=http://www.latimes.com/sports/ducks/la-sp-anze-kopitar-kings-20161006-snap-story.html|title=Anze Kopitar will return to Kings lineup during a game in Las Vegas|last=Dillman|first=Lisa|date=6 October 2015|work=[[Los Angeles Times]]|access-date=23 March 2018}}</ref> ==Kariera== ===Evropska kariera=== Leta 2002 je Kopitar začel igrati za mladinsko ekipo [[Hokejski klub Acroni Jesenice|Hokejskega kluba Acroni Jesenice]]. Leto je razdelil med selekcijo do 18 let in mladinsko selekcijo, nastopil pa je tudi na 11 tekmah za člansko ekipo [[HK Kranjska Gora]] v [[Slovenska hokejska liga 2002/03|Slovenski hokejski ligi]]. Kopitar je v članski ligi dosegel štiri gole in štiri podaje, za jeseniško ekipo do 18 let je na 14 tekmah dosegel 76 točk, za mladinsko ekipo pa 27 točk.<ref>{{cite web|url=http://www.sloveniatimes.com/kopistar-slovenian-superstar-in-nhl|title=KopiStar – Slovenian Superstar in NHL|last=Williams|first=Randy O.|date=18 July 2012|publisher=SloveniaTimes.com|access-date=21 July 2016}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pri 16 letih je med igralci Slovenske hokejske lige vodil v strelih. Leta 2004 je Kopitarja švedski izvidnik Lars Söder rekrutiral v klube [[Švedska hokejska liga|Švedske hokejske lige]] ({{lang|sv|Elitserien}}). Söder je sicer Kopitarja prvič srečal na zimskem olimpijskem mladinskem festivalu leta 2001 v Vuokattiju na Finskem, ko je bil star 13 let.<ref name="NHL top scorer">{{cite web|url=http://www.iihf.com/sv/home-of-hockey/news/news-singleview/?tx_ttnews%5Btt_news%5D=3896&cHash=50c6707ff780cba0ebe2bfb30ba2a99e|title=NHL top scorer not in Vancouver|last=Podnieks|first=Andrew|date=17 November 2009|publisher=IIHF.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20160619232514/http://www.iihf.com/sv/home-of-hockey/news/news-singleview/?tx_ttnews%5Btt_news%5D=3896&cHash=50c6707ff780cba0ebe2bfb30ba2a99e|archive-date=19 June 2016|access-date=18 November 2009}}</ref> Slovenska hokejska liga ni imela dovolj visoke ravni igranja, zato se je Kopitar odločil, da bo moral v želji po izboljšanju svoje karierne možnosti zapustiti državo.<ref name="My Story"/> Na Švedskem je zaigral za mladinsko selekcijo [[Södertälje SK]], kjer je postal vodilni strelec lige z 49 točkami (28 golov, 21 podaj) na 30 tekmah. Pri 17 letih je bil tik pred naborom NHL leta 2005 s strani Centralnega izvidniškega urada NHL uvrščen med najboljše evropske drsalce.<ref name="Draft Ranking">{{cite web|url=http://www.nhl.com/ice/page.htm?id=26400|title=2005 Entry Draft Rankings|author=NHL|date=22 July 2005|publisher=NHL.com|access-date=16 January 2011}}</ref> Po prvi sezoni na Švedskem ga je klub [[Los Angeles Kings]] na naboru leta 2005 uvrstil na 11. mesto izbire. Za razliko od večine najboljše uvrščenih igralcev Kopitar ni bil prisoten na naboru, ampak je na Švedskem igral na predsezonskih tekmah. [5] Pred naborom NHL je Kopitarja na uvoznem naboru [[Kanadska hokejska liga|Kanadske hokejske lige]] izbral tudi klub [[Regine Pats]] iz Zahodne hokejske lige (WHL).<ref>{{cite web|url=http://www.whl.ca/article/whl-2005-import-draft-summary/73960|title=2005 CHL Import Draft Summary|date=30 June 2005|publisher=WHL.ca|archive-url=https://web.archive.org/web/20120515231738/http://www.whl.ca/article/whl-2005-import-draft-summary/73960|archive-date=15 May 2012|access-date=17 January 2011}}</ref> Obe selitvi v Severno Ameriko je zavrnil, saj je upal, da bo svoj razvoj nadaljeval z igranjem proti profesionalcem v Elitserien.<ref name="KopitarLATimes">{{cite news|url=http://www.latimes.com/sports/printedition/la-sp-kings11-2008oct11,0,2328440.story |title=Kings' Anze Kopitar Grew Up Fast |last=Arritt |first=Dan |date=11 October 2009 |work=[[Los Angeles Times]] |access-date=12 November 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081212232003/http://www.latimes.com/sports/printedition/la-sp-kings11-2008oct11%2C0%2C2328440.story |archive-date=12 December 2008 |url-status=live }}</ref> ===Slovenske reprezentance=== [[File:Slovenia VS USA at the IIHF World Hockey Championship 2008 - Anže Kopitar (2).jpg|thumb|Kopitar v dresu slovenske reprezentance na [[svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008|svetovnem prvenstvu leta 2008]].]] Kopitar je za državno reprezentanco prvič zaigral na mednarodnem turnirju leta 2003, ko je sodeloval na turnirju prve divizije svetovnega prvenstva do 18 let za slovensko mladinsko reprezentanco. Nastopil je na petih tekmah in dosegel tri točke.<ref>{{cite web|url=http://www.iihf.com/hockey/x/0203/W18IA/0203/scripts/rosters/pg000044.htm|title=Slovenia Player Statistics|author=IIHF|date=29 March 2003|publisher=IIHF.com|access-date=16 January 2011}}</ref> Naslednje leto je nastopil na svetovnem prvenstvu do 18 let in svetovnem mladinskem prvenstvu. Slovenija je na obeh turnirjih tekmovala v prvi diviziji, eno raven pod najvišjo divizijo. Kopitar je na turnirju na petih tekmah dosegel šest golov in osem točk ter končal na drugem mestu po številu doseženih golov in tretjem mestu po točkah, s čimer je v obeh kategorijah vodil med Slovenci.<ref>{{cite web|url=http://www.iihf.com/Hydra/Tournaments/output/W18IA/hydra.iihf.com/data/iihf/output/xml/25/IHM025Z903_85C_1_0.pdf|title=Goal Scoring Leaders|author=IIHF|date=15 September 2006|publisher=IIHF.com|access-date=18 January 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.iihf.com/Hydra/Tournaments/output/W18IA/hydra.iihf.com/data/iihf/output/xml/25/IHM025Z903_85C_1_0.pdf|title=Scoring Leaders|author=IIHF|date=15 September 2006|publisher=IIHF.com|access-date=18 January 2011}}</ref> Na svetovnem mladinskem prvenstvu je na petih tekmah dosegel en gol in eno podajo.<ref>{{cite web|url=http://www.iihf.com/Hydra/Tournaments/output/W20IA/hydra.iihf.com/data/iihf/output/xml/1/IHM0010SLO_83_1_0.pdf|title=Player Statistics by Team|author=IIHF|date=13 September 2006|publisher=IIHF.com|access-date=19 January 2011}}</ref> Leta 2005 je Kopitar za Slovenijo nastopil na treh mednarodnih turnirjih: sodeloval je na svetovnem prvenstvu do 18 let, svetovnem mladinskem prvenstvu in [[svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2005|članskem svetovnem prvenstvu]], svojem prvem turnirju s člansko slovensko reprezentanco.<ref name="NHL top scorer"/> Slovenija je na obeh mladinskih turnirjih tekmovala v diviziji I, na članskem prvenstvu pa na najvišjem nivoju. Svoj zadnji mladinski turnir je odigral leta 2006 v diviziji I, kjer je na petih tekmah prispeval šest točk. Na [[svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2006|svetovnem prvenstvu leta 2006]] je igral za člansko slovensko reprezentanco in na šestih tekmah dosegel tri gole ter devet točk, s čimer si je delil peto mesto med najboljšimi strelci.<ref>{{cite web|url=http://www.iihf.com/Hydra/Tournaments_06/output/WS/ihm046z17_85b_1_0.pdf|title=2006 Scoring leaders|author=IIHF|date=21 May 2006|publisher=IIHF.com|access-date=23 February 2011}}</ref> Slovenija je leta 2007 izpadla v divizijo I, Kopitar pa je dosegel 13 podaj in 14 točk ter bil vodilni v obeh kategorijah.<ref>{{cite web|url=http://www.iihf.com/Hydra/Tournaments_07/output/wsib/hydra.iihf.com/data/iihf/output/xml/110/IHM110Z07_85B_1_0.pdf|title=2007 Scoring leaders|author=IIHF|date=21 April 2007|publisher=IIHF.com|access-date=25 February 2017}}</ref> Kopitar se je s slovensko reprezentanco vrnil v najvišjo divizijo na [[svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008|svetovnem prvenstvu leta 2008]], ko je nastopil na petih tekmah in dosegel štiri točke, s čimer je vodil v svoji ekipi. Slovenija je nato ponovno izpadla v skupinskem delu.<ref>{{cite web|url=https://www.nhl.com/news/kopitar-stastny-a-battle-of-two-great-centers/c-393084|title=Kopitar, Stastny a battle of two great centers|last=Morreale|first=Mike G.|date=19 November 2008|publisher=NHL.com|access-date=25 February 2017}}</ref> Slovenska hokejska reprezentanca se je uvrstila na [[zimske olimpijske igre 2014]] v Sočiju, zaradi kvalifikacijskih tekem sezone NHL se Kopitar olimpijskih kvalifikacijskih tekem ni mogel uvrstiti, sta pa z reprezentanco sodelovala Matjaž kot trener in Gašper kot igralec, ki pa kasneje ni zaigral na olimpijskih tekmovanjih.<ref>{{cite web|url=http://www.iihf.com/home-of-hockey/news/news-singleview/?tx_ttnews%5Btt_news%5D=8476&cHash=c1401026837b50229c52dac361362937|title=Family Values|last=Potts|first=Andy|date=12 February 2014|publisher=IIHF.com|access-date=17 June 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.iihf.com/home-of-hockey/news/news-singleview/?tx_ttnews%5Btt_news%5D=7550&cHash=80bad236da316bf07a193171231a6b33|title=Shocker! Slovenia to Sochi|last=Szemberg|first=Szymon|date=8 February 2013|publisher=IIHF.com|access-date=17 June 2014}}</ref> Kopitar je z dvema goloma in eno podajo pomagal Sloveniji do [[hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2014|četrtfinala turnirja]].<ref>{{cite web|url=http://www.nhl.com/ice/news.htm?id=705554|title=Kopitar proud of Slovenia's run at Olympics|last=Rosen|first=Dan|date=19 February 2014|publisher=NHL.com|access-date=17 June 2014}}</ref><ref name="NHL Bio">{{cite web|url=https://www.nhl.com/player/anze-kopitar-8471685|title=Anze Kopitar Page|author=NHL.com|date=2016|publisher=NHL.com|access-date=21 July 2016}}</ref> Kopitar se je na [[svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2016|svetovnem prvenstvu 2016]] uvrstil v evropsko reprezentanco, ki jo sestavljajo ljudje iz večine evropskih držav, razen Češke, Finske, Rusije in Švedske, ki imajo prisotne svoje ekipe.<ref>{{cite web|url=https://www.nhl.com/news/team-europe-world-cup-roster/c-280812532|title=Team Europe releases World Cup roster|last=Satriano|first=David|date=27 May 2016|publisher=NHL.com|access-date=21 July 2016}}</ref> Nad konceptom mednarodne reprezentance je bil navdušen in dejal, da imajo Slovenci malo priložnosti za igranje na tovrstnih turnirjih.<ref>{{cite web|url=http://www.sportsnet.ca/hockey/nhl/kopitar-dreaming-big-for-upcoming-world-cup/|title=Kopitar dreaming big for upcoming World Cup|last=Johnson|first=Chris|date=24 January 2015|publisher=Sportsnet.ca|access-date=21 July 2016}}</ref> ===Los Angeles Kings=== Kopitar je s klubom [[Los Angeles Kings]] (»Kralji«) pogodbo podpisal 7. septembra 2005, a nato eno sezono še odigral na Švedskem. Leta 2006 je tako vstopil v losangelski novinski tabor.<ref>{{cite web|url=http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=455106|title=Kings Agree to Terms with Anze Kopitar|author=Los Angeles Kings|date=7 September 2005|publisher=LosAngelesKings.com|access-date=15 January 2011}}</ref> ====Začetki (2006–2010)==== [[File:Anze Kopitar.jpg|thumb|right|upright|Kopitar na treningu Kraljev aprila 2007. He made his NHL debut in the [[2006–07 NHL season|2006–07 season]].]] Za ligo NHL je debitiral 6. oktobra 2006 proti moštvu [[Anaheim Ducks]]ov in na tekmi dosegli dva gola.<ref name="KopitarLATimes"/> Januarja 2007 je bil izbran na tekmo NHL YoungStars, na kateri je dal dva gola in tri podaje.<ref name="Afar">{{cite web|url=http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=455631|title=From Afar to YoungStars to All-Star|last=LaRocca|first=Thomas|date=26 January 2008|publisher=LAKings.com|access-date=19 January 2011}}</ref> Svojo prvo sezono med novinci je z 20 goli in 41 podaji, skupno 61 točk, končal kot tretji najboljši strelec (za [[Evgenij Malkin|Evgenijem Malkinom]] in [[Paul Stastny|Paulom Stastnyjem]]).<ref>{{cite web|url=http://www.iihf.com/fi/home-of-hockey/news/news-singleview/?tx_ttnews%5Btt_news%5D=3896&cHash=3d07709ae712c448638df0abdb1ad6b9|title=NHL top scorer not in Vancouver|last=Podnieks|first=Andrew|date=17 November 2009|publisher=IIHF.com|access-date=21 July 2016}}</ref> Njegov sezonski izkupiček je bil peti najvišji za novinca v zgodovini kluba in najboljši po rezultatu [[Luc Robitaille|Luca Robitaillea]] v sezoni 1986–87.<ref name="Afar"/> V razvrstitvi za Calder Memorial Trophy je Kopitar med novinci leta končal na četrtem mestu,<ref>{{cite web|url=http://www.nhl.com/ice/news.htm?id=383258|title=Kopitar ready to lead Kings to playoffs|last=Morreale|first=Mike G.|date=26 September 2008|publisher=NHL.com|access-date=18 January 2011}}</ref> po koncu sezone pa je bil razglašen za najbolj priljubljenega igralca Kraljev in prejel nagrado Mark Bavis Memorial Award za najboljšega novinca kluba.<ref name="Kings Awards">{{cite web|url=http://kings.nhl.com/club/page.htm?bcid=22166|title=Kings Annual Team Awards|author=Los Angeles Kings|year=2010|publisher=LAKings.com|access-date=18 January 2011}}</ref> Leta 2008 se je kot predstavnik [[Zahodna konferenca (NHL)|Zahodne konference]] uvrstil na tekmo vseh zvezd v Atlanti, kar je bila njegova prva tovrstna tekma na najvišjem nivoju. Bil je najmlajši igralec lige in skoraj dve leti mlajši od drugega najmlajšega igralca Paula Stastnyja. Kopitar je redni del sezone končal z 32 goli in 45 asistencammi (skupno 77 točk), v klubski razvrstitvi je bil prvi po številu podaj ter točk in drugi po številu danih golov.<ref name="Named to 2011 All-Star Game">{{cite web|url=http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=549121|title=Anze Kopitar Named to NHL All-Star Team|author=Los Angeles Kings|date=11 January 2011|publisher=LAKings.com|access-date=18 January 2011}}</ref> Kot najbolj koristen igralec Kraljev je prejel nagrado Bill Libby Memorial Award.<ref name="Kings Awards"/> S pričetkom sezone 2008–09 je Kopitar 11. oktobra 2005 podpisal sedemletno podaljšanje pogodbe s Kralji za 47,6 miljonov dolarjev.<ref>{{cite web|url=https://www.tsn.ca/nhl/story/?id=252315|title=Kings sign Kopitar to seven-year extension|date=11 October 2008|publisher=TSN.ca|archive-url=https://web.archive.org/web/20081015083239/http://www.tsn.ca/nhl/story/?id=252315|archive-date=15 October 2008|author=TSN|access-date=16 January 2011}}</ref> V sezoni je dal 27 golov in 39 podaj (66 točk) na skupno 82 tekmah in je v klubski razvrstitvi vodil tako po podajah kot po točkah, bil pa je drugi po številu danih golov.<ref name="Angeles Kings Media Guide p. 48">''2015–16 Los Angeles Kings Media Guide'', p. 48</ref> 22. oktobra 2009 je na tekmi proti [[Dallas Stars]]om dosegel svoj prvi [[hat-trick]] v NHL karieri,<ref>{{cite web|url=http://www.nhl.com/ice/news.htm?id=503179|title=Handzus scores in overtime, Kopitar has hat trick as Kings edge Stars|author=Canadian Press|date=23 October 2008|publisher=NHL.com|access-date=16 January 2011}}</ref> sezono 2009–10 pa je končal z osebnim rekordom 34 golov, 47 podaj (81 točk) na skupaj 82 odigranih tekmah.<ref>{{cite web|url=https://www.nhl.com/kings/news/lak-van-storylines/c-525182|title=Canucks-Kings Storylines|date=12 April 2010|publisher=NHL.com|author=NHL.com|access-date=24 February 2017}}</ref> Še drugič je zaradi koristnosti osvojil Bill Libby Memorial Award in je tretje leto zapored v klubski razvrstitvi vodil po številu strelov.<ref>{{cite web|url=http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=524390|title=Kings 2010 Award Winners|author=Los Angeles Kings|date=10 April 2010|publisher=LAKings.com|access-date=29 January 2013}}</ref> Kralji so Zahodno konferenco končali kot šesti in se prvič po letu 2002 uvrstili v končnico.<ref>{{cite web|url=http://www.nhl.com/ice/news.htm?id=524977|title=Why Kings will win: All new to us|last=Roarke|first=Shawn P.|date=11 April 2010|publisher=NHL.com|access-date=29 January 2013}}</ref> Kopitar je v končnici [[Stanleyjev pokal|Stanleyjevega pokala]] debitiral 15. aprila 2010 na prvi tekmi uvodnega kroga proti tretjeuvrščenim [[Vancouver Canucks]]om, kjer so Kralji izgubili tekmo s 3:2, Kopitar pa je zabeležili svojo prvo podajo in točko v končnici pri golu Jarreda Stolla. Dva dni pozneje je na drugi tekmi končnice Kopitar dosegel svoj prvi gol v končnici proti vratarju Canucksov Robertu Luongu, Kralji pa so zmagali s 3:2 in izenačili skupne izide na 1:1. Kralji so v četrtfinalu Zahodne konference v šestih tekmah izgubili proti Canucksom, Kopitar pa je s petimi točkami v šestih tekmah končal na deljenem tretjem mestu med igralci ekipe.<ref name="Angeles Kings Media Guide p. 48"/> ==Liga NHL== {{Posodobi}} Okrog Kopitarja, ki je s klubom pred sezono 2007/08 sklenil sedemletno pogodbo, in še nekaterih mlajših igralcev klub Los Angeles Kings postopoma gradi močno moštvo, v sezoni 2009/10 so se prvič po sezoni 2001/2002 uvrstili v končnico. S strani športnih novinarjev je bil Kopitar dvakrat izbran za najboljšega igralca sezone Los Angeles Kingsov, nagrada ''Bill Libby Memorial Award'', ki jo podeljujejo od leta 1967, v sezonah 2007/08 in 2009/10, trikrat zapored pa je dobil klubsko nagrado na najboljšega klubskega strelca sezone, med sezonama 2007/08 in 2009/10, kar je nazadnje uspelo [[Wayne Gretzky|Waynu Gretzkyju]] med sezonama 1988/89 in 1991/92. ===Sezona 2010/11=== V sezoni 2010/11 je 15. marca 2011 odigral svojo 325-o zaporedno tekmo v NHL in postavil nov rekord Kingsov. Prejšnji rekord je držal Kanadčan [[Marcel Dionne]].<ref>{{navedi splet|url=http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=556045|title=Iron Man Anze|last=Hammond|first=Rich|date=2011-03-14|publisher=LAKings.com|accessdate=2011-03-27|language=en}}</ref> Kopitar si je enajst dni kasneje zlomil gleženjski zglob, tako da je končal igranje v tej sezoni.<ref>{{navedi splet|url=http://kings.nhl.com/club/news.htm?id=557324|title=Kings lose Kopitar to ankle injury|last=Hammond|first=Rich|date=2011-03-26|publisher=LAKings.com|accessdate=2011-03-27|language=en}}</ref> === Sezona 2011/12: prvi osvojeni Stanleyjev pokal === [[Slika:Kralj Anže Kopitar ob prihodu v Slovenijo 2012.ogv|thumb|right|250px|Tiskovna konferenca Kopitarja v Sloveniji po osvojitvi naslova]] V sezoni 2011/12 se je klub Los Angeles Kings 22. maja 2012 po zmagi 4:3 nad [[Phoenix Coyotes|Coyote]]i iz [[Glendale, Arizona|Glendale]]a, predmestja [[Phoenix, Arizona|Phoenix]]a, drugič uvrstil v finale končnice za [[Stanleyjev pokal]] proti [[New Jersey Devils|Devilsom]] iz [[Newark, New Jersey|Newarka]] v [[New Jersey]]ju. Tekme končnice so v Kopitarjevem rojstnem kraju povzročile pravo navijaško evforijo. Kingsi so povedli s 3:0 v zmagah, serijo pa odločili z rezultatom 6:1 na šesti tekmi doma 11. junija 2012 s 4:2 v zmagah in prvič osvojili Stanleyjev pokal v petinštiridesetletni zgodovini kluba. Kopitar je bil skupaj s klubskim kapetanom [[Dustin Brown|Dustinom Brownom]] najboljši strelec končnice z osmimi goli in dvanajstimi podajami na dvajsetih tekmah ter kot prvi slovenski hokejist osvojil Stanleyjev pokal. ===Sezona 2012/13=== Zaradi odpovedi začetka sezone 2012/13 v ligi NHL, je Kopitar vsaj za začetek sezone oziroma do morebitnega začetka sezone v ligi NHL prestopil v klub [[Mora IK]] [[Švedska druga hokejska liga|švedske 2. lige]], ker si je zaželel igrati z bratom [[Gašper Kopitar|Gašperjem]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/hokej/zelena-luc-za-anzeta-brata-kopitar-zdruzena-v-mori/291768|title=Zelena luč za Anžeta - brata Kopitar združena v Mori|date=19. september 2012|publisher=[[RTVSLO]]|accessdate=19. septembra 2012}}</ref> Skupno je za Moro odigral trideset prvenstvenih tekem ter dosegel deset golov in štiriindvajset podaj, do 6. januarja 2013, ko je bil sklenjen dogovor med sindikatom hokejistov in vodstvom lige NHL. S Kingsi se je uvrstil v konferenčni finale končnice za Stanleyjev pokal, kjer so jih s 4:1 izločili [[Chicago Blackhawks]]i. ===Sezona 2013/14: drugi osvojeni Stanleyjev pokal === V prvem krogu končnice proti [[San Jose Sharks]]om so kot četrti klub v zgodovini lige NHL preobrnili zaostanek z 0:3 v zmagah v zmago v seriji s 4:3. Tudi v naslednjih dveh krogih končnice so Kingsi odigrali po sedem tekem in s 4:3 premagali še [[Anaheim Ducks]] in [[Chicago Blackhawks]] ter se tretjič uvrstili v finale končnice za Stanleyjev pokal. Tam so premagali [[New York Rangers]]e s 4:1 v zmagah. Kopitar je bil najboljši po točkah v končnici s petimi goli in enaindvajsetimi podajami na šestindvajsetih tekmah. 21. februarja 2018 je zaigral na svoji 900. NHL tekmi in na njej dosegel svojo 800. točko.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/hokej/liga-nhl/anze-kopitar-na-900-tekmi-dosegel-800-tocko/446630|title= Anže Kopitar na 900. tekmi dosegel 800. točko|accessdate= 21. februar 2018|date= 21. februar 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> ==Reprezentančna kariera== Za [[Slovenska hokejska reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je nastopil na petih [[svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovnih prvenstvih]], od tega štirih v elitni diviziji. Sodeloval je pri prvem nastopu slovenske reprezentance na [[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2014|olimpijskem hokejskem turnirju]] [[Zimske olimpijske igre 2014|2014]] v [[Soči, Rusija|Sočiju]]. Sam je odigral vseh pet tekem ter dosegel dva gola in eno podajo. Sodeloval je tudi na [[Slovenija na kvalifikacijah za nastop na Zimskih olimpijskih igrah 2018 v hokeju na ledu|kvalifikacijah za nastop na ZOI 2018]]. Tam je ponovno bil med najboljšimi na ledu, med drugim je že na prvi tekmi proti [[Poljska hokejska reprezentanca|Poljski]] zabil tri gole, in bil med zaslužnejšimi da se je Slovenija še drugič uvrstila na največje zimske igre. === Kapetan moštva Evropa === Septembra 2016 se je udeležil turnirja za [[Svetovni pokal v hokeju 2016|Svetovni pokal]] v [[Kanada|kanadskem]] [[Toronto|Torontu]] v postavi selekcije Evrope kot njihov kapetan. Z moštvom se je uvrstil v samo finale tekmovanja po dobrih igrah v predtekmovanju in polfinalni zmagi po podaljšku proti [[Švedska hokejska reprezentanca|Švedski]] v katerem je prispeval dve podaji.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/hokej/kopitar-s-soigralci-spisal-novo-veliko-zgodbo.html|title= Kopitar s soigralci spisal novo veliko zgodbo|accessdate= 26. september 2016|date= 26. september 2016|format= |work= delo.si}}</ref> Njegovo moštvo je v finalu proti [[Kanadska hokejska reprezentanca|Kanadi]] klonilo v dveh tekmah in na koncu osvojilo drugo mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/hokej/kanada-s-preobratom-proti-evropi-v-zadnjih-minutah-do-pokala/403975|title= Kanada s preobratom proti Evropi v zadnjih minutah do pokala|accessdate= 30. september 2016|date= 30. september 2016|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Anže je bil med tistimi, ki so prebili največ časa na ledu.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/hokej/kopitar-ta-izkusnja-nas-bo-spremljala-za-vselej.html|title= Kopitar: Ta izkušnja nas bo spremljala za vselej! |accessdate= 30. september 2016|date= 30. september 2016|format= |work= delo.si}}</ref> ==Pregled kariere== [[Slika:Slovenia VS USA at the IIHF World Hockey Championship 2008 - Anže Kopitar (2).jpg|thumb|right|250px|Kopitar na Svetovnem prvenstvu 2008 proti [[Ameriška hokejska reprezentanca|ZDA]] 4. maja v dvorani [[Halifax Metro Centre|Metro Centre]] v [[Halifax, Nova Škotska|Halifax]]u. Na tekmi je zmagala ZDA s 5:1. Kopitar je na tekmi v drugi tretjini v 36-i minuti dosegel častni gol za Slovenijo za 3:1]] [[Slika:Latvia VS Slovenia at the IIHF World Hockey Championship 2008 - Anže Kopitar (3).jpg|thumb|right|250px|Kopitar na [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008|Svetovnem prvenstvu 2008]] proti [[Latvijska hokejska reprezentacna|Latviji]] 6. maja v dvorani Metro Centre. Na tekmi je zmagala Latvija z 0:3]] {{Glava za hokejskega igralca}} |- | [[HK Jesenice Mladi]] | Slovenska ml. liga | 02/03 | | 16 | 12 | 10 | 22 | | 4 | | 4 | 3 | 2 | 5 | | 4 |- | [[HK Kranjska Gora]] | [[Slovenska hokejska liga|Slovenska liga]] | [[Slovenska hokejska liga 2002/03|02/03]] | | 11 | 4 | 4 | 8 | | 4 | | | | | | | |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu U18 2003|Svetovno prvenstvo U18 D1]] | '''03 | | '''5 | '''2 | '''1 | '''3 | '''-5 | '''0 | | | | | | | |- | [[HK Jesenice Mladi]] | Slovenska ml. liga | 03/04 | | 20 | 30 | 24 | 54 | | 16 | | 5 | 2 | 4 | 6 | | 0 |- | [[HK Kranjska Gora]] | [[Slovenska hokejska liga|Slovenska liga]] | [[Slovenska hokejska liga 2003/04|03/04]] | | 21 | 14 | 11 | 25 | | 10 | | 4 | 1 | 1 | 2 | | 0 |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu U18 2004|Svetovno prvenstvo U18 D1]] | '''04 | | '''5 | '''6 | '''2 | '''8 | '''+3 | '''0 | | | | | | | |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno mladinsko prvenstvo v hokeju na ledu 2004|Svetovno ml. prvenstvo D1]] | '''04 | | '''5 | '''1 | '''1 | '''2 | '''+1 | '''0 | | | | | | | |- | rowspan=3|[[Södertälje SK]] | Švedska liga U18 | 04/05 | | 1 | 1 | 2 | 3 | +2 | 0 | | 1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2 |- | Švedska liga U20 | 04/05 | | 30 | 28 | 21 | 49 | +29 | 26 | | 2 | 1 | 1 | 2 | 0 | 0 |- | [[Švedska hokejska liga|Švedska liga]] | 04/05 | | 5 | 0 | 0 | 0 | -1 | 0 | | 10 | 0 | 0 | 0 | -1 | 0 |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu U18 2005|Svetovno prvenstvo U18 D1]] | '''05 | | '''5 | '''6 | '''5 | '''11 | '''-1 | '''14 | | | | | | | |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno mladinsko prvenstvo v hokeju na ledu 2005|Svetovno ml. prvenstvo D1]] | '''05 | | '''5 | '''10 | '''3 | '''13 | '''+8 | '''6 | | | | | | | |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2005|Svetovno prvenstvo A]] | '''05 | | '''6 | '''1 | '''0 | '''1 | '''-6 | '''2 | | | | | | | |- | [[Södertälje SK]] | [[Švedska hokejska liga|Švedska liga]] | 05/06 | | 47 | 8 | 12 | 20 | -12 | 28 | | 10 | 7 | 4 | 11 | +7 | 6 |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno mladinsko prvenstvo v hokeju na ledu 2006|Svetovno ml. prvenstvo D1]] | '''06 | | '''5 | '''5 | '''1 | '''6 | '''+3 | '''4 | | | | | | | |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2006|Svetovno prvenstvo A]] | '''06 | | '''6 | '''3 | '''6 | '''9 | '''-2 | '''2 | | | | | | | |- | [[Los Angeles Kings]] | [[NHL]] | 06/07 | | 72 | 20 | 41 | 61 | -12 | 24 | | | | | | | |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2007|Svetovno prvenstvo D1]] | '''07 | | '''5 | '''1 | '''13 | '''14 | '''+9 | '''2 | | | | | | | |- | [[Los Angeles Kings]] | [[NHL]] | 07/08 | | 82 | 32 | 45 | 77 | -15 | 22 | | | | | | | |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2008|Svetovno prvenstvo A]] | '''08 | | '''5 | '''3 | '''1 | '''4 | '''-1 | '''2 | | | | | | | |- | [[Los Angeles Kings]] | [[NHL]] | 08/09 | | 82 | 27 | 39 | 66 | -17 | 32 | | | | | | | |- | [[Los Angeles Kings]] | [[NHL]] | 09/10 | | 82 | 34 | 47 | 81 | +6 | 16 | | 6 | 2 | 3 | 5 | -1 | 2 |- | [[Los Angeles Kings]] | [[NHL]] | 10/11 | | 75 | 25 | 48 | 73 | +25 | 20 | | | | | | | |- | [[Los Angeles Kings]] | [[NHL]] | 11/12 | | 82 | 25 | 51 | 76 | +12 | 20 | | 20 | 8 | 12 | 20 | +16 | 9 |- | [[Mora IK]] | [[Švedska druga hokejska liga|Švedska 2. liga]] | 12/13 | | 30 | 10 | 24 | 34 | -2 | 14 | | | | | | | |- | [[Los Angeles Kings]] | [[NHL]] | 12/13 | | 47 | 10 | 32 | 42 | +14 | 16 | | 18 | 3 | 6 | 9 | -2 | 12 |- | [[Los Angeles Kings]] | [[NHL]] | 13/14 | | 82 | 29 | 41 | 70 | +34 | 24 | | 26 | 5 | 21 | 26 | +9 | 14 |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2014|Olimpijske igre]] | '''14 | | '''5 | '''2 | '''1 | '''3 | '''+4 | '''4 | | | | | | | |- | [[Los Angeles Kings]] | [[NHL]] | 14/15 | | 79 | 16 | 48 | 64 | -2 | 10 | | | | | | | |- | '''[[Slovenska hokejska reprezentanca|Slovenija]] | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2015|Svetovno prvenstvo A]] | '''15 | | '''7 | '''1 | '''3 | '''4 | '''-2 | '''0 | | | | | | | |- | [[Los Angeles Kings]] | [[NHL]] | 15/16 | | 81 | 25 | 49 | 74 | +34 | 16 | | 5 | 2 | 2 | 4 | +2 | 2 |- | bgcolor="#7FFF00" | Skupaj | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | 989 | bgcolor="#7FFF00" | 391 | bgcolor="#7FFF00" | 586 | bgcolor="#7FFF00" | 977 | bgcolor="#7FFF00" | +106 | bgcolor="#7FFF00" | 338 | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | 111 | bgcolor="#7FFF00" | 34 | bgcolor="#7FFF00" | 56 | bgcolor="#7FFF00" | 90 | bgcolor="#7FFF00" | +30 | bgcolor="#7FFF00" | 51 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kopitar, Anže}} [[Kategorija:Slovenski hokejski centralni napadalci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 2014]] [[Kategorija:Slovenski mladinski hokejski reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski hokejski reprezentanti]] [[Kategorija:Izbrani na naboru lige NHL (Los Angeles Kings)]] [[Kategorija:Izbrani na naboru lige NHL leta 2005]] [[Kategorija:Hokejisti HK Kranjska gora]] [[Kategorija:Hokejisti Södertälje SK]] [[Kategorija:Hokejisti Los Angeles Kings]] [[Kategorija:Hokejisti Mora IK]] [[Kategorija:Zmagovalci Stanleyjevega pokala]] g8je9c6k87phjavfjrkepxjm1q0jsb6 0 117330 6674996 6050078 2026-05-12T16:50:17Z Yerpo 8417 disambig. 6674996 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Frank Sinatra | Background = solo_singer | Birth_name = <!-- Wikidata --> | Alias = Ol' Blue Eyes,<br /> The Chairman of the Board,<br /> The Voice | Origin = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Hoboken, New Jersey|Hoboken]], [[New Jersey]], [[Združene države Amerike|ZDA]] | Genre = [[big band]], [[swing]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = [[1935]]–[[1995]] | Label = [[Columbia Records|Columbia]], [[Capitol Records|Capitol]], [[Reprise Records|Reprise]] | Associated_acts = | URL = <!-- Wikidata --> }} '''Francis Albert Sinatra''' (bolj znan kot '''Frank Sinatra'''), [[Američani|ameriški]] [[pevec]] in [[filmski igralec]], * [[12. december]] [[1915]], [[Hoboken]], [[New Jersey]]; † [[14. maj]] [[1998]], [[Los Angeles]]. Njegovi glasbeni posnetki so izšli na več kot 200 albumih. Njegove najboljše pesmi so bile v slogu svinga in razne balade. V filmih je nastopal od leta 1941, sprva v muzikalih, pozneje pa tudi v dramskih vlogah. Leta 1953 je bil nagrajen z oskarjem za stranskega igralca v filmu ''[[Od tod do večnosti]]''. Njegovi drugi pomembnejši filmi so bili: ''[[V mesto]]'', ''[[Mož z zlato roko]]'', ''Visoka družba'', ''Nekateri so pritekli'', ''Enajst veteranov'', ''Trije naredniki'', ''[[Detektiv (film)|Detektiv]]'', ''Balada o Dingusu Mageeju''. == Sklici == {{sklici}} {{Academy Award Best Supporting Actor}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v muzikalu ali komediji}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Sinatra, Frank}} [[Kategorija:Ameriški pevci]] [[Kategorija:Ameriški igralci]] [[Kategorija:Nosilci predsedniške medalje svobode]] [[Kategorija:Nosilci kongresne zlate medalje]] [[Kategorija:Nosilci avstrijskega častnega križca za znanost in umetnost]] [[Kategorija:Člani Demokratske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Italijanski Američani]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v glasbenem filmu ali komediji]] bdywq0wxf3ii80ni4oxjq1mma144g90 0 120131 6675177 6561799 2026-05-13T07:32:39Z Sporti 5955 pos. 6675177 wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league | current_season = 2014–15 Liga ABA | title = Liga ABA | logo = [[Slika:ABA liga logo.png|200px]] | caption = logotip Lige ABA | sport = [[Košarka]] | founded = 2001 | inaugural = 2001/02 | fame = | motto = | teams = 18 | champion = {{flagicon|SRB}} [[KK Partizan|Partizan]] (8. naslov)<br />(2024/25) | most_champs = {{flagicon|SRB}} [[KK Partizan|Partizan]] (8 naslovov) | folded = | ceo = Josip Bilić | TV = [[Bolgarska nacionalna televizija|BNT]]<br />[[Doma TV]]<br />[[Happy TV]]<br />[[RTV Makedonija|MKTV]]<br />[[RTCG]]<br />[[RTRS]]<br />[[Sport 1]]<br />[[Sport Klub]]<br />[[Šport TV|Šport TV]] | website = [http://www.aba-liga.com/ aba-liga.com] {{en icon}} }} '''Liga ABA''', tudi '''Jadranska liga''', je mednarodna [[košarka]]rska klubska liga, ki združuje najboljše košarkarske klube [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], [[Črna gora|Črne gore]], [[Makedonija|Makedonije]], [[Slovenija|Slovenije]], [[Srbija|Srbije]] in [[Hrvaška|Hrvaške]]. Liga obstaja vzporedno z domačimi prvenstvi vseh držav. Vsa moštva, ki sodelujejo v Ligi ABA, sodelujejo v državnih prvenstvih svojih držav, toda v nekaterih državah se prvenstvu priključijo šele v zaključnem delu. Tekme organizira ''Adriatic Basketball Association'', ki je polnopravni član [[ULEB]]-a in član z volilno pravico [[Evroliga|Evrolige]], tako da je ta liga nekakšna lokalna verzija vseevropske Evrolige v kateri mnogi klubi iz Lige ABA tudi igrajo. Do leta 2014 se je finale igralo na zmago v eni tekmi, od 2015 dalje pa na tri dobljene tekme. Med letoma 2007 in 2011 je beograjski Partizan osvojil rekordnih pet zaporednih naslovov prvaka. Leta 2017 je beograjska Crvena zvezda osvojila tretji zaporedni naslov prvaka.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/ne-spreglejte/crvena-zvezda-zanesljivo-do-tretjega-naslova-v-ligi-aba/419789|title= Crvena zvezda zanesljivo do tretjega naslova v Ligi ABA|accessdate= 14. april 2017|date= 13. april 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> == Zmagovalci == {| class="wikitable" |- ! style="background:#efefef;" | Sezona ! style="background:#efefef;" | Prvaki ! style="background:#efefef;" | Podprvaki ! style="background:#efefef;" | Rezultat finala ! style="background:#efefef;" | Mesto finala |- |2001/02 |{{ikonazastave|Slovenija}} '''[[Košarkarski klub Union Olimpija|Union Olimpija]]''' |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Košarkarski klub Krka Novo mesto|Krka Telekom]] |align="center"|73:59 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] |- |2002/03 |{{ikonazastave|Hrvaška}} '''Zadar''' |{{ikonazastave|Izrael}} Maccabi Tel Aviv |align="center"|91:88 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] |- |2003/04 |{{ikonazastave|Srbija}} '''Reflex''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} Cibona VIP |align="center"|71:70 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] |- |2004/05 |{{ikonazastave|Srbija}} '''Hemofarm''' |{{ikonazastave|Srbija}} Partizan PMB |align="center"|89:76 |{{ikonazastave|Srbija in Črna gora}} [[Beograd]] |- |2005/06 |{{ikonazastave|Srbija}} '''FMP Železnik''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Partizan Beograd]] |align="center"|73:72 |{{ikonazastave|Bosna-Hercegovina}} [[Sarajevo]] |- |2006/07 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} FMP Železnik |align="center"|85:83 |{{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Zagreb]] in [[Beograd]] |- |2007/08 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Hemofarm Vršac]] |align="center"|69:51 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] |- |2008/09 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Cibona]] |align="center"|63:49 |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2009/10 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Cibona]] |align="center"|75:74 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] |- |2010/11 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Košarkarski klub Union Olimpija|Union Olimpija]] |align="center"|77:74 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] |- |2011/12 |{{ikonazastave|Izrael}} '''[[Maccabi Electra]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Košarkarski klub Cedevita|KK Cedevita]] |align="center"|87:77 |{{ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]] |- |2012/13 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Crvena zvezda]] |align="center"|71:63 |{{ikonazastave|BiH}} [[Laktaši]] |- |2013/14 |{{ikonazastave|Hrvaška}} '''[[KK Cibona]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Cedevita]] |align="center"|72:59 |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2014/15 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena zvezda]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Cedevita]] |align="center"|3:1 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] |- |2015/16 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena zvezda]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Mega Leks]] |align="center"|3:0 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in [[Sremska Mitrovica]] |- |2016/17 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena zvezda]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Cedevita]] |align="center"|3:0 v zmagah |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] in {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2017/18 |{{ikonazastave|Črna Gora}} '''[[KK Budućnost]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Crvena zvezda]] |align="center"|3:1 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] |- |2018/19 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena Zvijezda]]''' |{{ikonazastave|Črna Gora}} [[KK Budućnost]] |align="center"|3:2 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] |- |2019/20 | colspan=4 align=center|''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]]'' |- |2020/21 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena Zvijezda]]''' |{{ikonazastave|Črna Gora}} [[KK Budućnost]] |align="center"|3:2 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] |- |2021/22 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena Zvijezda]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Partizan]] |align="center"|3:2 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2022/23 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Crvena Zvijezda]] |align="center"|3:2 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2023/24 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena Zvijezda]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Partizan]] |align="center"|3:0 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2024/25 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan]]''' |{{ikonazastave|Črna Gora}} [[KK Budućnost]] |align="center"|3:1 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{socialLinks}} [[Kategorija:Košarkarska tekmovanja]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2001]] qfk4q5gljbjhvslvf9ra86jnxvvqx9e 6675179 6675177 2026-05-13T07:32:49Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6675179 wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league | title = Liga ABA | logo = [[Slika:ABA liga logo.png|200px]] | caption = logotip Lige ABA | sport = [[Košarka]] | founded = 2001 | inaugural = 2001/02 | fame = | motto = | teams = 18 | champion = {{flagicon|SRB}} [[KK Partizan|Partizan]] (8. naslov)<br />(2024/25) | most_champs = {{flagicon|SRB}} [[KK Partizan|Partizan]] (8 naslovov) | folded = | ceo = Josip Bilić | TV = [[Bolgarska nacionalna televizija|BNT]]<br />[[Doma TV]]<br />[[Happy TV]]<br />[[RTV Makedonija|MKTV]]<br />[[RTCG]]<br />[[RTRS]]<br />[[Sport 1]]<br />[[Sport Klub]]<br />[[Šport TV|Šport TV]] | website = [http://www.aba-liga.com/ aba-liga.com] {{en icon}} }} '''Liga ABA''', tudi '''Jadranska liga''', je mednarodna [[košarka]]rska klubska liga, ki združuje najboljše košarkarske klube [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], [[Črna gora|Črne gore]], [[Makedonija|Makedonije]], [[Slovenija|Slovenije]], [[Srbija|Srbije]] in [[Hrvaška|Hrvaške]]. Liga obstaja vzporedno z domačimi prvenstvi vseh držav. Vsa moštva, ki sodelujejo v Ligi ABA, sodelujejo v državnih prvenstvih svojih držav, toda v nekaterih državah se prvenstvu priključijo šele v zaključnem delu. Tekme organizira ''Adriatic Basketball Association'', ki je polnopravni član [[ULEB]]-a in član z volilno pravico [[Evroliga|Evrolige]], tako da je ta liga nekakšna lokalna verzija vseevropske Evrolige v kateri mnogi klubi iz Lige ABA tudi igrajo. Do leta 2014 se je finale igralo na zmago v eni tekmi, od 2015 dalje pa na tri dobljene tekme. Med letoma 2007 in 2011 je beograjski Partizan osvojil rekordnih pet zaporednih naslovov prvaka. Leta 2017 je beograjska Crvena zvezda osvojila tretji zaporedni naslov prvaka.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/ne-spreglejte/crvena-zvezda-zanesljivo-do-tretjega-naslova-v-ligi-aba/419789|title= Crvena zvezda zanesljivo do tretjega naslova v Ligi ABA|accessdate= 14. april 2017|date= 13. april 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> == Zmagovalci == {| class="wikitable" |- ! style="background:#efefef;" | Sezona ! style="background:#efefef;" | Prvaki ! style="background:#efefef;" | Podprvaki ! style="background:#efefef;" | Rezultat finala ! style="background:#efefef;" | Mesto finala |- |2001/02 |{{ikonazastave|Slovenija}} '''[[Košarkarski klub Union Olimpija|Union Olimpija]]''' |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Košarkarski klub Krka Novo mesto|Krka Telekom]] |align="center"|73:59 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] |- |2002/03 |{{ikonazastave|Hrvaška}} '''Zadar''' |{{ikonazastave|Izrael}} Maccabi Tel Aviv |align="center"|91:88 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] |- |2003/04 |{{ikonazastave|Srbija}} '''Reflex''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} Cibona VIP |align="center"|71:70 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] |- |2004/05 |{{ikonazastave|Srbija}} '''Hemofarm''' |{{ikonazastave|Srbija}} Partizan PMB |align="center"|89:76 |{{ikonazastave|Srbija in Črna gora}} [[Beograd]] |- |2005/06 |{{ikonazastave|Srbija}} '''FMP Železnik''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Partizan Beograd]] |align="center"|73:72 |{{ikonazastave|Bosna-Hercegovina}} [[Sarajevo]] |- |2006/07 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} FMP Železnik |align="center"|85:83 |{{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Zagreb]] in [[Beograd]] |- |2007/08 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Hemofarm Vršac]] |align="center"|69:51 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] |- |2008/09 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Cibona]] |align="center"|63:49 |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2009/10 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Cibona]] |align="center"|75:74 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] |- |2010/11 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Košarkarski klub Union Olimpija|Union Olimpija]] |align="center"|77:74 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] |- |2011/12 |{{ikonazastave|Izrael}} '''[[Maccabi Electra]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Košarkarski klub Cedevita|KK Cedevita]] |align="center"|87:77 |{{ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]] |- |2012/13 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Crvena zvezda]] |align="center"|71:63 |{{ikonazastave|BiH}} [[Laktaši]] |- |2013/14 |{{ikonazastave|Hrvaška}} '''[[KK Cibona]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Cedevita]] |align="center"|72:59 |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2014/15 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena zvezda]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Cedevita]] |align="center"|3:1 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] |- |2015/16 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena zvezda]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Mega Leks]] |align="center"|3:0 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in [[Sremska Mitrovica]] |- |2016/17 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena zvezda]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Cedevita]] |align="center"|3:0 v zmagah |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] in {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2017/18 |{{ikonazastave|Črna Gora}} '''[[KK Budućnost]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Crvena zvezda]] |align="center"|3:1 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] |- |2018/19 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena Zvijezda]]''' |{{ikonazastave|Črna Gora}} [[KK Budućnost]] |align="center"|3:2 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] |- |2019/20 | colspan=4 align=center|''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]]'' |- |2020/21 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena Zvijezda]]''' |{{ikonazastave|Črna Gora}} [[KK Budućnost]] |align="center"|3:2 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] |- |2021/22 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena Zvijezda]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Partizan]] |align="center"|3:2 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2022/23 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Crvena Zvijezda]] |align="center"|3:2 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2023/24 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena Zvijezda]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Partizan]] |align="center"|3:0 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2024/25 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan]]''' |{{ikonazastave|Črna Gora}} [[KK Budućnost]] |align="center"|3:1 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{socialLinks}} [[Kategorija:Košarkarska tekmovanja]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2001]] gw9qddxzgtpzepqjblpjvog9k3f3r2b 6675180 6675179 2026-05-13T07:33:20Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6675180 wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league | title = Liga ABA | logo = [[Slika:ABA liga logo.png|200px]] | caption = logotip Lige ABA | sport = [[Košarka]] | founded = 2001 | inaugural = 2001/02 | fame = | motto = | teams = 18 | champion = {{flagicon|SRB}} [[KK Partizan|Partizan]] (8. naslov)<br />(2024/25) | most_champs = {{flagicon|SRB}} [[KK Partizan|Partizan]] (8 naslovov) | folded = | ceo = Dubravko Kmetović | TV = [[Bolgarska nacionalna televizija|BNT]]<br />[[Doma TV]]<br />[[Happy TV]]<br />[[RTV Makedonija|MKTV]]<br />[[RTCG]]<br />[[RTRS]]<br />[[Sport 1]]<br />[[Sport Klub]]<br />[[Šport TV|Šport TV]] | website = [http://www.aba-liga.com/ aba-liga.com] {{en icon}} }} '''Liga ABA''', tudi '''Jadranska liga''', je mednarodna [[košarka]]rska klubska liga, ki združuje najboljše košarkarske klube [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], [[Črna gora|Črne gore]], [[Makedonija|Makedonije]], [[Slovenija|Slovenije]], [[Srbija|Srbije]] in [[Hrvaška|Hrvaške]]. Liga obstaja vzporedno z domačimi prvenstvi vseh držav. Vsa moštva, ki sodelujejo v Ligi ABA, sodelujejo v državnih prvenstvih svojih držav, toda v nekaterih državah se prvenstvu priključijo šele v zaključnem delu. Tekme organizira ''Adriatic Basketball Association'', ki je polnopravni član [[ULEB]]-a in član z volilno pravico [[Evroliga|Evrolige]], tako da je ta liga nekakšna lokalna verzija vseevropske Evrolige v kateri mnogi klubi iz Lige ABA tudi igrajo. Do leta 2014 se je finale igralo na zmago v eni tekmi, od 2015 dalje pa na tri dobljene tekme. Med letoma 2007 in 2011 je beograjski Partizan osvojil rekordnih pet zaporednih naslovov prvaka. Leta 2017 je beograjska Crvena zvezda osvojila tretji zaporedni naslov prvaka.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/ne-spreglejte/crvena-zvezda-zanesljivo-do-tretjega-naslova-v-ligi-aba/419789|title= Crvena zvezda zanesljivo do tretjega naslova v Ligi ABA|accessdate= 14. april 2017|date= 13. april 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> == Zmagovalci == {| class="wikitable" |- ! style="background:#efefef;" | Sezona ! style="background:#efefef;" | Prvaki ! style="background:#efefef;" | Podprvaki ! style="background:#efefef;" | Rezultat finala ! style="background:#efefef;" | Mesto finala |- |2001/02 |{{ikonazastave|Slovenija}} '''[[Košarkarski klub Union Olimpija|Union Olimpija]]''' |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Košarkarski klub Krka Novo mesto|Krka Telekom]] |align="center"|73:59 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] |- |2002/03 |{{ikonazastave|Hrvaška}} '''Zadar''' |{{ikonazastave|Izrael}} Maccabi Tel Aviv |align="center"|91:88 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] |- |2003/04 |{{ikonazastave|Srbija}} '''Reflex''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} Cibona VIP |align="center"|71:70 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] |- |2004/05 |{{ikonazastave|Srbija}} '''Hemofarm''' |{{ikonazastave|Srbija}} Partizan PMB |align="center"|89:76 |{{ikonazastave|Srbija in Črna gora}} [[Beograd]] |- |2005/06 |{{ikonazastave|Srbija}} '''FMP Železnik''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Partizan Beograd]] |align="center"|73:72 |{{ikonazastave|Bosna-Hercegovina}} [[Sarajevo]] |- |2006/07 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} FMP Železnik |align="center"|85:83 |{{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Zagreb]] in [[Beograd]] |- |2007/08 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Hemofarm Vršac]] |align="center"|69:51 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] |- |2008/09 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Cibona]] |align="center"|63:49 |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2009/10 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Cibona]] |align="center"|75:74 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] |- |2010/11 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Košarkarski klub Union Olimpija|Union Olimpija]] |align="center"|77:74 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] |- |2011/12 |{{ikonazastave|Izrael}} '''[[Maccabi Electra]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Košarkarski klub Cedevita|KK Cedevita]] |align="center"|87:77 |{{ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]] |- |2012/13 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Crvena zvezda]] |align="center"|71:63 |{{ikonazastave|BiH}} [[Laktaši]] |- |2013/14 |{{ikonazastave|Hrvaška}} '''[[KK Cibona]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Cedevita]] |align="center"|72:59 |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2014/15 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena zvezda]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Cedevita]] |align="center"|3:1 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] |- |2015/16 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena zvezda]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Mega Leks]] |align="center"|3:0 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in [[Sremska Mitrovica]] |- |2016/17 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena zvezda]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Cedevita]] |align="center"|3:0 v zmagah |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] in {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2017/18 |{{ikonazastave|Črna Gora}} '''[[KK Budućnost]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Crvena zvezda]] |align="center"|3:1 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] |- |2018/19 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena Zvijezda]]''' |{{ikonazastave|Črna Gora}} [[KK Budućnost]] |align="center"|3:2 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] |- |2019/20 | colspan=4 align=center|''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]]'' |- |2020/21 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena Zvijezda]]''' |{{ikonazastave|Črna Gora}} [[KK Budućnost]] |align="center"|3:2 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] |- |2021/22 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena Zvijezda]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Partizan]] |align="center"|3:2 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2022/23 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Crvena Zvijezda]] |align="center"|3:2 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2023/24 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena Zvijezda]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Partizan]] |align="center"|3:0 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2024/25 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan]]''' |{{ikonazastave|Črna Gora}} [[KK Budućnost]] |align="center"|3:1 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{socialLinks}} [[Kategorija:Košarkarska tekmovanja]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2001]] 7qvq00q6kqzmgxede5zbe95h43umsmb 6675191 6675180 2026-05-13T08:00:39Z Sporti 5955 /* Zmagovalci */ pp 6675191 wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league | title = Liga ABA | logo = [[Slika:ABA liga logo.png|200px]] | caption = logotip Lige ABA | sport = [[Košarka]] | founded = 2001 | inaugural = 2001/02 | fame = | motto = | teams = 18 | champion = {{flagicon|SRB}} [[KK Partizan|Partizan]] (8. naslov)<br />(2024/25) | most_champs = {{flagicon|SRB}} [[KK Partizan|Partizan]] (8 naslovov) | folded = | ceo = Dubravko Kmetović | TV = [[Bolgarska nacionalna televizija|BNT]]<br />[[Doma TV]]<br />[[Happy TV]]<br />[[RTV Makedonija|MKTV]]<br />[[RTCG]]<br />[[RTRS]]<br />[[Sport 1]]<br />[[Sport Klub]]<br />[[Šport TV|Šport TV]] | website = [http://www.aba-liga.com/ aba-liga.com] {{en icon}} }} '''Liga ABA''', tudi '''Jadranska liga''', je mednarodna [[košarka]]rska klubska liga, ki združuje najboljše košarkarske klube [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], [[Črna gora|Črne gore]], [[Makedonija|Makedonije]], [[Slovenija|Slovenije]], [[Srbija|Srbije]] in [[Hrvaška|Hrvaške]]. Liga obstaja vzporedno z domačimi prvenstvi vseh držav. Vsa moštva, ki sodelujejo v Ligi ABA, sodelujejo v državnih prvenstvih svojih držav, toda v nekaterih državah se prvenstvu priključijo šele v zaključnem delu. Tekme organizira ''Adriatic Basketball Association'', ki je polnopravni član [[ULEB]]-a in član z volilno pravico [[Evroliga|Evrolige]], tako da je ta liga nekakšna lokalna verzija vseevropske Evrolige v kateri mnogi klubi iz Lige ABA tudi igrajo. Do leta 2014 se je finale igralo na zmago v eni tekmi, od 2015 dalje pa na tri dobljene tekme. Med letoma 2007 in 2011 je beograjski Partizan osvojil rekordnih pet zaporednih naslovov prvaka. Leta 2017 je beograjska Crvena zvezda osvojila tretji zaporedni naslov prvaka.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/ne-spreglejte/crvena-zvezda-zanesljivo-do-tretjega-naslova-v-ligi-aba/419789|title= Crvena zvezda zanesljivo do tretjega naslova v Ligi ABA|accessdate= 14. april 2017|date= 13. april 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> == Zmagovalci == {| class="wikitable" |- ! style="background:#efefef;" | Sezona ! style="background:#efefef;" | Prvaki ! style="background:#efefef;" | Podprvaki ! style="background:#efefef;" | Rezultat finala ! style="background:#efefef;" | Mesto finala |- |2001/02 |{{ikonazastave|Slovenija}} '''[[Košarkarski klub Union Olimpija|Union Olimpija]]''' |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Košarkarski klub Krka Novo mesto|Krka Telekom]] |align="center"|73:59 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] |- |2002/03 |{{ikonazastave|Hrvaška}} '''Zadar''' |{{ikonazastave|Izrael}} Maccabi Tel Aviv |align="center"|91:88 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] |- |2003/04 |{{ikonazastave|Srbija}} '''Reflex''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} Cibona VIP |align="center"|71:70 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] |- |2004/05 |{{ikonazastave|Srbija}} '''Hemofarm''' |{{ikonazastave|Srbija}} Partizan PMB |align="center"|89:76 |{{ikonazastave|Srbija in Črna gora}} [[Beograd]] |- |2005/06 |{{ikonazastave|Srbija}} '''FMP Železnik''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Partizan Beograd]] |align="center"|73:72 |{{ikonazastave|Bosna-Hercegovina}} [[Sarajevo]] |- |2006/07 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} FMP Železnik |align="center"|85:83 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] in {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2007/08 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Hemofarm Vršac]] |align="center"|69:51 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] |- |2008/09 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Cibona]] |align="center"|63:49 |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2009/10 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Cibona]] |align="center"|75:74 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] |- |2010/11 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Košarkarski klub Union Olimpija|Union Olimpija]] |align="center"|77:74 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] |- |2011/12 |{{ikonazastave|Izrael}} '''[[Maccabi Electra]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Košarkarski klub Cedevita|KK Cedevita]] |align="center"|87:77 |{{ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]] |- |2012/13 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan Beograd]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Crvena zvezda]] |align="center"|71:63 |{{ikonazastave|BiH}} [[Laktaši]] |- |2013/14 |{{ikonazastave|Hrvaška}} '''[[KK Cibona]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Cedevita]] |align="center"|72:59 |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2014/15 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena zvezda]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Cedevita]] |align="center"|3:1 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] |- |2015/16 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena zvezda]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Mega Leks]] |align="center"|3:0 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in [[Sremska Mitrovica]] |- |2016/17 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena zvezda]]''' |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[KK Cedevita]] |align="center"|3:0 v zmagah |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] in {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2017/18 |{{ikonazastave|Črna Gora}} '''[[KK Budućnost]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Crvena zvezda]] |align="center"|3:1 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] |- |2018/19 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena Zvijezda]]''' |{{ikonazastave|Črna Gora}} [[KK Budućnost]] |align="center"|3:2 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] |- |2019/20 | colspan=4 align=center|''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]]'' |- |2020/21 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena Zvijezda]]''' |{{ikonazastave|Črna Gora}} [[KK Budućnost]] |align="center"|3:2 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] |- |2021/22 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena Zvijezda]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Partizan]] |align="center"|3:2 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2022/23 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Crvena Zvijezda]] |align="center"|3:2 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2023/24 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Crvena Zvijezda]]''' |{{ikonazastave|Srbija}} [[KK Partizan]] |align="center"|3:0 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] |- |2024/25 |{{ikonazastave|Srbija}} '''[[KK Partizan]]''' |{{ikonazastave|Črna Gora}} [[KK Budućnost]] |align="center"|3:1 v zmagah |{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] in {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{socialLinks}} [[Kategorija:Košarkarska tekmovanja]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2001]] 4eaxj0nwmghjelor1341gehsoilh3c4 0 120661 6674867 6462839 2026-05-12T12:09:37Z ~2026-28279-21 259659 /* Glej tudi */ 6674867 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10100607_b4 | latd = 45 |latm = 44 |lats = 21.58 |latNS = N | longd = 14 |longm = 51 |longs = 23.66 |longEW = E |najdisi=Polom |slika=Polom Kocevje Slovenia.JPG |povrsina=7,64 |prebivalstvo=55 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=372,7 |postna=1332 |posta=Stara Cerkev |obcina=Kočevje |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Polom''' je [[naselje]] v [[Občina Kočevje|občini Kočevje]], ki leži v [[Polomsko podolje|Polomskem podolju]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Polom, Kočevje}} * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Lom]], [[Podlom]] {{Kočevje}} {{škrbina-naselje-sl}} {{nanoškrbina}} [[Kategorija:Naselja Občine Kočevje]] 6kpdtj65ps0y934wx8gf7gjgys7p07j 0 120760 6674864 6550157 2026-05-12T12:06:36Z ~2026-28279-21 259659 /* Glej tudi */ 6674864 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Lome |geopedia=#L410_T13_F10096588_b4 | latd = 45 |latm = 55 |lats = 4.84 |latNS = N | longd = 14 |longm = 4 |longs = 40.71 |longEW = E |najdisi=Lome |slika=Trnovčeva štala (hlev) z letnico 1865, Zgornje Lome 1959.jpg |napis=Trnovčeva štala (hlev) z letnico 1865, Zgornje Lome (foto: [[Fanči Šarf]], 1959) |povrsina=10,99 |prebivalstvo=114 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=654,6 |postna=5274 |posta=Črni Vrh nad Idrijo |obcina=Idrija |pokrajina=Goriška regija |regija=Primorska }} '''Lome''' so [[naselje]] na [[Črni Vrh|črnovrški planoti]] v [[Občina Idrija|Občini Idrija]]. Razložena vas na severni strani Javornika, v katerega segata dve vzporedni dolini iz širšega planega ozemlja pri [[Črni Vrh|Črnem vrhu]]. Lóme so sestavljene iz zaselkov Dolnje in Gornje Lome, Nadrt, Na griču, Na ravni, Podjesen in Zakrog. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Lom]] {{Kategorija v Zbirki}} {{Idrija}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Idrija]] 7odyqvcj9oxxh9pmbd2ej8uqtqb8h6l 6674865 6674864 2026-05-12T12:07:08Z ~2026-28279-21 259659 /* Glej tudi */ 6674865 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Lome |geopedia=#L410_T13_F10096588_b4 | latd = 45 |latm = 55 |lats = 4.84 |latNS = N | longd = 14 |longm = 4 |longs = 40.71 |longEW = E |najdisi=Lome |slika=Trnovčeva štala (hlev) z letnico 1865, Zgornje Lome 1959.jpg |napis=Trnovčeva štala (hlev) z letnico 1865, Zgornje Lome (foto: [[Fanči Šarf]], 1959) |povrsina=10,99 |prebivalstvo=114 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=654,6 |postna=5274 |posta=Črni Vrh nad Idrijo |obcina=Idrija |pokrajina=Goriška regija |regija=Primorska }} '''Lome''' so [[naselje]] na [[Črni Vrh|črnovrški planoti]] v [[Občina Idrija|Občini Idrija]]. Razložena vas na severni strani Javornika, v katerega segata dve vzporedni dolini iz širšega planega ozemlja pri [[Črni Vrh|Črnem vrhu]]. Lóme so sestavljene iz zaselkov Dolnje in Gornje Lome, Nadrt, Na griču, Na ravni, Podjesen in Zakrog. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Lom (razločitev)]] {{Kategorija v Zbirki}} {{Idrija}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Idrija]] 7p7mqjkncexmpu645nzblrb5d6r1cix 0 122342 6674926 6256851 2026-05-12T13:59:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6674926 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = Anhidrit | category = | boxwidth = | boxbgcolor = | image = Anhydrite_HMNH1.jpg | caption = Anhidrit, [[Chihuahua]], [[Mehika]] | formula = {{chem2|CaSO4}}, brezvodni [[kalcijev sulfat]] | molweight = | strunz = 07.AD.30 | dana = 28.03.02.01 | color = brezbarven, bel, včasih tudi sivkast, modrikast ali škrlaten | habit = redki ploščati ali prizmatični kristali; običajno se pojavlja v nitastih vzporednih žilah, ki se cepijo v plasti; lahko je tudi zrnat | symmetry = ortorombska dipiramidna 2/m 2/m 2/m | system = [[Ortorombski kristalni sistem|ortorombski]] | twinning = | cleavage = [010] popolna, [100] popolna, [001] dobra | fracture = školjkast | tenacity = krhek | mohs = 3,5 | luster = steklast, bisern | refractive = n_α = 1,569 - 1,573<br> n_β = 1,574 - 1,579<br> n_γ = 1,609 - 1,618 | opticalprop = | birefringence = | 2V = 56 – 84° | pleochroism = dvoosen (+) | streak = bela | gravity = 2,97 | melt = | fusibility = 2 | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = prozoren do prosojen | fluorescence = nekateri vzorci, več jih fluorescira ob segrevanju | other = | references = <ref>{{navedi knjigo |author1=Hurlbut, Cornelius S.|author2=Klein, Cornelis |year=1985 |title=Manual of Mineralogy |url=https://archive.org/details/manualofmineralo00klei|edition=20|publisher=John Wiley & Sons, New York |isbn=0-471-80580-7 |cobiss=12123141 |pages=}}</ref><ref>[http://webmineral.com/data/Anhydrite.shtml ''Anhydrite'']. Webmineral.</ref><ref>[http://www.mindat.org/min-234.html ''Anhydrite'']. Mindat.org.</ref><ref name=Handbook>{{Navedi splet |url=http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/anhydrite.pdf |title=''Handbook of Mineralogy'' |accessdate=2015-03-24 |archive-date=2006-09-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060904173222/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/anhydrite.pdf |url-status=dead }}</ref> }} '''Anhidrit''' ja [[kalcij]]ev [[sulfatni minerali|sulfatni mineral]] s [[Kemijska formula|formulo]] {{chem2|CaSO4}}. Kristalizira v [[Ortorombski kristalni sistem|ortorombskem]] [[Kristalni sistem|kristalnem sistemu]] in ima popolno [[razkolnost |razkolnost]], vzporedno s tremi simetrijskimi ravninami. Mineral ni [[Izomorfizem|izomorfen]] z ortorombskim barijevim ([[barit]]) in stroncijevim sulfatom ([[Celestin (mineral)|celestin]]), kar bi pričakovali iz njihovih kemijskih formul. Popolno razviti kristali so redki. Mineral ima običajno obliko razklane mase. Njegova [[trdota]] po [[Mohsova trdotna lestvica|Mohsovi lestvici]] je 3,5, [[specifična teža]] pa 2,9. Barva je običajno bela, včasih tudi sivkasta, modrikasta ali škrlatna. Na razkolih ima bisern, na drugih ploskvah pa steklast lesk. V stiku z vodo jo zlahka absorbira in se pretvori v bolj pogosto [[Sadra|sadro]] ({{chem2|CaSO4*2H2O}}). Pretvorba je povratna: sadra in polhidrat ([[mavec (material)|mavec]], {{chem2|CaSO4*0.5H2O}}) se s segrevanjem pri približno 200&nbsp;°C pri normalnih atmosferskih pogojih ponovno pretvorita v anhidrit.<ref>{{navedi knjigo |author1=W.A. Deer |author2=R.A. Howie |author3=J. Zussman|year=1992 |title=An Introduction to the Rock-Forming Minerals |edition=2|publisher=Harlow : Longman Scientific & Technical |isbn=0-582-30094-0 |cobiss=13320709 |pages=}}</ref> Anhidrit običajno spremljata [[kalcit]] in [[halit]], v žilah tudi [[Sulfidni mineral|sulfidi]], med njimi [[galenit]], [[halkopirit]], [[molibdenit]] in [[pirit]]. ==Nahajališča== Anhidrit se najpogosteje pojavlja v evaporitnih depozitih skupaj s sadro. Prvič so ga odkrili leta 1794 v rudniku soli pri Hallu na [[Tirolska|Tirolskem]]. Na tem nahajališču je ključna globina nahajališča, ker se je anhidrit v višjih plasteh zaradi prisotnosti vode pretvoril v sadro. Kalcijev sulfat iz vodnih raztopin kristalizira kot sadra, če je v raztopini prebitek [[Natrijev klorid|natrijevega]] ali [[kalijev klorid|kalijevega klorida]], kristalizira šele pri temperaturah nad 40&nbsp;°C. To je tudi ena od metod, po kateri se mineral pripravi umetno. Tako pripravljen anhidrit je popolnoma enak naravnemu. [[Slika:Sebkha El Melah - 2001.jpg|thumb|left|Sebkhat (ali Sebkha) El Melah, [[Tunizija]], leta 2001, ko je bil skoraj suh; pravokotnik na desni strani zgoraj je verjetno obrat za proizvodnjo soli]] [[Slika:ZagrosMtns SaltDome ISS012-E-18774.jpg|thumb|left|Solne kupole v gorovju Zagros, zahodni [[Iran]]]] ===Noduli v bibavičnem pasu=== V slanih zatokih (sebkha ali sebkhat) v [[Bibavični pas|bibavičnem pasu]] [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]] se anhidrit pojavlja v obliki diagenetskih [[nodul (geologija)|nodulov]] ([[gomolj |gomolj]]ev). Preseki teh nodularnih tvorb imajo mrežast videz. Nodularni anhidrit se pojavlja tudi v sedimentnih skladih kot nadomestek sadre.<ref>M. A. Church. ''Encyclopedia of Sediments & Sedimentary Rocks''. Springer, 2003, str. 17-18. ISBN 978-1-4020-0872-6.</ref> ===Solne kupole=== Velike količine anhidrita so na vrhovih solnih kupol, ki nastanejo, kadar debeli sedimentni skladi predrejo tanjši sloj manj odpornih kamnin nad seboj in pridejo na Zemljino površino. Anhidrit sestavlja 1-3 odstotka soli in slane kupole in se pojavlja samo na vrhovih, od koder je voda sprala [[halit]]. Tipičen vrh kupole je sestavljen iz sloja soli, nad katerim je sloj anhidrita, nad njim sloj sadre in nad njim sloj [[kalcit]]a.<ref>C.W. Walker (december 1976). ''Origin of Gulf Coast salt-dome cap rock''. AAPG Bulletin '''60''' (12): 2162–2166. doi: 10.1306/c1ea3aa0-16c9-11d7-8645000102c1865d.</ref> Vzajemno delovanjesoli in [[Nafta|nafte]] lahko zmanjša vsebnost {{chem2|SO4}} in povzroči nastajanje kalcita, vode in [[Vodikov sulfid|vodikovega sulfida]] ({{chem2|H2S}}).<ref>J.A. Saunders, R.C. Thomas (september 1996). ''Origin of ‘exotic’ minerals in Mississippi salt dome cap rocks: results of reaction-path modeling''. Applied Geochemistry '''11''' (5): 667–676. doi: 10.1016/S0883-2927(96)00032-7.</ref> ==Imena== Ime anhidrit mu je dal nemški geolog Abraham Gottlob Werner (1749–1817), ker, za razliko od sadre, ne vsebuje nobene vode. Med zastarela in opuščena imena spadata imeni muriacit, ki je nastalo na domnevi, da je klorid (muriat), in karstenit. Nenavadno oblikovane, spačene, konkrecijam podobne gmote se imenujejo kamniti vampi. V Volpinu pri [[Bergamo (pokrajina)|Bergamu]] v [[Lombardija|Lombardiji]] se pojavlja kot luskast zrnat vulpinit, ki se reže in brusi za okraske. ==Glej tudi== * [[Sulfatni minerali]] * [[Kalcijev sulfat]] * [[Sadra]] * [[Alabaster]] ==Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://fold1.ftt.uni-miskolc.hu/~foldshe/telepabr/T41.jpg Depozit anhidrita] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070314113354/http://fold1.ftt.uni-miskolc.hu/~foldshe/telepabr/T41.jpg |date=2007-03-14 }} ==Galerija== <gallery caption="Primerki anhidrita" widths="220px" heights="200px" perrow="3"> <center> captions Slika: Anhydrite-261625.jpg |Anhidrit iz rudnika Naica, [[Chihuahua]], [[Mehika]]; velikost 16,8 x 15,4 x 10,8 cm) Slika: Anhydrite-217327.jpg |Kristal anhidrita na matrici, na katerem so jasno vidne [[Razkolnost|razkolne ploskve]] Slika: Halite-Anhydrite-172416.jpg |Bel, okroglo oblikovan anhidrit kot vključek v [[halit]]u; [[Poljska]] </gallery> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kalcijevi minerali]] [[Kategorija:Sulfatni minerali]] hkogyecgwwko9jy5pobkocpisl500wb 0 123204 6675156 6620444 2026-05-13T06:55:05Z Erardo Galbi 166658 6675156 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Filip II. (razločitev)}} {{Infobox Monarch |name =Filip II. Makedonski <br> Φίλιππος Β' ὁ Μακεδών |title =[[Basileus]] |image= <!-- WD --> |caption =<small>Filip II. Makedonski</small> |reign =359 pr. n. št. – 336 pr. n. št. |coronation = |othertitles = |full name = |native_lang1 = [[grščina]] |native_lang1_name1= Φίλιππος |native_lang2 = |native_lang2_name1= |native_lang8 = |native_lang8_name1= |predecessor =[[Perdik III. Makedonski|Perdik III.]] |successor =[[Aleksander Veliki]] |suc-type = |heir = |queen = |consort = |spouse 1 =Audata |spouse 2 =Fila |spouse 3 =Nikesipolis |spouse 4 =Filina |spouse 5 =Olimpija |spouse 6 =Meda Edeška |spouse 7 =Kleopatra Evridika |spouse 8 = |spouse 9 = |spouse 10 = |issue =Kinana<br />[[Filip III. Makedonski|Filip III.]]<br />[[Aleksander Veliki]]<br />Kleopatra <br />Tesalonika <br /> Evropa<br /> Karan <br />[[Ptolemej I. Soter]] |royal house =[[Argeadi|Argeadska dinastija]] |dynasty = |royal anthem = |father =[[Amint III. Makedonski|Amint III.]] |mother =[[Evridika I. Makedonska|Evridika I.]] |birth_date =<!-- WD --> |birth_place =<!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place =<!-- WD --> |date of burial = |place of burial =[[Vergina|Aigai]], [[Makedonija]] |}} [[Slika:Makedonische phalanx.png|thumb|270px|Makedonska falanga]] '''Filip II. Makedonski''' ([[grščina|grško]]: Φίλιππος Β' ὁ Μακεδών [Filippos II. o Makedon], iz grškega ''φίλος'' [filos] - ''prijatelj'' in ''ἵππος'' [híppos] - ''konj''<ref>[http://www.etymonline.com/index.php?term=Philip Online etymology Dictionary Philip]</ref>), od leta 359 pr. n. št. do 336 pr. n. št. [[Antična Makedonija|makedonski]] kralj ([[basileus]]), oče [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] in [[Filip III. Makedonski|Filipa III.]] , * [[382 pr. n. št.]], † [[336 pr. n. št.]] ==Življenjepis== Filip je bil najmlajši sin kralja [[Amint III.|Aminta III.]] in [[Evridika I. Makedonska|Evridike]] I.. V mladosti je bil od leta 368-365 pr. n. št. talec v [[Tebe, Grčija|Tebah]], ki so bile v času tebanske hegemonije vodilna sila v Grčiji. V ujetništvu je od generala in državnika Epaminonda dobil vojaško in diplomatsko izobrazbo in postal Pelopidov ''eromen''.<ref>[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Dio_Chrysostom/Discourses/49*.html#5 Dio Chrysostom Or.&nbsp;49.5]</ref><ref>S.O. Murray, ''Homosexualities'', University of Chicago Press, [http://books.google.com/books?id=GfH6Nc8HHFwC&pg=PA42&dq=Dio+Chrysostom+49.5+Pelopidas+Philip+eromenos&sig=qXX4eIC8XaRtS4zNW3dkI5Oma_4 str. 42.]</ref> Živel je z generalom Pamenom, ki je bil navdušen zagovornik [[Sveta tebanska kohorta|svete tebanske kohorte]]. Leta 364 pr. n. št. se je vrnil v Makedonijo in po smrti bratov kraljev [[Aleksander II. Makedonski|Aleksandra II.]] in [[Perdik III.|Perdika III.]] leta 359 pr. n. št. postal regent za svojega mladoletnega nečaka [[Amint IV.|Aminta IV.]]. Še isto leto je nečaka razlastil in se razglasil za makedonskega kralja. Vojaške izkušnje in ekspanzionistične vizije o makedonski veličini so mu kmalu prinesle prve uspehe. Najprej se je lotil obnove kraljestva, v katerem se je po Perdikovem porazu in smrti v vojni proti [[Dardanci|Ilirom]] stanje močno poslabšalo. Vzhodne dele kraljestva so napadali in plenili [[Peonija|Peoni]] in [[Tračani]], v Metoni na obali Solunskega zaliva pa so se izkrcali [[Atene|Atenci]], katerim je poveljeval pretendent na makedonski prestol Argej. Peonske in tračanske vdore je prekinil z diplomatsko obljubo, da jim bo plačeval letni davek, 3.000 atenskih [[hoplit]]ov pa je uničil v bitki leta 359 pr. n. št.. Ko se je znebil obeh nasprotnikov, je začel utrjevati svoj položaj v kraljestvu in armado. Njegova nedvomno največja vojaška inovacija je bila uvedba [[Makedonska falanga|makedonske falange]], v kateri so bili pešaki oboroženi z izredno dolgim kopjem - [[sarisa|sariso]]. Tako oborožene in izurjene enote so postale najpomembnejši korpus makedonske armade. Poročil se je z Audato, pravnukinjo dardanskega kralja [[Bardilis]]a, kar pa ni preprečilo njegovega pohoda proti Dardancem. Leta 357 pr. n. št. se je z njimi spopadel v Erigonski dolini in jih v siloviti bitki premagal. V bitki je padlo kakšnih 7.000 Ilirov, kar je pomenilo skoraj tri četrtine njihove armade. Po zmagi je svojo oblast razširil vse do [[Ohridsko jezero|Ohridskega jezera]].<ref>D.M. Lewis, ''The Cambridge Ancient History'', Volume 6: ''The Fourth Century BC'', 1994, str. 374, ISBN 0-521-23348-8.</ref> Z Atenci, ki niso bili zmožni osvojiti Amfipolisa, ki je obvladoval rudnike zlata v pogorju Pangeon, se je dogovoril, da ga bo osvojil on in jim ga nato dal v zakup v zameno za Pidno, ki so jo Makedonci izgubili leta 363 pr. n. št.. Ko je leta 357 pr. n. št. osvojil Amfipolis, je obe mesti obdržal zase. Atenci so mu napovedali vojno, Filip pa se je povezal s Halkidiško zvezo v [[Olint]]u in kmalu zatem podjarmil Potidejo. Tokrat je držal besedo in leta 356 pr. n. št. mesto prepustil Halkidiški zvezi. Leto pred tem se je poročil s hčerko epirskega kralja Olimpijo. [[Slika:Philip II of Macedon CdM.jpg|150px|left|thumb|Zlatnik Filipa II. Makedonskega]] Leta 356 pr. n. št. je osvojil mesto Krinid in ga preimenoval v Filipi. V mestu je namestil močno vojaško posadko, ki je varovala zlate rudnike, ki so bili glavni vir sredstev za financiranje njegovih vojnih pohodov. Medtem je njegov general Parmenij ponovno porazil Ilire. Še istega leta se mu je rodil sin [[Aleksander Veliki|Aleksander]], njegov konj pa je zmagal na [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]]. Leta 355-354 pr. n. št. je oblegal Metoni, zadnje mesto v [[Solun|Solunskem zalivu]], ki je še bilo v atenski posesti. Med obleganjem je izgubil oko. Mesto je kljub pomoči dveh atenskih ladjevij leta 354 pr. n. št. padlo. Leta 354-353 pr. n. št. je napadel še Abdero in Maronejo na tračanski obali. V [[tretja sveta vojna|tretji sveti vojni]], ki je izbruhnila v Grčiji, je poleti 353 pr. n. št. napadel [[Tesalija|Tesalijo]] in premagal [[Fokida|fokidsko]] vojsko 7.000 mož pod poveljstvom Onomarhovega brata. V naslednjih dveh bitkah je bil Filip poražen. V Tesalijo se je vrnil naslednje poletje, tokrat z vojsko 20.000 pešakov in 3.000 konjenikov, v kateri so bili tudi vsi tesalski vojaki. V bitki na Krokuškem polju, ki je bila najbolj krvava v grški zgodovini, je padlo 6.000 fokidskih vojakov, 3.000 vojakov<ref>R. Sealey (1976), A history of the Greek city states, ca. 700-338 B.C., University of California Press, str. 447-448, ISBN 0520031776.</ref> pa so Makedonci ujeli in kasneje utopili.<ref>[[Diodor Sicilski]], ''Bibliotheca historica'', XVI, 35.</ref> Med ujetimi je bil tudi vojskovodja Onomarh, katerega so obesili ali križali. Filip je z zmago dobil ogromen ugled in prosto pot do Fere v jugovzhodni Tesaliji. Kot vojaški poveljnik ([[Tagus (naziv)|''tagus'']]) Tesalske zveze je zase zahteval tudi Magnezijo s pomembnim pristaniščem Pagasa. Osrednje Grčije ni poskušal napasti, ker so Atenci, ki niso uspeli pravočasno priti na pomoč Pagasi, zasedli [[Termopile]]. Sovražnosti z Atenami se še niso začele, vendar so se Atenci že počutili ogrožene zaradi makedonske stranke, ki so jo s Filipovim denarjem ustanovili v [[Evbeja|Evbeji]]. Filip od leta 352-346 pr. n. št. ni poskušal vdreti na jug, ker je zaključeval osvajanje hribovitih področij [[Balkan]]a na zahodu in severu svoje države in grških obalnih mest do reke [[Marica|Marice]]. Do vodilnega obalnega mesta [[Olint]]a se je do osvojitve vseh okoliških mest vedel prijateljsko. [[Slika:Map Macedonia 336 BC-en.svg|350px|thumb|Makedonija leta 336 pr. n. št.]] Leta 349 pr. n. št. je začel oblegati Olint, ki je imel pomemben strateški položaj in je bil zatočišče njegovih sorodnikov Arhideja in Menelaja, pretendentov na makedonski prestol. Olint je bil sprva Flipov zaveznik, kasneje pa je svoje zavezništvo preusmeril na Atene. Atene kljub temu niso storile nič za njegovo obrambo, ker so se odpravile v Evbejo zatirat upor, ki ga je verjetno finančno podprl Filip. Makedonski kralj je leta 348 pr. n. št. končno osvojil Olint in ga do tal porušil. Enako usodo so doživela tudi druga mesta na [[Halkidika|Halkidiki]]. Makedonija in sosednje pokrajine so bile zdaj zavarovane in utrjene in Filip je šel proslavljat na svoje olimpijske igre v Dionu. Leta 347 pr. n. št. je nadaljeval z osvajanjem vzhodnih ozemelj okoli reke Marice in podjarmil tračanskega kneza Kersoblepta. Naslednje leto je učinkovito posredoval v vojni med Tebami in Fokido, medtem ko se je vojna z Atenami s prekinitvami še nadaljevala. Atene so se že začele pripravljati na sklenitev miru in ga potem, ko je Filip ponovno udaril na jug, tudi sklenile. Ključna grška mesta so bila pokorjena in Filip je svojo pozornost usmeril proti [[Šparta|Šparti]]. Špartancem je v sporočilu svetoval, naj se ''"brez odlašanja vdajo, sicer bo posredoval s svojo vojsko, uničil kmetije, poklal prebivalce in do tal porušil njihovo prestolnico"''. Špartanski odgovor je bil lakonsko kratek in jedrnat: ''"Če"''. Filip in njegov naslednik Aleksander sta Špartance pustila pri miru in začela preko [[Epir]]ja prodirati proti [[Jadransko morje|Jadranskemu morju]]. Leta 345 pr. n. št. se je odpravil na vojni pohod proti [[Ilirija (država)|Ardijejskemu kraljestvu]] kralja [[Plevrat I.|Plevrata I.]], v katerem je bil težko ranjen v desno nogo.<ref>{{navedi knjigo |author=J.R. Ashley |year=2004 |title=The Macedonian Empire: The Era of Warfare Under Philip II and Alexander the Great, 359-323 B.C. |url=https://archive.org/details/macedonianempire0000ashl |publisher=McFarland, Jefferson, North Carolina |isbn=0786419180 |cobiss=29742690 |page=[https://archive.org/details/macedonianempire0000ashl/page/114 114]}}</ref> Leta 342 pr. n. št. se je z veliko vojsko odpravil na sever proti [[Skiti|Skitom]]. Osvojil je utrjeno tračansko mesto Evmolpija in ga preimenoval v [[Plovdiv|Filipopolis]]. Leta 340 pr. n. št. je začel oblegati Perint ob [[Marmarsko morje|Marmarskem morju]] in leta 339 pr. n. št. še [[Bizanc]]. Po neuspešnem obleganju obeh mest je bil njegov vpliv v celi Grčiji ogrožen. Z zmago nad združeno atensko in tebansko vojsko v bitki pri Heroneji leta 338 pr. n. št. mu je kljub prejšnjim neuspehom uspelo ponovno vzpostaviti svojo avtoriteto v egejski regiji. Še istega leta je porušil Amfiso, ker so njeni prebivalci nezakonito obdelovali del Krizejske ravnice, ki je pripadala [[Delfi|Delfom]]. Leta 337 je ustanovil [[Korintska zveza|Korintsko zvezo]]. Članice zveze so se dogovorile, da se med seboj ne bodo vojskovale, razen če bi morale zatreti notranje upore. Filip je bil imenovan za poveljnika armade (''[[hegemon]]a''), ki naj bi napadla [[Perzija|Perzijsko cesarstvo]]. Leta 336 pr. n. št., ko je bil napad na Perzijo še v zelo zgodnji fazi, so Filipa umorili. Nasledil ga je sin [[Aleksander Veliki|Aleksander III.]]. ==Umor== [[Slika:Vergina Tombs Entrance.jpg|thumb|250px|Vhod v ''Veliki tumulus'' muzeja v Vergini]] Filipa so umorili oktobra 336 pr. n. št. v Egeji, antični prestolnici Makedonskega kraljestva. Filipov dvor se je zbral v mestnem gledališču na praznovanju poroke Aleksandra I. Epirskega in Filipove hčerke Kleopatre. Ko je kralj brez spremstva vstopil v gledališče, ga je [[Pavzanij iz Orestide]], eden od njegovih sedmih osebnih stražarjev, ubil. Morilec je poskušal pobegniti in priti do svojih pomagačev, ki so ga s konji čakali na izhodu iz mesta, vendar so ga trije Filipovi telesni stražarji ujeli in ubili. Razloge za Filipov umor je težko v celoti razložiti, ker so se o njih pričkali že antični zgodovinarji. Edini ohranjeni zapis iz tisega časa je [[Aristotel]]ov, ki pravi, da je bil Filip ubit zato, ker so Pavzanija užalili privrženci kraljevega tasta [[Atal (general)|Atala]]. Petdeset let kasneje je zgodovinar [[Klitarh]] zgodbo razširil in polepšal. Stoletje kasneje je to zgodbo pripovedoval [[Diodor Sicilski]] in vsi drugi zgodovinarji, ki so kot vir uporabili Klitarha. V šestnajsti knjigi Diodorjevih ''Zgodb'' piše, da je bil Pavzanij iz Orestide nekaj časa Filipov ljubimec, potem pa je njegovo mesto prevzel Atalov prijatelj, ali morda sorodnik, z enakom imenom. Ko je Pavzanij iz Orestide javno diskreditiral svojega soimenjaka, je Atalov prijatelj naredil samomor. Atal se mu je zato maščeval, tako da ga je povabil na kosilo, ga opil in organiziral njegovo posilstvo. Pavzanij iz Orestide se je pritožil Filipu. Filip Atala ni mogel kaznovati, saj ga je nameraval skupaj s [[Parmenion (vojskovodja)|Parmenionom]] poslati v [[Azija|Azijo]], da bi vzpostavila mostišče za načrtovani napad na [[Perzija|Perzijce]], poleg tega pa je bil poročen z njegovo nečakinjo ali hčerko Evridiko. Ker Atala ni želel užaliti, je poskušal pomiriti Pavzanija, tako da je povišal njegov položaj v telesni straži. Pavzanij z njegovo odločitvijo ni bil zadovoljen. Ker je bil Atal takrat že v Aziji, se je odločil, da bo ubil Filipa. Drugi zgodovinarji, na primer [[Justin (zgodovinar)|Justin]], domnevajo, da sta bila s spletko vsaj seznanjena, če ne vpletena, tudi [[Aleksander Veliki|Aleksander]] in/ali njegova mati Olimpija. Domnevo naj bi potrdilo Olimpijno polaganje venca na Pavzanijev grob po njeni vrnitvi iz pregnanstva in kasnejše nasipanje visoke gomile. Ukazala je tudi, da se v njegov spomin vsako leto opravijo daritve. Mnogo zgodovinarjev je opazilo, da trditve v zapisih niso skladne. Pavzanijev motiv za umor je zelo malo verjeten, po drugi strani pa je vprašljiva tudi vpletenost Aleksandra in Olimpije. Takšno dejanje bi namreč pomenilo nevarno izzivanje Filipu zvestega dela vojaštva. Zdi se, da so v zapisih zgolj sumničenja, ki so padla na glavne beneficiate umora. Njihova dejanja po umoru kažejo zgolj na njihova čustva, če sploh, ne morejo pa biti dokaz njihove krivde. ==Poroke== Filip je imel več žena, včasih tudi več kot eno hkrati. Datumi njegovih porok in imena nekaterih žena so sporni. Stari pisec Satir iz Mangajije omenja sedem žena: * Audata, hčerka ilirskega kralja [[Bardilis]]a, mati Kinane * Fila Elimejska, sestra arhonta Derda in Mahata iz Elimeje v Gornji Makedoniji * Nikisipolis Ferska iz Tesalije, mati Tesalonike * Olimpija Epirska, hčerka epirskega kralja Neoptolema I., mati Aleksandra Velikega in Kleopatre * Filina Lariška, mati Arhideja, kasnejšega kralja [[Filip III. Makedonskia|Filipa III. Makedonskega]] * Meda Odeška, hčerka [[Trakija|tračanskega]] kralja Kotela * Kleopatra Evridika, hčerka Hipostrata in nečakinja generala Atala ==Arheološka odkritja== [[Slika:Phillip Museum.jpg|thumb|250px|Zlati [[larnaks]] v muzeju v Vergini, v katerem so morda posmtrni ostanki Filipa II.]] 8. novembra 1977 je grški arheolog Manolis Andronikos med kraljevimi grobovi v Vergini odkrili neoskrunjen grob. Čeprav so bili arheologi že pred odkritjem na splošno prepričani, da so v Vergini pokopavali makedonske kralje, je novoodkriti grob še vedno predmet razprav. Začetni namigi, da bi grob lahko pripadal Filipu II., so bili podprti na primer z ugotovitvijo, da je imel pokojni na nogi poškodbo, ki je spremenila naravni položaj golenice (Filip je imel zlomljeno golenico). Kasnejša forenzična rekonstrukcija lobanje je pokazala tudi poškodbo desnega očesa, ki jo je povzročil oster predmet (zgodovinski zapis pravi, da je bila puščica).<ref>J. Prag in R. Neave, ''Making Faces: Using Forensic and Archaeological Evidence'', British Museum Press, London, 1997.</ref> E. Borza in drugi so domnevali, da je neodprti grob v resnici pripadal Filipovemu sinu [[Filip III. Makedonski|Filipu Arhideju]], Filip sam pa je bil pokopan v bolj preprostem sosednjem grobu, ki je bil v antiki izropan. Polemike so pogosto posledica protislovij med "okostjem Filipa II." in zanesljivimi zgodovinskimi zapisi o njegovem življenju (in poškodbah), kakor tudi analiz slik, lončevine in drugih grobnih pridatkov.<ref>[http://news.nationalgeographic.com/news/2008/04/080423-alexander-great.html ''National Geographic'', članek, ki opisuje nedavne raziskave v Grobu II.].</ref> Musgrave s sodelavci<ref name=Musgrave>{{Navedi splet |url=http://www.medsci.org/v07p00s1.htm |title=Musgrave J, Prag A. J. N. W., Neave R., Lane Fox R., White H. (2010) ''The Occupants of Tomb II at Vergina. Why Arrhidaios and Eurydice must be excluded'', ''Int J Med Sci'' 2010; 7:s1–s15 |accessdate=2012-04-01 |archive-date=2021-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210227001242/https://www.medsci.org/v07p00s1.htm |url-status=dead }}</ref> je leta 2010 ugotovil, da ni nobenega utemeljenega dokaza, da bi bil v neodprtem grobu pokopan Arhidej in da so tisti, ki so to trdili (Borsa, Palagia in Bartsiokas), napačno razumeli nekatera znanstvena dejstva. Musgavova študija kosti iz verginskega groba II je odkrila, da je bil lobanjski svod pokojnega deformiran morda zaradi poškodbe, kar bi se ujemalo s Filipovo zgodbo.<ref name=Musgrave/> Novejše študije, ki so bile objavljene v reviji ''Science'',<ref>Angela M.H. Schuster, ''Not Philip II of Macedon'', Archeology, 20. april 2000, pridobljeno dne 1. aprila 2012.</ref> so pokazale, da spada slog pridatkov kraljevem grobu v leto 317 pr.n. št., se pravi celo generacijo po Filipovem umoru. Paleontolog Antonis Bartsiokas, ki je pri študiju okostja in podrobnosti uporabljal tehniko makrofotografije, je s pikolovsko natančnostjo preučil podrobnosti, ki so jih dognali Musgrave, Prag in Neave. Ugotovil je, da so njihova dognanja normalni anatomski žlebiči, ki jih je poudarilo kremiranje in pomanjkljivo sestavljanje ostankov. "Izboklina, na primer, je del odprtine na prednji strani lobanjske kosti, tako imenovane supraorbitalne zareze, skozi katero gre sveženj živcev in krvnih žil." Večina ljudi lahko zarezo čuti s pritiskom prsta pod greben kosti pod obrvjo. Kost na poškodovanem mestu tudi ne kaže znakov celjenja, ki bi jih morala kazati, saj naj bi poškodba nastala osemnajst let pred Filipovo smrtjo. ==Kult== [[Heroon]] v Vergini v Grški Makedoniji je bil domnevno namenjen čaščenju družine Aleksandra Velikega. V njem je bil morda tudi kultni kip Filipa II., katerega so po smrti častili kot heroja in ga najbrž razglasili za boga. Bolj kot Makedonci so mu božanski položaj pripisovali Grki. V Eresu so mu postavili oltar, v Efezu kip v Artemidinem templju, v Olimpiji pa so zgradili [[filipion]]. [[Izokrat]] je nekoč napisal, da po njegovi morebitni zmagi nad Perzijci za njim ne bo ostalo ničesar, postal pa bo bog.<ref>E. Ferguson, ''Backgrounds of early Christianity'', str. 202, ISBN 0-8028-0669-4.</ref> Atenski govornik [[Demad]] je celo predlagal, naj bi postal trinajsti bog. Kakorkoli že, za Filipovo povišanje na božanski položaj, kakršnega je imel njegov sin Aleksander, ni nobenega jasnega dokaza.<ref>C.R. Long, ''The twelve gods of Greece and Rome'', str. 207, ISBN 90-04-07716-2.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{wikinavedek}} {{s-start}} {{s-hou|[[Argeadska dinastija]]||382. pr. n. št.||336 pr. n. št.}} {{s-bef|before=[[Perdik III.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam makedonskih kraljev|Makedonski kralj]]|years=359&ndash;336 pr. n. št.}} {{s-aft|after=[[Aleksander Veliki|Aleksander III.]]}} {{end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Filip II. Makedonski}} [[Kategorija:Makedonski kralji]] [[Kategorija:Filip II. Makedonski]] m9k48w6pbrl9j6hlxwvo5o9x3ytnoig 100 132873 6675037 6652229 2026-05-12T18:40:54Z XJaM 3 m+/dp+/+nč 6675037 wikitext text/x-wiki {{Stanje vzdrževanja portala|manual=yes|subpages=checked|datum=april 2023|maintainer1=XJaM|maintainer2=YOy0908}}{{Opis portala}} __NOTOC__ {| class="wikitable" width="100%" |- align="center" | style="background:MediumAquamarine; color:DarkSlateBlue; height:50px;" colspan="2" | <span style="font-size:20px">{{big|''[[:d:Q3248453|Astronomski]]'' '''[[:kategorija:Portali|portal]]'''}}</span> |- | style="background:#f7fff7; padding:5px;" colspan="2" | {{portal:Astronomija/Uvod}} |- | valign="top" | <!-- levi stolpec --> {| width="100%" |- | style="background:MediumAquamarine; color:DarkSlateBlue; height:30px; padding:5px;" | '''Kategorizacija''' |- | style="background:#ffffff; padding:5px;" | {{portal:Astronomija/Kategorije}} |} <!-- konec levega stolpca --> <!-- desni stolpec --> | valign="top" | {| width="100%" |- | style="background:MediumAquamarine; color:DarkSlateBlue; height:30px; padding:5px;" | '''Članki''' |- | style="background:#f7fff7; padding:5px;" | '''Vsebine:''' [[seznam astronomskih vsebin|celotni seznam]] {{•w}} [http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:WhatLinksHere/Portal:Astronomija povezave] {{•w}} [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:RecentChangesLinked&limit=5000&days=40&hideminor=1&hideanons=1&namespace=0&target=Seznam_astronomskih_vsebin spremembe] {{•w}} [[časovni pregled astronomije]] |- | style="background:#f7fff7; padding:5px;" | '''Novi članki:''' ''[[Delta (revija)|Delta]]'' – [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] – [[nebesni disk iz Nebre]] – [[Lazar Lvovič Bazeljan]] – [[Andrej Guštin]] – [[Arp 107]] – [[medalja Karla Schwarzschilda]] – [[Schwarzschildova metrika]] – ''[[Clara (film)|Clara]]'' – [[Pierre Bouguer]] – [[radiometrija]] – [[efektivna temperatura]] – [[Sončeva obsevanost]] – [[Sončev izsev]] – [[Jan Kowalczyk (astronom)|Jan Kowalczyk]] – [[Zoran Knežević (astronom)|Zoran Knežević]] – [[Lisa Kaltenegger]] – [[Spika]] – [[gnomon]] – [[Anne Sewell Young]] – [[NGC 7010]] – [[Ameriško astronomsko društvo]] – [[vozelna precesija]] – [[Milutin Milanković]] – [[Benjamin Markarjan]] – [[Svetlana Ivanovna Gerasimenko]] – [[Hawkingovo sevanje]] – [[Gaia (vesoljsko plovilo)|Gaia]] – [[informacijski paradoks črnih lukenj|informacijski paradoks]] – [[Muhamed Muminović]] – [[magnituda (astronomija)|magnituda]] – [[kitajski koledar]] – [[seznam astronomskih katalogov]] – [[Wow!]] – [[Lunin tir]] – [[blazar]] – [[dejavno galaktično jedro]] – [[geocentrični model]] – [[VZ Ovna]] – [[HD 2942]] – [[444 Giptis]] – [[Galilejev primer]] – [[ER = EPR]] – [[Observatorij Ladd]] – [[enačba Ciolkovskega]] – [[karakteristična energija]] – [[Guidobaldo del Monte]] – [[apsidna precesija]] – [[analema]] – [[navidezna lega Sonca]] – [[Barnard 68]] – [[Frederick Joseph Ernst]] – [[LIGO]] – [[Bortleova lestvica]] – [[Observatorij Tičan]] – [[Proksima Kentavra b]] – [[Gleb Aleksandrovič Čebotarjov]] – [[Itzhak Bars]] – [[Rainer Weiss]] – [[astrokemija]] – [[Kip Stephen Thorne]] – [[Bodo Baschek]] – [[George Howard Darwin]] – [[Eddingtonova medalja]] – [[Igor Dimitrijevič Novikov]] – [[Einsteinova konstanta]] – [[problem obzorja]] – [[Stjerneborg]] – [[Uraniborg]] – [[Ali Kušči]] – [[Poissonova pega]] – [[Pavla Ranzinger]] – [[Francesco Maurolico]] – {{smaller|[[Andrew David Thackeray]] – [[Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec]] – [[Astronomski observatorij Beograd]] – [[Saturn (revija)|''Saturn'']] – [[Franc Pretnar]] – [[SN 1994D]] – [[Jean-Jacques Dortous de Mairan]] – [[GN-z11]] – [[Jean-Jacques Blanpain]] – [[Komet Blanpain]] – [[kozmološka konstanta]] – [[NGC 2976]] – [[heliometer]] – [[Takaaki Kadžita]] – ''[[Astroparticle Physics]]'' – [[Arthur Bruce McDonald]] – [[geodetična precesija]] – [[G 208-44/208-45]] – [[KIC 8462852]]}} – {{small|''[[Journal for the History of Astronomy]]'' – [[John Machin]] – [[interferometrija]] – [[Lunini kraterji]] – [[atmosfera nebesnega telesa]] – [[temna energija]] – [[Clifford Stoll]] – [[Arthur Michael Wolfe]] – [[Irwin Ira Shapiro]] – [[Vega (zvezda)|Vega]] – [[Astronomsko društvo Vega - Ljubljana]] – [[G1.9+0.3]] – [[ostanek supernove]] – [[potovanje v času]] – [[Stephanov kvintet]] – [[NGC 41]] – [[skupina galaksij]] – ''[[Uranometria]]'' – [[Tarantela (meglica)|Tarantela]] – [[Pipa (meglica)|Pipa]] – [[Rozeta (meglica)|Rozeta]] – [[Severna Amerika (meglica)|Severna Amerika]] – [[Jata v Devici]] – [[jata galaksij]] – [[Krajevna skupina]] – [[nadjata]] – [[Gostosevci]] – [[južno ozvezdje]] – [[Maarten Schmidt]] – [[Kepler-11]] – [[ekvatorialni obroč]] – [[aksion]] – [[Sachs-Wolfejev pojav]] – [[delec WIMP]]}} |- | style="background:#f7fff7; padding:5px;" | '''Članki v pripravi:''' {{medjezikovna povezava|Ellisova črvina|WD=Q123456|en|Ellis wormhole}} {{medjezikovna povezava|Mehurček (meglica)|WD=Q725471|en|Bubble Nebula}} ([[NGC 7635]]) |- | style="background:#f7fff7; padding:5px;" | '''[[Wikipedija:Želeni članki|Želeni članki]]:''' [[Radijski teleskop Effelsberg]] – [[Radijski teleskop Green Bank]] – [[Nicholas Ulrich Mayall]] – [[OJ 287]] {{--}} [[CTA-102]] – [[HD 164595]] – [[BeppoSAX]] – ''[[Acta Astronomica]]'' – [[NGC 1553]] – [[milisekundni pulzar]] – [[PSR B1937+21]] – [[HVGC-1]] – [[Messier 87]] – [[anormalni rentgenski pulzar]] – [[Observatorij Mount Wilson]] – [[Lovellov radijski teleskop]] – [[nevtrinsko prasevanje]] – [[Gliese 581]] – [[HD 10180]] – [[Sjunjajev-Zeldovičev pojav]] – [[Observatorij Lizbona]] – [[Evropski izjemno veliki teleskop|Evropski izjemno veliki teleskop (E-ELT)]] – [[atmosfera zvezde]] – [[Planck (vesoljski observatorij)]] – [[Wilkinson Microwave Anisotropy Probe|Wilkinson Microwave Anisotropy Probe (WMAP)]] – [[Plumeov profesor astronomije in eksperimentalne filozofije]] – [[Observatorij Cambridge]] – [[meridijanski krog]] – [[dioptra]] – [[Kalipov cikel]] – [[babilonska astronomija]] – [[Hipparcos]] – [[James Challis]] – ''[[The Astrophysical Journal]]'' – [[hipernova]] – [[GRB 970508]] – [[Dale Frail]] – [[Aleksander Wolszczan]] – [[radijska astronomija]] – [[MERLIN]] – [[Lawrenceov nacionalni laboratorij v Berkeleyju]] – [[Bion Abderski]] – [[Li Čungfeng]] – [[Al-Najrizi]] – [[Ali Ben Isa]] – [[Seth Ward]] – [[Jean Delhaye]] – [[helioseizmologija]] – [[Q2343-BX442]] – [[radijska galaksija]] – [[Astronomsko društvo Ruđer Bošković]] – [[Narodni observatorij Beograd]] – [[Beograjski planetarij]] – ''[[Vasiona (revija)|Vasiona]]'' – ''[[Naše nebo]]'' – [[Nova Mreže 2020]] – [[Stena Južnega pola]] – [[SGR 1935+2154]] – [[Kepler-1649c]] – [[FarFarOut]] – [[Seyfertova galaksija]] |- | style="background:#f7fff7; padding:5px;" | '''[[Wikipedija:Izbrani članki|Izbrani članki]]''' (27): [[Andromeda (ozvezdje)|Andromeda]] – [[Arhimed]] – [[Hiparh]] – [[Jupiter]] – [[Jupitrovi obroči]] – [[Jurij Vega]] – [[Komet Hale-Bopp]] – [[Kreutzova družina kometov]] – [[Leonhard Euler]] – [[Merkur]] – [[mezoameriški koledar dolgega štetja]] – [[naseljivi planet]] – [[Neptun]] – [[Nikolaj Kopernik]] – [[Osončje]] – [[planetarna meglica]] – [[potovanje v času]] – [[prasevanje]] – [[Ptolemaj]] – [[Rigel]] – [[seznam najbližjih zvezd]] – [[Sončeva obsevanost]] – [[Ulug Beg]] – [[Uran (planet)|Uran]] – [[Uranovi obroči]] – [[Venera]] – [[zvezda]] |- | style="background:#f7fff7; padding:5px;" | '''[[Wikipedija:Ste vedeli/Arhiv-2023|Članki na glavni strani]]:''' [[nebesni disk iz Nebre]] – [[radiometrija]] – [[Gaia (vesoljsko plovilo)|Gaia]] – [[informacijski paradoks črnih lukenj|informacijski paradoks]] – [[magnituda (astronomija)|magnituda]] – [[blazar]] – [[ER = EPR]] – [[navidezna lega Sonca]] – [[Frederick Joseph Ernst]] – [[Proksima Kentavra b]] – [[Kip Stephen Thorne]] – [[Einsteinova konstanta]] – [[Uraniborg]] – [[Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec]] – [[Komet Blanpain]] – [[kozmološka konstanta]] – [[temna energija]] – [[G1.9+0.3]] – [[ostanek supernove]] – [[Mira (zvezda)|Mira]] – [[potovanje v času|časovni popotnik]] – ''[[Uranometria]]'' – [[Severna Amerika (meglica)|Severna Amerika]] – [[molekularni oblak]] – [[Konjska glava (meglica)|Konjska glava]] – [[Tarantela (meglica)|Tarantela]] – [[Hannyjin objekt]] – [[medgalaktična zvezda]] – [[Jata v Devici]] – [[jata galaksij]] – [[gravitacijsko valovanje]] – [[N-1]] |- | style="background:#f7fff7; padding:5px;" | '''[[:kategorija:Astronomske škrbine|Kratki članki]]:''' [[:kategorija:Škrbine o astronomih|astronomi/astronomke]] – [[:kategorija:Škrbine o asteroidih|asteroidi]] – [[:kategorija:Škrbine o galaksijah|galaksije]] – [[:kategorija:Škrbine o meglicah|meglice]] – [[:kategorija:Škrbine o meteoroidih|meteoroidi]] – [[:kategorija:Škrbine o ozvezdjih|ozvezdja]] – [[:kategorija:Škrbine o vesoljskih plovilih|vesoljska plovila]] – [[:kategorija:Škrbine o zvezdah|zvezde]] – [[:kategorija:Škrbine o zvezdnih kopicah|zvezdne kopice]] |} <!-- konec desnega stolpca --> |- | colspan="2" | {| class="wikitable" width="100%" |-- | style="background:MediumAquamarine; color:DarkSlateBlue; height:30px; padding:5px;" colspan="2" | '''Sorodni portali''' |-- | {{naravoslovni portali}} <div style="background:MediumAquamarine"> {{portals|linkcolour=white|textcolour=black}} </div> |} <!-- konec tabele --> |} {{-}} {{navigacija Osončje}} [[Kategorija:Astronomija|*Portal]] [[Kategorija:Portali|Astronomija]] ic7h3o47pslkryv71n9i2fzmpg15ote 0 142065 6675106 6633812 2026-05-12T22:19:25Z ~2026-28065-61 259585 novo 6675106 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country |Name = Avstrija | Flag = EuroAustria.svg |Member station = [[ORF]] |National selection event = Wer singt fur Osterreich? (2015-2016; 2026) Interni izbor (1995-2001; 2006-2010; 2014; 2017-2025) Osterreich rockt den Song Contest (2012-2013) Dusseldort- Wir kommen! (2011) Song.Null.Funf (2002-2005) |ESC apps = 57 (50 finalov) |ESC first = [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] |ESC last = |ESC best = 1.: [[Pesem Evrovizije 1966|1966]], [[Pesem Evrovizije 2014|2014]], [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |ESC worst = Zadnje mesto: 8x |Website = |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=10 }} '''[[Avstrija]]''' se že od leta [[1957]] redno pojavlja na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''', vendar običajno brez večjih uspehov. Sicer ima Avstrija tudi dve evrovizijski zmagi: * leta 1966 je zmagal avstrijski predstavnik [[Udo Jürgens]] * leta 2014 je zmagal umetnik z imenom [[Conchita Wurst]]. Doslej je Avstrija sicer že kar sedemkrat zasedla zadnje mesto ([[1957]], [[1961]], [[1962]], [[1979]], [[1984]], [[1988]] in [[1991]]). == Odsotnost na izboru == Avstrija od leta 1957 do leta 2007 osemkrat ni nastopila na Pesmi Evrovizije: * [[1969]]: Avstrija je [[bojkot]]irala izbor zaradi španskega [[diktator]]ja [[Franco|Franca]], saj je tistega leta evrovizijski festival potekal v [[Madrid]]u. * [[1970]]: Zaradi nezadovoljstva z okoliščinami in načinom točkovanja iz predhodnega leta se skupaj s [[Finska|Finsko]], [[Norveška|Norveško]], [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Švedska|Švedsko]] protestno ni udeležila izbora. * [[1973]]: Razlog ni znan. * [[1974]]: Razlog ni znan. * [[1975]]: Razlog ni znan. * [[1998]]: Zaradi slabe uvrstitve na izborih iz preteklih petih let je za eno leto izpadla iz tekmovanja. * [[2001]]: Zaradi enakega pravila kot leta 1998 (slaba uvrstitev v letih 1999 in 2001). * [[2006]]: Razlog so bile slabe uvrstitve iz prejšnjih let in nestrinjanje s smernicami na izborih, kjer postaja glasbena kakovost vse manj pomembna. * [[2008]]: Nestrinjanje s pravili. Nacionalna televizija [[ORF]] se je odločila, da tudi leta [[2009]] ne bo poslala svojega predstavnika, bo pa predvajala finalno prireditev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/12304|title=Austria: No return to Eurovision in 2009|last=Klier|first=Marcus |date=18. 9. 2008|publisher=ESCToday|accessdate=18. 9. 2008}}</ref> == Avstrijski predstavniki == {| class="wikitable sortable" border="1" cellspacing="1" cellpadding="2" |----- bgcolor="#ffc0c0" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Finale ! <small>Točke</small> ! <small>Polfinale</small> ! <small>Točke</small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | [[Bob Martin]]|| »Wohin, kleines Pony?« | align="right" | 10. || align="right" | 3 |----- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | [[Liane Augustin]]|| »Die ganze Welt braucht Liebe« | align="right" | 5. || align="right" | 8 |----- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | [[Ferry Graf]] | »Der K und K Kalypso aus Wien« || align="right" | 9. | align="right" | 4 |----- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Harry Winter]]|| »Du hast mich so fasziniert« | align="right" | 7. || align="right" | 6 |----- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | [[Jimmy Makulis]]|| »Sehnsucht« | align="right" | 15. || align="right" | 1 |----- | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Eleonore Schwarz]] | »Nur in der Wiener Luft« || align="right" | 13. | align="right" | 0 |----- | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Carmela Corren]]|| »Vielleicht geschieht ein Wunder« || align="right" | 7. | align="right" | 16 |----- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Udo Jürgens]] | »Warum nur, warum?« | align="right" | 6. || align="right" | 11 |----- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | Udo Jürgens || »Sag ihr, ich laß sie grüßen« | align="right" | 4. || align="right" | 16 |-----bgcolor = "#FFD700" | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | Udo Jürgens || »[[Merci, Chérie]]« | align="right" | 1. || align="right" | 31 |----- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Peter Horton]]|| »Warum es hunderttausend Sterne gibt« || align="right" | 14. | align="right" | 2 |----- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Karel Gott]]|| »Tausend Fenster« | align="right" | 13. || align="right" | 2 |----- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Marianne Mendt]]|| »Musik« || align="right" | 16. | align="right" | 66 |----- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Milestones]]|| »Falter im Wind« | align="right" | 5. || align="right" | 100 |----- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Waterloo & Robinson]]|| »My Little World« | align="right" | 5. || align="right" | 80 |----- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Schmetterlinge]]|| »Boom Boom Boomerang« || align="right" | 17. | align="right" | 11 |----- | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Springtime]]|| »Mrs. Caroline Robinson« || align="right" | 15. | align="right" | 14 |----- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Christina Simon]]|| »Heute in Jerusalem« | align="right" | 18. || align="right" | 5 |----- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Blue Danube (band)|Blue Danube]]|| »Du bist Musik« || align="right" | 8. | align="right" | 64 |----- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Marty Brem]]|| »Wenn du da bist« || align="right" | 17. | align="right" | 20 |----- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Mess]]|| »Sonntag« | align="right" | 9. || align="right" | 57 |----- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Westend]]|| »Hurricane« | align="right" | 9. || align="right" | 53 |----- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Anita Spanner|Anita]]|| »Einfach weg« || align="right" | 19. | align="right" | 5 |----- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Gary Lux]]|| »Kinder dieser Welt« || align="right" | 8. | align="right" | 60 |----- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Timna Brauer]]|| »Die Zeit ist einsam« | align="right" | 18. || align="right" | 12 |----- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Gary Lux]]|| »Nur noch Gefühl« | align="right" | 20. || align="right" | 8 |----- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Wilfried Scheutz|Wilfried]] | »Lisa Mona Lisa« || align="right" | 21. | align="right" | 0 |----- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Thomas Forstner]] | »Nur ein Lied« || align="right" | 5. || align="right" | 97 |----- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Simone Stelzer|Simone]]|| »Keine Mauern mehr« || align="right" | 10. | align="right" | 58 |----- | [[Pesem Evrovizije1991|1991]] | [[Thomas Forstner]]|| »Venedig im Regen« | align="right" | 22. || align="right" | 0 |----- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Tony Wegas]]|| »Zusammen geh'n« | align="right" | 10. || align="right" | 63 |----- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Tony Wegas]]|| »Maria Magdalena« | align="right" | 14. || align="right" | 32 |----- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Petra Frey]]|| '''»'''Für den Frieden der Welt« || align="right" | 17. | align="right" | 19 |----- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Stella Jones]]|| »Die Welt dreht sich verkehrt« | align="right" | 13. || align="right" | 67 |----- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[George Nussbaumer]]|| »Weil's dr guat got« || align="right" | 10. | align="right" | 68 |----- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Bettina Soriat]]|| »One Step« || align="right" | 21. | align="right" | 12 |----- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Bobbie Singer]] | »Reflection« | align="right" | 10. || align="right" | 65 |----- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[The Rounder Girls]]|| »All to You« | align="right" | 14. || align="right" | 24 |----- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Manuel Ortega]]|| »Say a Word« | align="right" | 18. || align="right" | 24 |----- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Alf Poier]]|| »Weil der Mensch zählt« || align="right" | 6. | align="right" | 101 |----- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Tie Break]]|| »Du bist« || align="right" | 21. | align="right" | 9 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Dobra uvrstitev leta 2003 |----- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Global Kryner]]|| »Y así« | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | align="right" | 21. || align="right" | 30 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Eric Papilaya]]|| »Get a Life – Get Alive« | align="right" | 27. || align="right" | 4 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Nadine Beiler]] |»The Secret Is Love« |align="right"|18. |align="right"|64 |align="right"|7. |align="right"|69 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Trackshittaz]] |»Woki mit deim Popo« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |align="right"|18. |align="right"|8 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[Natalia Kelly]] |»Shine« |align="right"|X |align="right"|X |align="right"|14. |align="right"|27 |- bgcolor="gold" |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Conchita Wurst]] |»Rise Like a Phoenix« |align="right"|1. |align="right"|290 |align="right"|1. |align="right"|169 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[The Makemakes]] |»I Am Yours« |align="right"|26. |align="right"|0 |align="right"|X |align="right"|X |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Zoë Straub|Zoë]] |'''»'''Loin d'ici« |align="right"|13. |align="right"|151 |align="right"|7. |align="right"|170 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Nathan Trent]] |»Running on Air« |align="right"|16. |align="right"|93 |align="right"|7. |align="right"|147 |- |bgcolor="CC9966"|[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |bgcolor="CC9966"|[[Cesar Sampson]] |bgcolor="CC9966|»Nobody but You« |bgcolor="CC9966" align="right"|3. |bgcolor="CC9966" align="right"|342 |align="right"|4. |align="right"|231 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Paenda]] |»Limits« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |align="right"|17. |align="right"|21 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Vincent Bueno]] |»Alive« | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpade |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |Vincent Bueno |»Amen« | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |align="right"|12. |align="right"|66 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[LUM!X]] & [[Pia Maria]] |»Halo« |align="right"|15. |align="right"|42 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Teodora Špirić|Teya]] & [[Salena (pevka)|Salena]] |»Who the Hell Is Edgar?« |align="right"|15. |align="right"|120 |bgcolor="Silver" align="right"|2. |bgcolor="silver" align="right"|137 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Kaleen]] |»We Will Rave« |align="right"|24. |align="right"|24 |align="right"|9. |align="right"|46 |-bgcolor="gold" ||[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] ||[[Johannes Pietsch|JJ]] ||»Wasted Love« |align="right"|1. |align="right"|436 |align="right"|5. |align="right"|104 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Benjamin Gedeon|Cosmó]] |»Tanzschein« | | | colspan="2" align="right" |Gostiteljica |} == Viri == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Avstrijska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Avstrija na Pesmi Evrovizije| ]] daij3q7smksom0mktuvp9pzxlkfoir6 0 142435 6675099 6473912 2026-05-12T22:00:48Z ~2026-28065-61 259585 novo 6675099 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Črna Gora|Flag=Flag of Montenegro.svg|Member station= Radio in televizija Črne gore (RTCG)|ESC apps=13|National selection event=MontenegroSong (2007−2008) Montevizija (2018−2019) Montesong (2024−)|First=2007|ESC best=13. mesto: 2015}}[[Slika:ESC 2007 Montenegro - Stevan Faddy - Ajde Kroci.jpg|thumb|right|200px|[[Stevan Faddy]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:ESC 2008 - Montenegro - Stefan Filipovic, 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Stefan Filipović]] v Beogradu (2008).]] [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna gora]] je na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] prvič nastopila kot samostojna država leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007.]] Črnogorska sodelujoča televizija na tekmovanju je [[Radio in televizija Črne gore]] ([[Radio in televizija Črne gore|RTCG]]). Pred osamosvojitvijo je [[Socialistična republika Črna gora]] sodelovala na tekmovanju kot del [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije|Jugoslavije]] (tako [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] od leta 1961 do 1991 in kot Zvezna republika Jugoslavija leta [[Pesem Evrovizije 1992|1992]]), Republika Črna gora pa kot del [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]] (od leta 2004 do 2006). Prispevki, ki jih je izbrala [[RTCG]], v času jugoslovanskega sodelovanja prej znana kot [[Radio-Televizija Titograd (RTT)]], so zastopali Jugoslavijo leta [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] in [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] ter [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbijo in Črno goro]] leta [[Pesem Evrovizije 2005|2005.]] Tudi skladba [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]] iz leta [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] je izbrala [[RTCG]], vendar je tega leta država naknadno odstopila od tekmovanja. [[RTCG|Radio in televizija Črne gore (RTCG)]] je polnopravna članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze (EBU)]] od leta [[Pesem Evrovizije 2006|2006]], zato je od takrat upravičena do sodelovanja na tekmovanju za pesem [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]]. Na tekmovanju sodeluje kot Črna gora od njegove 52. izdaje leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]]. Preden je država 3. junija 2006 postala neodvisna, so se na tekmovanju udeležili prispevki iz Črne gore kot del Jugoslavije in kasneje Srbije in Črne gore. Prispevki iz nekdanje SR Črne gore so se leta 1983 kot del Jugoslavije uvrstili na 4. mesto, leta 1984 pa na 18. mesto, prispevek iz Republike Črne gore pa se je leta 2005 kot del Srbije in Črne gore uvrstil na 7. mesto. == Črnogorski predstavniki == {| class="wikitable" |+ !Leto !Predstavnik !Pesem !Jezik !Finale !Točke !Predizbor !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |Stevan Faddy |»Ajde, kroči« |Črnogorščina | colspan="2" rowspan="5" |Brez finala |22. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |Stefan Filipović |»Zauvijek volim te« |Črnogorščina |14. |23 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |Andrea Demirović |»Just Get Out of My Life« |Angleščina |11. |44 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |Rambo Amadeus |»Euro Neuro« |Angleščina |15. |20 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |Who See |»Igranka« |Črnogorščina |12. |41 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |Sergej Ćetković |»Moj svijet« |Črnogorščina |19. |37 |7. |63 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |Knez |»Adio« |Črnogorščina |13. |44 |9. |57 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |Highway |»The Real Thing« |Angleščina | colspan="2" rowspan="7" |Brez finala |13. |60 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |Slavko Kalezić |»Space« |Angleščina |16. |56 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |Vanja Radovanović |»Inje« |Črnogorščina |16. |40 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |D mol |»Heaven« |Angleščina |16. |46 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |Vladana |»Breathe« |Angleščina, Italijanščina |17. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |Nina Žižić |»Dobrodošli« |Črnogorščina |16. |12 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |Tamara Živković |»Nova Zora« |Črnogorščina | | |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Črnogorska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Črna gora na Pesmi Evrovizije| ]] 5bwqdpicei9gx2s3p8os02qi9ajttyi 0 142450 6675104 6440791 2026-05-12T22:14:07Z ~2026-28065-61 259585 novo 6675104 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Estonija|Flag=Flag of Estonia.svg|Member station=Eesti Rahvusringhaaling (ERR; 2008-danes)|Apps=30 (20 finalov)|ESC first=1994|ESC best=1.; 2001|National selection event=Eesti Laul}}[[Slika:ESC 2007 Estonia - Gerli Padar - Partners in crime.jpg|thumb|right|200px|[[Gerli Padar]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:ESC 2008 - Estonia - Kreisiraadio, 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Kreisiraadio]] v Beogradu (2008).]] '''[[Estonija]]''' se udeležuje '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' od leta [[1993]], enako kot [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]]. Kot novinka leta [[1993]] se je morala udeležiti polfinalne prireditve vzhodnoevropskih držav v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je zasedla 5. mesto in se ni uvrstila v finale. Estonska predstavnika [[Tanel Padar]] in [[Dave Benton]] iz leta [[2001]] sta s pesmijo ''Everybody'' zasedla prvo mesto in tako prinesla Estoniji prvo in do sedaj edino zmago. Estonija je s tem postala tudi prva država bivše [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], ki je zmagala na Evroviziji. Zaradi zmage je ''Pesem Evrovizije 2002'' potekala v estonski prestolnici [[Talin]]. Po letu [[2004]], ko je bil uveden polfinalni večer, se Estoniji do leta 2009 ni uspela prebiti v finale, tega leta pa je skupina [[Urban symphony]] s pesmijo ''Rändajad'' (estonsko ''nomadi, popotniki'') zasedla v finalnem izboru 6. mesto. ==Estonski predstavniki== {| class="wikitable sortable" |----- ! <small>Leto</small> ! Izvajalec ! Pesem ! <small>Finale</small> ! <small>Točke</small> ! <small>Polfinale</small> ! <small>Točke</small> |----- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | bgcolor="#A4EAA9"|Janika Sillamaa | bgcolor="#A4EAA9"|»Muretut meelt ja südametuld« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|[[Kvalifikacija za Millstreet|Brez finala]] | 5. | 47 |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Silvi Vrait]]|| »Nagu merelaine« | 24. | 2 | colspan="2" bgcolor="#DCDCDC" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |----- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Maarja-Liis Ilus]] & [[Ivo Linna]]|| »Kaelakee hääl« | 5. | 94 | 5. | 106 |----- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Maarja Liis-Ilus|Maarja]]|| »Keelatud maa« | 8. | 82 | colspan="2" rowspan="7" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |----- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Koit Toome]]|| »Mere lapsed« | 12. | 36 |----- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Evelin Samuel]] & Camille || »Diamond of Night« | 6. | 90 |----- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Eda-Ines Etti|Ines]]|| »Once in a Lifetime« | 4. | 98 |-----bgcolor = "#FFD700" | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Tanel Padar]], [[Dave Benton]] & 2XL || »Everybody« | 1. | 198 |-----bgcolor="#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Sahlene]]|| »Runaway« | 3. | 111 |----- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Ruffus]]|| »Eighties Coming Back« | 21. | 14 |----- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | Neiokõsõ|| »Tii« | colspan="2" rowspan="5" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | 11. | 57 |----- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Suntribe]]|| »Let's Get Loud« | 20. | 31 |----- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Sandra Oxenryd]]||»Through My Window« | 18. | 28 |----- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Gerli Padar]] ||»Partners in Crime« | 22. | 33 |----- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Kreisiraadio]]||»Leto svet« | 18. | 8 |----- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Urban Symphony]]||»Rändajad« | 6. | 129 | bgcolor="#CC9966"|3. | bgcolor="#CC9966"|115 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | Malcolm Lincoln & Manpower 4 | »Siren« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | 14. | 39 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | Getter Jaani | »Rockefeller Street« | 24. | 44 | 9. | 60 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | Ott Lepland | »Kuula« | 6. | 120 | 4. | 100 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Birgit Õigemeel|Birgit]] | »Et uus saaks alguse« | 20. | 19 | 10. | 52 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | Tanja | »Amazing« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | 12. | 36 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Elina Born]] & [[Stig Rästa]] | »Goodbye to Yesterday« | 7. | 106 | bgcolor="#CC9966"|3. | bgcolor="#CC9966"|105 |- |[[Evrovizija 2016|2016]] |Jüri Pootsman |»Play« | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |18. |24 |- |[[Evrovizija 2017|2017]] |Kooit Tome & Laura |»Verona« |14. |85 |- |[[Evrovizija 2018|2018]] |[[Elina Nechayeva]] |»La forza« |8. |245 |5. |201 |- |[[Evrovizija 2019|2019]] |[[Victor Crone]] |»Storm« |20. |76 |4. |198 |- |[[Evrovizija 2020|2020]] |bgcolor="#A4EAA9"|Uku Suviste |bgcolor="#A4EAA9"|»What Love Is« | colspan="4" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |[[Evrovizija 2021|2021]] |Uku Suviste |»The Lucky One« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |13. |58 |- |[[Evrovizija 2022|2022]] |[[Stefan Airapetjan|Stefan]] |»Hope« |13. |141 |5. |209 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Alika Milova|Alika]] |»Bridges« |8. |168 |10. |74 |- |[[Evrovizija 2024|2024]] |[[5miinust]] '''&''' [[Puuluup]] |»(Nendest) narkootikumidest ei tea me (küll) midagi« |20. |37 |6. |79 |- | bgcolor="#CC9966"|[[Evrovizija 2025|2025]] | bgcolor="#CC9966"|[[Tommy Cash]] | bgcolor="#CC9966"|»Espresso macchiato« | bgcolor="#CC9966"|3. | bgcolor="#CC9966"|356 |5. |113 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Vanilla Ninja]] |»To Epic To Be True« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Brez finala | | |} ===Avtorske ekipe=== {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Pesem !! Avtor glasbe !! Avtor besedila |- | 1993 || ''Muretut meelt ja südametuld'' || Andres Valkonen || Leelo Tungal |- | 1994 || ''Nagu merelaine'' || Ivar Must || Leelo Tungal |- | 1996 || ''Kaelakee hääl'' || Priit Pajusaar || Kaari Sillamaa |- | 1997 || ''Keelatud maa'' || Harmo Kallaste || Kaari Sillamaa |- | 1998 || ''Mere lapsed'' || Maria Rahula, Tomi Rahula || Peeter Pruuli |- | 1999 || ''Diamond of Night'' || Priit Pajusaar, Glen Pilvre || Maian-Anna Kärmas |- | 2000 || ''Once in a Lifetime'' || Pearu Paulus, Ilmar Laisaar, Alar Kotkas || Jana Hallas |- | 2001 || ''Everybody'' || Ivar Must || Maian-Anna Kärmas |- | 2002 || ''Runaway'' || Pearu Paulus, Ilmar Laisaar, Alar Kotkas || Jana Hallas |- | 2003 || ''Eighties Coming Back'' || Vaiko Eplik || Vaiko Eplik |- | 2004 || ''Tii'' || Priit Pajusaar, Glen Pilvre || Aapo Ilves |- | 2005 || ''Let's Get Loud'' || Sven Lõhmus || Sven Lõhmus |- | 2006 || ''Through My Window'' || Pearu Paulus, Ilmar Laisaar, Alar Kotkas || Jana Hallas |- | 2007 || ''Partners in Crime'' || Hendrik Sal-Saller || Berit Veiber |- | 2008 || ''Leto svet'' || <small>Priit Pajusaar, Glen Pilvre, Tarmo Leinatamm, Peeter Oja, Hannes Võrno</small> || <small>Priit Pajusaar, Glen Pilvre, Tarmo Leinatamm, Peeter Oja, Hannes Võrno</small> |- | 2009 || ''Rändajad'' || Sven Lõhmus || Sven Lõhmus |- | 2010 || ''Siren'' || Robin Juhkental || Robin Juhkental |- | 2011 || ''Rockefeller Street'' || Sven Lõhmus || Sven Lõhmus |- | 2012 || ''Kuula'' || Aapo Ilves, Ott Lepland || Aapo Ilves, Ott Lepland |- | 2013 || ''Et uus saaks alguse'' || Mihkel Mattisen || Mihkel Mattisen, Silvia Soro |- | 2014 || ''Amazing'' || Timo Vendt, Tanja || Tanja |- | 2015 || ''Goodbye to Yesterday'' || Stig Rästa || Stig Rästa |- |2016 |Play |Stig Rasta |Stig Rasta |} {{Države Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Estonska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Estonija na Pesmi Evrovizije| ]] 5bv87cnwfzkd3lh3d0m14suazauhf0o 0 142636 6675101 6580092 2026-05-12T22:01:59Z ~2026-28065-61 259585 novo 6675101 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Georgia.svg|150px|right|thumb]] '''[[Gruzija]]''' je prvič nastopila na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' leta [[2007]] v [[Helsinki]]h. Udeležbo na Evroviziji je potrdila [[27. oktober|27. oktobra]] [[2006]]. Ker so evrovizijska pravila dovoljevala največ 40 nastopajočih držav, je morala [[Evropska radiodifuzna zveza]] ta pravila spremeniti, in tako je lahko nastopilo vseh 42 prijavljenih držav, vključno z Gruzijo. Gruzinska [[nacionalna televizija]] je za svojo predstavnico izbrala pevko [[Sofo Halvaši]], gledalci pa so s pomočjo [[telefonsko glasovanje|telefonskega glasovanja]] izbrali eno izmed 5 pesmi, ki so bile vse zapete v [[angleščina|angleščini]], ter izbrali skladbo z naslovom ''Visionary dream''. Pesem je imela prvotno naslov ''My story''. Sofo je morala najprej nastopiti v polfinalu. Zasedla je 8. mesto in se uvrstila v finalni izbor, kjer je dosegla 12. mesto. Prihodnje leto se zato Gruzija ni uvrstila neposredno v finale, saj je zasedla slabše mesto od desetega. Vendar se je [[Diana Gurcka]] v polfinalu uvrstila na 5. mesto ter na finalnem izboru zasedla 11. mesto. Po [[Rusko-gruzijska vojna|vojni z Rusijo]] zaradi [[Južna Osetija|Južne Osetije]] je gruzinska televizija GBP [[28. avgust]]a [[2008]] objavila odstop od tekmovanja v Moskvi v letu [[Pesem Evrovizije 2009|2009]], in sicer zaradi države gostiteljice, Rusije, ki da krši [[človekove pravice]] in [[mednarodno pravo]] ter zaradi zaskrbljenosti glede varnosti svojih predstavnikov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.esckaz.com/2008/ |title=Georgian broadcaster confirms Eurovision boycott |publisher=ESCKaz |date=28. 8. 2008|accessdate=28. 8. 2008}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=3987|title=GPB officially withdraws from Eurovision 2009|author=Tongeren, Mario van|date=28. 8. 2008|publisher=Oikotimes|accessdate=28. 8. 2008|archive-date=2008-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20080906184008/http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=3987|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/12233|title=Georgia will not participate in Moscow Eurovision|last=Viniker|first=Barry|date=28. 8. 2008|publisher=ESCToday|accessdate=28. 8. 2008}}</ref> Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. == Gruzijski predstavniki == [[Slika:Diana Gurtskaya, Georgia, Eurovision 2008, 2nd semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Diana Gurcka]] v Beogradu ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]])]] [[Slika:20150518 ESC 2015 Nina Sublatti 1991.jpg|sličica|271x271_pik|[[Nina Sublatti]] na Dunaju ([[Pesem Evrovizije 2015|2015]])]] {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbeniki !Pesem !Finale !Točke !Polfinale !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Sofo Halvaši]] |»Visionary dream« |12. |97 |8. |123 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Diana Gurcka]] |»Peace will come« |11. |83 |5. |107 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Sofo Nižaradze]] |»Shine« |9. |136 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|106 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Eldrine]] |»One more day« |9. |110 |6. |74 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Anri Džohadze]] |»I'm a Joker« | colspan="2" |''Brez finala'' |14. |36 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[Sofo Gelovani]] & [[Nodiko Tatišvili]] |»Waterfall« |15. |50 |10. |63 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[The Shin]] & [[Mariko Ebralidze|Mariko]] |»Three minutes on Earth« | colspan="2" |''Brez finala'' |15. |15 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Nina Sublatti]] |»Warrior« |11. |51 |4. |98 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Nika Kocharov]] & Young Georgian Lolitaz |»Midnight Gold« |20. |104 |9. |123 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Tamara Gačečiladze]] |»Keep the Faith« | colspan="2" rowspan="3" |''Brez finala'' |11. |99 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Iriao]] |»For you« |18. |24. |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Oto Nemsadze]] |»Keep on going« |14. |62 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Tornike Kipiani]] |»Take me as I am« | colspan="4" |''(festival odpovedan)'' |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |Tornike Kipiani |»You« | colspan="2" rowspan="3" |''Brez finala'' |16. |16 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Circus Mircus]] |»Lock me in« |18. |22 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Iru Hečanovi|Iru]] |»Echo« |12. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Nuca Buzaladze]] |»Firefighter« |21. |34 |8. |54 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Mariam Shengelia]] |»Freedom« | colspan="2" rowspan="2" |''Brez finala'' |15. |28 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Bzikebi]] |»On Replay« | | |} == Reference == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gruzijska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Gruzija na Pesmi Evrovizije| ]] l7kjl6fm2qp8jcb1lizrn4dmpr62g5a 0 143406 6675111 6481883 2026-05-12T22:28:20Z ~2026-28065-61 259585 novo 6675111 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Grčija|Flag=Flag of Greece.svg|Member station=Elliniki Radiofonia Tileorasi (ERT)|Apps=45 (42 finalov)|ESC first=1974|ESC best=1.; 2005}}[[Slika:ESC 2007 Greece - Sarbel-Yassou Maria2.jpg|thumb|right|200px|[[Sarbel]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:ESC 2008 - Greece - Kalomira, 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Kalomoira|Kalomira]] v Beogradu (2008).]] [[Slika:Eurovision 2022 - Semi-final 1 - Greece - Amanda Georgiadi Tenfjord.jpg|sličica|[[Amanda Tenfjord]] med nastopom na Evroviziji 2022.]] '''[[Grčija]]''' nastopa na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' od leta [[1974]]. Kasneje se izbora ni udeležila šestkrat, in sicer v letih [[1975]], [[1982]], [[1984]], [[1986]], [[1999]] in [[2000]]. Svojo prvo zmago je dosegla leta [[2005]], ko jo je predstavljala pevka [[Elena Paparizou]] s pesmijo ''[[My number one]]''. Druga najboljša grška uvrstitev pred tem je bila iz leta [[2001]], ko je duo [[Antique]], v katerem je nastopala prav tako Elena Paparizou, s pesmijo ''Die for you (I would)'' zasedla 3. mesto. Tudi leta [[2005]] je grški predstavnik [[Sakis Rouvas]] zasedel 3. mesto. Zaradi zmage leta 2005 je [[Pesem Evrovizije 2006]] gostila grška prestolnica [[Atene]]. Voditelja sta bila [[Sakis Rouvas]] in [[Maria Menounos]]. Leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] je pevka [[Kalomoira|Kalomira]] zopet dosegla znaten uspeh, in sicer je s pesmijo ''Secret Combination'' zasedla 3. mesto. Na izboru leta [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] v [[Moskva|Moskvi]] je Grčijo ponovno zastopal Sakis Rouvas ter zasedel v finalu 7. mesto. Pri glasovanju se zlasti zadnja leta v času [[telefonsko glasovanje|telefonskega glasovanja]] dogaja, da Grčija praviloma podeli najvišje število točk [[Ciper|Cipru]] in obratno. Veliko ciprškega prebivalstva namreč predstavljajo [[Grki]], skupen jima je tudi jezik. To je le eden od primerov »političnega glasovanja« na Pesmi Evrovizije. Leta 2020 je bilo tekmovanje za [[Pesem Evrovizije]] odpovedano. == Grški predstavniki == {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |+ !Leto !Izvajalec !Pesem !<small>Finale</small> !<small>Točke</small> !<small>Polfinale</small> !<small>Točke</small> |- |[[Pesem Evrovizije 1974|1974]] |[[Marinella]] |»Krasi, thalasa ke t' agori mu« |11. |7 | colspan="2" rowspan="15" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 1976|1976]] |[[Mariza Koch]] |»Panayia mu, panayia mu« |13. |20 |- |[[Pesem Evrovizije 1977|1977]] |[[Paschalis]], [[Marianna Toli|Marianna]], [[Rober Williams (grški pevec)|Robert]] & [[Bessy Argyraki|Bessy]] |»Mathima solfege« |5. |92 |- |[[Pesem Evrovizije 1978|1978]] |[[Tania Tsanaklidou]] |»Charlie Chaplin« |8. |66 |- |[[Pesem Evrovizije 1979|1979]] |[[Elpida]] |»Sokrati« |8. |69 |- |[[Pesem Evrovizije 1980|1980]] |[[Anna Vissi]] & The Epikouri |»Autostop« |13. |30 |- |[[Pesem Evrovizije 1981|1981]] |[[Yiannis Dimitras]] |»Fegari kalokerino« |8. |55 |- |[[Pesem Evrovizije 1983|1983]] |[[Kristie Stassinopoulou]] |»Mu les« |14. |32 |- |[[Pesem Evrovizije 1985|1985]] |[[Takis Mpiniaris]] |»Miazume« |16. |15 |- |[[Pesem Evrovizije 1987|1987]] |Bang |»Stop« |10. |64 |- |[[Pesem Evrovizije 1988|1988]] |[[Afroditi Frida]] |»Clown« |17. |10 |- |[[Pesem Evrovizije 1989|1989]] |[[Marian (pevka)|Mariana]] |»To dhiko su asteri« |9. |56 |- |[[Pesem Evrovizije 1990|1990]] |[[Christos Callow]] & [[Wave (glasbena skupina)|Wave]] |»Horis skopo« |19. |11 |- |[[Pesem Evrovizije 1991|1991]] |[[Sophia Vossou]] |»I anixi« |13. |36 |- |[[Pesem Evrovizije 1992|1992]] |[[Kleopatra (grška pevka)|Kleopatra]] |»Olu tu kosmu i elpidha« |5. |94 |- |[[Pesem Evrovizije 1993|1993]] |[[Kaiti Garbi]] |»Eladha, hora tu fotos« |9. |64 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|<small>[[Kvalifikacija za Millstreet]]</small> |- |[[Pesem Evrovizije 1994|1994]] |[[Kostas Bigalis]] & The Sea Lovers |»To trehandiri« |14. |44 | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 1995|1995]] |[[Elina Konstantopoulou]] |»Pia prosefhi« |12. |68 |- |[[Pesem Evrovizije1996|1996]] |[[Mariana Efstratiou]] |»Emis forame to himona anixiatika« |14. |36 |12. |45 |- |[[Pesem Evrovizije 1997|1997]] |[[Marianna Zorba]] |»Horepse« |12. |39 | colspan="2" rowspan="5" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 1998|1998]] |[[Thalassa (pevec)|Thalassa]] |»Mia krifi evesthisia« |20. |12 |- |[[Pesem Evrovizije 2001|2001]] |bgcolor="CC9966"|[[Antique]] |bgcolor="CC9966"|»Die for You« |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|147 |- |[[Pesem Evrovizije 2002|2002]] |[[Michalis Rakintzis]] |»S.A.G.A.P.O.« |17. |27 |- |[[Pesem Evrovizije 2003|2003]] |[[Mando (pevec)|Mando]] |»Never Let You Go« |17. |25 |- |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |bgcolor="CC9966"|[[Sakis Rouvas]] |bgcolor="CC9966"|»Shake It« |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|252 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|238 |- |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |bgcolor = "#FFD700"|[[Elena Paparizou|Helena Paparizou]] |bgcolor = "#FFD700"|»My Number One« |bgcolor = "#FFD700"|1. |bgcolor = "#FFD700"|230 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Top 12 prejšnje leto |- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |[[Anna Vissi]] |»Everything« |9. |128 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Država gostiteljica |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Sarbel]] |»Yassou Maria« |7. |139 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Top 10 prejšnje leto |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |bgcolor="CC9966"|[[Kalomoira|Kalomira]] |bgcolor="CC9966"|»Secret Combination« |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|218 |bgcolor="gold"| 1. |bgcolor="gold"| 156 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |[[Sakis Rouvas]] | »This Is Our Night« |7. |120 | 4. | 110 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Giorgos Alkaios]] & Friends |»OPA« |8. |140 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|133 |- |[[Evrovizija 2011|2011]] |[[Loukas Giorkas]] feat. Stereo Mike |»Watch My Dance« |7. |120 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|133 |- |[[Evrovizija 2012|2012]] |[[Elefteria Eleftheriou]] |»Aphrodisiac« |17. |64 |4. |116 |- |[[Evrovizija 2013|2013]] |[[Koza Mostra]] feat. Agathon Iakovidis |»Alcohol Is Free« |6. |152 |6. |152 |- |[[Evrovizija 2014|2014]] |Freaky Fortune feat. RiskyKidd |»Rise Up« |20. |35 |7. |74 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Maria Elena Kyriakou]] |»One Last Breath« |19. |23 |6. |81 |- |[[Evrovizija 2016|2016]] |[[Argo (glasbena skupina)|Argo]] |»Utopian Land« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |16. |44 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Demy]] |»This Is Love« |19 |177 |10. |115 |- |[[Evrovizija 2018|2018]] |[[Yianna Terzi]] |»Oniro mou« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |14. |81. |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Katerine Duska]] |»Better Love« |21. |74 |5. |185 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |bgcolor="#A4EAA9"|[[Stefania Liberakakis|Stefania]] |bgcolor="#A4EAA9"|»Supergirl« | colspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |[[Evrovizija 2021|2021]] |[[Stefania Liberakakis|Stefania]] |»Last Dance« |10. |170 |6. |184 |- |[[Evrovizija 2022|2022]] |[[Amanda Tenfjord]] |»Die Together« |8. |215 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|211 |- |[[Evrovizija 2023|2023]] |[[Viktor Vernikos|Victor Vernicos]] |»What They Say« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |13. |14 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Marina Satti]] |»Zari« |11. |126 |5. |86 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Klavdia Papadopulu|Klavdia]] |»Asteromáta« |6. |231 |4. |112 |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Grška glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Grčija na Pesmi Evrovizije| ]] pkas9pc1hwnj7t08o733ey5ps38bw0k 0 145241 6674992 6473384 2026-05-12T16:44:20Z ~2026-28065-61 259585 niovo 6674992 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Danska|Flag=Flag of Denmark.svg|Member station=DR (Danish Broadcasting Corporation)|National selection event=Dansk Melodi Grand Prix|ESC first=1957|ESC best=1963, 2000, 2013|Apps=53}} [[Slika:Emmelie de Forest at the winners press conference 04.jpg|sličica|[[Emmelie de Forest]] po zmagi na Evroviziji leta [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]]] [[Slika:Sissal at ESC2025 for Denmark 28.jpg|sličica|[[Sissal]] med nastopom v [[Basel|Baselu]] leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]]] [[Danska na Pesmi Evrovizije|Danska]] je na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] prvič sodelovala leta [[Pesem Evrovizije 1957|1957,]] do sedaj je zmagala trikrat: leta [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] v [[London|Londonu]] z [[Grethe & Jǿrgen Ingmann]], leta [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] v [[Stockholm|Stockholmu]] z [[Olsen Brothers]] in leta [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] v [[Malmö|Malmu]] z [[Emmelie de Forest]]. Leta [[Pesem Evrovizije 1964|1964]], [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] in [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] je tekmovanje gostila v svojem glavnem mestu Kopenhagnu. Danska svojega predstavnika izbira v nacionalnem izboru [[Dansk Melodi Grand Prix]]. Danska je v svoji prestolnici leta [[2005]] gostila tudi ''[[Congratulations]]'', prireditev ob 50. obletnici [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]. == Danski predstavniki == {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Finale ! ! Polfinale ! |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Søren Torpegaard Lund]] |"Før vi går hjem" | | | | |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Sissal]] |»[[Hallucination (skladba, Sissal)|Hallucination]]« |23. |47 |8. |61 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Anna Saba Lykke Oehlenschlæger|Saba]] |»Sand« | colspan="2" rowspan="4" |brez finala |12. |36 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2023]] |[[Rani Petersen|Reiley]] |»Breaking My Heart« |14. |6 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[REDDI]] |»The Show« |13. |55 |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Fyr & Flamme]] |»Øve os på hinanden"đ« |11. |89 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Ben & Tan]] |»Yes« | colspan="4" |[[Covid-19|Festival odpovedan zaradi pandemije COVID-19]] |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Leonora Colmor Jepsen|Leonora]] |»Love Is Forever« |12. |120 |10. |94 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Jonas Flodager Rasmussen|Rasmussen]] |»Higher Ground« |9. |226 |5. |204 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Anja Nissen]] |»Where I Am« |20. |77 |10. |101 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Lighthouse X]] |»Soldiers of Love« | colspan="2" rowspan="2" |brez finala |17. |34 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Anti Social Media]] |»The Way You Are« |13. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Anis Basim Moujahid|Basim]] |»Cliche Love Song« |9. |74 | colspan="2" |Gostiteljica |-bgcolor="gold" |[[Pesem Evrovizije 2001|2013]] |[[Emmelie de Forest]] |»Only Teardrops« |1. |281 |1. |167 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Soluna Samay]] |»Should've Known Better« |23. |21 |9. |63 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[A Friend in London]] |»New Tommorow« |5. |134 | bgcolor="silver" |2. |135 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Chanée & N'evergreen]] |»In a Moment Like This« |4. |149 |5. |101 |- || [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] || [[Niels Brinck]] || »Believe Again« || 13. |74 || 8. |69 |- || [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] || [[Simon Mathew]] || »All Night Long« | 15. |60 |bgcolor="CC9966"| 3. |bgcolor="CC9966"|112 |- || [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] || [[DQ]] || »Drama Queen« | colspan="2"| Brez finala || 19. |45 |- || [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] || [[Sidsel Ben Semmane]] || »Twist of Love« || 18. |26 | colspan="2"|že v finalu |- || [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] || [[Jakob Sveistrup]] || »Talking to You« || 9. |125 | bgcolor="CC9966" | 3. | bgcolor="CC9966" |185 |- || [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] || [[Thomas Thordarsson|Tomas Thordarson]] || »Shame on You« | colspan="2"| Brez finala || 13. |56 |- || [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] || [[Malene Mortensen|Malene]] || »Tell Me Who You Are« || 24. |7 | colspan="2" rowspan="5" |Ni bilo predizborov |- bgcolor="silver" || [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] || [[Rollo & King]] || »Never Ever Let You Go« || 2. |177 |-bgcolor = "#FFD700" || [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] || [[Olsen Brothers]] || »[[Fly on the Wings of Love]]« || 1. |195 |- || [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] || [[Michael Teschl]] & [[Trine Jepsen]] || »This Time I Mean It« || 8. |71 |- || [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] || [[Kølig Kaj]] || »Stemmen i mit liv« || 16. |25 |- |[[Pesem Evrovizije 1996|1996]] |[[Dorthe Andersen and Martin Loft]] |" Kun med dig" | colspan="2" |Brez finala |25. |22 |- || [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] || [[Aud Wilken]] || »Fra Mols til Skagen« || 5. |92 | colspan="2" |Ni bilo predizborov |- || [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] || [[Tommy Seebach|Tommy Seebach Band]] || »Under stjernerne på himlen« || 22. |9 | colspan="2" |[[Kvalifikacija za Millstreet]] |- || [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] || [[Lotte Nilsson]] & [[Kenny Lübcke]] || »Alt det som ingen ser« || 12. |47 | colspan="2" rowspan="25" |Ni bilo predizborov |- || [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] || [[Anders Frandsen]] || »Lige der hvor hjertet slår« || 19. |8 |- || [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] || [[Lonnie Devantier]] || »Hallo Hallo« || 8. |64 |- bgcolor="CC9966" || [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] || [[Birthe Kjær]] || »Vi maler byen rød« || 3. |111 |- bgcolor="CC9966" || [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] || Hot Eyes || »Ka' du se hva' jeg sa'?« || 3. |92 |- || [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] || [[Anne-Cathrine Herdorf]] <small>(& [[Drengene]])</small> || »En lille melodi« || 5. |83 |- || [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] || Lise Haavik || »Du er fuld af løgn« || 6. |77 |- || [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] || [[Hot Eyes]] || »Sku' du spørg' fra no'en?« || 11. |41 |- || [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] || [[Hot Eyes]] || »Det' lige det« || 4. |101 |- || [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] || [[Gry Johansen]] || »Kloden drejer« || 17. |16 |- || [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] || [[Brixx]] || »Video, video« || 17. |5 |- || [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] || [[Tommy Seebach]] & [[Debbie Cameron]] || »Krøller eller ej« || 11. |41 |- || [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] || [[Bamses Venner]] || »Tænker altid på dig« || 14. |25 |- || [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] || [[Tommy Seebach]] || »Disco Tango« || 6. |76 |- || [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] || [[Mabel]] || »Boom Boom« || 16. |13 |- || [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] || [[Ulla Pia]] || »Stop – mens legen er go« || 14. |4 |- || [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] || [[Birgit Brüel]] || »For din skyld« || 7. |10 |- || [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] || [[Bjørn Tidmand]] || »Sangen om dig« || 9. |4 |- bgcolor="#FFD700" || [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] || [[Grethe Ingmann|Grethe]] & [[Jørgen Ingmann]] || »[[Dansevise]]« || 1. |42 |- || [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] || [[Ellen Winther]] || »Vuggevise« || 10. |2 |- || [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] || [[Dario Campeotto]] || »Angelique« || 5. |12 |- || [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] || [[Katy Bødtger]] || »Det var en yndig tid« || 10. |4 |- || [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] || [[Birthe Wilke]] || »Uh, jeg ville ønske jeg var dig« || 5. |12 |- || [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] || [[Raquel Rastenni]] || »Jeg rev et blad ud af min dagbog« || 8. |3 |- bgcolor="CC9966" || [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] || [[Birthe Wilke]] & [[Gustav Winckler]] || »Skibet skal sejle i nat« || 3. |10 |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Danska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Danska na Pesmi Evrovizije| ]] daudz2q5klu0ilbchh8jidxnc7f904v 0 145536 6675000 6626946 2026-05-12T16:56:52Z ~2026-28745-89 259763 6675000 wikitext text/x-wiki {{sporno}} [[Slika:HP Tablet PC running Windows XP (Tablet PC edition) (2006).jpg|thumb|right|250px|Tablični računalnik proizvajalca [[Hewlett-Packard]] s snemljivo tipkovnico]] '''Táblični računálnik''' (tudi '''táblica''') je majhen [[prenosnik|prenosni računalnik]] z [[zaslon na dotik|zaslonom na dotik]] ali [[grafična tablica|grafično tablico]] kot glavno [[vhodna naprava|vhodno napravo]] namesto [[računalniška miška|miške]] in [[tipkovnica|tipkovnice]]. Od podobnih [[dlančnik]]ov se tablični računalniki ločijo po tem, da so po preostalih specifikacijah navadni [[osebni računalnik|osebni računalniki]], na katere je možno namestiti vso [[programska oprema|programsko opremo]], združljivo s standardom [[IBM PC]]. Glede na namen uporabe je pomembno tudi, kateri [[Operacijski sistem|operacijski sistem]] izberemo. Poznamo sisteme, kot so Android, iOS, windows Phone. Za osnovno uporabo je najbolj praktičen [[Android]] oz. iOS, za poslovno uporabo pa je tablični računalnik s sistemom [[Microsoft Windows|Windows]] najboljša izbira, saj je veliko bolj prilagodljiva z osebnimi [[Računalnik|računalniki]] PC. ==Glej tudi== {{Kategorija v Zbirki|Tablet PC|tablični računalniki}} * [[iPad]] * [http://tablicni-racunalnik.com Tablični računalniki] {{računalniška škrbina}} [[Kategorija:Računalniki]] {{normativna kontrola}} aingab0a5mzu2cf9k5ffgc32hdme53t 0 146850 6675232 6528651 2026-05-13T09:26:21Z ~2026-28823-64 259795 datum rojstva 6675232 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_date=23.marec 1962}} '''Janja Vidmar''', [[slovenci|slovenska]] [[pisateljica]] in [[scenarist]]ka, * [[23. marec]] [[1962]], [[Ptuj]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/janja-vidmar/ |title=Janja Vidmar |publisher=Društvo slovenskih pisateljev |accessdate=2018-06-02 |archive-date=2021-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210118155709/https://drustvo-dsp.si/pisatelji/janja-vidmar/ |url-status=dead }}</ref> ===Življenjepis=== Še pred osnovno šolo se je družina preselila v [[Maribor]], kjer je Vidmarjeva dokončala osnovno šolo in se vpisala na tamkajšnjo [[Prva gimnazija Maribor|Prvo gimnazijo]]. Po nedokončanem študiju v Ljubljani je v Mariboru na Pedagoški fakulteti diplomirala iz mladinske književnosti ter pedagogike. Po izobrazbi je tako profesorica slovenskega jezika in pedagogike. Avtorica pisateljuje od začetka devetdesetih let 20. stoletja in ima status samostojne delavke v kulturi. Je članica [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]], članica upravnega odbora tega društva in hkrati predsednica Sekcije za mladinsko književnost pri Društvu slovenskih pisateljev in pobudnica nagrade ''[[desetnica]]'', ki je bila prvič podeljena leta 2013. Kot avtorica in predsednica sekcije se bori za postavitev mladinske literature v ospredje književnosti. Od leta 1996 je [[svobodni umetnik|svobodna umetnica]]. Poleg knjig za otroke in mladostnike piše tudi [[scenarij]]e za otroške oddaje. Leta 1997 je napisala tudi scenarij za slovenski [[celovečerni film]] ''[[Blues za Saro]]''. Na Slovenskem je Janja Vidmar znana predvsem kot avtorica mladinske [[realizem|realistične]] proze, ki se uvršča na področje [[socialno-psihološki roman|socialno-psihološkega romana]]. Svoja dela objavlja tudi v [[revija]]h in [[časopis]]ih, večinoma zgodbe in romane -[[podlistek|podlistke]]. == Bibliografija == ===Mladinska dela === ; Žanrska razvrstitev mladinskih del Mladinska dela Janje Vidmar se uvrščajo v šest proznih književnih žanrov: socialno-psihološki romani (''Baraba, Debeluška, Princeska z napako, V imenu ljubezni, Vsiljivka, Fantje iz gline, Zoo, Nimaš pojma, Uspavanka za mladega očka''), socialno-psihološke povesti (''Matic je kaznovan, Matic v bolnišnici, Matic prespi pri prijatelju, Matic je zaljubljen, Moja Nina, Prijatelja, Sence poletja, Punce za znoret, Smetiščni dnevnik, Na vroči sceni, Superzvezda, V imenu ljubezni, Manca&rock''), avanturistične realistične povesti (''Junaki petega razreda, Druščina iz šestega b, Moj prijatelj Arnold, Peklenske počitnice, Potovanje groze''), grozljivke (''Krvava legenda, Hiša groze, Stvor, Otok smrti, Obrazi, Izgubljena avtocesta, Furija, Klovn iz Strahovskega Dola''), kratka realistična proza (''Bučko Superga'') in fantastične pripovedi ''(Aknožer, Leteči krožnik na našem vrtu, Čudni vitez, Vrtiljak čudežev, Zgaga in mesto lutk, Zgaga in mačje oko''). ; Tematika del V ospredje dogajanja svojih [[socialno-psihološki roman|socialno-psiholoških romanov]] in [[povest]]i je Vidmarjeva postavila odtujenost in razslojenost slovenske družbe. Avtorica v skoraj vsakem delu odpira različne [[tabu|tabuizirane teme]], kot na primer smrt, [[homoseksualnost]], [[nasilje]] med vrstniki, nasilje v družini, [[motnje prehranjevanja]], [[ksenofobija]] in delitev ljudi po [[verska pripadnost|verski pripadnosti]] na način, ki razkriva moralno razsežnost. Njeni literarni junaki prihajajo iz različnih [[socialno okolje|socialnih okolij]], toda se njihove poti kljub temu večkrat križajo. Skozi [[notranji monolog|notranje monologe]] in komentarje [[tretjeosebni pripovedovalec|tretjeosebnega pripovedovalca]] poteka odkrivanje karakterizacije [[literarna oseba|literarnih oseb]]. V delih pa hkrati zasledimo tudi precejšnjo mero samoironije glavnih likov, s pomočjo katere le-ti skušajo ohraniti svoje dostojanstvo. Zgradba pripovedovanja je največkrat grajena [[sintetično]], včasih pa se pojavijo tudi [[retrospektiva|retrospektive]], ki nam pomagajo k razumevanju ozadja dogajanja. ; Pripovedni vzorec Pripovedni vzorec Janje Vidmar sestoji iz sledečih ponavljajočih se literarnih elementov: ponavljajoči se motivi (upor, osamljenost, konflikti z odraslimi, prve ljubezenske izkušnje, revščina, nesporazum z vrstniki, pobeg od doma, kraja, družinsko nasilje, mladostniško nasilje, sovraštvo, odpor do tujcev, delikventnost, alkoholizem), značilne tabujske teme (prestopništvo, ksenofobija, nasilje, ločitev, prezaposlenost, odvisnost, motnje hranjenja, drugačnost) in problematični junaki. ; Problemi junakov Najpogostejši problemi junakov sovpadajo z motivi in tabujskimi temami kot so revščina, drugačnost, osamljenost, dužinsko nasilje, nesporazum z odraslimi in nesporazum z vrstniki. Problematični junaki so v konfliktu z okoljem, kar izvira iz težav likov, ki jih rešujejo, pri tem pa so lahko uspešni ali neuspešni. Njena dela vsebujejo nenadne preobrate, problematične junake, ki so skoraj vedno v konfliktu z okoljem, zgodbe pa imajo srečen konec. Hudobneži so kaznovani za svoje grdobije, sledi pravična poravnava. ====Predstavitev izbranih mladinskih del==== ; ''Princeska z napako'' (1998) {{glavni|Princeska z napako}} Socialno-psihološki roman Princeska z napako prikazuje revno življenje [[Muslimani|muslimanske]] družine Ismailović, ki ilegalno živi v hladni in vlažni kleti nekega stanovanjskega bloka. Glavni lik je Fatima, za katero se doma nihče ne zmeni, hkrati pa jo tudi vsi v šoli zaničujejo, ker prihaja iz drugačnega okolja. Na neki zabavi se zaljubi v sina bogataške družine, s katerim doživi prvo ljubezensko izkušnjo in tudi zanosi. Fatimino usodo zapečati družinska odločitev, da jo poročijo z bogatim botrom Esadom iz Nemčije. Glavni junakinji vseskozi stoji ob strani le učiteljica biologije Kodrlajsa. ; ''Debeluška'' (1999) Osmošolka Urša ima zaradi svoje mame, ki je bila v mladosti manekenka, težave s hrano. Obiskuje tudi manekenski tečaj, kjer se spozna z Žano, ki trpi za [[bulimija|bulimijo]]. Kmalu tudi sama začne prisilno bruhati, da bi postala suha, njen svet pa se začne vrteti le okrog hrane in kilogramov. Žana kmalu umre, hkrati pa tudi Urša postaja vse bolj slabotna, da bi ustregla svoji mami, ki jo želi prijaviti na lepotno tekmovanje v Italiji. Na koncu tudi sama pristane v bolnišnici, kjer jo komaj rešijo. ; ''Sence poletja'' (2000) Socialno-psihološki roman ''Sence poletja'' govori o osamosvojitveni vojni za Slovenijo, treh otroških junakih in njihovem prijateljstvu, paranoji, sosedskih odnosih in adrenalinu. V zgodovinsko ozadje je grajena izmišljena zgodba, ki se odvija na Jesenicah, kjer prebiva narodnostno mešano prebivalstvo, ki pa se na narodnost ne ozira. Vojna jih za vselej loči, kruto pa pretrga tudi prijateljstvo treh otroških junakov. V zgodbo je vpleten tudi zaljubljeni par, ki vojno in ločitev doživlja drugače. ; ''Baraba'' (2001) 16-letni Matej (Tizi) se zaradi nasilja v družini zaplete v vrtinec težav s šolo, zakonom in vrstniki. Glavni književni lik odrašča v družini skupaj s polsestro Rebeko, mamo in očimom. Matej se boji in obenem sovraži očima, ki ga večkrat pretepe in zmerja. Mati se čedalje bolj vdaja alkoholu zaradi neuspelega prvega zakona in polomije v zdajšnjem. Matej zaradi neurejenih družinskih razmer počne razne nezakonite akcije, od kraje do vlomov, njegova polsestra pa se zateče v svet drog in prehitro okuša slast telesne ljubezni. Višek problemov nastane, ko se Tizi želi očimu maščevati za vse udarce in brce in ga očim vrže in stanovanja. ; ''Nimaš pojma'' (2005) {{glavni|Nimaš pojma}} Knjiga je razdeljena na dva dela; prvi del (PREJ) vključuje deset poglavij, drugi del (POTEM) pa vsebuje osem poglavij. Zgodba se začne s [[pripovedjo]] o 3 najboljših prijateljih: Piksiju, Sinetu in Nejcu. Pripoveduje o treh otrocih (Piksiju, Sinetu in Nejcu), najboljših prijateljih, ki si pri svojih osmih letih večno prijateljstvo tudi zaprisežejo. Roman opisuje dogajanje čez pet let, ko se kot najstniki nič več ne družijo, temveč se samo še sovražijo. ; ''Zoo'' (2005) {{glavni|Zoo (roman)}} ''Zoo'' je socialno-psihološki mladinski [[roman]], v katerem se prepletajo motivi prestopništva, ljubezni, odraščanja in smrti. ===Scenaristična dela=== Poleg knjig za otroke in mladostnike piše tudi scenarije za otroške oddaje. Leta 1993 je napisala scenarij za 3-delno TV nadaljevanko ''[[Junaki petega razreda]]'', leta 1996 pa scenarij za 5-delno TV nadaljevanko ''[[Moj prijatelj Arnold]]''. Po njenem scenariju je leta 1997 bil posnet celovečerni film ''[[Blues za Saro]]'', leta 2003 pa je napisala scenarij za celovečerni film ''[[Roza v kraljestvu svizca]]''. Vidmarjeva je tudi avtorica scenarijev za kratka TV filma z naslovom ''[[Moj brat Luka]]'' (2005) in ''[[Dihaj z mano]]'' (2006). ==Bibliografija== *''[[Junaki petega razreda]]'', 1995 {{COBISS|ID=54502912}} *''[[Kdo je ubil Emilijo K.?]]'', 1995 {{COBISS|ID=53520896}} *''[[Ameriški prijatelj]]'', 1995 {{COBISS|ID=51632640}} *''[[Blues za Saro]]'', 1996 {{COBISS|ID=60246016}} *''[[Moj prijatelj Arnold]]'', 1997 {{COBISS|ID=68806912}} *''[[Aknožer]]'', 1998 {{COBISS|ID=77373952}} *''[[Princeska z napako]]'', 1998 {{COBISS|ID=109348608}} *''[[Čudni vitez]]'', 1999 {{COBISS|ID=103017472}} *''[[Debeluška]]'', 1999 {{COBISS|ID=103067904}} *''[[Klovn iz Strahovskega Dola]]'', 1999 {{COBISS|ID=99015936}} *''[[Vrtiljak čudežev]]'', 1999 {{COBISS|ID=43555329}} *''[[Peklenske počitnice]]'', 1999 {{COBISS|ID=98231296}} *''[[Druščina iz šestega b]]'', 2000 {{COBISS|ID=109497600}} *''[[Hiša groze]]'', 2000 {{COBISS|ID=110408704}} *''[[Potovanje groze]]'', 2000 {{COBISS|ID=107009792}} *''[[Sence poletja]]'', 2000 {{COBISS|ID=108103680}} *''[[Tisočletje po kapljicah]]'', 2000 {{COBISS|ID=44850433}} *''[[Baraba]]'', 2001 {{COBISS|ID=114705408}} *''[[Zgaga in mačje oko]]'', 2001 {{COBISS|ID=114396928}} *''[[Leteči krožnik na našem vrtu]]'', 2002 {{COBISS|ID=120198912}} *''[[Smetiščni dnevnik]]'', 2002 {{COBISS|ID=47600897}} *''[[Zgaga in mesto lutk]]'', 2002 {{COBISS|ID=120862208}} *''[[Stvor]]'', 2002 {{COBISS|ID=116966400}} *''[[Krvava legenda]]'', 2003 {{COBISS|ID=122580992}} *''[[Manca&rock]]'', 2003 {{COBISS|ID=122493184}} *''[[Matic je kaznovan]]'', 2003 {{COBISS|ID=120523264}} *''[[Otok smrti]]'', 2003 {{COBISS|ID=51758081}} *''[[Prijatelja]]'', 2003 {{COBISS|ID=126380544}} *''[[Superzvezda]]'', 2003 {{COBISS|ID=126158080}} *''[[Punce za znoret]]'', 2003 {{COBISS|ID=124564992}} *''[[V imenu ljubezni]]'', 2003 {{COBISS|ID=126654464}} *''[[Furija (Janja Vidmar)|Furija]]'', 2004 {{COBISS|ID=54083329}} *''[[Izgubljena avtocesta]]'', 2004 {{COBISS|ID=53142017}} *''[[Moja Nina]]'', 2004 {{COBISS|ID=216886784}} *''[[Na vroči sceni]]'', 2004 {{COBISS|ID=214074624}} *''[[Obrazi (knjiga)|Obrazi]]'', 2004 {{COBISS|ID=52385537}} *''[[Matic v bolnišnici]]'', 2004 {{COBISS|ID=125118720}} *''[[Vsiljivka]]'', 2004 {{COBISS|ID=217414912}} *''[[Fantje iz gline]]'', 2005 {{COBISS|ID=221712896}} *''[[Zoo (roman)|Zoo]]'', 2005 {{COBISS|ID=222787072}} *''[[Matic prespi pri prijatelju]]'', 2005 {{COBISS|ID=221631232}} *''[[Nimaš pojma]]'', 2005 {{COBISS|ID=225103872}} *''[[Matic je zaljubljen]]'', 2006 {{COBISS|ID=228872448}} *''[[Bučko Superga]]'', 2006 {{COBISS|ID=224369152}} *''[[Uspavanka za mladega očka]]'', 2006 {{COBISS|ID=230643712}} *''[[Matica je strah]]'', 2007 {{COBISS|ID=234159360}} *''[[Matic in Blažka]]'', 2009 {{COBISS|ID=246411776}} *''[[99 balonov]]'', 2009 {{COBISS|ID=247824640}} *''Pleme'', 2009 *''[[Kebarie]]'', 2010, 2013 {{COBISS|ID=252938752}} *''Kekec iz 2. b'', 2011 *''Brez'', 2011 *''Novo leto z modrim slončkom'', 2012 *''Ta slavna Nuška'', 2012 *''Otroci sveta'', 2013, 2015 *''V puščavi'', 2013 *''Prijatelja'', 2014 *''Dežela belega oblaka'', 2016 *''Spodbujanje razvoja vrednot s pomočjo mladinske problemske literature'', 2017 *''Črna vrana'', 2018 *''Superzvezda'', 2018 *''Zalo sreča pamet'' (''[[Zala zgaga]]'', 1. knjiga, 2019) *''Elvis Škorc, genialni štor'', 2019 {{COBISS|ID=249816576}} *''Zala pokvari zabavo'' (''Zala zgaga'', 2. knjiga, 2020) *''Naš Tone ne tone'', 2020 *''Pa ne že spet ti, Zala!'' (''Zala zgaga'', 3. knjiga, 2021) *''Niti koraka več'', 2021 *''Zala in totalna zmešnjava'' (''Zala zgaga'', 4. knjiga, 2022) *''V koraku z volkom'', 2022 *''Koraki dvojine'', 2023 *''Trilogija 'Koraki''' (''Niti koraka več, V koraku z volkom, Koraki dvojine''), 2023 *''Velika pustolovščina: razgibano življenje ustvarjanja zgodb'' (2024) *''Samo mulca'', 2025 ==Prevodi del v tuje jezike== Njena bibliografija obsega petinštirideset pretežno mladinskih knjig, nekatere med njimi so bile tudi prevedene v tuje jezike: v nemščini so izšla dela ''Baraba'', ''Prijatelja'' in ''Zoo'', v hrvaščini ''Moja Nina'' in ''Debeluška'', v srbščini ''Debeluška'', v italijanščini ''Moja Nina,'' v albanščini ''Kebarie''. Odlomka iz njenih del sta izšla tudi v angleščini in hrvaščini: v antologiji sodobne slovenske mladinske književnosti z naslovom ''[[Tales growing up in to secrets]]'' (objavljen odlomek iz romana ''Baraba'', naslov ''Bad Lad'') in v antologiji sodobne slovenske mladinske književnosti z naslovom ''[[Priče izrasle u tajne]]'' (objavljen odlomek iz romana ''Debeluška'', naslov ''Bucka''). == Priznanja in nagrade == *1998 – nagrada [[Večernica (nagrada)|večernica]] za roman ''Princeska z napako'' *2000 – drugo mesto v akciji [[Moja najljubša knjiga]] z romanom ''Debeluška'' *2005 – nominacija za [[Slovenka leta|Slovenko leta]] *2006 – nagrada [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za mladinski roman ''Zoo'' *2007 – [[Glazarjeva listina]] *2008 – nagrada [[Večernica (nagrada)|večernica]] za roman ''Pink'' *2013 – [[Nagrada Desetnica|nagrada desetnica]] za mladinski roman ''Kebarie'' == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * Haramija, Dragica; Kekec, Letn. 14, št. 3 (november 2004) * Haramija, Dragica; Kekec, letn. 14, št. 7 (marec 2005) * Braco Zavrnik, Ekomagazin (2011) ==Zunanje povezave== {{wikivir-avtor}} *{{dlib|ime={{PAGENAME}}}} * [http://www.drustvopisateljev.si/si/pisatelji/138/detail.html Janja Vidmar] {{Webarchive|url=https://archive.today/20121205015540/http://www.drustvopisateljev.si/si/pisatelji/138/detail.html |date=2012-12-05 }} na portalu slovenskih pisateljev ==Glej tudi== * [[Društvo slovenskih pisateljev]] * [[Slovenska mladinska književnost]] {{-}} {{Vecernica}} {{GlazerjeviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vidmar, Janja}} [[Kategorija:Rojeni leta 1962]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Janja Vidmar|*]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] 569a9wphjd6sm8m3fiend3902p4hyue 6675234 6675232 2026-05-13T09:27:10Z ~2026-28823-64 259795 pravopis pri datumu rojstva 6675234 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_date=23. marec 1962}} '''Janja Vidmar''', [[slovenci|slovenska]] [[pisateljica]] in [[scenarist]]ka, * [[23. marec]] [[1962]], [[Ptuj]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/janja-vidmar/ |title=Janja Vidmar |publisher=Društvo slovenskih pisateljev |accessdate=2018-06-02 |archive-date=2021-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210118155709/https://drustvo-dsp.si/pisatelji/janja-vidmar/ |url-status=dead }}</ref> ===Življenjepis=== Še pred osnovno šolo se je družina preselila v [[Maribor]], kjer je Vidmarjeva dokončala osnovno šolo in se vpisala na tamkajšnjo [[Prva gimnazija Maribor|Prvo gimnazijo]]. Po nedokončanem študiju v Ljubljani je v Mariboru na Pedagoški fakulteti diplomirala iz mladinske književnosti ter pedagogike. Po izobrazbi je tako profesorica slovenskega jezika in pedagogike. Avtorica pisateljuje od začetka devetdesetih let 20. stoletja in ima status samostojne delavke v kulturi. Je članica [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]], članica upravnega odbora tega društva in hkrati predsednica Sekcije za mladinsko književnost pri Društvu slovenskih pisateljev in pobudnica nagrade ''[[desetnica]]'', ki je bila prvič podeljena leta 2013. Kot avtorica in predsednica sekcije se bori za postavitev mladinske literature v ospredje književnosti. Od leta 1996 je [[svobodni umetnik|svobodna umetnica]]. Poleg knjig za otroke in mladostnike piše tudi [[scenarij]]e za otroške oddaje. Leta 1997 je napisala tudi scenarij za slovenski [[celovečerni film]] ''[[Blues za Saro]]''. Na Slovenskem je Janja Vidmar znana predvsem kot avtorica mladinske [[realizem|realistične]] proze, ki se uvršča na področje [[socialno-psihološki roman|socialno-psihološkega romana]]. Svoja dela objavlja tudi v [[revija]]h in [[časopis]]ih, večinoma zgodbe in romane -[[podlistek|podlistke]]. == Bibliografija == ===Mladinska dela === ; Žanrska razvrstitev mladinskih del Mladinska dela Janje Vidmar se uvrščajo v šest proznih književnih žanrov: socialno-psihološki romani (''Baraba, Debeluška, Princeska z napako, V imenu ljubezni, Vsiljivka, Fantje iz gline, Zoo, Nimaš pojma, Uspavanka za mladega očka''), socialno-psihološke povesti (''Matic je kaznovan, Matic v bolnišnici, Matic prespi pri prijatelju, Matic je zaljubljen, Moja Nina, Prijatelja, Sence poletja, Punce za znoret, Smetiščni dnevnik, Na vroči sceni, Superzvezda, V imenu ljubezni, Manca&rock''), avanturistične realistične povesti (''Junaki petega razreda, Druščina iz šestega b, Moj prijatelj Arnold, Peklenske počitnice, Potovanje groze''), grozljivke (''Krvava legenda, Hiša groze, Stvor, Otok smrti, Obrazi, Izgubljena avtocesta, Furija, Klovn iz Strahovskega Dola''), kratka realistična proza (''Bučko Superga'') in fantastične pripovedi ''(Aknožer, Leteči krožnik na našem vrtu, Čudni vitez, Vrtiljak čudežev, Zgaga in mesto lutk, Zgaga in mačje oko''). ; Tematika del V ospredje dogajanja svojih [[socialno-psihološki roman|socialno-psiholoških romanov]] in [[povest]]i je Vidmarjeva postavila odtujenost in razslojenost slovenske družbe. Avtorica v skoraj vsakem delu odpira različne [[tabu|tabuizirane teme]], kot na primer smrt, [[homoseksualnost]], [[nasilje]] med vrstniki, nasilje v družini, [[motnje prehranjevanja]], [[ksenofobija]] in delitev ljudi po [[verska pripadnost|verski pripadnosti]] na način, ki razkriva moralno razsežnost. Njeni literarni junaki prihajajo iz različnih [[socialno okolje|socialnih okolij]], toda se njihove poti kljub temu večkrat križajo. Skozi [[notranji monolog|notranje monologe]] in komentarje [[tretjeosebni pripovedovalec|tretjeosebnega pripovedovalca]] poteka odkrivanje karakterizacije [[literarna oseba|literarnih oseb]]. V delih pa hkrati zasledimo tudi precejšnjo mero samoironije glavnih likov, s pomočjo katere le-ti skušajo ohraniti svoje dostojanstvo. Zgradba pripovedovanja je največkrat grajena [[sintetično]], včasih pa se pojavijo tudi [[retrospektiva|retrospektive]], ki nam pomagajo k razumevanju ozadja dogajanja. ; Pripovedni vzorec Pripovedni vzorec Janje Vidmar sestoji iz sledečih ponavljajočih se literarnih elementov: ponavljajoči se motivi (upor, osamljenost, konflikti z odraslimi, prve ljubezenske izkušnje, revščina, nesporazum z vrstniki, pobeg od doma, kraja, družinsko nasilje, mladostniško nasilje, sovraštvo, odpor do tujcev, delikventnost, alkoholizem), značilne tabujske teme (prestopništvo, ksenofobija, nasilje, ločitev, prezaposlenost, odvisnost, motnje hranjenja, drugačnost) in problematični junaki. ; Problemi junakov Najpogostejši problemi junakov sovpadajo z motivi in tabujskimi temami kot so revščina, drugačnost, osamljenost, dužinsko nasilje, nesporazum z odraslimi in nesporazum z vrstniki. Problematični junaki so v konfliktu z okoljem, kar izvira iz težav likov, ki jih rešujejo, pri tem pa so lahko uspešni ali neuspešni. Njena dela vsebujejo nenadne preobrate, problematične junake, ki so skoraj vedno v konfliktu z okoljem, zgodbe pa imajo srečen konec. Hudobneži so kaznovani za svoje grdobije, sledi pravična poravnava. ====Predstavitev izbranih mladinskih del==== ; ''Princeska z napako'' (1998) {{glavni|Princeska z napako}} Socialno-psihološki roman Princeska z napako prikazuje revno življenje [[Muslimani|muslimanske]] družine Ismailović, ki ilegalno živi v hladni in vlažni kleti nekega stanovanjskega bloka. Glavni lik je Fatima, za katero se doma nihče ne zmeni, hkrati pa jo tudi vsi v šoli zaničujejo, ker prihaja iz drugačnega okolja. Na neki zabavi se zaljubi v sina bogataške družine, s katerim doživi prvo ljubezensko izkušnjo in tudi zanosi. Fatimino usodo zapečati družinska odločitev, da jo poročijo z bogatim botrom Esadom iz Nemčije. Glavni junakinji vseskozi stoji ob strani le učiteljica biologije Kodrlajsa. ; ''Debeluška'' (1999) Osmošolka Urša ima zaradi svoje mame, ki je bila v mladosti manekenka, težave s hrano. Obiskuje tudi manekenski tečaj, kjer se spozna z Žano, ki trpi za [[bulimija|bulimijo]]. Kmalu tudi sama začne prisilno bruhati, da bi postala suha, njen svet pa se začne vrteti le okrog hrane in kilogramov. Žana kmalu umre, hkrati pa tudi Urša postaja vse bolj slabotna, da bi ustregla svoji mami, ki jo želi prijaviti na lepotno tekmovanje v Italiji. Na koncu tudi sama pristane v bolnišnici, kjer jo komaj rešijo. ; ''Sence poletja'' (2000) Socialno-psihološki roman ''Sence poletja'' govori o osamosvojitveni vojni za Slovenijo, treh otroških junakih in njihovem prijateljstvu, paranoji, sosedskih odnosih in adrenalinu. V zgodovinsko ozadje je grajena izmišljena zgodba, ki se odvija na Jesenicah, kjer prebiva narodnostno mešano prebivalstvo, ki pa se na narodnost ne ozira. Vojna jih za vselej loči, kruto pa pretrga tudi prijateljstvo treh otroških junakov. V zgodbo je vpleten tudi zaljubljeni par, ki vojno in ločitev doživlja drugače. ; ''Baraba'' (2001) 16-letni Matej (Tizi) se zaradi nasilja v družini zaplete v vrtinec težav s šolo, zakonom in vrstniki. Glavni književni lik odrašča v družini skupaj s polsestro Rebeko, mamo in očimom. Matej se boji in obenem sovraži očima, ki ga večkrat pretepe in zmerja. Mati se čedalje bolj vdaja alkoholu zaradi neuspelega prvega zakona in polomije v zdajšnjem. Matej zaradi neurejenih družinskih razmer počne razne nezakonite akcije, od kraje do vlomov, njegova polsestra pa se zateče v svet drog in prehitro okuša slast telesne ljubezni. Višek problemov nastane, ko se Tizi želi očimu maščevati za vse udarce in brce in ga očim vrže in stanovanja. ; ''Nimaš pojma'' (2005) {{glavni|Nimaš pojma}} Knjiga je razdeljena na dva dela; prvi del (PREJ) vključuje deset poglavij, drugi del (POTEM) pa vsebuje osem poglavij. Zgodba se začne s [[pripovedjo]] o 3 najboljših prijateljih: Piksiju, Sinetu in Nejcu. Pripoveduje o treh otrocih (Piksiju, Sinetu in Nejcu), najboljših prijateljih, ki si pri svojih osmih letih večno prijateljstvo tudi zaprisežejo. Roman opisuje dogajanje čez pet let, ko se kot najstniki nič več ne družijo, temveč se samo še sovražijo. ; ''Zoo'' (2005) {{glavni|Zoo (roman)}} ''Zoo'' je socialno-psihološki mladinski [[roman]], v katerem se prepletajo motivi prestopništva, ljubezni, odraščanja in smrti. ===Scenaristična dela=== Poleg knjig za otroke in mladostnike piše tudi scenarije za otroške oddaje. Leta 1993 je napisala scenarij za 3-delno TV nadaljevanko ''[[Junaki petega razreda]]'', leta 1996 pa scenarij za 5-delno TV nadaljevanko ''[[Moj prijatelj Arnold]]''. Po njenem scenariju je leta 1997 bil posnet celovečerni film ''[[Blues za Saro]]'', leta 2003 pa je napisala scenarij za celovečerni film ''[[Roza v kraljestvu svizca]]''. Vidmarjeva je tudi avtorica scenarijev za kratka TV filma z naslovom ''[[Moj brat Luka]]'' (2005) in ''[[Dihaj z mano]]'' (2006). ==Bibliografija== *''[[Junaki petega razreda]]'', 1995 {{COBISS|ID=54502912}} *''[[Kdo je ubil Emilijo K.?]]'', 1995 {{COBISS|ID=53520896}} *''[[Ameriški prijatelj]]'', 1995 {{COBISS|ID=51632640}} *''[[Blues za Saro]]'', 1996 {{COBISS|ID=60246016}} *''[[Moj prijatelj Arnold]]'', 1997 {{COBISS|ID=68806912}} *''[[Aknožer]]'', 1998 {{COBISS|ID=77373952}} *''[[Princeska z napako]]'', 1998 {{COBISS|ID=109348608}} *''[[Čudni vitez]]'', 1999 {{COBISS|ID=103017472}} *''[[Debeluška]]'', 1999 {{COBISS|ID=103067904}} *''[[Klovn iz Strahovskega Dola]]'', 1999 {{COBISS|ID=99015936}} *''[[Vrtiljak čudežev]]'', 1999 {{COBISS|ID=43555329}} *''[[Peklenske počitnice]]'', 1999 {{COBISS|ID=98231296}} *''[[Druščina iz šestega b]]'', 2000 {{COBISS|ID=109497600}} *''[[Hiša groze]]'', 2000 {{COBISS|ID=110408704}} *''[[Potovanje groze]]'', 2000 {{COBISS|ID=107009792}} *''[[Sence poletja]]'', 2000 {{COBISS|ID=108103680}} *''[[Tisočletje po kapljicah]]'', 2000 {{COBISS|ID=44850433}} *''[[Baraba]]'', 2001 {{COBISS|ID=114705408}} *''[[Zgaga in mačje oko]]'', 2001 {{COBISS|ID=114396928}} *''[[Leteči krožnik na našem vrtu]]'', 2002 {{COBISS|ID=120198912}} *''[[Smetiščni dnevnik]]'', 2002 {{COBISS|ID=47600897}} *''[[Zgaga in mesto lutk]]'', 2002 {{COBISS|ID=120862208}} *''[[Stvor]]'', 2002 {{COBISS|ID=116966400}} *''[[Krvava legenda]]'', 2003 {{COBISS|ID=122580992}} *''[[Manca&rock]]'', 2003 {{COBISS|ID=122493184}} *''[[Matic je kaznovan]]'', 2003 {{COBISS|ID=120523264}} *''[[Otok smrti]]'', 2003 {{COBISS|ID=51758081}} *''[[Prijatelja]]'', 2003 {{COBISS|ID=126380544}} *''[[Superzvezda]]'', 2003 {{COBISS|ID=126158080}} *''[[Punce za znoret]]'', 2003 {{COBISS|ID=124564992}} *''[[V imenu ljubezni]]'', 2003 {{COBISS|ID=126654464}} *''[[Furija (Janja Vidmar)|Furija]]'', 2004 {{COBISS|ID=54083329}} *''[[Izgubljena avtocesta]]'', 2004 {{COBISS|ID=53142017}} *''[[Moja Nina]]'', 2004 {{COBISS|ID=216886784}} *''[[Na vroči sceni]]'', 2004 {{COBISS|ID=214074624}} *''[[Obrazi (knjiga)|Obrazi]]'', 2004 {{COBISS|ID=52385537}} *''[[Matic v bolnišnici]]'', 2004 {{COBISS|ID=125118720}} *''[[Vsiljivka]]'', 2004 {{COBISS|ID=217414912}} *''[[Fantje iz gline]]'', 2005 {{COBISS|ID=221712896}} *''[[Zoo (roman)|Zoo]]'', 2005 {{COBISS|ID=222787072}} *''[[Matic prespi pri prijatelju]]'', 2005 {{COBISS|ID=221631232}} *''[[Nimaš pojma]]'', 2005 {{COBISS|ID=225103872}} *''[[Matic je zaljubljen]]'', 2006 {{COBISS|ID=228872448}} *''[[Bučko Superga]]'', 2006 {{COBISS|ID=224369152}} *''[[Uspavanka za mladega očka]]'', 2006 {{COBISS|ID=230643712}} *''[[Matica je strah]]'', 2007 {{COBISS|ID=234159360}} *''[[Matic in Blažka]]'', 2009 {{COBISS|ID=246411776}} *''[[99 balonov]]'', 2009 {{COBISS|ID=247824640}} *''Pleme'', 2009 *''[[Kebarie]]'', 2010, 2013 {{COBISS|ID=252938752}} *''Kekec iz 2. b'', 2011 *''Brez'', 2011 *''Novo leto z modrim slončkom'', 2012 *''Ta slavna Nuška'', 2012 *''Otroci sveta'', 2013, 2015 *''V puščavi'', 2013 *''Prijatelja'', 2014 *''Dežela belega oblaka'', 2016 *''Spodbujanje razvoja vrednot s pomočjo mladinske problemske literature'', 2017 *''Črna vrana'', 2018 *''Superzvezda'', 2018 *''Zalo sreča pamet'' (''[[Zala zgaga]]'', 1. knjiga, 2019) *''Elvis Škorc, genialni štor'', 2019 {{COBISS|ID=249816576}} *''Zala pokvari zabavo'' (''Zala zgaga'', 2. knjiga, 2020) *''Naš Tone ne tone'', 2020 *''Pa ne že spet ti, Zala!'' (''Zala zgaga'', 3. knjiga, 2021) *''Niti koraka več'', 2021 *''Zala in totalna zmešnjava'' (''Zala zgaga'', 4. knjiga, 2022) *''V koraku z volkom'', 2022 *''Koraki dvojine'', 2023 *''Trilogija 'Koraki''' (''Niti koraka več, V koraku z volkom, Koraki dvojine''), 2023 *''Velika pustolovščina: razgibano življenje ustvarjanja zgodb'' (2024) *''Samo mulca'', 2025 ==Prevodi del v tuje jezike== Njena bibliografija obsega petinštirideset pretežno mladinskih knjig, nekatere med njimi so bile tudi prevedene v tuje jezike: v nemščini so izšla dela ''Baraba'', ''Prijatelja'' in ''Zoo'', v hrvaščini ''Moja Nina'' in ''Debeluška'', v srbščini ''Debeluška'', v italijanščini ''Moja Nina,'' v albanščini ''Kebarie''. Odlomka iz njenih del sta izšla tudi v angleščini in hrvaščini: v antologiji sodobne slovenske mladinske književnosti z naslovom ''[[Tales growing up in to secrets]]'' (objavljen odlomek iz romana ''Baraba'', naslov ''Bad Lad'') in v antologiji sodobne slovenske mladinske književnosti z naslovom ''[[Priče izrasle u tajne]]'' (objavljen odlomek iz romana ''Debeluška'', naslov ''Bucka''). == Priznanja in nagrade == *1998 – nagrada [[Večernica (nagrada)|večernica]] za roman ''Princeska z napako'' *2000 – drugo mesto v akciji [[Moja najljubša knjiga]] z romanom ''Debeluška'' *2005 – nominacija za [[Slovenka leta|Slovenko leta]] *2006 – nagrada [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za mladinski roman ''Zoo'' *2007 – [[Glazarjeva listina]] *2008 – nagrada [[Večernica (nagrada)|večernica]] za roman ''Pink'' *2013 – [[Nagrada Desetnica|nagrada desetnica]] za mladinski roman ''Kebarie'' == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * Haramija, Dragica; Kekec, Letn. 14, št. 3 (november 2004) * Haramija, Dragica; Kekec, letn. 14, št. 7 (marec 2005) * Braco Zavrnik, Ekomagazin (2011) ==Zunanje povezave== {{wikivir-avtor}} *{{dlib|ime={{PAGENAME}}}} * [http://www.drustvopisateljev.si/si/pisatelji/138/detail.html Janja Vidmar] {{Webarchive|url=https://archive.today/20121205015540/http://www.drustvopisateljev.si/si/pisatelji/138/detail.html |date=2012-12-05 }} na portalu slovenskih pisateljev ==Glej tudi== * [[Društvo slovenskih pisateljev]] * [[Slovenska mladinska književnost]] {{-}} {{Vecernica}} {{GlazerjeviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vidmar, Janja}} [[Kategorija:Rojeni leta 1962]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Janja Vidmar|*]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] dn0w0iz78m0ztka5nsuf8yzumahnorj 6675268 6675234 2026-05-13T10:21:07Z ~2026-28827-47 259802 /* Življenjepis */ 6675268 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_date=23. marec 1962}} '''Janja Vidmar''', [[slovenci|slovenska]] [[pisateljica]] in [[scenarist]]ka, * [[23. marec]] [[1962]], [[Ptuj]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/janja-vidmar/ |title=Janja Vidmar |publisher=Društvo slovenskih pisateljev |accessdate=2018-06-02 |archive-date=2021-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210118155709/https://drustvo-dsp.si/pisatelji/janja-vidmar/ |url-status=dead }}</ref> ===Življenjepis=== Še pred osnovno šolo se je družina preselila v [[Maribor]], kjer je Vidmarjeva dokončala osnovno šolo in se vpisala na tamkajšnjo [[Prva gimnazija Maribor|Prvo gimnazijo]]. Po nedokončanem študiju v Ljubljani je v Mariboru na Pedagoški fakulteti diplomirala iz mladinske književnosćti ter pedagogike. Po izobrazbi je tako profesorica slovenskega jezika in pedagogike. Avtorica pisateljuje od začetka devetdesetih let 20. stoletja in ima status samostojne delavke v kulturi. Je članica [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]], članica upravnega odbora tega društva in hkrati predsednica Sekcije za mladinsko književnost pri Društvu slovenskih pisateljev in pobudnica nagrade ''[[desetnica]]'', ki je bila prvič podeljena leta 2013. Kot avtorica in predsednica sekcije se bori za postavitev mladinske literature v ospredje književnosti. Od leta 1996 je [[svobodni umetnik|svobodna umetnica]]. Poleg knjig za otroke in mladostnike piše tudi [[scenarij]]e za otroške oddaje. Leta 1997 je napisala tudi scenarij za slovenski [[celovečerni film]] ''[[Blues za Saro]]''. Na Slovenskem je Janja Vidmar znana predvsem kot avtorica mladinske [[realizem|realistične]] proze, ki se uvršča na področje [[socialno-psihološki roman|socialno-psihološkega romana]]. Svoja dela objavlja tudi v [[revija]]h in [[časopis]]ih, večinoma zgodbe in romane -[[podlistek|podlistke]]. == Bibliografija == ===Mladinska dela === ; Žanrska razvrstitev mladinskih del Mladinska dela Janje Vidmar se uvrščajo v šest proznih književnih žanrov: socialno-psihološki romani (''Baraba, Debeluška, Princeska z napako, V imenu ljubezni, Vsiljivka, Fantje iz gline, Zoo, Nimaš pojma, Uspavanka za mladega očka''), socialno-psihološke povesti (''Matic je kaznovan, Matic v bolnišnici, Matic prespi pri prijatelju, Matic je zaljubljen, Moja Nina, Prijatelja, Sence poletja, Punce za znoret, Smetiščni dnevnik, Na vroči sceni, Superzvezda, V imenu ljubezni, Manca&rock''), avanturistične realistične povesti (''Junaki petega razreda, Druščina iz šestega b, Moj prijatelj Arnold, Peklenske počitnice, Potovanje groze''), grozljivke (''Krvava legenda, Hiša groze, Stvor, Otok smrti, Obrazi, Izgubljena avtocesta, Furija, Klovn iz Strahovskega Dola''), kratka realistična proza (''Bučko Superga'') in fantastične pripovedi ''(Aknožer, Leteči krožnik na našem vrtu, Čudni vitez, Vrtiljak čudežev, Zgaga in mesto lutk, Zgaga in mačje oko''). ; Tematika del V ospredje dogajanja svojih [[socialno-psihološki roman|socialno-psiholoških romanov]] in [[povest]]i je Vidmarjeva postavila odtujenost in razslojenost slovenske družbe. Avtorica v skoraj vsakem delu odpira različne [[tabu|tabuizirane teme]], kot na primer smrt, [[homoseksualnost]], [[nasilje]] med vrstniki, nasilje v družini, [[motnje prehranjevanja]], [[ksenofobija]] in delitev ljudi po [[verska pripadnost|verski pripadnosti]] na način, ki razkriva moralno razsežnost. Njeni literarni junaki prihajajo iz različnih [[socialno okolje|socialnih okolij]], toda se njihove poti kljub temu večkrat križajo. Skozi [[notranji monolog|notranje monologe]] in komentarje [[tretjeosebni pripovedovalec|tretjeosebnega pripovedovalca]] poteka odkrivanje karakterizacije [[literarna oseba|literarnih oseb]]. V delih pa hkrati zasledimo tudi precejšnjo mero samoironije glavnih likov, s pomočjo katere le-ti skušajo ohraniti svoje dostojanstvo. Zgradba pripovedovanja je največkrat grajena [[sintetično]], včasih pa se pojavijo tudi [[retrospektiva|retrospektive]], ki nam pomagajo k razumevanju ozadja dogajanja. ; Pripovedni vzorec Pripovedni vzorec Janje Vidmar sestoji iz sledečih ponavljajočih se literarnih elementov: ponavljajoči se motivi (upor, osamljenost, konflikti z odraslimi, prve ljubezenske izkušnje, revščina, nesporazum z vrstniki, pobeg od doma, kraja, družinsko nasilje, mladostniško nasilje, sovraštvo, odpor do tujcev, delikventnost, alkoholizem), značilne tabujske teme (prestopništvo, ksenofobija, nasilje, ločitev, prezaposlenost, odvisnost, motnje hranjenja, drugačnost) in problematični junaki. ; Problemi junakov Najpogostejši problemi junakov sovpadajo z motivi in tabujskimi temami kot so revščina, drugačnost, osamljenost, dužinsko nasilje, nesporazum z odraslimi in nesporazum z vrstniki. Problematični junaki so v konfliktu z okoljem, kar izvira iz težav likov, ki jih rešujejo, pri tem pa so lahko uspešni ali neuspešni. Njena dela vsebujejo nenadne preobrate, problematične junake, ki so skoraj vedno v konfliktu z okoljem, zgodbe pa imajo srečen konec. Hudobneži so kaznovani za svoje grdobije, sledi pravična poravnava. ====Predstavitev izbranih mladinskih del==== ; ''Princeska z napako'' (1998) {{glavni|Princeska z napako}} Socialno-psihološki roman Princeska z napako prikazuje revno življenje [[Muslimani|muslimanske]] družine Ismailović, ki ilegalno živi v hladni in vlažni kleti nekega stanovanjskega bloka. Glavni lik je Fatima, za katero se doma nihče ne zmeni, hkrati pa jo tudi vsi v šoli zaničujejo, ker prihaja iz drugačnega okolja. Na neki zabavi se zaljubi v sina bogataške družine, s katerim doživi prvo ljubezensko izkušnjo in tudi zanosi. Fatimino usodo zapečati družinska odločitev, da jo poročijo z bogatim botrom Esadom iz Nemčije. Glavni junakinji vseskozi stoji ob strani le učiteljica biologije Kodrlajsa. ; ''Debeluška'' (1999) Osmošolka Urša ima zaradi svoje mame, ki je bila v mladosti manekenka, težave s hrano. Obiskuje tudi manekenski tečaj, kjer se spozna z Žano, ki trpi za [[bulimija|bulimijo]]. Kmalu tudi sama začne prisilno bruhati, da bi postala suha, njen svet pa se začne vrteti le okrog hrane in kilogramov. Žana kmalu umre, hkrati pa tudi Urša postaja vse bolj slabotna, da bi ustregla svoji mami, ki jo želi prijaviti na lepotno tekmovanje v Italiji. Na koncu tudi sama pristane v bolnišnici, kjer jo komaj rešijo. ; ''Sence poletja'' (2000) Socialno-psihološki roman ''Sence poletja'' govori o osamosvojitveni vojni za Slovenijo, treh otroških junakih in njihovem prijateljstvu, paranoji, sosedskih odnosih in adrenalinu. V zgodovinsko ozadje je grajena izmišljena zgodba, ki se odvija na Jesenicah, kjer prebiva narodnostno mešano prebivalstvo, ki pa se na narodnost ne ozira. Vojna jih za vselej loči, kruto pa pretrga tudi prijateljstvo treh otroških junakov. V zgodbo je vpleten tudi zaljubljeni par, ki vojno in ločitev doživlja drugače. ; ''Baraba'' (2001) 16-letni Matej (Tizi) se zaradi nasilja v družini zaplete v vrtinec težav s šolo, zakonom in vrstniki. Glavni književni lik odrašča v družini skupaj s polsestro Rebeko, mamo in očimom. Matej se boji in obenem sovraži očima, ki ga večkrat pretepe in zmerja. Mati se čedalje bolj vdaja alkoholu zaradi neuspelega prvega zakona in polomije v zdajšnjem. Matej zaradi neurejenih družinskih razmer počne razne nezakonite akcije, od kraje do vlomov, njegova polsestra pa se zateče v svet drog in prehitro okuša slast telesne ljubezni. Višek problemov nastane, ko se Tizi želi očimu maščevati za vse udarce in brce in ga očim vrže in stanovanja. ; ''Nimaš pojma'' (2005) {{glavni|Nimaš pojma}} Knjiga je razdeljena na dva dela; prvi del (PREJ) vključuje deset poglavij, drugi del (POTEM) pa vsebuje osem poglavij. Zgodba se začne s [[pripovedjo]] o 3 najboljših prijateljih: Piksiju, Sinetu in Nejcu. Pripoveduje o treh otrocih (Piksiju, Sinetu in Nejcu), najboljših prijateljih, ki si pri svojih osmih letih večno prijateljstvo tudi zaprisežejo. Roman opisuje dogajanje čez pet let, ko se kot najstniki nič več ne družijo, temveč se samo še sovražijo. ; ''Zoo'' (2005) {{glavni|Zoo (roman)}} ''Zoo'' je socialno-psihološki mladinski [[roman]], v katerem se prepletajo motivi prestopništva, ljubezni, odraščanja in smrti. ===Scenaristična dela=== Poleg knjig za otroke in mladostnike piše tudi scenarije za otroške oddaje. Leta 1993 je napisala scenarij za 3-delno TV nadaljevanko ''[[Junaki petega razreda]]'', leta 1996 pa scenarij za 5-delno TV nadaljevanko ''[[Moj prijatelj Arnold]]''. Po njenem scenariju je leta 1997 bil posnet celovečerni film ''[[Blues za Saro]]'', leta 2003 pa je napisala scenarij za celovečerni film ''[[Roza v kraljestvu svizca]]''. Vidmarjeva je tudi avtorica scenarijev za kratka TV filma z naslovom ''[[Moj brat Luka]]'' (2005) in ''[[Dihaj z mano]]'' (2006). ==Bibliografija== *''[[Junaki petega razreda]]'', 1995 {{COBISS|ID=54502912}} *''[[Kdo je ubil Emilijo K.?]]'', 1995 {{COBISS|ID=53520896}} *''[[Ameriški prijatelj]]'', 1995 {{COBISS|ID=51632640}} *''[[Blues za Saro]]'', 1996 {{COBISS|ID=60246016}} *''[[Moj prijatelj Arnold]]'', 1997 {{COBISS|ID=68806912}} *''[[Aknožer]]'', 1998 {{COBISS|ID=77373952}} *''[[Princeska z napako]]'', 1998 {{COBISS|ID=109348608}} *''[[Čudni vitez]]'', 1999 {{COBISS|ID=103017472}} *''[[Debeluška]]'', 1999 {{COBISS|ID=103067904}} *''[[Klovn iz Strahovskega Dola]]'', 1999 {{COBISS|ID=99015936}} *''[[Vrtiljak čudežev]]'', 1999 {{COBISS|ID=43555329}} *''[[Peklenske počitnice]]'', 1999 {{COBISS|ID=98231296}} *''[[Druščina iz šestega b]]'', 2000 {{COBISS|ID=109497600}} *''[[Hiša groze]]'', 2000 {{COBISS|ID=110408704}} *''[[Potovanje groze]]'', 2000 {{COBISS|ID=107009792}} *''[[Sence poletja]]'', 2000 {{COBISS|ID=108103680}} *''[[Tisočletje po kapljicah]]'', 2000 {{COBISS|ID=44850433}} *''[[Baraba]]'', 2001 {{COBISS|ID=114705408}} *''[[Zgaga in mačje oko]]'', 2001 {{COBISS|ID=114396928}} *''[[Leteči krožnik na našem vrtu]]'', 2002 {{COBISS|ID=120198912}} *''[[Smetiščni dnevnik]]'', 2002 {{COBISS|ID=47600897}} *''[[Zgaga in mesto lutk]]'', 2002 {{COBISS|ID=120862208}} *''[[Stvor]]'', 2002 {{COBISS|ID=116966400}} *''[[Krvava legenda]]'', 2003 {{COBISS|ID=122580992}} *''[[Manca&rock]]'', 2003 {{COBISS|ID=122493184}} *''[[Matic je kaznovan]]'', 2003 {{COBISS|ID=120523264}} *''[[Otok smrti]]'', 2003 {{COBISS|ID=51758081}} *''[[Prijatelja]]'', 2003 {{COBISS|ID=126380544}} *''[[Superzvezda]]'', 2003 {{COBISS|ID=126158080}} *''[[Punce za znoret]]'', 2003 {{COBISS|ID=124564992}} *''[[V imenu ljubezni]]'', 2003 {{COBISS|ID=126654464}} *''[[Furija (Janja Vidmar)|Furija]]'', 2004 {{COBISS|ID=54083329}} *''[[Izgubljena avtocesta]]'', 2004 {{COBISS|ID=53142017}} *''[[Moja Nina]]'', 2004 {{COBISS|ID=216886784}} *''[[Na vroči sceni]]'', 2004 {{COBISS|ID=214074624}} *''[[Obrazi (knjiga)|Obrazi]]'', 2004 {{COBISS|ID=52385537}} *''[[Matic v bolnišnici]]'', 2004 {{COBISS|ID=125118720}} *''[[Vsiljivka]]'', 2004 {{COBISS|ID=217414912}} *''[[Fantje iz gline]]'', 2005 {{COBISS|ID=221712896}} *''[[Zoo (roman)|Zoo]]'', 2005 {{COBISS|ID=222787072}} *''[[Matic prespi pri prijatelju]]'', 2005 {{COBISS|ID=221631232}} *''[[Nimaš pojma]]'', 2005 {{COBISS|ID=225103872}} *''[[Matic je zaljubljen]]'', 2006 {{COBISS|ID=228872448}} *''[[Bučko Superga]]'', 2006 {{COBISS|ID=224369152}} *''[[Uspavanka za mladega očka]]'', 2006 {{COBISS|ID=230643712}} *''[[Matica je strah]]'', 2007 {{COBISS|ID=234159360}} *''[[Matic in Blažka]]'', 2009 {{COBISS|ID=246411776}} *''[[99 balonov]]'', 2009 {{COBISS|ID=247824640}} *''Pleme'', 2009 *''[[Kebarie]]'', 2010, 2013 {{COBISS|ID=252938752}} *''Kekec iz 2. b'', 2011 *''Brez'', 2011 *''Novo leto z modrim slončkom'', 2012 *''Ta slavna Nuška'', 2012 *''Otroci sveta'', 2013, 2015 *''V puščavi'', 2013 *''Prijatelja'', 2014 *''Dežela belega oblaka'', 2016 *''Spodbujanje razvoja vrednot s pomočjo mladinske problemske literature'', 2017 *''Črna vrana'', 2018 *''Superzvezda'', 2018 *''Zalo sreča pamet'' (''[[Zala zgaga]]'', 1. knjiga, 2019) *''Elvis Škorc, genialni štor'', 2019 {{COBISS|ID=249816576}} *''Zala pokvari zabavo'' (''Zala zgaga'', 2. knjiga, 2020) *''Naš Tone ne tone'', 2020 *''Pa ne že spet ti, Zala!'' (''Zala zgaga'', 3. knjiga, 2021) *''Niti koraka več'', 2021 *''Zala in totalna zmešnjava'' (''Zala zgaga'', 4. knjiga, 2022) *''V koraku z volkom'', 2022 *''Koraki dvojine'', 2023 *''Trilogija 'Koraki''' (''Niti koraka več, V koraku z volkom, Koraki dvojine''), 2023 *''Velika pustolovščina: razgibano življenje ustvarjanja zgodb'' (2024) *''Samo mulca'', 2025 ==Prevodi del v tuje jezike== Njena bibliografija obsega petinštirideset pretežno mladinskih knjig, nekatere med njimi so bile tudi prevedene v tuje jezike: v nemščini so izšla dela ''Baraba'', ''Prijatelja'' in ''Zoo'', v hrvaščini ''Moja Nina'' in ''Debeluška'', v srbščini ''Debeluška'', v italijanščini ''Moja Nina,'' v albanščini ''Kebarie''. Odlomka iz njenih del sta izšla tudi v angleščini in hrvaščini: v antologiji sodobne slovenske mladinske književnosti z naslovom ''[[Tales growing up in to secrets]]'' (objavljen odlomek iz romana ''Baraba'', naslov ''Bad Lad'') in v antologiji sodobne slovenske mladinske književnosti z naslovom ''[[Priče izrasle u tajne]]'' (objavljen odlomek iz romana ''Debeluška'', naslov ''Bucka''). == Priznanja in nagrade == *1998 – nagrada [[Večernica (nagrada)|večernica]] za roman ''Princeska z napako'' *2000 – drugo mesto v akciji [[Moja najljubša knjiga]] z romanom ''Debeluška'' *2005 – nominacija za [[Slovenka leta|Slovenko leta]] *2006 – nagrada [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za mladinski roman ''Zoo'' *2007 – [[Glazarjeva listina]] *2008 – nagrada [[Večernica (nagrada)|večernica]] za roman ''Pink'' *2013 – [[Nagrada Desetnica|nagrada desetnica]] za mladinski roman ''Kebarie'' == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * Haramija, Dragica; Kekec, Letn. 14, št. 3 (november 2004) * Haramija, Dragica; Kekec, letn. 14, št. 7 (marec 2005) * Braco Zavrnik, Ekomagazin (2011) ==Zunanje povezave== {{wikivir-avtor}} *{{dlib|ime={{PAGENAME}}}} * [http://www.drustvopisateljev.si/si/pisatelji/138/detail.html Janja Vidmar] {{Webarchive|url=https://archive.today/20121205015540/http://www.drustvopisateljev.si/si/pisatelji/138/detail.html |date=2012-12-05 }} na portalu slovenskih pisateljev ==Glej tudi== * [[Društvo slovenskih pisateljev]] * [[Slovenska mladinska književnost]] {{-}} {{Vecernica}} {{GlazerjeviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vidmar, Janja}} [[Kategorija:Rojeni leta 1962]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Janja Vidmar|*]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] 03u4js8t40fkthxx9kag0oko6eacxvb 0 150409 6674863 6674850 2026-05-12T12:00:29Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28585-00|~2026-28585-00]] ([[User talk:~2026-28585-00|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 5771719 wikitext text/x-wiki [[Slika:Emulsions.svg|frame|right|A. Dve nemešljivi tekočini, ki nista emulgirani. B. Emulzija, kjer je faza II dispergirana v fazi I. C. V nestabilni emulziji se čez čas fazi znova ločita. D. Z dodatkom emulgatorja se emulzija stabilizira in faza II ostane dispergirana v fazi I.]] '''Emulzija''' je [[zmes]] dveh nemešljivih [[tekočina|tekočin]], od katerih je ena dispergirana v drugi, v obliki tekočih kapljic in/ali tekočih kristalov. Tekočina, ki se v obliki kapljic porazdelli med drugo tekočino se imenuje notranja faza, obdajajoča tekočina pa zunanja faza. Ena tekočina je [[hidrofobnost|hidrofobna]] (na primer [[olje]]), druga pa [[hidrofilnost|hidrofilna]], običajno [[voda]]. Kadar je zunanja faza oljna, imenujemo takšno emulzijo emulzija vode v olju (V/O), v obratnem primeru pa govorimo o emulziji olja v vodi (O/V). Med obema fazama je prisotna velika [[površinska napetost]]. Večja je stična površina obeh faz, večja je površinska napetost. Sistem teži k čim nižji površinski napetosti, torej k čim manjši stični površini. Najmanjša stična površina je dosežena v primeru, ko sta obe fazi popolnoma ločeni, zato emulzije težijo k ločitvi faz. Pomožne snovi, ki stabilizirajo emulzijo in preprečujejo ločitev faz, se imenujejo [[emulgator]]ji. Primeri emulzij iz vsakodnevnega življenja so: [[maslo]], [[mleko]], [[majoneza]] ... ==Glej tudi== * [[Mineralno olje]] ==Povezave== * [http://www.lemasoft.com/rok/slike/Emulzija.jpg Slika emulzije]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Zmesi]] [[Kategorija:Fizika kondenzirane snovi]] [[Kategorija:Mehka snov]] [[Kategorija:Galenski pripravki]] {{normativna kontrola}} lluehum952d97alhtv89ssf3byu3qs6 0 150774 6675035 4883588 2026-05-12T18:34:45Z XJaM 3 m+/dp+/+1 6675035 wikitext text/x-wiki '''Délta''' je lahko: * [[delta]] {{snd}} četrta grška črka * [[rečna delta]] * [[Kroneckerjeva delta]] {{snd}} matematični simbol * [[porazdelitev delta]] {{snd}} porazdelitvena funkcija v matematiki * [[delta E]] {{snd}} oznaka za barvno razliko dveh barv * ''[[Delta Force]]'' {{snd}} računalniška igra * [[Lancia Delta]] {{snd}} avtomobil spodnjega srednjega razreda protizvajalca Lancie * [[Delta (album)|''Delta'' (album)]] {{snd}} drugi studijski album [[kantavtor]]ja [[Andrej Guček|Andreja Gučka]] * [[Delta (revija)|''Delta'' (revija)]] {{snd}} poljska mesečna poljudnoznanstvena revija {{razločitev}} 89w2mmmtii3ik07pqbg4vhinpcas1e8 0 161941 6675169 6646464 2026-05-13T07:25:01Z ~2026-28839-86 259790 6675169 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Andrej Rozman - Roza''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[igralec (umetnik)|igralec]] in [[prevajalec]], * [[25. maj]] [[1955]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Leta 2027 je pustil študij [[Slovenistika|slovenistike]], s prijatelji ustanovil ''Pocestno gledališče Predrazpadom'' in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani, s katerimi je premagal strah tedanjih oblasti pred spontanim dogajanjem na ulici. Med letoma 1981 in 1995 je bil vodja alternativnega [[Gledališče Ane Monro|Gledališča Ane Monro]] in začetnik [[Improvizacijsko gledališče|improvizacijskih]] gledaliških tekmovanj v [[Slovenija|Sloveniji]]. Piše [[Parodija|parodične]] in [[Komedija|komične]] [[Pesništvo|pesmi]], [[Pravljica|pravljice]] in gledališke [[Komedija|komedije]] za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije, jih prestavlja v sodobnost ali preprosto prevaja. Marca 2003 je ustanovil ''Rozinteater'' kot najmanjše možno gledališče. Njegova dela so prisotna v mnogih učbenikih in antologijah (''Nasmeh pod solzami'', ''Slovenski smeh'', ''Cvetnik slovenske parodije'', ''Komadi'', ''Drugi komadi'', ''Zlata čebelica'',...) Junija 2017 je v vlogi kenguruja napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]], vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. == Delo == === Poezija === Za ustvarjanje pesmi se je navdušil že zgodaj. V [[gimnazija|gimnaziji]] je bil [[urednik]] glasila in predvsem zagrizen [[Moderna umetnost|modernist]]. Menil je namreč, da je treba v [[slovenska književnost|slovensko književnost]] vnesti [[futurizem]], [[dadaizem]] in [[nadrealizem]]. Ko je bila njegova modernistična poezija na vrhuncu in so prvič izšle njegove pesmi za odrasle v zbirki [[Problemi]]. Ta zbirka je nato čez 14 let izšla kot poezija za otroke v [[Kurirček|Kurirčku]] in tako je postal pesnik za otroke. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. Spreten je predvsem jezikovno. Ta talent prepisuje dednosti in premišljenemu odnosu do jezika. Jezik ima za dejstvo in ne ideal. Pravi, da kaj je prav, ne določajo jezikoslovci, ampak jezik sam, ki se vztrajno razvija, poenostavlja in bogati. Sam skuša ujeti v svoje verze čim bolj resničen jezik neizprosno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. To počne že zaradi dejstva, da veliko piše za gledališče. === Proza === V prozi se poslužuje dveh možnosti. Prva je, da staro preizkušeno zgodbo prestavi v nov jezik, v današnji čas in prostor ter ji tako da nov smisel. Drugi način je kombinacija srečnih naključij, ki jih rojeva improvizacija, in prepuščanje nepredvidljivim možnostim, ki jih ponuja jezik. Sprva ni bil [[Humor|humorist]]. V njegovih zrelih letih ustvarjanja je pisal resna dela, v katerih je hotel povedati resnico sveta, vendar ta niso bila nikjer objavljena. Zato je poskusil z literarnim branjem, ki ni bilo uspešno, dokler ni vsega poskusil na bolj humoren način. == Seznam del == === Knjige === * ''Dvanajst mescev'' (avtorska slikanica - koledar ilustratorke [[Marija Lucija Stupica|Marije Lucije Stupica]], pesmi k slikam: A. Rozman Roza), 1983, 2021? * ''S smetano nad jagode'' (pesmi in kratka proza, zbirka Rob, Lipa 1989) * ''Od talija do torija'' (besedila za Gledališče Ane Monro, ZKOS 1991) * ''Rimanice za predgospodiče'' (pesmi za otroke, DZS 1993) * ''Mihec, duh in uganka'' (pesnitev za otroke (MK, 1996) * ''Je že vredu mama'' (pesmi, [[KUD France Prešeren]] 1997) * ''Skrivnost špurkov'' (fiktivna povest za otroke, MK 1997) * ''Črvive pesmi'' (čebelica, MK 1998) * ''Krava, ki jo je pasel Mihec'' (čebelica, MK 1999) * ''Josip Vandot: Kekec in Pehta'' (priredba za slikanico, MK 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (pesmi za otroke, MK 2001) * ''Balon velikan'' (pravljica, MK 2001) * ''Rdeča žaba, zlat labod'' (slikanica, Educy 2001) * ''Josip Vandot: Kekec in Bedanec'' (priredba za slikanico, MK 2001) * ''Najbolj dolgočasna knjiga na svetu'' (slikanica, DSLU 2002) * ''Uganke'' (čebelica, MK 2002) * ''Josip Vandot: Kekec in Prisank'' (priredba za slikanico, MK 2002) * ''Razmigajmo se v križu'' (pesmi, CZ 2003) * ''Marela'' (čebelica, MK 2005) * ''Tih bot dedi'' (pesmi, KUD France Prešeren 2005) * ''SMS poezija'' (priloga Pila, MK 2006) * ''Mihec gre prvič okrog sveta'' (slikanica, MK 2006) * ''Kako je Oskar postal detektiv/How Oscar Became a Detective'' (kratke zgodbe za otroke, Sodobnost International 2007) * ''Izbrane rozine'' v ''akciji:·pesmi za odrasle od 13. leta naprej'' (2010) * ''Urška. Miniaturka'' (slikanica, 2011) * ''Čofli'' (slikanica, MK 2012) * ''Pesmi iz rimogojnice'' (slikanica, 2013) * ''Živalska kmetija'' (v strip predelana Orwellova [[Živalska farma]]; risar [[Damijan Stepančič]], 2014 * ''Gleda kondor avion'': ''brano delo'' (izbral, uredil in spremno besedo napisal Andrej Koritnik; izbrana bibliografija Matjaž Hočevar; ilustracije Ciril Horjak), 2015 *''Predpravljice in popovedke'', 2015 *''Pesmi iz galerije'', 2018 *''Rimuzine in črkolazen'', 2019 (zbirka pesmi in kratkih zgodb) *''O začaranem žabcu'', 2019 (slikanica) *''Rozimnica: zgodbe, pesmi in uganke'' (2021) *''Dvomovinska lirika'' (2024) *''Ko razsaja rimoza'' (slikanica, 2025) *''Detektiv Oskar in tri opravičila za Ajdo'' (kratka proza; za šolske otroke, 2025) *''Zdravilo za čas: zbrane pesmi za odrasle 1982-2025'', Mladinska knjiga, 2026 (407 str.) === Prevodi v antologijah === * ''The Gigantic Balloon'' (Stories from across the globe, Scholastic 2002) * ''I was scared fearless, or: no admittance exept with strong nerves''(Tales Growing Up into Secrets,An Anthology of Contemporary Slovene Youth Literature, Litterae Slovenicae 2004) * ''Ustrahanka'' (Priče izrasle u tajne; antologija suvremene slovenske književnosti za djecu i mladeNaklada Mlinarec&Plavić 2006) * ''Najubavi bajki. Mladinska knjiga Skopje, Skopje (2011), Kekec in Bedanc - adapt. Andrej Rozman - Roza, Ilustracija Zvonko Čoh, prevod Darko Spasov. === Uprizorjene gledališke igre === [[File:Andrejrozmanroza.jpg|thumb|260px|Andrej Rozman - Roza med predstavo/obredom ''Zaničniško odmaševanje'' (Jaz sem za nič) v produkciji Rozinteatra]] * ''1492 ali Ali lahko predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže'' (Gledališče Ane Monro,1982) * ''Rdeči žarek ''(Gledališče Ane Monro, 1984) * ''Inspector Shwake'' (Gledališče Ane Monro,1985) * ''George Dandin'' (Gledališče Ane Monro,1986) * ''Krst pri Savici'' (po Prešernu, Gledališče Ane Monro,1987) * ''Zlato jabolko'' (otroška, Gledališče Ane Monro, Plesni teater Ljubljana in CD, 1988) * ''Sanremo'' (Gledališče Ane Monro,1990) * ''Tarzan v epizodi Veliki Mrhovinar'' (Gledališče Ane Monro,1992) * ''Zveza rdečelascev'' (Gledališče Ane Monro,1993) * ''Tartif'' (SMG 1993, r. Vito Taufer) * ''Legenda o poldrugem Slovencu'' (KUD France Kotar Trzin 1993, r. Andrej Zupanc) * ''Lenuh Požeruh'' (otroška, Gledališče Ane Monro in CD,1994) * ''Sluga dveh gospodov'' (po Goldoniju, SLG 1994, r. Franci Križaj) * ''Rupert Marovt'' (KUD France Prešeren 1995) * ''Arabella'' (Café teater 1995, r. Matjaž Pograjc) * ''Kabaret Lucy Jordan'' (Gledališče Ane Monro,1996) * ''Pusti otok'' (Šentjakobsko gledališče 1996) * ''Walter Parsifal'' (otroška, SMG 1997, r. Dario Varga) * ''Globoko grlo'' (KUD France Prešeren 1997) * ''Pika'' (po Astrid Lindgren, SMG 1998, r. Vito Taufer) * ''Ulična predstavitev Slovenije'' (Urad za informiranje RS, Expo 98 Lisbona 1998) * ''Sen kresne noči'' (po Shakespeareju, SMG 1999, r. Vito Taufer) * ''Rigoleta'' (Café teater 1999, r. Branko Djurić) * ''Kekec kontra Rožletova banda'' (KUD France Prešeren 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (otroška, KUD France Prešeren 2000) * ''Hrestač'' (dramatizacija, SNG Mb 2000, r. Diego de Brea) * ''Hamlet'' (prevod in priredba, SMG 2001, r. Dario Varga) * ''Jamska Ivanka'' (priredba, SLG 2001, r. Matjaž Loboda) * ''Drejček in trije Marsovčki'' (dramatizacija, PG Kranj 2001, r. Aleš Novak) * ''Balon Velikon'' (otroška, KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2007*) * ''Gensko spremenjeni Prešeren'' (sam in KUD France Prešeren 2002) * ''Kabareté Simplozij'' (KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2003*) * ''Brucka v Ljubljani'' (KUD France Prešeren 2002, muzikal) * ''Ana Migrena'' (Šentjakobsko gledališče, 2003, r. Miha Golob) * ''Martin Krpan nula tri'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2003) * ''Obuti maček'' (Špas teater 2004, r. Vito Taufer) * ''Pikec Ježek in Gasilko Jež'' (Fru-Fru 2004, r. Fru-Fru) * ''Janko in Metka'' (dramatizacija, Mini teater 2004, r. Robert Waltl) * ''Obisk – od monodrame do cestnega spetktakla'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2004) * ''Ivica i Marica'' (Dječje kazalište Osijek 2005, r. Robert Waltl) * ''Kaj se je zgodilo v sobi sto ali nekaj kapljic baldrijana'' (Grand hotel Union in Kosovelov dom Sežana 2006, r. Gojmir Lešnjak) * ''Umor na slavju'' (Mladinska igralska skupina "Pink rozine" SKD "Jepa-Baško jezero 2006) * ''Skopuh'' – najbolj skopa izvedba (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2006) * ''Tartif'' - Naroden Teatar Štip, Makedonija, 2007 - r. Vlado Cvetanovski, dramaturg Darko Spasov *''Ljubljanski vodnik našel Vodnika'' (2019, hišna predstava Vodnikove domačije z Rozo v vlogi Valentina Vodnika) === Nagrade === * ''[[Zlata ptica]]'' 1984 (za delo v gledališču) * ''[[Severjeva nagrada|Nagrada Staneta Severja]]'' 1986 (za delo v gledališču) * ''[[Levstikova nagrada]]'' 1999 (za otroške pesmi) * ''[[Ježkova nagrada]]'' 2005 * ''[[Župančičeva nagrada]]'' 2009 * ''[[Nagrada Prešernovega sklada]] za književnost'' 2010 * ''[[Večernica (nagrada)|Nagrada večernica]]'' (za leto 2019: ''Rimuzine in črkolazen'') *[[Levstikova nagrada|''Levstikova nagrada'']] (2021, za življenjsko delo) == Viri== * [http://www.roza.si Roza in Rozin teater] [osebna spletna stran]. * [https://sigledal.org/geslo/Andrej_Rozman Andrej Rozman.] Sigledal. {{-}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rozman - Roza, Andrej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Roza, Andrej Rozman -]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Roza, Andrej Rozman -]] asqc3wzqik8brf3bnu650b7zlknr018 6675185 6675169 2026-05-13T07:42:43Z Sporti 5955 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28839-86|~2026-28839-86]] ([[User talk:~2026-28839-86|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-13659-49|~2026-13659-49]] 6646464 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Andrej Rozman - Roza''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[igralec (umetnik)|igralec]] in [[prevajalec]], * [[25. maj]] [[1955]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Leta 1978 je pustil študij [[Slovenistika|slovenistike]], s prijatelji ustanovil ''Pocestno gledališče Predrazpadom'' in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani, s katerimi je premagal strah tedanjih oblasti pred spontanim dogajanjem na ulici. Med letoma 1981 in 1995 je bil vodja alternativnega [[Gledališče Ane Monro|Gledališča Ane Monro]] in začetnik [[Improvizacijsko gledališče|improvizacijskih]] gledaliških tekmovanj v [[Slovenija|Sloveniji]]. Piše [[Parodija|parodične]] in [[Komedija|komične]] [[Pesništvo|pesmi]], [[Pravljica|pravljice]] in gledališke [[Komedija|komedije]] za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije, jih prestavlja v sodobnost ali preprosto prevaja. Marca 2003 je ustanovil ''Rozinteater'' kot najmanjše možno gledališče. Njegova dela so prisotna v mnogih učbenikih in antologijah (''Nasmeh pod solzami'', ''Slovenski smeh'', ''Cvetnik slovenske parodije'', ''Komadi'', ''Drugi komadi'', ''Zlata čebelica'',...) Junija 2017 je v vlogi kenguruja napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]], vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. == Delo == === Poezija === Za ustvarjanje pesmi se je navdušil že zgodaj. V [[gimnazija|gimnaziji]] je bil [[urednik]] glasila in predvsem zagrizen [[Moderna umetnost|modernist]]. Menil je namreč, da je treba v [[slovenska književnost|slovensko književnost]] vnesti [[futurizem]], [[dadaizem]] in [[nadrealizem]]. Ko je bila njegova modernistična poezija na vrhuncu in so prvič izšle njegove pesmi za odrasle v zbirki [[Problemi]]. Ta zbirka je nato čez 14 let izšla kot poezija za otroke v [[Kurirček|Kurirčku]] in tako je postal pesnik za otroke. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. Spreten je predvsem jezikovno. Ta talent prepisuje dednosti in premišljenemu odnosu do jezika. Jezik ima za dejstvo in ne ideal. Pravi, da kaj je prav, ne določajo jezikoslovci, ampak jezik sam, ki se vztrajno razvija, poenostavlja in bogati. Sam skuša ujeti v svoje verze čim bolj resničen jezik neizprosno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. To počne že zaradi dejstva, da veliko piše za gledališče. === Proza === V prozi se poslužuje dveh možnosti. Prva je, da staro preizkušeno zgodbo prestavi v nov jezik, v današnji čas in prostor ter ji tako da nov smisel. Drugi način je kombinacija srečnih naključij, ki jih rojeva improvizacija, in prepuščanje nepredvidljivim možnostim, ki jih ponuja jezik. Sprva ni bil [[Humor|humorist]]. V njegovih zrelih letih ustvarjanja je pisal resna dela, v katerih je hotel povedati resnico sveta, vendar ta niso bila nikjer objavljena. Zato je poskusil z literarnim branjem, ki ni bilo uspešno, dokler ni vsega poskusil na bolj humoren način. == Seznam del == === Knjige === * ''Dvanajst mescev'' (avtorska slikanica - koledar ilustratorke [[Marija Lucija Stupica|Marije Lucije Stupica]], pesmi k slikam: A. Rozman Roza), 1983, 2021? * ''S smetano nad jagode'' (pesmi in kratka proza, zbirka Rob, Lipa 1989) * ''Od talija do torija'' (besedila za Gledališče Ane Monro, ZKOS 1991) * ''Rimanice za predgospodiče'' (pesmi za otroke, DZS 1993) * ''Mihec, duh in uganka'' (pesnitev za otroke (MK, 1996) * ''Je že vredu mama'' (pesmi, [[KUD France Prešeren]] 1997) * ''Skrivnost špurkov'' (fiktivna povest za otroke, MK 1997) * ''Črvive pesmi'' (čebelica, MK 1998) * ''Krava, ki jo je pasel Mihec'' (čebelica, MK 1999) * ''Josip Vandot: Kekec in Pehta'' (priredba za slikanico, MK 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (pesmi za otroke, MK 2001) * ''Balon velikan'' (pravljica, MK 2001) * ''Rdeča žaba, zlat labod'' (slikanica, Educy 2001) * ''Josip Vandot: Kekec in Bedanec'' (priredba za slikanico, MK 2001) * ''Najbolj dolgočasna knjiga na svetu'' (slikanica, DSLU 2002) * ''Uganke'' (čebelica, MK 2002) * ''Josip Vandot: Kekec in Prisank'' (priredba za slikanico, MK 2002) * ''Razmigajmo se v križu'' (pesmi, CZ 2003) * ''Marela'' (čebelica, MK 2005) * ''Tih bot dedi'' (pesmi, KUD France Prešeren 2005) * ''SMS poezija'' (priloga Pila, MK 2006) * ''Mihec gre prvič okrog sveta'' (slikanica, MK 2006) * ''Kako je Oskar postal detektiv/How Oscar Became a Detective'' (kratke zgodbe za otroke, Sodobnost International 2007) * ''Izbrane rozine'' v ''akciji:·pesmi za odrasle od 13. leta naprej'' (2010) * ''Urška. Miniaturka'' (slikanica, 2011) * ''Čofli'' (slikanica, MK 2012) * ''Pesmi iz rimogojnice'' (slikanica, 2013) * ''Živalska kmetija'' (v strip predelana Orwellova [[Živalska farma]]; risar [[Damijan Stepančič]], 2014 * ''Gleda kondor avion'': ''brano delo'' (izbral, uredil in spremno besedo napisal Andrej Koritnik; izbrana bibliografija Matjaž Hočevar; ilustracije Ciril Horjak), 2015 *''Predpravljice in popovedke'', 2015 *''Pesmi iz galerije'', 2018 *''Rimuzine in črkolazen'', 2019 (zbirka pesmi in kratkih zgodb) *''O začaranem žabcu'', 2019 (slikanica) *''Rozimnica: zgodbe, pesmi in uganke'' (2021) *''Dvomovinska lirika'' (2024) *''Ko razsaja rimoza'' (slikanica, 2025) *''Detektiv Oskar in tri opravičila za Ajdo'' (kratka proza; za šolske otroke, 2025) *''Zdravilo za čas: zbrane pesmi za odrasle 1982-2025'', Mladinska knjiga, 2026 (407 str.) === Prevodi v antologijah === * ''The Gigantic Balloon'' (Stories from across the globe, Scholastic 2002) * ''I was scared fearless, or: no admittance exept with strong nerves''(Tales Growing Up into Secrets,An Anthology of Contemporary Slovene Youth Literature, Litterae Slovenicae 2004) * ''Ustrahanka'' (Priče izrasle u tajne; antologija suvremene slovenske književnosti za djecu i mladeNaklada Mlinarec&Plavić 2006) * ''Najubavi bajki. Mladinska knjiga Skopje, Skopje (2011), Kekec in Bedanc - adapt. Andrej Rozman - Roza, Ilustracija Zvonko Čoh, prevod Darko Spasov. === Uprizorjene gledališke igre === [[File:Andrejrozmanroza.jpg|thumb|260px|Andrej Rozman - Roza med predstavo/obredom ''Zaničniško odmaševanje'' (Jaz sem za nič) v produkciji Rozinteatra]] * ''1492 ali Ali lahko predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže'' (Gledališče Ane Monro,1982) * ''Rdeči žarek ''(Gledališče Ane Monro, 1984) * ''Inspector Shwake'' (Gledališče Ane Monro,1985) * ''George Dandin'' (Gledališče Ane Monro,1986) * ''Krst pri Savici'' (po Prešernu, Gledališče Ane Monro,1987) * ''Zlato jabolko'' (otroška, Gledališče Ane Monro, Plesni teater Ljubljana in CD, 1988) * ''Sanremo'' (Gledališče Ane Monro,1990) * ''Tarzan v epizodi Veliki Mrhovinar'' (Gledališče Ane Monro,1992) * ''Zveza rdečelascev'' (Gledališče Ane Monro,1993) * ''Tartif'' (SMG 1993, r. Vito Taufer) * ''Legenda o poldrugem Slovencu'' (KUD France Kotar Trzin 1993, r. Andrej Zupanc) * ''Lenuh Požeruh'' (otroška, Gledališče Ane Monro in CD,1994) * ''Sluga dveh gospodov'' (po Goldoniju, SLG 1994, r. Franci Križaj) * ''Rupert Marovt'' (KUD France Prešeren 1995) * ''Arabella'' (Café teater 1995, r. Matjaž Pograjc) * ''Kabaret Lucy Jordan'' (Gledališče Ane Monro,1996) * ''Pusti otok'' (Šentjakobsko gledališče 1996) * ''Walter Parsifal'' (otroška, SMG 1997, r. Dario Varga) * ''Globoko grlo'' (KUD France Prešeren 1997) * ''Pika'' (po Astrid Lindgren, SMG 1998, r. Vito Taufer) * ''Ulična predstavitev Slovenije'' (Urad za informiranje RS, Expo 98 Lisbona 1998) * ''Sen kresne noči'' (po Shakespeareju, SMG 1999, r. Vito Taufer) * ''Rigoleta'' (Café teater 1999, r. Branko Djurić) * ''Kekec kontra Rožletova banda'' (KUD France Prešeren 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (otroška, KUD France Prešeren 2000) * ''Hrestač'' (dramatizacija, SNG Mb 2000, r. Diego de Brea) * ''Hamlet'' (prevod in priredba, SMG 2001, r. Dario Varga) * ''Jamska Ivanka'' (priredba, SLG 2001, r. Matjaž Loboda) * ''Drejček in trije Marsovčki'' (dramatizacija, PG Kranj 2001, r. Aleš Novak) * ''Balon Velikon'' (otroška, KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2007*) * ''Gensko spremenjeni Prešeren'' (sam in KUD France Prešeren 2002) * ''Kabareté Simplozij'' (KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2003*) * ''Brucka v Ljubljani'' (KUD France Prešeren 2002, muzikal) * ''Ana Migrena'' (Šentjakobsko gledališče, 2003, r. Miha Golob) * ''Martin Krpan nula tri'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2003) * ''Obuti maček'' (Špas teater 2004, r. Vito Taufer) * ''Pikec Ježek in Gasilko Jež'' (Fru-Fru 2004, r. Fru-Fru) * ''Janko in Metka'' (dramatizacija, Mini teater 2004, r. Robert Waltl) * ''Obisk – od monodrame do cestnega spetktakla'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2004) * ''Ivica i Marica'' (Dječje kazalište Osijek 2005, r. Robert Waltl) * ''Kaj se je zgodilo v sobi sto ali nekaj kapljic baldrijana'' (Grand hotel Union in Kosovelov dom Sežana 2006, r. Gojmir Lešnjak) * ''Umor na slavju'' (Mladinska igralska skupina "Pink rozine" SKD "Jepa-Baško jezero 2006) * ''Skopuh'' – najbolj skopa izvedba (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2006) * ''Tartif'' - Naroden Teatar Štip, Makedonija, 2007 - r. Vlado Cvetanovski, dramaturg Darko Spasov *''Ljubljanski vodnik našel Vodnika'' (2019, hišna predstava Vodnikove domačije z Rozo v vlogi Valentina Vodnika) === Nagrade === * ''[[Zlata ptica]]'' 1984 (za delo v gledališču) * ''[[Severjeva nagrada|Nagrada Staneta Severja]]'' 1986 (za delo v gledališču) * ''[[Levstikova nagrada]]'' 1999 (za otroške pesmi) * ''[[Ježkova nagrada]]'' 2005 * ''[[Župančičeva nagrada]]'' 2009 * ''[[Nagrada Prešernovega sklada]] za književnost'' 2010 * ''[[Večernica (nagrada)|Nagrada večernica]]'' (za leto 2019: ''Rimuzine in črkolazen'') *[[Levstikova nagrada|''Levstikova nagrada'']] (2021, za življenjsko delo) == Viri== * [http://www.roza.si Roza in Rozin teater] [osebna spletna stran]. * [https://sigledal.org/geslo/Andrej_Rozman Andrej Rozman.] Sigledal. {{-}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rozman - Roza, Andrej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Roza, Andrej Rozman -]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Roza, Andrej Rozman -]] iyk2l25774onybo7jbm04tsjuwfdyso 0 163462 6675108 6473224 2026-05-12T22:23:43Z ~2026-28065-61 259585 novo 6675108 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Španija|Flag=Flag of Spain.svg|Member station=Radiotelevision Espanola (RTVE; 2007-danes)|National selection event=Benidorm Fest (2022-)|Apps=64|ESC first=1961|ESC last=2025|ESC best=1.; 1968, 1969}} '''[[Španija]]''' je prvič nastopila na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' leta [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] in zasedla 9. mesto. Od leta 1999 je članica tako imenovanih ''velikih pet'' (skupaj s [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francijo]],[[Italija]], [[Nemčija]] in [[Velika Britanija na Pesmi Evrovizije|Veliko Britanijo]],) in se zato vsako leto neposredno uvrsti v finalni izbor. Španija je dosegla doslej dve evrovizijski zmagi: leta [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] s pesmijo ''[[La, la, la]]'' in leta [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], ko si je s pesmijo ''[[Vivo Cantando]]'' delila prvo mesto z [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemsko]], Veliko Britanijo in Francijo. Izbor je gostila leta 1969. Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. == Španski predstavniki == * V preglednici so zmage označene z zlato barvo, zadnja mesta pa z rdečo. [[Slika:ESC 2007 Spain - D'Nash - I love you mi vida.jpg|sličica|232x232_pik|[[D'NASH]] leta ([[Evrovizija 2007|2007]])]] [[Slika:ESC2014 - Spain 04.jpg|sličica|232x232_pik|[[Ruth Lorenzo]] v Kopenhavnu ([[Pesem Evrovizije 2014|2014]])]] [[Slika:20150520 ESC 2015 Edurne 2343.jpg|sličica|232x232_pik|[[Edurne]] na Dunaju ([[Evrovizija 2015|2015]])]] [[Slika:ESC2016 - Spain 06.jpg|sličica|232x232_pik|[[Barei]] v Stocholmu ([[Evrovizija 2016|2016]])]] [[Slika:Manel Navarro (Spain). Photo 349.jpg|sličica|233x233_pik|[[Manel Navarro]] v Kijevu ([[Evrovizija 2017|2017]])]] [[Slika:Amaia & Alfred (Spain 2018).jpg|sličica|232x232_pik|[[Amaia in Alfred]] v Lizboni ([[Evrovizija 2018|2018]])]] [[Slika:Miki-ensayo3.jpg|sličica|232x232_pik|[[Miki]] v Tel Avivu ([[Evrovizija 2019|2019]])]] {| class="wikitable sortable prettytable" |----- bgcolor="#add8e6" ! Leto ! Izvajalec ! Naslov ! Finale ! Točke !Polfinale !Točke |----- |[[Pesem Evrovizije 1961|1961]] |[[Conchita Bautista]] |Estando contigo |9. |8 | colspan="2" rowspan="35" |''Ni bilo polfinalov'' |- bgcolor="#FF0000" |[[Pesem Evrovizije 1962|1962]] |[[Victor Balaguer]] |Llámame | 13 | 0 |----- |[[Pesem Evrovizije 1963|1963]] |[[José Guardiola]] | Algo prodigioso |12 |2 |----- |[[Pesem Evrovizije 1964|1964]] |[[Los TNT]] | Caracola |12 |1 |- bgcolor="#FF0000" |[[Pesem Evrovizije 1965|1965]] |[[Conchita Bautista]] |¡Qué bueno, qué bueno! | 15 | 0 |----- |[[Pesem Evrovizije 1966|1966]] |[[Raphael (pevec)|Raphael]] |Yo soy aquél |7 |9 |----- |[[Pesem Evrovizije 1967|1967]] |[[Raphael (pevec)|Raphael]] |Hamblemos del amor |6 |9 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Massiel]] | La, la, la | 1 | 29 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Salomé (pevka)|Salomé]] | ''Vivo cantado'' | 1 | 18 |----- |[[Pesem Evrovizije 1970|1970]] |[[Julio Iglesias]] |Gwendolyne |4 |8 |- bgcolor="silver" |[[Pesem Evrovizije 1971|1971]] |[[Cynthia Karina Moreno Elías|Karina]] |En un mundo nuevo |2 |116 |----- |[[Pesem Evrovizije 1972|1972]] |[[Jaime Morey]] |Amanace |10 |83 |- bgcolor="silver" |[[Pesem Evrovizije 1973|1973]] |[[Mocedades]] |Eres tú |2 |125 |----- |[[Pesem Evrovizije 1974|1974]] |[[Peret]] |Canta y sé feliz |9 |10 |----- |[[Pesem Evrovizije 1975|1975]] |[[Sergio & Estibaliz]] |Tú volverás |10 |53 |----- |[[Pesem Evrovizije 1976|1976]] |[[Braulio]] |Sobran las palabras |16 |11 |----- |[[Pesem Evrovizije 1977|1977]] |[[Micky]] |Enséñame a cantar |9 |52 |----- |[[Pesem Evrovizije 1978|1978]] |[[José Vélez]] |Bailemos un vals |9 |65 |- bgcolor="silver" |[[Pesem Evrovizije 1979|1979]] |[[Betty Missiego]] |Su canción |2 |116 |----- |[[Pesem Evrovizije 1980|1980]] |[[Trigo Limpio]] |Quédate esta noche |12 |38 |----- |[[Pesem Evrovizije 1981|1981]] |[[Bacchelli]] |Y sólo tú |14 |38 |----- |[[Pesem Evrovizije 1982|1982]] |[[Lucía]] |Él |10 |52 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Remedios Amaya]] | ''¿Quién maneja mi barca?'' | 19 | 0 |- bgcolor="#CC9966" |[[Pesem Evrovizije 1984|1984]] |[[Bravo (glasbena skupina)|Bravo]] |Lady, Lady |3 |106 |----- |[[Pesem Evrovizije 1985|1985]] |[[Paloma San Basilio]] |La fiesta terminó |14 |36 |----- |[[Pesem Evrovizije 1986|1986]] |[[Cadillac (Band)|Cadillac]] |Valentino |10 |51 |----- |[[Pesem Evrovizije 1987|1987]] |[[Patricia Kraus]] |No estás solo |19 |10 |----- |[[Pesem Evrovizije 1988|1988]] |[[La Década Prodigiosa]] |La chica que yo quiero (Made in Spain) |11 |58 |----- |[[Pesem Evrovizije 1989|1989]] |[[Nina (pevka)|Nina]] |Nacida para amar |6 |88 |----- |[[Pesem Evrovizije 1990|1990]] |[[Azúcar Moreno]] |Bandido |5 |96 |----- |[[Pesem Evrovizije 1991|1991]] |[[Sergio Dalma]] |Bailar pegados |4 |119 |----- |[[Pesem Evrovizije 1992|1992]] |[[Serafín Zubiri]] |Todo esto es la música |14 |37 |----- |[[Pesem Evrovizije 1993|1993]] |[[Eva Santamaria]] |Hombres |11 |58 |----- |[[Pesem Evrovizije 1994|1994]] |[[Alejandro Abad]] |Ella no es ella |18 |17 |- bgcolor="silver" |[[Pesem Evrovizije 1995|1995]] |[[Anabel Conde]] |Vuelve conmigo |2 |119 |----- |[[Pesem Evrovizije 1996|1996]] |[[Antonio Carbonell]] |¡Ay, qué deseo! |20 |17 |14 |43 |----- |[[Pesem Evrovizije 1997|1997]] |[[Marcos Llunas]] |Sin rencor |6 |96 | colspan="2" rowspan="7" |''Ni bilo polfinalov'' |----- |[[Pesem Evrovizije 1998|1998]] |[[Mikel Herzog]] |¿Qué voy a hacer sin ti? |16 |21 |- bgcolor="#FF0000" |[[Pesem Evrovizije 1999|1999]] |[[Lydia (pevka)|Lydia]] |No quiero escuchar |23 |1 |----- |[[Pesem Evrovizije 2000|2000]] |[[Serafín Zubiri]] |Colgado de un sueño |18 |18 |----- |[[Pesem Evrovizije 2001|2001]] |[[David Civera]] |Dile que la quiero |6 |76 |----- |[[Pesem Evrovizije 2002|2002]] |[[Rosa López|Rosa]] |Europe’s living a celebration |7 |81 |----- |[[Pesem Evrovizije 2003|2003]] |[[Beth (pevka)|Beth]] |Dime |8 |81 |----- |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |[[Ramón del Castillo|Ramón]] |Para llenarme de ti |10 |87 | colspan="2" rowspan="7" |''<nowiki>''Veliki 4''</nowiki>'' |----- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |[[Son del Sol]] |Brujería |21 |18 |----- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |[[Las Ketchup]] |Un Bloody Mary |21 |18 |----- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[NASH|D'Nash]] |I love you mi vida |20 |43 |----- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Rodolfo Chikilicuatre]] |Baila el Chiki-chiki |16 |55 |----- |[[Evrovizija 2009|2009]] |[[Soraya Arnelas]] |La noche es para mí |24 |23 |----- |[[Evrovizija 2010|2010]] |[[Daniel Diges]] |Algo pequeñito |15 |68 |----- |[[Evrovizija 2011|2011]] |[[Lucía Pérez]] |Que me quiten lo bailao |23 |50 | colspan="2" rowspan="9" |''<nowiki>''Velikih 5''</nowiki>'' |----- |[[Evrovizija 2012|2012]] |[[Pastora Soler]] |Quédate conmigo |10 |97 |----- |[[Evrovizija 2013|2013]] |[[El Sueño de Morfeo]] |Contigo hasta el final |25 |8 |----- |[[Evrovizija 2014|2014]] |[[Ruth Lorenzo]] |Dancing in the Rain |10 |74 |----- |[[Evrovizija 2015|2015]] |[[Edurne]] |Amanecer |21 |15 |----- |[[Evrovizija 2016|2016]] |[[Barei]] |Say Yay |22 |77 |- bgcolor="#FF0000" |[[Evrovizija 2017|2017]] |[[Manel Navarro]] |Do It for Your Lover |26 |5 |----- |[[Evrovizija 2018|2018]] |[[Amaia in Alfred]] |Tu canción |23 |61 |----- |[[Evrovizija 2019|2019]] |[[Miki]] |La Venda |22 |54 |----- |[[Evrovizija 2020|2020]] |[[Blas Cantó]] |Universo | colspan="4" |(festival odpovedan) |----- |[[Evrovizija 2021|2021]] |[[Blas Cantó]] |Voy a quedarme |24 |6 | colspan="2" rowspan="5" |''<nowiki>''Velikih 5''</nowiki>'' |- bgcolor="CC9966" |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Chanel Terrero|Chanel]] |SloMo |3 |459 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Blanca Paloma]] |Eaea |17 |100 |- |[Pesem Evrovizije 2024|[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Nebulossa]] |Zorra |22. |30 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Melody]] |Esa diva |24. |37 |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Španska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Španija na Pesmi Evrovizije| ]] gcz3jt9sviqe46fawms57at070sn4d4 0 180634 6675137 6395621 2026-05-13T05:36:11Z ~2026-28752-70 259782 Stil 6675137 wikitext text/x-wiki '''Otróške bolézni''' so [[nalezljiva bolezen|nalezljive bolezni]], za katerimi zbolevajo zlasti otroci, po preboleli okužbi pa običajno nastopi doživljenjska [[imunost]]. Če ni ustreznega cepljenja, je zanje značilna velika stopnja [[obolevnost]]i. Če necepljen posameznik za določeno otroško boleznijo ne zboli v otroški dobi, lahko zboli tudi kasneje v življenju. Izraz ni enoznačno definiran. == Tipične otroške bolezni == * [[otroška ohromelost|otroška paraliza]] * [[oslovski kašelj]] * [[ošpice]] * [[mumps]] * [[peta bolezen]] * [[šesta bolezen]] * [[rdečke]] * [[norice]] * [[škrlatinka]] – nekateri je ne prištevajo med otroške bolezni, ker ne povzroči trajne imunosti == Povzročitelji == Povzročitelji otroških bolezni so skoraj izključno [[virusi]]. Med izjemami je oslovski kašelj, ki ga povzroča [[bakterije|bakterija]] ''[[Bordetella pertussis]]''. Ob okužbi z virusom organizem proizvaja [[protitelo|protitelesa]], ki uničujejo povzročitelja, hkrati pa ostane [[imunski spomin]] in kasneje telo hitro in brez vidnih [[simptom]]ov premaga povzročitelja. == Značilni simptomi == Številne otroške bolezni povzročajo kožni [[izpuščaj]] (ošpice, rdečke, peta bolezen, šesta bolezen). Pri noricah se na koži tvorijo mešički s tekočino, pri mumpsu pa zateče obušesna [[žleza slinavka]]. Značilen simptom oslovskega kašlja je krčevit [[kašelj]], ki spominja na oslovsko riganje. Pri vseh otroških boleznih lahko pride tudi do zapletov. Ošpice lahko povzročijo poškodbe različnih organov, med drugim [[vnetje]] [[pljuča|pljuč]], [[srednje uho|srednjega ušesa]], [[žrelo|žrela]], [[dihalna pot|dihalnih poti]] in v najhujšem primeru tudi vnetje [[možganske ovojnice|možganskih ovojnic]] (s pojavnostjo 1:1000), ki je v 20 % smrtno. Oslovski kašelj je nevaren zlasti za [[dojenček|dojenčke]] v starosti do enega leta, pri katerih lahko namesto krčevitega kašlja nastopi zastoj dihanja, ki je življenjsko ogrožujoč. Tudi pri mumpsu so lahko poleg žlez slinavk prizadeti drugi organi, na primer možganske ovojnice in pri fantih [[Modo|moda]], kar lahko povzroči [[neplodnost]]. Rdečke so nevarne zlasti med [[nosečnost]]jo, saj povzročajo [[embriopatija|embriopatijo]] - poškodujejo plodove možgane, oči in ušesa. == Profilaksa == Najzanesljivejša zaščita pred otroškimi boleznimi je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]]. Zaradi obveznega cepljenja otrok so postale otroške bolezni v sodobnem času redke. == Zdravljenje == Ker gre povečini za virusne bolezni, blažimo le simptome (nižanje [[vročina|vročine]], lajšanje [[bolečina|bolečin]], pitje dovoljšnih količin tekočine ...). [[Virostatik]]i oziroma protivirusna zdravila se uporabljajo pri hujših oblikah bolezni, zlasti pri imunsko oslabljenih posameznikih. [[Kategorija:Otroške bolezni|*]] [[Kategorija:Pediatrija]] {{normativna kontrola}} obe8i6jxbb1svae0t4otzk76ylnvmm6 0 180934 6675080 6654259 2026-05-12T20:32:28Z A09 188929 umrl 6675080 wikitext text/x-wiki '''Pirc''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|36. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2.022 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 2.051 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzemal 35. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Alfonz Pirc]] (1893—1973), kmetijski strokovnjak, univ. profesor, matičar [[Agronomska fakulteta v Ljubljani|Agronomske fakultete]] * [[Alenka Pirc]], maserka *[[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] (1894—1987), redovnica, misijonarka * [[Bogdan Pirc]] (1941—2004), nogometaš * [[Bojan Franc Pirc]] (1901—1991), zdravnik * [[Bojan Frančišek Pirc]] (1929—2006), zdravnik onkolog * [[Borivoj Pirc]], vojaški pilot - letalski as * [[Boštjan Pirc]], novinar, urednik *[[Borut Pirc]] (1938—1999), kirurg, alpinist... *[[Breda Pirc]] (r. [[Kolenc]]) (1921—2016), medicinska biokemičarka * [[Ciril Pirc]] (1865—1941), časnikar in politik * [[Cirila Pirc]], namiznoteniška igralka * [[Esad Pirc]], nogometaš * [[Ferdo Pirc]] (1918—?), zborovodja * [[Franc Pirc]] (1785—1880), duhovnik, misijonar v Ameriki in sadjar *France Pirc (1883—1929), lazarist, cerkveni glasbenik, zborovodja * [[France Pirc]] (1899—1954), generalmajor in letalski as * [[Franjo Pirc]] (1872—1950), novinar, dopisnik, publicist *[[Gašper Pirc]] (*1986), filozof * [[Gustav Pirc]] (1859—1923), agronom * [[Helena Pirc]], novinarka, TV voditeljica * [[Ivo Pirc]] (1891—1967), zdravnik higienik * [[Jože Pirc - Soso]] (1916—?), partizan, politični komisar in kuhar * [[Jožko Pirc]] (1948–2026), teolog, ekleziolog, prof. Urbaniane in rektor Slovenika ([[Rim]]) * [[Louis Pirc|Louis (Alojzij) Pirc]] (1887—1939), časnikar, publicist in izseljenski delavec v Ameriki *[[Maks Pirc]] dr. (+ 1933) = zdravnik? *[[Marija Vegelj Pirc]] (*1940), zdravnica nevropsihiatrinja, organizatorka psihološke pomoči onkološkim bolnikom *[[Marjan Pirc]] (1928—2019), manager in lovec (=?) * [[Miran Pirc]] (1934—2020), kineziolog * [[Nasta Pirc Delak]] (1925—2023), zdravnica anesteziologinja * [[Nataša Pirc Musar]] (*1968), pravnica, novinarka, TV-voditeljica, informacijska pooblaščenka, odvetnica, predsednica? * [[Rahela Jagrič Pirc]], filmska režiserka * [[Raša Pirc]] (*1940), fizik, [[akademik]], zaslužni znanstvenik [[Institut "Jožef Stefan"|IJS]] *[[Savo Pirc]], dr. (+1986) *[[Savo Pirc]], glasbenik kitarist, skladatelj * [[Simon Pirc]] (1932—2024), geolog, univ. profesor *[[Simon Pirc (nogometaš)|Simon Pirc]] (*1975), nogometaš *[[Tatjana Pirc]] (*1961), radijska novinarka *[[Tomo Pirc]] (1952—2012), glasbeni urednik na radiu * [[Vasja Pirc]] (1907—1980), šahovski velemojster == Glej tudi == * priimke [[Pirjevec]], [[Perc]], [[Peric]], [[Pirš]], [[Sirc]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pirc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 5pjq61uyrqmp9b37oayjmwsnq7y55oq 0 181349 6675288 6482947 2026-05-13T11:44:17Z Signal 28172 /* Znani nosilci priimka */ dop. 6675288 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Knez}} '''Knez''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|33. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2022 uporabljalo 2.186 oseb. Največ soeb s tem priimkom (569), jih živi v [[Savinjska statistična regija|savinjski statistični regiji]]. == Znani nosilci priimka == * [[Anton Knez]] (1856–1892), trgovec * [[Blaž Knez]] (1928–2007), tekstilni tehnolog v Zagrebu * Blaž Knez, vedeževalec Blaž * [[Bojana Knez]], športna novinarka * [[Darko Knez]] (* 1966), etnolog, muzealec * [[David Knez]], arhivist * [[Dejan Knez]] (A. D. Knez) (* 1961), večmedijski umetnik, ustanovitelj [[Laibach|Laibacha]] * [[Franc Knez|Franc (Franček) Knez]] (1955–2017), alpinist * [[Ida Knez Račič]] (1960—2025), geografinja, bibliotekarka, bibliografka * [[Ivan Knez]] (1853–1926), trgovec * [[Ivica Knez]], baletni plesalec, igralec * [[Janez Knez]] (1931–2011), slikar, grafik * [[Janez "Mišo" Knez|Janez Mišo Knez]] (* 1955), slikar, likovni umetnik * [[Jasna Knez]] (* 1949), plesalka in koreografinja * Jon Knez (*1996), zgodovinar, novinar, javna oseba * [[Jože Knez]] (1925–1995), gospodarstvenik, politik * [[Jožica Knez Riedl]] (* 1947), ekonomistka, prof. * [[Jure Knez (podjetnik)|Jure Knez]] (* 1974), tehnološki inovator in podjetnik * [[Jure Knez (ginekolog)|Jure Knez]], zdravnik ginekolog, prof. MF * [[Jure Knez (glasbenik)|Jure Knez]] (* 1995), saksofonist * [[Jurij Knez]] (''neznano''–1621), pevec in skladatelj * [[Leo Knez]] (1902–1980), strokovnjak za varilstvo, izumitelj * [[Ludvik Knez]] (* 1929), motokrosist, pevec * [[Maja Knez]] (* 1992), alpska smučarka * [[Marija Knez Bergant]] (1934–2022), kineziologinja, knjižničarka * [[Marjan Knez]], narodno-zabavni glasbenik * [[Martin Knez]] (* 1964), geolog, krasoslovec, speleolog * [[Maša Knez Hrnčič]], kemičarka * [[Maša Kagao Knez]] (* 1978), koreografinja, plesalka, gledališka ustvarjalka in pedagoginja * [[Matjaž Knez]] (* [[1960]]), gradbenik, gospodarstvenik * [[Mihaela Knez]], jezikoslovka, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik * [[Miran Frančišek Knez|Miran (Frančišek) Knez]] (1928–2011), bibliofil, antikvar * [[Mirel Knez]] (* 1972), igralka in dramatičarka * [[Nenad Knežević]] - Knez (* 1967), črnogosko-srbski pevec * [[Neža Knez]] (* 1990), kiparka, konceptualna umetnica * [[Rajko Knez]] (* 1969), pravnik, univ. prof., ustavni sodnik * [[Rihard Knez]] (1919–1993), pravnik, vrhovni sodnik * [[Rudi Knez]] (1944–2022), hokejist * [[Smiljana Knez]] (* 1962), diplomatka * [[Tadej Žagar-Knez]] (*1991), nogometaš * [[Tone Knez]] (1930–1993), arheolog * [[Vladimir Knez]] (1897–1978), vodogradbeni inženir * [[Zdenko Knez]] (1903–1993), ekonomist, strokovnjak za računovodstvo in prevajalec * [[Željko Knez]] (* 1954), kemik/kemijski tehnolog, univ. profesor, član [[Saturnovi naravni sateliti|SAZU]] == Glej tudi == * priimka [[Kneževič]] in [[Knežević]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Knez}} {{priimek|Knez}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 3owpp1zzx4192ic913srwsn80vmbjts 0 182001 6675248 5272437 2026-05-13T09:40:40Z Pinky sl 2932 {{Infopolje Cesta, +dp trasa 6675248 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta | country = EUR | type = E | route = 652 | length_km = 52 | map = | map_alot = | direction_a = | terminus_a = [[Celovec]] | junction = | direction_b = | terminus_b = [[Naklo]] | countries = [[Avstrija]],<br>[[Slovenija]] }} [[Slika:Cesta na Ljubelj.JPG|sličica|240px|Odsek ceste pred Ljubeljem]] '''Evropska pot E652''' je cesta in del [[Vseevropsko cestno omrežje|vseevropskega cestnega omrežja]], ki vodi iz Avstrije v Slovenijo v dolžini 51&nbsp;km. Trasa: [[Celovec]]–[[Borovlje]]–[[Ljubelj#Predor Ljubelj|Loibltunnel/Predor Ljubelj]]–[[Tržič]]–[[Naklo]]. == Trasa == === Avstrija === {{flag|Austria}} * {{jct|country=AUT|B|91}}: [[Celovec]] ({{Jct|country=AUT|E|66}}) - [[Ljubelj#Predor Ljubelj|Loibl Pass]] === Slovenija === {{flag|Slovenia}} * {{jct|country=SVN|G|101}}: [[Ljubelj#Predor Ljubelj|Predor Ljubelj]] - [[Naklo]] ({{Jct|country=EUR|E|61}}) V Sloveniji je to ''glavna cesta II. reda št. 101'' v dolžini 19,422 km. Trasa se prične v [[Podtabor]]u z odcepom od [[avtocesta A2|gorenjske avtoceste]], poteka mimo [[Tržič]]a, kjer so zgrajene tri galerije (Fužine I. dolžine 79 m, Fužine II. dolžine 123 m in Fužine III. dolžine 70m) in manjši viadukt. Na celotni trasi je še 12 mostov, 15 podvozov, 8 nadvozov in še galerija pod begunjskim plazom dolžine 127 m. Galerija je bila zaradi slabih geoloških razmer na plazu in bližine hudournika Mošenik zgrajena kot predor v odprtem izkopu in kasneje zasuta. Skoznjo poteka tudi struga omenjenega potoka. Cesta ima širino 7,5 m od Podtabora do Tržiča in 7,0 m do Ljubelja z maksimalnim vzdolžnim nagibom 11%. Na trasi so tudi trije izvennivojski priključki, in sicer Podtabor, Bistrica (t. i. deteljica) in Podljubelj. == Priključki == * [[E61]] * [[E66]] {{E-ceste}} [[Kategorija:Evropske poti]] [[Kategorija:Ceste v Sloveniji]] [[Kategorija:Ceste v Avstriji]] rx64zvluht3bsvprwm7xpxxo5kvy15n 0 183160 6674883 6674768 2026-05-12T12:41:44Z Sporti 5955 razveljavljene 4 redakcije od [[Special:Diff/6657266|6657266]] do [[Special:Diff/6674768|6674768]] 6674883 wikitext text/x-wiki '''Bajc''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|188. najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 957 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 970 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 177. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Alojz Bajc]] (1932—2025), kolesar, olimpijec *[[Andi Bajc]] (*1988), kolesar *[[Borut Bajc]], fizik, univ. prof. *[[Diomira Fabjan-Bajc]] (1937—2019), jezikoslovka, prevajalka *[[Drago Bajc (pesnik)|Drago Bajc]] (1904—1928), pesnik, protifašist * [[Drago Bajc]] (1935—2020), matematični fizik, prof., šahist * [[Gorazd Bajc]] (*1972), zgodovinar, profesor UM * [[Janez Bajc]], košarkar * [[Josip Bajc]] (1949—2016), pravnik in politik *[[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] (*1968), fizik, pedagog * [[Jurij Bajc]], geolog * [[Katarina Bajc]] (*1983), krajinska arhitektka, likovnica * [[Lovro Bajc]] (*1986), hokejist * [[Maks Bajc]] (1919—1983), gledališki in filmski igralec * [[Marijan Bajc]] (1938—2014), prevajalec, publicist * [[Martina Bajc]], pevka * [[Miloš Bajc]] (*1948), baletni plesalec * [[Mira Bedenk Bajc]] (1921—2021), igralka * [[Oton Bajc]] (1903—1993), zdravnik kirurg, zdravstveni organizator * [[Pavel Bajc]] (1940—1988), radijski igralec * [[Silvana Bajc]], folklornica * [[Silvester Bajc]], ljubiteljski slikar, mozaičarski čipkar * [[Tea Bajc]] (*2009), baletna plesalka (prej športnica) * [[Vasja Bajc]] (*1962), smučarski skakalec in trener * [[Vladimir Bajc]] (1935—1985), režiser, kulturnik, pravnik * [[Zorko Bajc]] (*1966), piranski župnik, kulturni delavec, umetniški fotograf in filmar == Glej tudi == * priimek [[Bajec]] *priimek [[Bajd]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Bajc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 6eviz1glsjjyxw0ibkuv87k3s426hrp 0 188611 6675175 6643409 2026-05-13T07:30:15Z Makenzis 158308 6675175 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{Infopolje Nogometni klub | clubname = Bayern München | image = [[Slika:FC Bayern München logo (2017).svg|200px]] | fullname = FC Bayern München e.V.<br />Bayern München | nickname = Die Roten ("rdeči")<br>Stern des Südens ("južna zvezda")| founded = [[1900]] | ground = [[Allianz Arena]],<br />[[München]] | capacity = 75.000| chairman = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Karl-Heinz Rummenigge]] | league = [[Bundesliga]] | | season = 2025/26 | position = 1. | pattern_la1 = _bayern2526h | pattern_b1 = _bayern2526h | pattern_ra1 = _bayern2526h | pattern_sh1 = _bayern2526h | pattern_so1 = _bayern2526hl | leftarm1 = FF0000 | body1 = FF0000 | rightarm1 = FF0000 | shorts1 = FF0000 | socks1 = FF0000 | pattern_la2 = _bayern2526a | pattern_b2 = _bayern2526a | pattern_ra2 = _bayern2526a | pattern_sh2 = _bayern2526a | pattern_so2 = _bayern2526al | leftarm2 = | body2 = | rightarm2 = | shorts2 = FFFFFF | socks2 = FFFFFF | pattern_la3 = _bayern2526t | pattern_b3 = _bayern2526t | pattern_ra3 = _bayern2526t | pattern_sh3 = _bayern2526t | pattern_so3 = _bayern2526tl | leftarm3 = 000000 | body3 = 000000 | rightarm3 = 000000 | socks3 = 000000 }} '''FC Bayern München''' (uradno: ''Fußball-Club Bayern München e. V.'') je [[nogometni klub]], ki prihaja iz bavarske prestolnice [[München|Münchna]]. Bayern München je daleč najuspešnejši nemški nogometni klub, s šestimi osvojenimi naslovi v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]], 33 naslovi državnega prvaka in 20 naslovi pokalnega prvaka [[Nemčija|Nemčije]]. Klub je ustanovila skupina nogometašev leta 1900. Čeprav je Bayern osvojil svojo prvo državno prvenstvo leta [[1930]], ob ustanovitvi Bundeslige leta 1963 ni bil izbran za igranje v njej. V sedemdesetih letih je klub doživel najuspešnejše obdobje v svoji zgodovini. Ekipa pod vodstvom klubske legende Franza Beckenbauerja je osvojila tri zaporedne evropske pokale med letoma 1974 in 1976. V zadnjih letih so daleč najuspešnejša ekipa v nemškem nogometu, osvojili so dvanajst od zadnjih trinajstih državnih prvenstev. Zadnji evropski pokal so osvojili leta 2020, ko so bili najboljši v tako v Ligi prvakov, kot tudi v Bundesligi in nemškem pokalu. Od začetka sezone 2005-06, München igra svoje domače tekme na štadionu [[Allianz Arena]]. Prej je ekipa 33 let domovala na olimpijskem stadionu. Klubske barve so rdeča in bela. Bayern je klub, ki temelji na več kot 300.000 članih, kar ga uvršča v sam svetovni vrh po številu članov. Obstaja tudi več kot 4.000 uradno registriranih fan klubov. Klub ima še oddelke za šah, rokomet, košarko, gimnastiko, balinanje, namizni tenis, sodnike z več kot 1.100 aktivnimi člani. Kapetan je od leta 2017 [[Manuel Neuer]]. Na tem položaju je nasledil [[Philipp Lahm|Philippa Lahma]], ki je končal kariero. Bayern je osvojil trojčka v sezoni 2019/20 z nemškim trenerjem pod imenom Hansi Dieter Flick. Nato ga je nadomestil Julian Nagelsmann. Današnji trener je Vincent Kompany. == 10 najdražjih nakupov v zgodovini kluba == # Harry Kane iz Tottenhama - 95 mio EUR # Lucas Hernandez iz Atletica- 80 mio EUR # Matthijs de ligt iz Juventusa - 67 mio EUR # Min-jae Kim iz Napolija - 50 mio EUR # Leroy Sané iz Manchester citya - 49 mio EUR # Dayot Upamecano iz Leipziga - 42,5 mio EUR # [[Corentin Tolisso]] iz [[Olympique Lyonnais|Lyona]] – 41,5 mio EUR # [[Javi Martinez]] iz [[Athletic Bilbao|Bilbaa]] – 38,6 mio EUR # [[Arturo Vidal]] iz [[Juventus F.C.|Juventusa]] – 35,7 mio. EUR # [[Mario Götze]] iz [[Borussia Dortmund|Borussie Dortmund]] – 35,7 mio. EUR == Zgodovina == === Zgodnja leta (1900-1965) === FC Bayern München je bil ustanovljen leta [[1900]], ko je zbor članov MTV 1879 odločil, da se nogometaši njihovega kluba ne smejo pridružiti Nemški nogometni zvezi (DFB). Enajst članov kluba je zapustilo klub in še isti večer so ustanovili nogometni klub FC Bayern München. V nekaj mesecih je FC Bayern premagal vse lokalne tekmece in prišel do polfinala južno-nemškega prvenstva. Bayern je kasneje osvojil še nekaj lokalnih lovorik. Leta 1910 se je klub včlanil v novoustanovljeno prvo nemško regionalno ligo - "Kreisligo". Ligo so osvojili že prvo leto, vendar jim to kasneje, vse do začetka prve svetovne vojne, ni več uspelo. V letih takoj po prvi svetovni vojni je Bayern München osvojil več regionalnih tekmovanj; njihov prvi državni naslov so osvojili leta 1932, ko je klub deloval pod vodstvom trenerja Richarda Kohna. Po prihodu [[Hitler]]ja na oblast se je razvoj Bayerna ustavil. Predsednik in trener, ki sta bila judovskega rodu sta zapustila državo, mnogi drugi v klubu pa so bili odstavljeni. Kot polprofesionalno moštvo pa se je moral popolnoma amaterizirati. V naslednjih letih Bayern ni več krojil državnega vrha, ampak se je moral boriti za preživetje v svoji regionalni ligi. Po vojni je Bayern spadal v južno konferenco nemške lige, ki je bila takrat razdeljena na pet delov. V teh časih so v klubu zamenjali kar trinajst trenerjev in v klubu so nastopile tudi finančne težave. Leta [[1955]] se je v klubu pojavila lovorika za osvojitev DFB-pokala. Kasneje so klub pestile finančne težave in v 50 letih se je klub znašel na robu propada. Ko so ustanovili Bundesligo, Bayern sprva sploh ni bil uvrščen vanjo, saj liga ni hotela vključiti dveh klubov iz istega mesta in Bayern je moral čakati dve leti, da so ga vključili v elitno ligo. Takrat je Bayern nastopal z mlado ekipo, polno talentov, kot so bili [[Franz Beckenbauer]], [[Gerd Müller]] in [[Sepp Maier]], ki so kasneje zaznamovali nemški nogomet. [[Slika:BOMBERGERDMUELLER.JPG|thumb|left|[[Gerd Müller]]]] === Zlata leta (1965-1979) === Sledila so tako imenovana zlata leta. Bayern je prvo sezono v Bundesligi končal na tretjem mestu in v isti sezoni osvojil tudi pokalni naslov. Tako so se kvalificirali tudi za Pokal pokalnih zmagovalcev in ga tudi osvojili, po dramatičnem finalu proti Rangersom. Finale je odločil Franz "der Bulle" Roth, ko je zadel v podaljšku za 0-1. Leta [[1967]] so zadržali pokal v Münchnu, vendar je počasni napredek odnesel trenerja in na klop je sedel hrvaški strateg [[Branko Zebec]], ki je v Bayernovo igro prinesel več discipline. Leta [[1970]] je na trenerski stolček sedel Udo Lattek, ki je klub vodil kar pet let in že v prvi sezoni osvojil dvojno krono. Tekma proti [[FC Schalke 04 Gelsenkirchen|Schalkeju]] v sezoni 1971/72 je bila prva na novem Olimpijskem štadionu in prva, ki jo je nemška televizija prenašala v živo. Bayern je osvojil še nadaljnji dve domači prvenstvi, vendar je vsekakor bolj pomemben evropski naslov, ki so ga osvojili proti španskem Atleticu Madridu. V naslednjih letih je uspešnost Bayerna v domačih tekmovanjih padla, vendar so uspeli ubraniti evropski naslov, in sicer v finalu proti angleškemu Leeds Unitedu. Leto kasneje jim je dosežek v finalu proti AS Saint-Étienne uspelo še tretjič ponoviti in s tem je Bayern postal tretji klub, ki mu je v treh zaporednih letih uspelo trikrat osvojiti naslov evropskega prvaka. Vsa uspešna leta je bil glavna zvezda na igrišču legendarni libero (centralni obrambni-štoper) igralec [[Franz Beckenbauer]], za razigravanje sredine igrišča Ulrich „Uli“ Hoeneß, za zadetke pa je skrbel [[Gerd Müller]]. Odhod obeh igralcev leta [[1977]] in [[1979]] v ZDA je zaznamoval konec Bayernove zlate dobe. === Obdobje dominacije v Nemčiji (1979–98) === V letu [[1980]] je Bayern pretresalo veliko kadrovskih in finančnih težav. Paul Breitner je leta [[1980]] in 1981 klub popeljal do dveh naslovov državnih prvakov. Sledili sta dve dokaj neuspešni leti, ki sta odnesli trenerja in na vroči stolček se je vrnil [[Udo Lattek]]. Nato je Bayern v naslednjih 6 letih osvojil 5 naslovov državnih prvakov. Za Bayern so nato sledili zelo težki časi, saj so se komaj izognili izpadu iz Bundeslige. Trenersko mesto je za drugo polovico sezone 1993/1994 zasedel Franz Beckenbauer in po 4 letih pokal za državnega prvaka vrnil v München. Kasneje je bil Beckenbauer imenovan za predsednika kluba. Klub ni uspel najti uspešnega trenerja in tako [[Giovanni Trapattoni]], kot tudi [[Otto Rehhagel]] sta bila odstavljena že po eni sezoni brez lovorik. V tem času so igralci Bayerna večkrat polnili strani tako rumenih časopisov, kot tud športnih, zato je Bayern prejel vzdevek FC Hollywood. Spet se je za kratek čas vrnil [[Franz Beckenbauer]] in klub popeljal do naslova UEFA tekmovanja. V finalu je padel francoski Bordeaux. V sezoni 1996/97 se je vrnil Trapattoni in osvojil naslov Bundeslige, vendar so ga v naslednji sezoni izgubili, zato je italijanski strateg moral ponovno oditi. === Novejša zgodovina (1998-2010) === Med letoma [[1998]] in [[2004]] je ekipo vodil [[Ottmar Hitzfeld]]. Že v prvi sezoni na klopi Bayerna je osvojil Bundesligo in prišel do finala Lige prvakov, kjer je z igralci nesrečno izgubil proti [[Manchester United]]u po podaljšku z 2-1. V sezoni 2000/01 je Bayern ponovno postal prvak Bundeslige in po 25 letih spet osvojil tudi najprestižnejšo evropsko tekmovanje - Ligo prvakov. V finalu so po enajstmetrovkah premagali špansko Valencio. [[Ottmar Hitzfeld]] je ekipo vodil do leta [[2004]]. Za njim se je na trenerski stolček usedel [[Felix Magath]], ki je Bayern pripeljal do dveh dvojnih dvojčkov. Pred začetkom sezone 2005-06 se je Bayern preselil z olimpijskega stadiona na novo [[Allianz Arena|Allianz Areno]]. Sezona 2006-07 je bila katastrofalna, saj niso osvojili nobene lovorike, zato je Magath moral zapustiti klub. Do konca sezone je Magatha nadomestil kar [[Ottmar Hitzfeld]], vendar je bilo časa premalo in Bayern je končal na četrtem mestu in prvič v desetletju ostal brez Lige prvakov. V sezoni 2007/08 je sledila prenova ekipe, katere sledi so v moštvu vidne še danes. Prišli so [[Luca Toni]] iz [[ACF Fiorentina|Fiorentine]], [[Miroslav Klose]] iz [[Werder Bremen|Werder Bremna]] in [[Franck Ribéry]] iz [[Olympique de Marseille|Marseilla]], za vse okrepitve pa so odšteli kar 85 milijonov evrov. Vložek se jim je vsaj delno izplačal z zmago v Bundesligi v naslednji sezoni. Leta [[2008]] je bil za trenerja imenovan [[Jürgen Klinsmann]], ki se je zelo izkazal z nemško reprezentanco. Štart v Bundesligo je bil katastrofalen, saj je Bayern od prvih šestih tekem uspel zmagati le dve. V Ligi prvakov so se prebili do četrtfinala potem ko so v osmini finala Sporting izločili kar z 12-1 v skupnem seštevku. Po porazu v Bundesligi, ko je Bayern zdrsnil na tretje mesto, je bil Klinsmann odpuščen. Nadomestil ga je [[Jupp Heynckes]]. V četrtfinalu se je Bayernova pot v Ligi prvakov končala, po porazu proti [[FC Barcelona|Barceloni]] s 5-1 v skupnem seštevku. Bayern je sezono le uspel končati na drugem mestu in se tako neposredno uvrstil v Ligo prvakov. Ob začetku sezone 2009/10 je na klop Bayerna sedel [[Louis Van Gaal]], ki je dal priložnost številnim mladim igralcem, najbolje pa sta jo izkoristila [[Thomas Müller]] in [[Holger Badstuber]]. Avgusta 2009 je v klub prišel tudi nizozemski zvezdnik [[Arjen Robben]], ki je prikazal odlične igre in Bayernu pomagal do zelo uspešne sezone. Bavarci so se v Ligi prvakov med najboljših 16 v Evropi uvrstili po visoki zmagi v Torinu proti [[Juventus]]u, rezultat je bil kar 1-4. V osmini finala se je Bayern nato pomeril s [[ACF Fiorentina|Fiorentino]], ki so jo izločili zaradi boljšega števila golov v gosteh (2:1; 2:3). Zgodba se je ponovila tudi proti [[Manchester United]]u, ki je pred dvobojem veljal za enega izmed glavnih favoritov za končni naslov, vendar je njihove sanje končal Bayern, ki je napredoval zaradi večjega števila golov v gosteh(2:1; 2:3). Bavarci so se nato v polfinalu pomerili s francoskim [[Lyon]]om, ter ga zanesljivo premagali s skupnim rezultatom 5-0. Bayern je v tej sezoni osvojil dvojno krono, tako naslov državnega prvaka, kot tudi naslov pokalnega prvaka, v finalu Lige prvakov pa so morali premoč priznati milanskemu [[Inter]]ju. === Sedanjost (2010- ) === Po izjemno uspešni sezoni, ko je klub igral v finalu Lige prvakov je sledila serija slabih predstav, predvsem v začetku sezone. Največja vzroka za to sta bila izčrpanost igralcev po [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|Svetovnem prvenstvu]] v [[JAR]], saj je imel klub ogromno reprezentantov (največ seveda nemških), ter slaba igra v obrambi, saj se je Van Gaal premalo posvečal obrambnim nalogam. Slabe predstave iz Bundeslige so sprva omilile dobre igre v Ligi prvakov, vendar je po izpadu kluba iz Lige prvakov proti [[Inter]]ju, kjer so prvo tekmo brez težav zmagali, nato pa pred domačimi gledalci zaradi slabe igre v obrambi prejeli poceni zadetke, prišel trener pod plaz kritik. Vodstvo kluba je sporočilo da bo Van Gaal po koncu sezone odšel in da bodo začeli iskat novega trenerja. Kljub tej napovedi so se slabe igre nadaljevale in Bayernu je grozilo celo, da se ne bo uvrstil niti v kvalifikacije za [[Liga prvakov|Ligo prvakov]], zato je vodstvo ukrepalo in takoj prekinilo pogodbo z Van Gaalom. Začasni trener je postal [[Andries Jonker]], ki je moštvo uspel popeljati na 3. mesto in tako zagotoviti vsaj kvalifikacije za Ligo prvakov. Še pred koncem sezone so iz kluba sporočili, da bo novi trener kluba postal takratni trener [[Bayer 04 Leverkusen|Leverkusna]] [[Jupp Heynckes]], ki je v preteklosti že vodil klub. Vodstvo se je tudi odločilo za okrepitev obrambe, tako da so v klub pripeljali reprezentančnega vratarja [[Manuel Neuer|Manuela Neuerja]] iz [[FC Schalke 04 Gelsenkirchen|Schalkeja]], Brazilca [[Rafinha|Rafinho]] iz [[Genoa C.F.C.|Genoe]] ter reprezentančnega branilca [[Jérôme Boateng|Jeroma Boatenga]] iz [[Manchester City]]ja. Klub je zapustil [[Miroslav Klose]], ki se je preselil v [[S.S. Lazio|Lazio]], namesto njega pa je prišel obetavni nemški napadalec [[Nils Petersen]], ki je bil v prejšnji sezoni v dresu [[Energie Cottbus|Cottbusa]] najboljši strelec 2. Bundeslige. V sezoni 2011/12 je Bayern prišel do finala, kjer je izgubil s klubom [[Chelsea]]. Bayern je tako izgubil pri sebi doma na [[Allianz Areni]]. Kar mu ni uspelo v sezoni 2011/12, mu je uspelo v nasednji kjer je na stadionu [[Wembley]] in postal prvak. Leta 2013 je Bayern prevzel trener [[Josep Guardiola]]. Iz svojega bivšega kluba [[Barcelona]] je pripeljal [[Thiago Alcantara|Thiaga Alcantaro]].Klub se okrepil tudi z drugimi igralci kot so [[Mario Götze]], [[Robert Lewandowski]], Mehdi Benatia, Jose Manuel Reina in drugi. Poleti 2016 je klub prevzel trener [[Carlo Ancelotti]]. Bayern se je pod Ancelottijem okrepil z igralci kot so [[Mats Hummels]], [[Renato Sanches]], [[James Rodríguez|James Rodríguez]], [[Corentin Tolisso]] in [[Niklas Süle]]. ==Moštvo sezone 2025/26== {| class="wikitable sortable" |+''Trenutna postava'' !Št. !Narodnost !Igralec |- | colspan="6" |'''Vratarji''' |- |1||{{Ikonazastave|GER}}||[[Manuel Neuer]] |- |26||{{Ikonazastave|GER}}||Sven Ulreich |- |40||{{Ikonazastave|GER}}||Jonas Urbig |- |48 |{{Ikonazastave|GER}} |Leon Klanac |- | colspan="6" |'''Branilci''' |- |2||{{Ikonazastave|FRA}}||Dayot Upamecano |- |3||{{Ikonazastave|KOR}}||Kim Min-jae |- |4 |{{Ikonazastave|GER}} |Jonathan Tah |- |19||{{Ikonazastave|CAN}}||Alphonso Davies |- |21||{{Ikonazastave|Japan}}||Hiroki Ito |- |22||{{Ikonazastave|POR}}||Raphaël Guerreiro |- |27 |{{Ikonazastave|AUT}} |Konrad Laimer |- |44||{{Ikona zastave|Croatia}}||Josip Stanišić |- | colspan="6" |'''Vezisti''' |- |6||{{Ikonazastave|GER}}||[[Joshua Kimmich]] |- |8||{{Ikonazastave|GER}}||Leon Goretzka |- |10||{{Ikonazastave|GER}}||Jamal Musiala |- |20 |{{Ikona zastave|Germany}} |Tom Bischof |- |42 |{{Ikona zastave|Germany}} |Lennart Karl |- |45 |{{Flagicon|Germany}} |Aleksandar Pavlović |- | colspan="6" |'''Napadalci''' |- |7||{{Ikonazastave|GER}}||Serge Gnabry |- |9||{{Ikonazastave|ENG}}||[[Harry Kane]] |- |11 |{{Ikona zastave|Senegal}} |Nicolas Jackson |- |14 |{{Ikona zastave|Colombia}} |Luis Díaz |- |17 |{{Ikona zastave|France}} |Michael Olise |} ==Klubske barve== ===Domači dres=== Ob ustanovitvi kluba sta bili za uradne barve kluba proglašeni modra in bela, vendar je Bayern igral v belih srajcah in črnih hlačah vse do leta [[1905]], ko so vstopili v ligo MSC. Vodstvo lige je odločilo, da morajo igralci nastopati v rdečih hlačah. Bayern je v rdečo-beli kombinaciji igral večino svojega obstoja, vendar se je občasno na dresih pojavljala tudi modra. Od leta [[1995]] do leta [[1999]] so bili dresi modre barve, vendar se je vodstvo leta [[1999]] odločilo, da ponovno preidejo na prvotne barve, ki so v uporabi še danes. === Gostujoči dres === Gostujoči dres je skozi leta vseboval široko paleto barv; od črne, bele do modre in zlato-zelene. == Stadion == [[Slika:Allianz Arena Pahu.jpg|thumb|350px|right|[[Allianz Arena]], eden izmed najmodernejših stadionov na svetu.]] Bayern odigral svojo prvo pripravljalne tekme v Schyrenplatz v centru Münchna. Prve uradne tekme so potekale na Theresienwiese. Leta [[1901]] se je Bayern preselil v svoje prvo lastno igrišče v Schwabing na Clemensstraße. Po vstopu v športno organizacijo München (MSC) leta 1906 se je Bayern preselil na Leopoldstraße. Kasneje je klub veliko selil po različnih igriščih po Münchnu. Za olimpijske igre leta [[1972]] v Münchnu, je bil zgrajen Olimpijski stadion. Na stadion, ki je znan po svoji futuristični obliki, se je Bayern preselil na zadnji tekmi sezone 1971-1972. Stadion je sprejel 79 tisoč gledalcev. Kompleks je počasi postal zastarel, kot območje kulturne dediščine pa ga niso smeli temeljito prenoviti. Po obsežni razpravi so se leta [[2000]] zvezne oblasti odločile za gradnjo novega športnega objekta. Tako so tudi za potrebe prihajajočega svetovnega prvenstva leta [[2005]] zgradili najsodobnejši štadion poimenovan [[Allianz Arena]]. Štadion sprejme 70 tisoč gledalcev, zaradi svoje edinstvene arhitekture pa je postal prava turistična znamenitost. Posebnost stadiona so elektronske zunanje plošče, ki lahko spreminjajo barvo. Praviloma je osvetljava stadiona rdeča ko igra Bayern, modra ko igra 1860 München in bela ko igra reprezentanca. == Navijači == FC Bayern ima več kot 277.000 članov in 4000 [[fanclub]]ov, zaradi česar je klub z največjim številom organiziranih navijačev v [[Nemčija|Nemčiji]]. Večina navijačev sicer prihaja iz [[Bavarska|Bavarske]], a ima veliko pristašev tudi drugod po Nemčiji in svetu. Najpomembnejše navijaške skupine so ''Schickeria München'', ''Red Munichs '89'', ''Südkurve '73'', ''Munichmaniacs 1996'', ''Service Crew München, Red Angele, Tavernen Crew München'', in ''Red Sharks''. Himna navijačev je ''Stern des Südens'', od leta [[1960]] pa se pogosto uporablja tudi ''Forever Number One'' ter fraza ''Mia san Mia'' ("smo kar smo")! == Rivalstva == Bayern je eden izmed treh poklicnih nogometnih klubov v Münchnu. Bayernov glavni lokalni rival je [[TSV 1860 München]], ki je bil najuspešnejši klub v Münchnu [[1960]]. Kljub temu, da je sedaj 1860 München v drugi ligi tako imenovani Münchner Stadtderby še vedno precej pričakovan dogodek. Tretji klub iz Münchna je [[SpVgg Unterhaching]], ki pa se giba v nižjih ligah. Od leta [[1920]] je bil [[1. FC Nürnberg]] glavni tekmec Bayerna na Bavarskem. Še od tistih časov obstaja rivalstvo med tema dvema ekipama, njune tekme pa so poimenovali bavarski derbi. Bayern ima tudi močno rivalstvo z [[1. FC Kaiserslautern]]om ter z [[Borussia Dortmund|Borussio]] iz Dortmunda, ki je največji [[Bundesliga|Bundesligaški]] derbi. {{Bayern Munich Squad}} {{UEFA Liga prvakov}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nemški nogometni klubi]] [[Kategorija:Šport v Münchnu]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1900]] [[Kategorija:Bayern München|*]] jbcni6s9qjeohoegpi7xfqwakd32haq 0 194605 6675056 6562536 2026-05-12T19:14:51Z Sirova palčka 226245 Dodana letošnja zmagovalka male Veronike. 6675056 wikitext text/x-wiki '''Veronikina nagrada''' je literarna nagrada, ki jo podeljuje [[Mestna občina Celje]] za najboljšo pesniško zbirko leta. Podeljevati so jo začeli leta 1997. Pobudnik nagrade in organizator podelitve je bilo celjsko podjetje Fit media, ki je bil organizator do leta 2020.<ref>{{Navedi splet|title=Veronikina nagrada|url=https://www.veronikina-nagrada.si/veronikina-nagrada-2/|accessdate=2023-10-28|language=sl-SI|website=veronikina-nagrada.si}}</ref> Prireditev navadno poteka konec avgusta na [[Celjski grad|Starem gradu]] nad Celjem. Ime nagrade izvira iz legende o [[Veronika Deseniška|Veroniki Deseniški]], prepovedani ljubezni grofa [[Friderik II. Celjski|Friderika II.]] Tričlanska strokovna žirija (navadno sestavljena iz literata in predstavnikov kritike ali knjižnic) izmed nominirancev izbere zmagovalca, ki prejme listino Mestne občine Celje in denarno nagrado v vrednosti 4000 evrov bruto. Organizator Veronikine nagrade je Hiša kulture Celje. == Dosedanji dobitniki Veronikine nagrade == [[Slika:Miriam drev portret.jpg|sličica|326x326_pik|Miriam Drev, Veronikina nagrajenka 2023.]] * 1997: [[Iztok Osojnik]]: ''Razgledice za Darjo'' * 1998: [[Aleš Šteger]]: ''Kašmir'' * 1999: [[Josip Osti]]: ''Kraški Narcis'' * 2000: [[Ciril Zlobec]]: ''Samo ta dan imam'' in [[Marjan Strojan]]: ''Parniki v dežju'' * 2001: [[Milan Jesih]]: ''[[Jambi]]'' * 2002: [[Miklavž Komelj]]: ''Rosa'' * 2003: [[Milan Dekleva]]: ''V živi zob'' * 2004: [[Erika Vouk]]: ''Valovanje'' * 2005: [[Ivo Svetina]]: ''[[Lesbos (zbirka)|Lesbos]]'' * 2006: [[Ervin Fritz]]: ''Ogrlica iz rad'' * 2007: [[Taja Kramberger]]: ''Vsakdanji pogovori'' in [[Tone Pavček]]: ''Ujedanke'' * 2008: [[Milan Dekleva]]: ''Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?'' * 2009: [[Jože Snoj]]: ''Kažipoti brezpotij'' * 2010: [[Andrej Medved]]: ''Razlagalec sanj'' * 2011: [[Barbara Korun]]: ''Pridem takoj'' * 2012: [[Primož Čučnik]]: ''Mikado'' * 2013: [[Karlo Hmeljak]]: ''Krčrk'' * 2014: [[Petra Kolmančič]]: ''P(l)ast za p(l)astjo'' * 2015: [[Meta Kušar]]: ''Vrt'' * 2016: [[Ana Makuc]]: ''Ljubica Rolanda Barthesa'' * 2017: [[Boris A. Novak]]: ''Vrata nepovrata'' * 2018: [[Tone Škrjanec]]: ''Dihaj'' * 2019: [[Alenka Jovanovski]]: ''Tisoč osemdeset stopinj'' * 2020: [[Borut Gombač]]: ''S konico konice jezika'' *2021: [[Tina Kozin]]: ''Nebo pod vodo'' *2022: [[Kristina Kočan]]: ''Selišča'' *2023: [[Miriam Drev]]: ''Zdravljenje prednikov'' in [[Iva Jevtić]]: ''Milost'' *2024: [[Denis Škofič]]: ''Tuskulum'' *2025: [[Natalija Milovanović]]: ''Tuja mehkoba'' === '''Nominiranci''' === {| class="wikitable collapsible collapsed" |- ! Nominiranci za Veronikino nagrado |- ! 2020 |- | Borut Gombač: ''S konico konice jezika''<br>Vesna Liponik: ''Roko razje''<br>Jana Putrle Srdić: ''Oko očesu vrana''<br>Lucija Stupica: ''Točke izginjanja''<br>Uroš Zupan: ''Sanjska knjiga'' |} == Ostale nagrade == === Zlatnik poezije === {{glavni|Zlatnik poezije}} === Mala Veronika === Mala Veronika je nagrada za najboljšo dijaško pesem. Izbor poteka preko pesniškega natečaja s tričlansko strokovno žirijo in v sodelovanju s slovenskimi srednjimi šola od leta 2016.<ref>{{Navedi splet|title=Mala Veronika|url=https://www.veronikina-nagrada.si/mala-veronika/|accessdate=2023-05-30|language=sl-SI|website=veronikina-nagrada.si}}</ref> * 2016: Urban Janjič: ''Sklep 1-6'' * 2017: Karin Vrbek: ''Nočno mesto'' * 2018: Tilen Letner: ''Platon se je po neki prekrokani noči s Sokratom …'' * 2019: Mia Valenčič: ''Resnica ali izziv'' * 2020: Aljaž Primožič: V''sak dan smo večji'' * 2021: Nina Bohnec: ''Med najinimi dotiki'' * 2022: Ela Potočnik: ''Odhajaš skupaj s svojim vrtom'' * 2023: [[Doroteja Drevenšek]]: ''Bitje iz treh komponent'' * 2024: Timotej Kristijan Kovač: ''Ko sem potrkal'' * 2025: Hana Vuga: * 2026: Neža Grajfoner: ''IGRATI SE ... (KAJ ŽE TO POMENI!?)'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.veronikina-nagrada.si/ Uradna spletna stran] * {{:Portal:Literatura/povezava}} {{Veronikini nagrajenci}} [[Kategorija:Mestna občina Celje]] [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1997]] [[Kategorija:Veronika Deseniška]] lvftqug7b43073n35qtufgtjhs1t7dn 0 194774 6675109 6473227 2026-05-12T22:26:10Z ~2026-28065-61 259585 novo nekaj novega 6675109 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Belgija|Flag=Flag of Belgium.svg|Member station=RTBF (1978-danes) VRT (1998-danes)|Apps=66 (54 finalov)|ESC first=1956|ESC best=1.; 1986}} '''[[Belgija]]''' je ena od držav ustanoviteljic izbora za [[Pesem Evrovizije]]. Od prvega izbora leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] Belgija ni nastopala na izboru le v letih [[Pesem Evrovizije 1994|1994]], [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] in [[Pesem Evrovizije 2001|2001]], v vseh letih zaradi slabega izida v predhodnem letu. Belgija je doslej zmagala enkrat, in sicer leta [[Pesem Evrovizije 1986|1986]]. Tedaj je zmago dosegla pevka [[Sandra Kim]] s skladbo [[J'aime la vie]] v [[Bergen, Norveška|Bergnu]] na [[Norveška|Norveškem]]. Sandra je bila v času nastopa stara sicer šele 13 let in premlada glede na pravila, a zmage niso razveljavili. Doslej je najmlajša evrovizijska zmagovalka. Leta 1987 je zaradi Sandrine zmage Belgija gostila priredirev v [[Bruselj|Bruslju]]. Leta [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] in [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] je zasedla drugo mesto, osemkrat pa je bila zadnjeuvrščena. Leta 2003 je belgijski predstavnik [[Urban Trad]] prepeval v namišljenem jeziku ter zbral le 2 točki manj od zmagovalne Turčije. Tudi leta 2007 je skupina [[Ishtar (glasbena skupina)|Ishtar]] prepevala v neresničnem jeziku, a se ni uvrstila v finale. Leta [[2020]] je bil [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. == Predstavniki == [[Slika:Xandee.jpg|thumb|right|125px|[[Xandee]] v Carigradu ([[Pesem Evrovizije 2004|2004]]).]] [[Slika:ESC 2007 Belgium - KMG - LovePower.jpg|thumb|right|200px|[[The KMG's]] v Helsinkih ([[Pesem Evrovizije 2007|2007]])]] [[Slika:ESC 2008 - Belgium - Ishtar, 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Ishtar (glasbena skupina)|Ishtar]] v Beogradu ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]])]] [[Slika:ESC2016 - Belgium 12.jpg|sličica|[[Laura Tesoro]] v Stocholmu ([[Pesem Evrovizije 2011|2016]])]] [[Slika:ESC2018 - Belgium 10.jpg|sličica|[[Sennek]] v Lizboni ([[Pesem Evrovizije 2018|2018]])]] {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Izvajalec ! Skladba ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Fud Leclerc]] | Messieurs les noyés de la Seine | NA | NA | colspan="2" rowspan="46" |''ni bilo polfinalov'' |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Mony Marc]] | Le plus beau jour de ma vie | NA | NA |- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | [[Bobbejaan Schoepen]] | Straatdeuntje | 8. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | [[Fud Leclerc]] | Ma petite chatte | 5. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | [[Bob Benny]] | [[Hou toch van mij]] | 6. | 9 |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Fud Leclerc]] | [[Mon amour pour toi]] | 6. | 9 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | Bob Benny | [[September, gouden roos]] | 15. | 1 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Fud Leclerc]] | [[Ton nom]] | 13. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Jacques Raymond]] | [[Waarom?]] | 10. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Robert Cogoi]] | [[Près de ma rivière]] | 10. | 2 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | Lize Marke | [[Als het weer lente is]] | 15. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Tonia]] | [[Un peu de poivre, un peu de sel]] | 4. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Louis Neefs]] | [[Ik heb zorgen]] | 7. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Claude Lombard]] | [[Quand tu reviendras]] | 7. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Louis Neefs]] | [[Jennifer Jennings]] | 7. | 10 |- | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | [[Jean Vallée]] | [[Viens l'oublier]] | 8. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Lily Castel]] in [[Jacques Raymond]] | [[Goeiemorgen, morgen]] | 14. | 68 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Serge & Christine Ghisoland]] | [[À la folie ou pas du tout]] | 17. | 55 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Nicole & Hugo]] | [[Baby, Baby (Nicole & Hugo song)|Baby, Baby]] | 17. | 58 |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Jacques Hustin]] | [[Fleur de liberté]] | 9. | 10 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Ann Christy (pevka)|Ann Christy]] | [[Gelukkig zijn]] | 15. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Pierre Rapsat]] | [[Judy et Cie]] | 8. | 68 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Hearts of Soul|Dream Express]] | [[A Million in One, Two, Three]] | 7. | 69 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Jean Vallée]] | [[L'amour ça fait chanter la vie]] | 2. | 125 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Micha Marah]] | [[Hey Nana]] | 18. | 5 |- | [[Eurovision Song Contest 1980|1980]] | [[Telex (band)|Telex]] | [[Euro-Vision]] | 17. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Emly Starr]] | Samson | 13. | 40 |- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Stella Maessen|Stella]] | [[Si tu aimes ma musique]] | 4. | 96 |- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Pas de Deux (band)|Pas de Deux]] | Rendez-vous | 18. | 13 |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Jacques Zegers]] | Avanti la vie | 5. | 70 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Linda Lepomme]] | Laat me nu gaan | 19. | 7 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Sandra Kim]] | J'aime la vie | 1. | 176 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Liliane Saint-Pierre]] | Soldiers of Love | 11. | 56 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Reynaert]] | Laissez briller le soleil | 18. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Ingeborg (pevka)|Ingeborg]] | Door de wind | 19. | 13 |- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Philippe Lafontaine]] | Macédomienne | 12. | 46 |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Clouseau]] | Geef het op | 16. | 23 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | Morgane | Nous, on veut des violons | 20. | 11 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Barbara Dex]] | Iemand als jij | 25. | 3 |- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Frédéric Etherlinck]] | La voix est libre | 20. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | [[Lisa Del Bo]] | Liefde is een kaartspel | 16. | 22 |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Melanie Cohl]] | Dis oui | 6. | 122 |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Vanessa Chinitor]] | Like The Wind | 12. | 38 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Nathalie Sorce]] | Envie de vivre | 24. | 2 |- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Sergio & The Ladies]] | Sister | 13. | 33 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Urban Trad]] | Sanomi | 2. | 165 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Xandee]] | 1 Life | 22. | 7 | colspan="2" | ''Top 10 prejšnje leto'' |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Nuno Resende]] | Le grand soir | colspan="2" rowspan="5" | ''Brez finala'' | 22. | 29 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Kate Ryan]] | Je t'adore | 12. | 69 |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[The KMG's]] | Love Power | 26. | 14 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Ishtar (glasbena skupina)|Ishtar]] | [[O Julissi]] | 17. | 16 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Patrick Ouchène]] | ''Copycat'' | 17. | 1 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Tom Dice]] | [[Me and My Guitar (Tom Dice song)|Me and My Guitar]] | 6. | 143 | bgcolor="gold" |1. | bgcolor="gold" |167 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | | [[Witloof Bay]] | [[With Love Baby]] | colspan="2" rowspan="2" | ''Brez finala'' | 11. | 53 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Iris (belgijska pevka)|Iris]] |Would You | 17. | 16 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Roberto Bellarosa]] |Love Kills | 12. | 71 | 5. | 75 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[Axel Hirsoux]] |Mother | colspan="2" | ''Brez finala'' | 14. | 28 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Loïc Nottet]] | Rhythm Inside | 4. | 217 | bgcolor="silver" |2. | bgcolor="silver" |149 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Laura Tesoro]] |What s the pressure |10. |181 | bgcolor="#CC9966" |3. | bgcolor="#CC9966" |274 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Blanche]] |City Lights | 4. | 363 | 4. | 165 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Sennek]] |A Matter of Time | colspan="2" rowspan="2" |''Brez finala'' |12. |91 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Eliot (pevec)|Eliot]] |Wake Up |13. |70 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Hooverphonic]] |Release me | colspan="4" |''(festival odpovedan)'' |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Hooverphonic]] |The Wrong Place |18. |75 |9. |117 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Jérémie Makiese]] |Miss You |19. |64 |8. |151 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Gustaph (pevec)|Gustaph]] |Because of You |7. |182 |8. |90 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Mustii]] |Before the Party's Over | colspan="2" rowspan="2" |Brez finala |13. |18 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Red Sebastian]] |Strobe Lights |14. |23 |} ==Zgodovina glasovanja (1975-2014)== Belgija je dala največ točk: {| class="wikitable" ! # !! Država !! Točke |- |- bgcolor="gold" | 1 || {{esc|Združeno kraljestvo}} || 147 točk |- |- bgcolor="silver" | 2 || {{esc|Nemčija}} || 134 točk |- |- bgcolor="#CC9966" | 3 || {{esc|Irska}} || 130 točk |- | 4 || {{esc|Španija}} || 121 točk |- | 5 || {{esc|Švedska}} || 117 točk |- |} Belgija je dobila največ točk od: {| class="wikitable" ! # !! Država !! Točke |- |- bgcolor="gold" | 1 || {{esc|Nizozemska}} || 114 točk |- |- bgcolor="silver" | 2 || {{esc|Francija}} || 97 točk |- |- bgcolor="#CC9966" | 3 || {{esc|Združeno kraljestvo}} || 85 točk |- | 4 || {{esc|Španija}} || 84 točk |- | 5 || {{esc|Portugalska}} || 81 točk |- |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Belgijska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Belgija na Pesmi Evrovizije| ]] 00ty5trdezbyzyxbfl9h4pt74qecm5w 0 195780 6674989 6582803 2026-05-12T16:40:49Z ~2026-28065-61 259585 novo 6674989 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Italija|Flag=Flag of Italy.svg|National selection event=Sanremo|Member station=Italijanska radiotelevizija (RAI)|Apps=50|ESC first=1956|ESC best=1.; 1964, 1990, 2021}} '''[[Italija]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' redno nastopala med letoma [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] in [[Pesem Evrovizije 1997|1997]]. Je ena od sedmih držav, ki so nastopile že na prvem izboru. Italijanska sodelujoča radiotelevizija na tekmovanju je [[Rai|Radiotelevisione italiana (RAI)]]. Na tekmovanju je tekmovala brez prekinitve do leta [[Pesem Evrovizije 1980|1980]], v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa je večkrat prekinila sodelovanje. Po 13-letni odsotnosti, ki se je začela leta 1998, se je država na tekmovanje vrnila leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]]. [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] je na tekmovanju zmagala trikrat, poleg tega pa se je še 16-krat uvrstila med prvih pet. Italija je tekmovanje gostila v [[Neapelj|Neaplju]] ([[Pesem Evrovizije 1965|1965]]), [[Rim|Rimu]] ([[Pesem Evrovizije 1991|1991]]) in [[Torino|Torinu]] ([[Pesem Evrovizije 2022|2022]]). Italija je članica "Velikih pet", države, ki prispevajo največ za [[Pesem Evrovizije|Evrovizijo]]. Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije 2020|pesem Evrovizije]] odpovedana. Leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]] je v [[Rotterdam|Rotterdamu]] osvojila svojo tretjo zmago z rock skupino [[Måneskin|Maneskin]]. Naslednje leto 2022 je tekmovanje gostila v mestu [[Torino|Turin]], vodili so ga [[Laura Pausini|Laura Pausin]]<nowiki/>i, [[Alessandro Cattelan]] in [[Mika]]. == Predstavniki == {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Naslov ! Uvrstitev ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Franca Raimondi]] | »Aprite le finestre« | NA | NA |- | [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | [[Tonina Torrielli]] | »Amami se vuoi« | NA | NA |- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | [[Nunzio Gallo]] | »Corde della mia chitarra« | 6. | 7 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | [[Domenico Modugno]] | »Nel blu, dipinto di blu (Volare)« | 3. | 13 |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] | [[Domenico Modugno]] | »Piove (Ciao, ciao bambina)« | 6. | 11 |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Renato Rascel]] | »Romantica« | 8. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | [[Betty Curtis]] | »Al di là« | 5. | 12 |- | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] | [[Claudio Villa]] | »Addio, addio« | 9. | 3 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Emilio Pericoli]] | »Uno per tutte« | 3. | 37 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Gigliola Cinquetti]] | »Non ho l'età« | 1. | 49 |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | [[Bobby Solo]] | »Se piangi, se ridi« | 5. | 15 |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Domenico Modugno]] | »Dio, come ti amo« | 17. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Claudio Villa]] | »Non andare più lontano« | 11. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Sergio Endrigo]] | »Marianne« | 10. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Iva Zanicchi]] | »Due grosse lacrime bianche« | 13. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | [[Gianni Morandi]] | »Occhi di ragazza« | 8. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Massimo Ranieri]] | »L'amore è un attimo« | 5. | 91 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Nicola di Bari]] | »I giorni dell'arcobaleno« | 6. | 92 |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Massimo Ranieri]] | »Chi sarà« | 13. | 74 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Gigliola Cinquetti]] | »Sì« | 2. | 18 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Wess Ghezzi|Wess]] in [[Dori Ghezzi]] | »Era« | 3. | 115 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Al Bano]] in [[Romina Power]] | »We'll Live It All Again« | 7. | 69 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Mia Martini]] | »Libera« | 13. | 33 |- | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Ricchi e Poveri]] | »Questo amore« | 12. | 53 |- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Matia Bazar]] | »Raggio di luna« | 15. | 27 |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Alan Sorrenti]] | »Non so che darei« | 6. | 87 |- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Riccardo Fogli]] | »Per Lucia« | 11. | 41 |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Alice (pevka)|Alice]] in [[Franco Battiato]] | »I treni di Tozeur« | 5. | 70 |- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Albano Carrisi|Al Bano]] in [[Romina Power]] | »Magic Oh Magic« | 7. | 78 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Umberto Tozzi]] in [[Raffaele Riefoli|Raf]] | »Gente di mare« | 3. | 103 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Luca Barbarossa]] | »Vivo (Ti scrivo)« | 12. | 52 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Anna Oxa]] in [[Fausto Leali]] | »Avrei voluto« | 9. | 56 |- bgcolor = "gold" | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Toto Cutugno]] | »Insieme: 1992« | 1. | 149 |- | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Peppino di Capri]] | »Comme è ddoce 'o mare« | 7. | 89 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Mia Martini]] | »Rapsodia« | 4. | 111 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Enrico Ruggeri]] | »Sole d'Europa« | 12. | 45 |- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | [[Jalisse]] | »Fiumi di parole« | 4. | 114 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Raphael Gualazzi]] | »Madness of Love« | 2. | 189 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Nina Zilli]] | »L'amore è femmina (Out of love)« | 9. | 101 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Marco Mengoni]] | »L'essenziale« | 7. | 126 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[Emma Marrone]] |»La mia città« |21 |33 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Il Volo]] |»Grande Amore« |3. |292 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Francesca Michielin]] |»No Degree of Separation« |16 |124 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Francesco Gabbani]] |»Occidentali's Karma« |6. |334 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Ermal Meta]] in [[Fabrizio Moro]] |»Non Mi Avete Fatto Niente« |5. |308 |- bgcolor="silver" |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Mahmood]] |»Soldi« |2. |472 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Diodato]] |»Fai rumore« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpade |- |- bgcolor = "gold" |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Måneskin]] |»[[Zitti e buoni]]« |1. |524 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Mahmood]] in [[Blanco]] |»Brividi« |6. |268 |- |[[2023]] |[[Marco Mengoni]] |»Due Vite« |4. |350 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Angelina Mango]] |»La noia« |7. |268 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Lucio Corsi]] |»Volevo essere un duro« |5. |256 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Sal Da Vinci]] |»Per sempre si« | | |} == Reference == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Italija na Pesmi Evrovizije| ]] kttj0jogabka11sm2j1q1obaqf4o15s 0 199362 6674980 6583268 2026-05-12T16:17:22Z ~2026-28065-61 259585 novo nekaj novega 6674980 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Izrael|ESC first=1973|ESC best=1.: 1978, 1979, 1998, 2018|Flag=Flag of Israel.svg|ESC apps=47|National selection event=HaKokhav HaBa (2024-danes)|Member station=Israeli Public Broadcasting Corporation (IPBC/Kan; 2018-)}}[[Slika:Teapacks Eurovision 2007.jpg|thumb|right|200px|[[Teapacks]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:ESC 2008 - Israel - Boaz Mauda, 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Boaz]] v Beogradu (2008).]] '''[[Izrael]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopil leta [[1973]]. Čeprav zemljepisno ne leži v [[Evropa|Evropi]], je Izrael država članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]], s čimer je upravičena do nastopa na izboru. Doslej je Izrael prejel štiri evrovizijske zmage: leta [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] v [[Pariz]]u ([[Izhar Cohen]] in [[Alphabeta]]), naslednje leto v [[Jeruzalem]]u ([[Gali Atari]] in [[Milk and Honey]]), leta [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] v [[Birmingham]]u, kjer je zmagala [[Dana International]] ter leta [[Evrovizija 2018|2018]] v [[Lizbona|Lizboni]], kjer je zmagala [[Netta Barzilai|Netta]]. Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. Leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] so v [[Liverpool|Liverpoolu]] osvojili 3. mesto z [[Noa Kirel|Noo Kirel]] in pesmijo »Unicorn«. Leta [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] so v [[Malmö|Malmo]] z [[Eden Golan]] osvojili 5. mesto. Leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] so v [[Basel|Baselu]] osvojili 2. mesto z [[Juval Rafael]]. == Predstavniki == [[Slika:20150516 ESC 2015 Nadav Guedj 9509.jpg|sličica|295x295_pik|[[Nadav Guedj]] na Dunaju ([[Pesem Evrovizije 2015|2015]])]] {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Skladba ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Ilanit]] | "Ey Sham" <small>(אי שם)</small> | 4. | 97 | colspan="2" rowspan="26" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Kaveret]] | "Natati La Khayay" <small>(נתתי לה חיי)</small> | 7. | 11 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Shlomo Artzi]] | "At Va'Ani" <small>(את ואני)</small> | 11. | 40 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Shokolad Menta Mastik]] | "Emor Shalom" <small>(אמור שלום)</small> | 6. | 77 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Ilanit]] | "Ahava Hi Shir Lishnayim"<br /><small>(אהבה היא שיר לשניים)</small> | 11. | 49 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Izhar Cohen]] & [[Alphabeta]] | "A-Ba-Ni-Bi" <small>(א-ב-ני-בי)</small> | 1. | 157 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Gali Atari]] & [[Milk and Honey]] | "Hallelujah" <small>(הללויה)</small> | 1. | 125 |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Hakol Over Habibi]] | "Halayla" <small>(הלילה)</small> | 7. | 56 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Avi Toledano]] | "Hora" <small>(הורה)</small> | 2. | 100 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Ofra Haza]] | "Khay" <small>(חי)</small> | 2. | 136 |- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Izhar Cohen]] | "Olé, Olé" <small>(עולה, עולה)</small> | 5. | 93 |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | Moti Giladi & Sarai Tzuriel | "Yavo Yom" <small>(יבוא יום)</small> | 19. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Datner & Kushnir]] | "Shir Habatlanim" <small>(שיר הבטלנים)</small> | 8. | 73 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Yardena Arazi]] | "Ben Adam" <small>(בן אדם)</small> | 7. | 85 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | Gili in Galit | "Derekh Hamelekh" <small>(דרך המלך)</small> | 12. | 50 |- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Rita Kleinstein|Rita]] | "Shara Barkhovot" <small>(שרה ברחובות)</small> | 18. | 16 |- bgcolor="#cc9966" | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Duo Datz]] | "Kan" <small>(כאן)</small> | 3. | 139 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Dafna Dekel]] | "Ze Rak Sport" <small>(זה רק ספורט)</small> | 6. | 85 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Sarah'le Sharon]] & [[The Shiru Group]] | "Shiru" <small>(שירו)</small> | 24. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Liora]] | "Amen" <small>(אמן)</small> | 8. | 81 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Dana International]] | "[[Diva (pesem)|Diva]]" <small>(דיווה)</small> | 1. | 174 |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Eden (glasbena skupina)|Eden]] | "Yom Huledet (Happy Birthday)"<br /><small>(יום הולדת)</small> | 5. | 93 |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[PingPong]] | "Sameyakh" <small>(שמייח)</small> | 22. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Tal Sondak]] | "En Davar" <small>(אין דבר)</small> | 16. | 25 |- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Sarit Hadad]] | "Nadlik Beyakhad Ner (Light A Candle)"<br /><small>(נדליק ביחד נר)</small> | 12. | 37 |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Lior Narkis]] | "Milim La'ahava" <small>(מילים לאהבה)</small> | 19. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[David D'Or]] | "Leha'amin" <small>(להאמין)</small> | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | 11 | 57 |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Shiri Maimon]] | "Hasheket Shenish'ar" <small>(השקט שנשאר)</small> | 4. | 154 | 7 | 158 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Eddie Butler (pevec)|Eddie Butler]] | "Together We Are One" <small>(זה הזמן)</small> | 23. | 4 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Top 10 prejšnje leto |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Teapacks]] | "Push the Button" | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | 24. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Boaz]] | "The Fire in Your Eyes" <small>(האש בעינייך‎)</small> | 9. | 124 | 5 | 104 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Achinoam Nini|Noa]] & [[Mira Awad]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/12891|title=Noa and Mira Awad to represent Israel|last=Barak|first=Itamar|date=2009-01-11|publisher=ESCToday|accessdate=2009-01-11}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=4780|title=Israel: IBA confirm Noa & Mira as the 2009 representatives|date=11. 1. 2009|publisher=Oikotimes|accessdate=11. 1. 2009|archive-date=2009-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090211183933/http://oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=4780|url-status=dead}}</ref> | "There Must Be Another Way"<ref>{{navedi splet | title = Noa in Mira na poti v Moskvo | publisher = Eurovision TV | date = 2. marec 2009 | url =http://www.eurovision.tv/page/news?id=1973 | accessdate =6. februar 2009}}</ref> | 16. | 53 | 7 | 75 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Harel Skaat]] | "Milim" | 13. | 71 | 8 | 71 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Dana International]] |"Ding Dong" | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |15 |38 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Izabo]] |"Time" |13 |33 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Moran Mazor]] |"Rak bishvilo" |14 |40 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[Mei Finegold]] |"Same heart" |14 |19 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Nadav Guedj]] |"Golden Boy" |9. |97 |3 |151 |- |[[Pesem Evrovizije 2016 |2016]] |[[Hovi Star]] |"Made of Stars" |14. |135 |7 |147 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[IMRI]] |"I Feel Alive" |23. |39 |3 |207 |- bgcolor="gold" |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Netta Barzilai|Netta]] |"Toy" |1. |529 |1 |283 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Kobi Marimi]] |"Home" |23. |35 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Država gostiteljica |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Eden Alene|Eden Alane]] |"Feker Libi" <small>(ፍቅር ልቤ)</small> | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |Eden Alene |"Set Me Free" |17. |93 |5 |92 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Michael Ben David]] |"I.M" | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |13. |61 |-bgcolor="CC9966" |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Noa Kirel]] |"Unicorn" |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|362 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|127 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Eden Golan]] |"Hurricane" |5. |375 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|194 |- |bgcolor="silver"|[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |bgcolor="silver"|[[Juval Rafael]] |bgcolor="silver"|"New Day Will Rise" |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|357 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|203 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |Noam Bettan |"Michelle" | | | | |} == Opombe == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Izraelska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Izrael na Pesmi Evrovizije| ]] nnzv9p59uiiqd43ms865yiy0419ytpq 6675097 6674980 2026-05-12T21:56:27Z Marko3 1829 6675097 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Izrael|ESC first=1973|ESC best=1.: 1978, 1979, 1998, 2018|Flag=Flag of Israel.svg|ESC apps=47|National selection event=HaKokhav HaBa (2024-danes)|Member station=Israeli Public Broadcasting Corporation (IPBC/Kan; 2018-)}}[[Slika:Teapacks Eurovision 2007.jpg|thumb|right|200px|[[Teapacks]] v Helsinkih (2007).]] [[Slika:ESC 2008 - Israel - Boaz Mauda, 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Boaz]] v Beogradu (2008).]] '''[[Izrael]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopil leta [[1973]]. Čeprav zemljepisno ne leži v [[Evropa|Evropi]], je Izrael država članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]], s čimer je upravičena do nastopa na izboru. Doslej je Izrael prejel štiri evrovizijske zmage: leta [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] v [[Pariz]]u ([[Izhar Cohen]] in [[Alphabeta]]), naslednje leto v [[Jeruzalem]]u ([[Gali Atari]] in [[Milk and Honey]]), leta [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] v [[Birmingham]]u, kjer je zmagala [[Dana International]] ter leta [[Evrovizija 2018|2018]] v [[Lizbona|Lizboni]], kjer je zmagala [[Netta Barzilai|Netta]]. Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. Leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]] so v [[Liverpool|Liverpoolu]] osvojili 3. mesto z [[Noa Kirel|Noo Kirel]] in pesmijo »Unicorn«. Leta [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] so v [[Malmö|Malmo]] z [[Eden Golan]] osvojili 5. mesto. Leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] so v [[Basel|Baslu]] osvojili 2. mesto z [[Juval Rafael]]. == Predstavniki == [[Slika:20150516 ESC 2015 Nadav Guedj 9509.jpg|sličica|295x295_pik|[[Nadav Guedj]] na Dunaju ([[Pesem Evrovizije 2015|2015]])]] {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Skladba ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Ilanit]] | "Ey Sham" <small>(אי שם)</small> | 4. | 97 | colspan="2" rowspan="26" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Kaveret]] | "Natati La Khayay" <small>(נתתי לה חיי)</small> | 7. | 11 |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Shlomo Artzi]] | "At Va'Ani" <small>(את ואני)</small> | 11. | 40 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Shokolad Menta Mastik]] | "Emor Shalom" <small>(אמור שלום)</small> | 6. | 77 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Ilanit]] | "Ahava Hi Shir Lishnayim"<br /><small>(אהבה היא שיר לשניים)</small> | 11. | 49 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Izhar Cohen]] & [[Alphabeta]] | "A-Ba-Ni-Bi" <small>(א-ב-ני-בי)</small> | 1. | 157 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Gali Atari]] & [[Milk and Honey]] | "Hallelujah" <small>(הללויה)</small> | 1. | 125 |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Hakol Over Habibi]] | "Halayla" <small>(הלילה)</small> | 7. | 56 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Avi Toledano]] | "Hora" <small>(הורה)</small> | 2. | 100 |- bgcolor="silver" | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Ofra Haza]] | "Khay" <small>(חי)</small> | 2. | 136 |- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] | [[Izhar Cohen]] | "Olé, Olé" <small>(עולה, עולה)</small> | 5. | 93 |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | Moti Giladi & Sarai Tzuriel | "Yavo Yom" <small>(יבוא יום)</small> | 19. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Datner & Kushnir]] | "Shir Habatlanim" <small>(שיר הבטלנים)</small> | 8. | 73 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Yardena Arazi]] | "Ben Adam" <small>(בן אדם)</small> | 7. | 85 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | Gili in Galit | "Derekh Hamelekh" <small>(דרך המלך)</small> | 12. | 50 |- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Rita Kleinstein|Rita]] | "Shara Barkhovot" <small>(שרה ברחובות)</small> | 18. | 16 |- bgcolor="#cc9966" | [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] | [[Duo Datz]] | "Kan" <small>(כאן)</small> | 3. | 139 |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Dafna Dekel]] | "Ze Rak Sport" <small>(זה רק ספורט)</small> | 6. | 85 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Sarah'le Sharon]] & [[The Shiru Group]] | "Shiru" <small>(שירו)</small> | 24. | 4 |- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] | [[Liora]] | "Amen" <small>(אמן)</small> | 8. | 81 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Dana International]] | "[[Diva (pesem)|Diva]]" <small>(דיווה)</small> | 1. | 174 |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Eden (glasbena skupina)|Eden]] | "Yom Huledet (Happy Birthday)"<br /><small>(יום הולדת)</small> | 5. | 93 |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[PingPong]] | "Sameyakh" <small>(שמייח)</small> | 22. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Tal Sondak]] | "En Davar" <small>(אין דבר)</small> | 16. | 25 |- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | [[Sarit Hadad]] | "Nadlik Beyakhad Ner (Light A Candle)"<br /><small>(נדליק ביחד נר)</small> | 12. | 37 |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Lior Narkis]] | "Milim La'ahava" <small>(מילים לאהבה)</small> | 19. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[David D'Or]] | "Leha'amin" <small>(להאמין)</small> | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | 11 | 57 |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Shiri Maimon]] | "Hasheket Shenish'ar" <small>(השקט שנשאר)</small> | 4. | 154 | 7 | 158 |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Eddie Butler (pevec)|Eddie Butler]] | "Together We Are One" <small>(זה הזמן)</small> | 23. | 4 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Top 10 prejšnje leto |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Teapacks]] | "Push the Button" | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala | 24. | 17 |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Boaz]] | "The Fire in Your Eyes" <small>(האש בעינייך‎)</small> | 9. | 124 | 5 | 104 |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Achinoam Nini|Noa]] & [[Mira Awad]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.esctoday.com/news/read/12891|title=Noa and Mira Awad to represent Israel|last=Barak|first=Itamar|date=2009-01-11|publisher=ESCToday|accessdate=2009-01-11}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=4780|title=Israel: IBA confirm Noa & Mira as the 2009 representatives|date=11. 1. 2009|publisher=Oikotimes|accessdate=11. 1. 2009|archive-date=2009-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090211183933/http://oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=4780|url-status=dead}}</ref> | "There Must Be Another Way"<ref>{{navedi splet | title = Noa in Mira na poti v Moskvo | publisher = Eurovision TV | date = 2. marec 2009 | url =http://www.eurovision.tv/page/news?id=1973 | accessdate =6. februar 2009}}</ref> | 16. | 53 | 7 | 75 |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Harel Skaat]] | "Milim" | 13. | 71 | 8 | 71 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Dana International]] |"Ding Dong" | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |15 |38 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Izabo]] |"Time" |13 |33 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Moran Mazor]] |"Rak bishvilo" |14 |40 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[Mei Finegold]] |"Same heart" |14 |19 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Nadav Guedj]] |"Golden Boy" |9. |97 |3 |151 |- |[[Pesem Evrovizije 2016 |2016]] |[[Hovi Star]] |"Made of Stars" |14. |135 |7 |147 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[IMRI]] |"I Feel Alive" |23. |39 |3 |207 |- bgcolor="gold" |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Netta Barzilai|Netta]] |"Toy" |1. |529 |1 |283 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Kobi Marimi]] |"Home" |23. |35 | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Država gostiteljica |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Eden Alene|Eden Alane]] |"Feker Libi" <small>(ፍቅር ልቤ)</small> | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |Eden Alene |"Set Me Free" |17. |93 |5 |92 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Michael Ben David]] |"I.M" | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |13. |61 |-bgcolor="CC9966" |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Noa Kirel]] |"Unicorn" |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|362 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|127 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Eden Golan]] |"Hurricane" |5. |375 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|194 |- |bgcolor="silver"|[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |bgcolor="silver"|[[Juval Rafael]] |bgcolor="silver"|"New Day Will Rise" |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|357 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|203 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |Noam Bettan |"Michelle" | | | | |} == Opombe == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Izraelska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Izrael na Pesmi Evrovizije| ]] 655fhh2gmzdfytc7zonfp8fohv8anvx 0 200018 6675098 6673878 2026-05-12T21:57:56Z ~2026-28065-61 259585 novo 6675098 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=San Marino|Flag=Flag of San Marino.svg|Member station=San Marino RTV (SMRTV)|First=2008|ESC best=19. (2019)|Apps=15 (4 finala)|National selection event=Una Voce per San Marino (2022-2024) San Marino Song Contest (2025-)}} [[San Marino na Pesmi Evrovizije|San Marino je na Pesmi Evrovizije]] prvič nastopil leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] z Miodio, ki je v italijanščini zapel pesem ''Complice,'' nise uvrstil v finale in z 5 točkami pristal na zadnjem mestu. Od leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] pa sodeloval vsako leto do sedaj. San Marino ni sodeloval leta [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] in [[Pesem Evrovizije 2010|2010]], [[SMRTV]] pa je kot razlog za umik navedla finančne težave. Leta [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] se je prvič uvrstil v finale z [[Valentina Monetta|Valentina Monetto]], ki je države predstavljala kar 4-krat. Leta [[Pesem Evrovizije 2019|2019]] se je [[Serhat pevec|Serhat]] uvrstil v finale in osvojil najboljše mesto te države 19. mesto. Leta [[Pesem Evrovizije 2020|2020]] je tekmovanje odpadlo zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije COVID-19]] in je njihova kandidatka [[Senhit italijanska pevka|Senhit]] bila ponovno izbrana za predstavnico [[Pesem Evrovizije 2021|San Marina na Pesmi Evrovizije 2021]] in se tudi uvrstila v finale z pesmijo ''Adrenalina''. Leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] se je [[Gabry Ponte]] uvrstil v finale kar je bilo to že četrti finale za San Marino. [[Slika:ESC 2008 - San Marino - Miodio, 1st semifinal.jpg|thumb||right|200px|[[Mi Odio|Miodio]] v Beogradu (2008).]][[Slika:Valentina Monetta.jpg|thumb||right|200px|Valentina Monetta v Malmu leta 2013.]] [[Slika:ESC2016 - San Marino 21.jpg|sličica|[[Serhat]] v Stocholmu ([[Pesem Evrovizije 2018|2016]])]] == Predstavniki == {| class="wikitable" |- bgcolor="#ccccff" ! Leto ! Izvajalec ! Pesem ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- bgcolor="#FF0000" | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Mi Odio|{{font color|black|Miodio}}]] | »Complice« | rowspan="4" colspan="2" style="background: #cccccc|Brez finala | 19. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[Senit]] | »Stand By« | 16. | 12 |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | rowspan="3"|[[Valentina Monetta]] | »The social network song« | 14. | 31 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | »Crisalide (Vola)« | 11. | 45 |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | »Maybe (Forse)« | 24 | 14 | 10. | 40 |- | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] | [[Michele Perniola]] in [[Anita Simoncini]] |»Chain of lights« |rowspan="4" colspan="2" style="background: #cccccc|Brez finala |16. |11 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Serhat]] |»I Didn't know« |12. |68 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Valentina Monetta]] |»The Spirit of The Night« |16. |1 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Jessika Brenning]] |»Who We Are« |16. |28 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Serhat]] |»Say Na Na Na« |19 |77 |8. |150 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Senhit]] |»Freaky!« | rowspan="1" colspan="4" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpade |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Senhit]] in [[Flo Rida]] |»Adrenalina« |22 |50 |9. |118 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Achille Lauro (pevec)|Achille Lauro]] |»Stripper« | rowspan="3" colspan="2" style="background: #cccccc|Brez finala |14. |50 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Piqued Jacks]] |»Like An Animal« |bgcolor="FF0000"|16. |bgcolor="FF0000"|0 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Megara (glasbena skupina)|Megara]] |»11:11« |14. |16 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Gabry Ponte]] |»Tutta I'Italia« |26. |27 |10. |46 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Senhit]] in [[Boy George pevec|Boy George]] |»Superstar« | rowspan="3" colspan="2" style="background: #cccccc |Brez finala | |} == Reference == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] 8d2hemnac41impwlfl6h0yyo6ubjk0z 0 203103 6674953 1695080 2026-05-12T15:04:11Z ~2026-28279-21 259659 6674953 wikitext text/x-wiki '''Jadran''' je lahko: * [[Jadran (ime)|Jadran]], moško osebno ime * [[Jadran]], pogovorno ime za Jadransko morje * Jadran, ime več športnih klubov v Sloveniji in zamejstvu {{razločitev}} q9x9tbtres6fxj6qhp4xi6i7gbj3a0y 6674955 6674953 2026-05-12T15:05:54Z ~2026-28279-21 259659 6674955 wikitext text/x-wiki '''Jadran''' je lahko: * [[Jadran (ime)|Jadran]], moško osebno ime * [[Jadran]], pogovorno ime za Jadransko morje * Jadran, ime več športnih klubov v Sloveniji in zamejstvu * [[Slovenski Jadran]], tedenski [[časopis]], ki je 1952-63 izhajal v Kopru {{razločitev}} cc6cp3ye35abd1o7caygorh81icmznf 0 214563 6675249 6648832 2026-05-13T09:40:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675249 wikitext text/x-wiki '''Evolúcija''' je [[biologija|biološki]] proces pri katerem se [[genski zapis]] [[populacija (biologija)|populacij]] [[organizem|organizmov]] spreminja iz generacije v generacijo. Čeprav so spremembe znotraj posamezne generacije majhne, se organizmi z njihovim kopičenjem zlagoma spreminjajo in sčasoma lahko ta proces vodi v [[speciacija|nastanek novih vrst]].<ref>{{navedi knjigo | author=Gould S.J. |authorlink=Stephen Jay Gould |title=The Structure of Evolutionary Theory | url=https://archive.org/details/structureofevolu00goul |publisher=Belknap Press (Harvard University Press) |location=Cambridge |year=2002 |isbn=0-674-00613-5}}</ref> Pravzaprav podobnosti med poznanimi organizmi nakazujejo, da so se na ta način, s postopnim spreminjanjem, iz skupnega prednika razvile vse [[vrsta (biologija)|vrste]].<ref name=Futuyma>{{navedi knjigo |author=Futuyma D.J. |year=2005 |title=Evolution |url=https://archive.org/details/evolution0000futu |publisher=Sinauer Associates, Inc |location=Sunderland, Massachusetts |isbn=0-87893-187-2}}</ref> Osnova tega procesa so [[gen]]i, ki se prenašajo iz generacije v generacijo in se [[izražanje genov|izražajo]] v obliki dednih lastnosti organizma. Te lastnosti se znotraj populacije razlikujejo; z drugimi besedami, organizmi izkazujejo [[genetska variabilnost|genetsko variabilnost]] svojih lastnosti. Sama evolucija je rezultat dveh nasprotujočih si sil: procesov, ki nenehno producirajo razlike, in procesov, zaradi katerih postanejo nekatere od različic pogostejše, druge pa redkejše. Variabilnost se tvori na dva glavna načina: z [[mutacija]]mi v genih in s prenosom genov med populacijami ter vrstami. Pri vrstah, ki se [[spolno razmnoževanje|razmnožujejo spolno]], se nove kombinacije genov tvorijo tudi z [[rekombinacija|rekombinacijo]], ki povečuje variabilnost med organizmi. Dva glavna mehanizma določata, katera od različic znotraj populacije bo postala pogostejša, katera pa redkejša. Prvi je [[naravni izbor]], proces, s katerim postanejo »koristne« lastnosti (tiste, ki povečujejo verjetnost preživetja in razmnoževanja) pogostejše, »škodljive« pa redkejše. To se zgodi, ker imajo posamezniki s koristnimi lastnosti večji potencial za razmnoževanje, kar pomeni da bo večje število posameznikov v naslednji generaciji podedovalo to lastnost.<ref name=Futuyma/><ref name=Lande>{{cite journal |author=Lande R. |author2= Arnold S.J. |year=1983 |title=The measurement of selection on correlated characters |url=https://archive.org/details/sim_evolution_1983-11_37_6/page/1210 |journal=Evolution |volume=37 |pages=1210–26|doi=10.2307/2408842| issn = 0014-3820 }}</ref> Preko mnogih generacij se razvijejo [[prilagoditev|prilagoditve]] skozi kombinacijo drobnih, naključnih sprememb v lastnostih in naravnem izboru tistih, ki so najprimernejše za neko okolje.<ref name="Ayala">{{cite journal |author=Ayala F.J. |title=Darwin's greatest discovery: design without designer |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=104 Suppl 1 |issue= |pages=8567–73 |year=2007 |pmid=17494753 |url=http://www.pnas.org/content/104/suppl.1/8567.full |doi=10.1073/pnas.0701072104 |access-date=2009-06-08 |archive-date=2011-10-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111026041027/http://www.pnas.org/content/104/suppl.1/8567.full |url-status=dead }}</ref> Drugi glavni mehanizem, ki vodi evolucijo, je [[genetski zdrs]] (genetski drift), neodvisen proces, ki ustvarja naključne spremembe deleža osebkov z neko lastnostjo v populaciji. Genetski zdrs je posledica vloge [[verjetnost|naključij]] v prenosu genov. Z evolucijo se [[znanost|znanstveno]] ukvarja [[evolucijska biologija]], panoga [[biologija|biologije]], ki spremlja evolucijske spremembe in razvija [[teorija|teorije]], ki pojasnjujejo vzroke za ta pojav. Preučevanje evolucije se je pričelo v sredini devetnajstega stoletja, ko so odkritja [[fosil]]ov in raziskovanje [[biološka raznovrstnost|biološke raznovrstnosti]] prepričale večino znanstvenikov da se vrste spreminjajo s časom.<ref name=EarlyModernGeology>{{navedi splet |url=http://records.viu.ca/~johnstoi/darwin/sect2.htm |title=History of Science: Early Modern Geology |accessdate=2008-01-15 |author=Johnston I.C. |year=1999 |publisher=Malaspina University-College |archive-date=2008-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080701211900/http://records.viu.ca/~johnstoi/darwin/sect2.htm |url-status=dead }}</ref><ref name=bowler>{{navedi knjigo|author=Bowler P.J. |title=Evolution: The History of an Idea|url=https://archive.org/details/evolutionhistory0000bowl_n7y8 | publisher=University of California Press| year=2003| isbn=0-52023693-9}}</ref> Mehanizmi teh sprememb pa so ostali neznani, dokler nista angleška naravoslovca [[Charles Darwin]] in [[Alfred Russel Wallace]] neodvisno razvila teorijo o naravnem izboru. Darwinovo temeljno delo ''[[O izvoru vrst]]'' je leta 1859 razkrilo teorijo evolucije skozi naravni izbor širši javnosti.<ref name=Darwin>{{navedi knjigo |author=Darwin C. |authorlink = Charles Darwin |year=1859 |title=On the Origin of Species |place=London |publisher=John Murray |edition=1. |page=1 |url=http://darwin-online.org.uk/content/frameset?itemID=F373&viewtype=text&pageseq=16}} Zgodnejše podobne zamisli je Darwin opisal v {{navedi knjigo |author=Darwin C. |year=1861 |title=On the Origin of Species |place=London |publisher=John Murray |edition=3. |pages=xiii |url=http://darwin-online.org.uk/content/frameset?itemID=F381&viewtype=text&pageseq=20 |no-pp=true}}</ref> Darwinovo delo je kmalu prepričalo večino znanstvenikov o pojavu evolucije.<ref name="AAAS1922Resolution">{{navedi splet | url=http://archives.aaas.org/docs/resolutions.php?doc_id=450 | title=AAAS Resolution: Present Scientific Status of the Theory of Evolution | date=December 26, 1922 | author=AAAS Council | publisher=American Association for the Advancement of Science | accessdate=2009-06-08 | archive-date=2011-07-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110717172017/http://archives.aaas.org/docs/resolutions.php?doc_id=450 | url-status=dead }}</ref><ref name="IAP2006Statement">{{navedi splet | url=http://www.interacademies.net/Object.File/Master/6/150/Evolution%20statement.pdf | format=PDF | title=IAP Statement on the Teaching of Evolution | year=2006 | publisher=The Interacademy Panel on International Issues | accessdate=2007-04-25 | archive-date=2007-09-27 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070927094546/http://www.interacademies.net/Object.File/Master/6/150/Evolution%20statement.pdf | url-status=dead }} Skupna izjava nacionalnih akademij znanosti iz 67 držav, vključno s [[Kraljeva družba|Kraljevo družbo]].</ref><ref name="AAAS2006Statement">{{navedi splet | url=http://www.aaas.org/news/releases/2006/pdf/0219boardstatement.pdf |format=PDF| title=Statement on the Teaching of Evolution | date=2006-02-16 | author=Svet direktorjev | publisher=American Association for the Advancement of Science }}</ref><ref name="NCSEStatementsFromScientificOrgs">{{navedi splet | url=http://ncseweb.org/media/voices/science | title=Statements from Scientific and Scholarly Organizations | publisher=National Center for Science Education}}</ref> V [[1930.|tridesetih letih]] 20. stoletja je prišlo do sodobne sinteze evolucije z združitvijo Darwinovega naravnega izbora in [[Gregor Mendel|Mendlove]] genetike, ki je združila ''enote'' evolucije (gene) z ''mehanizmom'' evolucije (naravnim izborom). Ta teorija je postala osrednje načelo sodobne biologije, ki usmerja iskanje in testiranje preverljivih napovedi ter podaja enotno razlago [[Biodiverziteta|raznolikosti]] [[življenje|življenja]] na [[Zemlja|Zemlji]].<ref name="IAP2006Statement" /><ref name="AAAS2006Statement" /><ref name="NewScientistJan2008SpecialReport">{{navedi splet | url=http://www.newscientist.com/topic/evolution | title=Special report on evolution | publisher=New Scientist | date=2008-01-19 }}</ref> == Dednost == {{glavni|genetika}} [[Slika:ADN static.png|thumb|right|200px|Zgradba molekule DNK. V sredini so [[nukleotidna baza|baze]], obkrožene z verigami fosfata in sladkorja v [[dvojna vijačnica|dvojni vijačnici]].]] Evolucija v živih bitjih poteka s spremembami njihovih dednih lastnosti. Za primer, [[barva oči]] pri [[človek]]u je dedna lastnost, ki jo posameznik podeduje od svojih staršev.<ref>{{navedi revijo |author=Sturm R.A.|author2= Frudakis T.N. |title=Eye colour: portals into pigmentation genes and ancestry |journal=Trends Genet. |volume=20 |issue=8 |pages=327–32 |year=2004 |pmid=15262401 |doi=10.1016/j.tig.2004.06.010}}</ref> Dedne lastnosti so rezultat izražanja [[gen]]ov; popoln nabor genov v [[genom]]u organizma se imenuje [[genotip]].<ref name=Pearson_2006>{{cite journal |author=Pearson H. |title=Genetics: what is a gene? |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2006-05-25_441_7092/page/398 |journal=[[Nature]] |volume=441 |issue=7092 |pages=398–401 |year=2006 |pmid=16724031 |doi=10.1038/441398a}}</ref> Popoln nabor opazljivih lastnosti, ki predstavljajo zgradbo in vedenje nekega organizma, pa se imenuje [[fenotip]]. Te lastnosti so posledica interakcije med genotipom in njegovim okoljem.<ref>{{cite journal |author=Visscher P.M.|author2= Hill W.G.|author3= Wray N.R. |title=Heritability in the genomics era--concepts and misconceptions |journal=Nat. Rev. Genet. |volume=9 |issue=4 |pages=255–66 |date=april 2008 |pmid=18319743 |doi=10.1038/nrg2322}}</ref> Posledica tega dejstva je, da niso vse lastnosti, ki predstavljajo fenotip organizma, podedovane. Za primer, [[zagorelost]] [[koža|kože]] pri človeku je posledica interakcije med njegovim genotipom in sončno svetlobo; zagorelost se potemtakem ne deduje na njegove potomce. Vendar pa so med ljudmi razlike v odzivu na sončno svetlobo, ki izvirajo iz razlik med njihovimi genotipi; zelo očiten tak primer je [[albinizem]], ki je deden.<ref>{{cite journal |author=Oetting W.S.|author2= Brilliant M.H.|author3= King R.A. |title=The clinical spectrum of albinism in humans |journal=Molecular medicine today |volume=2 |issue=8 |pages=330–335 |year=1996 |pmid=8796918 |doi=10.1016/1357-4310(96)81798-9}}</ref> Dedne lastnosti se prenašajo med generacijami preko molekule [[DNK]], v kateri so zakodirane genetske informacije.<ref name=Pearson_2006/> DNK je [[polimer]], sestavljen iz štirih različnih [[nukleotidna baza|nukleotidnih baz]]. Zaporedje baz vzdolž molekule DNK določa genetski zapis, podobno kot zaporedje [[črka|črk]] v vrstici besedila določa [[beseda|besede]] in [[stavek|stavke]]. Deli molekule DNK, ki kodirajo funkcionalne enote, se imenujejo [[gen]]i; različni geni imajo različna zaporedja nukleotidnih baz. Vsaka molekula DNK je zelo dolga in tvori v [[celica|celici]] zgoščeno strukturo, ki ji pravimo [[kromosom]]. Posamezna mesta znotraj kromosoma se imenujejo [[lokus (genetika)|lokusi]]. Če se zaporedje DNK tega lokusa med posamezniki razlikuje, pravimo različnim oblikam tega istega zaporedja [[alel]]i. Zaporedja DNK se lahko spreminjajo zaradi [[mutacija|mutacij]], kar ustvarja nove alele. Če pride do mutacije znotraj gena, lahko novi alel vpliva na lastnost, ki jo ta gen kodira, kar spremeni fenotip organizma. Vendar pa ta preprosta povezava med aleli in lastnostmi še zdaleč ne razloži vseh možnih variacij. Večina lastnosti je namreč posledica medsebojne interakcije več genov.<ref>{{cite journal |author=Phillips P.C. |title=Epistasis--the essential role of gene interactions in the structure and evolution of genetic systems |journal=Nat. Rev. Genet. |volume=9 |issue=11 |pages=855–67 |date=november 2008 |pmid=18852697 |doi=10.1038/nrg2452}}</ref><ref name=Lin>{{cite journal |author=Wu R.|author2= Lin M. |title=Functional mapping - how to map and study the genetic architecture of dynamic complex traits |journal=Nat. Rev. Genet. |volume=7 |issue=3 |pages=229–37 |year=2006 |pmid=16485021 |doi=10.1038/nrg1804}}</ref> Preučevanje takih kompleksnih lastnosti predstavlja pomemben del sodobne [[genetika|genetike]]. Še en pomemben, a zaenkrat slabo raziskan pojav je [[epigenetika]], kjer pride do dednih sprememb organizmov brez spremembe v zaporedjih njihovih genov.<ref>{{cite journal |author=Richards E.J. |title=Inherited epigenetic variation--revisiting soft inheritance |journal=Nat. Rev. Genet. |volume=7 |issue=5 |pages=395–401 |date=maj 2006 |pmid=16534512 |doi=10.1038/nrg1834}}</ref> == Variacija == {{glavni|genetska diverziteta}} [[Fenotip]] posameznika je posledica tako njegovega [[genotip]]a kot okolja, v katerem živi. Bistven del raznolikosti fenotipov znotraj populacije je mogoče pripisati razlikam v njihovih genotipih.<ref name=Lin/> Sodoben koncept evolucije razlaga evolucijo kot spreminjanje te raznolikosti v času. Delež (''frekvenca'') nekega alela v populaciji niha in alel postaja bolj ali manj pogost v primerjavi z drugimi oblikami tega gena. Evolucijski pritiski delujejo tako, da usmerjajo spremembe v frekvenci alelov v eno ali drugo smer. Variacija izgine, ko alel doseže točko [[fiksacija (populacijska genetika)|fiksacije]] – bodisi izgine bodisi popolnoma nadomesti predhodnika.<ref name=Amos>{{cite journal |author=Harwood A.J. |title=Factors affecting levels of genetic diversity in natural populations |journal=Philos. Trans. R. Soc. Lond., B, Biol. Sci. |volume=353 |issue=1366 |pages=177–86 |year=1998 |pmid=9533122 |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=9533122 |doi=10.1098/rstb.1998.0200 }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Variacija je posledica [[mutacija|mutacij]] v genetskem zapisu, migracij med populacijami ([[genetski pretok]]) in premešanja genov ob [[spolno razmnoževanje|spolnem razmnoževanju]]. Variacija lahko nastane tudi z izmenjavo genov med različnimi [[vrsta (biologija)|vrstami]] – na primer s [[horizontalen prenos genov|horizontalnim prenosom genov]] pri [[bakterije|bakterijah]] ali [[hibridizacija|hibridizacijo]] pri [[rastline|rastlinah]].<ref>{{cite journal |author=Draghi J. |author2= Turner P. |title=DNA secretion and gene-level selection in bacteria |journal=Microbiology (Reading, Engl.) |volume=152 |issue=Pt 9 |pages=2683–2688 |year=2006 |pmid=16946263}}</ref><ref>{{cite journal |author=Mallet J. |title=Hybrid speciation |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2007-03-15_446_7133/page/278 |journal=Nature |volume=446 |issue=7133 |pages=279–283 |year=2007 |pmid=17361174 |doi=10.1038/nature05706}}</ref> Kljub temu, da ti procesi nenehno povečujejo variabilnost, je velika večina [[genom]]a pri vseh predstavnikih iste vrste identična.<ref>{{cite journal |author=Butlin R.K. |author2=Tregenza T. |title=Levels of genetic polymorphism: marker loci versus quantitative traits |journal=Philos. Trans. R. Soc. Lond., B, Biol. Sci. |volume=353 |issue=1366 |pages=187–198 |year=1998 |pmid=9533123 |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=9533123 |doi=10.1098/rstb.1998.0201 }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Vendar pa lahko tudi razmeroma majhne spremembe genotipa vodijo v velike fenotipske spremembe: genoma [[šimpanz]]ev in ljudi se na primer razlikujeta le v okrog 5 %.<ref>{{cite journal |author=Wetterbom A.|author2= Sevov M.|author3= Cavelier L.|author4= Bergström T.F. |title=Comparative genomic analysis of human and chimpanzee indicates a key role for indels in primate evolution |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-molecular-evolution_2006-11_63_5/page/682|journal= J. Mol. Evol. |volume=63 |issue=5 |pages=682–690 |year=2006 |pmid=17075697 |doi=10.1007/s00239-006-0045-7}}</ref> === Mutacija === {{glavni|mutacija}} [[Slika:Gene-duplication.svg|thumb|100px|left|Podvojevanje dela [[kromosom]]a]] Genetska variacija je posledica [[naključje|naključnih]] mutacij, do katerih prihaja v genomih organizmov. Mutacije so spremembe v zaporedju DNK posamezne celice, ki jih povzročajo [[radioaktivnost]], [[virus]]i, [[transpozon]]i in [[mutagen]]i, pa tudi napake, ki nastanejo pri [[mejoza|mejozi]] ali [[podvojevanje DNK|podvojevanju DNK]].<ref name=Bertram>{{cite journal |author=Bertram J. |title=The molecular biology of cancer |journal=Mol. Aspects Med. |volume=21 |issue=6 |pages=167–223 |year=2000 |pmid=11173079 |doi=10.1016/S0098-2997(00)00007-8}}</ref><ref name="transposition764">{{cite journal |author=Aminetzach Y.T. |author2= Macpherson J.M. |author3= Petrov D.A. |title=Pesticide resistance via transposition-mediated adaptive gene truncation in Drosophila |url=https://archive.org/details/sim_science_2005-07-29_309_5735/page/764 |journal=Science |volume=309 |issue=5735 |pages=764–767 |year=2005 |pmid=16051794 |doi=10.1126/science.1112699}}</ref><ref name=Burrus>{{cite journal |author=Burrus V. |author2= Waldor M. |title=Shaping bacterial genomes with integrative and conjugative elements |journal=Res. Microbiol. |volume=155 |issue=5 |pages=376–86 |year=2004 |pmid=15207870 |doi=10.1016/j.resmic.2004.01.012}}</ref> Ti dejavniki povzročajo več vrst sprememb v zaporedjih DNK; spremembe bodisi nimajo vpliva, bodisi povzročijo spremembo v produktih teh genov ([[beljakovina]]h) ali popolnoma preprečijo delovanje gena. Poskusi pri muhah vrste ''[[Drosophila melanogaster]]'' kažejo, da je v primeru spremembe produkta gena ta sprememba v večini primerov škodljiva za organizem. Okrog 70 odstotkov takih mutacij ima škodljiv vpliv, preostale pa bodisi nimajo neposrednega vpliva bodisi so rahlo koristne.<ref>{{cite journal |author=Sawyer S.A.|author2= Parsch J.|author3= Zhang Z.|author4= Hartl D.L. |title=Prevalence of positive selection among nearly neutral amino acid replacements in Drosophila |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=104 |issue=16 |pages=6504–10 |year=2007 |pmid=17409186 |doi=10.1073/pnas.0701572104}}</ref> Zaradi škodljivih vplivov, ki jih mutacije lahko povzročajo v celicah, so se razvili mehanizmi za [[popravljanje DNK]], ki odstranjujejo mutacije. Dejanska hitrost mutacij pri neki vrsti je tako ravnovesje med posledicami visoke stopnje mutacij (recimo osipom osebkov s škodljivimi mutacijami) in [[presnova|presnovno]] energijo, ki je potrebna za delovanje ter vzdrževanje popravljalnih mehanizmov.<ref name=Sniegowski>{{cite journal |author=Sniegowski P.|author2= Gerrish P.|author3= Johnson T.|author4=Shaver A. |title=The evolution of mutation rates: separating causes from consequences |journal=Bioessays |volume=22 |issue=12 |pages=1057–1066 |year=2000 |pmid=11084621 |doi=10.1002/1521-1878(200012)22:12<1057::AID-BIES3>3.0.CO;2-W}}</ref> Nekateri organizmih, kot so [[retrovirusi]], imajo tako visoko stopnjo mutacij, da vsebuje večina potomcev vsaj en mutiran gen.<ref>{{cite journal |author=Drake J.W. |author2=Charlesworth B. |author3=Charlesworth D. |author4=Crow J.F. |title=Rates of spontaneous mutation |journal=Genetics |volume=148 |issue=4 |pages=1667–1686 |year=1. april 1998 |pmid=9560386 |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=9560386 }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Takšna stopnja mutacij je lahko za viruse koristna, saj jim omogoča, da se hitro prilagajajo na obrambne mehanizme gostiteljevega [[imunski sistem|imunskega sistema]].<ref>{{cite journal |author1=Holland J. |author2=Spindler K. |author3=Horodyski F.|author4=Grabau E. |author5=Nichol S. |author6=VandePol S. |title=Rapid evolution of RNA genomes |url=https://archive.org/details/sim_science_1982-03-26_215_4540/page/1576 |journal=Science |volume=215 |issue=4540 |pages=1577–1585 |year=1982 |pmid=7041255 |doi=10.1126/science.7041255}}</ref> Mutacija lahko povroči podvojitev velikega odseka molekule DNK znotraj kromosoma, kjer postane kopija bogat vir »surovin« za nastanek novih genov. Če sta namreč v genomu prisotni dve kopiji istega gena, se lahko eden od njiju spremeni, drugi pa ohrani staro funkcijo. Ocenjujejo, da se vsakih milijon let v živalskem genomu tako podvoji na desetine do stotine genov.<ref>{{navedi knjigo|author1=Carroll S.B. |author2=Grenier J. |author3=Weatherbee S.D. |title=From DNA to Diversity: Molecular Genetics and the Evolution of Animal Design. Second Edition |url=https://archive.org/details/fromdnatodiversi0000carr |publisher=Blackwell Publishing |year=2005 |location=Oxford |isbn=1-4051-1950-0}}</ref> Večina genov pripada večjim [[družina genov|družinam genov]], ki imajo [[homologija (biologija)|skupen izvor]].<ref>{{cite journal |author=Harrison P. |author2= Gerstein M. |title=Studying genomes through the aeons: protein families, pseudogenes and proteome evolution |journal=J Mol Biol |volume=318 |issue=5 |pages=1155–1174 |year=2002 |pmid=12083509 |doi=10.1016/S0022-2836(02)00109-2}}</ref> [[Nastanek gena de novo|Popolnoma novi geni]] lahko nastanejo na več načinov, najpogosteje s podvojitvijo in mutacijo predhodnika ali pa z rekombinacijo delov različnih genov, ki ustvari nove kombinacije z novimi funkcijami.<ref>{{cite journal |author=Orengo C.A.|author2= Thornton J.M. |title=Protein families and their evolution-a structural perspective |url=https://archive.org/details/sim_annual-review-of-biochemistry_2005_74/page/867|journal=Annu. Rev. Biochem. |volume=74 |issue= |pages=867–900 |year=2005 |pmid=15954844 |doi=10.1146/annurev.biochem.74.082803.133029}}</ref><ref>{{cite journal |author=Long M.|author2= Betrán E.|author3= Thornton K.|author4= Wang W. |title=The origin of new genes: glimpses from the young and old |journal=Nat. Rev. Genet. |volume=4 |issue=11 |pages=865–875 |date=november 2003 |pmid=14634634 |doi=10.1038/nrg1204}}</ref> V tem primeru [[beljakovinska domena|beljakovinske domene]] delujejo kot gradbeni elementi (moduli) z neodvisnimi funkcijami, ki se lahko kombinirajo na različne načine, vsaka kombinacija z drugačnimi lastnostmi.<ref>{{cite journal |author=Wang M. |author2= Caetano-Anollés G. |title=The evolutionary mechanics of domain organization in proteomes and the rise of modularity in the protein world |journal=Structure |volume=17 |issue=1 |pages=66–78 |year=2009 |doi=10.1016/j.str.2008.11.008}}</ref> Za primer, v človeškem [[oko|očesu]] se izražajo štirje geni za strukture, ki zaznavajo svetlobo: trije za [[barvni vid]] in eden za gledanje v mraku; vsi štirje so nastali iz istega prednika.<ref>{{cite journal |author=Bowmaker J.K. |title=Evolution of colour vision in vertebrates |journal=Eye (London, England) |volume=12 (Pt 3b) |pages=541–547 |year=1998 |pmid=9775215}}</ref> Druga prednost podvojitve gena (ali celo [[poliploidija|celotnega genoma]]) je, da se funkcije kopij prekrivajo, kar omogoča ohranitev alelov, ki bi sicer bili škodljivi za organizem; tako se povečuje genetska raznolikost.<ref>{{cite journal |author=Gregory T.R. |author2= Hebert P.D. |title=The modulation of DNA content: proximate causes and ultimate consequences |url=http://genome.cshlp.org/content/9/4/317.full |journal=Genome Res. |volume=9 |issue=4 |pages=317–324 |year=1999 |pmid=10207154}}</ref> Spremembe v kromosomskem številu lahko vključujejo tudi še obsežnejše mutacije, kjer se segmenti DNK znotraj kromosomov prelomijo in nato prerazporedijo. Za primer, dva kromosoma sta se pri [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Homo]]'' zlila in pri človeku tvorita [[kromosom 2 (človeški)|kromosom 2]], pri ostalih [[človečnjaki]]h pa do tega zlitja ni prišlo in imajo izvorna kromosoma še vedno ločena.<ref>{{cite journal |author=Zhang J.|author2= Wang X.|author3= Podlaha O. |title=Testing the chromosomal speciation hypothesis for humans and chimpanzees |doi= 10.1101/gr.1891104 |journal=Genome Res. |volume=14 |issue=5 |pages=845–851 |year=2004 |pmid=15123584}}</ref> V evoluciji pa je verjetno najpomembnejša vloga tovrstnih kromosomskih prerazporeditev preprečevanje križanja, kar pomaga pri ohranjanju genetskih razlik med populacijami in pospešuje nastajanje novih vrst.<ref>{{cite journal |author=Ayala F.J. |author2=Coluzzi M. |title=Chromosome speciation: humans, Drosophila, and mosquitoes |url=http://www.pnas.org/content/102/suppl.1/6535.full |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=102 Suppl. 1 |issue= |pages=6535–6542 |year=2005 |pmid=15851677 |doi=10.1073/pnas.0501847102 |access-date=2009-06-08 |archive-date=2011-11-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111117015442/http://www.pnas.org/content/102/suppl.1/6535.full |url-status=dead }}</ref> Zaporedja DNK, kot so [[transpozon]]i, ki se lahko premikajo znotraj genoma, predstavljajo poglaviten del genetskega materiala rastlin in živali in so verjetno igrali pomembno vlogo pri evoluciji genomov.<ref>{{cite journal |author=Hurst G.D. |author2= Werren J.H. |title=The role of selfish genetic elements in eukaryotic evolution |journal=Nat. Rev. Genet. |volume=2 |issue=8 |pages=597–606 |year=2001 |pmid=11483984 |doi=10.1038/35084545}}</ref> Tako je kratko zaporedje »alu« v človeškem genomu prisotno vsaj v milijon kopijah in te sekvence so sčasoma pridobile različne funkcije, med njimi regulacijo izražanja genov.<ref>{{cite journal |author=Häsler J.|author2= Strub K. |title=Alu elements as regulators of gene expression |journal=Nucleic Acids Res. |volume=34 |issue=19 |pages=5491–97 |year=2006 |pmid=17020921 |doi=10.1093/nar/gkl706}}</ref> Druga posledica premikanja transpozonov po genomu je možnost mutacije ali delecije obstoječih genov, kar ponovno povečuje genetsko raznolikost.<ref name="transposition764"/> === Spol in rekombinacija === {{glavni|spolno razmnoževanje}} Organizmi, ki se razmnožujejo [[nespolno razmnoževanje|nespolno]], podedujejo vse gene v kompletu, saj se pri razmnoževanju geni različnih osebkov ne morejo kombinirati. Potomci organizmov, ki se razmnožujejo spolno, pa vsebujejo naključno mešanico kromosomov staršev, ki nastane zaradi neodvisnega dodeljevanja le-teh potomcem. S procesom genetske rekombinacije pa lahko spolno razmnožujoči se organizmi izmenjujejo tudi manjše odseke DNK med enakovrednimi kromosomi.<ref>{{cite journal |author=Radding C. |title=Homologous pairing and strand exchange in genetic recombination |url=https://archive.org/details/sim_annual-review-of-genetics_1982_16/page/405 |journal=Annu. Rev. Genet. |volume=16 |pages=405–437 |year=1982 |pmid=6297377 |doi=10.1146/annurev.ge.16.120182.002201}}</ref> Rekombinacija in prerazporeditev ne spreminjata deleža alelov, spreminjata pa, kateri aleli so med seboj povezani in ustvarjata osebke z novimi kombinacijami alelov.<ref name=Agrawal>{{cite journal |author=Agrawal A.F. |title=Evolution of sex: why do organisms shuffle their genotypes? |journal=Curr. Biol. |volume=16 |issue=17 |page=R696 |year=2006 |pmid=16950096 |doi=10.1016/j.cub.2006.07.063}}</ref> Medtem ko ta proces poveča variabilnost potomcev nekega osebka, lahko predpostavimo da takšno mešanje v populaciji kot celoti bodisi ne bo imelo učinka, bodisi bo [[genetska diverziteta]] povečana ali zmanjšana (odvisno od tega, kako so aleli v populaciji razporejeni). Za primer, če sta dva alela v populaciji razporejena naključno, potem spolno razmnoževanje ne bo imelo učinka na diverziteto. Če pa se alela pogosto nahajata v paru, bo spolno razmnoževanje približalo njuno razporeditev naključnemu stanju. Posledica tega bo zmanjšanje diverzitete.<ref name=Agrawal/> Skupni učinek spolnega razmnoževanja na naravno diverziteto še ni povsem razjasnjen, raziskave pa nakazujejo, da jo večinoma povečuje in lahko pospeši hitrost evolucije.<ref>{{cite journal |author=Peters A.D. |author2= Otto S.P. |title=Liberating genetic variance through sex |journal=Bioessays |volume=25 |issue=6 |pages=533–7 |year=2003 |pmid=12766942 |doi=10.1002/bies.10291}}</ref><ref>{{cite journal |author=Goddard M.R.|author2= Godfray H.C.|author3= Burt A. |title=Sex increases the efficacy of natural selection in experimental yeast populations |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2005-03-31_434_7033/page/636|journal=Nature |volume=434 |issue=7033 |pages=636–40 |year=2005 |pmid=15800622 |doi=10.1038/nature03405}}</ref> Zaradi rekombinacija sta lahko tudi alela, ki se nahajata blizu skupaj v verigi DNK, podedovana neodvisno. Vendar pa je stopnja rekombinacije nizka, saj je na primer pri človeku verjetnost, da se bo zgodila v odseku dolgem milijon [[bazni par|baznih parov]], okrog enega odstotka na generacijo. Posledica je, da se geni, ki ležijo blizu skupaj, v večini primerov tudi dedujejo skupaj.<ref>{{cite journal |first1=Sigbjørn |last1=Lien |first2=Joanna |last2=Szyda |first3=Birgit |last3=Schechinger |first4=Gudrun |last4=Rappold |first5=Norm |last5=Arnheim |title=Evidence for heterogeneity in recombination in the human pseudoautosomal region: high resolution analysis by sperm typing and radiation-hybrid mapping |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=10677316 |journal=Am. J. Hum. Genet. |volume=66 |issue=2 |pages=557–66 |year=2000 |pmid=10677316 |doi=10.1086/302754 }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> To tendenco merimo z ugotavljanjem, kako pogosto se dva alela različnih genov v neki populaciji pojavita skupaj, kar imenujemo njuna [[neuravnoteženost vezave]] ({{jezik-en|linkage disequilibrium}}). Kompletu alelov, ki se po navadi deduje v skupini, pravimo [[haplotip]]. Spolno razmnoževanje pomaga pri odstranjanju škodljivih mutacij in ohranjanju koristnih.<ref name=Otto>{{cite journal |author=Otto S. |title=The advantages of segregation and the evolution of sex |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=12871918 |journal=Genetics |volume=164 |issue=3 |pages=1099–118 |year=1. julij 2003 |pmid=12871918 }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Posledica tega je, da se škodljive mutacije kopičijo, kjer se aleli z rekombinacijo ne morejo ločiti - na primer pri [[sesalci|sesalskem]] [[kromosom Y|kromosomu Y]], ki se prenaša samo iz očetov na sinove.<ref>{{cite journal |author=Muller H. |title=The relation of recombination to mutational advance |journal=Mutat. Res. |volume=106 |issue= |pages=2–9 |year=1964 |pmid=14195748}}</ref><ref>{{cite journal |author=Charlesworth B. |author2=Charlesworth D. |title=The degeneration of Y chromosomes |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=11127901 |journal=Philos. Trans. R. Soc. Lond., B, Biol. Sci. |volume=355 |issue=1403 |pages=1563–72 |year=2000 |pmid=11127901 |doi=10.1098/rstb.2000.0717 }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg tega lahko rekombinacija in prerazporeditev ustvarita posameznike z novimi, koristnimi kombinacijami genov. Ta učinek uravnava dejstvo, da lahko ti procesi povzročajo tudi škodljive mutacije in ločujejo koristne kombinacije genov.<ref name=Otto/> === Populacijska genetika === [[Slika:Biston.betularia.7200.jpg|thumb|Brezov pedic (''Biston betularia''), bela forma]] [[Slika:Biston.betularia.f.carbonaria.7209.jpg|thumb|Brezov pedic (''Biston betularia''), črna forma]] S stališča genetike je evolucija ''sprememba frekvenc alelov od generacije do generacije znotraj populacije, ki ima skupen genski sklad''.<ref>{{cite journal |author=Stoltzfus A. |title=Mutationism and the dual causation of evolutionary change |journal=Evol. Dev. |volume=8 |issue=3 |pages=304–17 |year=2006 |pmid=16686641 |doi=10.1111/j.1525-142X.2006.00101.x}}</ref> [[Populacija (biologija)|Populacija]] je skupina pripadnikov iste vrste v nekem kraju. Za primer, skupina [[nočni metulji|nočnih metuljev]] iste vrste, ki živijo v izoliranem gozdu, predstavlja populacijo. Nek gen v tej populaciji lahko ima več različnih oblik, kar povzroča razlike med fenotipi osebkov znotraj te populacije. En takih primerov je gen za obarvanost nočnih metuljev, ki ima dve obliki (alela): za črno in svetlo obarvanost. [[Genski sklad]] je popoln nabor alelov v neki populaciji in vsak alel se pojavi pri določenem številu oz. deležu osebkov, s tem pa tudi v genskem skladu te populacije. Delež določenega alela v genskem skladu je pogostost oz. [[frekvenca alela]]. Do evolucije pride, ko se spremenijo frekvence alelov znotraj populacije organizmov, ki se križajo med seboj; na primer, alel za črno obarvanost v populaciji nočnih metuljev lahko postane pogostejši. Za razumevanje mehanizmov, ki povzročajo evolucijo populacije, je koristno vedeti, pri katerih pogojih do evolucije ne pride. ''[[Hardy-Weinbergovo načelo]]'' določa, da bo frekvenca alelov v dovolj veliki populaciji ostala enaka, če bosta nanjo vplivala samo naključno prerazporejanje teh alelov pri nastanku [[spolna celica|spolnih celic]] in njihovo naključno kombiniranje ob [[oploditev|oploditvi]].<ref name=oneil>{{navedi splet |url=http://anthro.palomar.edu/synthetic/synth_2.htm |title=Hardy-Weinberg Equilibrium Model |accessdate=2008-01-06 |author=O'Neil D. |year=2008 |work=The synthetic theory of evolution: An introduction to modern evolutionary concepts and theories |publisher=Behavioral Sciences Department, Palomar College |archive-date=2008-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080219124859/http://anthro.palomar.edu/synthetic/synth_2.htm |url-status=dead }}</ref> Pravimo, da je takšna populacija v ''Hardy-Weinbergovem ravnovesju'' in se ne razvija.<ref name= Teach2>{{navedi splet |url=http://www.evoled.org/lessons/speciation.htm |title=Causes of evolution |accessdate=2007-12-30 |author=Bright K. |year=2006 |work=Teach Evolution and Make It Relevant |publisher=National Science Foundation |archive-date=2008-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080207095811/http://www.evoled.org/lessons/speciation.htm |url-status=dead }}</ref> === Pretok genov === [[Slika:Lion waiting in Namibia.jpg|250px|thumb|left|Samci [[lev]]ov zapustijo svoj trop, ko odrastejo in si poiščejo novega, kjer se parijo. Posledica tega je pretok genov med tropi.]] [[Pretok genov]] je izmenjava genov med populacijami, ki večinoma pripadajo isti vrsti.<ref>{{cite journal |author=Morjan C. |author2= Rieseberg L. |title=How species evolve collectively: implications of gene flow and selection for the spread of advantageous alleles |url=https://archive.org/details/sim_molecular-ecology_2004-06_13_6/page/1341 |journal=Mol. Ecol. |volume=13 |issue=6 |pages=1341–56 |year=2004 |pmid=15140081 |doi=10.1111/j.1365-294X.2004.02164.x}}</ref> Dva zgleda za pretok genov sta parjenje organizmov, ki se selijo med populacijami, in razširjanje [[pelod]]a. Prenos genov med vrstami predstavljata med drugim nastanek [[križanje (biologija)|križancev]] in [[horizontalni prenos genov]]. Preseljevanje v populacijo ali iz nje lahko spremeni frekvence alelov, predstavlja pa tudi nov vir genske diverzitete v populaciji. Priseljevanje lahko doda nov genetski material v [[genski sklad]] populacije, nasprotno pa ga odseljevanje lahko odstranjuje. Glede na to, da so [[reproduktivna izolacija|prepreke za križanje]] nujne pri nastanku novih vrst iz ločujočih se populacij, lahko pretok genov upočasni ta proces z zmanjševanjem genetskih razlik. Pretok genov lahko zaustavijo denimo geografske ovire, kot so gorske verige, oceani in puščave, pa tudi človeške strukture, kot je [[veliki kitajski zid]], ki opazno upočasnjuje pretok genov med populacijami rastlin na obeh straneh.<ref>{{cite journal |author1=Su H. |author2=Qu L.-J. |author3=He K. |author4=Zhang Z. |author5=Wang J. |author6=Chen Z. |author7=Gu H. |title=The Great Wall of China: a physical barrier to gene flow? |url=https://archive.org/details/sim_heredity_2003-03_90_3/page/212 |journal=Heredity |volume=90 |issue=3 |pages=212–19 |year=2003 |pmid=12634804 |doi=10.1038/sj.hdy.6800237}}</ref> Če se dve vrsti še nista dovolj temeljito ločili med seboj, lahko imata še vedno skupne potomce, na primer [[mula|mule]] kot potomci [[domači konj|konj]] in [[osel|oslov]].<ref>{{cite journal |author=Short R.V. |title=The contribution of the mule to scientific thought |journal=J. Reprod. Fertil. Suppl. |issue=23 |pages=359–64 |year=1975 |pmid=1107543}}</ref> Takšni križanci so največkrat [[neplodnost|neplodni]], saj imajo dva različna kompleta kromosomov, ki se v [[mejoza|mejozi]] ne morejo kombinirati. V tem primeru se lahko zelo sorodni vrsti redno križata, vendar se hibridi ne razmnožujejo dalje in tako dolgoročno ne prihaja do pretoka genov, vrsti pa ostaneta ločeni. V redkih primerih so križanci plodni, v tem primeru ima lahko nova vrsta vmesne lastnosti obeh starševskih vrst ali popolnoma nov fenotip.<ref>{{cite journal |author=Gross B.|author2= Rieseberg L. |title=The ecological genetics of homoploid hybrid speciation |doi= 10.1093/jhered/esi026 |journal=J. Hered. |volume=96 |issue=3 |pages=241–52 |year=2005 |pmid=15618301}}</ref> Vloga hibridizacije pri tvorbi novih vrst živali je še nerazjasnjena, vendar se primeri pojavljajo pri mnogih vrstah,<ref>{{cite journal |author=Burke J.M. |author2= Arnold M.L. |title=Genetics and the fitness of hybrids |journal=Annu. Rev. Genet. |volume=35 |issue= |pages=31–52 |year=2001 |pmid=11700276 |doi=10.1146/annurev.genet.35.102401.085719 }}</ref> najočitneje pri [[dvoživke|dvoživkah]]. Hibridizacija je po drugi strani pomemben mehanizem nastanka novih vrst (speciacije) pri rastlinah, kjer je [[poliploidija]] (prisotnost več kopij istega kromosoma) manjša ovira za preživetje.<ref name=Wendel>{{cite journal |author=Wendel J. |title=Genome evolution in polyploids |url=https://archive.org/details/sim_plant-molecular-biology_2000-01_42_1/page/225 |journal=Plant Mol. Biol. |volume=42 |issue=1 |pages=225–49 |year=2000 |pmid=10688139 |doi=10.1023/A:1006392424384 }}</ref><ref name=Semon>{{cite journal |author=Sémon M. |author2= Wolfe K.H. |title=Consequences of genome duplication |journal=Curr Opin Genet Dev |volume=17 |issue=6 |pages=505–12 |year=2007 |pmid=18006297 |doi=10.1016/j.gde.2007.09.007 }}</ref> Poliploidija tu omogoča razmnoževanje hibridov, saj se med mejozo lahko dva različna kompleta kromosomov združita z ustreznima partnerjema, potomci pa imajo nato različna kromosomska števila.<ref>{{cite journal |author=Comai L. |title=The advantages and disadvantages of being polyploid |journal=Nat. Rev. Genet. |volume=6 |issue=11 |pages=836–46 |year=2005 |pmid=16304599 |doi=10.1038/nrg1711 }}</ref> Poliploidi imajo tudi večjo gensko diverziteto, kar zmanjša škodljiv vpliv križanja v sorodstvu pri majhnih populacijah.<ref>{{cite journal |author=Soltis P. |author2=Soltis D. |title=The role of genetic and genomic attributes in the success of polyploids |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=10860970 |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=97 |issue=13 |pages=7051–57 |year=2000 |pmid=10860970 |doi=10.1073/pnas.97.13.7051 }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Horizontalni genski prenos]] je prenos genov med organizmoma, ki nista starš in potomec; pojav je najpogostejši pri [[bakterije|bakterijah]].<ref>{{cite journal |author=Boucher Y. |display-authors=etal |title=Lateral gene transfer and the origins of prokaryotic groups |doi=10.1146/annurev.genet.37.050503.084247 |journal=Annu Rev Genet |volume=37 |pages=283–328 |year=2003 |pmid=14616063}}</ref> Njegove posledice so najbolj opazne v [[medicina|medicini]], saj omogoča širjenje genov, ki povzročajo odpornost proti [[antibiotik]]om, med različnimi bakterijskimi vrstami.<ref>{{cite journal |author=Walsh T. |title=Combinatorial genetic evolution of multiresistance |journal=Curr. Opin. Microbiol. |volume=9 |issue=5 |pages=476–82 |year=2006 |pmid=16942901 |doi=10.1016/j.mib.2006.08.009 }}</ref> Domnevajo tudi, da je prišlo do horizontalnega prenosa genov med bakterijami in [[evkarioti]], kot sta kvasovka ''[[Saccharomyces cerevisiae]]'' in [[hrošči|hrošč]] ''Callosobruchus chinensis''.<ref>{{cite journal |author=Kondo N.|display-authors=etal |title=Genome fragment of ''Wolbachia endosymbiont'' transferred to X chromosome of host insect |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=99 |issue=22 |pages=14280–85 |year=2002 |pmid=12386340 |doi=10.1073/pnas.222228199 }}</ref><ref>{{cite journal |author=Sprague G. |title=Genetic exchange between kingdoms |journal=Curr. Opin. Genet. Dev. |volume=1 |issue=4 |pages=530–33 |year=1991 |pmid=1822285 |doi=10.1016/S0959-437X(05)80203-5}}</ref> Tu izstopajo [[bdeloidi|bdeloidni kotačniki]], ki so kot kaže prejeli vrsto genov od bakterij, gliv in rastlin.<ref>{{cite journal |author=Gladyshev E.A.|author2= Meselson M.|author3= Arkhipova I.R. |title=Massive horizontal gene transfer in bdelloid rotifers |url=https://archive.org/details/sim_science_2008-05-30_320_5880/page/1166|journal=Science (journal) |volume=320 |issue=5880 |pages=1210–3 |date=maj 2008 |pmid=18511688 |doi=10.1126/science.1156407}}</ref> Tudi [[virusi]] lahko prenašajo DNK med organizmi in omogočajo prenos genov celo med [[domena (biologija)|domenami organizmov]].<ref>{{cite journal |author=Baldo A. |author2=McClure M. |title=Evolution and horizontal transfer of dUTPase-encoding genes in viruses and their hosts |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=10438861 |journal=J. Virol. |date=september 1999 |location=Washington, D.C. |publisher=[[American Society for Microbiology]] |volume=73 |issue=9 |pages=7710–7721 |issn=0022-538X |pmc=104298 |pmid=10438861 }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Do večjega prenosa genov je prišlo tudi med predniki sodobnih [[evkarioti|evkariotskih celic]] in prokarioti ob prevzemu [[kloroplast]]ov ter [[mitohondrij]]ev.<ref name="rgruqh">{{cite journal |author=Poole A. |author2= Penny D. |title=Evaluating hypotheses for the origin of eukaryotes |journal=Bioessays |volume=29 |issue=1 |pages=74–84 |year=2007 |pmid=17187354 |doi=10.1002/bies.20516 }}</ref> == Mehanizmi == Dva glavna mehanizma evolucije sta [[naravni izbor]] in [[genetski zdrs]]. Naravni izbor daje prednost genom, ki povečujejo sposobnost organizma za preživetje in reprodukcijo. Genetski zdrs pa je naključna sprememba v frekvenci alelov, ki jo povzroča do neke mere naključen izbor genov vsake generacije, ki se bodo prenesli v naslednjo generacijo. Vpliv enega ali drugega mehanizma v določeni populaciji je odvisen od moči selekcijskega pritiska in števila posameznikov, sposobnih reprodukcije.<ref name=Whitlock>{{cite journal |author=Whitlock M. |title=Fixation probability and time in subdivided populations |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=12807795 |journal=Genetics |volume=164 |issue=2 |pages=767–79 |year=1. junij 2003 |pmid=12807795 }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pri večjih populacijah ima pomembnejšo vlogo naravni izbor, pri manjših pa genetski zdrs. Prevladujoč vpliv zdrsa v majhnih populacijah lahko vodi celo do fiksacije rahlo škodljivih mutacij.<ref name=Ohta>{{cite journal |author=Ohta T. |title=Near-neutrality in evolution of genes and gene regulation |url=http://www.pnas.org/cgi/content/abstract/252626899v1 |journal=[[Proceedings of the National Academy of Sciences|PNAS]] |volume=99 |issue=25 |pages=16134–37 |year=2002 |doi=10.1073/pnas.252626899 |pmid=12461171 |access-date=2009-06-08 |archive-date=2008-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080608031421/http://www.pnas.org/cgi/content/abstract/252626899v1 |url-status=dead }}</ref> Posledica tega je, da lahko spremembe v velikosti populacije močno vplivajo na potek evolucije. Zgled so populacijska ozka grla, kjer se velikost populacije začasno zmanjša, s čimer se izgubi del genetske diverzitete in postane populacija bolj monotona.<ref name=Amos/> === Naravni izbor === {{glavni|naravni izbor}} [[Slika:Mutation and selection diagram sl.svg|thumb|right|300px|[[Naravni izbor]] v populaciji za temno obarvanost]] Naravni izbor je proces, s katerim postanejo mutacije, ki izboljšajo možnosti za reprodukcijo, pogostejše in to razmerje tudi ohranjajo v nadaljnjih generacijah. Ta mehanizem pogosto obravnavamo kot »samoumeven«, saj je logična posledica treh preprostih dejstev: * Znotraj populacije organizmov obstaja dedna variabilnost * Organizmi imajo več potomcev kot jih lahko preživi * Potomci imajo na račun podedovanih lastnosti različne možnosti za preživetje in reprodukcijo. Posledica tega je tekmovanje med organizmi za preživetje in razmnožitev. To povzroči, da organizmi z lastnostmi, ki jim dajejo prednost pred tekmeci, te lastnosti prenesejo na svoje potomce, lastnosti, ki ne dajejo te prednosti pa se ne prenesejo na naslednjo generacijo.<ref name=Hurst>{{cite journal |author=Hurst L.D. |title=Fundamental concepts in genetics: genetics and the understanding of selection |journal=Nat. Rev. Genet. |volume=10 |issue=2 |pages=83–93 |date=februar 2009 |pmid=19119264 |doi=10.1038/nrg2506}}</ref> Osrednji koncept naravne selekcije je [[evolucijski doprinos]] (evolucijski fitnes) organizma. To je mera, koliko prispeva nek organizem naslednjim generacijam v genetskem smislu. Doprinos ni enak številu potomcev, temveč gre za delež osebkov v nadaljnjih generacijah, ki nosijo njegove gene.<ref name=Haldane>{{cite journal |author=Haldane J. |title=The theory of natural selection today |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1959-03-14_183_4663/page/710 |journal=Nature |volume=183 |issue=4663 |pages=710–713 |year=1959 |pmid=13644170 | doi=10.1038/183710a0}}</ref> Zatorej, če nek alel poveča doprinos bolj kot drugi aleli tega gena, bo z vsako generacijo postal pogostejši v populaciji. Selekcija deluje v prid lastnosti. Lastnosti, ki lahko povečata doprinos, sta povečana možnost preživetja in večja [[plodnost]]. Nasprotno je pri alelih, ki doprinos zmanjšujejo.<ref name=Lande/> Pomembno je razumeti, da doprinos alela ni nespremenljiva lastnost; če se okolje spremeni, lahko prej nevtralne ali škodljive lastnosti postanejo koristne, ali pa koristne lastnosti postanejo škodljive.<ref name="Futuyma"/> Naravni izbor za lastnost, ki lahko zavzema večji obseg vrednosti (npr. telesna višina), lahko razdelimo v tri različne tipe. Prvi je [[usmerjena selekcija]], ki je sprememba povprečne vrednosti neke lastnosti v času – za primer, predstavniki populacije lahko počasi postajajo višji.<ref>{{cite journal |author=Hoekstra H. |display-authors=etal |title=Strength and tempo of directional selection in the wild |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=11470913 |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=98 |issue=16 |pages=9157–60 |year=2001 |pmid=11470913 |doi=10.1073/pnas.161281098 }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Drugi je [[disruptivna selekcija]], ki favorizira ekstreme in deluje proti povprečni vrednosti, rezultat česar je pogosto obstoj dveh različnih tipov v populaciji. Takšen tip selekcije bi potekal, če bi imeli zelo visoki in zelo nizki organizmi prednost pred povprečno visokimi. Nazadnje pa gre evolucija pri [[stabilizirajoča selekcija|stabilizirajoči selekciji]] v smeri povprečja, ekstremi pa imajo manjšo možnost preživetja. Posledica tega je zmanjšanje [[varianca|variance]] porazdelitve te lastnosti in manjša raznolikost.<ref name=Hurst/><ref>{{cite journal |author=Felsenstein J. |title=Excursions along the Interface between Disruptive and Stabilizing Selection |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=17248980 |journal=Genetics |volume=93 |issue=3 |pages=773–95 |year=1. november 1979 |pmid=17248980 }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ta tip selekcije bi počasi povzročil, da bi bili vsi predstavniki populacije približno enako visoki. [[Slika:Cerf-volant MHNT Close up.jpg|thumb|250px|Ogromne [[obustni aparat|čeljusti]] [[rogač]]ev so privlačne za samice, samcem pa otežujejo prehranjevanje]] Poseben primer naravnega izbora je [[spolna selekcija]], ki favorizira vse lastnosti, ki povečujejo možnost za [[parjenje]], s tem da povečajo privlačnost organizma za potencialne spolne partnerje.<ref>{{cite journal |author=Andersson M. |author2= Simmons L. |title=Sexual selection and mate choice |journal=Trends Ecol. Evol. (Amst.) |volume=21 |issue=6 |pages=296–302 |year=2006 |pmid=16769428 |doi=10.1016/j.tree.2006.03.015}}</ref> Lastnosti, ki so se razvile s spolno selekcijo, so še posebej očitne pri samcih nekaterih živalskih vrst, čeprav okorni [[rog (anatomija)|rogovi]], paritveno oglašanje, živa obarvanost in podobne lastnosti sicer zmanjšujejo možnost preživetja s privabljanjem [[plenilec|plenilcev]] ali otežujejo vsakodnevne aktivnosti.<ref>{{cite journal |author=Kokko H. |author2=Brooks R. |author3=McNamara J. |author4=Houston A. |title=The sexual selection continuum |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/picrender.fcgi?artid=1691039&blobtype=pdf |journal=Proc. Biol. Sci. |volume=269 |issue=1498 |pages=1331–40 |year=2002 |pmid=12079655 |doi=10.1098/rspb.2002.2020 }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Večji paritveni uspeh samcev, ki izkazujejo omenjene lastnosti, je protiutež za to pomanjkljivost.<ref>{{cite journal |author=Hunt J. |display-authors=etal |title=High-quality male field crickets invest heavily in sexual display but die young |journal=Nature |volume=432 |issue=7020 |pages=1024–27 |year=2004 |pmid=15616562 | doi=10.1038/nature03084}}</ref> Naravni izbor v splošnem postavlja naravo za merilo, po katerem imajo posamezniki in posamezne lastnosti večjo ali manjšo možnost preživetja. »Naravo« v tem smislu predstavlja [[ekosistem]], torej sistem, v katerem organizmi delujejo vzajemno z vsemi ostalimi elementi tega sistema, tako abiotskimi kot biotskimi v njihovem neposrednem okolju. [[Eugene Odum]], eden od začetnikov [[ekologija|ekologije]], je definiral ekosistem kot »vsako enoto, ki vključuje vse organizme... na danem območju, ki delujejo vzajemno s fizičnim okoljem, tako da pretok energije vodi do jasno definirane trofične strukture, biotske raznolikosti in kroženja snovi (tj. izmenjavo snovi med živimi in neživimi komponentami) znotraj sistema.«<ref name="Odum1971">Odum E.P. (1971). ''Fundamentals of ecology'', third edition. New York: Saunders.</ref> Vsaka populacija znotraj ekosistema zavzema določeno [[ekološka niša|ekološko nišo]] oz. položaj z določenimi razmerji do ostalih delov sistema. Ta razmerja vključujejo med drugim ontogenetski razvoj organizma, njegov položaj v [[prehranjevalna veriga|prehranjevalni verigi]] in njegovo geografsko razširjenost. Takšen splošen pogled na naravo omogoča znanstvenikom opazovanje posameznih vplivov, ki skupaj predstavljajo naravni izbor. Raziskave se osredotočajo na [[enota izbora|enoto izbora]], kjer so lahko subjekt naravnega izbora geni, celice, posamezni organizmi, skupine organizmov ali celo vrste.<ref name=Gould>{{cite journal |author=Gould S.J. |title=Gulliver's further travels: the necessity and difficulty of a hierarchical theory of selection |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=9533127 |journal=Philos. Trans. R. Soc. Lond., B, Biol. Sci. |volume=353 |issue=1366 |pages=307–14 |year=1998 |pmid=9533127 |doi=10.1098/rstb.1998.0211 }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite journal |author=Mayr E. |title=The objects of selection |doi= 10.1073/pnas.94.6.2091 |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=94 |issue=6 |pages=2091–94 |year=1997 |pmid=9122151}}</ref> Nobena od enot ne izključuje drugih in izbor lahko deluje na več nivojih hkrati.<ref>{{cite journal |author=Maynard Smith J. |title=The units of selection |journal=Novartis Found. Symp. |volume=213 |pages=203–11; discussion 211–17 |year=1998 |pmid=9653725}}</ref> Zgled za selekcijo pod nivojem organizma so [[transpozon]]i, geni, ki se lahko podvajajo in razširjajo znotraj [[genom]]a.<ref>{{cite journal |author=Hickey D.A. |title=Evolutionary dynamics of transposable elements in prokaryotes and eukaryotes |journal=Genetica |volume=86 |issue=1–3 |pages=269–74 |year=1992 |pmid=1334911 | doi=10.1007/BF00133725}}</ref> Selekcija nad nivojem posameznika, npr. [[skupinska selekcija]], lahko vodi do evolucije kooperacije, kot je opisana spodaj.<ref>{{cite journal |author=Gould S.J. |author2= Lloyd E.A. |title=Individuality and adaptation across levels of selection: how shall we name and generalize the unit of Darwinism? |doi= 10.1073/pnas.96.21.11904 |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=96 |issue=21 |pages=11904–09 |year=1999 |pmid=10518549}}</ref> === Genetski zdrs === {{glavni|Genetski zdrs}} [[Slika:Allele-frequency.png|thumb|right|250px| Simulacija genetskega zdrsa 20 nepovezanih alelov v populacijah velikosti 10 (zgoraj) in 100 (spodaj). Zdrs do dokončne [[fiksacija (populacijska genetika)|fiksacije]] je hitrejši v manjši populaciji.]] Genetski zdrs oz. drift je sprememba v frekvenci alelov od ene generacije do druge, do katere pride, ker aleli pri potomcih predstavljajo naključni [[Vzorec (statistika)|vzorec]] tistih od staršev, pa tudi zaradi vloge, ki jo ima naključje pri tem ali se bo določen organizem uspel razmnožiti.<ref name=Amos/> V matematičnem smislu so aleli podvrženi napaki pri vzorčenju. Posledica je, da se bodo frekvence alelov v odsotnosti selekcijskega pritiska naključno spreminjale navzgor ali navzdol. Zdrs se zaključi, ko alel nazadnje postane [[fiksacija (populacijska genetika)|fiksiran]], bodisi tako da izgine iz populacije ali popolnoma nadomesti vse druge alele. Genetski zdrs lahko tako odstrani nekatere alele iz populacije samo na podlagi naključja in povzroči, da se začneta dve ločeni populaciji razlikovati po genetskem zapisu tudi brez vsakršnega selekcijskega pritiska.<ref>{{cite journal |author=Lande R. |title=Fisherian and Wrightian theories of speciation |url=https://archive.org/details/sim_genome_1989_31_1/page/221 |journal=Genome |volume=31 |issue=1 |pages=221–27 |year=1989 |pmid=2687093}}</ref> Čas, v katerem postane alel fiksiran z zdrsom, je odvisen od velikosti populacije, pri čemer pride do fiksacije hitreje v manjših populacijah.<ref>{{cite journal |author=Otto S. |author2=Whitlock M. |title=The probability of fixation in populations of changing size |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=9178020 |journal=Genetics |volume=146 |issue=2 |pages=723–33 |year=1. junij 1997 |pmid=9178020 }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pri tem je potrebno upoštevati natančno merilo populacije, t. i. »razpoložljivo velikost populacije«. Razpoložljiva velikost populacije je vedno manjša od celotnega števila osebkov, saj ne vključuje osebkov, ki so premladi oz. prestari za razmnoževanje, upošteva pa tudi nižjo verjetnost parjenja osebkov, ki živijo daleč vsaksebi, in stopnjo parjenja v sorodstvu.<ref>{{cite journal |author=Charlesworth B. |title=Fundamental concepts in genetics: Effective population size and patterns of molecular evolution and variation |journal=Nat. Rev. Genet. |volume=10 |pages=195–205 |date=marec 2009 |pmid=19204717 |doi=10.1038/nrg2526}}</ref> Pomembno vprašanje v sodobni evolucijski biologiji je, kolikšen je vpliv teh dveh sil na evolucijske spremembe oz. katera od njiju je pomembnejša (čeravno je za prilagajanje odgovoren naravni izbor).<ref>{{cite journal |author=Nei M. |title=Selectionism and neutralism in molecular evolution |url=https://archive.org/details/sim_molecular-biology-and-evolution_2005-12_22_12/page/2318 |doi= 10.1093/molbev/msi242 |journal=Mol. Biol. Evol. |volume=22 |issue=12 |pages=2318–42 |year=2005 |pmid=16120807}}</ref> Raziskave je vzpodbudila t. i. nevtralna teorija molekularne evolucije, ki predpostavlja, da je večina evolucijskih sprememb posledica fiksacije [[nevtralna mutacija|nevtralnih mutacij]], ki nimajo neposrednega vpliva na fitnes organizma.<ref>{{cite journal |author=Kimura M. |title=The neutral theory of molecular evolution: a review of recent evidence |url=http://www.jstage.jst.go.jp/article/jjg/66/4/66_367/_article |journal=Jpn. J. Genet. |volume=66 |issue=4 |pages=367–86 |year=1991 |pmid=1954033 |doi=10.1266/jjg.66.367 |access-date=2009-06-08 |archive-date=2008-12-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081211132302/http://www.jstage.jst.go.jp/article/jjg/66/4/66_367/_article |url-status=dead }}</ref> V tem [[model (znanost)|modelu]] je torej večina genetskih sprememb v populaciji posledica nenehnih mutacij in genetskega zdrsa.<ref>{{cite journal |author=Kimura M. |title=The neutral theory of molecular evolution and the world view of the neutralists |url=https://archive.org/details/sim_genome_1989_31_1/page/24 |journal=Genome |volume=31 |issue=1 |pages=24–31 |year=1989 |pmid=2687096}}</ref> Danes je teorija v tej obliki večjidel zavrnjena, saj ne se ne ujema z genetsko raznovrstnostjo kot je vidna v naravi.<ref>{{cite journal |author=Kreitman M. |title=The neutral theory is dead. Long live the neutral theory |journal=Bioessays |volume=18 |issue=8 |pages=678–83; discussion 683 |date=avgust 1996 |pmid=8760341 |doi=10.1002/bies.950180812 |url=http://www.cs.ucsb.edu/~ambuj/Courses/bioinformatics/neutral-theory}}</ref><ref>{{cite journal|author=Leigh E.G. (Jr) | year=2007| title=Neutral theory: a historical perspective.| journal=[[Journal of Evolutionary Biology]] |volume=20 |pages=2075–2091| doi=10.1111/j.1420-9101.2007.01410.x}}</ref> Vendar pa je iz nje izšla bolje podprta »skoraj nevtralna teorija molekularne evolucije«, ki predpostavlja, da ima večina mutacij le majhen vpliv na fitnes.<ref name=Hurst/> == Izid == Evolucija vpliva na vse ravni oblike in vedenja organizmov. Najočitnejše so vedenjske in fizične prilagoditve, ki so posledica naravnega izbora. Te prilagoditve povečujejo fitnes, saj olajšujejo aktivnosti kot so iskanje hrane, izogibanje plenilcem in privabljanje spolnih partnerjev. Organizmi se lahko odzovejo na selekcijo tudi tako da [[kooperacija (evolucija)|sodelujejo]], največkrat tako da pomagajo sorodnikom ali vzpostavijo [[sožitje]], ki koristi obema partnerjema. Evolucija na dolgi rok ustvarja nove vrste tako, da ločuje izvorne populacije organizmov v nove skupine, ki se ne križajo med seboj. Tovrstne rezultate evolucije včasih delimo na [[makroevolucija|makroevolucijo]], ki je evolucija na nivoju vrste ali nad njim (npr. [[izumrtje]] in [[speciacija]]), ter [[mikroevolucija|mikroevolucijo]], ki obravnava manjše evolucijske spremembe, denimo prilagoditve znotraj vrste ali populacije. Makroevolucijo v splošnem razumemo kot posledico dolgega obdobja mikroevolucije.<ref>{{cite journal |author=Hendry A.P. |author2= Kinnison M.T. |title=An introduction to microevolution: rate, pattern, process |journal=Genetica |volume=112–113 |issue= |pages=1–8 |year=2001 |pmid=11838760 |doi=10.1023/A:1013368628607}}</ref> V tem smislu razlika med mikro- in makroevolucijo ni bistvena - razlikujeta se samo v času, ki je potreben za spremembe.<ref>{{cite journal |author=Leroi A.M. |title=The scale independence of evolution |journal=Evol. Dev. |volume=2 |issue=2 |pages=67–77 |year=2000 |pmid=11258392 |doi=10.1046/j.1525-142x.2000.00044.x }}</ref> Vendar pa so lahko pri makroevoluciji pomembne tudi lastnosti vrste kot celote. Za primer, večja variabilnost osebkov omogoča vrsti da se hitro prilagodi novemu življenjskemu okolju, kar zmanjšuje možnost za njeno izumrtje, medtem ko veliko območje razširjenosti povečuje možnost za nastanek nove vrste s tem ko poveča verjetnost da bo del populacije postal izoliran od glavnine. Tako po mnenju nekaterih mikro- in makroevolucija obravnavata selekcijo na različnih nivojih - mikroevolucija deluje na gene in organizme, makroevolucijski procesi pa na nivoju celotnih vrst, kjer vplivajo na hitrost speciacije ter izumrtja.<ref>{{navedi knjigo | author=Gould S.J. |authorlink=Stephen Jay Gould |title=The Structure of Evolutionary Theory | url=https://archive.org/details/structureofevolu00goul |publisher=Belknap Press (Harvard University Press) |location=Cambridge |year=2002 |isbn=0-674-00613-5 |pages=[https://archive.org/details/structureofevolu00goul/page/657 657]–658}}</ref><ref>{{cite journal |author=Gould S.J. |title=Tempo and mode in the macroevolutionary reconstruction of Darwinism |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=91 |issue=15 |pages=6764–71 |date=julij 1994 |pmid=8041695 |pmc=44281 |url=http://www.pnas.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=8041695 |doi=10.1073/pnas.91.15.6764}}</ref><ref name=Jablonski2000>{{cite journal | author = Jablonski D. | year = 2000 | title = Micro- and macroevolution: scale and hierarchy in evolutionary biology and paleobiology | journal = Paleobiology | volume = 26 | issue = sp4 | pages = 15–52 | doi = 10.1666/0094-8373(2000)26[15:MAMSAH]2.0.CO;2 | url = http://www.bioone.org/perlserv/?request=get-abstract}}</ref> Uveljavljeno je zmotno prepričanje, da je evolucija »progresivna«, torej da proizvaja vedno kompleksnejše organizme. V resnici naravni izbor nima končnega cilja in ne vodi nujno do večje kompleksnosti.<ref name=sciam>Dougherty M.J. (20.6.1998). [http://www.sciam.com/article.cfm?id=is-the-human-race-evolvin Is the human race evolving or devolving?] ''[[Scientific American]]''.</ref><ref>Odziv na trditve [[Kreacionizem|kreacionistov]] na [[TalkOrigins Archive]] - [http://www.toarchive.org/indexcc/CB/CB932.html Claim CB932: Evolution of degenerate forms]</ref> Čeprav so kompleksni organizmi nastali z evolucijo, je to prej stranski učinek povečevanja števila organizmov in preprosti organizmi še vedno prevladujejo na Zemlji.<ref name=Carroll>{{cite journal |author=Carroll S.B. |title=Chance and necessity: the evolution of morphological complexity and diversity |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2001-02-22_409_6823/page/1101 |journal=Nature |volume=409 |issue=6823 |pages=1102–09 |year=2001 |pmid=11234024 |doi=10.1038/35059227 }}</ref> Ocenjujejo, da veliko večino vrst predstavljajo mikroskopski [[prokarioti]], ki navkljub svoji majhni velikosti predstavljajo polovico svetovne [[biomasa|biomase]].<ref>{{cite journal |author=Whitman W.|author2= Coleman D.|author3= Wiebe W. |title=Prokaryotes: the unseen majority |doi= 10.1073/pnas.95.12.6578 |journal=Proc Natl Acad Sci U S a |volume=95 |issue=12 |pages=6578–83 |year=1998|pmid=9618454}}</ref><ref name=Schloss>{{cite journal |author=Schloss P. |author2=Handelsman J. |title=Status of the microbial census |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=15590780#r6 |journal=Microbiol Mol Biol Rev |volume=68 |issue=4 |pages=686–91 |year=2004 |pmid=15590780 |doi=10.1128/MMBR.68.4.686-691.2004 |access-date=2009-06-08 |archive-date=2020-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200408214550/https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC539005/?tool=pubmed#r6 |url-status=dead }}</ref> Preprosti organizmi so bili skozi celotno zemeljsko zgodovino in so še vedno prevladujoča oblika življenja, višje oblike življenja pa delujejo bolj raznolike le zato, ker jih je lažje opaziti ter preučevati.<ref>{{cite journal |author=Nealson K. |title=Post-Viking microbiology: new approaches, new data, new insights |journal=Orig Life Evol Biosph |volume=29 |issue=1 |pages=73–93 |year=1999 |pmid=11536899 |doi=10.1023/A:1006515817767 }}</ref> === Prilagoditev === Prilagajanje (s tujko ''adaptacija'') je eden od osnovnih pojavov v biologiji<ref>Williams G.C. (1966). ''Adaptation and natural selection: a critique of some current evolutionary thought''. Princeton. Str. 5: »Evolucijsko prilagajanje je pojav z globoko pomembnostjo v biologiji.«</ref> in je ''proces'', s katerim postane organizem primernejši za svoj [[habitat (ekologija)|habitat]].<ref>Mayr E. (1982). ''The growth of biological thought''. Harvard. Str. 483: »Prilagoditev... ni bilo več možno označiti za nespremenljivo stanje, kot produkt sprememb v preteklosti, in je namesto tega postal dinamičen proces.«</ref><ref>''Oxford Dictionary of Science'' označuje ''prilagoditev'' kot »Vsako spremembo v zgradbi ali delovanju organizma, zaradi katere je organizem ustreznejši za svoje okolje.«</ref> Izraz se lahko nanaša tudi na [[lastnost (biologija)|lastnost]], ki je pomembna za preživetje organizma. Zgled je prilagoditev [[domači konj|konjevih]] zob za mletje trave ali sposobnost hitrega teka, s katerim uide plenilcem. Z uporabo izraza ''prilagajanje'' za evolucijski proces in ''prilagoditev'' za njegov rezultat (strukturo ali funkcijo), lahko ločimo oba pomena. Prilagoditve so rezultat [[naravni izbor|naravnega izbora]].<ref>{{cite journal |author=Orr H. |title=The genetic theory of adaptation: a brief history |journal=Nat. Rev. Genet. |volume=6 |issue=2 |pages=119–27 |year=2005 |pmid=15716908 |doi=10.1038/nrg1523 }}</ref> Genetik in evolucijski biolog [[Theodosius Dobzhansky]] je postavil naslednje definicije: :# ''Prilagajanje'' je evolucijski proces, s katerim postane organizem bolj sposoben živeti v svojem habitatu oz. habitatih.<ref>Dobzhansky T. (1968). »On some fundamental concepts of evolutionary biology«. ''Evolutionary biology'' '''2''', 1–34.</ref> :# ''Prilagojenost'' je lastnost, ki iz tega izhaja - stopnja, do katere je organizem sposoben preživeti in se razmnoževati v danem okolju.<ref>Dobzhansky T. (1970). ''Genetics of the evolutionary process''. Columbia, N.Y. p4–6, 79–82, 84–87</ref> :# ''Prilagoditev'' je vidik razvojnega vzorca organizma, ki mu omogoča ali poveča verjetnost za njegovo preživetje in razmnožitev.<ref>Dobzhansky T. (1956). »Genetics of natural populations XXV. Genetic changes in populations of ''Drosophila pseudoobscura'' and ''Drosphila persimilis'' in some locations in California«. ''Evolution'' '''10''', 82–92.</ref> Prilagajanje lahko povzroči bodisi pridobitev nove lastnosti, bodisi izgubo lastnosti, ki so jo imeli predniki nekega organizma. Zgled, ki ponazarja obe vrsti sprememb, je prilagajanje [[bakterije|bakterij]] na [[antibiotik]]e, kjer genetske spremembe povzročijo odpornost na antibiotike tako, da spremenijo strukturo, na katero se antibiotik veže, ali povečajo aktivnost transportnih molekul, ki odstranjujejo antibiotike iz celice.<ref>{{cite journal |author=Nakajima A. |author2=Sugimoto Y. |author3=Yoneyama H. |author4=Nakae T. |title=High-level fluoroquinolone resistance in Pseudomonas aeruginosa due to interplay of the MexAB-OprM efflux pump and the DNA gyrase mutation |url=http://www.jstage.jst.go.jp/article/mandi/46/6/46_391/_article/-char/en |journal=Microbiol. Immunol. |volume=46 |issue=6 |pages=391–95 |year=2002 |pmid=12153116 |access-date=2009-06-08 |archive-date=2009-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090113044226/http://www.jstage.jst.go.jp/article/mandi/46/6/46_391/_article/-char/en |url-status=dead }}</ref> Podobno izraziti zgledi so bakterije vrste ''[[Escherichia coli]]'', ki so v dolgoročnem laboratorijskem poskusu razvile sposobnost uporabe [[citronska kislina|citronske kisline]] kot hranila,<ref>{{cite journal |author=Blount Z.D.|author2= Borland C.Z.|author3= Lenski R.E. |title=Inaugural Article: Historical contingency and the evolution of a key innovation in an experimental population of Escherichia coli |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=105 |issue=23 |pages=7899–7906 |date=junij 2008 |pmid=18524956 |doi=10.1073/pnas.0803151105 |url=http://www.pnas.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=18524956}}</ref> bakterije iz rodu ''[[Flavobacterium]]'', ki so razvile nov [[encim]], ki jim omogoča rast na stranskih produktih proizvodnje [[najlona]],<ref>{{cite journal |author=Okada H.|author2= Negoro S.|author3= Kimura H.|author4= Nakamura S. |title=Evolutionary adaptation of plasmid-encoded enzymes for degrading nylon oligomers |journal=Nature |volume=306 |issue=5939 |pages=203–6 |year=1983 |pmid=6646204 |doi=10.1038/306203a0}}</ref><ref>{{cite journal |author=Ohno S. |title=Birth of a unique enzyme from an alternative reading frame of the preexisted, internally repetitious coding sequence |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=81 |issue=8 |pages=2421–5 |date=april 1984 |pmid=6585807 |pmc=345072 |url=http://www.pnas.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=6585807 |doi=10.1073/pnas.81.8.2421}}</ref> in bakterije ''[[Sphingobium]]'', ki so razvile popolnoma novo [[metabolna pot|metabolno pot]] za razgradnjo sintetičnega [[pesticid]]a [[pentaklorofenol]]a.<ref>{{cite journal |author=Copley S.D. |title=Evolution of a metabolic pathway for degradation of a toxic xenobiotic: the patchwork approach |journal=Trends Biochem. Sci. |volume=25 |issue=6 |pages=261–5 |date=junij 2000 |pmid=10838562 |doi=10.1016/S0968-0004(00)01562-0}}</ref><ref>{{cite journal |author=Crawford R.L.|author2= Jung C.M.|author3= Strap J.L. |title=The recent evolution of pentachlorophenol (PCP)-4-monooxygenase (PcpB) and associated pathways for bacterial degradation of PCP |journal=Biodegradation |volume=18 |issue=5 |pages=525–39 |date=oktober 2007 |pmid=17123025 |doi=10.1007/s10532-006-9090-6}}</ref> Vendar pa so mnoge lastnosti, ki so navidez enostavne prilagoditve, dejansko [[eksaptacija|eksaptacije]]: strukture, prvotno prilagojene za neko funkcijo, ki so po naključju postale koristne tudi za neko drugo funkcijo v procesu evolucije.<ref name=GouldStructP1235>{{navedi knjigo|author=Gould S.J. |year=2002 |title=The Structure of Evolutionary Theory |url=https://archive.org/details/structureofevolu00goul |publisher= Cambridge: Belknap Press (Harvard University Press) |isbn=0-674-00613-5 |pages=[https://archive.org/details/structureofevolu00goul/page/1235 1235]–1236}}</ref> Zgled je afriška kuščarica vrste ''Holaspis guentheri'', pri kateri se je razvila izjemno ploščata glava za skrivanje v špranjah (podobno kot pri bližnje sorodnih vrstah), a je postala tako ploščata, da koristi tudi pri jadranju z drevesa na drevo.<ref name=GouldStructP1235/> Drug tak zgled je uporaba encimov iz [[glikoliza|glikolize]] in razgradnje organizmu tujih snovi ([[ksenobiotik]]ov) za [[kristalin]]e, strukturne elemente, ki gradijo lečo v [[oko|očesu]].<ref>{{cite journal |author=Piatigorsky J.|author2= Kantorow M.|author3= Gopal-Srivastava R.|author4= Tomarev S.I. |title=Recruitment of enzymes and stress proteins as lens crystallins |journal=EXS |volume=71 |pages=241–50 |year=1994 |pmid=8032155}}</ref><ref>{{cite journal |author=Wistow G. |title=Lens crystallins: gene recruitment and evolutionary dynamism |journal=Trends Biochem. Sci. |volume=18 |issue=8 |pages=301–6 |date=avgust 1993 |pmid=8236445 |doi=10.1016/0968-0004(93)90041-K}}</ref> [[Slika:Whale skeleton.png|350px|thumb|right|Okostje [[vosati kiti|vosatega kita]]; z ''a'' in ''b'' so označene kosti [[plavut]]i, ki so se razvile iz kosti prednjih nog; ''c'' označuje zakrnele kosti zadnjih nog.<ref name="transformation445">{{cite journal |author=Bejder L. |author2= Hall B.K. |title=Limbs in whales and limblessness in other vertebrates: mechanisms of evolutionary and developmental transformation and loss |journal=Evol. Dev. |volume=4 |issue=6 |pages=445–58 |year=2002 |pmid=12492145 |doi=10.1046/j.1525-142X.2002.02033.x }}</ref>]] Ker je adaptacija posledica postopnega spreminjanja obstoječih struktur, imajo lahko strukture s podobno notranjo zgradbo zelo različne vloge pri sorodnih organizmih. Do tega pride, ker se je [[homologija (biologija)|izvorna struktura]] prilagodila za opravljanje različnih nalog. Za primer, kosti v krilu [[netopirji|netopirjev]] so po zgradbi podobne tako tistim v človeški roki kot tistim v plavuti [[delfini|delfina]], saj so se pri vseh treh razvile iz sprednjih okončin skupnega prednika teh bitij, ki je imel na vsaki pet prstov. Druge take anatomske značilnosti, kot so denimo [[Zapestna kost|zapestne kosti]] pri [[orjaški panda|pandi]], ki so oblikovane v nekakšen »palec«, nam kažejo, da lahko evolucijski izvor nekega organizma omejuje obseg prilagoditev njegovih potomcev.<ref>{{cite journal |author=Salesa M.J. |author2=Antón M. |author3=Peigné S. |author4=Morales J. |title=Evidence of a false thumb in a fossil carnivore clarifies the evolution of pandas |url=http://www.pnas.org/content/103/2/379.full |journal=[[Proceedings of the National Academy of Sciences|Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A.]] |volume=103 |issue=2 |pages=379–82 |year=2006 |pmid=16387860 |doi=10.1073/pnas.0504899102 |access-date=2009-06-08 |archive-date=2011-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110925083428/http://www.pnas.org/content/103/2/379.full |url-status=dead }}</ref> S prilagajanjem lahko nekatere strukture izgubijo svojo vlogo in postanejo [[zakrnelost|zakrnele]].<ref name=Fong>{{cite journal |author=Fong D.|author2= Kane T.|author3= Culver D. |title=Vestigialization and Loss of Nonfunctional Characters |url=http://links.jstor.org/sici?sici=0066-4162%281995%2926%3C249%3AVALONC%3E2.0.CO%3B2-2 |journal=Ann. Rev. Ecol. Syst. |volume=26 |pages=249–68 |year=1995 |doi=10.1146/annurev.es.26.110195.001341}}</ref> Take strukture imajo majhno vlogo ali sploh nobene pri dani vrsti, pri njenem predniku ali bližnje sorodnih vrstah pa je lahko vloga povsem jasna. Zgled so [[psevdogen]]i,<ref>{{cite journal |author=Zhang Z.|author2= Gerstein M. |title=Large-scale analysis of pseudogenes in the human genome |journal=Curr. Opin. Genet. Dev. |volume=14 |issue=4 |pages=328–35 |date=avgust 2004 |pmid=15261647 |doi=10.1016/j.gde.2004.06.003}}</ref> nefunkcionalni ostanki oči pri slepih jamskih ribah,<ref>{{cite journal |author=Jeffery W.R. |title=Adaptive evolution of eye degeneration in the Mexican blind cavefish |doi= 10.1093/jhered/esi028 |journal=J. Hered. |volume=96 |issue=3 |pages=185–96 |year=2005 |pmid=15653557}}</ref> krila pri [[ptič neletalec|neletečih ptičih]],<ref>{{cite journal |author=Maxwell E.E. |author2= Larsson H.C. |title=Osteology and myology of the wing of the Emu (''Dromaius novaehollandiae''), and its bearing on the evolution of vestigial structures |journal=J. Morphol. |volume=268 |issue=5 |pages=423–41 |year=2007 |pmid=17390336 |doi=10.1002/jmor.10527 }}</ref> in prisotnost kosti [[okolčje|okolčja]] pri [[kiti]]h in [[kače|kačah]].<ref name="transformation445"/> Pri človeku so take strukture [[modrostni zobje]],<ref>{{cite journal |author=Silvestri A.R. |author2=Singh I. |title=The unresolved problem of the third molar: would people be better off without it? |url=http://jada.ada.org/cgi/content/full/134/4/450 |journal=Journal of the American Dental Association (1939) |volume=134 |issue=4 |pages=450–55 |year=2003 |pmid=12733778 |doi=10.1146/annurev.es.26.110195.001341 |access-date=2009-06-08 |archive-date=2014-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140823063158/http://jada.ada.org/content/134/4/450.full |url-status=dead }}</ref> [[trtica]]<ref name=Fong/> in [[slepič]].<ref name=Fong/> Eno osnovnih načel [[ekologija|ekologije]] je [[kompetitivna izključitev]]: dve vrsti ne moreta zasedati iste [[ekološka niša|ekološke niše]] v istem okolju dlje časa.<ref>Hardin G. (1960). »The Competitive Exclusion Principle.« ''Science'' '''131''', 1292-1297.</ref> Posledica je, da bo naravni izbor deloval v smeri prilagoditve vrst za različne niše. Model za ta proces so ribe [[sladkovodni ostrižniki]] (družina Cichlidae), pri katerih je prišlo do specializacije različnih populacij za različne habitate, kar je zmanjšalo kompeticijo za hrano in vodilo do nastanka velikega števila ozko sorodnih vrst.<ref>{{cite journal |author=Kocher T.D. |title=Adaptive evolution and explosive speciation: the cichlid fish model |journal=Nat. Rev. Genet. |volume=5 |issue=4 |pages=288–98 |date=april 2004 |pmid=15131652 |doi=10.1038/nrg1316 |url=http://hcgs.unh.edu/staff/kocher/pdfs/Kocher2004.pdf |access-date=2009-06-08 |archive-date=2011-07-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720092925/http://hcgs.unh.edu/staff/kocher/pdfs/Kocher2004.pdf |url-status=dead }}</ref> Eno od področij raziskav v evolucijski biologiji so [[razvojna biologija|razvojne]] osnove adaptacij in eksaptacij.<ref>{{cite journal |author=Johnson N.A. |author2= Porter A.H. |title=Toward a new synthesis: population genetics and evolutionary developmental biology |journal=Genetica |volume=112–113 |issue= |pages=45–58 |year=2001 |pmid=11838782 |doi=10.1023/A:1013371201773}}</ref> Te raziskave se osredotočajo na izvor in evolucijo [[embrionalni razvoj|embrionalnega razvoja]] ter kako lahko spremembe le-tega vodijo do novih lastnosti.<ref>{{cite journal |author=Baguna J. |author2= Garcia-Fernandez J. |title=Evo-Devo: the long and winding road |url=http://www.ijdb.ehu.es/web/paper.php?doi=14756346 |journal=Int. J. Dev. Biol. |volume=47 |issue=7–8 |pages=705–13 |year=2003 |pmid=14756346}}</ref><ref>{{cite journal | author = Love AC. | year = 2003 | title = Evolutionary Morphology, Innovation, and the Synthesis of Evolutionary and Developmental Biology | journal = Biology and Philosophy | volume = 18 | issue = 2 | pages = 309–345 | doi = 10.1023/A:1023940220348 | url = http://philsci-archive.pitt.edu/archive/00000375/00/LondonPaper.doc | access-date = 2009-06-08 | archive-date = 2009-11-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20091106154326/http://philsci-archive.pitt.edu/archive/00000375/00/LondonPaper.doc | url-status = dead }}</ref> Zgled so kosti, ki postanejo v razvoju zarodka pri sesalcih del [[srednje uho|srednjega ušesa]], pri ostalih [[vretenčarji]]h pa del čeljusti.<ref>{{cite journal |author=Allin E.F. |title=Evolution of the mammalian middle ear |journal=J. Morphol. |volume=147 |issue=4 |pages=403–37 |year=1975 |pmid=1202224 |doi=10.1002/jmor.1051470404 }}</ref> Možen je tudi ponoven pojav struktur, ki so se v evoluciji izgubile, zaradi sprememb genov odgovornih za potek embrionalnega razvoja. Tako lahko [[domača kokoš|kokoši]] zrastejo zobje, podobni [[krokodili|krokodilovim]], če pride do mutacije enega od teh kontrolnih genov.<ref>{{cite journal |author=Harris M.P.|author2= Hasso S.M.|author3= Ferguson M.W.|author4= Fallon J.F. |title=The development of archosaurian first-generation teeth in a chicken mutant |journal=Curr. Biol. |volume=16 |issue=4 |pages=371–77 |year=2006 |pmid=16488870 |doi=10.1016/j.cub.2005.12.047 }}</ref> Vse bolj kaže, da so spremembe oblike organizmov v veliki meri posledica spremembe stopnje in časa izražanja majhne skupine genov, ki nadzorujejo embrionalni razvoj.<ref>{{cite journal |author=Carroll S.B. |title=Evo-devo and an expanding evolutionary synthesis: a genetic theory of morphological evolution |journal=Cell |volume=134 |issue=1 |pages=25–36 |date=julij 2008 |pmid=18614008 |doi=10.1016/j.cell.2008.06.030}}</ref> === Koevolucija === {{glavni|koevolucija}} Medsebojno delovanje organizmov je lahko bodisi konfliktno, bodisi kooperativno (sodelovanje). Kadar gre za interakcijo različnih vrst, kot sta [[patogen]] in njegov [[gostitelj (biologija)|gostitelj]] ali [[plenilec]] in njegov plen, lahko pride pri takih parih do razvoja povezanih mutacij. Tukaj evolucija ene vrste povzroči prilagajanje druge. Spremembe pri drugi vrsti nato povzročijo nove adaptacije pri prvi. Ta krog selekcije in odzivanja na medsebojne spremembe imenujemo [[koevolucija]].<ref>{{cite journal |author=Wade M.J. |title=The co-evolutionary genetics of ecological communities |journal=Nat. Rev. Genet. |volume=8 |issue=3 |pages=185–95 |year=2007 |pmid=17279094 |doi=10.1038/nrg2031 }}</ref> Zgled za tak par sta [[močeradi in pupki|močerad]] vrste ''[[Taricha granulosa]]'', ki izloča [[tetrodotoksin]] za obrambo, in [[kače|kača]] vrste ''[[Thamnophis sirtalis]]'', ki se z njim prehranjuje in je razvila odpornost proti tetrodotoksinu. Pri tem paru plen-plenilec sta se tako zaradi t. i. »evolucijske oborožitvene tekme« razvila izredno visoka količina toksina pri močeradu in ustrezno visoka odpornost nanj pri kači.<ref>{{cite journal |author=Geffeney S.|author2= Brodie E.D.|author3= Ruben P.C.|author4= Brodie E.D. |title=Mechanisms of adaptation in a predator-prey arms race: TTX-resistant sodium channels |url=https://archive.org/details/sim_science_2002-08-23_297_5585/page/1336|journal=Science |volume=297 |issue=5585 |pages=1336–9 |year=2002 |pmid=12193784 |doi=10.1126/science.1074310 }}</ref><ref>{{cite journal |author=Brodie E.D.|author2= Ridenhour B.J.|author3= Brodie E.D. |title=The evolutionary response of predators to dangerous prey: hotspots and coldspots in the geographic mosaic of coevolution between garter snakes and newts |url=https://archive.org/details/sim_evolution_2002-10_56_10/page/2067|journal=Evolution |volume=56 |issue=10 |pages=2067–82 |year=2002 |pmid=12449493}}</ref> === Kooperacija === Vendar pa ne pride pri vseh interakcijah med organizmi do konflikta.<ref>{{cite journal |author=Sachs J. |title=Cooperation within and among species |journal=J. Evol. Biol. |volume=19 |issue=5 |pages=1415–8; discussion 1426–36 |year=2006 |pmid=16910971 |doi=10.1111/j.1420-9101.2006.01152.x }}</ref><ref>{{cite journal |author=Nowak M. |title=Five rules for the evolution of cooperation |url=https://archive.org/details/sim_science_2006-12-08_314_5805/page/1560 |journal=Science |volume=314 |issue=5805 |pages=1560–63 |year=2006 |pmid=17158317 |doi=10.1126/science.1133755 }}</ref> Z evolucijo so se razvili tudi mnogi primeri medsebojno koristnih interakcij. Ekstremen primer kooperacije je med rastlinami in [[mikoriza|mikoriznimi glivami]], ki rastejo na njihovih [[korenina]]h in pomagajo pri črpanju hranilnih snovi iz prsti.<ref>{{cite journal |author=Paszkowski U. |title=Mutualism and parasitism: the yin and yang of plant symbioses |journal=Curr. Opin. Plant Biol. |volume=9 |issue=4 |pages=364–70 |year=2006 |pmid=16713732 |doi=10.1016/j.pbi.2006.05.008 }}</ref> To je vzajemno razmerje, saj imajo tudi glive korist - od rastlin dobijo sladkorje, ki jih te pridobijo s [[fotosinteza|fotosintezo]]. Mikoriza je ekstremen primer sodelovanja, saj rastejo glive v notranjosti rastlinskih celic, kar jim omogoča izmenjavo hranil z gostiteljem, hkrati pa izločajo snovi, ki zavirajo [[imunski sistem]] rastline.<ref>{{cite journal |author=Hause B. |author2= Fester T. |title=Molecular and cell biology of arbuscular mycorrhizal symbiosis |journal=Planta |volume=221 |issue=2 |pages=184–96 |year=2005 |pmid=15871030 |doi=10.1007/s00425-004-1436-x }}</ref> Takšne zveze so se razvile tudi med organizmi iste vrste. Najočitnejši tak primer je [[evsocialnost]] pri socialnih žuželkah, kot so [[čebele]], [[termiti]] in [[mravlje]], kjer množica sterilnih osebkov v [[kolonija (biologija)|koloniji]] hrani in varuje majhno število tistih, ki so se sposobni razmnožvati. Nekaj organizacijskih stopenj nižje je primer [[somatična celica|somatičnih celic]], ki sestavljajo telo organizma. Njihovo delovanje je tesno regulirano da vzdržujejo [[homeostaza|stabilnost]] organizma, to pa vzdržuje majhno število [[spolna celica|spolnih celic]], ki imajo vlogo ustvarjanja potomcev. Kadar se celice ne odzivajo na signale, ki jim omejujejo rast in delitev, lahko njihova nenadzorovana rast povzroči [[rak (bolezen)|raka]].<ref name=Bertram/> Takšna kooperacija znotraj vrste se je domnevno razvila s procesom [[sorodstvena selekcija|sorodstvene selekcije]], kjer en organizem pomaga pri skrbi za potomstvo sorodnika.<ref>{{cite journal |author=Reeve H.K. |author2= Hölldobler B. |title=The emergence of a superorganism through intergroup competition |doi= 10.1073/pnas.0703466104 |journal=Proc Natl Acad Sci U S A. |volume=104 |issue=23 |pages=9736–40 |year=2007 |pmid=17517608}}</ref> Takšna dejavnost ima selekcijsko prednost, saj obstaja visoka verjetnost, da bosta oba - tako skrbnik kot oskrbovani potomec sorodnika - nosilca enakih alelov, ki spodbujajo kooperacijo, s čimer se ti aleli prenašajo v naslednje generacije.<ref>{{cite journal |author=Axelrod R. |author2= Hamilton W. |title=The evolution of cooperation |journal=Science |volume=211 |issue=4489 |pages=1390–96 | year = 2005 |pmid=7466396 |doi=10.1126/science.7466396 }}</ref> Podoben proces je [[skupinska selekcija]], kjer sodelovanje daje prednost celotni skupini organizmov.<ref>{{cite journal |author=[[Edward Osborne Wilson|Wilson E.O.]] |author2= Hölldobler B. |title=Eusociality: origin and consequences |doi= 10.1073/pnas.0505858102 |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=102 |issue=38 |pages=13367–71 |year=2005 |pmid=16157878}}</ref> === Speciacija === [[Slika:Speciation modes sl.svg|left|thumb|350px|Štirje mehanizmi speciacije]] Speciacija je proces, s katerim se vrsta razdeli v dve ali več vrst.<ref name=Gavrilets>{{cite journal |author=Gavrilets S. |title=Perspective: models of speciation: what have we learned in 40 years? |journal=Evolution |volume=57 |issue=10 |pages=2197–215 |year=2003 |pmid=14628909 |doi=10.1554/02-727}}</ref> V evolucijski biologiji obravnavamo vrste kot [[statistika|statističen]] pojav in ne biološke kategorije oz. tipe. Tak pogled je precej drugačen od uveljavljenega pojmovanja vrste kot razreda organizmov, ki ga predstavlja [[biološki tip|tipski organizem]], ki izkazuje vse lastnosti te vrste. Namesto tega definiramo vrsto kot ločeno razvijajočo se linijo, ki tvori enoten [[genski sklad]]. Lastnosti, kot so genski zapis in telesna zgradba, se uporabljajo za ločevanje med ozko sorodnimi linijami, vendar te lastnosti niso popolnoma zanesljiv znak.<ref>{{cite journal |author=De Queiroz K. |title=Species concepts and species delimitation |journal=Syst. Biol. |volume=56 |issue=6 |pages=879–86 |date=december 2007 |pmid=18027281 |doi=10.1080/10635150701701083}}</ref> Sama definicija izraza »vrsta« ni splošno sprejeta, posebej pri prokariotih.<ref>{{cite journal |author=Fraser C.|display-authors=etal |title=The bacterial species challenge: making sense of genetic and ecological diversity |journal=Science (journal) |volume=323 |issue=5915 |pages=741–6 |date=februar 2009y |pmid=19197054 |doi=10.1126/science.1159388}}</ref><ref name=Queiroz>{{cite journal |author=de Queiroz K. |title=Ernst Mayr and the modern concept of species |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=102 Suppl 1 |issue= |pages=6600–7 |date=maj 2005 |pmid=15851674 |pmc=1131873 |doi=10.1073/pnas.0502030102 |url=http://www.pnas.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=15851674 |access-date=2009-06-08 |archive-date=2019-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191016200218/https://www.pnas.org/content/102/suppl_1/6600.long |url-status=dead }}</ref> Biologi so predlagali več natančnejših definicij, vendar je izbira definicije pogosto pragmatična, odvisna od posebnosti vrste, ki je predmet raziskave.<ref name=Queiroz/> V večini primerov pa je predmet biološke raziskave tako ali tako [[populacija (biologija)|populacija]], torej skupina organizmov, ki so v medsebojnem stiku, in ne vrsta - skupina med seboj podobnih osebkov. Speciacijo so opazovali že večkrat, tako v nadzorovanih laboratorijskih pogojih kot v naravi.<ref>{{cite journal | author = Rice W.R. | author2 = Hostert, E.E. | year = 1993 | title = Laboratory experiments on speciation: what have we learned in 40 years | journal = Evolution | volume = 47 | issue = 6 | pages = 1637–1653 | url = http://links.jstor.org/sici?sici=0014-3820(199312)47%3A6%3C1637%3ALEOSWH%3E2.0.CO%3B2-T | accessdate = 19. 5. 2008 | doi = 10.2307/2410209 }}</ref><ref>{{cite journal |author=Jiggins C.D. |author2= Bridle J.R. |title=Speciation in the apple maggot fly: a blend of vintages? |journal=Trends Ecol. Evol. (Amst.) |volume=19 |issue=3 |pages=111–4 |year=2004 |pmid=16701238 |doi=10.1016/j.tree.2003.12.008}}</ref><ref>{{navedi splet|author=Boxhorn, J|year=1995|url=http://www.toarchive.org/faqs/faq-speciation.html|title=Observed Instances of Speciation|publisher=[[TalkOrigins Archive]]|accessdate=2008-12-26}}</ref><ref>{{cite journal |author=Weinberg JR|author2= Starczak VR|author3= Jorg, D |title=Evidence for Rapid Speciation Following a Founder Event in the Laboratory |url=https://archive.org/details/sim_evolution_1992-08_46_4/page/1214|journal=Evolution |volume=46 |issue=4 |pages=1214–1220 |year=1992 |doi=10.2307/2409766}}</ref> Pri organizmih, ki se razmnožujejo [[spolno razmnoževanje|spolno]], je speciacija posledica t. i. reproduktivne izolacije - nezmožnosti križanja dela populacije s preostankom, ki ji sledi [[rodoslovje|genealoška]] ločitev. Poznamo štiri mehanizme speciacije. Najpogostejša pri živalih je [[alopatrična speciacija]], do katere pride v populacijah, ki se razdelijo zaradi geografskih preprek. Selekcija lahko v teh razmerah zelo hitro vodi do sprememb v zgradbi in vedenju organizmov.<ref>{{cite journal |year=2008 |author=Herrel A. |display-authors=etal |title=Rapid large-scale evolutionary divergence in morphology and performance associated with exploitation of a different dietary resource |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences |volume=105 |issue=12 |pages=4792–5 |pmid=18344323 |doi=10.1073/pnas.0711998105}}</ref><ref name=Losos1997>{{cite journal |year=1997 |title=Adaptive differentiation following experimental island colonization in Anolis lizards|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1997-05-01_387_6628/page/70 | journal=Nature |volume=387 |issue=6628 |pages=70–73 |doi=10.1038/387070a0 |author=Losos J.B.|author2= Warhelt K.I.|author3= Schoener T.W.}}</ref> Ker selekcija in genetski zdrs delujeta neodvisno na matično populacijo in njen ločeni del, vodi ločitev do nastanka organizmov, ki se ne morejo več križati med seboj.<ref>{{cite journal|author=Hoskin C.J.|author2= Higgle M.|author3= McDonald K.R.|author4= Moritz C. |year=2005 |title=Reinforcement drives rapid allopatric speciation |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2005-10-27_437_7063/page/1352|journal=Nature |volume=437 |pages =1353–356|doi=10.1038/nature04004}}</ref> Drug mehanizem je [[peripatrična speciacija]], kjer postane izoliran v novem okolju majhen del populacije. Peripatrična se od alopatrične speciacije razlikuje po tem, da je pri njej izolirana populacija številčno mnogo manjša od matične. Tu je speciacija še hitrejša zaradi učinka genetskega drifta in delovanja selekcije na majhen genski sklad.<ref>{{cite journal |author=Templeton A.R. |title=The theory of speciation via the founder principle |url=http://www.genetics.org/cgi/reprint/94/4/1011 |journal=Genetics |volume=94 |issue=4 |pages=1011–38 |year=1. april 1980 |pmid=6777243 }}</ref> Tretji mehanizem je [[parapatrična speciacija]]. Tako kot pri peripatrični gre tu za majhno populacijo, ki poseli nov habitat, vendar pri parapatrični speciaciji ni fizične ločitve med populacijama. Namesto tega je speciacija posledica razvoja mehanizmov, ki preprečujejo pretok genov med njima.<ref name=Gavrilets/> To se največkrat zgodi, kadar pride do drastične spremembe okolja v habitatu matične vrste. Tak primer je [[trave|trava]] vrste ''[[Anthoxanthum|Anthoxanthum odoratum]]'', pri kateri je parapatrična speciacija odziv na lokalizirano onesnaženje s težkimi kovinami iz rudnikov na območju, kjer raste.<ref>{{cite journal |author=Antonovics J. |title=Evolution in closely adjacent plant populations X: long-term persistence of prereproductive isolation at a mine boundary |journal=Heredity |volume=97 |issue=1 |pages=33–37 |year=2006 |pmid=16639420 |url=http://www.nature.com/hdy/journal/v97/n1/full/6800835a.html |doi=10.1038/sj.hdy.6800835 }}</ref> V okolici rudnikov se razvijejo trave, ki so odporne na velike količine kovin v prsti. Selekcija deluje proti križancem z rastlinami, ki niso odporne proti kovinam, zato se kmalu razvijejo mehanizmi, ki preprečujejo križanje - pospešujejo križanje znotraj populacije in spreminjajo lastnosti tako, da preprečujejo križanje med populacijami (drugačen čas cvetenja, oblika spolnih organov ipd.). Posledica je reproduktivna izolacija.<ref>{{cite journal |author=Nosil P.|author2= Crespi B.|author3= Gries R.|author4= Gries G. |title=Natural selection and divergence in mate preference during speciation |url=https://archive.org/details/sim_genetica_2007-03_129_3/page/309|journal=Genetica |volume=129 |issue=3 |pages=309–27 |year=2007 |pmid=16900317 |doi=10.1007/s10709-006-0013-6 }}</ref> [[Slika:Darwin's finches.jpeg|frame|right|Geografska izolacija je vodila v nastanek več kot ducata novih vrst pri Darwinovih ščinkavcih]] Zadnji mehanizem je [[simpatrična speciacija]], kjer se vrsti ločita brez geografske izolacije ali sprememb v habitatu. Takšen pojav je redek, saj vsak pretok genov zmanjšuje genetske razlike med deli populacij.<ref>{{cite journal|author=Savolainen V. |display-authors=etal |year=2006 |title=Sympatric speciation in palms on an oceanic island |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2006-05-11_441_7090/page/210 |journal=Nature |volume=441 |pages=210–13 | pmid=16467788 |doi=10.1038/nature04566}}</ref><ref>{{cite journal| author=Barluenga M. |display-authors=etal |year=2006 |title=Sympatric speciation in Nicaraguan crater lake cichlid fish | url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2006-02-09_439_7077/page/718 |journal=Nature |volume=439 |pages=719–723 |pmid=16467837 |doi=10.1038/nature04325}}</ref> Da lahko pride do reproduktivne izolacije v teh pogojih, mora znotraj vrste nastati [[polimorfizem (biologija)|polimorfizem]] in se razviti preferenca za parjenje z eno ali drugo obliko (torej nenaključno).<ref>{{cite journal |author=Gavrilets S. |title=The Maynard Smith model of sympatric speciation |journal=J. Theor. Biol. |volume=239 |issue=2 |pages=172–82 |year=2006 |pmid=16242727 |doi=10.1016/j.jtbi.2005.08.041 }}</ref> Poseben primer simpatrične speciacije je pojav, kjer pride do križanja dveh sorodnih vrst z nastankom križancev. Tak pojav je pri živalih zelo redek, saj so križanci večinoma sterilni. Sterilnost je posledica tega, da se med [[mejoza|mejozo]] združijo [[homologni kromosom]]i; če so kromosomi med seboj različni, se ne morejo uspešno združiti. Pogosteje se to dogaja pri rastlinah, ki so znane po tem, da lahko podvojijo število kromosomov ([[poliploidija]]). To omogoča kromosomom vsake starševske vrste, da se pri mejozi združijo z enako kopijo in razvoj zarodka se nadaljuje normalno.<ref>{{cite journal |author=Hegarty M.F.|author2= Hiscock S.J. |title=Genomic clues to the evolutionary success of polyploid plants |journal=Current Biology |volume=18 |issue=10 |pages=435–44 |year=2008 |doi=10.1016/j.cub.2008.03.043}}</ref> To se je zgodilo pred okrog 20.000 leti, ko sta se križali ''[[Arabidopsis thaliana]]'' in ''Arabidopsis arenosa'' ter ustvarili novo vrsto ''Arabidopsis suecica''.<ref>{{cite journal |author=Säll T.|author2= Jakobsson M.|author3= Lind-Halldén C.|author4= Halldén C. |title=Chloroplast DNA indicates a single origin of the allotetraploid Arabidopsis suecica |journal=J. Evol. Biol. |volume=16 |issue=5 |pages=1019–29 |year=2003 |pmid=14635917 |doi=10.1046/j.1420-9101.2003.00554.x }}</ref> Biologi so ta dogodek uspešno ponovili v laboratoriju, kar daje možnost za preučevanje udeleženih genetskih mehanizmov.<ref>{{cite journal |author=Bomblies K. |author2= Weigel D. |title=Arabidopsis-a model genus for speciation |journal=Curr Opin Genet Dev |volume=17 |issue=6 |pages=500–504 |year=2007 |pmid=18006296 |doi=10.1016/j.gde.2007.09.006 }}</ref> Tudi podvojevanje kromosomov samo po sebi je lahko vzrok reproduktivne izolacije, saj polovica kromosomov ostane brez para če se taka rastlina križa z rastlino brez podvojenih kromosomov.<ref name=Semon/> Pojavi speciacije so posebej pomembni v teoriji, ki predpostavlja, da se evolucijske spremembe dogajajo skokovito, med temi skoki pa so daljša obdobja stabilnosti v zgradbi organizmov (t. i. punctuated equilibrium). Teorija se ujema z vzorcem [[fosil]]nega zapisa, ki nam kaže hitre »izbruhe« evolucije, med njimi pa razmeroma dolga obdobja stabilnosti oblike organizmov.<ref name=pe1972>Eldredge N. & Gould S.J. (1972). »[http://www.blackwellpublishing.com/ridley/classictexts/eldredge.asp Punctuated equilibria: an alternative to phyletic gradualism]«. V: Schopf T.J.M. (ur.), ''Models in Paleobiology''. San Francisco: Freeman Cooper. str. 82-115.</ref> Po tej teoriji sta speciacija in »izbruhi« evolucije povezana pojava, saj naravni izbor in genetski drift delujeta najmočneje na organizme, ki so podvrženi speciaciji v novih habitatih, in majhne populacije. Obdobja stabilnosti v fosilnem zapisu tako predstavljajo matične populacije, organizmi, ki se spreminjajo, pa so fosilizirani v mnogo manjšem številu, saj gre za majhne ali geografsko zelo omejene populacije.<ref>{{cite journal |author=Gould S.J. |title=Tempo and mode in the macroevolutionary reconstruction of Darwinism |doi= 10.1073/pnas.91.15.6764 |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=91 |issue=15 |pages=6764–71 |year=1994 |pmid=8041695}}</ref> === Izumrtje === {{glavni|izumrtje}} [[Slika:Tarbosaurus museum Muenster.jpg|thumb|left|225px|Fosil ''[[Tarbozaver|tarbozavra]]''. Ne-[[ptiči|ptičji]] [[dinozavri]] so izumrli konec [[kreda|krede]]]] Izumrtje je izginotje celotne vrste. To ni redek ali nenavaden dogodek, saj vrste redno nastajajo s speciacijo in izginjajo z izumiranjem.<ref>{{cite journal |author=Benton M.J. |title=Diversification and extinction in the history of life |url=https://archive.org/details/sim_science_1995-04-07_268_5207/page/52 |journal=Science |volume=268 |issue=5207 |pages=52–58 |year=1995 |pmid=7701342 |doi=10.1126/science.7701342 }}</ref> Večina vrst, ki je nastala od začetka življenja, je danes izumrla<ref>{{cite journal |author=Raup D.M. |title=Biological extinction in earth history |url=https://archive.org/details/sim_science_1986-03-28_231_4745/page/1528 |journal=Science |volume=231 |issue= |pages=1528–33 |year=1986 |pmid=11542058 |doi=10.1126/science.11542058 }}</ref> in kaže, da je izumrtje končna usoda vsake vrste.<ref>{{cite journal |author=Avise J.C. |author2=Hubbell S.P. |author3=Ayala F.J. |title=In the light of evolution II: Biodiversity and extinction |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=105 |issue=S1 |pages=11453–11457 |year=2008 |pmid=18695213 |doi=10.1073/pnas.0802504105 |url=http://www.pnas.org/content/105/suppl.1/11453.full }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ti dogodki so se dogajali skozi vso zgodovino življenja, v določenih obdobjih, t. i. množičnih izumrtjih, pa se je hitrost izumiranja močno povečala.<ref name=Raup>{{cite journal |author=Raup D.M. |title=The role of extinction in evolution |url=http://www.pnas.org/content/91/15/6758.full.pdf |format=PDF |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=91 |issue=15 |pages=6758–63 |year=1994 |pmid=8041694 |doi=10.1073/pnas.91.15.6758 |access-date=2009-06-08 |archive-date=2014-09-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140904211033/http://www.pnas.org/content/91/15/6758.full.pdf |url-status=dead }}</ref> Najbolj znano tako izumrtje je bilo na prelomu [[kreda|krede]] in [[terciar]]ja, ko so izumrli med drugim ne-ptičji dinozavri, vendar pa za najhujše velja tisto na prelomu [[perm]]a in triasa, ko je izumrlo približno 96 odstotkov vseh vrst.<ref name=Raup/> Po teh kriterijih trenutno poteka [[holocen]]sko množično izumiranje, povezano z razširjanjem [[človek]]a v zadnjih nekaj tisočletjih. Trenutna hitrost izumiranja je sto- do tisočkrat večja od povprečne in lahko se zgodi, da bo do sredine [[21. stoletje|21. stoletja]] izumrlo do 30 odstotkov vrst, ki so živele pred vzponom človeka.<ref>{{cite journal |author=Novacek M.J. |author2= Cleland E.E. |title=The current biodiversity extinction event: scenarios for mitigation and recovery |doi= 10.1073/pnas.091093698 |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=98 |issue=10 |pages=5466–70 |year=2001 |pmid=11344295}}</ref> Človeška dejavnost je glavni vzrok za trenutno izumiranje;<ref>{{cite journal |author=Pimm S. |display-authors=etal |title=Human impacts on the rates of recent, present, and future bird extinctions |doi= 10.1073/pnas.0604181103 |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=103 |issue=29 |pages=10941–6 |year=2006 |pmid=16829570}}</ref><ref>{{cite journal |author=Barnosky A.D. |display-authors=etal |title=Assessing the causes of late Pleistocene extinctions on the continents |url=https://archive.org/details/sim_science_2004-10-01_306_5693/page/70 |journal=Science |volume=306 |issue=5693 |pages=70–05 |year=2004 |pmid=15459379 |doi=10.1126/science.1101476 }}</ref> v bližnji prihodnosti ga utegne dodatno pospešiti še [[globalno segrevanje]].<ref>{{cite journal |author=Lewis O.T. |title=Climate change, species-area curves and the extinction crisis |url=http://www.journals.royalsoc.ac.uk/content/711761513317h856/fulltext.pdf |format=PDF |journal=Philos. Trans. R. Soc. Lond., B, Biol. Sci. |volume=361 |issue=1465 |pages=163–71 |year=2006 |pmid=16553315 |doi=10.1098/rstb.2005.1712 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Različni tipi izumiranja imajo različno vlogo pri evoluciji. Vzroki za nenehno »počasno« izumiranje, ki predstavlja večino izumiranja, še niso povsem jasni in so lahko posledica tekmovanja med vrstami za omejene naravne vire ([[kompetitivna izključitev]]).<ref name=Kutschera/> Če lahko medvrstno tekmovanje spremeni verjetnost da bo neka vrsta izumrla, je lahko selekcija vrst merilo za jakost naravnega izbora.<ref name=Gould/> Vmesna množična izumiranja so prav tako pomembna, vendar ne delujejo kot selekcijska sila, temveč drastično in vsepovprek zmanjša biološko raznolikost. To povzroči izbruhe [[adaptivna radiacija|hitre evolucije]] in speciacije pri preživelih.<ref name=Raup/> {{-}} == Evolucijska zgodovina življenja == === Izvor življenja === {{glavni|abiogeneza}} Začetek življenja je nujen pogoj za biološko evolucijo, vendar nam za razumevanje mehanizmov evolucije in njenega poteka ni potrebno točno vedeti, kako se je življenje začelo.<ref>{{navedi splet |author=Isaak M. |year=2005 |title=Claim CB090: Evolution without abiogenesis |publisher=[[TalkOrigins Archive]] |url=http://www.talkorigins.org/indexcc/CB/CB090.html |accessdate=2009-06-17}}</ref> Uveljavljeno mnenje je, da je kompleksna [[biokemija|biokemična]] osnova življenja nastala iz preprostejših kemičnih reakcij, vendar ni jasno, kako se je to zgodilo.<ref>{{cite journal |author=Peretó J. |title=Controversies on the origin of life |url=http://www.im.microbios.org/0801/0801023.pdf |format=PDF |journal=Int. Microbiol. |volume=8 |issue=1 |pages=23–31 |year=2005 |pmid=15906258 |access-date=2009-06-08 |archive-date=2015-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150824074726/http://www.im.microbios.org/0801/0801023.pdf |url-status=dead }}</ref> Nasploh je razmeroma malo znanega o najzgodnejšem razvoju življenja, zgradbi prvih živih bitij in zadnjemu skupnemu predniku vseh današnjih živih bitij oz. izvornemu genskemu skladu.<ref>{{cite journal |author=Luisi P.L.|author2= Ferri F.|author3= Stano P. |title=Approaches to semi-synthetic minimal cells: a review |journal=Naturwissenschaften |volume=93 |issue=1 |pages=1–13 |year=2006 |pmid=16292523 |doi=10.1007/s00114-005-0056-z }}</ref><ref>{{cite journal |author=Trevors J.T. |author2= Abel D.L. |title=Chance and necessity do not explain the origin of life |journal=Cell Biol. Int. |volume=28 |issue=11 |pages=729–39 |year=2004 |pmid=15563395 |doi=10.1016/j.cellbi.2004.06.006 }}<br />* {{cite journal |author=Forterre P. |display-authors=etal |title=The nature of the last universal ancestor and the root of the tree of life, still open questions |journal=BioSystems |volume=28 |issue=1–3 |pages=15–32 |year=1992 |pmid=1337989 |doi=10.1016/0303-2647(92)90004-I }}</ref> Zaradi tega enotnega mnenja o začetku življenja med znanstveniki ni, obstajajo pa hipoteze o samopodvajajočih molekulah, kot je [[RNK]],<ref>{{cite journal |author=Joyce G.F. |title=The antiquity of RNA-based evolution |journal=Nature |volume=418 |issue=6894 |pages=214–21 |year=2002 |pmid=12110897 |doi=10.1038/418214a }}</ref> in sestavljanju preprostih celic.<ref>{{cite journal |author=Trevors J.T. |author2= Psenner R. |title=From self-assembly of life to present-day bacteria: a possible role for nanocells |journal=FEMS Microbiol. Rev. |volume=25 |issue=5 |pages=573–82 |year=2001 |pmid=11742692 |doi=10.1111/j.1574-6976.2001.tb00592.x }}</ref> === Skupni izvor === [[Slika:Ape skeletons.png|right|320px|thumbnail|Vsi [[človečnjaki]] so potomci skupnega prednika]] Vsi [[organizem|organizmi]] na [[Zemlja|Zemlji]] so potomci istega skupnega prednika oz. genskega sklada.<ref>{{cite journal |author=Penny D. |author2= Poole A. |title=The nature of the last universal common ancestor |journal=Curr. Opin. Genet. Dev. |volume=9 |issue=6 |pages=672–77 |year=1999 |pmid=10607605 |doi=10.1016/S0959-437X(99)00020-9}}</ref> Vrste, ki živijo danes, so stopnja v procesu evolucije, njihova raznolikost pa je posledica dolge serije speciacij in izumrtij.<ref>{{cite journal |author=Bapteste E. |author2= Walsh D.A. |title=Does the 'Ring of Life' ring true? |url=https://archive.org/details/sim_trends-in-microbiology_2005-06_13_6/page/256 |journal=Trends Microbiol. |volume=13 |issue=6 |pages=256–61 |year=2005 |pmid=15936656 |doi=10.1016/j.tim.2005.03.012 }}</ref> O skupnem izvoru vseh organizmov sklepamo na osnovi štirih preprostih dejstev: prvič, njihove geografske razširjenosti ni možno razložiti samo z adaptacijo na lokalne pogoje. Drugič, kljub vsej raznolikosti trenutni organizmi niso skupina popolnoma edinstvenih vrst, temveč organizmov, ki imajo določene podobnosti v telesni zgradbi. Tretjič, zakrnele strukture brez jasne funkcije so podobne strukturam njihovih prednikov, kjer imajo znano funkcijo, in nazadnje, na podlagi teh podobnosti je možno razvrstiti organizme v hierarhično strukturo, podobno rodoslovnemu drevesu.<ref name=Darwin/> Vendar pa na podlagi novejših ugotovitev sklepamo, da je zaradi horizontalnega prenosa genov to »[[drevo življenja]]« nekoliko bolj zapleteno, saj so se nekateri geni prenesli med vrstami, ki si niso bližnje sorodne.<ref>{{cite journal |author=Doolittle W.F. |author2=Bapteste E. |title=Pattern pluralism and the Tree of Life hypothesis |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=104 |issue=7 |pages=2043–9 |date=februar 2007y |pmid=17261804 |pmc=1892968 |doi=10.1073/pnas.0610699104 |url=http://www.pnas.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=17261804 |access-date=2009-06-08 |archive-date=2012-09-07 |archive-url=https://archive.today/20120907090933/http://www.pnas.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=17261804 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite journal |author=Kunin V. |author2=Goldovsky L. |author3=Darzentas N. |author4=Ouzounis C.A. |title=The net of life: reconstructing the microbial phylogenetic network |journal=Genome Res. |volume=15 |issue=7 |pages=954–9 |year=2005 |pmid=15965028 |url=http://www.genome.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=15965028 |doi=10.1101/gr.3666505 |access-date=2009-06-08 |archive-date=2019-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191016200219/https://genome.cshlp.org/content/15/7/954.long |url-status=dead }}</ref> Tudi vrste, ki so živele v preteklosti, so zapustile sledi svojega razvoja. Njihovi [[fosil]]i, skupaj z zgradbo danes živečih organizmov, predstavljajo zapis evolucijske zgodovine.<ref name=Jablonski>{{cite journal |author=Jablonski D |title=The future of the fossil record |url=https://archive.org/details/sim_science_1999-06-25_284_5423/page/2114 |journal=Science |volume=284 |issue=5423 |pages=2114–16 |year=1999 |pmid=10381868 |doi=10.1126/science.284.5423.2114 }}</ref> S primerjanjem telesne zgradbe sodobnih in izumrlih vrst lahko paleontologi sklepajo na sorodnost teh vrst. Vendar pa je tak pristop najuspešnejši pri organizmih, ki so imeli trdne telesne dele, kot so oklepi, kosti ali zobje, in manj učinkovit pri tistih z mehkim telesom. Posebej problematični so [[prokarioti]], kot so [[bakterije]] in [[arheje]], ki imajo zelo malo podobnosti, zato njihovi fosili ne razkrivajo sorodnosti. V zadnjem času ugotavljamo dokaze o skupnem izvoru tudi na podlagi podobnosti v [[biokemija|biokemični]] zgradbi. Za primer, vse žive celice uporabljajo enak nabor [[nukleotid]]ov in [[aminokislina|aminokislin]].<ref>{{cite journal |author=Mason S.F. |title=Origins of biomolecular handedness |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1984-09-06_311_5981/page/18 |journal=Nature |volume=311 |issue=5981 |pages=19–23 |year=1984 |pmid=6472461 |doi=10.1038/311019a0 }}</ref> Razvoj [[molekularna genetika|molekularne genetike]] je omogočil vpogled v sledi evolucije znotraj [[genom]]ov organizmov. Na podlagi t. i. molekularne ure, ki je rezultat nenehnih mutacij, lahko ocenimo, kdaj so se vrste ločile.<ref>{{cite journal |author=Wolf Y.I.|author2= Rogozin I.B.|author3= Grishin N.V.|author4= Koonin E.V. |title=Genome trees and the tree of life |url=https://archive.org/details/sim_trends-in-genetics_2002-09_18_9/page/472|journal=Trends Genet. |volume=18 |issue=9 |pages=472–79 |year=2002 |pmid=12175808 |doi=10.1016/S0168-9525(02)02744-0}}</ref> Primerjava zaporedij DNK je tako razkrila bližnjo sorodnost ljudi in [[šimpanz]]ov ter omogočila predvidevanje, kdaj je obstajal skupni prednik obeh skupin.<ref>{{cite journal |author=Varki A.|author2= Altheide T.K. |title=Comparing the human and chimpanzee genomes: searching for needles in a haystack |journal=Genome Res. |volume=15 |issue=12 |pages=1746–58 |year=2005 |pmid=16339373 |doi=10.1101/gr.3737405 }}</ref> === Evolucija življenja === [[Slika:Collapsed tree labels simplified.png|400px|thumb|left|[[Filogenetsko drevo|Evolucijsko drevo]], ki prikazuje razvoj sodobnih skupin organizmov od skupnega prednika v sredini.<ref name=Ciccarelli>{{cite journal |author=Ciccarelli FD|author2=Doerks T|author3= von Mering C|author4= Creevey CJ|author5= Snel B|author6= Bork P |title=Toward automatic reconstruction of a highly resolved tree of life |url=https://archive.org/details/sim_science_2006-03-03_311_5765/page/1282|journal=Science |volume=311 |issue=5765 |pages=1283–87 |year=2006 |pmid=16513982 |doi=10.1126/science.1123061 }}</ref> Tri [[Domena (biologija)|domene]] so obarvane - [[bakterije]] modro, [[arheje]] zeleno in [[evkarioti]] rdeče.]] Kljub temu, da ne vemo natančno kako se je življenje začelo, je večina znanstvenikov mnenja, da so [[prokarioti]] naseljevali Zemljo že pred približno 3-4 milijardami let.<ref name=Cavalier-Smith>{{cite journal |author=Cavalier-Smith T. |title=Cell evolution and Earth history: stasis and revolution |journal=Philos Trans R Soc Lond B Biol Sci |volume=361 |issue=1470 |pages=969–1006 |year=2006 |pmid=16754610 |doi=10.1098/rstb.2006.1842 |pmc=1578732}}</ref><ref>{{cite journal |author=Schopf J. |title=Fossil evidence of Archaean life |journal=Philos Trans R Soc Lond B Biol Sci |volume=361 |issue=1470 |pages=869–85 |year=2006 |pmid=16754604 |doi=10.1098/rstb.2006.1834}}</ref><ref>{{cite journal |author=Altermann W|author2= Kazmierczak J |title=Archean microfossils: a reappraisal of early life on Earth |journal=Res Microbiol |volume=154 |issue=9 |pages=611–17 |year=2003 |pmid=14596897 |doi=10.1016/j.resmic.2003.08.006 }}</ref> Tekom naslednjih nekaj milijard let se njihova oblika in organizacija nista bistveno spremenili.<ref>{{cite journal |author=Schopf J. |title=Disparate rates, differing fates: tempo and mode of evolution changed from the Precambrian to the Phanerozoic |doi= 10.1073/pnas.91.15.6735 |journal=Proc Natl Acad Sci U S a |volume=91 |issue=15 |pages=6735–42 |year=1994 |pmid=8041691}}</ref> Naslednja pomembna stopnja v razvoju celične strukture so bili [[evkarioti]]. Ti so se razvili tako, da so predniki evkariotskih celic vključili vase starodavne bakterije in vzpostavili obliko sodelovanja, ki ji pravimo [[endosimbioza]].<ref name = "rgruqh"/><ref name=Dyall>{{cite journal |author=Dyall S.|author2= Brown M.|author3= Johnson P. |title= Ancient invasions: from endosymbionts to organelles |url=https://archive.org/details/sim_science_2004-04-09_304_5668/page/252|journal=Science |volume=304 |issue=5668 |pages=253–57 |year=2004 |pmid=15073369 |doi=10.1126/science.1094884 }}</ref> Vključene bakterije in njihovi gostitelji so nato šli skozi proces koevolucije, v katerem so se bakterije razvile bodisi v [[mitohondrij]]e, bodisi v [[hidrogenosom]]e.<ref>{{cite journal |author=Martin W. |title=The missing link between hydrogenosomes and mitochondria |url=https://archive.org/details/sim_trends-in-microbiology_2005-10_13_10/page/457 |journal=Trends Microbiol. |volume=13 |issue=10 |pages=457–59 |year=2005 |pmid=16109488 |doi=10.1016/j.tim.2005.08.005 }}</ref> Ločeno je kasneje prišlo do vključitve organizmov, podobnih [[modrozelene cepljivke|modrozelenim cepljivkam]], ki danes tvorijo [[kloroplast]]e v algah in rastlinah.<ref>{{cite journal |author=Lang B.|author2=Gray M.|author3= Burger G. |title=Mitochondrial genome evolution and the origin of eukaryotes |journal=Annu Rev Genet |volume=33 |pages=351–97 |year=1999 |pmid=10690412 |doi=10.1146/annurev.genet.33.1.351 }}</ref><ref>{{cite journal |author=McFadden G. |title=Endosymbiosis and evolution of the plant cell |journal=Curr Opin Plant Biol |volume=2 |issue=6 |pages= 513–19 |year=1999 |pmid=10607659 |doi=10.1016/S1369-5266(99)00025-4}}</ref> Kdaj natančno se je to zgodilo ni povsem jasno, iz fosilnih ostankov pa sklepamo, da je bilo to pred 1,6 do 2,7 milijardami let. Začetek življenja so zaznamovali enocelični evkarioti, prokarioti in arheje, dokler se pred približno 610 milijoni let niso v [[ediakar]]skih oceanih pojavili večcelični organizmi.<ref name=Cavalier-Smith/><ref>{{cite journal |author=DeLong E. |author2= Pace N. |title=Environmental diversity of bacteria and archaea |journal=Syst Biol |volume=50 |issue=4 |pages=470–8 |year=2001|pmid=12116647 |doi=10.1080/106351501750435040}}</ref> Večceličnost se je razvila mnogokrat ločeno, pri [[spužve|spužvah]], [[rjave alge|rjavih algah]], [[modrozelene cepljivke|modrozelenih cepljivkah]], [[glive sluzavke|glivah sluzavkah]] in [[miksobakterije|miksobakterijah]].<ref>{{cite journal |author=Kaiser D. |title=Building a multicellular organism |journal=Annu. Rev. Genet. |volume=35 |pages=103–23 |year=2001 |pmid=11700279 |doi=10.1146/annurev.genet.35.102401.090145 }}</ref> Kmalu po pojavu prvih večceličnih organizmov je v roku le 10 milijonov let nastala izredna biotska raznovrstnost. Temu pojavu pravimo [[kambrijska eksplozija]]. V tem času je nastala večina [[deblo (biologija)|tipov]] sodobnih živali, pa tudi nekaj samosvojih linij, ki so kasneje izumrle.<ref name=Valentine>{{cite journal |author=Valentine J.W.|author2= Jablonski D.|author3= Erwin D.H. |title=Fossils, molecules and embryos: new perspectives on the Cambrian explosion |url=https://journals.biologists.com/dev/article/126/5/851/40578/Fossils-molecules-and-embryos-new-perspectives-on |journal=Development |volume=126 |issue=5 |pages=851–9 |year=1. marec 1999 |pmid=9927587 }}</ref> Med možnimi vzroki za kambrijsko eksplozijo je kopičenje [[kisik]]a v [[ozračje|ozračju]] zaradi [[fotosinteza|fotosinteze]].<ref>{{cite journal |author=Ohno S. |title=The reason for as well as the consequence of the Cambrian explosion in animal evolution |journal=J. Mol. Evol. |volume=44 Suppl 1 |issue= |pages=S23–7 |year=1997 |pmid=9071008 |doi=10.1007/PL00000055}}</ref><ref>{{cite journal |author=Valentine J. |author2= Jablonski D. |title=Morphological and developmental macroevolution: a paleontological perspective |url=http://www.ijdb.ehu.es/web/paper.php?doi=14756327 |journal=Int. J. Dev. Biol. |volume=47 |issue=7–8 |pages=517–22 |year=2003 |pmid=14756327}}</ref> Pred okrog 500 milijonov let so kopno poseljevale [[rastline]] in [[glive]], kmalu pa so jim sledili še [[členonožci]] in druge živali.<ref>{{cite journal |author=Waters E.R. |title=Molecular adaptation and the origin of land plants |journal=Mol. Phylogenet. Evol. |volume=29 |issue=3 |pages=456–63 |year=2003 |pmid=14615186 |doi=10.1016/j.ympev.2003.07.018 }}</ref> [[Dvoživke]] so se prvič pojavile pred približno 300 milijoni let, sledili so jim zgodnji [[amnioti]] in njim pred približno 200 milijoni let [[sesalci]]. Tako kot slednji so se iz [[plazilci|plazilcem]] podobnih organizmov pred 100 milijoni let razvili tudi [[ptiči]]. Organizmi, ki so podobni zgodnjim prebivalcem Zemlje, ostajajo kljub razvoju teh velikih živali zelo uspešni in predstavljajo prevladujočo skupino živih bitij, tako po [[biomasa|biomasi]] kot po številu vrst.<ref name=Schloss/> == Zgodovina evolucijske misli == [[Slika:Charles Darwin aged 51.jpg|right|thumb|150px|[[Charles Darwin]] pri 51 letih, kmalu po izidu njegovega dela ''[[O izvoru vrst]]'']] Zamisli o skupnem izvoru in postopnem preoblikovanju vrst so stare vsaj 2600 let, ko jih je razlagal [[starogrška filozofija|starogrški filozof]] [[Anaksimander]].<ref>{{navedi knjigo|author=Wright S. |year=1984|title=Evolution and the Genetics of Populations, Volume 1: Genetic and Biometric Foundations|publisher=The University of Chicago Press|isbn=0-226-91038-5}}</ref> Drugi s podobnimi idejami so bili Grk [[Empedoklej]], rimski filozof in pesnik [[Lukrecij]], arabski biolog [[Al-Džahiz]],<ref>{{cite journal |author=Zirkle C. |title=Natural Selection before the »Origin of Species« |journal=Proceedings of the American Philosophical Society |volume=84 |issue=1 |pages=71–123 |year=1941}}</ref> perzijski filozof [[Ibn Miskawayh]], [[Bratovščina čistosti]]<ref>Hamidullah M. & Iqbal A. (1993). ''The Emergence of Islam: Lectures on the Development of Islamic World-view, Intellectual Tradition and Polity'', p. 143-144. Islamic Research Institute, Islamabad.</ref> in kitajski filozof [[Zhuangzi]].<ref>Wing-Tsit C. (1962). ''A Source Book In Chinese Philosophy'', str. 204.</ref> Z večanjem znanja o naravi so ideje o evoluciji razvili nekateri [[filozofija narave|filozofi narave]], med njimi [[Pierre Louis Maupertuis|Pierre Maupertuis]] leta 1745 in [[Erasmus Darwin]] leta 1796.<ref>{{navedi knjigo|author=Terrall M.|year=2002|title=The Man Who Flattened the Earth: Maupertuis and the Sciences in the Enlightenment|publisher=The University of Chicago Press|isbn=978-0226793610}}</ref> Še posebej vplivna je bila [[Jean-Baptiste de Lamarck|Lamarckova]] teorija o preoblikovanju vrst. [[Charles Darwin]] je prišel na idejo o [[naravni izbor|naravnem izboru]] leta 1838 in je ravno razvijal svojo teorijo, ko mu je leta 1858 [[Alfred Russel Wallace]] poslal lastno, skoraj identično. Dogovorila sta se za skupno predstavitev in svoji teoriji prvič javno predstavila julija tistega leta pred [[Linnejevo društvo v Londonu|Linnejevim društvom v Londonu]].<ref>{{cite journal|author=Wallace A. |author2= Darwin C.|url=http://darwin-online.org.uk/content/frameset?itemID=F350&viewtype=text&pageseq=1|title=On the Tendency of Species to form Varieties, and on the Perpetuation of Varieties and Species by Natural Means of Selection|journal=Journal of the Proceedings of the Linnean Society of London. Zoology|volume=3|year=1858|pages=53–62|accessdate=2007-05-13|doi=10.1098/rsnr.2006.0171}}</ref> Darwinovo delo ''[[O izvoru vrst]]'', ki je izšlo leta 1859, je podrobno razložilo naravni izbor, dokazi za evolucijo predstavljeni v njem pa so prepričali strokovno in širšo javnost o pojavu. Razprave o mehanizmu evolucije so se s tem šele dobro pričele, saj Darwin ni mogel pojasniti izvora dednih variacij, na katere deluje naravni izbor. Podobno kot Lamarck je mislil, da starši prenesejo na svoje potomce prilagoditve, ki so jih pridobili tekom svojega življenja;<ref>{{navedi splet|url=http://darwin-online.org.uk/content/frameset?viewtype=text&itemID=F391&pageseq=136 |title=Effects of the increased Use and Disuse of Parts, as controlled by Natural Selection |accessdate=2007-12-28 |author=Darwin C. |authorlink=Charles Darwin |year=1872 |work=[[O izvoru vrst]]. 6. izdaja, str. 108 |publisher=John Murray }}</ref> ta teorija je kasneje dobila ime [[Lamarkizem]].<ref>{{navedi knjigo |author=Leakey R.E. |author2= Darwin C. |title=The illustrated origin of species |url=https://archive.org/details/theoriginofspeci00darw |publisher=Faber |location=London |year=1979 |pages= |isbn=0-571-14586-8 |oclc= |doi=}} p. 17-18 <!--superseded source {{cite journal |author=Stafleu F |title=Lamarck: The birth of biology |journal=Taxon |volume=20 |issue= |pages=397–442 |year=1971 |pmid=11636092 |doi=10.2307/1218244 }}--></ref> V 1880. letih je [[August Weismann]] v praksi dokazal, da spremembe zaradi uporabe oz. neuporabe niso dedne in Lamarkizem je bil sčasoma presežen.<ref name= ImaginaryLamarck>{{citation |author=Ghiselin M.T. | publication-date = september–oktober 1994| contribution =Nonsense in schoolbooks: 'The Imaginary Lamarck' | contribution-url =http://www.textbookleague.org/54marck.htm| title =The Textbook Letter | publisher =The Textbook League | url =http://www.textbookleague.org/|accessdate=2008-01-23 }}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Magner L.N. |year=2002 |title=A History of the Life Sciences, Third Edition, Revised and Expanded |url=https://archive.org/details/historyoflifesci0000magn_n3c5 |publisher=CRC |isbn=978-0824708245}}</ref> Kar je še pomembneje, Darwin ni znal pojasniti kako se lastnosti prenašajo iz generacije v generacijo. Leta 1865 je [[Gregor Mendel]] odkril, da se lastnosti dedujejo po določenih statističnih načelih, vendar njegovo delo takrat ni bilo deležno širše pozornosti.<ref name=Weiling>{{cite journal |author=Weiling F. |title=Historical study: Johann Gregor Mendel 1822–1884 |journal=Am. J. Med. Genet. |volume=40 |issue=1 |pages=1–25; discussion 26 |year=1991 |pmid=1887835 |doi=10.1002/ajmg.1320400103 }}</ref> Ob ponovnem odkritju Mendlovega dela v začetku 20. stoletja so nasprotja med zgodnjimi genetiki in [[biostatistika|biometriki]] prerasla v razkol med zagovorniki Mendlovega in Darwinovega modela evolucije. Kljub temu pa je ponovno odkritje Mendlovega dela o osnovah genetike (o kateri Darwin in Wallace nista vedela ničesar) dalo zagon raziskavam z namenom boljšega razumevanja kako pride do raznolikosti v lastnostih živali in rastlin. Kljub temu, da so bili [[Hugo de Vries]] in drugi zgodnji genetiki skeptični glede teorije evolucije, je ravno njihovo delo podalo osnovo, na kateri je teorija evolucije stala še trdneje kot prej.<ref>Quammen D. (2006). [http://www.nytimes.com/2006/08/27/books/review/Desmond.t.html?n=Top/Reference/Times%20Topics/People/D/Darwin,%20Charles%20Robert ''The reluctant Mr. Darwin: An intimate portrait of Charles Darwin and the making of his theory of evolution.''] New York, NY: W.W. Norton & Company.</ref> Navidezno navzkrižje med Darwinovo teorijo evolucije z naravnim izborom in Mendlovimi ugotovitvami so presegli v 1920. in 1930. letih evolucijski biologi, kot so [[J.B.S. Haldane]], [[Sewall Wright]] in še posebej [[Ronald Fisher]], ki je postavil osnove [[populacijska genetika|populacijske genetike]]. Rezultat tega je bila kombinacija evolucije z naravnim izborom in dedovanja po Mendlovih principih, kar velja danes za sodobno sintezo evolucije.<ref>{{navedi knjigo | author=Bowler P.J. | year=1989 | title=The Mendelian Revolution: The Emergence of Hereditarian Concepts in Modern Science and Society | url=https://archive.org/details/mendelianrevolut0000bowl | publisher=Johns Hopkins University Press | location=Baltimore |isbn=978-0801838880}}</ref> V 1940. letih so odkrili še fizično osnovo za dednost. Ključna pri tem sta bila spoznanje [[Oswald Avery|Oswalda Averyja]] in njegovih kolegov da je [[DNK]] genetski material ter odkritje [[James D. Watson|Jamesa Watsona]] in [[Francis Crick|Francisa Cricka]], ki sta razvozlala zgradbo te molekule. Od takrat sta [[genetika]] in [[molekularna biologija]] neločljiv del [[evolucijska biologija|evolucijske biologije]], ki sta revolucionirala področje [[filogenetika|filogenetike]].<ref name=Kutschera>{{cite journal |author=Kutschera U. |author2= Niklas K. |title=The modern theory of biological evolution: an expanded synthesis |journal=Naturwissenschaften |volume=91 |issue=6 |pages=255–76 |year=2004 |pmid=15241603 |doi=10.1007/s00114-004-0515-y }}</ref> V zgodnjih letih so se z evolucijsko biologijo ukvarjali predvsem znanstveniki s področij, ki se tradicionalno ukvarjajo s taksonomijo in so na podlagi znanja o posameznih skupinah organizmov razreševali evolucijske probleme. Kasneje pa je evolucijska biologija kot disciplina počasi pridobivala na veljavi in začela angažirati tudi znanstvenike s širšega biološkega ozadja.<ref name=Kutschera/> Danes so v preučevanje evolucijskih problemov vključeni biologi s področij kot so [[biokemija]], [[ekologija]], [[genetika]] in [[fiziologija]], posredno pa se koncepti uporabljajo še znotraj bolj oddaljenih področij, kot so [[psihologija]], [[medicina]], [[filozofija]] in [[računalništvo]]. == Družbeni in kulturni odzivi == [[Slika:Darwin ape.jpg|right|150px|thumb|Ob vzponu »[[Darvinizem|Darvinizma]]« v 1870. letih so [[karikatura|karikature]] [[Charles Darwin|Darwina]] z [[človečnjaki|opičjim]] telesom simbolizirale evolucijo.<ref name=Browne2003e>{{navedi knjigo|author=Browne J. |title=Charles Darwin: The Power of Place |publisher=Pimlico |location=London |year=2003 |pages=376–379 |isbn=0-7126-6837-3 }}</ref>]] V 19. stoletju, posebno po izidu knjige ''[[O izvoru vrst]]'' (1859), je teorija, da se je življenje razvilo zlagoma, postala predmet živahne razprave v akademskih krogih; posebno njene filozofske, sociološke in verske implikacije. Danes v znanstvenih publikacijah ni dvomov o tem, da se evolucija dogaja, uveljavljena sodobna razlaga tega pojava pa ima široko podporo pri znanstvenikih. Kljub temu pa ostaja ideja evolucije sporna za nekatere verske skupine.<ref>Za pregled filozofskih, verskih in kozmoloških polemik glej {{navedi knjigo |author=Dennett D. |title=Darwin's Dangerous Idea: Evolution and the Meanings of Life |url=https://archive.org/details/darwinsdangerous0000dani_b4q2 |publisher=Simon & Schuster |year=1995 |isbn=978-0684824710}}</ref><ref>Za znanstveno in družbeno sprejemanje evolucije v 19. in 20. stoletju glej {{navedi splet |author=Johnston I.C. |title=History of Science: Origins of Evolutionary Theory |work=And Still We Evolve |publisher=Liberal Studies Department, Malaspina University College |url=http://records.viu.ca/~johnstoi/darwin/sect3.htm |accessdate=2007-05-24 |archive-date=2017-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170107000105/http://records.viu.ca/~johnstoi/darwin/sect3.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Bowler P.J. |title=Evolution: The History of an Idea, Third Edition, Completely Revised and Expanded|url=https://archive.org/details/evolutionhistory0000bowl_n7y8 |publisher=University of California Press|isbn=978-0520236936|year=2003}}</ref><ref>{{cite journal |author=Zuckerkandl E. |title=Intelligent design and biological complexity |journal=Gene |volume=385 |issue= |pages=2–18 |year=2006 |pmid=17011142 |doi=10.1016/j.gene.2006.03.025 }}</ref> Nekatere religije in njihove ločine so uskladile svoje verovanje z evolucijo s pomočjo pojmov, kot je [[teistična evolucija]], še vedno pa obstajajo [[kreacionizem|kreacionisti]], ki zavračajo evolucijo, saj naj bi nasprotovala [[mit o stvarjenju sveta|mitom o stvarjenju sveta]] kot delu njihovih religij.<ref name=Ross2005>{{cite journal | author = Ross M.R. | year = 2005 | title = Who Believes What? Clearing up Confusion over Intelligent Design and Young-Earth Creationism | journal = Journal of Geoscience Education | volume = 53 | issue = 3 | page = 319 | url = http://www.nagt.org/files/nagt/jge/abstracts/Ross_v53n3p319.pdf |format=PDF| accessdate = 2008-04-28}}</ref> Izkazalo se je, da je najbolj sporen del teorije implikacija, da so se človekove umske in moralne sposobnosti [[evolucija človeka|razvile]] po enakih načelih kot lastnosti drugih živali in da niso nekaj popolnoma ločenega od materialnega sveta.<ref name=bowler/> V nekaterih državah - najočitneje v Združenih državah Amerike - so spori med znanostjo in religijo privedli do obsežnega konflikta v politiki in javnem [[šolstvo|šolstvu]].<ref>{{cite journal | author = Spergel D.N. |title=Science communication. Public acceptance of evolution | url = https://archive.org/details/sim_science_2006-08-11_313_5788/page/764 |journal=Science |volume=313 |issue=5788 |pages=765–66 |year=2006 |pmid=16902112 |doi=10.1126/science.1126746 }}</ref> Evolucijska biologija je še posebej na udaru in to kljub temu, da so odkritja na področjih [[kozmologija|kozmologije]]<ref name="wmap">{{cite journal | doi=10.1086/377226 | title = First-Year Wilkinson Microwave Anisotropy Probe (WMAP) Observations: Determination of Cosmological Parameters | author = Spergel D.N. |display-authors=etal | journal = The Astrophysical Journal Supplement Series | volume = 148 | year = 2003 | pages = 175–94}}</ref> in [[vede o Zemlji|ved o Zemlji]]<ref name="zircon">{{cite journal |author=Wilde S.A.|author2= Valley J.W.|author3= Peck W.H.|author4= Graham C.M. |title=Evidence from detrital zircons for the existence of continental crust and oceans on the Earth 4.4 Gyr ago |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2001-01-11_409_6817/page/174|journal=Nature |volume=409 |issue=6817 |pages=175–78 |year=2001 |pmid=11196637 |doi=10.1038/35051550 }}</ref> prav tako v nasprotju z dobesednimi razlagami mnogih verskih besedil. Drug sporen koncept, ki ga napačno povezujejo s teorijo evolucije, je t. i. »[[socialni darvinizem]]«, [[maltuzianizem|maltuzianistično]] ideologijo, ki jo je razvil [[Herbert Spencer]] in obravnava idejo »[[preživetje najmočnejšega|preživetja najmočnejšega]]« v človeški družbi, kar so kot argument uporabljali zagovorniki [[družbena neenakost|družbene neenakosti]], [[rasizem|rasizma]], [[seksizem|seksizma]] in [[imperializem|imperializma]].<ref>Za zgodovino [[evgenika|evgenike]] in evolucije glej {{navedi knjigo|author=Kevles D. |year=1998 |title=In the Name of Eugenics: Genetics and the Uses of Human Heredity |publisher=Harvard University Press|isbn=978-0674445574}}</ref> V resnici socialni darvinizem nasprotuje Darwinovim stališčem in po mnenju sodobnih znanstvenikov ga sodobna teorija evolucije ne podpira.<ref>Že sam [[Charles Darwin|Darwin]] je močno nasprotoval poskusom Herberta Spencerja in drugih, da bi uporabili evolucijske postavke v vseh možnih situacijah. Glej {{navedi knjigo|author= Midgley M.|year=2004|title=The Myths we Live By| publisher=Routledge| page=62| isbn=978-0415340779}}</ref><ref>{{cite journal |author=Allhoff F. |title=Evolutionary ethics from Darwin to Moore |journal=History and philosophy of the life sciences |volume=25 |issue=1 |pages=51–79 |year=2003 |pmid=15293515 |doi=10.1080/03919710312331272945}}</ref> == Uporaba == Eno najpomembnejših področij praktične uporabe evolucije je [[umetna selekcija]], kjer človek namenoma izbira določene lastnosti v populaciji. Ljudje izvajamo umetno selekcijo [[udomačitev|udomačenih]] živali in rastlin že tisočletja.<ref>{{cite journal |author=Doebley J.F.|author2= Gaut B.S.|author3= Smith B.D. |title=The molecular genetics of crop domestication |journal=Cell |volume=127 |issue=7 |pages=1309–21 |year=2006 |pmid=17190597 |doi=10.1016/j.cell.2006.12.006 }}</ref> V zadnjih letih je ta metoda tudi pomemben del [[genetsko inženirstvo|genetskega inženirstva]], kjer se preverja uspešnost vstavljanja genov v genom z določenimi [[označevalni gen|označevalnimi geni]] (npr. za odpornost proti [[antibiotik]]om). Razumevanje sprememb, ki so se zgodile skozi evolucijsko zgodovino vrste, lahko razkrije gene pomembne za izgradnjo določenih delov telesa oz. gene, ki so vpleteni v [[genska okvara|genske okvare]].<ref>{{cite journal |author=Maher B. |title=Evolution: Biology's next top model? |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2009-04-09_458_7239/page/694 |journal=Nature |volume=458 |issue=7239 |pages=695-98 |date=april 2009 |pmid= |doi=10.1038/458695a}}</ref> Za primer, ''Astyanax mexicanus'' je [[albinizem|albinistična]] jamska riba, ki je z evolucijo izgubila vid. Z načrtnim križanjem različnih populacij teh rib so dobili nekaj potomcev z delujočimi očmi, saj je pri različnih populacijah prišlo do različnih mutacij, ki so povzročile izgubo vida.<ref>{{cite journal |author=Borowsky R. |title=Restoring sight in blind cavefish |journal=Curr. Biol. |volume=18 |issue=1 |pages=R23–4 |date=januar 2008 |pmid=18177707 |doi=10.1016/j.cub.2007.11.023}}</ref> Z genetskimi analizami staršev in potomcev v teh poskusih so identificirali gene, pomembne za vid in barvo kože.<ref>{{cite journal |author=Gross J.B.|author2= Borowsky R.|author3= Tabin C.J. |title=A novel role for Mc1r in the parallel evolution of depigmentation in independent populations of the cavefish Astyanax mexicanus |journal=PLoS Genet. |volume=5 |issue=1 |pages=e1000326 |date=januar 2009 |pmid=19119422 |pmc=2603666 |doi=10.1371/journal.pgen.1000326}}</ref> Podobno je primerjava genomov skupine antarktičnih rib, ki so brez [[eritrocit]]ov, z bližnje sorodnimi skupinami razkrila gene, potrebne za izgradnjo teh krvnih celic.<ref>{{cite journal |author=Yergeau D.A. |display-authors=etal |title=Bloodthirsty, an RBCC/TRIM gene required for erythropoiesis in zebrafish |journal=Dev. Biol. |volume=283 |issue=1 |pages=97–112 |date=julij 2005 |pmid=15890331 |doi=10.1016/j.ydbio.2005.04.006}}</ref> Glede na to, da evolucija ustvarja močno optimizirane procese in omrežja, je široko uporabna v [[računalništvo|računalništvu]]. V tej panogi so se simulacije evolucije z [[evolucijski algoritem|evolucijskimi algoritmi]] in [[umetno življenje|umetnim življenjem]] pričele z delom Nilsa Aalla Barricellija v 1960. letih. To delo je nadaljeval [[Alex Fraser (znanstvenik)|Alex Fraser]], ki je objavil vrsto člankov o simuliranju umetne selekcije.<ref>{{cite journal |author=Fraser A.S. |title=Monte Carlo analyses of genetic models |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1958-01-18_181_4603/page/208 |journal=Nature |volume=181 |issue=4603 |pages=208–9 |year=1958 |pmid=13504138 |doi=10.1038/181208a0 }}</ref> Umetna evolucija je postala uveljavljena metoda za optimiziranje na podlagi dela [[Ingo Rechenberg|Inga Rechenberga]] v 1960-ih in zgodnjih 1970. letih. Rechenberg je uporabljal evolucijske strategije za reševanje kompleksnih problemov v inženirstvu.<ref>{{navedi knjigo |author=Rechenberg I. |year=1973 |title=Evolutionsstrategie - Optimierung technischer Systeme nach Prinzipien der biologischen Evolution (doktorska disertacija) |publisher=Fromman-Holzboog | language = de}}</ref> Posebej priljubljeni so postali [[Genetski algoritem|genetski algoritmi]], ki jih je razvil [[John Henry Holland|John Holland]].<ref>{{navedi knjigo |author=Holland J.H. |year=1975 |title=Adaptation in Natural and Artificial Systems | publisher=University of Michigan Press | isbn = 0262581116}}</ref> Sočasno s pozornostjo akademskih krogov je rasla tudi računska moč računalniške opreme, ki je omogočila uporabo teh metod v praksi, npr. pri samodejni evoluciji [[računalniški program|računalniških programov]].<ref>{{navedi knjigo |last = Koza |first = John R. |year = 1992 |title = Genetic Programming: On the Programming of Computers by Means of Natural Selection |url = https://archive.org/details/geneticprogrammi0000koza |publisher = MIT Press |isbn = 0-262-11170-5}}</ref> Danes se evolucijski algoritmi uporabljajo za učinkovito reševanje večdimenzionalnih problemov in sistemsko optimizacijo.<ref>{{cite journal |author=Jamshidi M. |title=Tools for intelligent control: fuzzy controllers, neural networks and genetic algorithms |journal=[[Philosophical Transactions of the Royal Society|Philosophical transactions A]] |volume=361 |issue=1809 |pages=1781–808 |year=2003 |pmid=12952685 |doi=10.1098/rsta.2003.1225}}</ref> == Sklici == {{sklici|3}} == Nadaljnje branje == ;Uvod v evolucijo * {{navedi knjigo |author=Carroll S. |authorlink=Sean B. Carroll |title=Endless Forms Most Beautiful |url=https://archive.org/details/endlessformsmost00carr_0 |publisher=W.W. Norton |location=New York |year=2005 |isbn=0-393-06016-0}} * {{navedi knjigo |author=Charlesworth C.B. |authorlink=Brian Charlesworth |author2=Charlesworth D. |title=Evolution |url=https://archive.org/details/evolutionverysho0000char |publisher=Oxford University Press |location=Oxfordshire |year=2003 |isbn=0-192-80251-8}} * {{navedi knjigo |author=Dawkins R. |authorlink=Richard Dawkins |title=[[Sebični gen]] |publisher=[[Mladinska knjiga]] |location=Ljubljana |year=2006 |isbn=86-11-17587-5 }} * {{navedi knjigo |author=Gould S.J. |authorlink=Stephen Jay Gould |title=Wonderful Life: The Burgess Shale and the Nature of History |publisher=W.W. Norton |location=New York |year=1989 |isbn=0-393-30700-X}} * {{navedi knjigo |author=Jones S. |authorlink =Steve Jones (biolog) |title=Almost Like a Whale: The Origin of Species Updated (v ZDA pod naslovom Darwin's Ghost) |url=https://archive.org/details/darwinsghostorig0000jone_n7p7 |publisher=Ballantine Books |location=New York |year=2001 |isbn=0-345-42277-5}} * {{navedi knjigo |author=Maynard Smith J. |authorlink=John Maynard Smith |title=The Theory of Evolution: Canto Edition |url=https://archive.org/details/theoryofevolutio00mayn |publisher=[[Cambridge University Press]] |year=1993 |isbn=0-521-45128-0}} * {{navedi knjigo |author=Pallen M.J. |title=The Rough Guide to Evolution |url=https://archive.org/details/roughguidetoevol0000pall |publisher=Rough Guides |year=2009 |isbn=978-1-85828-946-5}} * {{navedi knjigo |author=Smith C.B. |author2= Sullivan C. |title=The Top 10 Myths about Evolution |url=https://archive.org/details/top10mythsaboute00came |publisher=[[Prometheus Books]] |year=2007 |isbn=978-1-59102-479-8}} ;Zgodovina evolucijske misli * {{navedi knjigo |author=Larson E.J. |authorlink=Edward Larson |title=Evolution: The Remarkable History of a Scientific Theory |url=https://archive.org/details/evolutionremarka0000lars |publisher=Modern Library |location=New York |year=2004 |isbn=0-679-64288-9}} * {{navedi knjigo |author=Zimmer C. |authorlink=Carl Zimmer |title=Evolution: The Triumph of an Idea |publisher=HarperCollins |location=London |year=2001 |isbn=0-060-19906-7}} ;Zahtevnejše branje * {{navedi knjigo |author=Barton N.H. |author2=Briggs D.E.G. |author3= Eisen J.A.|author4= Goldstein D.B.|author5= Patel N.H. |title=Evolution |url=https://archive.org/details/evolution0000unse_x9v3 |publisher=[[Cold Spring Harbor Laboratory Press]] |year=2007 |isbn=0-879-69684-2}} * {{navedi knjigo |author=Coyne J.A. |author2=Orr H.A. |title=Speciation |publisher=Sinauer Associates |location=Sunderland |year=2004 |isbn=0-878-93089-2}} * {{navedi knjigo |author=Futuyma D.J. |authorlink=Douglas J. Futuyma |title=Evolution |url=https://archive.org/details/evolution0000futu |publisher=Sinauer Associates |location=Sunderland |year=2005 |isbn=0-878-93187-2}} * {{navedi knjigo | author=Gould S.J. |authorlink=Stephen Jay Gould |title=The Structure of Evolutionary Theory | url=https://archive.org/details/structureofevolu00goul |publisher=Belknap Press (Harvard University Press) |location=Cambridge |year=2002 |isbn=0-674-00613-5}} * {{navedi knjigo |author=Jablonka E. |author2= Lamb M.J. |title=Štiri razsežnosti evolucije: Genetska, epigenetska, vedenjska in simbolna raznolikost v zgodovini življenja |publisher=Zavod RS za šolstvo |location=Ljubljana |year=2009 |isbn=978-961-234-815-1}} * {{navedi knjigo |author=Jerman I. |author2=Štern A. |authorlink2=Artur Štern |title=Evolucija s teoretično biologijo |url=http://www.bion.si/predavanja/Scripta.html |publisher=Študentska založba |location=Ljubljana |year=2003 |isbn=961-6446-15-0 |access-date=2009-06-08 |archive-date=2009-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090307104932/http://www.bion.si/predavanja/Scripta.html |url-status=dead }} * {{navedi knjigo |author1=Maynard Smith, J. |authorlink1=John Maynard Smith |author2=Szathmáry, E. |authorlink2=Eörs Szathmáry |title=The Major Transitions in Evolution |publisher=Oxford University Press |location=Oxfordshire |year=1997 |isbn=0-198-50294-X}} * {{navedi knjigo |author=Mayr E. |authorlink=Ernst W. Mayr |title=What Evolution Is |publisher=Basic Books |location=New York |year=2001 |isbn=0-465-04426-3}} == Glej tudi == * [[evolucija človeka]] * [[evolucija konja]] * [[evolucija ptic]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|evolucija}} ;Splošno * [http://www.newscientist.com/topic/evolution Evolucija] - članki, vodiči, razlage revije ''New Scientist'' * [http://science.howstuffworks.com/evolution/evolution.htm Howstuffworks.com — How Evolution Works] * [http://nationalacademies.org/evolution/ Gradiva o evoluciji] na straneh National Academies * [http://anthro.palomar.edu/synthetic/ Synthetic Theory Of Evolution: An Introduction to Modern Evolutionary Concepts and Theories] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090806034821/http://anthro.palomar.edu/synthetic/ |date=2009-08-06 }} * [http://evolution.berkeley.edu/ Understanding Evolution] na straneh Univerze Kalifornije, Berkeley ;Zgodovina biološke misli * [http://darwin-online.org.uk/ Delo Charlesa Darwina] * [http://www.rationalrevolution.net/articles/understanding_evolution.htm Understanding Evolution]: zgodovina, teorija, dokazi in implikacije ;Spletna predavanja * [http://ascb.org/ibioseminars/brenner/brenner1.cfm What Genomes Can Tell Us About the Past] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090130054532/http://ascb.org/ibioseminars/brenner/brenner1.cfm |date=2009-01-30 }} - predavanje Sydneyja Brennerja * [http://ascb.org/ibioseminars/kirschner/kirschner1.cfm The Origin of Vertebrates] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090123064222/http://ascb.org/ibioseminars/Kirschner/kirschner1.cfm |date=2009-01-23 }} - predavanje Marca Kirschnerja {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Biološke teorije]] [[Kategorija:Evolucijska biologija| ]] [[Kategorija:Biološki procesi]] jjpf5fwxnrkjymkdgc99o9lkc55oz0n 0 223459 6675049 6537210 2026-05-12T19:04:54Z ~2026-28877-35 259773 6675049 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Narte Velikonja''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[kulturni]] [[delavec]], * [[8. junij]] [[1891]], [[Predmeja]], † [[25. junij]] [[1945]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Pravo ime mu je bilo Leonard. Rodil se je očetu gozdnemu pazniku Ignaciju in materi Mariji (rojena Beuk). Kot fant je sprva razmišljal o [[duhovništvo|duhovništvu]], a se je kasneje odločil za [[pravo]]. Študiral je na [[Dunaj]]u, bil nekaj časa v vojski in 1918 diplomiral. Poročil se je z nečakinjo tedanjega ljubljanskega [[škof Jeglič|škofa Jegliča]]. Imela sta 13 otrok. Opravljal je različna dela v pokrajinski in banovinski upravi v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je delal pri [[Zimska pomoč|Zimski pomoči]]; bil je tudi glavni pobudnik in eden od [[urednik]]ov [[Zbornik Zimske pomoči|Zbornika Zimske pomoči]]. Maja 1945 je bil kot ožji sodelavec [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] in vodja propagande proti NOV/partizanstvu (prim. brošuro ''Malikovanje zločina'', 1944) aretiran, pred izrednim vojaškim sodiščem v Ljubljani 23. junija 1945 obsojen na smrt in dva dni pozneje ustreljen. Vrhovno sodišče ga je leta 2015 oprostilo vseh obtožb. Njegovo književno delo je bilo v javnosti prepovedano, prav tako se ne ve, kje je pokopan. Po vojni sta dve njegovi knjigi izšli v Buenos Airesu, po 1991 pa so ga ponatisnili tudi v Sloveniji. == Delo == [[Slika:Narte Velikonja - Višarska polena.pdf|thumb|right|page=9|250px|''Višarska polena'' (1928)|link=Slika:Narte_Velikonja_-_Višarska_polena.pdf%3Fpage=9]] Narte Velikonja se je začel pojavljati v književnosti kot pesnik, pozneje pa se je razvil v pripovednika [[moderni realizem|modernega realizma]]. Snov je zajemal predvsem iz rodnega okolja na obrobju [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]]. Z jasnimi potezami je slikal kmeta, bajtarja in delavca v boju za preživetje težavnih gospodarskih in političnih razmer, zajemal prvinskost kmečkega življenja in se osredotočal na psihološko doživljanje posameznika. Razmere pod Italijansko oblastjo je opisal v povesti ''[[V Smrlinju]]'' ([[Mladika]], 1921). Zgodnje novele je objavil v zbirkah ''[[Sirote]]'' in ''[[Otroci]]''. Naklonjenost bralcev si je pridobil zlasti s povestjo ''[[Višarska polena]]''; izšla je v zbirki [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] [[Slovenske večernice]], vendar je močno presegala tradicionalne okvire te zvrsti. Med njegova najpomembnejša besedila sodi povest ''[[Besede]]''; v njej se je močno približal [[ruralizem|ruralizmu]] na Slovenskem. V knjigi ''[[Naš pes]]'' je zbral vesele zgodbe iz svojega otroštva. V zadnjem obdobju je pisal, deloma po lastnih izkušnjah, tudi novele o bolnih. Humoristične zgodbice je zbral v knjigah ''[[Pod drobnogledom]]'' in ''[[Zbiralna leča]]''. Za gledališče je napisal nekaj [[ljudska drama|ljudskih dram]] ([[Suženj (Velikonja)|Suženj]], ''[[Dom in Svet|DiS]]'', 1916; [[Tabor (Velikonja)|Tabor]], ''[[Mladika]]'', 1940). == Bibliografija == === Proza === * ''Albanska špijonka'', povest, pod psevdonimom Ovca (skupaj z [[Izidor Cankar|Izidorjem Cankarjem]]), 1917. * ''Višarska polena'', povest, {{COBISS|ID=1296693}} * ''Sirote'', novele, {{COBISS|ID=43289345}} * ''Otroci'', novele, {{COBISS|ID=4248323}} * ''Naš pes'', spomini na mladost, {{COBISS|ID=4833330}} * ''Besede'', povest, {{COBISS|ID=4743689}} * ''Pod drobnogledom'', šaljive zgodbe, {{COBISS|ID=4830258}} * ''Zbiralna leča'', šaljive zgodbe, {{COBISS|ID=1316401}} * ''3 x 88 anekdot'', Ljubljana: J. Žužek, 1943. {{COBISS|ID=32472065}} * ''888/3 anekdot'', {{COBISS|ID=1433393}} * ''Malikovanje zločina'', {{COBISS|ID=27175937}}, [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/malikovanje.pdf PDF]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * ''Ljudje'', izbor kratkih pripovedi, {{COBISS|ID=27182081}} * ''Zanke'', izbor kratkih pripovedi, {{COBISS|ID=26424321}} * ''Ljudje in zanke'', {{COBISS|ID=28582144}} * ''Humoreske in satire'',{{COBISS|ID=214981376}} === Dramatika === * ''Suženj'', (DiS, 1916). * ''Tabor'', (Mladika, 1940). * ''Župan'', v rokopisu. * ''Njiva'', v rokopisu. == O njem == * [[Tine Debeljak]]: Spomin na Narteja Velikonjo {{COBISS|ID=246033920}} * [[Ana Koblar-Horetzky]]: Narte Velikonja in France Koblar {{COBISS|ID=110563840}} * [[Helga Glušič]]: Pripovedi Narteja Velikonje. {{COBISS|ID=35830882}} * [[Alenka Puhar]]: Narte Velikonja - Prostor za moža iz zanke {{COBISS|ID=227819008}} * [[Boris Mlakar]]: Tragično srečanje z revolucijo: primer Narteja Velikonje {{COBISS|ID=58994177}} * [[Maria Velikonja]]: ''Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba'', 2025 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Narte Velikonja}} {{Wikivir}} * [http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1939-narte-velikonja Revija.ognjisce.si] * [http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/909072ED179196EAC1257164003F8522 Družina.si] * {{dlib|ime={{PAGENAME}}}} * {{SloBio|id=768824|avtor=Koblar France|ime=Velikonja Narte|vir=SBL}} {{Slovenski svetniki}} {{normativna kontrola}} *{{Portal:Literatura/povezava}} {{DEFAULTSORT:Velikonja, Narte}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski domobranci]] [[Kategorija:Božji služabniki]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški mučenci]] t5rp03fkzhu50053haue2ozt60myw6m 6675058 6675049 2026-05-12T19:16:01Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28877-35|~2026-28877-35]] ([[User talk:~2026-28877-35|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2025-31694-95|~2025-31694-95]] 6537210 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Narte Velikonja''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[kulturni]] [[delavec]], * [[8. junij]] [[1891]], [[Predmeja]], † [[25. junij]] [[1945]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Pravo ime mu je bilo Leonard. Rodil se je očetu gozdnemu pazniku Ignaciju in materi Mariji (rojena Beuk). Kot fant je sprva razmišljal o [[duhovništvo|duhovništvu]], a se je kasneje odločil za [[pravo]]. Študiral je na [[Dunaj]]u, bil nekaj časa v vojski in 1918 diplomiral. Poročil se je z nečakinjo tedanjega ljubljanskega [[škof Jeglič|škofa Jegliča]]. Imela sta 13 otrok. Opravljal je različna dela v pokrajinski in banovinski upravi v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je delal pri [[Zimska pomoč|Zimski pomoči]]; bil je tudi glavni pobudnik in eden od [[urednik]]ov [[Zbornik Zimske pomoči|Zbornika Zimske pomoči]], ki je bil namenjen pomoči ljubljanskim beguncem pred partizani. Ostro je nastopal proti [[komunizem|komunističnemu]] nasilju med vojno. Maja 1945 je bil kot ožji sodelavec [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] in vodja propagande proti NOV/partizanstvu (prim. brošuro ''Malikovanje zločina'', 1944) aretiran, pred izrednim vojaškim sodiščem v Ljubljani 23. junija 1945 obsojen na smrt in dva dni pozneje ustreljen. Vrhovno sodišče ga je leta 2015 oprostilo vseh obtožb. Njegovo književno delo je bilo v javnosti prepovedano, prav tako se ne ve, kje je pokopan. Po vojni sta dve njegovi knjigi izšli v Buenos Airesu, po 1991 pa so ga ponatisnili tudi v Sloveniji. == Delo == [[Slika:Narte Velikonja - Višarska polena.pdf|thumb|right|page=9|250px|''Višarska polena'' (1928)|link=Slika:Narte_Velikonja_-_Višarska_polena.pdf%3Fpage=9]] Narte Velikonja se je začel pojavljati v književnosti kot pesnik, pozneje pa se je razvil v pripovednika [[moderni realizem|modernega realizma]]. Snov je zajemal predvsem iz rodnega okolja na obrobju [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]]. Z jasnimi potezami je slikal kmeta, bajtarja in delavca v boju za preživetje težavnih gospodarskih in političnih razmer, zajemal prvinskost kmečkega življenja in se osredotočal na psihološko doživljanje posameznika. Razmere pod Italijansko oblastjo je opisal v povesti ''[[V Smrlinju]]'' ([[Mladika]], 1921). Zgodnje novele je objavil v zbirkah ''[[Sirote]]'' in ''[[Otroci]]''. Naklonjenost bralcev si je pridobil zlasti s povestjo ''[[Višarska polena]]''; izšla je v zbirki [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] [[Slovenske večernice]], vendar je močno presegala tradicionalne okvire te zvrsti. Med njegova najpomembnejša besedila sodi povest ''[[Besede]]''; v njej se je močno približal [[ruralizem|ruralizmu]] na Slovenskem. V knjigi ''[[Naš pes]]'' je zbral vesele zgodbe iz svojega otroštva. V zadnjem obdobju je pisal, deloma po lastnih izkušnjah, tudi novele o bolnih. Humoristične zgodbice je zbral v knjigah ''[[Pod drobnogledom]]'' in ''[[Zbiralna leča]]''. Za gledališče je napisal nekaj [[ljudska drama|ljudskih dram]] ([[Suženj (Velikonja)|Suženj]], ''[[Dom in Svet|DiS]]'', 1916; [[Tabor (Velikonja)|Tabor]], ''[[Mladika]]'', 1940). == Bibliografija == === Proza === * ''Albanska špijonka'', povest, pod psevdonimom Ovca (skupaj z [[Izidor Cankar|Izidorjem Cankarjem]]), 1917. * ''Višarska polena'', povest, {{COBISS|ID=1296693}} * ''Sirote'', novele, {{COBISS|ID=43289345}} * ''Otroci'', novele, {{COBISS|ID=4248323}} * ''Naš pes'', spomini na mladost, {{COBISS|ID=4833330}} * ''Besede'', povest, {{COBISS|ID=4743689}} * ''Pod drobnogledom'', šaljive zgodbe, {{COBISS|ID=4830258}} * ''Zbiralna leča'', šaljive zgodbe, {{COBISS|ID=1316401}} * ''3 x 88 anekdot'', Ljubljana: J. Žužek, 1943. {{COBISS|ID=32472065}} * ''888/3 anekdot'', {{COBISS|ID=1433393}} * ''Malikovanje zločina'', {{COBISS|ID=27175937}}, [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/malikovanje.pdf PDF]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * ''Ljudje'', izbor kratkih pripovedi, {{COBISS|ID=27182081}} * ''Zanke'', izbor kratkih pripovedi, {{COBISS|ID=26424321}} * ''Ljudje in zanke'', {{COBISS|ID=28582144}} * ''Humoreske in satire'',{{COBISS|ID=214981376}} === Dramatika === * ''Suženj'', (DiS, 1916). * ''Tabor'', (Mladika, 1940). * ''Župan'', v rokopisu. * ''Njiva'', v rokopisu. == O njem == * [[Tine Debeljak]]: Spomin na Narteja Velikonjo {{COBISS|ID=246033920}} * [[Ana Koblar-Horetzky]]: Narte Velikonja in France Koblar {{COBISS|ID=110563840}} * [[Helga Glušič]]: Pripovedi Narteja Velikonje. {{COBISS|ID=35830882}} * [[Alenka Puhar]]: Narte Velikonja - Prostor za moža iz zanke {{COBISS|ID=227819008}} * [[Boris Mlakar]]: Tragično srečanje z revolucijo: primer Narteja Velikonje {{COBISS|ID=58994177}} * [[Maria Velikonja]]: ''Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba'', 2025 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Narte Velikonja}} {{Wikivir}} * [http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1939-narte-velikonja Revija.ognjisce.si] * [http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/909072ED179196EAC1257164003F8522 Družina.si] * {{dlib|ime={{PAGENAME}}}} * {{SloBio|id=768824|avtor=Koblar France|ime=Velikonja Narte|vir=SBL}} {{Slovenski svetniki}} {{normativna kontrola}} *{{Portal:Literatura/povezava}} {{DEFAULTSORT:Velikonja, Narte}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski domobranci]] [[Kategorija:Božji služabniki]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški mučenci]] 3xlwj2aimtw75tms6y7ufl5oq5s5dco 6675070 6675058 2026-05-12T20:05:34Z ~2026-28877-35 259773 Brisanje politično tendencioznega izseka, ki se ne sklada s smernicami Wikipedije. Na koncu koncev je tudi Hitler "ostro nastopil proti komunističnem nasilju". 6675070 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Narte Velikonja''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[kulturni]] [[delavec]], * [[8. junij]] [[1891]], [[Predmeja]], † [[25. junij]] [[1945]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Pravo ime mu je bilo Leonard. Rodil se je očetu gozdnemu pazniku Ignaciju in materi Mariji (rojena Beuk). Kot fant je sprva razmišljal o [[duhovništvo|duhovništvu]], a se je kasneje odločil za [[pravo]]. Študiral je na [[Dunaj]]u, bil nekaj časa v vojski in 1918 diplomiral. Poročil se je z nečakinjo tedanjega ljubljanskega [[škof Jeglič|škofa Jegliča]]. Imela sta 13 otrok. Opravljal je različna dela v pokrajinski in banovinski upravi v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je delal pri [[Zimska pomoč|Zimski pomoči]]; bil je tudi glavni pobudnik in eden od [[urednik]]ov [[Zbornik Zimske pomoči|Zbornika Zimske pomoči]]. Maja 1945 je bil kot ožji sodelavec [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] in vodja propagande proti NOV/partizanstvu (prim. brošuro ''Malikovanje zločina'', 1944) aretiran, pred izrednim vojaškim sodiščem v Ljubljani 23. junija 1945 obsojen na smrt in dva dni pozneje ustreljen. Vrhovno sodišče ga je leta 2015 oprostilo vseh obtožb. Njegovo književno delo je bilo v javnosti prepovedano, prav tako se ne ve, kje je pokopan. Po vojni sta dve njegovi knjigi izšli v Buenos Airesu, po 1991 pa so ga ponatisnili tudi v Sloveniji. == Delo == [[Slika:Narte Velikonja - Višarska polena.pdf|thumb|right|page=9|250px|''Višarska polena'' (1928)|link=Slika:Narte_Velikonja_-_Višarska_polena.pdf%3Fpage=9]] Narte Velikonja se je začel pojavljati v književnosti kot pesnik, pozneje pa se je razvil v pripovednika [[moderni realizem|modernega realizma]]. Snov je zajemal predvsem iz rodnega okolja na obrobju [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]]. Z jasnimi potezami je slikal kmeta, bajtarja in delavca v boju za preživetje težavnih gospodarskih in političnih razmer, zajemal prvinskost kmečkega življenja in se osredotočal na psihološko doživljanje posameznika. Razmere pod Italijansko oblastjo je opisal v povesti ''[[V Smrlinju]]'' ([[Mladika]], 1921). Zgodnje novele je objavil v zbirkah ''[[Sirote]]'' in ''[[Otroci]]''. Naklonjenost bralcev si je pridobil zlasti s povestjo ''[[Višarska polena]]''; izšla je v zbirki [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] [[Slovenske večernice]], vendar je močno presegala tradicionalne okvire te zvrsti. Med njegova najpomembnejša besedila sodi povest ''[[Besede]]''; v njej se je močno približal [[ruralizem|ruralizmu]] na Slovenskem. V knjigi ''[[Naš pes]]'' je zbral vesele zgodbe iz svojega otroštva. V zadnjem obdobju je pisal, deloma po lastnih izkušnjah, tudi novele o bolnih. Humoristične zgodbice je zbral v knjigah ''[[Pod drobnogledom]]'' in ''[[Zbiralna leča]]''. Za gledališče je napisal nekaj [[ljudska drama|ljudskih dram]] ([[Suženj (Velikonja)|Suženj]], ''[[Dom in Svet|DiS]]'', 1916; [[Tabor (Velikonja)|Tabor]], ''[[Mladika]]'', 1940). == Bibliografija == === Proza === * ''Albanska špijonka'', povest, pod psevdonimom Ovca (skupaj z [[Izidor Cankar|Izidorjem Cankarjem]]), 1917. * ''Višarska polena'', povest, {{COBISS|ID=1296693}} * ''Sirote'', novele, {{COBISS|ID=43289345}} * ''Otroci'', novele, {{COBISS|ID=4248323}} * ''Naš pes'', spomini na mladost, {{COBISS|ID=4833330}} * ''Besede'', povest, {{COBISS|ID=4743689}} * ''Pod drobnogledom'', šaljive zgodbe, {{COBISS|ID=4830258}} * ''Zbiralna leča'', šaljive zgodbe, {{COBISS|ID=1316401}} * ''3 x 88 anekdot'', Ljubljana: J. Žužek, 1943. {{COBISS|ID=32472065}} * ''888/3 anekdot'', {{COBISS|ID=1433393}} * ''Malikovanje zločina'', {{COBISS|ID=27175937}}, [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/malikovanje.pdf PDF]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * ''Ljudje'', izbor kratkih pripovedi, {{COBISS|ID=27182081}} * ''Zanke'', izbor kratkih pripovedi, {{COBISS|ID=26424321}} * ''Ljudje in zanke'', {{COBISS|ID=28582144}} * ''Humoreske in satire'',{{COBISS|ID=214981376}} === Dramatika === * ''Suženj'', (DiS, 1916). * ''Tabor'', (Mladika, 1940). * ''Župan'', v rokopisu. * ''Njiva'', v rokopisu. == O njem == * [[Tine Debeljak]]: Spomin na Narteja Velikonjo {{COBISS|ID=246033920}} * [[Ana Koblar-Horetzky]]: Narte Velikonja in France Koblar {{COBISS|ID=110563840}} * [[Helga Glušič]]: Pripovedi Narteja Velikonje. {{COBISS|ID=35830882}} * [[Alenka Puhar]]: Narte Velikonja - Prostor za moža iz zanke {{COBISS|ID=227819008}} * [[Boris Mlakar]]: Tragično srečanje z revolucijo: primer Narteja Velikonje {{COBISS|ID=58994177}} * [[Maria Velikonja]]: ''Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba'', 2025 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Narte Velikonja}} {{Wikivir}} * [http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1939-narte-velikonja Revija.ognjisce.si] * [http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/909072ED179196EAC1257164003F8522 Družina.si] * {{dlib|ime={{PAGENAME}}}} * {{SloBio|id=768824|avtor=Koblar France|ime=Velikonja Narte|vir=SBL}} {{Slovenski svetniki}} {{normativna kontrola}} *{{Portal:Literatura/povezava}} {{DEFAULTSORT:Velikonja, Narte}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski domobranci]] [[Kategorija:Božji služabniki]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški mučenci]] t5rp03fkzhu50053haue2ozt60myw6m 6675110 6675070 2026-05-12T22:26:11Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28877-35|~2026-28877-35]] ([[User talk:~2026-28877-35|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Janezdrilc|Janezdrilc]] 6537210 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Narte Velikonja''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[kulturni]] [[delavec]], * [[8. junij]] [[1891]], [[Predmeja]], † [[25. junij]] [[1945]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Pravo ime mu je bilo Leonard. Rodil se je očetu gozdnemu pazniku Ignaciju in materi Mariji (rojena Beuk). Kot fant je sprva razmišljal o [[duhovništvo|duhovništvu]], a se je kasneje odločil za [[pravo]]. Študiral je na [[Dunaj]]u, bil nekaj časa v vojski in 1918 diplomiral. Poročil se je z nečakinjo tedanjega ljubljanskega [[škof Jeglič|škofa Jegliča]]. Imela sta 13 otrok. Opravljal je različna dela v pokrajinski in banovinski upravi v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je delal pri [[Zimska pomoč|Zimski pomoči]]; bil je tudi glavni pobudnik in eden od [[urednik]]ov [[Zbornik Zimske pomoči|Zbornika Zimske pomoči]], ki je bil namenjen pomoči ljubljanskim beguncem pred partizani. Ostro je nastopal proti [[komunizem|komunističnemu]] nasilju med vojno. Maja 1945 je bil kot ožji sodelavec [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] in vodja propagande proti NOV/partizanstvu (prim. brošuro ''Malikovanje zločina'', 1944) aretiran, pred izrednim vojaškim sodiščem v Ljubljani 23. junija 1945 obsojen na smrt in dva dni pozneje ustreljen. Vrhovno sodišče ga je leta 2015 oprostilo vseh obtožb. Njegovo književno delo je bilo v javnosti prepovedano, prav tako se ne ve, kje je pokopan. Po vojni sta dve njegovi knjigi izšli v Buenos Airesu, po 1991 pa so ga ponatisnili tudi v Sloveniji. == Delo == [[Slika:Narte Velikonja - Višarska polena.pdf|thumb|right|page=9|250px|''Višarska polena'' (1928)|link=Slika:Narte_Velikonja_-_Višarska_polena.pdf%3Fpage=9]] Narte Velikonja se je začel pojavljati v književnosti kot pesnik, pozneje pa se je razvil v pripovednika [[moderni realizem|modernega realizma]]. Snov je zajemal predvsem iz rodnega okolja na obrobju [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]]. Z jasnimi potezami je slikal kmeta, bajtarja in delavca v boju za preživetje težavnih gospodarskih in političnih razmer, zajemal prvinskost kmečkega življenja in se osredotočal na psihološko doživljanje posameznika. Razmere pod Italijansko oblastjo je opisal v povesti ''[[V Smrlinju]]'' ([[Mladika]], 1921). Zgodnje novele je objavil v zbirkah ''[[Sirote]]'' in ''[[Otroci]]''. Naklonjenost bralcev si je pridobil zlasti s povestjo ''[[Višarska polena]]''; izšla je v zbirki [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] [[Slovenske večernice]], vendar je močno presegala tradicionalne okvire te zvrsti. Med njegova najpomembnejša besedila sodi povest ''[[Besede]]''; v njej se je močno približal [[ruralizem|ruralizmu]] na Slovenskem. V knjigi ''[[Naš pes]]'' je zbral vesele zgodbe iz svojega otroštva. V zadnjem obdobju je pisal, deloma po lastnih izkušnjah, tudi novele o bolnih. Humoristične zgodbice je zbral v knjigah ''[[Pod drobnogledom]]'' in ''[[Zbiralna leča]]''. Za gledališče je napisal nekaj [[ljudska drama|ljudskih dram]] ([[Suženj (Velikonja)|Suženj]], ''[[Dom in Svet|DiS]]'', 1916; [[Tabor (Velikonja)|Tabor]], ''[[Mladika]]'', 1940). == Bibliografija == === Proza === * ''Albanska špijonka'', povest, pod psevdonimom Ovca (skupaj z [[Izidor Cankar|Izidorjem Cankarjem]]), 1917. * ''Višarska polena'', povest, {{COBISS|ID=1296693}} * ''Sirote'', novele, {{COBISS|ID=43289345}} * ''Otroci'', novele, {{COBISS|ID=4248323}} * ''Naš pes'', spomini na mladost, {{COBISS|ID=4833330}} * ''Besede'', povest, {{COBISS|ID=4743689}} * ''Pod drobnogledom'', šaljive zgodbe, {{COBISS|ID=4830258}} * ''Zbiralna leča'', šaljive zgodbe, {{COBISS|ID=1316401}} * ''3 x 88 anekdot'', Ljubljana: J. Žužek, 1943. {{COBISS|ID=32472065}} * ''888/3 anekdot'', {{COBISS|ID=1433393}} * ''Malikovanje zločina'', {{COBISS|ID=27175937}}, [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/malikovanje.pdf PDF]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * ''Ljudje'', izbor kratkih pripovedi, {{COBISS|ID=27182081}} * ''Zanke'', izbor kratkih pripovedi, {{COBISS|ID=26424321}} * ''Ljudje in zanke'', {{COBISS|ID=28582144}} * ''Humoreske in satire'',{{COBISS|ID=214981376}} === Dramatika === * ''Suženj'', (DiS, 1916). * ''Tabor'', (Mladika, 1940). * ''Župan'', v rokopisu. * ''Njiva'', v rokopisu. == O njem == * [[Tine Debeljak]]: Spomin na Narteja Velikonjo {{COBISS|ID=246033920}} * [[Ana Koblar-Horetzky]]: Narte Velikonja in France Koblar {{COBISS|ID=110563840}} * [[Helga Glušič]]: Pripovedi Narteja Velikonje. {{COBISS|ID=35830882}} * [[Alenka Puhar]]: Narte Velikonja - Prostor za moža iz zanke {{COBISS|ID=227819008}} * [[Boris Mlakar]]: Tragično srečanje z revolucijo: primer Narteja Velikonje {{COBISS|ID=58994177}} * [[Maria Velikonja]]: ''Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba'', 2025 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Narte Velikonja}} {{Wikivir}} * [http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1939-narte-velikonja Revija.ognjisce.si] * [http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/909072ED179196EAC1257164003F8522 Družina.si] * {{dlib|ime={{PAGENAME}}}} * {{SloBio|id=768824|avtor=Koblar France|ime=Velikonja Narte|vir=SBL}} {{Slovenski svetniki}} {{normativna kontrola}} *{{Portal:Literatura/povezava}} {{DEFAULTSORT:Velikonja, Narte}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski domobranci]] [[Kategorija:Božji služabniki]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški mučenci]] 3xlwj2aimtw75tms6y7ufl5oq5s5dco 0 228312 6675282 6585921 2026-05-13T11:21:17Z Signal 28172 /* */ dodal datum smrti 6675282 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Blaž Knez''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]] in tekstilni [[tehnologija|tehnolog]], * [[29. januar]] [[1928]], [[Libeliče]], † [[17. junij]] [[2007]], [[Gornja Pušća]], [[Hrvaška]]. == Življenjepis == Knez je leta 1962 [[diploma|diplomiral]] na Višji tekstilni tehnični šoli in 1968 na Tehnološko-metalurški fakulteti v [[Beograd]]u. [[Doktorat|Doktoriral]] pa je 1980 na [[Zagreb|zagrebški]] Tehnološki fakulteti, na kateri je bil 1986 izvoljen za [[profesor|rednega profesorja]] in se 1990 upokojil. == Delo == Blaž Knez je bil od leta 1954 do 1977 zaposlen v več tovarnah oblačil in na konfekcijski šoli, od 1977 na Inštitutu za tekstil in obleko Tehnološke fakultete v Zagrebu. Izdelal je več tehnoloških projektov za industrijo oblačil ter organiziral več tehnoloških [[laboratorij]]ev.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Utemeljil je Zavod za oblačilno tehnologijo in bil njegov predstojnik 1978–83 in 1986–90, pa tudi direktor Inštituta za tekstil in obleko Tehnološke fakultete zagrebške univerze 1978–86.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hrvatski biografski leksikon, Kam-Ko, Zagreb, 2009|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> == Glej tudi == * priimek [[Knez (priimek)|Knez]] == Viri == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Knez, Blaž}} [[Kategorija:Slovenski inženirji tekstilstva]] dtpzmur67rxj93atsrvoioo5ysbly4z 6675283 6675282 2026-05-13T11:22:08Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Mirogoj]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675283 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Blaž Knez''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]] in tekstilni [[tehnologija|tehnolog]], * [[29. januar]] [[1928]], [[Libeliče]], † [[17. junij]] [[2007]], [[Gornja Pušća]], [[Hrvaška]]. == Življenjepis == Knez je leta 1962 [[diploma|diplomiral]] na Višji tekstilni tehnični šoli in 1968 na Tehnološko-metalurški fakulteti v [[Beograd]]u. [[Doktorat|Doktoriral]] pa je 1980 na [[Zagreb|zagrebški]] Tehnološki fakulteti, na kateri je bil 1986 izvoljen za [[profesor|rednega profesorja]] in se 1990 upokojil. == Delo == Blaž Knez je bil od leta 1954 do 1977 zaposlen v več tovarnah oblačil in na konfekcijski šoli, od 1977 na Inštitutu za tekstil in obleko Tehnološke fakultete v Zagrebu. Izdelal je več tehnoloških projektov za industrijo oblačil ter organiziral več tehnoloških [[laboratorij]]ev.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Utemeljil je Zavod za oblačilno tehnologijo in bil njegov predstojnik 1978–83 in 1986–90, pa tudi direktor Inštituta za tekstil in obleko Tehnološke fakultete zagrebške univerze 1978–86.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hrvatski biografski leksikon, Kam-Ko, Zagreb, 2009|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> == Glej tudi == * priimek [[Knez (priimek)|Knez]] == Viri == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Knez, Blaž}} [[Kategorija:Slovenski inženirji tekstilstva]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Mirogoj]] 5fhr88jfzzzdngivcmu08tm7fbd5aha 0 235097 6675269 6586545 2026-05-13T10:35:21Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani ba Žalah]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675269 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Rozman''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]] in [[oblikovalec]], * [[26. julij]] [[1938]], [[Kamna Gorica]], † [[25. oktober]] [[2003]], [[Ljubljana]]. Rozman je leta 1973 [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|FA]] iz [[arhitektura|arhitekture]] in 1990 [[doktorat|doktoriral]] na oddelku za lesarstvo na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]] v Ljubljani. V letih 1960-1986 je poučeval na Srednji lesarski šoli, nato do 1998 na BF v Ljubljani, od 1991 kot [[profesor|izredni profesor]]. Razvijal je pouk konstruiranja in oblikovanja pohištva. Raziskoval sisteme vgrajevanja pohištva, ter oblikoval notranjo opremo za razne trgovine. Napisal je več učbenikov ter objavil več znanstvenih in strokovnih člankov.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Viri == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{architect-stub}} {{DEFAULTSORT:Rozman, Vinko}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski industrijski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Pokopani ba Žalah]] rg6qw1y6qetj3wob1r0es3i9jm6804g 6675270 6675269 2026-05-13T10:35:29Z Signal 28172 odstranil [[Kategorija:Pokopani ba Žalah]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675270 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Rozman''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]] in [[oblikovalec]], * [[26. julij]] [[1938]], [[Kamna Gorica]], † [[25. oktober]] [[2003]], [[Ljubljana]]. Rozman je leta 1973 [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|FA]] iz [[arhitektura|arhitekture]] in 1990 [[doktorat|doktoriral]] na oddelku za lesarstvo na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]] v Ljubljani. V letih 1960-1986 je poučeval na Srednji lesarski šoli, nato do 1998 na BF v Ljubljani, od 1991 kot [[profesor|izredni profesor]]. Razvijal je pouk konstruiranja in oblikovanja pohištva. Raziskoval sisteme vgrajevanja pohištva, ter oblikoval notranjo opremo za razne trgovine. Napisal je več učbenikov ter objavil več znanstvenih in strokovnih člankov.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Viri == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{architect-stub}} {{DEFAULTSORT:Rozman, Vinko}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski industrijski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] pmr5q63fmk1lykrkpujltflom0xw8m3 6675271 6675270 2026-05-13T10:35:50Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675271 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Rozman''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]] in [[oblikovalec]], * [[26. julij]] [[1938]], [[Kamna Gorica]], † [[25. oktober]] [[2003]], [[Ljubljana]]. Rozman je leta 1973 [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|FA]] iz [[arhitektura|arhitekture]] in 1990 [[doktorat|doktoriral]] na oddelku za lesarstvo na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]] v Ljubljani. V letih 1960-1986 je poučeval na Srednji lesarski šoli, nato do 1998 na BF v Ljubljani, od 1991 kot [[profesor|izredni profesor]]. Razvijal je pouk konstruiranja in oblikovanja pohištva. Raziskoval sisteme vgrajevanja pohištva, ter oblikoval notranjo opremo za razne trgovine. Napisal je več učbenikov ter objavil več znanstvenih in strokovnih člankov.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Viri == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{architect-stub}} {{DEFAULTSORT:Rozman, Vinko}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski industrijski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] gy5tj315o3jopeqigo7j885iqfcuoc2 0 235391 6674877 6231343 2026-05-12T12:29:51Z Sporti 5955 /* Umetniško ustvarjanje */ np, pp 6674877 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name = Avgust Berthold |smallimage = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> | other_names = peti impresionist | known_for = umetnik, impresionist | occupation = <!-- WD --> }} '''Avgust Berthold''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotografija|fotograf]] in [[impresionizem|impresionist]], * [[20. julij]] [[1880]], [[Puštal]], † [[1919]], [[Ljubljana]]. ==Življenje in delo== A. Berthold je bil rojen v puštalskem gradu pri Škofji Loki. V dvorcu je živela rodbina [[Oblak von Wolkensperg|Oblak - Wolkensperg]], iz nje je izhajala njegova mati Ema. [[Ema Wolkensperg]] je bila sestra puštalskega barona in lastnika gradu [[Avgust Wolkensperg|Avgusta Wolkensprega]] in se je kot 19-letna poročila z mornariškim oficirjem, kasneje kapitanom fregate Jožefom Bertholdom, njegov rod izhaja iz [[Benetke|Benetk]]. Kmalu po rojstvu je mati Ema umrla, tako je odraščal pri očetu, vendar zaradi njegove službe ne ves čas, moral je biti pri sorodnikih, stari mami v Puštalu. Pri sedmih letih mu je umrl oče zaradi bolezni in sorodniki v Puštalu so poskrbeli za njegovo izobrazbo in vzgojo. S fotografijo se je seznanil pri [[Rihard Jakopič|Rihardu Jakopiču]], ki je stanoval v Puštalu. Pri njem je Berthold tudi izvedel o možnostih šolanja in izpopolnjevanja v tujini, predvsem v [[München|Münchnu]] in na [[Dunaj]]u, ki sta bila takrat največja bližnja centra za umetniški, duhovni in strokovni razvoj, kamor so slovenski umetniki najpogosteje zahajali. Tudi Berthold se je po končani gimnaziji v Ljubljani udeležil mnogih predavanj in razstav v Münchnu, kjer je obiskoval [[Anton Ažbe|Ažbetov]] slikarski tečaj, in na Dunaju, kjer si je pridobil tehnično izobrazbo, se seznanjal z najnovejšimi fotografskimi tehnikami in jih tudi sam izpopolnjeval. Nekega dne sta s sorodnikom [[Aleksander Berthold|Aleksandrom Bertholdom]], admiralom v [[Pulj|Puli]], v [[Trst]]u kupila na srečelovu srečko in zadela bogat glavni dobitek. To srečno naključje mu je omogočilo, da si je lahko že zgodaj kupil hišo v Ljubljani in v njej uredil in opremil atelje po takratnih merilih. ===Fotografski atelje=== [[Slika:Rihard Jakopič.jpg|thumb|left|250px|Bertholdov portret [[Rihard Jakopič|Riharda Jakopiča]]]] Spomladi 1905 je dobil obrtno dovoljenje. V [[Slovenski narod (časnik)|Slovenskem narodu]] je objavil naslednji oglas v katerem piše da ''"naznanja otvoritev najmodernejše opremljenega fotografskega zavoda prve vrste v Ljubljani, v Sodnijskih ulicah, št. 11. Podpisani se priporoča visoki gospodi in p.n. občinstvu v Ljubljani in okolici v prevzetje fotografskih del kakor portretov, pokrajin, notranjih prostorov, športnih in skupinskih slik, reprodukcij vseh vrst, povečanj, platinskih, gumastih in ogljastih posnetkov in zagotavlja umetniško izvršitev solidne cene in najhitrejšo dovršitev. Fotografiranje zunaj ateljeja zaračunam najceneje. Atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih. Mnogoštevilnega obiska prosim z odljičnim spoštovanjem Avgust Berthold, fotograf."'' Svoja dela je pošiljal na nekatere zelo odmevne razstave, na katerih je prejel veliko priznanj. Najodmevnejša je bronzirana medalja, ki jo je prejel na mednarodni Razstavi umetnosti in obrti v čast 75-letnice narodne neodvisnosti [[Belgija|Belgije]], zelo pomembno je bilo tudi priznanje z razstave v Kristijaniji, današnjem [[Oslo|Oslu]], na [[Norveška|Norveškem]]. Podatke o obeh priznanjih je odtisnil na zadnji strani vsake fotografije, ki jih je tudi s prednje strani okrasil z gravirano ornamentiko in podpisom. Omislil si je tudi svoj [[rentgen]], ki mu je v vojnih letih pomagal preživeti sebe in družino. Vrsta pred rentgensko ordinacijo je bila zelo dolga ranjencev s [[Soška fronta|Soške fronte]]. A rokovanje z rentgenom je bilo zelo nevarno, zato je z njim delal samo Berthold. Po letu [[1919]], tega leta je žal hudo zbolel in zelo hitro in dokaj mlad v 39. letu starosti umrl, so rentgenski aparat oddali dr. Pogačniku, po 2. svetovni vojni [[Poliklinika|polikliniki]], nazadnje pa so ga uporabljali na veterinarski kliniki, sedaj je shranjen kot muzejski eksponat v [[Tehniški muzej Slovenije|tehniškem muzeju]] v [[Bistra|Bistri]]. ===Umetniško ustvarjanje=== [[Slika:Avgust Berthold - Ženski portret.jpg|thumb|300px|Ženski portret]] Poleg fotografiranja oseb, med katerimi so bili tudi takratni pomebneži (npr.: [[Ivan Cankar]], [[Alojz Gradnik]], [[Rihard Jakopič]], [[Fran Levec]], [[Pavel Golia]] idr.), se je ukvarjal z umetniško fotografijo in je bil prvi slovenski umetniški fotograf. Danes ga štejemo med impresioniste. Njegov vzdevek je ''peti impresionist''. Njegovo fotografsko zapuščino lahko razdelimo na: * krajinske fotografije (intimna [[Krajinska fotografija|krajina]] - intimni pejsaž, morska veduta, gorska krajina, tihožitje), * [[žanr]]ske (kmečki žanr, otroški žanr - igre), * arhitekturne fotografije, * portretne fotografije (družinski [[portret]], značajski - ustvarjalni portret, javni, uporabno-namenski - za dokumentacijo), * dokumentarne fotografije. Njegove najboljše fotografije so krajinske in žanrske, zanje je na razstavah tudi največkrat prejemal priznanja, najlepše pa so tudi predstavljale njegovo piktorialistično - slikarsko usmeritev v fotografiji, ki je bila tedaj najbolj moderna. Motive za krajinsko fotografijo je iskal v drevesih, gozdovih, gozdnih jasah, močvirjih, potokih, stezah, naravi v različnih letnih in dnevnih časih, najraje ob jutranjem ali večernem mraku, ko se vzdušje svetlobe najlepše menjava, izogibal pa se je opoldanskega časa, ko sije sonce navpično. Najlepši motiv so se mu zdele breze, med 1905 in 1907 je nastala cela kolekcija fotografij pokrajin z brezami, ki so nastale v gumijevem postopku - to je bil najbolj priljubljen postopek, saj mu je omogočal največ eksperimentiranja, zanje pa je v Oslu 1908 prejel tudi priznanje. [[Slika:Avgust Berthold - Sejalec.jpg|thumb|300px|Fotografija sejalca v bližini Škofje Loke]] Berthold je rad fotografiral kmečke ljudi pri njihovem delu. Kmet pri delu, sklonjen, napet, upognjen v čisto specifičnih, za določeno kmečko opravilo značilnih gestah, je predstavljal tip človeka, povezanega s preteklostjo, s časom, ko je bil človek še globlje povezan z naravo, ko je bil v celoti odvisen od nje. Berthold je imel v okolici Škofje Loke na sprehodih po okoliških hribih in vaseh, po Sorškem polju, in ob različnem času (zjutraj, pozno popoldne), nešteto priložnosti za fotografiranje kmetov in njihovih opravil. Znani so motivi oranja, košnje, žetve, počitka po delu, najbolj znana in najzanimivejša pa je fotografija [[Sejalec (Berthold)|Sejalec]] (fotografija desno), ki je nastala leta 1906 na njivah okoli Škofje Loke med [[Pungert, Škofja Loka|Pungert]]om in [[Gosteče|Gostečami]]. Fotografija verjetno ni nastala po naključju med sprehodom, bolj verjetno je, da gre za natančno razporeditev kompozicije. Figura, pozicija in gib kmeta (ki naj bi bil v resnici domačin [[kolar]]) so natančno organizirani, premišljeni in izdelani, celotna kompozicija je svetlobno in gibno uravnotežena. Ob upoštevanju osvetljenosti lokacije je najbolj verjetno, da je fotografija posneta popoldne. Leto kasneje je pod vplivom te fotografije nastal tudi [[Ivan Grohar|Groharjev]] [[Sejalec (Grohar)|Sejalec]] (1907), ki se od Bertholdovega razlikuje pravzaprav samo po kozolcu, ki namesto prepoznavnega hriba stoji nekoliko zabrisan v ozadju. Verjetno je Grohar slikal po Bertholdovi fotografski predlogi, kar je bilo tedaj kar običajno. Nazadnje se je v našem času njun motiv znašel na kovancu za pet centov, ki ga je oblikoval [[Miljenko Licul]]. Pomemben del Bertholdovega opusa predstavljajo tudi [[portret]]i. Ker se je verjetno zavedal, da je veliko uspešnejši v krajinski fotografiji, so mu potrtetne, predvsem družinske portretne fotografije pomenile sprostitev in zabavo. Rad je slikal ženo [[Helena Berthold|Heleno]], hčerko Emo in samega sebe. Predvsem tričetrtinski portret in profil žene sta ustvarila čustven in nežen odnos. V teh fotografijah je izpovedal značaj žene in njeno počutje. Pogledi so usmerjeni vase, čustveni, polni ljubezni in veselja do mladosti. Dragoceni so portreti njegovih znamenitih sodobnikov – [[Ivan Tavčar|Tavčarja]], Cankarja, [[Oton Župančič|Župančiča]], Groharja, [[Anton Aškerc|Aškerca]]. ==Viri== {{kategorija v Zbirki}} * Sosič, S. (1997): Avgust Berthold - Ljubljana : Rokus : Mestna galerija {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Berthold, Avgust}} [[Kategorija:Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski impresionisti]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Portretni fotografi]] 20c5o7e19b0fuv4mck2hyjdq4p2m042 0 239314 6675105 6500086 2026-05-12T22:14:47Z ~2026-28695-83 259778 /* Bibliografija */ 6675105 wikitext text/x-wiki {{BŽO brezvirov}} {{Infopolje Oseba}} '''Irena Svetek''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisateljica]], scenaristka * 29.11. [[1975]], [[Ljubljana]]. ==Življenje in delo== Irena Svetek (1975) je doktorirala na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za prvi roman Od blizu je leta 2004 prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za knjižni prvenec in nominacijo za kresnika. Napisala je še romane Sedmi val (2011), Zaspi, mala moja, zaspi (2014), kriminalko Rdeča kapica (2021), Beli volk (2022), Črni princ (2023) in Tam, kjer plešejo tulipani (2025). Je scenaristka, ki je napisala kar nekaj scenarijev za različne serije, napisala je tudi scenarij za celovečerni film Skupaj, v katerem je svojo zadnjo vlogo igral preminuli slovenski igralec Jernej Šugman. Od leta 2014 je poročena s pisateljem [[Dušan Čater|Dušanom Čatrom]]. ==Bibliografija== '''ROMANI:''' *Od blizu. Ljubljana: Študentska založba, 2004. * Sedmi val. Ljubljana: Študentska založba, 2008. *Zaspi, mala moja, zaspi. Maribor: Litera, 2014 *Rdeča kapica. Ljubljana: Beletrina, 2021 *Beli volk. Ljubljana: Beletrina, 2022 *Črni princ, Ljubljana; Beletrina, 2023 *Tam, kjer plešejo tulipani; Beletrina 2025 *Kraljica; Beletrina 2026 '''AV (SCENARIJI):''' 1.     celovečerni film ''Skupaj'' (režija: Marko Šantić, RTV produkcija, l. 2018) 2.     tv serija ''Mame''  (režija: Slobodan Maksimović, 1. sezona); VPK produkcija za RTV, l. 2018/19 3.     tv serija serija ''Mame'' (režija: Slobodan Maksimović, 2. sezona); VPK produkcija za RTV, l. 2017/18 4.     tv serija ''[[Več po oglasih]]'' režija: Vinci Vogue Anžlovar); VPK produkcija za RTV, l. 2016/17 5.     tv nanizanka ''[[Ena žlahtna štorija]]'' (režija: Vojko Anzeljc, scenariji 4 sezona); Mangart produkcija za Planet TV, 2016 6.     tv nanizanka ''Ena žlahtna štorija'' (režija: Vojko Anzeljc, scenariji 5 sezona); Mangart produkcija za Planet TV, 2017 7.     kratek film ''Svinja'' (soavtor, scenarij); RTV produkcija, 2015 8.     tv nanizanka ''Hudičev greben'' (''Gorske sanje,'' avtor, režija: Boris Petkovič); Blade produkcija za Planet TV 2018 9.     tv nanizanka ''Česnovi'' (režija: Milivoj Puhlovski); Emotion produkcija za Planet TV, 2018 10. celovečerni film ''Đehenem'' (v pripravi) 11. tv nanizanka “Rdeča kapica” avtor: Irena Svetek, Dušan Čater; Pop tv, Perfo produkcija == Viri == Referat pri vajah iz slovenske književnosti na slovenistiki (avtorica: Nina Romšak) Subjekt, pisateljica {{normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} {{DEFAULTSORT:Svetek, Irena}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Irena Svetek|*]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Svetek, Irena]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Svetek, Irena]] hlo37ateowpwpwn1jivdpys8rakzeod 0 243795 6675261 6356501 2026-05-13T09:59:40Z ~2026-28825-29 259797 6675261 wikitext text/x-wiki '''Metonimíja'''<ref>{{navedi splet|url= http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=metonimija&hs=1|title= metonimija|work= [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|SSKJ]]|date= 30. junij 2011|accessdate= 2012-05-08}}</ref> ({{jezik-grc|μετωνυμία}}: metōnymía – ''zamenjava imena'' ali ''napačno imenovanje''<ref>{{navedi splet|url= http://lsj.translatum.gr/wiki/%CE%BC%CE%B5%CF%84%CF%89%CE%BD%CF%85%CE%BC%CE%AF%CE%B1|title= μετωνυμία|work= Liddell, Scott, Jones Ancient Greek Lexicon (LSJ)|date= |accessdate= 2014-08-27|language= en|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304131300/http://lsj.translatum.gr/wiki/%CE%BC%CE%B5%CF%84%CF%89%CE%BD%CF%85%CE%BC%CE%AF%CE%B1|url-status= dead}}</ref>) ali '''preimenovanje''' je retorična figura, v kateri je ime za neko stvar zamenjano z drugim imenom, ki je s prvim v vzročni ali kateri drugi zvezi. Pri metonimiji ''cel avtobus je pel'' ne poje avtobus, ampak potniki v avtobusu. Čeprav se o metonimiji večinoma govori v povezavi z literaturo, je metonimija zelo pogosta v vsakdanjem govoru. Z njo odkrivamo nove možnosti logične odvisnosti ter povezanosti med pojmi. Ko rečem „Ali si že prebral Prešerna?” namesto „Ali si že prebral Prešernove pesmi?”, so Prešeren in Prešernove pesmi v tesni zvezi, in sicer vzročni. Pogosta je v publicističnih besedilih, predvsem v naslovih (''Bela hiša'' molči namesto ameriški predsednik molči<ref>Raymond W. Gibbs, Jr. Speaking and thinking with metonymy. V Metonymy in language and thought.</ref>). == Vrste metonimij == Vrst zamenjav je veliko. V povedi ''Ravne so sprejele trikratno zmagovalko Tino Maze'' so ''Ravne'' metonimični izraz za ''prebivalce Raven na Koroškem''. Običajen izraz za prebivalce kraja smo zamenjali z metonimičnim izrazom za kraj, v katerem prebivalci živijo. {| class="wikitable sortable" |- ! vrsta zamenjave !! metonimični izraz !! običajni izraz |- | celota z delom || daj mi svoj ''telefon'' || daj mi svojo telefonsko številko |- | del s celoto || grem ''na pijačo'' || grem s prijateljem v bar, kjer bova pila pijačo |- | poslopje s prebivalci || ''cel razred'' se je smejal || učenci in učitelj so se smejali |- | kraj s prebivalci || ''Bruselj'' poziva ''Slovenijo'' k varčevalnim ukrepom || ''bruseljski poslanci'' pozivajo ''slovenske poslance'' k varčevalnim ukrepom |- | prebivalci s krajem || ''Nemci'' so gostili svetovno prvenstvo v nogometu || Nemčija je gostila svetovno prvenstvo v nogometu |- | avtor z delom || gremo gledat ''Spielberga'' || gremo gledat film, ki ga je režiral Steven Spielberg |- | orodje z delom || ves dan je na ''internetu'' (gleda ''televizijo'') || ves dan brska po internetnih straneh (gleda oddaje po televiziji) |- | orodje s funkcijo orodja || slišim ''telefon'' || slišim zvonjenje telefona |- | funkcija orodja z orodjem || vklopi ''gretje'' || vklopi radiatior |- | znamka z izdelkom || imam ''mercedesa'' || avto znamke Mercedes |- | sredstvo z uporabnikom sredstva || ''avtobus'' ima zamudo / fant je dober ''cepec'' || voznik avtobusa zamuja / fant je dober mlatec |- | čas z ljudmi, ki so v tem času živeli || ''renesansa'' se je navduševala nad človekom || ljudje, ki so živeli v času renesanse |- | vsebina embalaže z embalažo || ''mleko'' se je polilo || mleko se je razlilo iz embalaže |- | zdravilo s funkcijo zdravila || ''aspirin'' || tableta proti glavobolu |- |} == Sinekdoha ali sovzporedje == [[Sinekdoha]] ({{jezik-el2|συνεκδοχή}}: sinekdohé - ''pojmovanje'') je retorična figura, pri kateri del predstavlja celoto. ''Dvorana molči'' je metonimija za gledalce v dvorani, saj je dvorana prostor, ki ni fizični del gledalcev. Medtem gre pri izrazu ''vse oči so uprte v igralce'' za sinekdoho, saj so oči del gledalcev. Pogosto se sinekdoha uvršča med metonimije, včasih pa jo obravnavajo kot samostojno retorično figuro. Če rečemo Na zabavo je prišla ''policija'', vemo, da je na zabavo prišlo nekaj policistov, ne cela policijska postaja. ''Policija'' je v tem primeru sinekdoha. == Antonomazija == {{glavni|Antonomazija}} [[Antonomazija]] ({{jezik-el2|ἀντονομάζειν}}: antonomázein - ''imenovanje stvari z novim imenom'') je retorična figura, pri kateri z osebnim imenom zamenjamo občno ime: ''Krjavelj'' je osebno ime vaškega posebneža v [[Josip Jurčič|Jurčičevem]] ''Desetem bratu''. Kot občno ime pa ''krjavelj'' označuje nabritega, neumnega, komičnega človeka.<ref>Matjaž Kmecl: Mala literarna teorija. Založba M & N. Ljubljana. 1996.</ref> Ko nekoga označimo za krljavlja, uporabimo antonomazijo. Za antonomazijo gre tudi v primeru, ko z občnim imenom zamenjamo osebno ime: recimo če profesorja slovenščine šaljivo poimenujemo ''vejica''.<ref>Anton Ingolič: Tajno društvo PGC.</ref> Antonomazija je vrsta metonimije, pri kateri gre za točno določeno vrsto zamenjave - zamenjavo osebnega imena z občnim. == Razlika med metonimijo in metaforo == Metafora je osnovana na podobnosti dveh stvari. Če rečem Ti si moj sonček, mislim, da mi pomeniš to, kar živim bitjem pomeni sonce (nekaj, kar je nujno potrebno). Pri metonimiji pa ne gre le za podobnost; tisti dve stvari, ki ju pri metonimiji zamenjamo, sta med seboj v neki bolj konkretni zvezi: Ljubljana praznuje - Ljubljana je metonimični izraz za Ljubljančane, pri čemer Ljubljančani niso podobni mestu Ljubljana, ampak tam samo živijo. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == {{refbegin|colwidth=30em}} * Barcelona, Antonio (ur.), 2000: Metaphor and metonymy at crossroads. Berlin/New York: Mouton de Gruyter. * Dirven, René, Pörings, Ralf (ur.), 2002: Metaphor and metonymy in comparison and contrast. Berlin: Mouton de Gruyter. * Hoiberg, Dale, 2002: Encyclopaedia Brittanica 2002. Deluxe edition CD-ROM. * Kmecl, Matjaž, 1996: Mala literarna teorija. Ljubljana: Založba M & N. * Književni termini – riječnik, 2001: ur. Mirzet Hanić. Založba: Sarajevo: ITD. »Sedam«. * Leksikon Literatura, 1977: Ljubljana: Cankarjeva Založba. * Panther, Klaus-Uwe, Radden Günther (ur.), 1999: Metonymy in language and thought. Amsterdam/Philadelphia: University of Hamburg. John Benjamins publishing company. * Rečnik književnih termina, Drugo, dopunjeno izdanje 1992: ur. D. Živković, Beograd: Institut za književnost i umetnost u Beogradu. Biblioteka Odrednice. * Trdina, Silva, 1958: Besedna umetnost. II. del. Literarna teorija. Ljubljana: Mladinska knjiga. * Wales, K., 1990: A dictionary of stylistics. New York: Longman. {{refend}} [[Kategorija:Literarna teorija]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] {{normativna kontrola}} dyincmh1l0ycnfeu8vmefe8cz8jtlwo 0 244849 6675241 6489404 2026-05-13T09:33:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675241 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = Eva Jacqueline Longoria<ref>[http://www.tvguide.com/celebrities/eva-longoria/189931 Biography for Eva Longoria], ''TVGuide.com''</ref> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | othername = Eva Longoria<br />Eva Longoria-Parker | homepage = | occupation = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 2000 - danes | spouse = [[Tyler Christopher (igralec)|Tyler Christopher]] (2002–2004)<br />[[Tony Parker]] (2007–2011) | sagawards = glej [[#Nagrade in nominacije|Nagrade in nominacije]] }} '''Eva Jacqueline Longoria''', [[Američani|ameriška]] [[filmski igralec|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]], [[fotomodel]] in [[producent]]ka, * [[15. marec]] [[1975]], [[Corpus Christi, Teksas|Corpus Christi]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike]]. Njena najbolj slavna vloga je vloga [[Gabrielle Solis]] v [[American Broadcasting Company|ABC-jevi]] [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''[[Razočarane gospodinje]]''. Svetovno priznan [[fotomodel]] je Eva Longoria postala po letu 2000, ko se je začela pojavljati v raznih reklamnih oglasih, moških revijah in na naslovnicah ženskih revij, kot so ''[[Vogue (revija)|Vogue]]'', ''[[Marie Claire]]'' in ''[[Harper's Bazaar]]''. V letu 2008 je dosegla štirinajsto mesto na lestvici revije ''[[FHM]]'', »Najprivlačnejše ženske leta 2008«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.fhm.com/100sexiest/EvaLongoria |title=Eva Longoria {{!}} 100 Sexiest 2008 {{!}} FHM.com<!-- Bot generated title --> |accessdate=2010-07-20 |archive-date=2008-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080428103352/http://www.fhm.com/100sexiest/EvaLongoria |url-status=dead }}</ref> Leta 2007 se je poročila s [[Tony Parker|Tonyjem Parkerjem]], [[NBA]]-jevim branilcem. == Zgodnje življenje == Eva Longoria se je kot '''Eva Jacqueline Longoria''' rodila [[15. marec|15. marca]] 1975 v [[Corpus Christi, Teksas|Corpus Christi]], [[Nueces County, Teksas|Nueces County]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike]] kot hči [[Mehičani|mehiških]] staršev Enriquea Longorie, Jr. in Elle Eve Mireles.<ref>[http://www.rumorficial.com/hollywood/eva-longoria-latest-interview-in-latina-magazine/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090523132110/http://www.rumorficial.com/hollywood/eva-longoria-latest-interview-in-latina-magazine/ |date=2009-05-23 }}, ''Latina Magazine Interview - Longoria says ''even with my real traditional Mexican grandma''</ref><ref>[http://latina.com/fashion/celebrity/exclusive-eva-longoria-parkers-got-down-home-style] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090524051625/http://latina.com/fashion/celebrity/exclusive-eva-longoria-parkers-got-down-home-style |date=2009-05-24 }}, ''Longoria says - »I’m Mexican« ''</ref> Vzgojena je bila v duhu [[Kristjani|krščanske vere]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.independent.ie/entertainment/news-gossip/eva-longoria-unbelievable-1366738.html|title=Eva Longoria: Unbelievable|publisher=[[Irish Independent|Independent]]|date=4. maj 2008 |accessdate=23. maj 2010 |first=Barry|last=Egan}} :(Commentary; ''»Are you religious? Yes, I'm Catholic,« Eva smiles. »I believe in God and heaven and hell.«'')</ref> Eva Longoria je najmlajša izmed štirih hčera, njenim sestram pa je ime Elizabeth Judina, Emily Jeannette in Esmeralda Josephina.<ref name=DH>{{navedi splet|url=http://www.darkhorizons.com/interviews/678/eva-longoria-for-the-sentinel-|title=Exclusive Interview: Eva Longoria for "The Sentinel"|last=Fischer|first=Paul |date=11.4.2006 |publisher=darkhorizons.com|accessdate=13.6.2008 }}</ref> Njena družina je v Teksasu živela že preden so se oblikovale Združene države Amerike in se na to območje naselili angleško-govoreči prebivalci.<ref>http://www.pbs.org/wnet/facesofamerica/profiles/eva-longoria/8/</ref> Kljub temu, da so generacije družine obdelovale kmetijske površine, je imela družina pogosto zelo malo denarja; Enrique in Ella sta se več let trudila, da bi svojim hčeram zagotovila ustrezno vzgojo. V [[intervju]]ju v oddaji ''[[The Oprah Winfrey Show]]'' leta 2006 je Eva Longoria gledalcem prikazala vpogled v stiske, s katerimi se je soočala v otroštvu, saj je odraščala v revni družini; na lokaciji družinske kmetije je namestila kamere in prikazala, kakšno je bilo njeno otroštvo. Eva Longoria je priznala, da se je finančno stanje družine izboljšalo šele, ko je uspela v igralskem poslu. V intervjuju z novinarko revije ''[[Dateline NBC|Dateline]]'', [[Stone Phillips]], je dejala, da so jo njene sestre pred uspehom večkrat ignorirale. »Odrasla sem kot grdi raček. Včasih so me klicale 'la prieta fea,' kar pomeni 'tista grdo temna',« je dejala.<ref>[http://www.msnbc.msn.com/id/19569591/?pg=2#dtl_stone Photo Gallery: Stone Phillips Celebrity Interviews], ''MSNBC.com''</ref> Eva Longoria je originalno želela postati fotomodel in poslala svoje fotografije več modnim agencijam, vendar so jo zaradi njene višine vse zavrnile. Šolala se je na šoli Marvin P. Baker Middle School in kasneje na šoli Roy Miller High School; nazadnje je dobila akademsko diplomo iz [[kineziologija|kineziologije]] na univerzi [[Texas A&M University-Kingsville]]. V letu 1998 je dobila naslov Miss Corpus Christi, USA. Po končanem kolidžu se je prijavila na tekmovanje talentov, ki jo je pripeljalo do [[Los Angeles]]a, [[Kalifornija]], kjer je kmalu za tem podpisala pogodbo z igralskim agentom.<ref name=DH /> == Kariera == [[Slika:Eva Longoria and Tony Parker.jpg|thumb|Eva Longoria in njen mož [[Tony Parker]] na podelitvi nagrad [[Emmy]] leta 2008]] Eva Longoria je bila v začetku svoje kariere plesalka za glasbeno skupino [[The Pussycat Dolls]]. Svojo prvo televizijsko vlogo je dobila leta 2000, ko je zaigrala v [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''[[Beverly Hills, 90210]]''. V istem letu je zaigrala tudi v televizijski seriji ''General Hospital'', nato pa je doživela svoj preboj z ameriško [[telenovela|telenovelo]] ''[[Mladi in nemirni]]'', v kateri je od leta 2001 do leta 2003 igrala psihotično [[Isabella Braña Williams|Isabello Braño Williams]]. Potem, ko je zapustila igralsko zasedbo serije ''Mladi in nemirni'', se je pojavila v danes že ukinjeni različici serije [[Dick Wolf|Dicka Wolfa]], ''Dragnet''. Kljub temu, da je serija trajala samo dve sezoni, je z njo Eva Longoria, ki je imela v njej glavno vlogo, še bolj zaslovela. Po seriji ''Dragnet'' je zaigrala v dveh ne preveč uspešnih projektih - v neuspešnem [[film]]u ''Señorita Justice'' in v [[televizijski film|televizijskem filmu]] ''The Dead Will Tell''. [[Slika:EvaLongoria.jpg|thumb|upright|left|Eva Longoria leta 2006]] Leta 2004 je Eva Longoria dobila eno izmed najpomembnejših vlog v svoji karieri. Zaigrala je kot odrasla Gabrielle Solis v svetovno uspešni [[American Broadcasting Company|ABC-jevi]] televizijski seriji ''[[Razočarane gospodinje]]''. Ko je čez noč postala senzacija, je njena kariera postala veliko bolj uspešna. Sama ni nikoli menila, da je njena kariera postala uspešna šele po ''Razočaranih gospodinjah'': »Zdi se mi smešno, da ljudje pravijo, da sem postala slavna čez noč, glede na to, da sem na tem delala več kot deset let.«<ref>{{navedi novice|first=Jessica|last=Hundley|title="4 Eva"|date=September 2006|publisher=Maxim Magazine Online|url=http://www.maximonline.com/articles/index.aspx?a_id=7282&src=GM7070:MD|accessdate=23. januar 2007|archive-date=2007-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930163635/http://www.maximonline.com/articles/index.aspx?a_id=7282|url-status=dead}}</ref> O tem, kako je dobila vlogo Gabrielle Solis v seriji ''Razočarane gospodinje'' je povedala: {{navedek|Takoj, ko sem prebrala scenarij sem vedela, da je nekaj posebnega. Kreator serije me je vprašal, kaj si mislim o celotnem scenariju. Povedala sem mu, da si še nisem ustvarila mnenja, saj sem prebrala samo scenarij za svoj lik. Zasmejal se mi je in mi povedal, da sem vlogo dobila. Menil je, da je bil moj odgovor natanko takšen, kot bi bil odgovor Gabrielle.}} [[Slika:Eva Longoria Cannes 2.jpg|thumb|upright|right|Eva Longoria Parker na filmskem festivalu [[Cannes Film Festival]] leta 2008.]] Kmalu po seriji ''Razočarane gospodinje'' je zaigrala v neuspešnem televizijskem filmu ''Carlita's Secret'', ki ga je tudi producirala. V letu 2006 je za svojo upodobitev [[Gabrielle Solis]] v televizijski seriji ''Razočarane gospodinje'' prejela nominacijo za [[Zlati globus]] v kategoriji za »najboljši nastop igralke v televizijski seriji, muzikalu ali komediji«, nominacijo za serijo pa so prejele še mnoge druge igralke iz serije. Kljub temu, da nobena izmed njih nagrade ni dobila, je prejela nagrado [[ALMA Award]] za osebo leta. Poleg igralcev [[Michael Douglas|Michaela Douglasa]] in [[Kiefer Sutherland|Kieferja Sutherlanda]] je leta 2006 zaigrala v [[triler]]ju ''[[Agent na begu (film, 2006)|Agent na begu]]'', kar je bila njena prva glavna vloga v filmu. Istega leta je zaigrala Sylvio v filmu ''[[Težki časi]]'' poleg [[Freddy Rodriguez|Freddyja Rodrigueza]] in [[Christian Bale|Christiana Balea]]. Revija ''[[People en Español]]'' jo je leta 2003 uvrstila na svoj seznam »Najlepših ljudi«. Eva Longoria se je uvrstila tudi na sezname z najlepšimi ljudmi v [[Hollywood]]u in se uvrstila na prvo mesto ''[[Maxim (revija)|Maximove]]'' lestvice »Najprivlačnejših ženskih zvezdnic« v letu 2005 in 2006 ter tako postala prva ženska, ki se je na vrhu seznama pojavila dve zaporedni leti. V letu 2007 se je na tem istem seznamu pojavila na devetem mestu.<ref>[http://www.maximonline.com/Girls/Evalongoria/slideshow/1133/47.aspx?src=GM7070:MD #9 Eva Longoria in the Hot 100 of 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080320102536/http://www.maximonline.com/Girls/Evalongoria/slideshow/1133/47.aspx?src=GM7070:MD |date=2008-03-20 }} »Maxim Magazine, 2007«</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.usatoday.com/life/people/2006-04-05-longoria-maxim_x.htm|title=Longoria: Plus-sized cover girl|last=Keck|first=William |date=5.4.2006 |publisher=USA Today|accessdate=13.6.2008 }}</ref> Eva Longoria je bila izbrana za upodobitev [[Mariah Carey]] v [[Broadway]]ski igri, ki govori o ameriški [[pop glasba|pop]] [[pevka|pevki]]. Prva izbira za upodobitev Mariah Carey je bila [[Leona Lewis]]. Poleg Eve Longorie Parker je bila za vlogo predlagana tudi [[Vanessa Hudgens]].<ref>[http://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/celebritynews/4043712/Mariah-Carey-to-be-made-into-Broadway-musical.html Mariah Carey to be made into Broadway Musical] (31. december 2008)</ref> V aprilu 2009 je pristala na vrhu seznama revije ''[[People en Español]]'', ''Los 50 Más Bellos''. Na naslovnici revije je pozirala skupaj z [[Maite Perroni]] in [[Ana Bárbara|Ano Bárbaro]]. Pojavljale so se govorice, da bo upodobila [[Janet Van Dyne]] (alias The Wasp) v prihajajočem filmu ''Avengers'', saj so jo ujeli pri branju stripov, po katerih bo film posnet.<ref>http://www.cinemablend.com/new.php?id=10184</ref><ref>http://www.wizarduniverse.com/091608wasplongoria.html</ref><ref>http://latimesblogs.latimes.com/herocomplex/2008/09/eva-longoira-as.html</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://latinoreview.com/news/eva-longoria-reads-the-avengers-will-she-play-the-wasp-5385 |title=arhivska kopija |accessdate=2010-07-20 |archive-date=2010-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100807201953/http://www.latinoreview.com/news/eva-longoria-reads-the-avengers-will-she-play-the-wasp-5385 |url-status=dead }}</ref> Eva Longoria Parker se bo tudi pojavila in producirala film, ki je trenutno naslovljen kot ''1954''. Film je navdihnilo življenje osebe iz [[Puerto Rico|Puerto Rica]], ki prihaja iz [[Brazilija|Brazilije]], [[Lolita Lebrón|Lolite Lebrón]].<ref>[http://www.alquimiafilms.com/current_projects.php Current Projects] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090822052845/http://alquimiafilms.com/current_projects.php |date=2009-08-22 }} (6. julij 2009)</ref> == Ostala dela == V januarju leta 2007 je Eva Longoria Parker izbrana za prvi obraz ''Bebe Sport''. Pojavila se je v pomladno-poletni kampanji, za katero jo je fotografiral Greg Kadel. Igralka ima tudi podpisano pogodbo z [[L'Oréal]] in [[Hanes]], New York & Co.<ref>[http://www.enjoyfashion.com/fashion/fashion-news/actress-eva-longoria-to-be-a-new-face-of-bebe-sport-20070105-32.html Actress Eva Longoria to be a new face of Bebe Sport] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070223142157/http://www.enjoyfashion.com/fashion/fashion-news/actress-eva-longoria-to-be-a-new-face-of-bebe-sport-20070105-32.html |date=2007-02-23 }} EnjoyFashion, 15. januar 2007</ref> Eva Longoria Parker je podpisala pogodbo s [[Magnum (sladoled)|sladoledi Magnum]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.mad.co.uk/BreakingNews/BreakingNews/Articles/20cd42cdcf5d4a1a8b4a30105ca88c35/Unilever-sales-to-exceed-expectations.html|title=Unilever sales to exceed expectations|last=Varley |first=Melinda |date=8.5.2008 |publisher=mad.co.uk|accessdate=13.6.2008 }}</ref> [[Heineken International|Heineken]],<ref>{{Navedi splet |url=http://timesofindia.indiatimes.com/Entertainment/Eva-becomes-new-face-of-Dutch-beer/articleshow/4763574.cms |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-05 |archive-date=2010-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100405012055/http://timesofindia.indiatimes.com/Entertainment/Eva-becomes-new-face-of-Dutch-beer/articleshow/4763574.cms |url-status=live }}</ref> in z L'Oréal.<ref>{{navedi splet|url=http://www.hispanicbusiness.com/news/2005/4/5/loreal_paris_signs_eva_longoria_as.htm|title=L'Oreal Paris Signs Eva Longoria as New Spokesperson| publisher=hispanicbusiness.com|accessdate=13.6.2008 }}</ref> Je del [[Microsoft]]ove kampanje »I'm A PC«,<ref>{{navedi splet|url=http://imapc.lifewithoutwalls.com/?u=Eva&icid=realpc|title=I'm A PC|publisher=microsoft.com|accessdate=26.10.2008|archive-date=2008-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220131751/http://imapc.lifewithoutwalls.com/?u=Eva&icid=realpc|url-status=dead}}</ref> ona in Tony Parker pa se trenutno pojavljata v kampanji za [[London Fog (company)|London Fog]].<ref>http://sanantonio.bizjournals.com/sanantonio/stories/2009/10/19/daily19.html</ref> V aprilu leta 2010 je Eva Longoria izdala svojo prvo dišavo, »Eva by Eva Longoria«. == Zasebno življenje == [[Slika:Eva Longoria Cannes.jpg|thumb|170px|upright|Eva Longoria Parker na filmskem festivalu [[Cannes Film Festival]] leta 2006.]] Eva Longoria ima pretežno [[Evropa|evropske]] in [[Armenija|armenske]] korenine, ki so jih zasledili pri njenem dedku v devetem kolenu, Lorenzu Suarezu de Longorii (roj. v [[Oviedo|Oviedu]], 1592), ki se je odselil leta 1603 v [[Viceroyalty of New Spain]] (špansko: Virreinato de Nueva España), danes [[Mehika]] in čigar družina izvira iz majhne vasice, imenovane Llongoria, [[Belmonte de Miranda]], Asturias, Španija. Priimek [[Longoria]] je kastiljskega izvora.<ref>[http://www.philly.com/inquirer/columnists/sideshow/66792597.html Eva Longoria to see her Spanish roots]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.typicallyspanish.com/news/publish/article_23619.shtml |title=Eva Longoria to visit her Spanish roots. |accessdate=2010-07-20 |archive-date=2010-01-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100103061717/http://www.typicallyspanish.com/news/publish/article_23619.shtml |url-status=dead }}</ref> Po preizkavah, ki jih je izvedel profesor [[Henry Louis Gates]], Jr. iz univerze [[univerza Harvard|Harvard]] v letu 2010 za [[PBS]]-jevo serijo ''[[Faces of America (serija, PBS)|Faces of America]]'' (''Obrazi Amerike''), ima Eva Longoria Parker 75 % evropskih (španskih), 22 % azijskih (armenske) in 3 % afriških korenin.<ref>{{Navedi splet |url=http://movies.ndtv.com/movie_story.aspx?ID=ENTEN20100137069&keyword=hollywood&subcatg=MOVIESWORLD |title=arhivska kopija |accessdate=2010-07-20 |archive-date=2010-04-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100407224943/http://movies.ndtv.com/movie_story.aspx?ID=ENTEN20100137069&keyword=hollywood&subcatg=MOVIESWORLD |url-status=dead }}</ref> Čez generacije so se predniki Longoriove preselili na sever preko današnje meje med Mehiko in Združenimi državami Amerike. V letu 1767 je njen dedek v sedmem kolenu prejel skoraj 4000 arov zemlje okoli [[Rio Grande]]a od kralja Španije. Skozi stoletja je zemlja ostajala v družini in družina jo je obdržala tudi med naseljevanjem angleško-govorečega prebivalstva, vojno med Mehiko in ZDA in ameriško državljansko vojno.<ref>[http://www.pbs.org/wnet/facesofamerica/profiles/eva-longoria/8/ »Faces of America: Eva Longoria«], PBS, ''[[Faces of America (PBS series)|Faces of America]]'' series, with Professor [[Henry Louis Gates]], Jr., 2010.</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.latina.com/entertainment/celebrity/faces-america-reveals-eva-longoria-parkers-surprising-roots |title=»Faces of America« Reveals Eva Longoria Parker's Surprising Roots |accessdate=2010-07-20 |archive-date=2010-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100401075119/http://www.latina.com/entertainment/celebrity/faces-america-reveals-eva-longoria-parkers-surprising-roots |url-status=dead }}</ref> Eva Longoria se je poročila s soigralcem iz televizijske serije ''General Hospital'' [[Tyler Christopher (igralka)|Tyler Christopher]], njun zakon pa je trajal od leta 2002 do leta 2004.<ref>{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/eva_longoria/biography|title=Eva Longoria Biography|publisher=people.com|accessdate=13.6.2008 }}</ref> 30. novembra 2006 se je zaročila z [[NBA]]-jevim branilcem [[Tony Parker|Tonyjem Parkerjem]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/article/0,26334,1564335,00.html|title=Eva Longoria & Tony Parker Engaged|last=Alexander|first=Bryan|date=30.11.2006|publisher=people.com|accessdate=13.6.2008|archive-date=2008-05-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20080527213640/http://www.people.com/people/article/0,26334,1564335,00.html|url-status=dead}}</ref> Poročila sta se v petek, 6. julija 2007 v [[Pariz]]u, kakor je zahteval francoski zakon. Temu je sledila tradicionalna krščanska poroka v cerkvi [[Saint-Germain l'Auxerrois]] v Parizu, [[Francija]] v soboto 7. julija 2007.<ref>[http://www.usatoday.com/life/people/2007-07-07-longoria-wedding_N.htm Eva Longoria, Tony Parker Make It Official, Again], ''USA Today'', 7. julij 2007</ref> [[Slika:Eva Longoria Parker and Tony Parker.jpg|thumb|left|upright|Eva Longoria Parker in Tony Parker maja 2010]] Njun zakon je bil prvič na preizkušnji, ko je francoska manekenka [[Alexandra Paressant]] trdila, da je imela afero s Tonyjem Parkerjem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.usmagazine.com/model_says_she_had_an_affair_with_eva_longorias_husband_tony_parker?page=3|author=Mark Cina|date=7.12.2007|publisher=[[US Magazine]]|accessdate=5.10.2008|title=Model Says She Had Affair With Eva Longoria's Husband Tony Parker|archive-date=2008-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20081224064942/http://www.usmagazine.com/model_says_she_had_an_affair_with_eva_longorias_husband_tony_parker?page=3|url-status=dead}}</ref> Oba, Tony Parker in Eva Longoria Parker sta odločno zanikala te obtožbe, njuni tiskovni predstavniki pa so dejali: »Vsi slavni pari so večkrat žrtve takšnih stvari, kar njihovo razmerje postavi na preizkušnjo. Sploh pa ni prvič, da je ta ženska uporabila športnika, da bi javnost postavila v slabo luč.«<ref>Georg, Chris, [http://www.efluxmedia.com/news_Eva_Longoria_and_Tony_Parker_Affair_Rumors_Are_Bogus_11794.html »Eva Longoria and Tony Parker: Affair Rumors Are Bogus«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090108235413/http://www.efluxmedia.com/news_Eva_Longoria_and_Tony_Parker_Affair_Rumors_Are_Bogus_11794.html |date=2009-01-08 }}, efluxmedia.com, 14. december 2007. Pridobljeno dne 14. november 2008</ref> Tony Parker je nazadnje vložil tožbo za 20 milijonov [[$]] proti spletni strani, ki je prva objavila te govorice. Spletna stran je kasneje navedla veliko razlogov za objavo in opravičilo: »X17online.com in X7, Inc. obžalujeta, da so ju gdč. Paressant in njeni predstavniki zavedli ter se opravičujejo g. Parkerju za kakršno koli škodo ali neprijetnosti, ki jih je objava povzročila njemu ali njegovi ženi.«<ref>Georg, Chris, [http://www.efluxmedia.com/news_X17_Apologizes_For_Tony_Parker_Affair_Story_16062.html »X17 Apologizes For Tony Parker Affair Story«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080411005337/http://www.efluxmedia.com/news_X17_Apologizes_For_Tony_Parker_Affair_Story_16062.html |date=2008-04-11 }}, efluxmedia.com, 7. april 2008. Pridobljeno dne 14. november 2008</ref> Leta 2008 je Eva Longoria odprla [[restavracija|restavracijo]] v [[Hollywood|zahodnem Hollywoodu]] imenovano Beso, kar v [[španščina|španščini]] pomeni »poljub«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.latimes.com/theguide/restaurants/la-gd-rest10apr10,1,3748491.story?track=rss|title=Eva Longoria's Beso of originality|last=Virbila|first=S. Irene|date=10.4.2008|publisher=LA Times|accessdate=13.6.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080417125156/http://www.latimes.com/theguide/restaurants/la-gd-rest10apr10,1,3748491.story?track=rss|archivedate=2008-04-17|url-status=live}}</ref> Ona in njen poslovni partner [[Todd English]] sta drugo restavracijo v [[Las Vegas, Nevada|Las Vegasu]] decembra 2009.<ref>{{navedi splet |title=Pucker Up: Beso Hits Vegas |url=http://www.zagat.com/Blog/Detail.aspx?SCID=42&BLGID=25832 |work=Zagat |date=12. januar 2010 }}</ref> V hollywoodski restavraciji so posneli pilot za resničnostno serijo ''Beso: Waiting on Fame'', ki bo pozno leta 2010 izšla na [[prekop|kanalu]] [[VH1]].<ref>{{navedi novice |author=Tanklefsky, David |title=VH1 To Produce Record 44 Original Shows In 2010 |url=http://www.broadcastingcable.com/article/451665-VH1_To_Produce_Record_44_Original_Shows_In_2010.php |work=Broadcasting Cable |date=19. april 2010 }}</ref> Leta 2009 se je vpisala v program politične znanosti na univerzi [[Cal State University, Northridge]]. Eva Longoria Parker svojo odločitev obrazložila: »Na študij sem se vpisala zaradi mojega sodelovanja z [[National Council of La Raza|NCLR]] in mojih dobrodelnih del, saj si zares želim več verodostojnega razumevanja moje družbe in spremeniti marsi kaj.«<ref>{{navedi splet | first = Mariela | last = Rosario | title = Eva Longoria Parker is at the Head of the Class | work = [[Latina (magazine)|Latina]] | date = 17. september 2009 | accessdate = 19. september 2009 | url = http://www.latina.com/entertainment/celebrity/eva-longoria-parker-head-class }}</ref> V septembru 2009 je Eva Longoria Parker prejela naziv dvo-partizanske komisije, ki je izdala nalogo določanja izvedljivosti kreacije muzeja [[National Museum of the American Latino]].<ref>http://www.nps.gov/americanlatinomuseum/commissionbios.html</ref> Ko bodo posneli zadnjo sezono serije ''Razočarane gospodinje'' se Eva Longoria Parker namerava s svojim možem Tonyjem Parkerjem preseliti v [[Francija|Francijo]].<ref>[http://www.azcentral.com/ent/celeb/articles/2009/04/29/20090429longoria.html Eva Longoria Parker Plans to Move to France] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120301133901/http://www.azcentral.com/ent/celeb/articles/2009/04/29/20090429longoria.html |date=2012-03-01 }}, ''AZCentral.com'', 29. april 2009</ref> Izrazila je nekoliko nejasnosti s kolegico iz ''Razočaranih gospodinj'', igralko [[Nicolette Sheridan]], ki je vložila tožbo proti kreatorju serije, [[Marc Cherry|Marcu Cherryju]].<ref>{{navedi splet | url=http://www.nationalledger.com/artman/publish/article_272631230.shtml | title=Eva Longoria on Nicollette Sheridan Lawsuit - Confused? | work=National Ledger | date=8. april 2010 | accessdate=14. april 2010 | archive-date=2010-04-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100411080905/http://www.nationalledger.com/artman/publish/article_272631230.shtml | url-status=dead }}</ref> === Dobrodelnost === Eva Longoria Parker je leta 2006 ustanovila organizacijo Eva's Heroes, dobrodelno organizacijo, ki pomaga razvojno invalidnim otrokom.<ref>{{navedi splet|url=http://www.saafdn.org/page10002578.cfm|title=Eva's Heroes|publisher=saafdn.org|accessdate=13.6.2008|archive-date=2008-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20080827180029/http://www.saafdn.org/page10002578.cfm|url-status=dead}}</ref> Je govornica za dobrodelno organizacijo PADRES Contra El Cancer.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iamhope.org/press/releases/060809gala.php|title=PADRES Contra el Cáncer National Spokesperson Eva Longoria Hosts the Tampico Beverages El Sueño de Esperanza Gala on the »Desperate Housewives« Wisteria Lane Set|date=6.9.2006|accessdate=13.6.2008|archive-date=2011-09-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110912131847/http://www.iamhope.org/press/releases/060809gala.php|url-status=dead}}</ref> Za dobrodelne namene je podpisovala čevlje za projekt Spirit of Women Red Shoe Celebrity Auction. Podpira tudi dobrodelne organizacije, kot so Clothes Off Our Back Foundation, [[National Center for Missing and Exploited Children]], National Stroke Association, [[Project HOME]] in [[St. Jude Children's Research Hospital]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.looktothestars.org/celebrity/64-eva-longoria|title=Eva Longoria's Charity Work|publisher=looktothestars.org|accessdate=2010-07-20|archive-date=2011-09-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20110903104224/http://www.looktothestars.org/celebrity/64-eva-longoria|url-status=dead}}</ref> Eva Longoria Parker producira [[Shine Global]] Inc.-jev prihajajoči [[dokumentarni film]] ''The Harvest'', ki govori o 500.000 otrocih kmetijskih delavcev v gospodarstvu ZDA, trenutno pa še vedno zbirajo denar za film.<ref>{{navedi splet | url=http://www.shineglobal.org/?page_id=19 | title=The Harvest : Shine Global | publisher=www.shineglobal.org | accessdate=23.7.2009 | archive-date=2011-08-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110826082508/http://www.shineglobal.org/index.php/hero-of-the-week/harvest/ | url-status=dead }}</ref> Eva Longoria je bila imenovana za dobrodelno osebo leta s strani revije ''[[Hollywood Reporter]]'' za »njeno zavezanost k latinskim američanom in pomoč skupnosti.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3i4cdea7d2a4bcd398c6fb0f2c7416114a |title=THR honours Eva Longoria Parker |publisher=www.hollywoodreporter.com |accessdate=16.11.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20091119054324/http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3i4cdea7d2a4bcd398c6fb0f2c7416114a |archivedate=2009-11-19 |url-status=live }}</ref> Leta 2009 se je pojavila v televizijski oddaji Fort Boyard, kjer je za organizacijo [[Make-A-Wish Foundation]] 20.000 [[€]].<ref>{{cite episode|title=Eva Longoria|series=Fort Boyard (French version)|network=[[France 2]]|airdate=[[27. junij]] [[2009]] |season=20|number=1|minutes=115}}</ref> == Opomba == Kljub podobnosti med imenoma, Eva Longoria in igralec [[Tampa Bay Rays]], [[Evan Longoria]] ''nista'' povezana. Kakorkoli že, ko so Tampa Bay Rays zmagali na ameriškem bejzbolskem tekmovanju leta 2008, mu je poslala steklenico šampanjca in se mu v opombi zahvalila, ker bo obdržal priimek v svoji družini. == Filmografija == {|class="wikitable" style="font-size: 90%;" border="2" cellpadding="4" background: #f9f9f9; |- align="center" ! style="background:#B0C4DE;" | Leto ! style="background:#B0C4DE;" | Naslov ! style="background:#B0C4DE;" | Vloga ! style="background:#B0C4DE;" | Opombe |- | rowspan="2" | 2000 | ''[[Beverly Hills, 90210]]'' | Stevardesa #3 | 1 epizoda |- | ''General Hospital'' | Brenda Barrett Lookalike | 1 epizoda |- | rowspan="3" | 2003 | ''[[Mladi in nemirni]]'' | Isabella Brana Williams | |- | ''Snitch'd'' | Gabby | |- | ''Dragnet'' | Det. Gloria Duran | 10 epizoda |- | rowspan="4" | 2004 | ''Señorita Justice'' | Det. Roselyn Martinez | Manjša vloga |- | ''The Dead Will Tell'' | Jeanie | |- | ''Carlita's Secret'' | Carlita/Lexus | Glavna vloga |- | ''[[Razočarane gospodinje]]'' | [[Gabrielle Solis]] | 144 epizod (2004 - danes) |- | rowspan="2" | 2005 | ''Hustler's Instinct'' | Vanessa Santos | |- | ''[[Težki časi]]'' | Sylvia | Stranska vloga |- | rowspan="2" | 2006 | ''[[George Lopez]]'' | Brooke | 1 epizoda |- | ''[[Agent na begu (film, 2006)|Agent na begu]]'' | Jill Marum | Stranska vloga |- | 2007 | ''[[Sedem dni skomin (film, 2007)|Sedem dni skomin]]'' | Consuela | |- | rowspan="3" | 2008 | ''[[Samo prek njenega trupla]]'' | Kate Spencer | Glavna vloga |- | ''Lower Learning'' | Rebecca Seabrook | Glavna vloga |- | ''[[Otroška bolnišnica (serija)|Otroška bolnišnica]]'' | Nova direktorica | 1 epizoda |- | Neizdan | ''Foodfight!'' | Lady X | Glas |- | rowspan="2" | 2010 | ''Dias de Gracias'' | | V snemanju |- | ''Tenement'' | <ref>[http://www.bloody-disgusting.com/news/19845 Eva Longoria Parker Takes on Horror Fushion in 'Tenement']</ref> | |- | rowspan="2" | 2011 | ''Cristiada'' | | V snemanju |} == Nagrade in nominacije == {| border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 90%;" |- bgcolor="#B0C4DE" align="center" ! style="background-color: #BCBCBC" | Leto ! style="background-color: #BCBCBC" | Rezultat ! style="background-color: #BCBCBC" | Nagrada ! style="background-color: #BCBCBC" | Kategorija ! style="background-color: #BCBCBC" | Film ali serija |- style="background-color: #EAEAEA;" | 2002 | '''Dobila''' | [[ALMA Award]] | Izstopajoča igralka v dramski seriji | ''Mladi in nemirni'' |- style="background-color: #EAEAEA;" | 2006 | '''Dobila''' | ALMA Award | Oseba leta | <center>-</center> |- style="background-color: #EAEAEA;" | 2007 | '''Dobila''' | [[Bambi (nagrada)|Bambi Award]] | Mednarodna TV serija | ''Razočarane gospodinje'' |- | 2005 | '''Nominirana''' | [[DVD Exclusive Award]] | Najboljša igralka (v premieri filma na DVD-ju) | ''Carlita's Secret'' |- | 2006 | '''Nominirana''' | [[Zlati globus]] | Najboljši nastop v televizijski seriji, muzikalu ali komediji | ''Razočarane gospodinje'' |- | 2005 | '''Nominirana''' | [[Imagen Foundation]] Awards | Najboljša igralka - Televizija | ''Razočarane gospodinje'' |- | 2007 | '''Nominirana''' | Imagen Foundation Awards | Najboljša igralka - Televizija | ''Razočarane gospodinje'' |- style="background-color: #EAEAEA;" | 2007 | '''Dobila''' | [[People's Choice Awards]] | Najljubša ženska televizijska zvezdnica | ''Razočarane gospodinje'' |- | 2005 | '''Dobila''' | [[Screen Actors Guild Awards]] | Izstopajoči nastop igralske zasedbe v humoristični seriji | ''Razočarane gospodinje''<small>(skupaj z ostalo igralsko zasedbo)</small> |- style="background-color: #EAEAEA;" |- | 2006 | '''Dobila''' | Screen Actors Guild Awards | Izstopajoči nastop igralske zasedbe v humoristični seriji | ''Razočarane gospodinje''<small>(skupaj z ostalo igralsko zasedbo)</small> |- style="background-color: #EAEAEA;" |- | 2007 | '''Nominirana''' | Screen Actors Guild Awards | Izstopajoči nastop igralske zasedbe v humoristični seriji | ''Razočarane gospodinje''<small>(skupaj z ostalo igralsko zasedbo)</small> |- | 2008 | '''Nominirana''' | Screen Actors Guild Awards | Izstopajoči nastop igralske zasedbe v humoristični seriji | ''Razočarane gospodinje''<small>(skupaj z ostalo igralsko zasedbo)</small> |- | 2009 | '''Nominirana''' | Screen Actors Guild Awards | Izstopajoči nastop igralske zasedbe v humoristični seriji | ''Razočarane gospodinje'' <small>(skupaj z igralsko zasedbo)</small> |- | rowspan=2 | 2005 | | [[Teen Choice Awards]] | Izbira TV igralke: Komedija | ''Razočarane gospodinje'' |- style="background-color: #EAEAEA;" | '''Dobila''' | Teen Choice Awards | Izbira TV prebojnega nastopa - Ženska | ''Razočarane gospodinje'' |- | 2006 | '''Nominirana''' | Teen Choice Awards | TV - Izbira igralke: Komedija | ''Razočarane gospodinje'' |- | 2007 | '''Nominirana''' | Teen Choice Awards | TV - Izbira igralke: Komedija | ''Razočarane gospodinje'' |- | 2009 | '''Nominirana''' | Teen Choice Awards | TV - Izbira igralke: Komedija | ''Razočarane gospodinje'' |- | 2009 | '''Nominirana''' | [[Ewwy Award]] | Najboljša igralka v humoristični seriji | ''Razočarane gospodinje'' |- | rowspan=2 | 2010 | '''Nominirana''' | [[Ewwy Award]] | Najboljša igralka v humoristični seriji | ''Razočarane gospodinje'' |- | '''Nominirana''' | Teen Choice Award | Izbira ženske ikone rdečih preprog | |} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (L)]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Eva Longoria}} * {{IMDb Name|name=Eva Longoria Parker|id=0519456}} * [http://www.rottentomatoes.com/celebrity/eva_longoria/ Eva Longoria Parker] na [[Rotten Tomatoes]] * {{tv.com person|id=62159}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:LONGORIA PARKER, Eva}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški fotomodeli]] [[Kategorija:Ameriški filmski producenti]] [[Kategorija:Mehiški Američani]] [[Kategorija:Španski Američani]] nwzzcuoxgn03arz8c54v9np1l68n2xj 0 246881 6674868 4040342 2026-05-12T12:10:55Z ~2026-28279-21 259659 6674868 wikitext text/x-wiki '''Polom''' je lahko: * [[Polom]] (Slovenija) * [[Polom, Gornji Milanovac]] (Srbija) * [[Polom, Vladičin Han]] (Srbija) * [[Polom (roman)]] * [[Polom (Tone Čufar)]], drama * glej tudi [[Lom]], [[Podlom]] itd. {{disambig}} rjtktv2kesgwqeqztl0zyed2grc7dhw 6674869 6674868 2026-05-12T12:11:59Z ~2026-28279-21 259659 6674869 wikitext text/x-wiki '''Polom''' je lahko: * [[Polom]] (Slovenija) * [[Polom, Gornji Milanovac]] (Srbija) * [[Polom, Vladičin Han]] (Srbija) * [[Polom (roman)]] * [[Polom (Tone Čufar)]], drama * glej tudi [[Lom]], [[Podlom]] itd. * [[Roman Polom]], češi nogometaš {{disambig}} 7kd3kwri1jhs71m69pst1w7eafgl26e 6674870 6674869 2026-05-12T12:12:07Z ~2026-28279-21 259659 6674870 wikitext text/x-wiki '''Polom''' je lahko: * [[Polom]] (Slovenija) * [[Polom, Gornji Milanovac]] (Srbija) * [[Polom, Vladičin Han]] (Srbija) * [[Polom (roman)]] * [[Polom (Tone Čufar)]], drama * glej tudi [[Lom]], [[Podlom]] itd. * [[Roman Polom]], češki nogometaš {{disambig}} kxt6nmw6nzq3292spdms0q6elngld84 6674871 6674870 2026-05-12T12:12:46Z ~2026-28279-21 259659 6674871 wikitext text/x-wiki '''Polom''' je lahko: * [[Polom]] (Občina Kočevje, Slovenija) ** [[Polomsko podolje]] * [[Polom, Gornji Milanovac]] (Srbija) * [[Polom, Vladičin Han]] (Srbija) * [[Polom (roman)]] * [[Polom (Tone Čufar)]], drama * glej tudi [[Lom]], [[Podlom]] itd. * [[Roman Polom]], češki nogometaš {{disambig}} 9xqfrmydbdzkovjrp7qnhmoaoy2n8hh 6674874 6674871 2026-05-12T12:14:49Z Yerpo 8417 "Glej tudi" posebej 6674874 wikitext text/x-wiki '''Polom''' je lahko: * [[Polom]] (Občina Kočevje, Slovenija) ** [[Polomsko podolje]] * [[Polom, Gornji Milanovac]] (Srbija) * [[Polom, Vladičin Han]] (Srbija) * [[Polom (roman)]] * [[Polom (Tone Čufar)]], drama * [[Roman Polom]], češki nogometaš == Glej tudi == * [[Lom]], [[Podlom]] itd. {{disambig}} lypr1a3nddnrg82po55oewewjix3zsr 6674876 6674874 2026-05-12T12:18:30Z ~2026-28279-21 259659 6674876 wikitext text/x-wiki '''Polom''' je lahko: * [[Polom]] (Občina Kočevje, Slovenija) ** [[Polomsko podolje]] * [[Polom, Gornji Milanovac]] (Srbija) * [[Polom, Vladičin Han]] (Srbija) * [[Polom (roman)]] * [[Polom (Tone Čufar)]], drama * Polom, vas in občina na Češkem (Moravskem) v okrožju [[Přerov]] oz. okraju [[Olomuc]] ** [[Roman Polom]], češki nogometaš == Glej tudi == * [[Lom]], [[Podlom]] itd. {{disambig}} 4mop9t63nsgxdyhzdo2528dj3vms2u1 0 263469 6674940 6597060 2026-05-12T14:25:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6674940 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = Antimonit | boxwidth = 250px | boxbgcolor = | image = Stibnite - Herja mine, Maramures, Romania.jpg | imagesize = 250px | alt = | caption = Antimonit | category = 2. razred - Sulfidi | formula = Sb₂S₃ | strunz = | dana = | symmetry = Ortorombska bipiramida 2/m 2/m 2/m | unit cell = a = 11,229 Å, b = 11,31 Å,<br> c = 3,8389 Å; Z = 4 | molweight = | color = Svinčeno siva, ki pomotni v črno ali iridescentno | colour = | habit = Masivni žarkasti in raztegnjeni kristali, masiven in zrnat | system = [[Ortorombski kristalni sistem|Ortorombski]] | twinning = | cleavage = Popolna in lahka na {010}, nepopolna na {100} in {110} | fracture = Podškoljkast | tenacity = Zelo upogljiv vendar ne elastičen, rahlo rezljiv | mohs = 2 | luster = Kovinski, na svežih kristalnih površinah blesteč | streak = Podobna barvi | diaphaneity = Neprozoren | gravity = 4,63 | density = | polish = | opticalprop = | refractive = | birefringence = | pleochroism = | 2V = | dispersion = | extinction = | length fast/slow = | fluorescence = | absorption = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = Klorovodikova kislina (HCl) | impurities = | alteration = | other = Zelo anizotropen | prop1 = | prop1text = | references = <ref name=Handbook>http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/stibnite.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120323022416/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/stibnite.pdf |date=2012-03-23 }} Handbook of Mineralogy</ref><ref name=Mindat>http://www.mindat.org/min-3782.html Mindat.org</ref><ref name=Webmin>http://www.webmineral.com/data/Stibnite.shtml Webmineral data</ref> | var1 = Metastibnit | var1text = Rdečkasti prsteni depoziti | var2 = | var2text = | var3 = | var3text = | var4 = | var4text = | var5 = | var5text = | var6 = | var6text = }} '''Antimonit''' ali '''stibnit''' je [[antimon]]ov sulfidni mineral s kemijsko formulo Sb₂S₃. Mineral je zelo mehak, kristalizira v [[ortorombski kristalni sistem|ortorombskem kristalnem sistemu]] in je najpomembnejši vir elementarnega antimona.<ref>Sabina C. Grund, K. Hanusch, H. J. Breunig, H. U. Wolf, “Antimony and Antimony Compounds” in Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry 2006, Wiley-VCH, Weinheim. {{DOI|10.1002/14356007.a03 055.pub2}}</ref> ==Nastanek, struktura in kemijske lastnosti== Sb₂S₃ nastaja v kemijski reakciji med antimonovimi(III) solmi in [[vodikov sulfid|vodikovim sulfidom]] (H₂S): :2Sb³⁺ + 3H₂S → Sb₂S₃ + 6H⁺ V [[klorovodikova kislina|klorovodikovi kislini]] (HCl) se reakcija obrne v nasprotno smer. Antimonit reagira s [[kalijev hidroksid|kalijevim hidroksidom]] (KOH) in se raztaplja v raztopinah polisulfidov, pri čemer tvori polisulfido [[Kompleksna spojina|komplekse]].<ref>Martin, T. M.; Schimek, G. L.; Pennington, W. T. and Kolis, J. W., "Synthesis of Two New Antimony Sulfide Clusters: Structures of [PPh₄]₂[Sb₆S₆] and [PPh₄]₂[Sb₄S₆]", Journal of the Chemical Society, Dalton Transactions 1995, str. 501-502.</ref> Sorodne reakcije so se nekoč uporabjale v kvalitativnio anorganski [[analizna kemija|analizni kemiji]]. Struktura antimonita je podobna strukturi [[arzen]]ovega trisulfida (As₂S₃). Centri Sb(III), ki so piramidne oblike in trikrat koordinirani, so vezani preko upognjenih dvakrat koordiniranih sulfidnih ionov. Sveži kristali so sivi, površina pa zaradi oksidacije na zraku hitro počrni. ==Uporaba== Uprašen antimonit, pomešan z [[mast]]jo<ref name=priesner>{{navedi knjigo|editor1=Priesner, Claus|editor2=Figala, Karin|year=1998|title=Alchemie. Lexikon einer hermetischen Wissenschaft|place= München|publisher=C.H. Beck|language=de|isbn=3406441068}}</ref> ali drugimi snovmi, se je imenoval ''kohl'' in se je na Srednjem Vzhodu vse od leta 3000 pred n. št. uporabljal kot kozmetično sredstvo za poudarjanje oči in temnenje obrvi in trepalnic. V nekaterih manj razvitih delih sveta se kljub toksičnosti še vedno uporablja kot zdravilo. Antimonit nima posebne uporabnosti razen kot prekurzor za antimonov oksid, ki je surovina za proizvodnjo antimona. Uporablja se tudi za proizvodnjo pirotehničnih sredstev in [[Vžigalica|vžigalic]]. Včasih se je uporabljal tudi za bliskavice, vendar se je njegova raba zaradi toksičnosti in občutljivosti na statično elektriko opustila.<ref name=Handbook/> ==Nahajališča== Manjša nahajališča antimonita so precej pogosta, večja pa so redka. Nahaja se v [[Kanada|Kanadi]], [[Mehika|Mehiki]], [[Peru]]ju, [[Japonska|Japonski]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Romunija|Romuniji]], [[Italija|Italiji]], [[Francija|Franciji]], [[Anglija|Angliji]], [[Alžirija|Alžiriji]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in na [[Borneo|Borneu]]. Največji znan primerek antimonita, ki tehta približno 450&nbsp;kg, je razstavljen v Ameriškem muzeju naravne zgodovine.<ref>{{navedi splet| url =http://www.amnh.org/science/papers/stibnite.php | title=American Museum of Natural History, Spectacular Stibnite| publisher=[[American Museum of Natural History]]|accessdate=2007-05-27}}</ref><ref>{{navedi splet| url = http://www.cctv.com/program/cultureexpress/20070406/100505.shtml| accessdate = 2009-06-06| title = Chinese stibnite crystal on display in US}}</ref> Največje dokumentirane monokristale antimonita, ki so merili približno 60×5×5&nbsp;cm, so našli na več nahajališčih, med drugim tudi na Japonskem, v Franciji in Nemčiji.<ref>{{cite journal| url = http://www.minsocam.org/ammin/AM66/AM66_885.pdf| journal = American Mineralogist| volume = 66| page = 885–907| year= 1981| title= The largest crystals| author = P. C. Rickwood}}</ref> V [[Slovenija|Sloveniji]] so ga našli na [[Trojane|Trojanah]], [[Znojile, Zagorje ob Savi|Znojilah]], v Lepi njivi pri [[Mozirje|Mozirju]], v bližini [[Škofja Loka|Škofje Loke]] ter med [[Selška dolina|Selško]] in [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]].<ref>R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 40</ref> ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Antimonovi minerali]] [[Kategorija:Sulfidni minerali]] a5lxzgn6b06f0gtjxexyaspole8afdx 0 265500 6675117 6563082 2026-05-12T23:22:39Z Europan guy 191090 6675117 wikitext text/x-wiki {{Infopolje_univerza |name = Univerza v Novem mestu |image=University of Novo Mesto 2.jpg |native_name = |established = [[2017]] |rector = [[Marjan Blažič]] |vice_chancellor = |students = 1080 |city = [[Novo mesto]] |country = [[Slovenija]] |website = https://uni-nm.si }} '''Univerza v Novem mestu''' je zasebna [[univerza]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Prvo akreditacijo je univerza dobila septembra 2017. <ref>https://www.delo.si/novice/slovenija/novo-mesto-dobilo-6-slovensko-univerzo.html</ref> V šolskem letu 2022/2023 je bilo vpisanih 1080 študentov (559 rednih in 521 izrednih). Število diplomantov leta 2022 je bilo 188.<ref>https://uni-nm.si/uploads/_custom/UNM_Letno_poroilo_2022_-_splet.pdf</ref> S potrditvijo odloka o ustanovitvi Univerze v Novem mestu je [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] odločil, da se ustanovi nova javna univerza v Sloveniji, ki bo predvidoma zaživela s šolskim letom 2026/27. Nova javna univerza bo povezala zdajšnjo zasebno Univerzo v Novem mestu, [[Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto|Fakulteto za industrijski inženiring]], [[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu|Fakulteto za informacijske študije]], [[Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu|Fakulteto za organizacijske študije]], [[Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto|Visoko šolo za upravljanje podeželja Grm]] ter [[Inštitut Rudolfovo|Javni zavod Rudolfovo]]. S tem bo nova Univerza v Novem mestu postala četrta javna univerza v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2026-02-10-poslanci-potrdili-predlog-odloka-o-ustanovitvi-univerze-v-novem-mestu/|title=Poslanci potrdili predlog odloka o ustanovitvi Univerze v Novem mestu|date=10 februar 2026|accessdate=13 maj 2026|website=gov.si}}</ref> == Članice univerze == * [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] * [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za poslovne in upravne vede]] * [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za strojništvo]] * [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] == Zunanje povezave == * [https://uni-nm.si/ Uni-nm.si], uradna stran {{Univerze v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{school-stub}} [[Kategorija:Univerza v Novem mestu| ]] [[Kategorija:Univerze v Sloveniji|Novo mesto]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novem mestu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2017]] 7doyw9qwqjvivqcl8auiunr05q74324 0 276384 6675194 5760341 2026-05-13T08:10:30Z Debebarbara 259791 lokacije 6675194 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | name = Domel | formation = 1946 | founding_location = [[Železniki]] | type = [[podjetje]], [[družba z omejeno odgovornostjo|D. o. o.]] | headquarters = Otoki 21, 4288 [[Železniki]] | products = glej [[Domel#Izdelki|Izdelki]] | staff = 1000 | website = https://www.domel.com/ }} '''''Domel''''' je slovensko [[industrija|industrijsko]] podjetje, ki izdeluje [[elektromotor|električne motorje]] in komponente iz laminatov, [[aluminij]]a, termo [[plastika|plastike]] in BMC [[duroplast]]a. Njihovi izdelki se uporabljajo na področju [[vakum|vakuumskih enot]], bele [[tehnika|tehnike]], prezračevanja, [[medicina|medicine]], industrijskih aplikacij, avtomobilske proizvodnje in alternativnih [[energija|energijskih]] virov. Podjetje iz [[Železniki|Železnikov]] je bilo ustanovljeno leta 1946. Podjetje je v letu 2006 izdelalo skoraj 6,5 milijona različnih elektromotorjev in ustvarilo promet v višini 81,9 milijona evrov. Podjetje je prek svojih predstavništev prisotno v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Švedska|Švedski]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], [[Italija|Italiji]], [[Rusija|Rusiji]], [[ZDA]], [[Kanada|Kanadi]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Iran]]u. == Izdelki == V Domelu razvijajo in izdelujejo vakuumske električne motorje za suho in mokro sesanje, DC motorje, elektronsko komutirane sisteme in komponente za prezračevalne, črpalne in klimatizacijske sisteme ter specialna orodja. Razvoj izdelkov temelji na [[računalniška simulacija|računalniških simulacijah]] in laboratorijskih testih, ki omogočajo [[magnet]]ni izračun in optimiziranje motorja v smislu delovanja, izkoristka, življenjske dobe in okoljskih vplivov. Med najbolj tehnološko napredne Domelove izdelke štejejo elektronsko komutirani brezkrtačni motorji. Vsi Domelovi proizvodi so izdelani v skladu z mednarodnimi kakovostnimi standardi, kot so CCC, [[CE]], [[UL]], KEMA, ROHS in drugi. == Razvojne usmeritve== Osrednje razvojno področje podjetja Domel predstavlja razvoj rešitev na osnovi elektromotorjev in njihovih nadgradenj s področji čistilne tehnike, prezračevalnih sistemov, industrijskih aplikacij, [[avtomobilska industrija|avtomobilske industrije]], [[medicina|medicine]] in alternativnih energijskih virov. Domel je hkrati dobavitelj komponent, [[orodje|orodij]] in različne opreme z zgoraj naštetih področji. == Zgodovina == Domel je skozi obdobja izdeloval številne izdelke, med katerimi so prevladovali v preteklosti galanterija, [[merilna priprava|merilni inštrumenti]], laboratorijska oprema, elektromotorji, različni gospodinjski aparati in drugih izdelki. V začetnem obdobju od leta 1946 do 1962 je bilo podjetje znano po imenu NIKO, kjer je šlo za proizvodno zadrugo kovinarjev oziroma od leta 1954 za tovarno kovinskih in elektromehanskih izdelkov iz Železnikov. Leta 1962 je bilo podjetje priključeno podjetju [[Iskra (podjetje)|Iskra]] – njeno ime nosi vse do leta 1991. Z razpadom [[Jugoslavija|Jugoslavije]] se podjetje preimenuje za krajši čas v Elektromotorji d.o.o. in leto kasneje postane Domel, ki ga novi lastniki leta 1994 preoblikujejo v delniško družbo. Leta 2006 postane Domel z odprtjem lastnega podjetja in [[tovarna|tovarne]] za izdelavo robustnih [[vakum|vakuumskih]] motorjev na [[Kitajska|Kitajskem]] mednarodno [[podjetje]]. Leta 2010 se znotraj skupine povezanih [[podjetje|podjetji]] preoblikuje iz [[delniška družba|delniške družbe]] v [[d.o.o.|družbo z omejeno odgovornostjo]]. == Lokacije == Domel ima proizvodne obrate na osmih lokacijah: šest v Sloveniji ter po enega v Srbiji in na Kitajskem. == Certifikati kakovosti in odličnosti == ISO standardi: IATEF 16949 ISO 9001 ISO 14001 ISO 13485 == Zunanje povezave == *[https://www.domel.com https://www.domel.com/sl] [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1946]] j557yze9xysw34405gjqs86b39v03q1 0 276627 6675164 6668327 2026-05-13T07:18:24Z ~2026-21579-42 257848 pos. 6675164 wikitext text/x-wiki {{Infobox university | name = Papeški slovenski zavod | native_name = ''Pontificio Collegio Sloveno'' | native_name_lang = it | latin_name = Pontificium Collegium Slovenicum de Urbe | motto = | motto_lang = la | motto = | established = 1960 | closed = | type = študijski dom za duhovnike | religious_affiliation = [[Rimskokatoliška cerkev]] <br> [[Slovenska škofovska konferenca]] | endowment = | rector = Franc Maršič | chancellor = | students = | undergrad = | postgrad = | doctoral = | city = Via Appia Nuova 884 <br> [[Rim]] | country = [[Slika:Flag of Italy.svg|20px]] [[Italija]] | nickname = | website = {{URL|https://sloveno.blogspot.com/}} | footnotes = | image = | image_name = | academic_staff = | administrative_staff = | coor = {{coord|41|50|34|N|12|33|05|E|type:edu_region:IT|display=title,inline}} | colors = }} '''Papeški slovenski zavod v Rimu'''; {{lang-it|Pontificio Collegio Sloveno}}; znan tudi kot '''Slovenik''', je [[kolegij]] [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], ki je bil ustanovljen leta [[1960]]. ==Poslanstvo== Primarno [[kolegij]] deluje kot študijski dom za slovenske duhovnike na študiju v [[Rim]]u, hkrati pa opravlja nalogo [[romar|romarskega središča]] za slovenske romarje. == Zgodovina == Sredi 15. stoletja je romarska bratovščina pod vodstvom duhovnika Hieronima s [[Ptuj|Ptuja]] zgradila v [[Rim|Rimu]] hospic za slovanske romarje pri cerkvi sv. Marine, kasneje na njenem mestu zgrajene cerkve sv. Hieronima. Po [[Tridentinski koncil|Tridentinskem koncilu]] sredi 16. stoletja se je v hospicu začela nova dejavnost, to je skrb za izobraževanje duhovnikov, ki je potekala s številnimi reorganizacijami, preimenovanji in prekinitvami. Ob tem je hospic postajal vedno bolj [[Hrvati|hrvaška]] ustanova. Spor okrog imena zavoda je papež reševal še leta 1902. Danes nosi naslov »Papinski hrvatski zavod svetog Jeronima«. Tako smo se Slovenci morali odpovedati svojemu (ali skupnemu zavodu za vse južnoslovanske narode) in bili prisiljeni leta 1960 v Rimu ustanoviti svoj zavod za slovenske duhovnike in romarje. Zaradi prej opisanega je 31. maja 1960 pater [[Anton Prešeren]] na tedanjo [[Kongregacija za katoliško vzgojo|Kongregacijo za semenišča in študijske ustanove]] naslovil prošnjo za ustanovitev slovenskega cerkvenega zavoda v Rimu<ref>Škulj, 12.</ref>, ki bi nosil ime ''Institutum SS. Cyrilli et Methodii'' in bi lahko sprejel 10 duhovnikov<ref name="Škulj, 13">Škulj, 13.</ref>. 4. julija istega leta je kongregacija odgovorila in naročila pripravo statuta ter pravil; zavod pa je poimenovala kot ''Slovenski cerkveni konvikt'' (''Convitto ecclesiastico Sloveno'')<ref name="Škulj, 13"/>. 22. novembra 1960 je kongregacija izdala dekret o ustanovitvi Slovenskega zavoda v Rimu (''Collegium Slovenorum de Urbe'')<ref>Škulj, 15.</ref>. Pet let pozneje, 4. novembra 1965, je [[Republika Italija]] Slovenskemu zavodu priznala položaj pravne osebe. ===Lokacije=== Sprva je bil zavod nastanjen na Via dei Colli 10<ref>Škulj, 16.</ref>, nato pa so se v študijskem letu 1966/67 preselili na Via Aurelia 476<ref>Škulj, 23.</ref> in leta 1971 na [[Apijeva cesta|Novo Apijevo cesto 884]], kjer se nahaja še danes<ref>Škulj, 29.</ref>. ===Pomembni obiski=== 19. junija 1973 je [[papež Pavel VI.]] odlikoval Slovenski zavod v Rimu z naslovom ''papeški''<ref>Škulj, 38.</ref>. 22. novembra 1990 je zavod obiskal tudi [[papež Janez Pavel II.]], ki je ob tej priložnosti kot prvi papež maševal v slovenščini<ref>Škulj, 48.</ref>. == Znanstvena dejavnost == V okviru »pospeševanja bogoslovnih znanstvenih razprav in njihovega objavljanja«<ref>Škulj, 122.</ref> so 10. maja 1978 ustanovili znotraj Slovenika [[Slovenska bogoslovna akademija|Slovensko bogoslovno akademijo]]<ref>Škulj, 223.</ref>, ki prireja t. i. rimske simpozije: * misijonski simpozij (1981), * [[Anton Martin Slomšek|Slomškov]] simpozij v Rimu (1982), * [[Ivan Trinko|Trinkov]] simpozij v Rimu (1983), * Ivanocyjev simpozij (1984), * Sedejev simpozij (1986), * Missiev simpozij (1987), * [[Gnidovec|Gnidovčev]] simpozij (1988), * [[Anton Mahnič|Mahničev]] simpozij (1989), * Jegličev simpozij (1990), * [[Janez Evangelist Krek|Krekov]] simpozij (1991), * [[Mihael Napotnik|Napotnikov]] simpozij (1992), * [[Hugo Wolf|Wolfov]] simpozij (1993), * Kleklov simpozij (1994), * Karlinov simpozij (1995), * Einspielerjev simpozij (1996), * Hrenov simpozij (1997), * Glavarjev simpozij (1998), * [[Friderik Baraga|Baragov]] simpozij (1999), * [[Gregorij Rožman|Rožmanov]] simpozij (2000), * Ehrlichov simpozij (2001), * Grivčev simpozij (2002), * Herbersteinov simpozij (2003), * Vovkov simpozij (2004), * Ukmarjev simpozij (2005), * Torošev simpozij (2006), * Tomažičev simpozij (2007), * [[Primož Trubar|Trubarjev]] simpozij (2008), * [[Jakob Stepišnik|Stepišnikov]] simpozij (2009). == Vodstvo == ; Rektorji * [[Anton Prešeren]] SI (22. november 1960 - 7. marec 1965) * [[Maksimilijan Jezernik]] (7. marec 1965 - 11. julij 2001) * [[Jožko Pirc]] (11. julij 2001 - 16. september 2010) * Franc Mihelčič (16. september 2010 - 1. december 2022) * Franc Maršič (1. december 2022 - danes) ; Prorektorji * [[Maksimilijan Jezernik]] (4. januar 1965 - 7. marec 1965) * [[Jošt Martelanc]] * [[Franc Mihelčič]] ; Vicerektorji * [[Jožko Pirc]] (1984 - 2001) == Sloveniki == {{glavni|Seznam gojencev Papeškega slovenskega zavoda v Rimu}} Do leta 2010 je v Sloveniku prebivalo najmanj eno leto štiriinosemdeset gojencev (ki sami sebe imenujejo Sloveniki), ki so dosegli trideset [[doktorat]]ov, petintrideset [[magister]]ijev in tri [[diploma|diplome]]. V Sloveniku je krajši čas prebivalo tudi dvanajst duhovnikov in en laik ter tudi triintrideset študentov drugih narodnosti<ref>Škulj, 66.</ref>. Od leta 1971 Slovenik oskrbujejo [[Cerkveni red|Marijine sestre čudodelne svetinje]]. == Sklici in opombe == {{sklici|3}} == Viri in literatura == * Škulj, Edo (gl.ur.) ''Od petdesetletnici Papeškega slovenskega zavoda v Rimu'', Rim, Papeški slovenski zavod, 2010. {{COBISS|ID=252852736}} * Benedik, Marko ''Delo slovenskih duhovnikov v Rimu v 20. stoletju'', Celje, Celjska Mohorjeva družba, 2010. {{COBISS|ID=249226752}}. == Glej tudi == * [[Apijeva cesta]] == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * [https://radio.ognjisce.si/sl/112/slovenija/2842/ Papeški slovenski zavod na spletni strani Radia Ognjišče] {{Prejemniki odličja sv. Cirila in Metoda}} {{normativna kontrola}} {{stub}} [[Kategorija:Papeški slovenski zavod v Rimu| ]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Rimu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1960]] [[Kategorija:Slovenska škofovska konferenca]] tnu4n09sox4ocyaril0nhm1mb458ge2 0 296028 6675045 6674604 2026-05-12T18:56:41Z ~2026-28874-95 259772 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6674604|6674604]] uporabnika [[Special:Contributions/A09|A09]] ([[User talk:A09|pogovor]]) 6675045 wikitext text/x-wiki '''Kukovec''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Ana Kukovec]] (por. Sokolov) (1905—1990), farmacevtka *[[Barbara Kukovec]] (*1980), igralka, performerka *[[Damjan Kukovec]] (*1977), strokovnjak za evropsko pravo, sodnik Splošnega sodišča EU *[[Dominik Kukovec]], judoist *[[Dunja Kukovec]] (*1975), kustosinja, kuratorka, umetnostna producentka in publicistka *[[Dušan Kukovec]] (1928—2023), alpinist, športnik, gorski reševalec *[[Duško (Ljudevit) Kukovec]] (1926—1992), operni pevec baritonist *[[Eliza Kukovec]] (1879—1954), učiteljica in pedagoška publicistka *[[Fredi Kukovec]], tolkalist * [[Ivan Kukovec]] (1834—1908), posestnik in politik *[[Janko Kukovec]] (1883—1968), gradbeni inž., kulturnoprosvetni delavec v Mb *[[Klara Kukovec]] (r. Doktor) (1883—1979), prva zdravnica v Trstu in Mariboru (rusko-ukrajinsko-judovskega rodu) *[[Melita Kukovec]], lektorica angleščine (Mb) * [[Robert Kukovec]] (1910—1945), kirurg, partizanski zdravnik * [[Vekoslav Kukovec]] (1876—1951), pravnik, politik in publicist *[[Vinko Kukovec]] (1870—1939), stavbenik, politik (župan Celje-okolica) *Teja Kukovec (*1964), prva receptorka v Študentskem domu 14 ("Quadro") Univerze v Mariboru == Glej tudi == * priimke Kuk, [[Kukec]], [[Kukavica]], [[Kukovica]], [[Kukovič]], [[Kukanja]] * priimek [[Kulovec]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kukovec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 7lbv1bixy57g7ei4beh7opti0xmgo72 6675057 6675045 2026-05-12T19:15:39Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28874-95|~2026-28874-95]] ([[User talk:~2026-28874-95|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 6524043 wikitext text/x-wiki '''Kukovec''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Ana Kukovec]] (por. Sokolov) (1905—1990), farmacevtka *[[Barbara Kukovec]] (*1980), igralka, performerka *[[Damjan Kukovec]] (*1977), strokovnjak za evropsko pravo, sodnik Splošnega sodišča EU *[[Dominik Kukovec]], judoist *[[Dunja Kukovec]] (*1975), kustosinja, kuratorka, umetnostna producentka in publicistka *[[Dušan Kukovec]] (1928—2023), alpinist, športnik, gorski reševalec *[[Duško (Ljudevit) Kukovec]] (1926—1992), operni pevec baritonist *[[Eliza Kukovec]] (1879—1954), učiteljica in pedagoška publicistka *[[Fredi Kukovec]], tolkalist * [[Ivan Kukovec]] (1834—1908), posestnik in politik *[[Janko Kukovec]] (1883—1968), gradbeni inž., kulturnoprosvetni delavec v Mb *[[Klara Kukovec]] (r. Doktor) (1883—1979), prva zdravnica v Trstu in Mariboru (rusko-ukrajinsko-judovskega rodu) *[[Melita Kukovec]], lektorica angleščine (Mb) * [[Robert Kukovec]] (1910—1945), kirurg, partizanski zdravnik * [[Vekoslav Kukovec]] (1876—1951), pravnik, politik in publicist *[[Vinko Kukovec]] (1870—1939), stavbenik, politik (župan Celje-okolica) == Glej tudi == * priimke Kuk, [[Kukec]], [[Kukavica]], [[Kukovica]], [[Kukovič]], [[Kukanja]] * priimek [[Kulovec]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kukovec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] bai7m2bd1ncvjja60nm4g13hlrw7fox 0 302097 6675116 6274214 2026-05-12T23:15:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675116 wikitext text/x-wiki [[Slika:PDB 1wip EBI.jpg|right|thumb|350px|Struktura glikoproteina cd4 na površini limfocitov T]] '''CD4''' ('''[[označevalec pripadnosti]] 4''') je [[glikoprotein]], ki ga na svoji površini izražajo [[celica pomagalka|celice pomagalke]], [[monocit]]i, [[makrofag]]i in [[dendritična celica|dendritične celice]]. Odkrili so ga konec 70-ih let dvajsetega stoletja in so ga sprva poimenovali leu-3 in T4, ime CD4 pa je bilo določeno leta 1984.<ref name="isbn0-387-12056-4">{{navedi knjigo | author = Alain Bernard | authorlink = | editor = | others = | title = Leucocyte typing: human leucocyte differentiation antigens detected by monoclonal antibodies: specification, classification, nomenclature: [report on the first international references workshop sponsored by INSERM, WHO and IUIS] | edition = | language = | publisher = Springer | location = Berlin | year = 1984 | origyear = | pages = 45–48 | quote = | isbn = 0-387-12056-4 | oclc = | doi = | url = | accessdate = }}</ref> Pri ljudeh nosi zapis za beljakovino CD4 [[gen]] ''CD4''.<ref name="pmid3086883">{{cite journal | author1 = Isobe M|author2= Huebner K|author3= Maddon PJ|author4= Littman DR|author5= Axel R|author6= Croce CM | title = The gene encoding the T-cell surface protein T4 is located on human chromosome 12 | journal = Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. | volume = 83 | issue = 12 | pages = 4399–4402 | year = junij 1986 | pmid = 3086883 | pmc = 323740 | doi = 10.1073/pnas.83.12.4399| url = http://www.pnas.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=3086883 | issn = }}</ref><ref name="pmid8723724">{{cite journal | author1 = Ansari-Lari MA | author2 = Muzny DM | author3 = Lu J | author4 = Lu F | author5 = Lilley CE | author6 = Spanos S | author7 = Malley T | author8 = Gibbs RA | title = A gene-rich cluster between the CD4 and triosephosphate isomerase genes at human chromosome 12p13 | journal = Genome Res. | volume = 6 | issue = 4 | pages = 314–26 | year = april 1996 | pmid = 8723724 | doi = 10.1101/gr.6.4.314 | url = http://www.genome.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=8723724 | issn = | access-date = 2011-10-17 | archive-date = 2019-10-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20191017215943/https://genome.cshlp.org/content/6/4/314.long | url-status = dead }}</ref> == Zgradba == [[Slika:CD4 receptor.png|left|thumb|Shematski prikaz [[receptor (biokemija)|receptorja]] CD4]] Kot številni drugi površinski celični receptorji/označevalci sodi tudi CD4 v naddružino [[protitelo|imunoglobulinov]]. Sestoji iz štirih imunoglobulinskih domen (od D₁ do D₄), ki se nahajajo na zunajcelični površini celic: * domeni D₁ in D₃ sta podobni variabilnim imunoglobulinskim (IgV) domenam * domeni D₂ and D₄ sta podobni konstantnim imunoglobulinskim (IgC) domenam CD4 uporablja domeno D₁ za interakcijo z domeno β₂ molekul [[Poglavitni histokompatibilnostni kompleks|PHK]] vrste II. [[Limfocit T|Limfociti T]], ki na površini izkazujejo CD4, ne pa tudi CD8, so specifični za PHK II, ne pa tudi za PHK I. == Vloga == CD4 je [[koreceptor]] [[receptor limfocitov T|receptorja limfocitov T]]; skupaj prepoznavata molekule [[Poglavitni histokompatibilnostni kompleks|PHK]] (poglavitnega histokompatibilnega kompleksa) razreda II na površini drugih celic. Pri tem se CD4 z zunanjim delom veže na določeno mesto molekule PHK II, ki je oddaljeno od vezavnega mesta za receptor limfocitov T. Citoplazemski del CD4 interagira s kislo beljakovino ACP33, ki navzdol uravnava aktivnost CD4. Kaže, da ima CD4 pomembno vlogo v začetni stopnji prepoznavanja PHK II.<ref name='o'>http://omim.org/entry/186940; vpogled: 18. 10. 2011.</ref> === Vloga pri okužbi z virusom HIV === CD4 se veže na beljakovini [[ovojnični glikoprotein gp120|gp120]] in P4HB/PDI virusa HIV in predstavlja sestavni del kompleksa P4HB/PDI-CD4-[[Receptor CXCR4|CXCR4]]-gp120. CD4 interagira z virusovima beljakovinama [[gp160]] in [[Vpu]]. Proizvodnja CD4 se zaradi delovanja virusovih beljakovin [[Nef]] in gp160 zavre.<ref name='u'>http://www.uniprot.org/uniprot/P01730, vpogled: 18. 10. 2011.</ref> Vendar za virus HIV CD4 ne zadošča, da bi lahko okužil limfocit T; potreben je še eden od dveh [[kemokin]]skih receptorjev, [[Receptor CCR5|CCR5]] ali [[Receptor CXCR4|CXCR4]].<ref name='o' /> == Viri == {{seznam_referenc}} {{biochem-stub}} [[Kategorija:Imunologija]] [[Kategorija:Glikoproteini]] [[Kategorija:Označevalci pripadnosti]] {{normativna kontrola}} rqa65p70wcfhlqivrqp9onsftqxvdnb 0 305281 6675065 6660070 2026-05-12T19:34:20Z Gledalec 242658 Gledalec je prestavil_a stran [[Bane (Batman)]] na [[Bane (lik)]] 6660070 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} [[Slika:Otakon 2013 - Bane Cosplayer.jpg|sličica|Bane, ki ga upodablja igralec v kostumu.]] '''Bane''' je fiktivna oseba, ki nastopa v stripih o [[Batman]]u založnika [[DC Comics]]. Prvič se je pojavil v zgodbi ''Batman: Vengeance of Bane'' #1 (januarja 1993). Ustvarili so ga Chuck Dixon, Doug Moench in Graham Nolan. Bane je znan kot eden izmed Batmanovih najbolj fizično in intelektualno mogočnih nasprotnikov. Njegov najbolj znan podvig je zlom Batmanovega hrbta v zgodbi ''Knightfall''. Njegova najbolj znana upodobitev je v filmu [[Vzpon viteza teme]], kjer ga je upodobil igralec [[Tom Hardy]]. == Prva publikacija == Bane je bil ustvarjen kot osrednji zločinec v zgodbi ''Knightfall''. Pvič pa se je pojavil v zgodbi ''Vengeance of Bane'', v katero ga je vključil Chuck Dixon, upodobil pa ga je Graham Nolan. Del ustvarjalne ekipe je bil tudi Doug Moench, ni pa znano kdo je ustvaril kateri del Batmanovega nasprotnika. Denny O'Neil, znan po knjižni adaptaciji ''Knightfall'', je tudi pripomogel k ustvarjanju lika, saj je v nekaterih številkah Batmana ustvaril Baneov rojstni kraj in drogo znano kot ''Venom'', od katere je Bane odvisen. O'Neil ja hkrati tudi predstavil Baneov odnos do droge, ki je tako zasvojitev kot šibkost, katero krivi za njegove prvotne poraze. == Izvor in prva srečanja z Batmanom == Bane se je rodil na fiktivnem otoku Santa Prisca. Njegov oče, Edmund Dorrance, je bil revolucionar, ki je pobegnil oblastem, ki so zato odločile, da bo otrok odslužil njegovo kazen. Bane tako preživi otroštvo in del odraslega življenja v nehumanem zaporniškem okolju zapora imenovanega Peña Dura (Trdi kamen). Kot nadarjenemu mladeniču mu ni težko razviti izrednih sposobnosti. Prebere toliko knjig, kolikor lahko dobi, za telo pa poskrbi v zaporniški telovadnici. Kljub vsemu tudi dobi mnoge učitelje, od brezbrižnih zapornikov do starega jezuitskega duhovnika, ki mu je nudil klasično izobrazbo. Bane se kmalu povzpne na sam vrh hierarhije med zaporniki Peña Dura. To opazijo zaporniške oblasti opazile ter ga prisilijo, da postane poskusni zajček za novo drogo, imenovano Venom, ki je pobila dosedanje izbrance. Droga ga skoraj ubije, a kmalu so vidne izboljšave v fizični moči. Bane uporablja drogo kot stimulant, da lahko premaga svoje sovražnike, a jo mora jemati vsakih 12 ur, da ne podleže smrtno nevarnim stranskim učinkom. Kmalu po prvotnih poskusih Bane pobegne iz zapora ter se napoti v Gotham City, kjer želi uničiti Batmana, o katerem je slišal mnogo zgodb, ko je bil zapornik. Batmanu zlomi hrbet, ter s tem prisili njegov alter ego, Brucea Waynea, da dodeli vlogo Temnega viteza nadomestniku Jeanu Valleyu, ki Banea na koncu zgodbe ''Knightfall'' tudi premaga. Bane se po Knightfallu odvadi odvisnosti od Venoma in se kmalu ponovno spopade s pravim Batmanom ter ga tudi tokrat premaga. == V drugih medijih == === Filmi in risanke === Bane se je prvič pojavil v animirani obliki v nagrajeni risani seriji ''Batman: The Animated Series'', v kateri so njegovi motivi za uničenje Batmana nekoliko drugačni kot v izvirnih zgodbah. Deluje namreč kot najeti plačanec, ki ga najame mafijski šef Rupert Thorne. V epizodi naslovljeni ''Bane'' lahko vidimo mnogo referenc na strip ''Knightfall''. V risani seriji mu glas posoja igralec Henry Silva, ki ga upodablja z močnim španskim naglasom. Nekoliko drugačna različica Banea se pojavi v risani seriji ''The Batman'', kjer ga prav tako najamejo mafijski šefi. Glas mu posodijo trije igralci v naslednjem vrstnem redu: Joaquim de Almeida, Ron Perlman ter nato Clancy Brown. Pojavi se tudi nekajkrat v celovečernih animiranih filmih in drugih risanih serijah. Bolj odmevna je nedvomno upodobitev v filmu ''Batman and Robin'', kjer ima celo ime Antonio Diego, upodobil pa ga je Michael Reid MacKay. Ta različica je najbolj nepriljubljena in najbolj nezvesta izvirniku, saj gre za brezglavega neinteligentnega silaka. V filmu ''The Dark Knight Rises'' ga je zaigral Tom Hardy. Upodobljen je kot krut in neusmiljen terorist, ki mu maska služi za dovod posebnega [[anestetik]]a, ki ga ohranja pri življenju s tem, da mu lajša bolečine, ki jih trpi zaradi močnih poškodb. === Videoigre === Bane se pojavi v mnogih [[videoigra]]h, ki temeljijo na zgodbi o Batmanu. Prvič se je pojavil v videoigri ''Batman & Robin''(leta 1998), narejeni po istoimenskem filmu. Pojavi se tudi kot igralen lik v igri ''Lego Batman''. Ima manjšo vlogo v igri ''Batman: Arkham Asylum'' ter v njenem nadaljevanju ''Batman: Arkham City'', kjer pa je začasen Batmanov pajdaš. Pojavil se je še v igrah ''Batman: Chaos in Gotham'' ter ''Batman: Rise of Sin Tzu''. == Viri == * O'Neil, Dennis, 1994. ''Knightfall''. London: Transworld Publishers LTD == Zunanje povezave == * [http://batman-news.com/2011/11/21/empire-reveals-the-dark-knight-rises-details-christopher-nolan-talks-story-more/: Članek na Batman News]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}} * [http://comics.ign.com/top-100-villains/34.html: Uvrstitev na IGN] {{ikona en}} [[kategorija:Batman]] [[Kategorija:Stripovski liki]] [[Kategorija:Filmski liki]] 3pm8vseb10dnvoatozu4u2t3eqyyrfn 0 340614 6675289 6674117 2026-05-13T11:49:52Z Signal 28172 /* 1961 */ pop. Ivan Kotnik --> Ivan Kotnik (inovator) 6675289 wikitext text/x-wiki '''Nagrade za iznajdbe in tehnične izboljšave''' je podeljeval [[Sklad Borisa Kidriča]] v letih od 1957 do 1991. == Namen == Uspele tehnične iznajdbe in izpopolnitve so pomemben prispevek h gospodarskemu razvoju. Z namenom, da bi spodbudili iznajditeljsko delo, je v letu 1956 [[Sklad Borisa Kidriča]] razpisal natečaj za iznajdbe in izpopolnitve, ki so se v praksi že uveljavile. Prve nagrade te vrste so bile podeljene leta 1957. Od leta 1957 do 1965 so se ta nagrade imenovala ''Nagrade za iznajdbe in izpopolnitve'' oziroma ''Nagrade za tehnične iznajdbe in izpopolnitve'' in od leta 1966 naprej ''Nagrade za iznajdbe in tehnične izboljšave''. O podelitvi nagrad je odločal Upravni odbor Sklada Borisa Kidriča. == Nagrajenci == === 1957 === * [[Martin Obran]] za konstrukcijo montažnega in plezalnega opaža z delovnimi odri za armiranobetonske konstrukcije * [[Edvard Cilenšek]] za postavitev električnega pospeševalnika v [[Institut Jožef Stefan|Institutu Jožef Stefan]] * [[Ivan Zupan (strojnik)]] za rekonstrukcijo priprave za mazanje pnevmatskega orodja in za konstrukcijo pnevmatskega kladiva za batne stroje === 1959 === Prva nagrada: * ekipa kirurške klinike pod vodstvom [[Božidar Lavrič|Božidarja Lavriča]] za operacijo srca z uporabo metode ekstrakorporealne cirkulacije Dve drugi nagradi: * [[Leopold Andrée]] za konstrukcijo generatorja ultra zvočnega valovanja za pospeševanje zgorevanja prašnih goriv * [[Marijan Ferjan]], [[Engelbert Hribernik]], [[Zdenko Marinček]] in [[Miodrag Milojević]] za iznajdbo ''Uporaba poroznega betona za osuševanje predorov in podzemnih galerij ter za opaž pri vakuumskem betoniranju'' === 1960 === Prva nagrada: * [[Vinko Kramaršič]] za iznajdbo ''Votlo mešalo in postopek mešanja v tekočinah'' Druga nagrada: * [[Milan Dobovišek]] za iznajdbo ''Postopek za vlivanje in nadaljnjo izdelavo zloženih jekel'' === 1961 === Prva nagrada ni bila podeljena. Tri druge nagrade: * [[Valter Krušič]] za delo na področju borbe proti kariesu – zobni gnilobi * [[Leo Knez]] in [[Ivan Kotnik (inovator)]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo in polnjenje jeklenk za plin dissous'' * [[Vilko Kukec]] za iznajdbo ''Prenosna conska sušilnica za sadje in druge pridelke'' === 1962 === Nagrada ni bila podeljena, ker predložena dela niso izpolnila vseh razpisnih pogojev. === 1963 === Prva nagrada ni bila podeljena. Dve drugi nagradi: * [[Branko Pustoslemšek]] za iznajdbo ''Priprava za navijanje kovinskih plošč v zvitke'' * [[Valentin Osredkar]] za iznajdbo ''Jamska stojka in Jamsko stropno oporje'' === 1964 === Prva nagrada: * [[Ivan Fink]] za tehnično izpopolnitev na projektu in razvoju elektronske telefonske centrale === 1965 === Prva nagrada: * [[Stane Vrščaj]] za izboljšavo ''Spektrometer za jedrski spinski odmev'' in aparaturo za merjenje olja v zrnih kmetijskih kultur'' Tri druge nagrade: * [[Stane Vrščaj]] za izboljšavi ''Protonski magnetometer'' in ''Protonski gradientni magnetometer'' * [[Viktor Repenšek]] za ''Žlahtnjenje krompirja'' * [[Filip Sedmak]] za iznajdbo ''Prenapetostni odvodnik'' === 1966 === Prva nagrada: * [[Albert Čebulj]] za iznajdbo ''Zaščitna vezava za transformatorje'' Drugi nagradi: * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]], [[Stojan Jeretin]] in [[Zdenko Milavec]] za tehnično izboljšavo ''Aparatura za merjenje pretoka plinov po metodi ionizacije'' * [[Jože Pirih]] in [[Franc Špiler]] za tehnično izboljšavo ''Montažni nosilci za električne vodnike in priključni pribor'' === 1967 === Prva nagrada: * [[Aleš Strojnik]] za tehnično izboljšavo na rutinskem elektronskem mikroskopu Tri druge nagrade: * [[Branko Pustoslemšek]] za iznajdbo ''Čistilna priprava za čiščenje cevi rekuperatorskih kotlov med obratovanjem'' * [[Štefan Zagoričnik]] za iznajdbo ''Izmenljiva objemka za jamske stojke'' * [[Viktor Zupančič]] za iznajdbo ''Nakladalna priprava za palete'' === 1968 === Dve prvi nagradi: * [[Avgust Belič]] in [[Janez Eržen]] za izum ''Hermetični trdomagnetni kontaktnik'' * [[Karel Ferlež]] za izum ''Mlin za mletje močnih krmil in žitaric'' Drugi nagradi: * [[Ivan Car]] za izum ''Sonde z vložki za signalizacijo nivoja vnetljivih in nevnetljivih tekočin in električno vezje za signalizacijo ter vključevanje motorjev v odvisnosti od nivoja tekočine'' * [[Viktor Zupančič]] za izum ''Mehanizem za zaviranje traktorjev in prikolic ali podobno'' === 1969 === Prva nagrada: * [[Deso Javornik]] za izum ''Plazemski gorilnik'' Tri druge nagrade: * [[Matjaž Leskovšek]] za tehnično izboljšavo pri razvoju telegrafske multipleksne tehnike * [[Jože Pahor]], [[Jože Šnajder]] in [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] za tehnično izboljšavo ''Analogni računalnik za vrednotenje rezultatov Rose Bengal testa'' * [[Mitja Vidmar]] za iznajdbo ''Trifazni alternator z drsnimi obroči z vgrajenim napetostnim regulatorjem in nosilci usmerniških diod'' === 1970 === Devet nagrad: * [[Erik Vrenko]] in [[Alojz Klinej]] za izum ''Koherentna svetilka za linearno polarizirano svetlobo'' * [[Edo Prostor]] za izum ''Postopek zaščite kondenzatorjev z epoksi smolo'' * [[Ivan Milič]], [[Edo Prostor]] in [[Žarko Stok]] za izum ''Postopek za utrditev surovin'' * [[Anton Oblak]] za izum ''Reaktor za oksidacijsko pihanje raztaljenega bitumena ali drugih smolnatih snovi'' * [[Vladimir Senčar]] za izboljšavo ''Obračanje blumov na zanko pri valjanju ingotov v blume za žično valjarno'' * [[Alojz Fornazarič]] in [[Milan Lekšan]] za vzgojo nove sorte breskve ''Slovenija'' * [[Marko Pečnik]] za izboljšavo ''Iskalnik napak v kablih'' * [[Marko Jagodič]] in [[Božo Bastaž]] za izboljšavo ''Razvoj družine 12/24 kanalskih telefonskih multipleksnih sistemov'' * [[Božo Bartelj]] in [[Bogdan Babšek]] za izboljšavo ''Analitična rešitev optimalne dolžine valjanih izdelkov'' === 1971 === Šest nagrad: * [[Lojze Čigon]] za iznajdbo ''Postopek za izdelavo zidnih in stropnih konstrukcij z opečnimi elementi'' * [[France Bremšak|Franc Bremšak]] in [[Slavko Hanžel]] za iznajdbo ''Visokoimpedančni enosmerni operacijski ojačevalnik'' * [[Jože Gajšek]] za iznajdbo ''Prilagoditvena vezava programatorja v avtomatskih pralnih in podobnih gospodinjskih strojih za olajšanje radijskih motenj'' * [[Rado Kocjan]] in [[Borut Pelan]] za iznajdbo ''Postopek za izolacijo in hidriranje naravnih secale alkaloidov'' * [[Aleksander Kostnapfl]] za iznajdbo ''Merilna priprava za merjenje osne sile v vrveh'' in ''Hidravlična napenjalna in merilna priprava za nosilne vrvi pri žičnicah'' * [[Milan Pečnik]] za iznajdbo ''Gumbna pogonska ureditev za odmična, paketna ali druga ročna stikala'' === 1972 === Devet nagrad: * [[Vital Eržen]], [[Igor Levstek]], [[Jernej Porok]] in [[Ivan Zupančič]] za izum ''Pulzni oljni analizator'' * [[Zdenko Milavec]] in [[Franc Celar]] za izum ''Detektor maksimalnih vrednosti napetosti in analogni spomin'' * [[Boris Frlec]] in [[Andrej Šmalc]] za izuma: ''Prenosnik pritiska za merjenje pritiska elementarnega fluora in drugih visokokorozivnih plinov'' ter ''Nizko temperaturna celica za IR spektroskopijo visokokorozivnih fluoridov'' * [[Jurij Hribovšek]] za izum ''Temperaturna kompenzacija večkanalnega oscilatorja za frekvenčno področje 20 do 30 MHz'' * [[Jože Korošec]] za vzgojo nove sorte črne detelje ''poljanka'' * [[Dragica Kralj]] in [[Tone Wagner]] za vzgojo novih sort hmelja ''ahil'', ''apolon'', ''atlas'', ''aurora'' * [[Jurij Zadravec]] za iznajdbo ''Enofazni sinhronski motor za majhne moči z lastnim zagonom'' * [[Jože Peternelj (fizik)|Jože Peternelj]] za izume: ''Ureditev generacije nosilnih frekvenc za prenos informacij, zlasti po visokonapetostnih daljnovodih z nosilno frekvenco'', ''Izboljšano ojačevalno vezje'', ''Izboljšana ureditev dvosmernega prenosa kombiniranih informacij po zlepljenih pasovih s pomočjo nosilnih frekvenc'', ''Ureditev za vzpostavitev optimalnega režima pri tranzitiranju s kompanderiziranimi in nekompanderiziranimi aparaturami'' * [[Laslo Rešković]] in [[Franc Štefančič]] za izpopolnitev ''Enote za priključek telegrafskega daljnega naročnika'' === 1973 === Šestnajst nagrad: * [[Avgust Berlič]] za iznajdbo ''Zataljevalni stroj za hermetično zapiranje steklenih cevk'' * [[Janez Eržen]] in [[Adolf Vauda]] za tehnično izboljšavo ''Signalno varnostna naprava z brezžičnim prenosom alarmnega signala'' * [[Radovan Tavzes]], [[Evgen Kansky]] in [[Jelko Koron]] za iznajdbo ''Potenciometer'' * [[Evgen Kansky]], [[Radovan Tavzes]] in [[Jelko Koron]] za ''Podnožje za elektronske elemente'' * [[Božidar Brudar]] za iznajdbo ''Merilna priprava za rezanje blumov'' * [[Bogdan Bastar]], [[Zdenko Milavec]], [[Jože Pahor]] in [[Boris Navinšek]] za tehnično izboljšavo ''Tiristorski regulator scenske razsvetljave'' * [[Ljubo Planinšček]], [[Jože Wemad]], [[Fran Erbežnik]] in [[Viktor Ramovš]] za iznajdbo ''Izboljšave mozaične komandne plošče'' * [[Stojan Havliček]] za tehnično izboljšavo ''Troakar za operativno laparaskopijo'' * [[Peter Jerman]] in [[Franjo Kajfež]] za iznajdbo ''Biosintezni postopki za pridobivanje antibiotikov tetraciklinske skupine'' * [[Miha Japelj]], [[Tone Povše]], [[Pavle Zupet]] in [[Peter Jerman]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo rentgenskih kontrastnih sredstev'' * [[Marko Gliha]], [[Jurij Hribovšek]], [[Peter Benedik]] in [[Maks Simončič]] za tehnično izboljšavo ''Vpeljava enobočno moduliranega prenosa v metrsko valovno področje'' * [[Milan Oklobdžija]], [[Miha Japelj]], [[Srečko Ostroveršnik]] in [[Peter Jerman]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo 7-kloro-2, 3-dihidro-1-metil-5-fenil-(1H)-1,4-benzodiaze-pina in ustreznega derivata benzodiazepin-2-ona'' * [[Janez Štupar]] za iznajdbo ''Gorilnik za merjenje atomske absorbcije z laminarnim plamenom in ločenim vbrizgavanjem raztopine v plamen'' * [[Franc Avčin]] in [[Anton Jeglič]] za tehnično izboljšavo ''Sistem za iskanje ponesrečencev zasutih v plazu'' * [[Erno Petrič]] za tehnično izboljšavo na področju razvoja avtomatizacije za daljinsko upravljanje, daljinsko signalizacijo in daljinski prenos meritev * [[Anton Jeglič]], [[Ignac Uršič]] in [[Maks Smolnik]] za tehnično izboljšavo ''Radiofrekvenčna peronealna opornica'' === 1974 === Štirinajst nagrad: * [[Anton Razinger]] in [[Jože Arh]] za iznajdbo ''Priprava za dodajanje svinca pri izdelavi ali vlivanju svinčevih jekel'' * [[Marjan Buh]], [[Josip Puh]] in [[Drago Kolar]] za izum ''Postopek za pripravo miniaturnih keramičnih kondenzatorjev'' * [[Igor Grabec]] za iznajdbo ''Umetno oko za kontrolo žarometov'' * [[Valentin Grilc]] za iznajdbo ''Kontaktni vložek za izdelavo kontaktnih stavkov ali drugega stikala z drsnim kontaktom'' * [[Smiljan Jerič]], [[Ludvik Simonič]], [[Lado Androja]] in [[Jože Kelhar]] za tehnično izboljšavo ''Originalni vakuumski postopek brezkontaktnega nikljanja pirolitskih uporov'' * [[Jože Jan]], [[Ivan Pokorn]] in [[Tomo Čavić]] za iznajdbo z naslovom ''Naprava za predenje mineralne volne iz raztaljenih mineralov'' * [[Stane Kranjc]] za tehnično izboljšavo ''Ročni hladilnik mleka'' * [[Jože Pahor]] za iznajdbo ''Stabilizator efektivne napetosti z linearno zvezo med efektivno in kontrolno napetostjo pri sistemih s fazno regulacijo'' * [[Pavel Zupet]], [[Anton Povše]], [[Srečko Ostroveršnik]] in [[Milena Popovič]] za tehnično izboljšavo čiščenja 3,5-diacetilamino-2,4,6-trijod benzojeve kisline, do kvalitete, uporabne za paranteralne raztopine * [[Sava Rakčević]] za iznajdbo ''Regulator pretoka za nizkotlačne hidroelektrarne'' * [[Marko Štular]], [[Erik Vrenko]], [[Ana Švajger]], [[Zvonko Krevelj]], [[Ilija Rajver]], [[Janko Lipovž]], [[Janez Šteblaj]], [[Mitja Kovačič]], [[Stane Petrič]] in [[Marija Bernard]] za iznajdbo ''Laserski razdaljemer za vgradnjo v vozila'' * [[Jože Vugrinc]], [[Stane Pavlin]], [[Slavko Ožbalt]], [[Andrej Lavrič]], [[Srečko Hribar]] in [[Roman Kunaver]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za radiorelejne usmerjene zveze za prenos snopa do 60 govornih kanalov'' * [[Franc Zajc]] in [[Matevž Vrhovnik]] za izum ''Konstrukcija za izdelavo nadgradnje na vlačilcih in prikolicah'' * [[Jože Grmek]] in [[Branka Grmek Štebih]] za iznajdbi: ''Vezava radiatorskih členov'' in ''Radiatorski členi'' === 1975 === Dvajset nagrad: * [[Jože Spanring]] za izpopolnitev ''Rž tetraploidna okta'' * [[Lucijan Krivec]] za izum ''Pretočne posode za odstranjevanje gnojevke izpod mrež ali rešetk pri etažnih baterijah za vzrejo v živinoreji'' * [[Andrej Šalehar]], [[Alojz Čandak]] in [[Joža Urbas]] za izpopolnitev metode ''Selekcija hibridnih prašičev'' * [[Niko Kralj]] za izum ''Univerzalni montažni sklopi predfabriciranih konstrukcijskih elementov'' * [[Borut Pelan]], [[Rudi Ručman]] in sodelavec [[Rudo Kocjan]] za izum ''Postopek za pripravo vodotopnega escina'' * [[Tone Blatnik]] za izpopolnitev ''Proizvodnja suhega komprimiranega zraka za industrijsko fermentacijo antibiotikov'' * [[Jure Babič]] in sodelavci: [[Janez Bernik]], [[Glijeb Karpljuk]], [[Vinko Manček]], [[Jože Miklič]], [[Mladen Pavletič]] in [[Janko Petrovič]] za izpopolnitev postopka proizvodnje oksitetraciklina * [[Jože Salmič]] in [[Jože Verce]] za izpopolnitev ''Dodatna naprava na stroju FEMA za avtomatsko dodajanje žličk'' * [[Miloš Marinček]] za izpopolnitev ''Pomična streha na letnem gledališču Križanke v Ljubljani'' * [[Viktor Zupančič]] za izum ''Avtomat za izdelavo stenskih zaščitnih kotnikov'' * [[Jože Koželj]] za izum ''Fluorescenčna svetilka kot nosilec sekundarnega stropa'' * [[Peter Šuhel]] za izum ''Avtomatski integrirani intravaginalni stimulator'' * [[Janez Fister]], [[Iva Kavčič]] in [[Jože Slivnik]] za izum ''Postopek za pripravo rdečega živosrebrnega oksida za izdelavo baterij'' * [[Jože Pahor]] in [[Milan Petrovič]] za izum ''Akustična panorama'' * [[Jože Gajšek]] za izum ''Uporaba vzmeti za ščetke kot dušilke za znižanje nivoja radiofrekvenčnih motenj pri malih univerzalnih motorjih'' * [[Peter Šuhel]], [[Miroslav Žlajpah]], [[Jurij Strnad]] in [[Franc Beravs]] za izum ''Precizni avtomatski merilnik reed kontaktnikov'' * [[Boštjan Škorjak]], [[Jože Podlipnik]], [[Anton Ogorelec]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Stane Rožman]], [[Milan Zdešar]], [[Viki Uhan]] za izpopolnitev ''Naprave za kompleksno avtomatizacijo hidroelektrarn'' * [[Franc Tori]] za izpopolnitev ''Tori votlak'' * [[Marjan Vozelj]] za izpopolnitev uporabe laserskih žarkov za vzbujanje fluorescence * [[Marko Habič]] in [[Andrej Kmet]] za izpopolnitev metode ''Določanje doze pri radikalni radioterapiji Hodgkingove bolezni na telekobaltu'' === 1976 === Trinajst nagrad: * [[Marjan Petelinšek]] in [[Ivan Zavšek]] za izum ''Stroji za nanašanje emajla'' * [[Jože Koželj]] za izpopolnitev ''Stol 2140 z ekscentrično vrtljivo sedežno ploskvijo'' * [[Anton Brcar]] za izum ''Ureditev dovajanja in odvajanja tlačnega fluida pri vrtečih se gredah in z njimi vezanih delih strojnih naprav'' * [[Vanja Kreft]] in [[Vinko Muha]] za izum ''Nov princip 12 - pulznega usmerjanja'' * [[Janez Sever]] kot avtor oziroma soavtor izumov ''Enofazni koračni motor z vezjem za napajanje'', ''Polarizirano elektromagnetno močnostno stikalo'' in ''Vezje za integrirani elektronski časovni zbiralnik'' * [[Stanislav Štrukelj]] za izum ''Sistem izbiranja pomnilniških celic'' * [[Jože Lavrin]] za izum ''Vodotesno ohišje za galvansko celico'' * [[Jože Šnajder]], [[Herman Kralj]] in [[Marjan Erjavec]] za iznajdbo ''Mobilni renograf'' * [[Rafael Cajhen]], [[Janez Nastran]] in [[Matija Seliger]] za izum ''Uspešna tehnološka rešitev vklopne problematike pri DC/AC pretvornikih'' * [[Tomislav Rančič]] za tehnično izpopolnitev ''Tehnološke rešitve elektronskega regulatorja avtomatske regulacije izhodne napetosti specialnih transformatorjev srednjih moči'' * [[Miroslav Pokorny]], [[Pavel Zupet]], [[Mladen Pavletič]], [[Franc Novosel]] in [[Tomaž Stepišnik]] za izum ''Izolacija, ovrednotenje in uporaba encima nevtralne proteaze kot sekundarne surovine pri fermentaciji oksitetraciklina'' * [[Marjeta Globokar]], [[Pavle Zupet]], [[Matija Maučec]] in [[Miha Japelj]] za izum ''Tehnološka izboljšava sinteze etilnega estra p-klor-fenoksi izomaslene kisline'' * [[Janez Trontelj]], [[Milan Mežek]], [[Anton Vencelj]] in [[Franc Levornik]] za izum ''Izvedba precizijskega elektronskega števca električne energije razreda 0,2 in 0,5'' === 1977 === Osemnajst nagrad: * [[Niko Kralj]] za izume in modele s področja industrijskega oblikovanja * [[Štefan Zagoričnik]] za izum ''Jekleno popustljivo podporje z gibljivim spojem za rudnike'' * [[Janez Nebec]] za izum ''Mehanski postopek za voluminiziranje tkanin'' * [[Marjan Umek]] za ''Razvijalnik za lahko peno'' * [[Milan Kocjan]] za izum ''Izdelava prototipa planetnega mešalca za mešanje prašnih komponent'' * [[Ciril Kastelic]] za izpopolnitev ''Plamaflex-poliuretanske izolacijske plošče'' * [[Milan Čelan]] za izum ''Razvoj in organizacija pilotne proizvodnje stikalnih elementov s hermetičnimi kontaktniki'' * [[Marjan Žagar]] in [[Jernej Raspet]] za izum ''Snežna veriga za pnevmatike motornih vozil za hitro nameščanje'' * [[Srečko Oman]] in [[Miro Brzin]] za napravo ''Originalna izvedba stabilnega mikrogazometra z maksimalno občutljivostjo, za njegovo avtomatizacijo in za pripravo diferenčne metode mikrogazometra'' * [[Tatjana Brodnik]] in [[Peter Suhač]] za izum ''Sredstvo za zatiranje škodljivcev'' * [[Ivo Brnčič (*1946)]] in [[Tomaž Ermenc]] za izpopolnitev ''Elektronski regulator jalove moči Iskra-APJ'' * [[Igor Grabec]] in [[Peter Mužič]] za ''Detektor akustične emisije'' in ''Senzor akustične emisije z vgrajenim predojačevalnikom'' * [[Franc Jesenko]], [[Aleš Kmecl]] in [[Ivan Savnik]] za izum ''Selekcija hibridov prelux'' * [[Franjo Gračanin]], [[Miroslav Vrabič]] in [[Janez Šega]] za izum ''Funkcionalna električna stimulacija'' * [[Bojan Košir]], [[Borut Komar]], [[Janez Gradišek]] in [[Branimir Zamola]] za izum ''Razvoj tekočega cepiva claviceps purpurea za proizvodnjo rženih rožičkov'' * [[Rudolf Ručman]], [[Andreja Drnovšek]], [[Stanislav Jankovič]], [[Janez Levec]] in [[Milena Kotar]] za izum ''Postopek za pripravo 9, 10 dihidroalkaloidov rženega rožička'' * [[Miloš Komac]], [[Dimitrij Sušnik]], [[Stane Pejovnik]], [[Drago Kolar]], [[Anton Čandek]], [[Anton Porenta]] in [[Borut Vičič]] za tehnično izpopolnitev ''Priprava permeabilnih keramičnih teles s kontrolirano propustnostjo in dimenzijami'' * [[Jože Podlipnik]], [[Sava Rakčevič]], [[Peter Lah]], [[Milana Milavec]], [[Janez Grčar]], [[Milan Zdešar]] in [[Boštjan Škorjak]] za izpopolnitev ''Elektronski turbinski regulator Iskra-ETR'' === 1978 === Sedemnajst nagrad: * [[Peter Šuhel]] za ''Dosežke pri uvajanju mikro računalnikov v avtomatske merilne sisteme'' * [[Milan Mekinda]] za izpopolnitev ''Nova organizacija programov lokalne centrale M 10 C'' * [[Miroslav Marec]] za izum ''Elektronski telefonski aparat z nizkoohmskim vhodom'' * [[Franc Brezovnik]] za izpopolnitev ''SOM priprava za odvijanje matic'' * [[Vladimir Sokolov]] za izum ''Univerzalni sistem za alarmiranje'' * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] in [[Peter Rupnik]] za izpolnitev ''Sonda za določanje koncentracije HG v stenah vrtin'' * [[Bogdan Sicherel]], [[Niko Zakonjšek]] in [[Viktor Logar]] za izpopolnitev ''Plinski gorilnik VARIO'' * [[Drago Kolar]], [[Marija Trontelj]] in [[Alenka Rožaj Brvar]] za izum ''Varistor na osnovi kovinskih oksidov za napetostno območje od 50 do 600 V'' * [[Zmago Štadler]], [[Drago Kolar]] in [[Josip Puh]] za izum ''Dielektrična keramika z vnaprej določenim temperaturnim koeficientom dielektričnosti'' * [[Jurij Tasič]], [[Sašo Divjak]] in [[Amadej Trnkoczy]] za izum ''Mikrokalkulatorski analizator podatkov'' * [[Dušan Milivojevič]], [[Janez Perkavec]] in [[Janko Popović]] za izum ''Postopek za pridobivanje čistih proteolitskih aktivnih encimov iz mlečka Carica papaya'' * [[Jože Pahor]], [[Milan Petrovič]], [[Žiga Šmit]] in [[Edvard Šefer]] za izpopolnitev ''Naprava za kontinuirano avtomatsko večstopenjsko kontrolo razstrupljevanja tekočih odpadkov pri industrijskih galvanikah'' * [[Janez Gantar]], [[Albin Kurnik]], [[Marko Werk]], [[France Kolenc]] in [[Pavle Matijašič]] za izum ''Digitalni frekvenčni rele'' * [[Ana Matičič]], [[Tilka Krivic]], [[Franc Mikuž]], [[Jana Babnik Garmuš]], [[Marija Vidrih]] za izum ''Požlahtnjenje hibrida koruze in uvedba v kmetijsko proizvodnjo'' * [[Miroslav Pokorny]], [[Anton Pavletič]], [[Nenad Djurič]], [[Janez Bernik]], [[Marija Kompan]] in [[Miha Japelj]] za izum ''Postopek za fermentacijo cefalosporina C in njegovo kemijsko transformacijo v 7-aminocefalosporansko kislino'' * [[Pavel Zupet]], [[Josip Žuvanič]], [[Tomislav Barun]], [[Miha Japelj]], [[Janez Kržan]] in [[Josip Lokobauer]] za izpopolnitev ''Uporaba sekundarnih surovin iz kemijske sinteze v fermentacijski proizvodnji pri izolaciji oksitetraciklina in čiščenju fermentacijskih odpadnih vod'' * [[Jernej Böhm]], [[Bano Diallo]], [[Janez Krajnik]], [[Sergej Pahor]], [[Jože Šnajder]], [[Miran Tiringer]], [[Janez Cerar]], [[Marjan Erjavec]], [[Milan Soklič]] za izpopolnitev ''JANUS 3 računalniški sistem za zbiranje in obdelavo podatkov v nuklearni medicini'' === 1979 === Sedemnajst nagrad: * [[Branko Pustoslemšek]] za izpopolnitev ''Korekturo čiščenje in reciklaža filtrata v obratu nevtralizacije TIO 2'' * [[Franc Oman]] za izpopolnitev ''Neprekinjen proces proizvodnje od vlaken do gotovih izdelkov v IBI Kranj'' in ''Izdelava lastnih žakardnih strojev'' * [[Leopold Južina]] za izum ''Merilniki za določevanje parametrov hermetičnih kontaktnikov'' * [[Jože Slivnik]] in [[Andrej Stergavšek]] izum ''Postopek nevtralizacije rafinata za recikliranje vode pri predelavi uranove rude'' * [[Stanislav Štrukelj]] in [[Georg Wirth]] za izpopolnitev ''Neredundančno priključevanje naročniških vodov dvojnikov na javne telefonske centrale'' * [[Marino Urbanc]], [[Boris Makarovič]] in [[Mirko Opara]] za izum ''Stolp za razpršilno sušenje v protitoku'' * [[Boris Pihlar]], [[Lado Kosta]] in [[Branko Hristovski]] za izpopolnitev ''Elektrodni sistem za merjenje cianida'' * [[Andrej Ocvirk]], [[Drago Lipuša]] in [[Alfonz Grad]] za izum ''Postopek za pripravo čistega natrijevega metaborata'' * [[Robert Jedlovčnik]], [[Martin Fevžer]] in [[Stane Zule]] za izum ''Postopek čiščenja usnjarskih odpadnih vod'' * [[Borut Pelan]], [[Marija Milohnoja]] in [[Magda Pezdirc]] za izum ''Postopek za pripravo betametildigoksina'' * [[Jernej Črnko]], [[Josip Priolgg, [[Adolf Šauperl]] in [[Janko Lipovec]] za izpopolnitev ''Novo vzgojena sorta jablane Lonjon'' * [[Ivan Kobal (kemik)|Ivan Kobal]], [[Janez Kristan]], [[Miro Škofljanec]] in [[Meta Ančik]] za izum ''Radiološka zaščita v rudnikih urana in meritev radioaktivnosti v okolju'' * [[Matjaž Leskovšek]], [[Mirko Curk]], [[Desanka Jagarinec]] in [[Franc Bojc]] za izpopolnitev ''Razvoj naprav za prenos komand, signalizacij in merjenj manjših in srednjih kapacitet - TM 15'' * [[Drago Končnik]], [[Tomaž Bajuk]], [[Drago Hribšek]], [[Tine Zajc]] in [[Marko Werk]] za izpopolnitev ''Modularni napetostni regulator'' * [[Franc Kervina]], [[Marko Bertoncelj]], [[Dušan Kastelic]], [[Bojan Šobar]], [[Davorin Šobar]] in [[Emerik Valinger]] za izpopolnitev ''Gradnja hlevov velikega razpona z uporabo lepljenih lesenih nosilcev brez stebrov'' * [[Stanko Gajšek]], [[Jurij Hribovšek]], [[Marko Rebolj]], [[Evstahij Moder]], [[Stanislav Lampret]], [[Drago Logar]], [[Peter Benedik]] in [[Mitja Zornada]] za izum ''Razvoj in realizacija navigacijskega sistema za instrumentalno vodenje letal'' * [[Uroš Stanič]], [[Amadej Trnkoczy]], [[Matija Maležič]], [[Miha Stopar]], [[Janez Grom]], [[Jože Opeka]], [[Dušan Filipič]], [[Tone Jeglič]], [[Stanislav Reberšek]], [[Primož Strojnik]] in [[Ignac Uršič]] za izume ''Avtomatski integrirani funkcionalni in terapevtski elektronski stimulator'', ''Elektronski stimulator z avtomatskim vklopom in nastavljivim stimulacijskim zaporedjem'' in ''Terapevtski elektronski stimulator mišic'' === 1980 === Triindvajset nagrad: * [[Vojko Ozim]] za izpopolnitev ''Razželezenje vode'' * [[Miran Mozetič]] za izum ''Naprava za upravljanje malih turbin'' * [[Jože Szabo]] za izpopolnitev ''Nova metoda pridobivanja zemeljskega plina'' * [[Josip Zoubek]] za izum ''Glinična keramika in postopek za izdelavo'' * [[Božo Glavič]] in [[Bojan Paradiž]] za izpopolnitev ''Optoelektronski rotacijski merilnik vetra'' * [[Dušan Kitek]] in [[Franc Mežnar]] za izpopolnitev ''Rešitev zmanjšanja onesnaženja reke Meže in Drave'' * [[Branislav Protega]] in [[Jože Maček]] za izpopolnitev ''Razvoj in realizacija merilnika popačenj in količnika napak MIG-1'' * [[Egon Lukacs]], [[Matija Koželj]] in [[Anton Sedovšek]] za izpopolnitev ''Metode racionalnega raziskovanja, odpiranja in odkopavanja ležišča urana Žirovski vrh'' * [[Lojze Trontelj]], [[Stane Ožbolt]] in [[Vojko Strle]] za izpopolnitev ''Vezje za stikalno matriko EMZ 1005 A in EMZ 1005 B'' * [[Janez Trontelj]], [[Tomaž Martinčič]] in [[Peter Stavanju]] za izpopolnitev ''Vezje za časovnik EMZ 1002'' * [[Branko Krašovec]], [[Angela Mihelič Zupančič]] in [[Suzana Reutlinger Rupnik]] za izum ''Izkoriščanje odpadnega bujona pri predelavi kokoši'' * [[Franc Levovnik]], [[Milan Mežek]], [[Anton Vencelj]] in [[Slavko Vidic]] za izpopolnitev ''Etalonski merilnik pogreškov'' * [[Dimitrij Sušnik]], [[Anton Porenta]], [[Marija Trontelj]] in [[Drago Kolar]] za izum ''Termoluminiscentni material in postopek za njegovo pripravo'' * [[Tone Praprotnik]], [[Ciril Dovč]], [[Viktor Repanšek]] in [[Tadej Sluga]] za izum ''Vzgoja dveh novih sort krompirja Jaka in Meta'' * [[Rudolf Ručnam]], [[Milivoj Kodrič]], [[Franc Lipovšek]], [[Franc Rupar]] in [[Drago Kren]] za izume ''Postopek za pripravo lizergovih kislin, postopek za izolacijo čiste lizergove kisline in postopek za ločitev obeh izomer lizergove kisline'' * [[Pavel Oblak]], [[Anton Čižman]], [[Alojz Keber]], [[Saša Divjak]], [[Demetrij Uran]] in [[Dušan Filipič]] za izum ''Naprava za avtomatsko vodenje betonarn'' * [[Marko Rogač]], [[Žarko Mirosavljev]], [[Božidar Ropret]], [[Andrej Uratnik]], [[Dušan Kodak]] in [[Anton Železnikar]] za razvojni dosežek ''Mikroračunalnik ISKRA DATA 1680'' * [[Natalija Vitezič]], [[Miha Japelj]], [[Mario Merslavič]], [[Marijan Hohnjec]], [[Stane Kovačič]] in [[Marinka Praznik]] za izum iz področja polsintetskih betalaktamskih antibiotikov * [[Stana Molan]], [[Marjan Kermc]], [[Pavel Zupet]], [[Miha Japelj]], [[Marjan Kopač]], [[Tone Recelj]] in [[Alojzija Roženberger]] za izpopolnitev ''Tehnološka izboljšava sinteze metioninmetilsulfonmetilsulfata - vitamina U'' * [[Anka Puc]], [[Franc Arko]], [[Helena Sočič]], [[Matjana Didek Brumec]], [[Janez Čadež]], [[Anton Laniško]] in [[Miha Kremser]] za izum ''Postopek za pripravo ergotamina in ergokriptina s submerzno fermentacijo'' * [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Peter Lah]], [[Matija Trebar]], [[Milena Milavec]], [[Janez Grčar]], [[Tomaž Ermenc]] in [[Marjan Lisjak]] za izpopolnitev ''Sinhronizator Iskra - NAS'' * [[Jože Berlan]], [[Zvone Cepuš]], [[Danilo Kotnik]], [[Matjaž Krašovec]], [[Ladislav Madunič]], [[Miško Sreš]] in [[Cvetko Ščuka]] za izpopolnitev ''Zasnova in razvoj univerzalnega elektronsko-optičnega sistema za nagibne tehtnice točnostnega razreda III in IV'' * [[Marinka Drobnič Košorok]], [[Marija Kopitar]], [[Alojz Suhar]], [[Vito Turk]], [[Mirjam Derenčin]], [[France Lipolt]], [[Miroslav Pokorny]], [[Franc Raspor]] in [[Pavel Zupet]] za izuma ''Postopek za pripravo stabilnega surovega pektinolitičnega preparata iz fermentacijske brozge Aspergillus niger'' in ''Postopek za pripravo surovega preparata proteinaz in pektinaz iz fermentacijske brozge Aspergillus niger'' === 1981 === Šestindvajset nagrad: * [[Andrej Robič]] za razvoj in izoblikovanje geometrije smuči na osnovi poenotenih elementov različnih zvrsti smučanja * [[Raoul Jenčič]] za tehnično izboljšavo ''Uvedba stabilnega oroševalnega sistema za obrambo sadovnjakov pred pozebo'' * [[Ciril Kastelic]] za izuma ''Postopek in naprava za proizvodnjo cevastih in izolacijskih oblog iz ekspandiranih elastičnih umetnih snovi'' in ''Postopek separatne aktivacije reaktantskega sistema poliol - izocianat pri tvorbi poliuretanskih filmov'' * [[Tomislav Petkovič]] za tehnično izboljšavo ''Fermentativna proizvodnja Zn-bacitracina'' * [[Matija Exel]] in [[Branislav Popovič]] za tehnično izboljšavo ''Programski sistem jezika SL1 za formalno definiranje komutacijskih procesov v programsko vodenih telefonskih centralah'' * [[Jože Ferčej]], [[Jože Osterc]] in [[Jože Čeh]] za tehnično izpopolnitev ''Pitanje bikov - križancev z mesnimi pasmami'' * [[Jože Sterle]], [[Tone Zidar]] in [[Jože Urbas]] za izum ''Inovacijski projekt tovarne ognjeodpornih plošč'' * [[Janez Pelc]], [[Pavel Munih]] in [[Branko Petrič]] za izum ''Razvoj tehnološkega postopka za ločevanje gume od kovine z visoko frekvenco'' * [[Janez Trontelj]], [[Tone Pleteršek]] in [[Marjan Mihelin]] za tehnično izboljšavo ''MikoračunaInik za analizo mikroelektromiografskega signala'' * [[Branko Pirnar]], [[Žarko Mirosavljev]], [[Lado Nikšič]] in [[France Stare]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj prikazovalnika s tastaturo'' * [[Tone Wagner]], [[Dragica Kralj]], [[Nežika Mecved]] in [[Marta Dolinar]] za izum ''Žlahtnitve hmelja - B kultivarji'' * [[Marko Jagodič]], [[Mladen Matošić]], [[Nikola Simić]] in [[Božo Štimec]] za tehnično izboljšavo ''Telekomunikacijski sistem za prenos raznorodnih informacij vzdolž avtocest'' * [[Janko Lužnik]], [[Janez Pirnat (*1948)]], [[Franc Kogovšek]] in [[Zvone Trontelj]] za tehnično izboljšavo ''Aparatura za merjenje barvnih koordinat'' * [[Lojze Butina]], [[Vinko Cotič]], [[Alojz Mehle]], [[Brane Urbanc]] in [[Jože Plazar]] za tehnično izboljšavo ''Krmilni sistem za vodenje tovarne betona'' * [[Milan Banovec]], [[Miroslav Pokorny]], [[Janko Petravić]], [[Franc Novosel]] in [[Peter Vinić]] za tehnično izboljšavo ''Tehnološki postopek pridobivanja injekcijske kvalitete OTC - HCI'' * [[Janja Stres]], [[Rudolf Ručman]], [[Zdenka Lindič]], [[Milivoj Kodrič]] in [[Franc Lipovšek]] za izum ''Postopek za sintezo zdravila Nicergolin'' * [[Viktor Dimic]], [[Andrej Kužnik]], [[Marjan Levstek]], [[Ivan Mrčun]], [[Marjan Erjavec]] in [[France Guna]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj metode za proizvajanje radioaktivnega fluora 18 za medicinsko uporabo'' * [[Matija Maležič]], [[Marino Lukežič]], [[Miha Stopar]], [[Jože Opeka]], [[Primož Strojnik]] in [[Stanislav Žerovnik]] za tehnično izboljšavo ''Elektronska naprava za lajšanje bolečin'' * [[Rudolf Ručman]], [[Milan Jurgec]], [[Branko Stanovnik]], [[Miha Tišler]], [[Janja Koršič]], [[Milena Kotar]] in [[Milivoj Kodrič]] za izum ''Postopek za pridobivanje 2-brom-ergokriptina'' * [[Jurij Hribovšek]], [[Marko Rebolj]], [[Drago Logar]], [[Stanislav Lampe]], [[Evstahij Moder]], [[Mitja Zornada]] in [[Peter Benedik]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in realizacija radijske sprejemno oddajne naprave RT-20-TM'' * [[Tone Obersnu]], [[Vinko Nastran]], [[Anton Lebar]], [[Aleš Juhart]], [[Jože Potočnik]], [[Stane Krajnc]] in [[Franc Madjar]] za tehnično izboljšavo ''Hermetična kondenzacijska enota za toplotno črpalko'' * [[David Čuk]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Marjan Pegan]], [[Christodoulos Physicos]], [[Matija Povirk]], [[Radovan Tavzes]], [[Miha Tomšič]] in [[Marjan Vidmar (strojnik)|Marjan Vidmar]] za tehnično izboljšavo ''Sistem za izravnavanje konic v odjemu električne energije'' * [[Silva Pirš]], [[Janja Jager]], [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]], [[Igor Muševič]], [[Tone Prelesnik]], [[Bojan Ložar]], [[Iva Levstek]], [[Bojan Marin]] in [[Alenka Kandušer]] za izum ''Uporaba tekočih kristalov'' * [[Jurij Tasič]], [[Lado Lenart]], [[Vladimir Jovan]], [[Janez Zalar]], [[Jože Opeka]], [[Franc Panter]], [[Savo Trebše]], [[Kostja Skok]], [[Martin Mali]] in [[Janez Šerjak]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za zajemanje, prikaz, obdelavo in nadzor prostorsko in časovno porazdeljenih podatkov elektroenergetskega sistema'' * [[Anton Čižman]], [[Pavel Oblak]], [[Alojzij Keber]], [[Saša Divjak]], [[Daniel Šlebinger]], [[Dušan Filipič]], [[Janez Grom]], [[Zdenko Milavc]], [[Uroš Aleksič]] in [[Janez Plestenjak]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za diskretno regulacijo vrtljajev trifaznega asinhronskega pogonskega motorja'' * [[Dimitrije Arandželović]], [[Helena Žnidaršič]], [[Draga Brkljačič]], [[Milan Bezeg]], [[Nikola Vuk]], [[Milan Banovec]], [[Tone Recelj]], [[Pavel Zupet]], [[Miroslav Pokorny]] in [[Darinka Galovič]] za izum ''Uporaba sekundarnih surovin iz biosinteze oksitetraciklina in ekonomične izolacije prehrambenih proteoliznih encimov'' === 1982 === Enaindvajset nagrad: * [[Romeo Miloševič]] za življenjsko delo pri snovanju in razvoju dvotaktnih motorjev, krmilnih motorjev in motornih agregatov * [[Franc Jan]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in uvajanje razvojnih dosežkov debeloplastnih hibridnih verzij v proizvodnjo'' * [[Peter Knego]] za tehnično izboljšavo ''Družina switching usmernikov'' * [[Danilo Poberaj]] za tehnično izboljšavo ''Komunikacijski vmesnik'' * [[Vlado Tumpej]] za tehnično izboljšavo ''Uvajanje sodobne tehnologije pri pridelovanju mleka na tržnih kmetijah'' * [[Milan Čelan]] in [[Andrej Pregelj]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj tipk TX-1 in TC za elektronske naprave'' * [[Milan Novak]] in [[Tone Zafošnik]] za tehnično izboljšavo ''Uvedba nove tehnologije pridelovanja trsnih cepljenk'' * [[Borut Lavrenčič]], [[Pavle Cevc]] in [[Janko Polanec]] za izum ''Pasivna infrardeča alarmna naprava'' * [[Jože Novak]], [[Peter Stegnar]] in [[Viktor Dimic]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj postopka pridobivanja radioaktivnega tehnecija'' * [[Dušan Brajnik]], [[Marjan Logar]] in [[Aleš Stanovnik]] za tehnično izboljšavo ''Nedestruktivno določanje urana in drugih naravnih sevalcev v rudah, geoloških vzorcih in zemljinah'' * [[Andrej Banovec]], [[Marija Kern]] in [[Stanko Vrhovec]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj tankoplastnega tenziometra'' * [[Branko Robavs]], [[Jože Marušič]] in [[Leopold Prevc]] za tehnično izboljšavo ''Numerična pozicionirna naprava'' * [[Jože Marušič]], [[Matija Kodrič]] in [[Alojz Kozinc]] za tehnično izboljšavo ''Tehtalno dozirni sistem VDT 21 D/R,P'' * [[Miha Stopar]], [[Amadej Trnkoczy]], [[Uroš Stanič]] in [[Jože Opeka]] za izum ''Terapevtski elektronski stimulator TES'' * [[Avgust Plaskan]], [[Janez Oven]], [[Jure Kranjc]], [[Vinko Tiselj]] in [[Jule Šetina]] za tehnično izboljšavo ''Prenos tehnološkega postopka in konstrukcije kompletne naprave za visokovakuumsko kaljenje stožčastih zobnikov in drugih sestavnih delov v proizvodnjo poljedelskih strojev SIP Šempeter'' * [[Jože Kanduč]], [[Miro Kikelj]], [[Leon Kos]], [[Janez Novak]], [[Vinko Kosmač]] in [[Jože Škrabe]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniški sistem vlakovnih številk MIN-30'' * [[Radovan Tavzes]], [[Janko Grom]], [[Ivo Bric]], [[Monika Jenko]], [[Lidija Koller]] in [[Jože Zupančič]] za tehnično izboljšavo ''Hermetično zaščiteni subminiaturni elektromehanski rele SR1 v tranzistorskem ohišju'' * [[Evgen Kansky]], [[Rasto Zavašnik]], [[Marko Žumer]], [[Vinko Nemanič]], [[Janez Štamcar]] in [[Jože Zupančič]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in konstrukcija vakuumske naprave za tehnološko obdelavo površin polprevodnikov v skrajnem ultravakuumu z vgrajenim spektrometrom Augerjevih elektronov'' * [[Vlado Božjak]], [[Jernej Böhm]], [[Bano Diallo]], [[Martin Lesjak]], [[Emil Mandeljc]], [[Bojan Paradiž]] in [[Jože Šnajder]] za tehnično izboljšavo ''Računalniška ekološka postaja'' * [[Tea Rihter]], [[Irena Šoster]], [[Edi Voga]], [[Milijana Prokič]], [[Tinka Ernst]], [[Miran Majcen]], [[Marjan Hauptman]], [[Vasja Barsa]] in [[Tina Kankolič]] za razvojni dosežek ''Izdelava termoobčutljivih papirjev'' * [[Brane Jenko]], [[Franc Lipovšek]], [[Dušan Milivojevič]], [[Metka Lenarčič]], [[Zdenka Lindič]], [[Franc Jeraj]], [[Breda Dolinšek]], [[Rudi Dejak]], [[Igor Langof]] in [[Joža Habjan]] za tehnično izboljšavo ''Sinteza in tehnološki postopek cimetidina'' === 1983 === Enaindvajset nagrad: * [[Franc Levovnik]] za življenjsko delo na področju merjenja električne energije * [[Rajko Kenda]] za izum ''Zbiralnik za ločeno prestrezanje urina pri otrocih'' * [[Vlado Rozman]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za odvajanje škodljivih plinov v DE poliuretan'' * [[Vid Gazvoda]] za nov postopek izdelave hypalonske tkanine in konfekcije * [[Jože Korošec]] za vzgojo 3 novih sort trav in ene sorte detelje * [[Smiljan Jerič]] in [[Miha Kocmur]] za razvoj tehnološkega postopka kemičnega (netokovnega) nanosa tankih kovinskih prevlek za profesionalne elektronske elemente * [[Miran Kosmač]], [[Branko Semiloč]] in Jože Gregorčič za tehnično izboljšavo ''Tiristorski servo regulator tip Sr-Th-2'' * [[Borut Ahačič]], [[Janez Benedik]], Janez Grohar, [[Jože Omejc]] za tehnično izboljšavo ''Avtomat za izdelavo elektromagnetnih jeder'' * [[Pavel Zupet]], [[Milan Bezeg]], [[Tone Recelj]] in [[Miha Japelj]] za tehnično izboljšavo ''Izpopolnitev tehnologije postopka za sintezo centrofenoksina'' * [[Zdravko Rupnik]], [[Ivan Jermol]], [[Tomaž Skalar]] in Franc Kovačič za tehnično izboljšavo ''Računalniško krmiljen stroj za avtomatsko merjenje in sortiranje diastatov v procesu serijske proizvodnje'' * [[Drago Končnik]], [[Janez Zakonjšek]], [[Miro Vrhovec]] in [[Matjaž Vrhovec]] za tehnično izboljšavo ''Vzdolžna diferencialna zaščita energetskih vodov'' * [[Branko Robavs]], [[Leopold Prevc]], [[Rudolf Čurić]], [[Tomaž Slivnik]] in [[Dušan Kodek]] za delo ''Mikroračunalniške numerične merilno pozicionirne naprave družine LJUMO PNC'' * [[Jernej Böhm]], [[Aleš Jereb]], [[Jože Šnajder]], [[Herman Kralj]], [[Marko Drenik]] in [[Dušan Gabrijelčič]] za tehnično izboljšavo ''Avtomatski merilni sistem za merjenje in računanje karakteristik mehkomagnetnih feritnih materialov'' * [[Gojmir Lahajnar]], [[Robert Blinc]], [[Ivan Zupančič]], [[Milan Rormarin]], [[Ivan Kocuvan]] in [[Leon Barbič]] za izum ''Nedestruktivni postopek za določevanje aktivnosti cementa'' * [[Bojan Držaj]], [[Sjajna Flis]], [[Jože Kuzma]], [[Jože Jerovšek]], [[Radenko Salemović]], [[Ivan Goznik]] in [[Lora Gabrovšek]] za uvedbo postopka pridobivanja zeolita A in njegovo vgradnjo v pralni prašek * [[Alojzij Keber]], [[Uroš Aleksić]], Pavel Oblak, [[Dušan Filipič]], [[Janez Plestenjak]], [[Mario Bar]] in [[Brane Klančar]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniško krmiljenje dvigal MKD 2'' * [[Boris Šket]], [[Marko Zupan]], [[Stane Molan]], [[Pavel Zupet]], [[Miha Japelj]], [[Zora Torbica]] in [[Marjan Slamnik]] za izum ''Neodvisni postopek za sintezo nifedipina in izdelavo lastnih tehnoloških postopkov za njegovo kemijsko sintezo in farmacevtsko formulacijo v končno obliko zdravila'' * [[David Čuk]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Igor Ribič]], [[Radovan Tavzes]], [[Miha Tomšič]], [[Marjan Vidmar (strojnik)|Marjan Vidmar]] in [[Boris Žnidarič]] za tehnično izboljšavo ''Univerzalni digitalni avtomat UDA 021'' * [[Viljem Gerkeš]], [[Matija Učakar]], [[Drago Logar]], [[Zvonimir Capek]], [[Milana Balon]], [[Stane Lampe]], [[Jurij Hribovšek]] in [[Nadja Kirin]] za razvoj in realizacijo letalskega avtomatskega radijskega kompasa * [[Cveto Brajnik]], Jože Debevec, [[Peter Kavčič]], [[Franci Nadles]], [[Karol Pravica]], [[Ilija Rajver]], [[Andrej Šinkovec]], [[Stojan Trošt]] in [[Božo Vukas]] za tehnično izboljšavo ''Miniaturni laserski razdaljemer'' * [[Pavel Oblak]], [[Uroš Stanič]], [[Jadran Lenarčič]], [[Saša Divjak]], [[Danijel Šlebinger]], [[Anton Ružič]], [[Alojz Žnidarčič]], [[Viktor Vavpot]], [[Boris Krevzel]], [[Miomir Vukobratovič]], [[Dragan Hristić]] in [[Miroslav Štrubelj]] za tehnično izboljšavo ''Robot GORO – 101'' === 1984 === Dvaindvajset nagrad: * [[Niko Kralj]] za življenjsko delo na področju industrijskega oblikovanja * [[Mirko Doberšek]] za razvoj nove dentalne zlitine * [[France Strojin]] za uvedbo livnih praškov v redno proizvodnjo * [[Heron Šubic]] za nov postopek združevanja plastičnih materialov po principih gumarske tehnologije * [[France Brecelj]] in [[Sejjad Salam]] za razvoj tehnološkega postopka za proizvodnjo halogenskih žarnic * [[Edo Dolžan]] in [[Jože Mertelj]] za tehnično izboljšavo ''Valjčna obračalna odvodka'' * [[Štefan Urankar]] in [[Miran Bratkovič]] za zasnovo matenalne opreme ''Zasebne centrale Sl 2000/020'' * [[Ciril Zevnik]] in [[Jože Horvat]] za postopek za kontinuirano vroče pospajkovanje trakov iz bakra in njegovih zlitin * [[Pavel Cevc]], [[Janko Polanec]] in [[Borut B. Lavrenčič]] za izum ''Naprava in sistem naprav za protipožarno zaščito industrijskih transportnih in odpraševalnih kanalov'' * [[Jože Gasperič]], [[Milena Žerovnik Turk]], [[Jelka Zupan]], [[Vinko Rebec]] in [[Branko Kos]] za razvoj skupine vakuumskih naprav za porodništvo * [[Stanko Strmčnik]], [[Vladimir Jovan]], [[Janko Petrovčič]], [[Janko Černetič]] in [[Miroslav Štrubelj]] za tehnično izpopolnitev ''Simer-mikroračunalniški sistem za merjenje in regulacijo v procesni industriji'' * [[Miroljub Kljajić]], [[Janez Krajnik]], [[Miha Stopar]], [[Amadej Trnkoczy]] in [[Uroš Stanič]] za izum ''Čevlji za merjenje vertikalne sile in njenega prijemališča med hojo'' * [[Matija Kodrič]], [[Alojz Kozinc]], [[Darko Drglin]], [[Samo Prodan]] in [[Jurij Juršič]] za delo ''Računalniška tehtnica RT 211 s priborom'' * [[Anton Šebenik]], [[Uči Osredkar]], [[Bojana Dobnikar]], [[Janez Volčič]], [[Zoran Cvetkovič]] in [[Igor Smerkolj]] za tehnično izboljšavo sinteze in uporabe fenolformaledhidne smole * [[Gabrijela Pepelnjak]], [[Radmilo Anđelković]], [[Božo Iglič]], [[Zdenko Gasparič]], [[Sretan Dimitrijević]] in [[Milan Mitrović]] za izdelavo protiaerosolnih in vodnih filtrov * [[Peter Peterlin]], [[Bojan Grilc]], [[Bojan Grošelj]], [[Janez Novak]], [[Marjan Markelj]] in [[Ludvig Gyergyek]] za delo ''Naprave za povezavo operaterja z računalniškim sistemom za vodenje procesov v realnem času'' * [[Vinko Sever]], [[Zvezdana Sterle]], [[Franc Pinterič]], [[Andrej Pajnič]], [[Boštjan Sivka]], [[Lado Lenart]] in [[Jurij Tasič]] za dela pri razvoju in izdelavi mikroračunalniškega in analogno elektronskega dela plamenskega emisijskega fotometra FLAPHO-40 * [[Ivo Blažič]], [[Milan Bajec]], [[Franc Stariha]], [[Silvo Jakša]], [[Ivo Slana]], [[Alojz Malenšek]], [[Peter Šuhel]] in [[Alojz Roškar]] za ''Mikroračunalniško krmiljenje za avtomatski navijalni stroj ANM 236'' * [[Miloš Budnar]], [[Vladimir Cindro]], [[Mitja Kregar]], [[Vekoslav Ramšak]], [[Marjan Ravnikar]], [[Zdravko Rupnik]], [[Vito Starc]] in [[Žiga Šmit]] za tehnično izpopolnitev ''Razvoj metode protonskega vzbujanja rentgenskih žarkov (PIXE) za sledne analize'' * [[Marko Valič]], [[Dušan Kusterle]], [[Karolj Nemeš]], [[Uroš Aleksić]], [[Vladimir Leskovar]], [[Mario Kalčić]], [[Matjaž Drenik]], [[Dimitrij Kramar]] in [[Jožef Hozjan]] za tehnično izboljšavo ''Laserski obdelovalni sistem ISKRA LMP 600'' * [[Evgen Kansky]], [[Danilo Gorjan]], [[Marjan Stipanov]], [[Marjan Buh]], [[Nevenka Čok]], [[Bojan Erjavec]], [[Jožica Lenassi]], [[Zlata Roš]], [[Stanislav Šorli]] in [[Josip Zoubek]] za tehnično izpopolnitev ''Metalizacija visoko glinične keramike'' * [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]], [[Bojan Marin]], [[Erik Margan]], [[Stanimir Vasić]], [[Igor Muševič]], [[Andrej Primc]], [[Ivan Kvasić]], [[Andrej Vučković]], [[Silva Pirš]], [[Andrej Gartner]] in [[Robert Blinc]] za izuma ''Miniaturni monitor časovno odvisnih električnih signalov z LCD zaslonom in pomnilnim zapisom'' in ''Tekočekristalni osciloskopski zaslon z internim reflektorjem in interno mrežo'' === 1985 === Enaindvajset nagrad: * [[Albert Čebulj]] za življenjsko delo na področju elektroenergetike in uporabe električne energije * [[Drago Westersbach]] za ''Statistični multipleksor'' * [[Marjan Mrhar]] za tehnično izboljšavo ''Uvajanje aktivnega dosuševanja krme s hladnim in dogretim zrakom'' * [[Lovro Koblar]] in [[Boris Zalokar]] za tehnično izboljšavo ''Lokatorji napak v kablih z velikim slabljenjem'' * [[Janez Plestenjak]] in [[Edvin Batista]] za tehnično izboljšavo mikroplazemske naprave PV 20 T za varjenje tankih varjencev * [[Silvij Mikac]] in [[Vitomir Garbajs]] za izum ''Postopek in naprava za adaptivno krmiljenje elektroerozijskega obdelovalnega procesa'' * [[Janez Pelc]], [[Branko Petrič]] in [[Jože Kaplan]] za razvoj aperiodičnega indukcijskega generatorja za visoke in nizke frekvence za površinsko in skozno segrevanje kovin * [[Bojan Povh]], [[Bruno Tavčar]] in [[Franci Štemberger]] za raziskave, razvoj in osvojitev izdelavnega postopka za proizvodnjo germicidnih svetil na lEVT * [[Matjana Didek Brumec]], [[Janez Čadež]] in [[Anka Puc]] za izum postopka za pripravo ergokornina in ergokriptina s submerzno fermentacijo * [[Emil Knez]], [[Milena Kukovič]], [[Milena Žnidar]] in [[Milijana Prokić]] za izum ''Mikrokapsule za brezkarbonske kopirne papirje'' * Janez Eržen, [[Franc Mihalič]], [[Leopold Južina]] in [[Dušan Raič]] za ''Elektronsko precizno tehtnico razreda II'' * [[Peter Prelovšek]], [[Matjaž Babič]], [[Andrej Kregar]] in [[Bojan Uran]] za izum ''Merilnik toplotne prevodnosti z izboljšano metodo grelne žice'' * [[Primož Strojnik]], [[Stanislav Žerovnik]], [[Miha Stopar]] in [[Uroš Stanič]] za izum ''Elektronska naprava za korekcijo skolioze'' * [[Bogdan Baster]], [[Vladimir Franinovič]], [[Herman Kralj]], [[Franc Mavrič]] in [[Zdenko Milavc]] za izboljšavo ''Indukcijska peč GIG'' * [[Anton Železnikar]], [[Marko Kovačevič]], [[Dušan Šalehar]], [[Drago Novak]], [[Andrej Leskovar]] in [[Aleksander Hadži]] za mikroračunalniški sistem PARTNER * [[Martin Lesjak]], [[Primož Mlakar]], [[Vlado Božjak]], [[Boris Glavič]], [[Marko Drenik]] in [[Jože Šnajder]] za napravo za avtomatsko določanje RVR na letališčih * [[Konrad Steblovnik]], [[Iztok Gabrovec]], [[Vojko Lončarič]], [[Andrej Križnik]], [[Boris Krofl]] in [[Milena Jan]] za ''Video krmilni modul KLT-T, PAKA 3000'' * [[Josip Puh]], [[Drago Kolar]], [[Zmago Stadler]], [[Danilo Suvorov]], [[Leon Gričar]], [[Zvonko Bradač]], [[Jože Klobčar]] in [[Peter Bavdek]] za razvoj in uvedbo postopka za izdelavo večplastnih kondenzatorjev * [[Alojzij Keber]], [[Vladimir Jovan]], [[Mario Bar]], [[Tomaž Štrukelj]], [[Dušan Filipič]], [[Liljana Per]], [[Veronika Gašpar]], [[Janez Plestenjak]] in [[Mitja Pirjevec]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniško krmilje dvigal SMKD 1'' * [[Boris Šket]], [[Nataša Zupančič]], [[Pavel Zupet]], [[Marko Zupan]], [[Marjeta Globokar]], [[Miha Japelj]], [[Milan Banovec]], [[Alenka Jakovljević]], [[Marija Will]] in [[Franc Kozjek]] za izum za sintezo piroksikama, prenos tehnološkega postopka v redno industrijsko proizvodnjo in tržno realizacijo lastnega zdravila ERAZON * [[Edvard Mali]], [[Stane Droljc]], [[Borut Habič]], [[Damijana Dimic]], [[Janez Gjura,1926|Janez Gjura]], [[Janez Požun]], [[Andrej Flis]], [[Jadran Korla]], [[Janez Gjura, 1952|Janez Gjura]], [[Dušan Arko]], [[Tomo Gečev]] in [[Miro Špoljarič]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in uvajanje penobetonov v grajenje pri nas'' === 1986 === Enaindvajset nagrad: * [[Miha Japelj]] za vrhunske dosežke na področju farmacevtskih preparatov * [[Janez Eržen]] za tehnični izboljšavi ''Razvoj polariziranega releja s hermetičnim izmeničnim Hg kontaktnikom'' in ''Razvoj izdelavnega postopka za serijsko proizvodnjo releja vključno z merilnimi napravami'' * [[Silva Avšič]] za delo na žlahtnjenju in selekciji novih sort fižola * [[Vijko Ozim]] in [[Vera Ozim]] za izum ''Demanganizacija ali istočasna demanganizacija in deferizacija vode brez uporabe aktivnega oglja z ozonom'' * [[Jože Pogačar]] in [[Franc Dolenc]] za tehnično izboljšavo ''Elektronska planšeta EPLA - 48 za spremljanje zračne situacije'' * [[Božo Glavič]] in [[Milan Šantelj]] za tehnično izboljšavo ''Ročni vetromer RVM 96'' * [[Boris Navinšek]] in [[Anton Žabkar]] za izum ''Trde zaščitne prevleke iz titanovega nitrida za povečanje življenjske dobe orodij in strojnih delov'' * [[Borut Bohanec]], [[Branka Javornik]] in [[Ivan Kreft]] za požlahtnitev sorte ajde siva * [[Monika Jenko]], [[Radovan Tavzes]], [[Lidija Koller]] in [[Aleksander Kveder]] za izum ''Difuzijsko kromiranje železa za profesionalne releje'' * [[Vital Eržen]], [[Janez Stepišnik]], [[Damir Zajec]] in [[Adrijan Levstik]] za tehnično izboljšavo ''Ultrazvočni defektoskop'' * [[Franc Kunšič]], [[Janez Trontelj]], [[Lojze Trontelj]] in [[Anton Pleteršek]] za tehnično izboljšavo ''Števna enota laserskih razdaljemerov v 3μ CMOS tehnologiji'' * [[Mario Korva]], [[Drago Logar]], [[Egon Perisutti]], [[Jurij Hribovšek]] in [[Mitja Zornada]] za tehnično izboljšavo ''Prenosna radijska sprejemno oddajna naprava s frekvenčnim skakanjem SPARK'' * [[Bogdana Kurbus]], [[Franjo Bakula]], [[Roman Gabrovšek]], [[Ivan Kocuvan]] in [[Milojka Pirc]] za izum ''Postopek za izdelavo lahkih izolacijskih in gradbenih elementov iz amorfne kremenice'' * [[Stojan Trošt]], [[Boris Vedlin]], [[Marko Kažič]], [[Jurij Nahtigal]] in [[Jože Žakelj]] za izum ''Okulistični Nd - YAG sunkovni laser'' * [[Marjan Kopač]], [[Jože Kocjančič]], [[Drago Kolar]], [[Anton Jager]], [[Danilo Suvorov]] in [[Borut Vičič]] za izpopolnitev recepture in tehnološkega postopka pri proizvodnji steklenih izolacijskih vlaken * [[Rudolf Murn]], [[Borut Kastelic]], [[Dušan Peček]], [[Davor Miljan]], [[Jože Pahor]] in [[Tomaž Lunder]] za tehnično izboljšavo ''Sistem računalniško vodenih radiometričnih vrat - RV 3'' * [[Marijan Miletič]], [[Branko Jevtič]], [[Tomaž Krištofelc]], [[Igor Ozimek]], [[Robert Reinhardt]] in [[Marjan Špegel]] za ''Enokartični 16-bitni mikroračunalnik PMP-11'' * [[Danilo Mozetič]], [[Franci Pinterič]], [[Andrej Godec]], [[Ivan Košak]], [[Ciril Pohar]] in [[Gorazd Vesnaver]] za tehnično izboljšavo ''Industrijski konduktomer MA 5971 z ustreznimi celicami'' * [[Natalija Vitezić]], [[Jože Gnidovec]], [[Pavel Zupet]], [[Marjo Merslavič]], [[Marjan Kermc]], [[Metka Palka]] in [[Majda Kopač]] za izum ''Sinteza piperacilina, priprava sterilne Na soli in prenos v industrijsko proizvodnjo'' * [[Janez Pirš (Pirša)|Janez Pirš]], [[Silva Pirš]], [[Igor Muševič]], [[Bojan Marin]], [[Tone Pleteršek]], [[Peter Stavanja]], [[Andrej Gartner]], [[Jože Pirkovič]], [[Jože Pucelj]], [[Erik Margan]] in [[Janez Drmaž]] za tehnologijo izdelave in krmiljenja tekočekristalnih optičnih prikazalnikov * [[Radko Luzer]], [[Darko Duh]], [[Darko Kodrič]], [[Branko Škrubej]], [[Stane Zagorc]], [[Ignac Bakše]], [[Miran Kranjec]], [[Ignac Uršič]], [[Janko Nendl]], [[Marjan Kunstelj]], [[Brane Šesek]] in [[Iztok Ograjenšek]] za sistem za špiralizacijo uporov z Nd: YAG industrijskim laserjem UPLAS-20 === 1987 === Enaindvajset nagrad: * [[Mitja Šipek]] za življenjsko delo na področju kontrole materialov * [[Vinko Kambič]] za novo metodo slikanja grla skozi operacijski mikroskop * [[Franc Glinšek]] za razvoj in uvedbo žičnega upora v proizvodnji * [[Milica Oblak]] za uvajanje nove vrste jagodičja - žlahtnih borovnic v Sloveniji * [[Dušan Gnidovec]] in [[Bojan Breskvar]] za razvoj zlitin Bazil S za zobno protetiko in Permil 50 za magnetne oklope, razvoj mikrofiltrov za kriogeno tehniko in razvoj pseudozlitine AgZnO za električne kontakte * [[Marta Dolinar]] in [[Tine Vučer]] za Model za napoved časa tretiranja hmeljne peronospore v razmerah Savinjske doline * [[Mirjam Cergolj]], [[Jadranka Praštalo]] in [[Marija Trontelj]] za razvoj in uvedbo varistorja v proizvodnjo * [[Pavel Cevc]], [[Janko Polanec]] in [[Borut Lavrenčič]] za infrardečo protipožarno napravo * [[Janez Žvab]], [[Andrej Vozlič]] in [[Vojko Strle]] za distribuirani procesni krmilni sistem PKS-2 * [[Boris Pihlar]], [[Janez Lavriša]], [[Janez Medic]] in [[Ljuban Klojčnik]] za prototip Cianidni analizator MA 5400 * [[Miran Kosmač]], [[Branko Semolič]], [[Zdravko Zore]], [[Ljubo Pogačnik]] in [[Mitja Skvarča]] za Tranzistorski servo regulator SR-Tr-20/40 in SR-Tr-40/100 * [[Zvone Kerin]], [[Božidar Gošte]], [[Roman Lešnjak]], [[Franc Strojin]] in [[Štafan Smolič]] za finalizacijo linije za upore ali druge elektronske elemente z aksialnimi priključki * [[Franc Florjančič]], [[Alojz Medic]], [[Nada Radonjič]], [[Jože Klanjšek]] in [[Stane Jamnik]] za ''Proces in napravo za čiščenje odpadnih vod predelave rastlinskih olj in masti in za Flotacijo z raztopIjenim zrakom kot postopek ločevanja suspendiranih snovi iz vode'' * [[Matjaž Mihelič]], [[Uroš Miklavžič]], [[Zdravko Rupnik]], [[Pavao Satalić]], [[Franc Spreizer]] in [[Igor Žerovnik]] za mikroračunalniški termoluminescentni analizator IJS MR-200 * [[Nataša Zupančič]], [[Boris Šket]], [[Pavel Zupat]], [[Marko Zupan]], [[Marjeta Globokar]], [[Miha Japelj]] in [[Marjan Kermc]] za nove sinteze in tehnološki postopek za proizvodnjo norfloksacina - nove antimikrobne učinkovine * [[Ljubomir Antončič]], [[Anton Čopar]], [[Darko Kocijan]], [[Boris Rusjakovski]], [[Iztok Jazbec]], [[Alenka Jeriha]] in [[Ivana Krivec]] za izum postopka za pripravo nikardipina in njegove hidrokloridne soli * [[Konrad Steblovnik]], [[Iztok Gabrovec]], [[Bogo Romih]], [[Vojko Lončarič]], [[Jože Steblovnik]], [[Franc Peršak]] in [[Vinko Žagavec]] za Videoterminal PAKA 5000 * [[Branko Baslač]], [[Mladen Kokolj]], [[Mihajlo Komunjer]], [[Ivan Pepelnjak]], [[Darko Perhoč]], [[Srečko Seljan]], [[Branko Šoštarić]] in [[Zdravko Vuk]] za lokalno mrežo za računalnike PARTNER (LAN-P, LSYN-002) * [[Niko Škorc]], [[Franci Pintar]], [[Aljoša Resinovič]], [[Franc Pretnar]], [[Jože Koleša]], [[Marko Kodela]], [[Jože Vozel]], [[Stanislav Kuhar]] in [[Bogomir Rajh]] za ''Informacijski sistem za upravIjanje prometa'' * [[Drago Končnik]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Stane Koprivšek]], [[Branko Štrukelj]], [[Jože Zajec]], [[Janez Zakonjšek]], [[Rajko Brglez]], [[Janez Jordan]], [[Anton Ogorelec]] in [[Georgi Zlatarev]] za delo ''Sistem zaščitnih naprav za objekte prenosa in razdeljevanja električne energije z uporabo novih teoretičnih in tehnoloških rešitev'' * [[Marko Rogač]], [[Damijan Hafner]], [[Marko Kovačevič]], [[Dušan Zalar]], [[Milan Malej]], [[Marjan Bohnec]], [[Drago Westerbach]], [[Kristl Ogris]], [[Bogdan Kejžar]], [[Aleksander Hadži]] in [[Andrej Leskovar]] za Mikroračunalniški sistem TRIGLAV === 1988 === Enaindvajset nagrad: * [[Igor Levstek]] za vrhunski dosežek na področju izumov in izboljšav za uvajanje merskih metod jedrske magnetne resonance pri selekciji oljaric in na številna druga področja, ter za sistem za vzpodbujanja inovacij na [[Institut "Jožef Stefan"|Institutu Jožef Stefan]], ki je dal v zadnjih 15 letih več kot 250 izumov in prav toliko izboljšav * [[Mihaela Černe]] za delo ''Novi kultivarji in tehnologija vzgoje vrtnin za predelavo'' * [[Alenka Kandušer]] za postopek za formiranje elektrod na tankih kristalnih rezinah z velikimi elektromehanskimi in elektrotermalnimi koeficienti * [[Dane Peterc]] za razvoj opreme za elektrofiziološke raziskave na poskusni živali ter razvoj opreme za elektrofiziološke raziskave in zdravljenje pri človeku * [[Jože Pogačar]] in [[Igor Orel]] za elektronsko napravo za rafinerijo olja – ENRO * [[Vladimir Kosi]] in [[Vera Banfi]] za tehnično izboljšavo postopka za izdelavo preparatov za žičarne * [[Zdenko Milavec]], [[Marko Dolanc]] in [[Herman Kralj]] za tlačilko za infuzijo – Infuzon * [[Tomaž Skapin]], [[Andrej Šmalc]] in [[Andrej Stergaršek]] za postopek proizvodnje nikljevega (II) fluorida tetrahidrata * [[Bojan Cestnik]], [[Igor Kononenko]] in [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] za sistem avtomatskega učenja odločitvenih pravil ASISTENT 86 * [[Marin Berović]], [[Jože Velkavrh]], [[Srečko Oman]] in [[Marko Drašler]] za proizvodnjo laboratorijskih in pilotnih bioreaktorjev * [[Avguštin Blažič]], [[Aleš Juhart]], [[Andrej Peternelj]] in [[Marijan Potočnik]] za miniaturni Joule-Thompsonov utekočinjevalnik plina z reguliranim pretokom plina za doseganje temperatur okrog 77 K * [[Vinko Rebec]], [[Marjan Blenkuš]], [[Branko Kos]], [[Igor Podbrežnik]] in [[Alojz Virant]] za razvoj in izdelavo ultrazvočne čistilna naprave UZČ-41 s tehnologijo čiščenja vred * [[Janez Pelc]], [[Taso Lazovski]], [[Janez Oven]], [[Branko Petrič]] in [[Črtomir Vodušek]] za razvoj konstrukcije in izdelave avtomatske naprave za visokofrekvenčno industrijsko termično obdelavo (kaljenje) osi satelitov diferenciala Citroën ter vsestransko kontrolo postopka in kakovosti vzdolž celotne transportne poti obdelovanca * [[Franc Dacar]], [[Peter Reinhardt]], [[Albert Kolar]], [[Boris Težak]] in [[Marjan Špegel]] za grafični procesor GRAF–100 * [[Andrej Eleršek]], [[Jurij Šoba]], [[Edo Kladnik]], [[Zmago Stadler]] in [[Matjaž Žaucer]] za toplotno izolacijski keramični material * [[Dušan Kunsterl]], [[Marko Valič]], [[Roman Debeljak]], [[Danijel Šlebinger]] in [[Milan Krsmanović]] za laserski sistem za tridimenzionalno obdelavo * [[Jožef Pislak]], [[Marko Jeruc]], [[Brane Kamšek]], [[Janja Carli]] in [[Peter Zadel]] za enokanalno radio-relejno napravo RRS-7 (RRU-1) * [[Radovan Tavzes]], [[Monika Jenko]], [[Lidija Koller]], [[Drago Railič]], [[Brane Miklavž]] in [[Jože Zupančič]] za razvoj in proizvodnjo družine profesionalnih subminiaturnih hermetičnih relejev * [[Jože Marušič]], [[Iztok Hudoklin]], [[Mitja Pernuš]], [[Franc Vogrin]], [[Rudolf Čurič]] in [[Jurij Juršič]] za družino numeričnih kazalnikov pozicije NP 200/300 * [[Janez Peklenik]], [[Mirko Klanjšček]], [[Ivan Vengust]], [[Andrej Konjajev]], [[Ernest Zebec]] in [[Borut Ahačič]] za sistem za vstavljanje elektronskih komponent z računalniškim krmiljenjem (NC vstavljalnik) * [[Milojka Mohar]], [[Ljuba Kremžar]], [[Zdenka Jerala Štrukelj]], [[Angela Vene Možina]], [[Janja Urbančič Smerkolj]], [[Polona Cvelbar]], [[Zdravko Kopitar]], [[Mirjam Žorž]], [[Andrej Lenardič]], [[Bojan Kofler]], [[Frida Lah Gros]], [[Vida Nikolič]], [[Mihaela Mavec]] in [[Marija Lampret]] za tablete s podaljšanim delovanjem na osnovi hidroksipropil metilceluloze z veliko molsko maso in postopek za njegovo pripravo === 1989 === Enaindvajset nagrad: * [[Peter Vogrinčić]] za življenjsko delo na področju izumov in izboljšav za celovito zasnovo programa preoblikovalne opreme za kovine in nekovine * [[Elza Leskovec]] za prispevek k intenzifikaciji vrtnarske proizvodnje * [[Boris Stropnik]] za novo tehnologijo odpepeljevanja pri termoelektrarni Šoštanj * [[Aleksander Šiftar]] za pomembne raziskovalne dosežke na področju razmnoževanja rastlin in vitro * [[Martin Lesjak]] in [[Jože Šnajder]] za avtomatsko računalniško merilno postajo META 789 * [[Andrej Banovec]] in [[Marija Kern]] za razvoj in proizvodnjo tankoplastnega senzorja relativne vlage * [[Boris Orel]], [[Zorica Crnjak Orel]] in [[Ištvan Radoczy]] za barvni premaz z visoko stopnjo dispergiranja oziroma kritja in postopek za njegovo pripravo in uporabo * [[Jože Perne]], [[Milam Kozole]] in [[Stanislav Miklavčič]] za sistem za merjenje, registracijo in obdelavo električne energije ISKRAMATIC SEP 2 * [[Valentin Fidler]], [[Milan Prepadnik]] in [[Peter Rakovec]] za inteligentni prožilnik za selektivno ventrikulografijo * [[Franc Lipovšek]], [[Brane Jenko]], [[Franc Jeraj]] in [[Janko Pavlič]] za postopek za popolno ločljivost zmesi polisulfon-diklormetan * [[Janko Žmitek]], [[Alenka Hribar Kikelj]], [[Ljubo Antončič]] in [[Anton Čopar]] za sintezo auranofina * [[Vinko Ribnikar]], [[Jaro Kapus]], [[Vojko Mencinger]] in [[Jože Prelovšek]] za omrežni tonfrekvenčni sprejemnik TS 5 * [[Darko Belavič]], [[Silvo Mojstrovič]], [[Muharem Murčehajič]], [[Stojan Šoba]] in [[Milan Vodopivec]] za senzor krvnega tlaka * [[Stane Koprivšek]], [[Marko Maver]], [[Marko Kompare]], [[Bogomir Vrhovec]], [[Simon Jug]] in [[Jože Vrežej]] za distančno zaščito za srednje napetostna elektroenergetska omrežja * [[Marij Herslavič]], [[Pavel Zupet]], [[Vesna Flego]], [[Miha Japelj]], [[Branko Stanovnik]] in [[Janja Cirnski]] za pripravo derivatov L-alanil-L-prolina in neodvisen postopek za sintezo enalapril maleata * [[Primož Rode]], [[Dušan Štajer]], [[Matija Horvat]], [[Ivan Zupančič]], [[Žarko Gorup]] in [[Danijel Peterc]] za raziskavo pomena poznih prekatnih potencialov * [[Igor Birkelbach]], [[Branko Štrukelj]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Janez Jordan]], [[Drago Končnik]] in [[Vinko Žerjav]] za mikroprocesorski frekvenčni rele RFN 30 * [[Milan Jeran]], [[Franc Podbevšek]], [[Iztok Medved]], [[Vlado Ahtik]], [[Stane Baš]], [[Stane Plaskan]] in [[Marko Agnež]] za sisteme za avtomatizacijo proizvodnih procesov, serijo procesnih računalnikov KLAS in KUP * [[Žarko Gorup]], [[Leopold Trdan]], [[Niko Basarič]], [[Andrej Levstek]], [[Marko Perovšek]], [[Boštjan Peršič]], [[Miran Šavli]] in [[Branko Šušterič]] za avtomatsko transportno linijo * [[Zdenko Vižintin]], [[Jože Petkovšek]], [[Karel Rankel]], [[Marjan Kunstelj]], [[Miro Treven]], [[Drago Markič]], [[Slavko Guzelj]] in [[Zdravko Grmovšek]] za detektor laserske osvetlitve * [[Bernard Herman]], [[Tomaž Slivnik]], [[Rajko Mahkovic]], [[Branko Treska]], [[Ivo Eržen]], [[Zlatan Magajna]], [[Matjaž Mlinšek]], [[Bojan Breznik]], [[Jože Bizjak]] in [[Goran Čeledin]] za numerično krmilje za stružnice CNC-2T === 1990 === Dvajset nagrad: * [[Smiljan Jerič]] za življenjsko delo pri proučevanju elektronskih sestavnih delov * [[Vojko Ozim]] za izum ''Hidrokinetični postopek za razželezenje vod s kisikom'' * [[Leon Žlajpah]] in [[Milko Čefarin]] za izboljšavo robotizirane celice za hladno preoblikovanje * [[Natalija Vitezič]] in [[Pavel Zupet]] za izum sinteze piperacilina, farmacevtske surovine za Krkin preparat ISIPEN * [[Vital Eržen]], [[Davorin Kotnik]] in [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]] za izboljšavo ''Mini NMR spektrometer'' * [[Matija Maležič]], [[Helena Benko]] in [[Dušan Filipič]] za izum ''Vezja alternativnega dvokanalnega spodbujevalnika mišic'' * [[Zoran Seljak]], [[Ivan Rupnik]] in [[Dušan Kastrevc]] za izboljšavo NC obdelovalna linija za razrez Al - profila in prebijanje lukenj * [[Karl Kuzman]], [[Janez Pipan]], [[Samo Večko]] in [[Tone Pratnekar]] za izboljšavo ''Feritne in austenitne armature iz pločevine'' * [[Jožef Rupar]], [[Boštjan Šuhelj]], [[Dušan Terčelj]] in [[Matjaž Vrhovec]] za integrirano mikroprocesorsko zaščito za srednjenapetostni vod z avtomatskim ponovnim vklopom RIR 2000 * [[Valentin Fidler]], [[Milan Prepadnik]], [[Peter Rakovec]] in [[Sergej Hojker]] za raziskave s področja teorije informacij v medicinskih slikah * [[Simona Bohanec]], [[Livija Lah]], [[Marjan Tušar]], [[Marko Meglič]] in [[Tanja Ljubič]] za C13 SYS-CARBON, programski paket za ekspertno reševanje problemov s področja C13 NMR * [[Zlatko Roškar]], [[Janez Špeh]], [[Rajko Točaj]], [[Drago Mikuš]] in [[Franc Šmajs]] za montažno linijo srednje litražnih grelnikov vode * [[Neda Benički]], [[Vladimir Pokorni]], [[Dragan Radovič]], [[Ivan Radež]], [[Miljenko Sokolić]] in [[Marjeta Grom]] za izum izdelave neodvisnega postopka za biosintezo antibiotika Salinomicina in tržnega preparata KOKCISAN R * [[Drago Kolar]], [[Miha Drofenik]], [[Igor Zajc]], [[Andrej Češnovar]], [[Zora Omahen]] in [[Ivo Močnik]] za PTC – termistorje * [[Jurij Druškovič]], [[Stanislav Pintar]], [[Maksimiljan Fijački]], [[Saša Prešern]], [[Rudi Murn]], [[Branko Mihovilovič]] in [[Mate Lamut]] za ''Računalniško podprt informacijski sistem za spremljanje in vodenje kontrole kakovosti v tovarni avtopnevmatike Sava-Semperit'' * [[Marjan Špegel]], [[Marko Bonač]], [[Bogdan Filipič]], [[Tadej Lasbaher]], [[Mitja Lasič]], [[Janko Mivšek]] in [[Peter Reinhardt]] za izboljšavo KRONOS - sistem za računalniško evidentiranje prisotnosti z magnetno kartico * [[Jožica Friedrich]], [[Nina Gunde Cimerman]], [[Aleksa Cimerman]], [[Branislav Filipovič]], [[Pavica Hajko]], [[Miroslav Pokorny]], [[Janez Bernik]] in [[Jože Repše]] za izum postopka za proizvodnjo mikrobiološkega sirišča s submerzno fermentacijo * [[Jernej Virant]], [[Marjan Bradeško]], [[Igor Rozman]], [[Tomi Zebič]], [[Niko Zimic]], [[Marko Agrež]], [[Stane Baš]] in [[Damijan Kramer]] za programirano napravo - programski paket FEPRO * [[David Čok]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Marijan Vidmar]], [[Dragan Mrdaković]], [[Janko Petrovčič]], [[Marko Šega]], [[Janez Žmuc]] in [[Stojan Binder]] za izboljšavo mikroračunalniškega vodenja steklarske talilne peči * [[Janez Markač]], [[Stane Plaskan]], [[Franc Šmajs]], [[Rajko Točaj]], [[Drago Mikuš]], [[Marina Tavčar]], [[Frank Kranjc]], [[Iztok Simšič]], [[Rastko Čop]] in [[Breda Mencej]] za izboljšavo merjenja, označevanja in avtomatske identifikacije furnirja === 1991 === Šest nagrad: * [[Marko Kos]] za življenjsko delo na področju razvojno konstrukcijske dejavnosti * [[Marjan Špegelj]], [[Andrej Brodnik (matematik)|Andrej Brodnik]], [[Borut Lesjak]], [[Slavko Mavrič]] in [[Vid Vouk]] za razvojni sistem IN-BED za programiranje mikroprocesorjev v Moduli-2 * [[Savo Leonardis]], [[Franc Bratkovič]], [[Aleksander Razmovski]], [[Damjan Luin]], [[Matjaž Blokar]] in [[Janez Vrzel]] za izum vezja za digitalni multifrekvenčni sprejemnik signala * [[Janez Jenko]] za izum kline pri drsalki * [[Milan Skitek]], [[Ljubiša Lukić]] in [[Niko Jesenovec]] za izum stabilne kontrole krvi za hematološke analizatorje na Coulterjevem principu * [[Matija Kodrič]], [[Tomaž Slivnik]] in [[Vladimir Kavrečič]] za izum vezja za kompenzacijo spremembe upornosti povezovalnega kabla med merilno dozo in merilnim instrumentom == Viri == * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1954-1958.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu v letih 1954 - 1958] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1958-1959.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leti 1958 in 1959] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1960-1961.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leti 1960 - 1961] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1962.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1962] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1963.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1963] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1964.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1964] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1965.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1965] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1966.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1966] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1967.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1967] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1968.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1968] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1969.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1969] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1970.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1970] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1971.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1971] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1972.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1972] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1973-1.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1973] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1974.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1974] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1975.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1975] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1976.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1976] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1977.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1977] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1978.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1978] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1979.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1979] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1980.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1980] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1981.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1981] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1982.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1982] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1983.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1983] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1984.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1984] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1985.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1985] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1986] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1987.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1987] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1988.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1988] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1989.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1989] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rsrdt-porocilo-1990.pdf Republika Slovenija, Republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, Poročilo o delu za leto 1990] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/mzt-finpor-1991.pdf Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o delu za leto 1991] {{COBISS|ID=7017499}} == Glej tudi == * [[Državne nagrade za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo]] [[Kategorija:Slovenske znanstvene in tehnične nagrade]] [[Kategorija:Sklad Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1957]] 9ap7tsmclbv11ry31ernfviud24ppix 0 350174 6675067 6643155 2026-05-12T19:47:08Z Marko3 1829 6675067 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Tjaša Železnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[televizijski voditelj|televizijska voditeljica]], [[gledališki igralec|gledališka]] in [[filmski igralec|filmska]] igralka, * [[6. maj]] [[1974]], [[Ljubljana]]. S svojo hčerko Marli Piletič Železnik živi v Ljubljani. Od leta 2009 je članica gledališkega ansambla [[MGL]].<ref name="MGL">{{navedi splet|title=O Tjaši Železnik na strani MGL|url=http://www.mgl.si/sl/o-gledaliscu/ansambel/tjasa-zeleznik/|work=MGL|publisher=MGL|accessdate=8. marec 2013}}</ref> ==Gledališke vloge== * [[David Auburn]], [[Dokaz]], 2004, Catherine * [[Molière]], [[Skopuh]], 2010, Mariane * [[Ödön von Horváth]], [[Don Juan se vrne iz vojne]], 2011, Razpuščeno dekle, Dama, Maska, Ženska * [[Lope de Vega]], [[Vitez čudes]], 2012, Isabella * [[Zinnie Harris]], [[Dlje od najdlje]], 2012, Rebecca Glass – 23, otočanka * [[Eugène Ionesco]], [[Jacques ali Podrejenost]], 2012, Roberta mati ==Filmske in televizijske vloge== * [[Ketna za princa]], 1997, Katjuša * [[Črepinjice]], 1997, plavolaskina sodelavka * [[TV Dober dan]], 1999, Ana / Fana * Milagros, 2000 * Pavle, 2001, Marija * [[Ljubljana (film)|Ljubljana]], 2001 * [[Kratki stiki]], 2006, Olga, Neža in Ajda * [[Lajf]], 2008, Tara * Embrio, 2008 * [[Osebna prtljaga]], 2009, Živa * [[Smrkci]], 2011, Grace * [[Usodno vino]], 2015-2017, Eva Dolinar * [[Ja, Chef!]], 2021-''danes'', Marjeta Kolmanič ==Nagrade== 2004 [[Severjeva nagrada]] za vlogo Chaterine v drami Dokaz [[David Auburn|Davida Auburna]], za vlogo Roberte I in II v enodejankah [[Eugène Ionesco|E. Ionesca]] Jacques ali Podrejenost ter Prihodnost v jajcih ali Kaj vse je treba za en svet, SLG Celje. <ref name=MGL></ref> 2006 ''vesna'' za najboljšo glavno žensko vlogo na 9. [[festival slovenskega filma|festivalu slovenskega filma]] v Portorožu in Piranu za vloge Olge, Neže in Ajde v Kratkih stikih režiserja [[Janez Lapajne|Janeza Lapajneta]]. <ref name=MGL></ref> ==Viri in sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.imdb.com/name/nm1253866/?ref_=fn_al_nm_1/ Stran na Imdb] * [http://www.mgl.si/sl/o-gledaliscu/ansambel/tjasa-zeleznik/ Stran MGL] {{normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Železnik, Tjaša}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] g6ddlmugdqzoipom4fwpb5oubv9wriy 0 358934 6675273 6659193 2026-05-13T10:51:42Z ~2026-28878-56 259803 Slovnica 6675273 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 184 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[FC Barcelona]] | clubnumber = 9 | youthclubs1 = Varsovia Warszawa | youthyears1 = 1997–2004 | clubs1 = Delta Warszawa | clubs2 = [[Legia Warszawa|Legia Warszawa II]] | years1 = 2005 | years2 = 2005–2006 | caps1 = 18 | caps2 = 11 | goals1 = 4 | goals2 = 2 | nationalteam1 = Poljska U21 | nationalteam2 = [[Poljska nogometna reprezentanca|Poljska]] | nationalyears1 = 2008 | nationalyears2 = 2008– | nationalcaps1 = 3 | nationalcaps2 = 138 | nationalgoals1 = 0 | nationalgoals2 = 78 | years3 = 2006–2008 | clubs3 = [[Znicz Pruszków]] | caps3 = 63 | goals3 = 36 | years4 = 2008–2010 | clubs4 = [[Lech Poznań]] | caps4 = 58 | goals4 = 32 | years5 = 2010–2014 | clubs5 = [[Borussia Dortmund]] | caps5 = 131 | goals5 = 74 | years6 = 2014–2022 | clubs6 = [[FC Bayern München]] | caps6 = 253 | goals6 = 238 | years7 = 2022- | clubs7 = [[FC Barcelona]] | caps7 = 186 | goals7 = 118 }} '''Robert Lewandowski''', [[Poljaki|poljski]] [[nogometaš]], * [[21. avgust]] [[1988]], [[Varšava]]. Lewandowski je [[Poljska nogometna reprezentanca|poljski reprezentant]] in igralec španskega prvoligaša [[FC Barcelona]]. Velja za enega od najboljših napadalcev zadnjega desetletja, saj je osvojil mnoge ekipne in individualne nagrade v svoji bogati karieri. Leta 2020 je z nemškim velikanom [[FC Bayern München|FC Bayern Munchen]] osvojil svoj edini naslov [[Nogometna Liga prvakov|UEFA Lige Prvakov]]. 15. julija 2022 je iz FC Bayerna prestopil v [[FC Barcelona]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{official|http://www.lewandowskirobert.com/}} {{ikona pl}} {{ikona en}} * {{sports links}} {{FC Barcelona Squad}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Lewandowski, Robert}} [[Kategorija:Poljski nogometaši]] [[Kategorija:Poljski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Legie Warszawa]] [[Kategorija:Nogometaši Legie Warszawa II]] [[Kategorija:Nogometaši Znicza Pruszków]] [[Kategorija:Nogometaši Lech Poznańa]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Dortmund]] [[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] f5rg5oow4u4e4lgcf4868b8xx7zb1uj 0 359913 6675136 6670044 2026-05-13T05:30:44Z ~2026-28824-26 259784 /* Revije */ 6675136 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} {{Infopolje Oseba}} '''Bojan Macuh''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], pisatelj in [[učitelj]], [[24. julij]] [[1959]], [[Maribor]] == Življenjepis == Leta 1988 je zaključil [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Pedagoško akademijo v Mariboru]], smer Slovenski jezik in družbeno moralna vzgoja. Leta 2000 je diplomiral na dvopredmetnem študijskem programu Sociologija in Slovenski jezik in književnost. Leta 2009 je zaključil magistrski študij na študijskem programu Sociologija na Filozofski fakulteti v Univerze v Mariboru. Doktorski študij je zaključil na študijskem programu Edukacijske vede na [[Pedagoška fakulteta Koper|Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem]]. Kot docent za področje sociologije predava na Fakulteti za poslovne in komercialne vede v Celju in VSŠKV v Ljubljani. Je raziskovalec IRDO Ljubljana. == Bibliografija == === Leposlovje === * Zakaj? Zakaj pa ne ... – dramatika (2005) * Hrepenenje ostaja – pesniška zbirka (2006) * Mulci kot mulci – (tudi e-knjiga) – roman (2008) * Počitniška pustolovščina – roman (2010) * Počitniška pustolovščina – (Audiobook) – (2023) * Ljubezen.com (tudi e-knjiga) – roman (2012) * Dogodivščine garažnega benda (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Mulci še vedno v akciji (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Prosim, pusti me na miru! (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Dom kot drugi dom (tudi e-knjiga) – roman (2014) * Kandidatura – dramatika (2015) * Pridi, Loki, greva (tudi e-knjiga) – roman (2016) * Tjan dobi novega prijatelja – pobarvanka (2016) * Tjan dobi novega prijatelja – (turi e-knjiga) slikanica (2017) * Tjan dobi novega prijatelja – (Audiobook) – (2023) * Tian gets a new friend – (e-knjiga) (2021) * Tjan in Inja – (tudi e-knjiga) slikanica (2020) * Vrni se (tudi e-knjiga) – roman (2021) * Mi se ne damo (v pripravi) – (2023) * Inja in Tjan na morju – (2023) * Inja in Tjan na morju – (Audiobook) – (2024) * Nikoli te ne bom pozabila – roman – (2025) === Strokovna literatura === * Med veroukom in moralno vzgojo (2001) * Osnovna šola Razkrižje nekoč in danes – publikacija (2004) * Državljanska vzgoja in etika – priročnik (2007) * Sociologija – učno gradivo (2010) * Uvod v sociologijo – učbenik (2013) * Dan je dolg 24 ur: Kako se prebiti skozi vsakodnevno delo in prosti čas – soavtor (2016) * Polemike in razmišljanja – (2018) * Čustvena inteligenca in osebnostni razvoj – učbenik (2020) * Teme iz sociologije – učbenik (2021) * Teme iz sociologije – (e-učbenik) (2022) * Čustvena inteligenca in osebnostni razvoj – e-učbenik/2. pos. izdaja (2023) * Poslovna etika – učbenik – (soavtor) – (2023) * Odzivi na aktualna družbena dogajanja – Eseji – (2024) * Resnica najbolj boli – Eseji – (2024) * Besede skozi čas – Eseji – (2025) * Povejte na glas – Eseji – (2026) === Znanstvene monografije === * Ženska – mati po prenehanju zakonske in izvenzakonske zveze (2014) * Življenjski slog starostnikov v domovih za starejše (2017) * Dolgoročni razvoj sodelavcev in podjetja – soavtor (2019) * Upravljanje organizacije in vodenje sodelavcev – soavtor (2019) * Medgeneracijsko sodelovanje: Potreba in zahteva časa (2019) * S skrbjo za sodelavce do boljših rezultatov podjetja – soavtor (2020) * Čustvena inteligenca: kako lažje nad tegobe sodobnega načina življenja – (2021) * Trajnostno naravnani dostopni turizem – soavtor (2021) * Etika in kultura v primežu sodobne globalne družbe – (2022) * Etika in kultura v primežu sodobne globalne družbe – (e-knjiga) – (2022) * Raziskovanje kot trajnostni izziv – (e-knjiga) – (2022) * Raziskovanje kot trajnostni izziv – (2023) * Sustainable accssible Tourism – (soavtor) – (2023) * Poslovna etika – (soavtor) – (2024) * Poslovna etika – (soavtor) – e-knjiga – (2025) * STARANJE : stigma ali izziv – monografija (soavtor - prvi avtor) – (2026) * Pomen vzgoje in učenja otrok s čustvenimi ter vedenjskimi težavami in motnjami – (v pripravi) – (2026) === Znanstveni članki in prispevki na znanstvenih konferencah === * The social role of mother after the cessation of marital and extra-marital relationship (2014) * Lifelong education and learning together with their influence on the life quality of the adults - sociological view (2014) * Using quality educational approaches to implement new skills (2016) * Vpliv družine in svojcev na kakovost življenja starostnikov v tretjem in četrtem življenjskem obdobju in vpliv na vključevanje v vseživljenjsko učenje v domu za starejše (2016) * Življenjski slog starejših v domovih za starejše (2017) * Ovire starejših pri aktivnostih v domovih  za starejše (2017) * Vpliv časa in prostega časa na aktivnost študentov (2017) * Deficitarnost kadra v slovenskem gostinstvu: 2008–2017– soavtor (2017) * Vseživljenjsko učenje in izobraževanje kot osnova kakovosti življenja pedagoških delavcev (2018) * Duhovna oskrba starostnikov v domovih za starejše (2018) * Media exposure and Secondary School Delinquency – soavtor (2018) * Aktivno staranje v slovenskih domovih za starejše: prostočasne dejavnosti starostnikov (2019) * Starejši v domovih za starejše – znanstvena konferenca (2019) * Pomen medgeneracijskega sodelovanja za starostnike v tretjem in četrtem življenjskem obdobju (2019) * Ponudba turističnih storitev za ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2019) * Kako se ljudje s posebnimi potrebami vključujejo v ponudbo turistične ponudbe društev – soavtor (2019) * Društva upokojencev kot pospeševalci turistične potrošnje in prostočasnih dejavnosti slovenskih upokojencev (soavtor) 2020 * Pomen zadovoljstva otrok in mladostnikov v mladinskem domu – soavtor (2020) * Vloga staršev pri socializaciji otrok in mladostnikov v mladinskem domu – soavtor (2020) * Vloga TIC-ov pri informiranju ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2020) * Promoviranje turistične ponudbe s poudarkom na prostočasnih dejavnostih za segment ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2020) * Prostočasne in turistične dejavnosti ljudi s posebnimi potrebami – soavtor (2021) * Potrebe starostnikov v tretjem in četrtem življenjskem obdobju (2021) * Medgeneracijsko sodelovanje: interes mladih za delo in pomoč starostnikom – soavtor (2021) * Importance of intergenerational cooperation for an ageing society – soavtor (2022) * Medgeneracijsko sodelovanje: interes mladih za delo in pomoč starostnikom – soavtor (2022) * Upravljanje referatov za študentske zadeve v slovenskem visokem šolstvu med globalno pandemijo: Izkušnje, pridobljene v času pandemije COVID- 19 – soavtor (2022) * Starajoča se družba in medgeneracijsko povezovanje – (2022) * Social Challenges and Social Gerontology Competencies  The Case of Slovenia – soavtor (2023) * SLOVENSKO VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE: OD ZGODOVINSKIH KORENIN DO IZZIVOV V ČASU COVID-19 – soavtor (2024) * Dinamika upokojevanja v Sloveniji in ustreznost minimalnih pokojnin glede na BDP – soavtor (2026) === Revije === '''SOCIOLOŠKA SPOZNANJA''' Od leta 2024 naprej izdanih 7. št. interdisciplinarne strokovne revije Sociološka spoznanja. Več na: '''https://socioloskaspoznanja-bm.si/''' == Vir == * [https://web.archive.org/web/20180311050045/http://www.lektor-bm.si/kdo_sem.htm Biografija]. * [https://socioloskaspoznanja-bm.si/ Revija: https://socioloskaspoznanja-bm.si/] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Macuh, Bojan}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške akademije v Mariboru]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Doktorirali na Pedagoški fakulteti Koper]] l47sk64l5nt9zzkrgg6fg0pzdfwcrsq 0 361475 6675266 5852038 2026-05-13T10:11:52Z ~2026-28905-22 259799 6675266 wikitext text/x-wiki '''Idrijsko hribovje''' je približno 200 [[kvadratni kilometer|km²]] veliko in povprečno 648 metrov visoko [[sredogorje]] v zahodnem delu [[Slovenija|Slovenije]], ki predstavlja ločnico med alpskim in dinarskim svetom<ref>{{navedi splet|url=http://e-lookout.tripod.com/idrijsko_hribovje.htm|title=Idrijsko hribovje|publisher=e-lookout|accessdate=26. avgusta 2013|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305085831/http://e-lookout.tripod.com/idrijsko_hribovje.htm|url-status=dead}}</ref>. Na severu sega do reke [[Idrijca|Idrijce]], na vzhodu je njegova meja [[Rovtarsko hribovje]], na jugu in zahodu pa meji na [[Trnovski gozd]]. Najvišja vzpetina južnega hrbta hribovja je [[Planinca]] z [[nadmorska višina|nadmorsko višino]] 1170 m, severnega pa [[Jelenk]] z nadmorsko višino 67 m. ==Zunanje povezave== {{commonscat}} ==Reference== {{refsez}} {{Regionalizacija Slovenije}} {{slo-geo-stub}} [[Kategorija:Hribovja v Sloveniji]] [[Kategorija:Predalpsko hribovje]] [[Kategorija:Dinarsko gorovje]] 9dy41tvawcxx464em7pnhbip09n2ril 0 364391 6675204 5879330 2026-05-13T08:32:45Z ~2026-12614-44 255361 /* Seznam znanih eponimov */ popravek tipkarske napake 6675204 wikitext text/x-wiki '''Eponimi''' ([[grški jezik|grško]] ''eponymon'' = ime boga ali junaka, po katerem se nekaj imenuje) [[leksem]]i so nastali s povzemanjem imen. To so torej apelativi (splošna imena) izvedena iz osebnih imen. Eponimi se pišejo z malo začetnico, in so najpogosteje imena izumov ali odkritij poimenovanih po zaslužnih osebah, obdobjih v umetnosti ali pa lastnosti poimenovane po ljudeh, ki so se z njimi odlikovali. == Seznam znanih eponimov == * '''[[algoritem]]''' ([[Al Hvarizmi]], [[Iranci|iranski]] [[matematika|matematik]]) * '''asasin''' (Assasini, fanatična muslimanska sekta iz 11. stoletja v [[Perzija|Perziji]]) * '''[[asfalt]]''' (Leopold von Asphalt, [[Bavarska|bavarski]] zemljiški posestnik) * '''[[aspirin]]''' (Aspirin, tableta) * '''[[atlas]]''' ([[Atlas (mitologija)|Atlas]], titan iz [[Grška mitologija|grške mitologije]]) * '''[[baraba]]''' (Baraba, [[Sveto pismo|biblijski]] kriminalec) * '''[[baud]]''' (Jean M. E. Baudot, [[Francozi|francoski]] izumitelj) * '''[[begonija]]''' (Michel Bégon, francoski svetnik) * '''[[bigot]]''' (Nathaniel Bigot, [[Angleži|angleški]] puritanec in učitelj) * '''[[bojkot]]''' (Charles Boycott, [[Irska|irski]] agent) * '''[[cepelin]]''' (grof [[Ferdinand von Zeppelin]], [[Nemci|nemški]] general) * '''[[dagerotipija]]''' (Jacques Daguerre, francoski umetnik in [[kemija|kemik]]) * '''[[decibel]]''' (Alexander Graham Bell, [[Američani|ameriški]] izumitelj) * '''[[dizel]]''' ([[Rudolf Diesel]], nemški inženir) * '''[[doberman]]''' ([[Friedrich Louis Dobermann]], nemški davčni izterjevalec, ki je pogosto s seboj vodil psa) * '''[[dolomit]]''' (Deodat de Dolomieu, francoski [[geologija|geolog]]) * '''[[favna]]''' ([[Faunus]], [[rimska mitologija|rimski bog]] travnikov in gozdov, [[Favna (boginja)|Favna]], boginja plodnosti, oz. [[Favn]], gozdni duh) * '''[[rastline|flora]]''' ([[Flora]], rimska boginja cvetja in mladosti) * '''[[forzicija]]''' (William Forsyth, angleški [[botanika|botanik]]) * '''[[giljotina]]''' (Joseph-Ignace Guillotin, francoski zdravnik) * '''[[goljat]]''' (Golijat, biblijski orjak) * '''[[hermafrodit]]''' (Hermafrodit, sin [[Hermes]]a in [[Afrodita|Afrodite]]) * '''[[higiena]]''' (Higeja, grška boginja zdravja) * '''[[huligan]]''' (Patrick Hooligan, irski razbojnik) * '''[[Perunika|iris]]''' (Iris, grška boginja nedolžnosti) * '''[[kanibal]]''' (Canibales, [[Krištof Kolumb|Kolumbovo]] ime za nekatera ljudožerska plemena) * '''[[kronologija]]''' ([[Kronos]], grški bog časa) * '''[[kvizling]]''' ([[Vidkun Quisling]], [[Norvežani|norveški]] izdajalec) * '''[[makadam]]''' (John Loudon McAdam, [[Škoti|škotski]] inženir) * '''[[marmelada]]''' (Joao Marmalado, [[Portugalci|portugalski]] čuvaj) * '''[[mazohizem]]''' (Leopold von Sacher-Masoch, [[Avstrijci|avstrijski]] pisatelj) * '''[[mentor]]''' (Mentor, [[Odisej]]ev prijatelj) * '''[[narcisa]]''' (Narcis, lik iz grške mitologije) * '''[[nestor]]''' (Nestor, [[Stara Grčija|grški]] starešina, kralj Pila) * '''[[nikotin]]''' ([[Jean Nicot]], francoski diplomat) * '''[[onanija]]''' (Onan, biblijski lik) * '''[[pasterizacija]]''' ([[Louis Pasteur]], francoski [[kemija|kemik]]) * '''[[Nalivno pero|penkalo]]''' ([[Eduard Slavoljub Penkala]], [[Hrvati|hrvaški]] izumitelj) * '''[[pralina]]''' (César de Choiseul, grof Plessis-Praslin, francoski feldmaršal) * '''[[rentgen]]''' ([[Wilhelm Conrad Röntgen]], nemški [[fizika|fizik]]) * '''[[sadizem]]''' ([[Marquis de Sade|Donatien Alphonse François de Sade]], francoski pisatelj in vojak) * '''[[saksofon]]''' ([[Adolphe Sax]], [[Belgijci|belgijski]] izumitelj inštrumenta) * '''[[sendvič]]''' (John Montague, grof Sandwich, angleški diplomat) * '''[[silhueta]]''' (Étienne de Silhouette, francoski politik) * '''[[spunerizem]]''' (William Archibald Spooner, angleški profesor) * '''[[šovinist]]''' (Nicholas Chauvin, [[Napoleon Bonaparte|Napoleonov]] vojak) * '''[[šrapnel]]''' (Henry Shrapnel, angleški strkovnjak za orožje) * '''[[vandal]]''' ([[Vandali]], germanski narod) * '''[[vesta]]''' (Vesta, rimska boginja ognja) * '''[[vulkan]]''' ([[Vulkan (mitologija)|Vulkan]], rimski bog ognja) * '''[[britvica|žiletka]]''' (King Camp Gillette, ameriški poslovnež) V eponime lahko spremenimo tudi besede, ki niso del standardnega jezika in se uporabljajo v pogovornem jeziku, kot na primer '''digitron''' ([[kalkulator]]), '''kalodont''' (pasta za zobe), '''eurokrem''' (namaz). Prav tako lahko uporabimo tudi nazive obdobij ali gibanj - '''[[Francesco Petrarca]]-[[petrarkizem]]''', '''[[Ibn Rušd]]-[[averoizem]]''', '''[[marinizem]]''', '''[[Karl Marx]]- [[marksizem]]''', '''[[Jean Calvin]] - [[kalvinizem]]''', '''[[Luis de Góngora y Argote]] - [[gongorizem]]''', '''[[Zaratustra]] - [[zaratustrstvo]]''', itd. Številne merske enote so dobile naziv v čast slavnih znanstvenikov: '''[[amper]]''', '''[[joule]]''', '''[[farad]]''', '''[[Henry (enota)|henry]]''', '''[[newton]]''', '''[[om]]''', '''[[pascal]]''', '''[[tesla]]''', '''[[vat]]''', '''[[Weber (enota)|weber]]''', '''[[simens]]''', '''[[coulomb]]''', '''[[kelvin]]''', '''[[volt]]''', itd. Tudi mnogi kemični elementi se imenujejo po mestu odkritja ali v čast neki osebi: '''[[Ajnštajnij]]''', itd. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Leksikologija]] [[Kategorija:Onomastika]] n4zs4hpwdefitg1vz5dydarye8eik6t 6675205 6675204 2026-05-13T08:33:31Z ~2026-12614-44 255361 /* Seznam znanih eponimov */ popravek tipkarske napake 6675205 wikitext text/x-wiki '''Eponimi''' ([[grški jezik|grško]] ''eponymon'' = ime boga ali junaka, po katerem se nekaj imenuje) [[leksem]]i so nastali s povzemanjem imen. To so torej apelativi (splošna imena) izvedena iz osebnih imen. Eponimi se pišejo z malo začetnico, in so najpogosteje imena izumov ali odkritij poimenovanih po zaslužnih osebah, obdobjih v umetnosti ali pa lastnosti poimenovane po ljudeh, ki so se z njimi odlikovali. == Seznam znanih eponimov == * '''[[algoritem]]''' ([[Al Hvarizmi]], [[Iranci|iranski]] [[matematika|matematik]]) * '''asasin''' (Assasini, fanatična muslimanska sekta iz 11. stoletja v [[Perzija|Perziji]]) * '''[[asfalt]]''' (Leopold von Asphalt, [[Bavarska|bavarski]] zemljiški posestnik) * '''[[aspirin]]''' (Aspirin, tableta) * '''[[atlas]]''' ([[Atlas (mitologija)|Atlas]], titan iz [[Grška mitologija|grške mitologije]]) * '''[[baraba]]''' (Baraba, [[Sveto pismo|biblijski]] kriminalec) * '''[[baud]]''' (Jean M. E. Baudot, [[Francozi|francoski]] izumitelj) * '''[[begonija]]''' (Michel Bégon, francoski svetnik) * '''[[bigot]]''' (Nathaniel Bigot, [[Angleži|angleški]] puritanec in učitelj) * '''[[bojkot]]''' (Charles Boycott, [[Irska|irski]] agent) * '''[[cepelin]]''' (grof [[Ferdinand von Zeppelin]], [[Nemci|nemški]] general) * '''[[dagerotipija]]''' (Jacques Daguerre, francoski umetnik in [[kemija|kemik]]) * '''[[decibel]]''' (Alexander Graham Bell, [[Američani|ameriški]] izumitelj) * '''[[dizel]]''' ([[Rudolf Diesel]], nemški inženir) * '''[[doberman]]''' ([[Friedrich Louis Dobermann]], nemški davčni izterjevalec, ki je pogosto s seboj vodil psa) * '''[[dolomit]]''' (Deodat de Dolomieu, francoski [[geologija|geolog]]) * '''[[favna]]''' ([[Faunus]], [[rimska mitologija|rimski bog]] travnikov in gozdov, [[Favna (boginja)|Favna]], boginja plodnosti, oz. [[Favn]], gozdni duh) * '''[[rastline|flora]]''' ([[Flora]], rimska boginja cvetja in mladosti) * '''[[forzicija]]''' (William Forsyth, angleški [[botanika|botanik]]) * '''[[giljotina]]''' (Joseph-Ignace Guillotin, francoski zdravnik) * '''[[goljat]]''' (Golijat, biblijski orjak) * '''[[hermafrodit]]''' (Hermafrodit, sin [[Hermes]]a in [[Afrodita|Afrodite]]) * '''[[higiena]]''' (Higeja, grška boginja zdravja) * '''[[huligan]]''' (Patrick Hooligan, irski razbojnik) * '''[[Perunika|iris]]''' (Iris, grška boginja nedolžnosti) * '''[[kanibal]]''' (Canibales, [[Krištof Kolumb|Kolumbovo]] ime za nekatera ljudožerska plemena) * '''[[kronologija]]''' ([[Kronos]], grški bog časa) * '''[[kvizling]]''' ([[Vidkun Quisling]], [[Norvežani|norveški]] izdajalec) * '''[[makadam]]''' (John Loudon McAdam, [[Škoti|škotski]] inženir) * '''[[marmelada]]''' (Joao Marmalado, [[Portugalci|portugalski]] čuvaj) * '''[[mazohizem]]''' (Leopold von Sacher-Masoch, [[Avstrijci|avstrijski]] pisatelj) * '''[[mentor]]''' (Mentor, [[Odisej]]ev prijatelj) * '''[[narcisa]]''' (Narcis, lik iz grške mitologije) * '''[[nestor]]''' (Nestor, [[Stara Grčija|grški]] starešina, kralj Pila) * '''[[nikotin]]''' ([[Jean Nicot]], francoski diplomat) * '''[[onanija]]''' (Onan, biblijski lik) * '''[[pasterizacija]]''' ([[Louis Pasteur]], francoski [[kemija|kemik]]) * '''[[Nalivno pero|penkalo]]''' ([[Eduard Slavoljub Penkala]], [[Hrvati|hrvaški]] izumitelj) * '''[[pralina]]''' (César de Choiseul, grof Plessis-Praslin, francoski feldmaršal) * '''[[rentgen]]''' ([[Wilhelm Conrad Röntgen]], nemški [[fizika|fizik]]) * '''[[sadizem]]''' ([[Marquis de Sade|Donatien Alphonse François de Sade]], francoski pisatelj in vojak) * '''[[saksofon]]''' ([[Adolphe Sax]], [[Belgijci|belgijski]] izumitelj inštrumenta) * '''[[sendvič]]''' (John Montagu, grof Sandwich, angleški diplomat) * '''[[silhueta]]''' (Étienne de Silhouette, francoski politik) * '''[[spunerizem]]''' (William Archibald Spooner, angleški profesor) * '''[[šovinist]]''' (Nicholas Chauvin, [[Napoleon Bonaparte|Napoleonov]] vojak) * '''[[šrapnel]]''' (Henry Shrapnel, angleški strkovnjak za orožje) * '''[[vandal]]''' ([[Vandali]], germanski narod) * '''[[vesta]]''' (Vesta, rimska boginja ognja) * '''[[vulkan]]''' ([[Vulkan (mitologija)|Vulkan]], rimski bog ognja) * '''[[britvica|žiletka]]''' (King Camp Gillette, ameriški poslovnež) V eponime lahko spremenimo tudi besede, ki niso del standardnega jezika in se uporabljajo v pogovornem jeziku, kot na primer '''digitron''' ([[kalkulator]]), '''kalodont''' (pasta za zobe), '''eurokrem''' (namaz). Prav tako lahko uporabimo tudi nazive obdobij ali gibanj - '''[[Francesco Petrarca]]-[[petrarkizem]]''', '''[[Ibn Rušd]]-[[averoizem]]''', '''[[marinizem]]''', '''[[Karl Marx]]- [[marksizem]]''', '''[[Jean Calvin]] - [[kalvinizem]]''', '''[[Luis de Góngora y Argote]] - [[gongorizem]]''', '''[[Zaratustra]] - [[zaratustrstvo]]''', itd. Številne merske enote so dobile naziv v čast slavnih znanstvenikov: '''[[amper]]''', '''[[joule]]''', '''[[farad]]''', '''[[Henry (enota)|henry]]''', '''[[newton]]''', '''[[om]]''', '''[[pascal]]''', '''[[tesla]]''', '''[[vat]]''', '''[[Weber (enota)|weber]]''', '''[[simens]]''', '''[[coulomb]]''', '''[[kelvin]]''', '''[[volt]]''', itd. Tudi mnogi kemični elementi se imenujejo po mestu odkritja ali v čast neki osebi: '''[[Ajnštajnij]]''', itd. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Leksikologija]] [[Kategorija:Onomastika]] 8oso4m63tns950yiqazqffe6g6wwaz6 0 370492 6675186 6569713 2026-05-13T07:44:49Z Zumalabe 115974 /* Madrid (1631–48) */ 6675186 wikitext text/x-wiki To je ''seznam slik in risb'', ki jih je ustvaril španski umetnik 17. stoletja [[Diego Velázquez]]. Velázquez ni bil pretirano plodovit, ustvaril naj bi le med 110 in 120 znanih platen. Med njimi pa lahko najdemo številna znana in vplivna dela. Vse slike so, če ni izrecno drugače navedeno, v [[olje na platnu|olju na platnu]]. ==Sevilja (do 1622)== {| class="wikitable" class="sortable wikitable" style="margin-left:0.5em; text-align:center" ! Slika !! Naslov!! Datum !! Dimenzije ([[centimeter|cm]]) !! Zbirka !! Pripombe !! Številka kataloga: Morán–Sánchez/López-Rey |- | [[File:Diego Velázquez - The Three Musicians - Google Art Project.jpg|150px]] | ''Tres músicos'' | 1617–1618 | 87 × 110 | [[Staatliche Museen]], [[Berlin]] | | 1/1 |- | [[File:Diego Velázquez 016.jpg|150px]] | ''[[Kosilo (Velázquez)|Kosilo]]'' | |c. 1618 | 108.5 × 102 | [[Ermitaž]], [[Sankt Peterburg]] | | 2/3 |- | [[File:La mulata, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''[[Kuhinjska pomočnica z večerjo v Emavsu]]'' | |c. 1620 | 55 × 118 | [[Narodna galerija Irske]], [[Dublin]] | Kritiki navajajo datume od 1617 do 1622. | 3/17 |- | [[File:Diego Velazquez - An Old Woman Cooking Eggs - Google Art Project.jpg|150px]] | ''[[Starka pri peki jajc]]'' | 1618 | 100.5 × 119.5 | [[Narodna galerija Škotske]], [[Edinburgh]] | Datirano v spodnjem desnem kotu. | 5/6 |- | [[File:Cristo en casa de Marta y María, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''[[Kristus v hiši Marije in Marte (Velázquez)|Kristus v hiši Marte in Marije]]'' | 1618 | 60 × 103.5 | [[Narodna galerija, London]] | Dated. | 6/7 |- | [[File:Velazquez-2homes.jpg|150px]] | ''Dos jóvenes a la mesa'' | 1622 | 65.3 × 104 | Apsley House, London | | 9/24 |- | [[File:Santo Tomás, por Diego Velázquez.JPG|150px]] | ''Sveti Tomaž'' | 1619–1620 | 95 × 73 | [[Musée des Beaux-Arts d'Orléans]], [[Orléans]] | | 10/10 |- | [[File:Virgin Mary - Diego Velazquez.jpg|150px]] | ''[[Marijino brezmadežno spočetje (Velázquez)|Marijino brezmadežno spočetje]]'' | 1619 | 135 × 101.6 | Narodna galerija v Londonu | | 11/11 |- | [[File:Diego Velázquez 018 (John the Evangelist from Patmos).jpg|150px]] | ''[[Sveti Janez Evangelist na otoku Patmos]]'' | 1619 | 135.5 × 102.2 | Narodna galerija v Londonu | | 12/12 |- | [[File:Adoración de los Magos, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''[[Poklon Treh kraljev (Velázquez)|Poklon Treh kraljev]]'' | 1619 | 204 × 126.5 | [[Muzej Prado]], Madrid | Datirano na kamnu pod nogo Device. | 13/13 |- | [[File:San Pablo, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''[[Sv. Pavel (Velázquez)|Sv. Pavel]]'' | 1619–1620 | 99 × 78 | Museu Nacional d'Art de Catalunya, [[Barcelona]] | | 14/14 |- | [[File:Cabeza de apóstol, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Cabeza de apóstol'' | 1622 | 38 × 29 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 15/15 |- | [[File:El aguador de Sevilla, por Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''[[Vodonosec iz Sevilje]]'' | 1620 | 106.7 × 81 | Apsley House, London | | 16/16 |- | [[File:Don Cristóbal Suárez de Ribera, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Don Cristóbal Suárez de Ribera'' | 1620 | 207 × 148 | [[Muzej upodabljajočih umetnosti v Sevilji]] | Signirano in datirano v gubi obleke, težko čitljivo.<ref>[[#López-Rey|López-Rey]], p. 46.</ref> Lahko da gre za posmrten portret, ker je portrerina oseba umrla leta 1618, Mayer pa meni, da bi monogram in datum lahko bila apokrifna.<ref>Morán Turina and Sánchez Quevedo, p. 50.</ref> | 17/19 |- | [[File:Madre Jerónima de la Fuente, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Redovnica Jerónima de la Fuente'' | 1620 | 162 × 107 | [[Muzej Prado]], Madrid | Signirano in datirano "Diego Velazquez f. 1620". Amulet okoli križa z napisom, ki je sedaj nečitljiv, so 1944, ko je slika prišla v Muzej, zbrisali, ker so bili mnenja, da je apokrifen.<ref>López-Rey, p. 48.</ref> | 18/20 |- | [[File:VelazquezJeronimaFuente-Araoz.jpg|150px]] | ''Redovnica Jerónima de la Fuente'' | 1620 | 162.5 × 105 | Colección Fernández Araoz, Madrid | Signirano in datirano "Diego Velazquez f. 1620". Dodano kasneje iz druge roke.<ref>Garrido Pérez, pp. 94–95.</ref> | 19/21 |- | [[File:St_Ildefonso_Receiving_the_Chasuble_from_the_Virgin_by_Diego_Velázquez.jpg|150px]] | ''Imposición de la casulla a San Ildefonso'' | 1620–1623 | 166 × 120 | Občina Sevilja | V slabem stanju, z obsežno izgubo barve. | 20/22 |- | [[File:Velazquez-Pacheco.jpg|150px]] | ''Portret gospoda/Francisco Pacheco'' | 1620–1622 | 40 × 36 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 21/23 |} ==Madrid (1622–29)== {| class="wikitable" class="sortable wikitable" style="margin-left:0.5em; text-align:center" ! Slika !! Naslov!! Datum !! Dimenzije ([[centimeter|cm]]) !! Zbirka !! Pripombe !! Številka kataloga: Morán–Sánchez/López-Rey |- | [[File:Diego Rodríguez de Silva y Velázquez - Luis de Góngora y Argote - Google Art Project.jpg|150px]] | ''[[Portret Dona Luisa de Góngora]]'' | 1622 | 50.3 × 40.5 | [[Muzej upodabljajočih umetnosti, Boston]] | | 22/25 |- | [[File:Retrato de hombre joven, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Retrato de hombre'' | 1623–1624 | 55.5 × 38 | [[Muzej Prado]], Madrid | Allende-Salazar (1925), Mayer (1936) in Camón Aznar sta mnenja, da gre za avto portret. López-Rey in Brown mislita, da slika kaže umetnikovega brata Janeza, ki je tudi bil slikar.<ref>[[#Moran|Morán Turina and Sánchez Quevedo]], p. 64.</ref> | 24/27 |- | [[File:Retrato de Felipe IV, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Filip IV. Španski'' | 1623–1624 | 61.6 × 48.2 | [[Meadows Museum]], [[Dallas]] | Brown verjame, da gre za portret kralja,<ref>[[#Brown|Brown]], Velázquez, pintor y cortesano, pp. 45–46.</ref>, López-Rey hipotezo zavrača.<ref>[[#López-Rey|López-Rey]], p. 64.</ref> | 25/28 |- | [[File:Cabez de dama, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Ženski portret'' | 1625 | 32 × 24 | Nekoč v kraljevski palači v Madridu. Trenutno se nahaja neznano kje. | Gre za fragment večjega portreta, verjetno poškodovanega med požarom Alcazarja. <ref>[[#Moran|Morán Turina and Sánchez Quevedo]], p. 72</ref> | 28/31 |- | [[File:0206vela.jpg|150px]] | ''Glava jelena'' | 1626–1628 | 58 × 44,5 | Muzej Prado, Madrid | Datiranje je protislovno. Večina kritikov predlaga leto 1635.<ref>Morán Turina and Sánchez Quevedo, p. 78</ref> López-Rey predlaga 1626, na osnovi podatkov 1637 na sliki rogovlja z napisom ''Le mató el Rey nuestro Sr. Phe. quarto el year 1626''.<ref>López-Rey, p. 76.</ref> Tehnična študija Carmen Garrido plasira sliko med 1627 in 1628.<ref>Garrido Pérez, p. 155.</ref> | 31/33 |- | [[File:Velazquez-CristCol.jpg|150px]] | ''Cristo contemplado por el alma cristiana'' | 1626–1628 | 165 × 206,4 | Narodna galerija, London | | 32/35 |- | [[File:Felipe IV de negro.jpg|150px]] | ''[[Portret Filipa IV. (1623-1628)]]'' | 1623–1628 | 198 × 101,5 | Muzej Prado, Madrid | | 33/36 |- | [[File:Carlos de Austria, infante de España.jpg|150px]] | ''Portret infanta Don Carlosa'' | 1626–1628 | 209 × 12 | Muzej Prado, Madrid | | 34/37 |- | [[File:Retrato de Felipe IV en armadura, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Portret Filipa IV. v oklepu'' | c. 1628 | 57 × 44,5 | Muzej Prado, Madrid | Velja za fragment večjega dela, slikanega v dveh korakih; v drugem je obleka preoblikovana in dodan rdeč trak.<ref>Morán Turina and Sánchez Quevedo, p. 86</ref> | 35/38 |- | [[File:0208vela.jpg|150px]] | ''[[Demokrit (Velázquez)|Demokrit]]'' | 1628–1629 | 101 × 81 | Musée des Beaux-Arts de Rouen | Glava in roka ponovno slikana 1640. Radiografija kaže, da je pred tem leva roka držala pijačo, kot je tudi videti na dveh še ohranjenih kopijah.<ref>Morán Turina and Sánchez Quevedo, p. 90</ref> | 37/40 |- | [[File:P01170a01nf2006Vela.jpg|150px]] | ''[[Bakhovo zmagoslavje]]'' | 1628–1629 | 165.5 × 227.5 | Muzej Prado, Madrid | | 38/41 |- | [[File:La cena de Emaús, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Večerja v Emavsu'' | 1628–1629 | 123.2 × 132.7 | [[Metropolitanski muzej umetnosti]], New York | Predlagani datumi segajo vse od 1619 (Lafuente Ferrari) do dni po povratku s prvega obiska Italije (Marias).<ref>Morán Turina and Sánchez Quevedo, p. 94</ref> | 39/42 |} ==Prvo potovanje v Italijo (1629–30)== {| class="wikitable" class="sortable wikitable" style="margin-left:0.5em; text-align:center" ! Slika !! Naslov!! Datum !! Dimenzije ([[centimeter|cm]]) !! Zbirka !! Pripombe !! Številka kataloga: Morán–Sánchez/López-Rey |- | [[File:Retrato de la infanta doña María, reina de Hungría, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''[[Portret Marie Anne]]'' | 1630 | 59.5 × 45.5 | Muzej Prado, Madrid | | 40/48 |- | [[File:Diego Velázquez 065.jpg|150px]] | ''[[Jožefova tunika]]'' | 1630 | 223 × 250 | [[El Escorial]], Bazilika San Lorenzo el Real | | 41/43 |- | [[File:Diego Velasquez, The Forge of Vulcan.jpg|150px]] | ''[[Apolon v Vulkanovi kovačnici]]'' | 1630 | 222 × 290 | Muzej Prado, Madrid | | 42/44 |- | [[File:Estudio para la cabeza de Apolo, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Apolonova glava'' | 1630 | 36 × 25 | Zasebna zbirka, New York | Gre verjetno za študijo za ''Apolona v Vulkanovi kovačiji''.<ref>Morán Turina and Sánchez Quevedo, p. 102.</ref> | 43/45 |- | [[File:Vista del jardín de Villa Medici en Roma.jpg|150px]] | ''El Pabellón de Cleopatra-Ariadna'' | 1630 | 44.5 × 38.5 | Muzej Prado, Madrid | Datiranje te in naslednje slike je sporno. Večina kritikov jo postavlja v čas drugega potovanja v Italijo, vendar tehnične študije v Pradu potrjujejo leto 1630, ki ga predlaga López-Rey.<ref>Morán Turina and Sánchez Quevedo, p. 104.</ref> | 44/46 |- | [[File:Jardines de la Villa Médicis, dos hombres a la entrada de la gruta, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Pogled na vrtove Vile Medici'' | 1630 | 48.5 × 43 | Muzej Prado, Madrid | | 45/47 |} ==Madrid (1631–48)== {| class="wikitable" class="sortable wikitable" style="margin-left:0.5em; text-align:center" ! Slika !! Naslov!! Datum !! Dimenzije ([[centimeter|cm]]) !! Zbirka !! Pripombe !! Številka kataloga: Morán–Sánchez/López-Rey |- | [[File:45 Dama, Juana Pacheco (Museo del Prado, 1630-31).jpg|150px]] | ''Sibila (Juana Pacheco?)'' | 1630–1631 | 62 × 50 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 46/49 |- | [[File:Young Spanish Nobleman by Velázquez (1631) - Alte Pinakothek - Munich - Germany 2017.jpg|150px]] | ''Portret mladeniča'' | 1630–1631 | 89,2 × 69,5 | [[Stara pinakoteka, München|Stara Pinakoteka]], [[München]] | Slika je videti nedokončana, roke so le zarisane; López-Rey pravi, da je Velázquez lahko sliko razumel kot končano, saj so bistvene značilnosti portreta poudarjene.<ref>López-Rey, p. 120.</ref> | 47/50 |- | [[File:Velazquez-Oriola.jpg|150px]] | ''[[Skušnjava sv. Tomaža (Velázquez)|Skušnja sv. Tomaža]]'' | 1631–1632 | 244 × 203 | Muzej stolnice v [[Orihuela|Orihueli]] | | 48/130 |- | [[File:Diego Rodríguez de Silva y Velázquez - Don Baltasar Carlos with a Dwarf - Google Art Project.jpg|150px]] | ''[[Princ Baltazar Karl s pritlikavcem]]'' | 1631 | 128.1 × 102 | [[Muzej upodabljajočih umetnosti, Boston]] | | 49/51 |- | [[File:Felipe IV de castaño y plata, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''[[Filip IV. v rjavi in ​​srebrni barvi]]'' | 1631–1632 | 199.5 × 113 | Narodna galerija, London | | 50/52 |- | [[File:Isabel de Borbón, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Izabela Bourbonska'' | 1631–1632 | 207 × 119 | Zasebna zbirka, New York | | 51/53 |- | [[File:Don Diego del Corral y Arellano, por Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Don Diego del Corral y Arellano'' | 1631–1632 | 205 × 116 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 52/55 |- | [[File:Diego Velázquez 056.jpg|150px]] | ''Doña Antonia de Ipeñarrieta y Galdós in njen sin Don Luis'' | 1631–1632 | 205 × 115 | [[Muzej Prado]], Madrid | Brown misli, da je bila pri delu vpletena sočasna delavnica, katere delavci so sodelovali pri barvanju kostuma za žensko in lik otroka; gre za podrobnosti, ki so jih prvotno imeli za kasnejše dopolnitve, česar pa radiografija ni potrdila.<ref>Brown, Velázquez, pintor y cortesano, pp. 140–141.</ref><ref>López-Rey, p. 134.</ref> | 53/54 |- | [[File:Detail of portrait of Fernando Valdés showing signature of Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Moška roka'' | 1630 | 27 × 24 | Neznano; v kraljevski palači v Madridu | | 54/56 |- | [[File:Pedro de Barberana.jpg|150px]] | ''Don Pedro de Barberana y Aparregui'' | 1631–1632 | 198,2 × 111,8 | Kimbell Art Museum, [[Fort Worth]], Teksas | | 55/57 |- | [[File:Diego Velázquez O47.jpg|150px]] | ''Don Juan Mateos'' | 1632 | 108 × 90 | [[Galerija starih mojstrov, Dresden]], [[Dresden]] | Roke so le nakazane, vendar s pridihom bele barve, ki kaže, da je Velázquez delo v tem stanju imel za končano. | 56/58 |- | [[File:Cristo crucificado.jpg|150px]] | ''[[Križanje (Velázquez)|Križanje]]'' | 1632 | 250 × 170 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 57/59 |- | [[File:Príncipe Baltasar Carlos, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Portret princa Baltasarja Carlosa'' | 1632 | 117,8 × 95,9 | Wallace Collection, London | | 58/60 |- | [[File:Felipe IV, from Kunsthistorisches, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Filip IV. Španski'' | 1632 | 127,5 × 86,5 | [[Kunsthistorisches Museum]], [[Dunaj]] | Splošno mnenje vidi sliko kot delo Velázqueza in njegove delavnice.<ref>Morán Turina and Sánchez Quevedo, p. 134</ref> Za López-Reya so samo glava in majhne podrobnosti izpod čopiča Velazqueza.<ref>López-Rey, ''Velázquez'', p. 181</ref> | 59/61 |- | [[File:Retrato de la reina Isabel de Borbón, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Izabela Bourbonska'' | 1632 | 132 × 101.5 | [[Kunsthistorisches Museum]], [[Dunaj]] | | 60/62 |- | [[File:Retrato del bufón llamado don Juan de Austria, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Dvorni norec po imenu Don Janez Avstrijski'' | 1632–1633 | 210 × 124.5 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 61/65 |- | [[File:Retrato ecuestre del conde-duque de Olivares, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''[[Portret vojvode Olivaresa na konju]]'' | 1634 | 314 × 240 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 62/66 |- | [[File:Caballo blanco, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Beli konj'' | 1634–1635 | 310 × 245 | [[Kraljeva palača, Madrid]] | | 63/67 |- | [[File:Velazquez-felipeIII.jpg|150px]] | ''[[Portret Filipa III. na konju]]'' | 1634–1635 | 305 × 320 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 64/68 |- | [[File:Margarita-austria velazquez extended.jpg|150px]] | ''[[Portret Margarite Avstrijske na konju]]'' | 1634–1635 | 302 × 311,5 | [[Muzej Prado]], Madrid | Velazquez in delavnica. | 65/69 |- | [[File:La reina Isabel de Borbón a caballo.jpg|150px]] | ''[[Portret Elisabete Francoske na konju]]'' | 1634–1635 | 304,5 × 317,5 | [[Muzej Prado]], Madrid | Velazquez in delavnica.<ref>Garrido Pérez, pp. 367–383.</ref> | 66/70 |- | [[File:Retrato de Felipe IV a caballo.jpg|150px]] | ''[[Portret Filipa IV. na konju]]'' | 1634–1635 | 305,5 × 317,5 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 67/71 |- | [[File:Retrato ecuestre del príncipe Baltasar Carlos, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''[[Portret Princa Baltazarja Karla na konju]]'' | 1634–1635 | 209,5 × 174 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 68/72 |- | [[File:Velazquez-The Surrender of Breda.jpg|150px]] | ''[[Predaja Brede]]'' | 1634–1635 | 307,5 × 370,5 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 69/73 |- | [[File:Martínez Montañés ejecutando el busto de Felipe IV, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''[[Portret Juana Martíneza Montañésa]]'' | 1635–1636 | 110,5 × 87,5 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 70/76 |- | [[File:Diego Velázquez 051.jpg|150px]] | ''Filip IV. lovec'' | 1632–1633 | 189 × 124,5 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 71/63 |- | [[File:El cardenal-infante don Fernando en traje de caza, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Kardinal infante Don Fernando Avstrijski kot lovec'' | 1632–1633 | 191,5 × 108 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 72/64 |- | [[File:Príncipe BaltasarCarlos cazador Velázquez lou.jpg|150px]] | ''Princ Baltazar Karl kot lovec'' | 1635–1636 | 191 × 102 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 73/77 |- | [[File:Lección de equitación del príncipe Baltasar Carlos, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Princ Baltasar Carlos v areni'' | 1636 | 144 × 96,5 | Duke of Westminster Collection, London | | 74/78 |- | [[File:Diego Velázquez 057.jpg|150px]] | ''[[Dama s pahljačo (Velázquez)|Dama s pahljačo]]'' | 1635 | 95 × 70 | Wallace Collection, London | | 75/79 |- | [[File:La costurera.jpg|150px]] | ''[[Pletilja (Velázquez)|Pletilja]]'' | 1635–1643 | 74 × 60 | Narodna umetnostna galerija, [[Washington D.C.]] | Nedokončano delo negotovega datuma. | 77/81 |- | [[File:Pablo de Valladolid, por Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Portret Pabla de Valladolid'' | 1636–1637 | 213,5 × 125 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 78/82 |- | [[File:Velázquez - El Bufón Calabacillas (Museo del Prado, 1636-37).jpg|150px]] | ''Dvorni norec Calabacillas'' | 1637–1639 | 105,5 × 82,5 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 79/83 |- | [[File:Diego Velázquez 038.jpg|150px]] | ''Dvorni norec Barbarroja'' | 1637–1640 | 200 × 121,5 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 80/84 |- | [[File:Diego Velázquez 010.jpg|150px]] | ''San Antonio Abad y san Pablo ermityear'' | 1635–1638 | 261 × 192 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 81/85 |- | [[File:Conde-Duque de Olivares.jpg|150px]] | ''[[Portret vojvode Olivaresa (Ermitaž)|Portret vojvode Olivaresa]]'' | 1638 | 67 × 54 | [[Ermitaž]], [[Sankt Peterburg]] | | 82/87 |- | [[File:Francesco I d'Este.jpg|150px]] | ''Francisco II. de Este'' | 1638 | 68 × 51 | Galería Estense, [[Módena]] | | 84/89 |- | [[File:Diego Velázquez 070.jpg|150px]] | ''Princ Baltasar Carlos'' | 1639 | 128,5 × 99 | [[Kunsthistorisches Museum]], [[Dunaj]] | Velázquez in delavnica.<ref>Morán Turina and Sánchez Quevedo, p. 188.</ref> | 86/90 |- | [[File:Diego Velázquez 061.jpg|150px]] | ''Portret moža'' | 1635–1645 | 76 × 64,8 | Apsley House, London | | 87/91 |- | [[File:Diego Velasquez, Aesop.jpg|150px]] | ''Ezop'' | 1639–1641 | 179,5 × 94 | [[Muzej Prado]], Madrid | Napis desno zgoraj: "AESOPVS". | 88/92 |- | [[File:Diego Velázquez 022.jpg|150px]] | ''Menipo'' | 1639–1641 | 178,5 × 93,5 | [[Muzej Prado]], Madrid | Napis levo zgoraj: "MOENIPVS". | 89/93 |- | [[File:Velázquez - Marte.jpg|150px]] | ''[[Počivajoči Mars]]'' | 1639–1641 | 181 × 99 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 90/94 |- | [[File:Diego Velázquez Autorretrato 45 x 38 cm - Colección Real Academia de Bellas Artes de San Carlos - Museo de Bellas Artes de Valencia.jpg|150px]] | ''Avtoportret'' | 1640 | 45,8 × 38 | Museu de Belles Arts de València | | 91/96 |- | [[File:Velazquez-nena.jpg|150px]] | ''Portret dekleta'' | 1640 | 51,5 × 41 | Hispanic Society of America, New York | Po López-Reyu nedokončano delo, glej krepke poteze čopiča na oblačilu,<ref>López-Rey, p. 236.</ref> in po Brownu<ref>Brown, Velázquez, pintor y cortesano, p. 156.</ref> "eden od najbolj osupljivih ženskih portretov Velazqueza". | 92/97 |- | [[File:Velázquez - Francisco Lezcano, el Niño de Vallecas (Museo del Prado, 1643-45).jpg|150px]] | ''Portret Francisca Lezcano'' | 1643–1645 | 107,5 × 83,5 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 93/99 |- | [[File:Philip IV of Spain - Velázquez 1644.jpg|150px]] | ''[[Portret Filipa IV. v Fragi]]'' | 1644 | 129,8 × 99,4 | [[Frick Collection]], New York | | 94/100 |- | [[File:Retrato del bufón don Diego de Acedo, el Primo, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''[[Dvorni norec Don Diego de Acedo]]'' | 1645 | 106 × 82,5 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 96/102 |- | [[File:Velázquez – Bufón don Sebastián de Morra (Museo del Prado, c. 1645).jpg|150px]] | ''[[Portret Sebastiána de Morra]]'' | 1645 | 106 × 81,5 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 97/103 |- | [[File:Diego Velázquez 012.jpg|150px]] | ''[[Kronanje Device (Velázquez)|Kronanje Device]]'' | 1645 | 178,5 × 134,5 | [[Muzej Prado]], Madrid | | 98/105 |- | [[File:Diego Velázquez - Rokeby Venus.jpg|150px]] | ''[[Venera pred ogledalom]]'' | | 122,5 × 177 | Narodna galerija, London | | 100/106 |- | [[File:Diego Velázquez 066.jpg|150px]] | ''[[Ženska postava (Velázquez)|Ženska postava]]'' | 1644-1648 | 64 × 58 | Meadows Museum, [[Dallas, Teksas|Dallas]] | | 101/108 |- | [[File:Retrato de la infanta María Teresa, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''La infanta María Teresa'' | 1648 | 48 × 37 | Metropolitanski muzej umetnosti, New York | | 102/109 |- | [[File:Diego Velázquez 058.jpg|150px]] | ''Vitez reda Santiaga'' | 1645–1650 | 67 × 56 | Galerija starih mojstrov, Dresden | | 103/110 |} ==Drugo potovanje v Italijo (1649–51)== {| class="wikitable" class="sortable wikitable" style="margin-left:0.5em; text-align:center" ! Slika !! Naslov!! Datum !! Dimenzije ([[centimeter|cm]]) !! Zbirka !! Pripombe !! Številka kataloga: Catalog numbers: Morán–Sánchez/López-Rey |- | [[File:Retrato de Juan Pareja, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''[[Portret Juana de Pareja]]'' | 1649–1650 | 81.3 × 69.9 | [[Metropolitan Museum of Art]], New York | | 104/112 |- | [[File:Ferdinando Brandani by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Ferdinando Brandani (El llamado barbero del Papa)'' | 1650 | 50.5 × 47 | [[Museo del Prado]], Madrid | | 105/113 |- | [[File:Retrato del Papa Inocencio X. Roma, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''[[Portret Inocenca X]]'' | 1650 | 140 × 120 | [[Galerija Doria Pamphilj]], [[Rim]] | Signatura na svitku v papeđevih rokah: "''Alla san^ta di Nr^o Sig^re / Innocencio Xº / Per / Diego de Silva / Velázquez dela Ca / mera di S. Mt^e Catt^ca''" | 106/114 |- | [[File:Retrato del Papa Inocencio X. Roma (copy 2), after Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Inocenc X'' | 1650 | 82 × 71.5 | [[Apsley House]], London | | 107/115 |- | [[File:Camillo Massimo by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Camillo Massimi'' | 1650 | 73.6 × 58.5 | [[Kingston Lacy]], [[Dorset]] | | 108/116 |- | [[File:Camillo Astalli by Diego Velázquez, 1650.jpg|150px]] | ''El cardenal Astalli'' | 1650–1651 | 61 × 48.5 | [[Hispanic Society of America]], New York | | 109/117 |} ==Madrid (1651–60)== {| class="wikitable" class="sortable wikitable" style="margin-left:0.5em; text-align:center" ! Slika !! Naslov!! Datum !! Dimenzije ([[centimeter|cm]]) !! Zbirka !! Pripombe !! Številka kataloga: Morán–Sánchez/López-Rey |- | [[File:Velazquez-TeresaNY51.jpg|150px]] | ''María Teresa, španska infanta'' | 1651–1652 | 34,3 × 40 | Metropolitanski muzej umetnosti, New York | Delo je bilo obrezano.<ref>[http://www.metmuseum.org/works_of_art/collection_database/all/listview.aspx?page=1&sort=4&sortdir=desc&keyword=Diego%20Silva%20Velazquez%22&fp=1&dd1=0&dd2=0&lSort=4&vw=1 Metmuseum], base de datos.</ref>Kritiki so ga soglasno pripisali Velázquezu. Brown (1986) meni, da bi lahko bila študija, uporabljena kot model za kasnejše portrete.<ref>Morán Turina and Sánchez Quevedo, p. 236.</ref> | 110/118 |- | [[File:Diego Velázquez 030.jpg|150px]] | ''[[Portret Infante Marije Tereze Španske]]'' | 1651–1653 | 127 × 98,5 | [[Kunsthistorisches Museum]], [[Dunaj]] | | 111/119 |- | [[File:Felipe IV embarnecido (Museo del Prado).jpg|150px]] | ''Filip IV. Španski'' | 1653–1655 | 69 × 56 | Muzej Prado, Madrid | | 112/120 |- | [[File:Mariana of Austria by Velázquez (c. 1652, Museo del Prado).jpg|150px]] | ''Kraljica Mariana Avstrijska'' | 1652–1653 | 234 × 131,5 | Muzej Prado, Madrid | Na portretu naslikan kralj, mogoče samo kot skica. López-Rey je ugotovil, in to je kasnejša študija muzeja Prado potrdila, da je zgornji del zavese naslikala druga roka, na kos tkanine, ki so jo dodali prvotni kompoziciji, tako da se je skladala s platnom slike ''Filip IV. z levom'', v Pradu, delo delavnice.<ref>López-Rey, ''Velázquez'', p. 185.</ref><ref>Garrido Pérez, pp. 527–537.</ref> | 113/121 |- | [[File:Diego Velázquez 024.jpg|150px]] | ''Infanta Margarita'' | 1653 | 128,5 × 100 | [[Kunsthistorisches Museum]], [[Dunaj]] | | 114/122 |- | [[File:Diego Velázquez 028b.jpg|150px]] | ''Infanta Margarita'' | 1656 | 105 × 88 | [[Kunsthistorisches Museum]], [[Dunaj]] | | 115/123 |- | [[File:Las Meninas, by Diego Velázquez, from Prado in Google Earth.jpg|150px]] | ''[[Las meninas]]'' | 1656–1657 | 318 × 276 | Muzej Prado, Madrid | | 116/124 |- | [[File:Velazquez-las hilanderas.jpg|150px]] | ''Las Hilanderas'' ali ''Basen o Arahne'' | c. 1657 | 167 × 252 | Muzej Prado, Madrid | Vzrok za dodatek novega kosa zgornjemu delu platna so verjetno popravila po požaru v Alcazarju leta 1734. | |117/107 |- | [[File:Velazquez Maria Anna 1656.jpg|150px]] | ''La reina Mariana de Austria'' | 1655–1656 | 46,5 × 43 | Meadows Museum, [[Dallas, Teksas|Dallas]] | Verjetno nedokončana študija.<ref>[[#Moran|Morán Turina and Sánchez Quevedo]], p. 252.</ref> | 118/125 |- | [[File:Fábula de Mercurio y Argos, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Merkur in Argos'' | 1659 | 128 × 250 | Muzej Prado, Madrid | Naslikano za zrcalno dvorano v Alcazarju, skupaj s tremi drugimi slikami z mitološko vsebino, ki jih je uničil požar 1734. | 120/127 |- | [[File:Retrato de la infanta Margarita (3), by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''[[Infanta Margarita Teresa v modri obleki]]'' | 1659 | 127 × 107 | [[Kunsthistorisches Museum]], [[Dunaj]] | | 121/128 |- | [[File:Prince Philip Prospero by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Portret princa Filipa Prospera'' | 1659 | 128,5 × 99,5 | [[Kunsthistorisches Museum]], [[Dunaj]] | | 122/129 |} == Dela, za katera je avtorstvo vprašljivo == {| class="wikitable" class="sortable wikitable" style="margin-left:0.5em; text-align:center" ! Slika !! Naslov!! Datum !! Dimenzije ([[centimeter|cm]]) !! Zbirka !! Pripombe !! Številka kataloga: Morán–Sánchez/López-Rey |- | [[File:Diego Velazques Yale painting Education of the Virgin.jpg|150px]] | ''Vzgoja device'' | 1617-1618 | | Yale University Art Gallery, New Haven | Univerza Yale naj bi sliko dobila 1925; sliko so doslej pripisovali španski šoli iz 17. stoletja. Nekateri kritiki jo pripisujejo Velazquezu, Prado v Madridu je skeptičen. Sliko restavrirajo konzervatorji Univerze.<ref>{{navedi splet|first=Giles |last=Tremlett |url=http://www.guardian.co.uk/artanddesign/2010/jul/01/velazquez-masterpiece-found-yale-basement |title=Yale basement yields Spanish treasure – a possible Velázquez masterpiece|date=July 1, 2010 |work=The Guardian |location=UK |accessdate=December 22, 2010}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.cbc.ca/arts/artdesign/story/2010/07/03/yale-velazquez.html|title=Yale uncovers Velazquez in basement storage|publisher=CBC News|date=July 3, 2010|accessdate=December 22, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100706010545/http://www.cbc.ca/arts/artdesign/story/2010/07/03/yale-velazquez.html|archivedate=2010-07-06|url-status=live}}</ref> | |- | [[File:Velazquez-CuineraChicago.jpg|150px]] | ''La mulata'' | 1620 | 55 × 104,5 | Art Institute of Chicago, [[Čikago]] | Brown in drugi možnosti, da gre za kopista, ne izključujejo.<ref>Brown, Velázquez, pintor y cortesano, p. 21.</ref> | 4/18 |- | [[File:Hombre de perfil, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Glava mladeniča v profilu'' | 1618–1619 | 39,5 × 35,8 | [[Ermitaž]], [[Sankt Peterburg]] | | 7/8 |- | [[File:Diego Velázquez 005.jpg|150px]] | ''[[Kmečko kosilo]]'' | 1618–1619 | 96 × 112 | Muzej upodabljajočih umetnosti, [[Budimpešta]] | | 8/9 |- | [[File:20090211 NP Inmaculada.jpg|150px]] | ''Brezmadežna'' | 1618–1620 | 142 × 98,5 | Centro de Investigación Diego Velázquez, Fundación Focus-Abengoa [[Sevilja]] | Delo predstavljeno leta 1990 v Parizu kot plod Velazquezovega kroga. Avkcija pri Shotebyju v Londonu (1994) sliko na osnovi pozitivnega mnenja José López-Reya in Jonathana Browna pripisuje Velazquezu.<ref>Marini, p. 39, note 1.</ref><ref>Navarrete Prieto, Benito, "Velázquez y Sevilla: la Inmaculada del Deán López Cepero recuperada", ''Ars Magazine'', July–September 2009, pp. 100–117.</ref> Alfonso E. Perez Sanchez se ne strinja in sliko pripisuje Alonsu Cano.<ref>Pérez Sánchez, ''Novedades velazqueñas'', pp. 386–390.</ref> | |- | [[File:Velazquez-SPedro.jpg|150px]] | ''Solze svetega Petra'' | 1618–1619 | 132 × 98,5 | Colección Villar-Mir, Madrid | | |- | [[File:San Juan Bautista en el desierto.jpg|150px]] | ''Sveti Janez Krstnik v puščavi'' | 1620 | 175,3 × 152,5 | Art Institute of Chicago | | |- | [[File:Velazquez-Rioja.jpg|150px]] | ''Portret duhovnika (Francisco Rioja?)'' | 1622–1623 | 66,5 × 51 | Colección Payá, Madrid | Napis "AETATIS SVAE. 40-". Predstavil Mayer 1936, López-Rey sliko priznava kot Velázquezovo, omenja njeno slabo stanje in misli, da je na sliki portretiran [[Francisco de Rioja]].<ref>López-Rey, p. 60.</ref> Za Browna, samo "mogoče Velázquez".<ref>Brown, Velázquez, pintor y cortesano, p. 282.</ref> | 23/26 |- | [[File:Diego Velázquez 059.jpg|150px]] | ''Gospod (Juan de Fonseca?)'' | 1623 | 52 × 40 | Detroit Institute of Arts, [[Detroit]] | | |- | [[File:SimonRojasVelazquez.jpg|150px]] | ''El venerable padre fray Simón de Rojas difunto'' | 1624 | 101 × 121 | Colección de los duques del Infantado, Madrid | Napisi: "AVE MARIA" desno zgoraj, "El RºP.M. Fr. Simon D. Roxas". Antonio Palomino pripominja, da je Velazquez slikal portret Simona de Rojasa "kot mrtvega".<ref>Palomino, p. 233</ref> Identificiral Pérez Sánchez v zbirki Madrid Zasebna, ki se pripisuje Franciscu de Zurbaranu.<ref>Pérez Sánchez, "Novedades velazqueñas", pp. 371–390.</ref> | |- | [[File:Velazquez-FelipIVdrMNY.jpg|150px]] | ''Filip IV. Španski'' | 1624 | 200 × 102,9 | Metropolitanski muzej umetnosti, New York | | 26/29 |- | [[File:Portrait of the Count-Duke of Olivares - Google Art Project.jpg|150px]] | ''[[Portret grofa-vojvode Olivaresa (São Paulo)|Portret vojvode Olivaresa]]'' | 1624 | 201,2 × 111,1 | São Paulo Museum of Art, [[São Paulo]] | | 27/30 |- | [[File:Velazquez-CondeDuqueHS.jpg|150px]] | ''Grof vojvoda Olivares'' | 1624–1626 | 216 × 192,5 | Hispanic Society of America, New York | Napisi: "el Conde Duque" in komaj čitljivo "A 25". | 29/32 |- | [[File:Velazquez-CondeDuqueVF.jpg|150px]] | ''Grof vojvoda Olivares'' | 1624–1625 | 209 × 111 | Colección Várez Fisa, Madrid | V slabem stanju; površina močno načeta, z izjemo glave. Slike nimata v katalogu ne López-Rey in ne Brown. | 30/– |- | [[File:Retrato de hombre, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''Portret moža'' | 1626–1628 | 104 × 79 | Zasebna zbirka, Princeton, New Jersey | Problematična slika za López-Reya, zaradi slabega stanja.<ref>López-Rey, p. 80.</ref> Za Browna je "lahko da Velazquez".<ref>Brown, Velázquez, pintor y cortesano, p. 47.</ref> | –/34 |- | [[File:Velazquez-FelipIVsar.jpg|150px]] | ''Filip IV. v rumenem jopiču'' | 1628 | 205 × 117 | John and Mable Ringling Museum of Art, Sarasota, Florida | Sliko López-Rey in Brown odklanjata, zanjo pa se postavlja Julian Gallego, ki jo je 1990 razstavil v Museo del Prado.<ref>"Catálogo de la exposición ''Velázquez''" (1990), pp. 139–141.</ref> | |- | [[File:Retrato de bufón (Juan Calabazas, Calabacillas), possibly by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''El bufón Calabacillas'' | 1626–1632 | 175.5 × 106.5 | Cleveland Museum of Art, Cleveland | Brown jo odklanja.<ref>Brown (2008), ''Escritos completos sobre Velázquez'', pp. 370–372.</ref> | 36/39 |- | [[File:Portrait d'homme (Diego Velázquez, 1630).jpg|150px]] | ''Portret duhovnika'' (avtoportret?) | 1630 | 67 × 50 | [[Kapitolski muzeji]], Rim | | |- | [[File:Riña ante la embajada de España (La rissa).jpg|150px]] | ''Prepir med vojaki pred španskim veleposlaništvom / "La rissa"'' | 1630 | 28,9 × 39,6 | Colección Pallavicini, Rim | Olje na lesu. Roberto Longhi sliko pripisuje Velazquezu, na kar ga navajajo podobnosti s ''Kovačijo'' in z ''Jožefovo tuniko''. Tezo podpirata Marini in Salort, ki oba omenjata izredno tehnično kvaliteto dela.<ref>Salort, ''Velázquez en Italia'', pp. 296–301.</ref> | |- | [[File:Santa Rufina.jpg|150px]] | ''Santa Rufina'' | 1632–1634 | 77 × 64 | Centro de Investigaciones Diego Velázquez, Fundación Focus-Abengoa, [[Sevilja]] | | |- | [[File:Vel-1630Met.jpg|150px]] | ''[[Portret moškega (Velázquez)|Portret moškega]]'' | 1630 | 68,6 × 55,2 | Metropolitanski muzej umetnosti, New York | Mayer je 1917 postavil hipotezo, da gre za avto portret, v zvezi z eno od oseb v ''Predaji Brede''. Muzej jo je, potem ko jo je López-Rey zavrnil, katalogiziral kot delo delavnice, kasneje pa, ob podpori Jonathana Browna, po čiščenju 2009, ponovno pripisal Velazquezu.<ref>[http://www.metmuseum.org/works_of_art/collection_database/european_paintings/portrait_of_a_man_workshop_of_diego_rodriguez_de_silva_y_velazquez/objectview.aspx?collID=11&OID=110002327 Metropolitan Museum of Art]. ''Velázquez Rediscovered'' exhibit, New York, 2009, with text by Keith Christiansen, Michael Gallagher and Jonathan Brown.</ref> | |- | [[File:Retrato de hombre (atribuido a Velázquez).jpg|150px]] | ''Portret moža'' | 1630 | | Otto Naumann, New York | Slika ponovno odkrita 2010, prodana 2011 na dražbi v London za 4,7 milijone dolarjev trgovcu z umetninami Otto Naumanniu iz New Yorka.<ref>[http://www.bloomberg.com/news/2011-12-07/velazquez-portrait-sells-for-4-7-million-at-london-auction-of-old-masters.html Bloomberg]. Velazquez Portrait Sells for $4.7 Million at London Auction</ref> | |- | [[File:Cristo en la Cruz (Velázquez, 1631).jpg|150px]] | ''Kristus na križu'' | 1631 | 100 × 57 | Muzej Prado, Madrid | Signirano "Do. Velazquez fa. 1631", ne ve se, ali gre za kasneje dodan pripis. | |- | [[File:Velazquez-VentallCh.jpg|150px]] | ''Mlada dama'' | 1635 | 98 × 49 | Zbirka vojvode Devonshireskega, Chatsworth, Derbyshire, [[Anglija]] | | 76/80 |- | [[File:Cabeza de San Antonio Abad, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''San Antonio Abad'' | 1635–1638 | 55,8 × 40 | Zasebna zbirka, New York | | -/86 |- | [[File:Velazquez-TelaReal.jpg|150px]] | ''La tela real'' | 1636–1638 | 182 × 302 | [[Narodna galerija v Londonu]] | | 85/- |- | [[File:Retrato del conde-duque de Olivares, oil on copper, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | ''El conde-duque de Olivares'' | 1638 | 10 × 8 | Palacio Real de Madrid, Madrid | Olje na bakru. Nekateri dokumenti kažejo, da je Velázquez slikar miniaturne portrete na baker, med drugim tudi nekatere ljudi iz kraljeve družine. | 83/88 |- | [[File:Velazquez-Bandres.jpg|150px]] | ''Don Francisco Bandrés de Abarca'' | 1638–1646 | 64 × 53 | Zasebna zbirka, New York | López-Rey sliko podpira, omenja njeno slabo stanje(lahko da gre za preostanek avto portreta) in odsotno podobnost drugim potrtretom iz tega obdobja.<ref>López-Rey, p. 232.</ref> | -/95 |- | [[File:Felipe 4 velasquez after rubens.jpg|150px]] | ''Konjeniški portret Filipa IV.'' | 1645 | 393 × 267 | [[Galerija Uffizi]], [[Firence]] | | 95/101 |- | [[File:Velazquez-MorraSuissa.jpg|150px]] | ''Norec don Sebastián de Morra'' | 1645 | 106 × 84,5 | zasebna zbirka, Švica | | -/104 |- | [[File:Velázquez - Juan Francisco de Pimentel, conde de Benavente (Museo del Prado, 1648).jpg|150px]] | ''Juan Francisco Pimentel, conde de Benavente'' | 1648 | 109,5 × 88,5 | Muzej Prado, Madrid | V muzeju je slika razstavljena, kot "se pripisuje" Velazquezu, López-Rey in Brown jo zavračata, Podpirajo jo Gallego, v razstavi leta 1990, Marias (1996) in Bottineau (1998). | 99/- |- | [[File:Velazquez-gallega.jpg|150px]] | ''La gallega'' | 1645–1650 | 60 × 46.5 | zasebna zbirka, Švica? | Nedokončano delo. Brown ga zavrača.<ref>Brown (2008), ''Escritos completos sobre Velázquez'', pp. 411–414 and 376, note 28.</ref> | -/111 |- | [[File:Retrato del cardenal Segni, by Pietro Neri y Velázquez.jpg|150px]] | ''Cristoforo Segni'' | 1650–1651 | 144 × 92 | Zbirka Kisters, [[Kreuzlingen]], Švica | | |- | [[File:Velazquez-MargaritaAlba.jpg|150px]] | ''La infanta Margarita'' | 1653 | 115 × 91 | Zbirka vojvod Alba, Madrid | | |- | [[File:Philip IV of Spain.jpg|150px]] | ''Filip IV. Španski'' | 1656–1657 | 64 × 53,75 | [[Narodna galerija v Londonu]] | | 123/- |- | [[File:Velazquez Thyssen.jpg|150px]] | ''La reina Mariana de Austria'' | 1656–1657 | 64,7 × 54,6 | Thyssen-Bornemisza Museum, Madrid | Brown sliko izloča. | 119/126 |} ==Risbe== {| class="wikitable" class="sortable wikitable" style="margin-left:0.5em; text-align:center" ! Drawing !! Títle !! Date !! Medium !! Dimenzije ([[centimeter|cm]]) !! Collection !! Notes !! Catalog numbers: Brown/López-Rey |- | [[File:Retrato de mujer joven, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | Busto de muchacha | 1618 | Oglje na papirju | 20 × 13.5 | [[Biblioteca Nacional de España]], Madrid | Za Browna je ta slika in naslednje spodaj "lahko da Velázquez." | DQ6/4 |- | [[File:Velazquez-mujer.jpg|150px]] | Cabeza de muchacha | 1618 | Oglje na papirju | 15 × 11.7 | [[Biblioteca Nacional de España]], Madrid | | DQ1/5 |- | [[File:Preparatory drawing for Cristo y el alma cristiana..., by Diego Velázquez.jpg|150px]] | Študija za ''Cristo contemplado por el alma cristiana'' | 1626–1628 | | | Prej v Institutu Jovellanos, [[Gijón]] | Uničeno v 1936. | DQ5/35b |- | [[File:Study 1 for La rendición de Breda, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | Študija za ''[[Predaja Brede|Predajo Brede]]'' | 1634–1635 | Črno pero na papirju | 26.2 × 16.8 | [[Biblioteca Nacional de España]], Madrid | | D2a/74 |- | [[File:Study for Spínola in La rendición de Breda, by Diego Velázquez.jpg|150px]] | Študija generala Spinole za ''[[Predaja Brede]]'' | 1634–1635 | Črno pero na papirju | 26.2 × 16.8 | [[Biblioteca Nacional de España]], Madrid | Naslikano na zadnji strani prejšnje slike. | D2b/75 |- | [[File:Diego Velázquez - Retrato del cardenal Borja. - Google Art Project.jpg|150px]] | Retrato de don Gaspar de Borja y Velasco | 1643–1645 | Črno pero na papirju | 18.6 × 11.6 | [[Real Academia de Bellas Artes de San Fernando]], Madrid | Študija za izgubljeni portret. | D1/98 |} ==Opombe== {{sklici|2}} ==Viri== * <cite id=Bardi>{{navedi knjigo |author = Bardi, P.M. |chapter = Documentación sobre el hombre y el artista |title = La obra pictórica completa de Velázquez |year = 1969 |publisher = Barcelona: Editorial Noguer SA y Rizzoli Editores |id = }}</cite> * <cite id=Brown (1990)>{{navedi knjigo |last = Brown |first = Jonathan |title = Velázquez. Pintor y cortesano |year = 1986 |publisher = Madrid: Alianza Editorial |isbn = 84-206-9031-7 }}</cite> * <cite id=BrownTecnica>{{navedi knjigo |last = Brown |first = Jonathan y Garrido, Carmen |title = Velázquez. La técnica del genio |year = 1998 |url = https://archive.org/details/velazquezlatecni0000brow |publisher = Madrid: Ediciones Encuentro |isbn = 84-7490-487-0 }} *{{navedi knjigo | last = Brown | first = Jonathan | title = Escritos completos sobre Velázquez | url = https://archive.org/details/escritoscompleto0000jona | year =2008 | publisher = Madrid: Centro de Estudios Europa Hispánica | isbn = 978-8493606053 }} *{{navedi knjigo | title = Velázquez | url = https://archive.org/details/velazquezmuseode0000domi | year =1990 | publisher = Madrid : Museo Nacional del Prado | isbn = 84-87317-01-4 }} *{{navedi knjigo | title = Obras maestras del arte español. Museo de Bellas Artes de Budapest | year =1996 | publisher = Madrid: Banco Bilbao Vizcaya | isbn = 84-860-2288-6 }} *{{navedi knjigo |title = Velázquez y Sevilla |year = 1999 |publisher = Sevilla: Junta de Andalucía. Consejería de Cultura |isbn = 84-8266-098-5 }} *{{navedi knjigo | title = El dibujo europeo en tiempos de Velázquez | year =1999 | publisher = Madrid: Real Academia de Bellas Artes de San Fernando | isbn = 84-898-9514-7 }} *{{navedi knjigo |title = Velázquez, Rubens y Van Dyck |year = 1999 |publisher = Madrid: Museo Nacional del Prado |isbn = 9788487317866 }} *{{navedi knjigo |title = Velázquez a Roma Velázquez e Roma |year = 1999 |publisher = Roma: Galería Borghese |isbn = 88-8118-669-1 }} *{{navedi knjigo | title = De Herrera a Velázquez. El primer naturalismo en Sevilla | year =2005 | publisher = Bilbao Sevilla: Museo de Bellas Artes de Bilbao-Fundación Focus Abengoa | isbn = 84-898-9514-7 }} *{{navedi knjigo |title = Fábulas de Velázquez |year = 2007 |publisher = Madrid: Museo del Prado |isbn = 9788484801290 }} * <cite id=Garrido>{{navedi knjigo | last = Garrido Pérez | first = Carmen | title = Velázquez, técnica y evolución | year =1992 | publisher = Madrid: Museo del Prado | isbn = 84-87317-16-2 }}</cite> * {{navedi knjigo |last = Gudiol |first = José |title = Velázquez |year = 1982 |publisher = Barcelona: Ediciones Poligrafa SA |isbn = 84-343-03531 }} * <cite id=LopezVelazquez>{{navedi knjigo |last = López-Rey |first = José |title = Velázquez |year = 1978 |publisher = Compañía Internacional Editora S. A. |isbn = 84-85004-74-4 }}</cite> * <cite id=López-Rey (1996)>{{navedi knjigo |last = López-Rey |first = José |title = Velázquez. Catalogue raisonné, vol. II |year = 1996 |publisher = Colonia: Taschen Wildenstein Institute |isbn = 3-8228-8731-5 }}</cite> * <cite id=Marias1999>{{navedi knjigo |last = Marías |first = Fernando |title = Velázquez. Pintor y criado del rey. |year = 1999 |publisher = Madrid: Nerea |isbn = 84-89569-33-9 }}</cite> * <cite id=Marini>{{navedi knjigo |last = Marini |first = Maurizio |title = Velázquez |year = 1997 |publisher = Madrid: Electa |isbn = 84-8156-160-6 }} * <cite id=Moran>{{navedi knjigo |last1 = Morán Turina |first1=Miguel |last2=Sánchez Quevedo |first2=Isabel |title = Velázquez. Catálogo completo |url = https://archive.org/details/velazquezcatalog0000mora |year = 1999 |publisher = Madrid: Ediciones Akal SA |isbn = 84-460-1349-5 }}</cite> *{{navedi knjigo | last = Palomino | first = Antonio | title = El museo pictórico y escala óptica III. El parnaso español pintoresco laureado | year =1988 | publisher = Madrid : Aguilar S.A. de Ediciones | isbn = 84-03-88005-7 }} * <cite id=PerezEscuela>{{navedi knjigo |author = Pérez Sánchez, Alfonso E. |chapter = Escuela española |title = El Museo del Prado |year = 1996 |publisher = Fundación Amigos del Museo del Prado y Fonds Mercator |isbn = 90-6153363-5 }}</cite> * {{navedi knjigo |author = Pérez Sánchez, Alfonso E. |chapter = Novedades velazqueñas |title = Archivo Español de Arte nº 72 |year = 1999 |publisher = Consejo Superior de Investigaciones Científicas |id = }} * <cite id=RagusaVida>{{navedi knjigo |author = Ragusa, Elena |chapter = La vida y el arte. |title = Velázquez |url = https://archive.org/details/isbn_8423793994325 |year = 2004 |publisher = Milán:RCS Libri S.p.A. |isbn = 84-89780-54-4 }}</cite> * <cite id=RagusaBreve>{{navedi knjigo |author = Ragusa, Elena |chapter = Breve antología crítica |title = Velázquez |url = https://archive.org/details/isbn_8423793994325 |year = 2004 |publisher = Milán:RCS Libri S.p.A. |isbn = 84-89780-54-4 }} * <cite id=Salort>{{navedi knjigo | last = Salort Pons | first = Salvador | title = Velázquez en Italia | year = 2002 | publisher = Madrid : Fundación de Apoyo a la Historia del Arte Hispánico | isbn = 84-932891-1-6 }}</cite> {{Diego Velázquez}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Seznam del Diega Velazqueza}} [[Kategorija:Dela Diega Velázqueza|*]] [[Kategorija:Seznami del slikarjev|Velazquez]] mvgipqm7flb3qj99qr2d3ajjkjk9olz 0 374575 6674979 6612124 2026-05-12T16:07:46Z ~2026-28065-61 259585 novo 6674979 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country |Name = Nizozemska |Flag = Flag of the Netherlands.svg |Member station = [[Nederlandse Televisie Stichting|NTS]] (1956-1969)<br>[[Nederlandse Omroep Stichting|NOS]] (1970-2009){{sklic name="NOS"}}{{navedi splet|url=http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=4916|title=NOS quits Eurovision, Dutch participation goes on|last=van Tongeren|first=Mario|date=2009-01-25|publisher=Oikotimes|accessdate=2009-01-25|archive-date=2009-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20090205110940/http://oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=4916|url-status=dead}}{{/sklic}}<br>[[TROS]] (2010-2013){{sklic name="NOS" /}}<br>[[Algemene Vereniging Radio Omroep|AVRO]]/TROS (2014-){{sklic name="AvroTros"}}{{navedi splet|title=AVRO en TROS worden samen AvroTros|url=http://www.nu.nl/media/3415574/avro-en-tros-worden-samen-avrotros.html|language=nl|accessdate=6 May 2013|work=nu.nl}}{{/sklic}} |National selection event = [[Nationaal Songfestival]] (1956-2012) <br /> '''Internal Selection''' (2013-present) |ESC apps = 65 |ESC first = [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] |ESC best = 1.: [[Pesem Evrovizije 1957|1957]], [[Pesem Evrovizije 1959|1959]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]],[[Pesem Evrovizije 1975|1975]], [[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |ESC worst = Zadnje mesto: [[Pesem Evrovizije 1958|1958]],[[Pesem Evrovizije 1962|1962]], [[Pesem Evrovizije 1963|1963]], [[Pesem Evrovizije 1968|1968]], [[Pesem Evrovizije 2011|2011 <small>SF</small>]] |Website = [http://songfestival.nl songfestival.nl] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=15 }} {{popravi|razlog=slaba slovnica, pokvarjena wikikoda}} '''[[Nizozemska]]''' nastopa na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' že od leta 1956, odkar je debitirala kot ena od sedmih držav. Do sedaj je spustila tekmovanje le štirikrat (1985, 1991, 1995 in leta 2002). Predstavnika najpogosteje izberejo preko nacionalnega izbora ''[[Nationaal Songfestival]]'' zmagovalec izbora pa nato predstavlja državo na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]'''. Nizozemska je do sedaj zmagala petkrat. S petimi zmagami je Nizozemska na lestvici 10 najbolj uspešnih držav na Pesmi Evrovizije. Prvi dve zmagi sta bili v 1950 letih. Prvo je prinesla [[Corry Brokken]] leta [[Pesem Evrovizije 1957|1957]], drugo pa [[Teddy Scholten]] leta [[Pesem Evrovizije 1959|1959]]. 1960 leta so bile najslabše desetletje za Nizozemsko. Izjema je bilo le leto [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], ko je [[Lenny Kuhr]] prinesla tretjo zmago Nizozemski s pesmijo "[[De Troubadour]]". Zmago si je delila še s Francijo, Španijo in Združinimi kraljestvi. Leta [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] sta [[Sandra Reemer|Sandra]] in [[Dries Holten|Andres]] končala kot četrta, [[Mouth & MacNeal]] pa kot tretja leta [[Pesem Evrovizije 1974|1974]], preden so [[Teach-In]] prinesli četrto zmago Nizozemski leta [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] s pesmijo [[Ding-A-Dong]]. V 1980 letih je bila najvišja uvrstitev Nizozemske 5. mesto. Dosegli sta ga [[Maggie MacNeal]] (skupina Mouth & MacNeal) v letih [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] in [[Marcha]] leta [[Pesem Evrovizije 1987|1987]]. V 1990 letih sta [[Ruth Jacott]] s šestim mestom leta [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] in [[Edsilia Rombley]] s četrtim mestom leta [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] prinesla najboljša rezultata tega desetletja. Nizozemska je končala kot zadnja v finalu štirikrat. Prvič leta [[Pesem Evrovizije 1958|1958]], drugič leta [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] nato leto za tem [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] ter leta [[Pesem Evrovizije 1968|1968]]. V polfinalu so končali kot zadnji leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]]. Od uvedbe polfinala leta 2004, je Nizozemska napredovala samo trikrat, medtem ko finala niso dosegli kar rekordnih osem let zapored 2005-2012. Uvedba internega izbora se je pokazala za boljšo izbiro za Nizozemsko od leta [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] ko je [[Anouk]] priborila prvi finalni večer po devetih letih, v finalu pa končala kot deveta. Leta [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] pa se je interni izbor pokazal kot uspeh, ko je country duet [[The Common Linnets]] postal najuspešnejši predstavnik od leta 1975. Končala sta kot druga. Leta [[2019]] je Nizozemska zmagala v [[Tel Aviv|Tel Avivu.]] Leta [[2020]] je pesem Evrovizije odpadla. Leta [[2021]] pa Je Nizozemska gustily pesem evrovizije v [[Rotterdam|Rotterdamu]]. Leta [[2022]] jih je v [[Torino|Turinu]] zastopala glasbenica [[Stien den Hollander|S10]] in si priborila finale. Nizozemska je gostila Pesem evrovizije petkrat: leta [[Pesem Evrovizije 1958|1958]], [[Pesem Evrovizije 1970|1970]], [[Pesem Evrovizije 1976|1976]], [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] in leta [[2021]]. Prva tri leta so bila po zmagi, zadnjič leta 1980 pa zato, ker je Izrael (zmagovalec izbora 1979) odklonil organizacijo kot drugega zapored. Podobno je Nizozemska odklonila organizacijo leta [[Eurovision Song Contest 1960|1960]], ker so gostili izbor že dve leti pred tem. Leta [[2021]] bi jo pa morali eno leto prej pa je zaradi pandemije [[Pesem Evrovizije 2020|Pesem Evrovizije odpala.]] [[Pesem Evrovizije 2022|Leta 2022]] je [[Stien den Hollander|S10]] zastopala državo s pesmijo "De diepte", prvo pesmijo v nizozemskem jeziku po letu 2010 in v finalu končala na 11. mestu. Ta niz kvalifikacij se je končal leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]], ko se [[Mia Nicolai]] in [[Dion Cooper]] z pesmijo "Burning Daylight" nista uvrstila v finale. Leta [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] se je [[Joost Klein]] z pesmijo "Europapa" uvrstil v finale, a je bil pred finalom diskvalificiran zaradi incidenta, v katerega je bil vpleten on in član produkcijske ekipe tekmovanja. Claude je leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] v finalu končal na 12. mestu. Leta [[Pesem Evrovizije 2026|2026]] Nizozemska ne bo sodelovala zaradi bojkota tega tekmovanja zaradi prisotnosti Izraela povezanega z vojno v Gazi. ==Odmik od tekmovaja== Nizozemska je izpustila le štiri tekmovanja v zgodovini Evrosonga. Prvič se je zgodilo leta [[Pesem Evrovizije 1985|1985]], v [[Göteborg]], [[Švedska]]. Tekmovanje je bilo 4. maja, ko se Nizozemska spominja mrtvih vojakov v 2. svetovni vojni. Leta [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] je tekmovanje zopet potekalo 4. maja, zato se je umaknila iz enakih razlogov kot 6 let pred tem. Leta [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] in [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] se je Nizozemska umaknila zaradi slabih rezultatov v prejšnjih letih. Leta [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] je Nizozemska tekmovala. Toda ob 22:00 ([[UTC+2]]) na soboto 13. maja, je bil program odpovedan zaradi nesreče v tovarni ognjemeta, ki se je zgodila nekaj ur pred samim tekmovanjem. Točke so bile podeljene s strani komisije, ker ni bilo telefonskega glasovanja zaradi odpovedanega programa. == Tekmovalci == '''Legenda''' :{{colorbox|#FFCC33}} ''Zmaga'' :{{colorbox|#CCCCCC}} ''Drugo mesto'' :{{colorbox|#cc9966}} ''Tretje mesto'' :{{colorbox|#FE8080}} ''Zadnje mesto'' :{{colorbox|#99FF99}} ''Samodejno kvalificirani v finale'' :{{colorbox|#FFCDBD}} ''Se niso kvalificirali v finale'' :{{colorbox|#DCDCDC}} ''Niso tekmovali ali pa so izpadli'' {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |- ! Leto ! Tekmovalec ! Pesem ! data-sort-type="number"|V finalu ! data-sort-type="number"|Točke ! V polfinalu ! Točke |- | bgcolor="silver"| [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | bgcolor="silver"| [[Jetty Paerl]] | bgcolor="silver"| '''»'''[[De vogels van Holland]]« | bgcolor="silver" rowspan=2|—{{efn|name="esc 1956"|Rezultati za prvo leto tekmovanja so neznani, razglašen je bil samo zmagovalec.}} | bgcolor="silver" rowspan=2|—{{efn|name="esc 1956"}} | colspan="2" rowspan="38" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinala |- | bgcolor="silver"| [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | bgcolor="silver"| [[Corry Brokken]] | bgcolor="silver"| '''»'''[[Voorgoed voorbij]]« |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] | [[Corry Brokken]] | '''»'''[[Net als toen]]« | 1. | 31 |- bgcolor="#FE8080" | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | [[Corry Brokken]] | '''»'''[[Heel de wereld]]« | 9. | 1 |- bgcolor="gold" | [[Pesem evrovizije 1959|1959]] | [[Teddy Scholten]] | '''»'''[[Een beetje]]« | 1. | 21 |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] | [[Rudi Carrell]] | '''»'''[[Wat een geluk]]« | 12. | 2 |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] | [[Greetje Kauffeld]] | '''»'''[[Wat een dag]]« | 10. | 6 |- bgcolor="#FE8080" | [[Eurovision Song Contest 1962|1962]] | [[De Spelbrekers]] | '''»'''Katinka« | 13. | 0 |- bgcolor="#FE8080" | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] | [[Annie Palmen]] |'''»'''[[Een speeldoos]]« | 13. | 0 |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] | [[Anneke Grönloh]] | '''»'''[[Jij bent mijn leven]]« | 10. | 2 |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] | [[Conny Vandenbos]] | '''»'''[['t Is genoeg]]« | 11. | 5 |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] | [[Milly Scott]] | '''»'''[[Fernando en Filippo]]« | 15. | 2 |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] | [[Thérèse Steinmetz]] | '''»'''[[Ring-dinge-ding]]« | 14. | 2 |- bgcolor="#FE8080" | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] | [[Ronnie Tober]] | '''»'''[[Morgen (Ronnie Tober song)|Morgen]]« | 16. | 1 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] | [[Lenny Kuhr]] | '''»'''[[De troubadour]]« | 1. | 18 |- | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | [[Hearts of Soul]] | '''»'''[[Waterman (song)|Waterman]]« | 7. | 7 |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]] | [[Saskia & Serge]] | '''»'''[[Tijd]]« | 6. | 85 |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] | [[Sandra Reemer|Sandra]] & [[Dries Holten|Andres]] | '''»'''[[Als het om de liefde gaat]]« | 4. | 106 |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] | [[Ben Cramer]] | '''»'''[[De oude muzikant]]« | 14. | 69 |- bgcolor = "#CC9966" | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] | [[Mouth & MacNeal]] | '''»'''[[I See A Star]]« | 3. | 15 |- bgcolor="gold" | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] | [[Teach-In]] | '''»'''[[Ding-A-Dong]]« | 1. | 152 |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | [[Sandra Reemer]] | '''»'''[[The Party's Over]]« | 9. | 56 |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] | [[Heddy Lester]] | '''»'''[[De mallemolen]]« | 12. | 35 |- | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] | [[Harmony]] | '''»'''[['t Is OK]]« | 13. | 37 |- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] | [[Sandra Reemer|Xandra]] | '''»'''[[Colorado (pesem)|Colorado]]« | 12. | 51 |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Maggie MacNeal]] | '''»'''[[Amsterdam (pesem)|Amsterdam]]« | 5. | 93 |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] | [[Linda Williams]] | '''»'''[[Het is een wonder]]« | 9. | 51 |- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] | [[Bill van Dijk]] | '''»'''[[Jij en ik]]« | 16. | 8 |- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] | [[Bernadette]] | '''»'''[[Sing Me a Song]]« | 7. | 66 |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]] | [[Maribelle]] | '''»'''[[Ik hou van jou]]« | 13. | 34 |- | {{N/A|[[Pesem Evrovizije 1985|1985]]}} | colspan="5" {{N/A|niso tekmovali}} |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] | [[Frizzle Sizzle]] | '''»'''[[Alles heeft ritme]]« | 13. | 40 |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]] | [[Marcha]] | '''»'''[[Rechtop in de wind]]« | 5. | 83 |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] | [[Gerard Joling]] | '''»'''Shangri-La« | 9. | 70 |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] | [[Justine Pelmelay]] | '''»'''[[Blijf zoals je bent]]« | 15. | 45 |- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] | [[Maywood]] | '''»'''[[Ik wil alles met je delen]]« | 15. | 25 |- | {{N/A|[[Pesem Evrovizije 1991|1991]]}} | colspan="5" {{N/A|niso tekmovali}} |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] | [[Humphrey Campbell]] | '''»'''[[Wijs me de weg]]« | 9. | 67 |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] | [[Ruth Jacott]] | '''»'''[[Vrede]]« | 6. | 92 | colspan="2" bgcolor="#99FF99" data-sort-value="-9999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Uvrščeni od prejšnjega leta |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Willeke Alberti]] | '''»'''[[Waar is de zon?]]« | 23. | 4 | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinala |- | {{N/A|[[Pesem Evrovizije 1995|1995]]}} | colspan="5" {{N/A|Izpadli iz tekmovanja}} |- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]] | Maxine & Franklin Brown | '''»'''[[De eerste keer]]« | 7. | 78 | 9. | 63 |- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] | Mrs. Einstein | '''»'''[[Niemand heeft nog tijd]]« | 22. | 5 | colspan="2" rowspan="7" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinala |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] | [[Edsilia Rombley]] | '''»'''[[Hemel en aarde]]« | 4. | 150 |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | [[Marlayne]] | '''»'''[[One Good Reason]]« | 8. | 71 |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] | [[Linda Wagenmakers]] | '''»'''[[No Goodbyes]]« | 13. | 40 |- | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Michelle Courtens|Michelle]] | '''»'''[[Out On My Own]]« | 18. | 16 |- | {{N/A|[[Pesem Evrovizije 2002|2002]]}} | colspan="5" {{N/A|izpad iz tekmovanja}} |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Esther Hart]] | '''»'''[[One More Night]]« | 13. | 45 |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | [[Re-Union]] | '''»'''[[Without You]]« | 20. | 11 | 6. | 146 |- bgcolor="#FFCDBD" | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Glennis Grace]] | '''»'''[[My Impossible Dream]]« | colspan="2" rowspan="8" |Se niso kvalificirali | 14. | 53 |- bgcolor="#FFCDBD" | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[Treble]] | '''»'''[[Amambanda]]« | 20. | 22 |- bgcolor="#FFCDBD" | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[Edsilia Rombley]] | '''»'''[[On Top of the World]]« | 21. | 38 |- bgcolor="#FFCDBD" | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Hind Laroussi|Hind]] | '''»'''[[Your Heart Belongs to Me]]« | 13. | 27 |- bgcolor="#FFCDBD" | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[De Toppers]] | '''»'''[[Shine]]« | 17. | 11 |- bgcolor="#FFCDBD" | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[Sieneke]] | '''»'''[[Ik ben verliefd (Sha-la-lie)]]« | 14. | 29 |- bgcolor="#FFCDBD" | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | [[3JS]] | '''»'''[[Je vecht nooit alleen|Never Alone]]« | bgcolor="#FE8080"| 19. | bgcolor="#FE8080"| 13 |- bgcolor="#FFCDBD" | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] | [[Joan Franka]] | '''»'''[[You and Me]]« | 15. | 35 |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] | [[Anouk]] | '''»'''[[Birds]]« | 9. | 114 | 6. | 75 |- | bgcolor="silver"| [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | bgcolor="silver"| [[The Common Linnets]] | bgcolor="silver"| '''»'''[[Calm After The Storm]]« | bgcolor="silver"| 2. | bgcolor="silver"| 238 | bgcolor="gold"| 1. | bgcolor="gold"| 150 |- | [[Eurovision Song Contest 2015|2015]] |[[Trijntje Oosterhuis]] |'''»'''Walk Along« | colspan="2" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |14. |33 |- |2016 |[[Douwe Bob]] |'''»'''Slow Down« |11. |153 |5. |197 |- |2017 |[[O'G3NE]] |'''»'''Lights and Shadows« |11. |150 |4. |200 |- |2018 |[[Waylon]] |'''»'''Outlaw in 'Em« |18. |121 |7. |174 |-bgcolor="gold" |[[2019]] |[[Duncan Laurence]] |'''»'''Arcade« |1. |498 |1. |280 |- |[[2020]] |[[Jeangu Macrooy]] |'''»'''Grow« | colspan="2" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpadel | colspan="2" rowspan="2" |Gostiteljica |- |[[2021]] |Jeangu Macrooy |'''»'''Birth of a New Age« |23. |11 |- |[[2022]] |[[Stien den Hollander|S10]] |'''»'''De diepte« |11. |171 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|221 |- |[[2023]] |[[Mia Nicolai]] & [[Dion Cooper]] |'''»'''Burning Daylight« | colspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |13. |7 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Joost Klein]] |'''»'''Europapa« | colspan="2" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Diskvalifikacija iz finala |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|182 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Claude Kiambe|Claude]] |»C'est La Vie« | style="text-align: center; vertical-align: middle;" |12. | style="text-align: center; vertical-align: middle;" |175 |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|121 |} {{seznam opomb}} == Zgodovina glasovanja == Do leta [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] je Nizozemska glasovala tako: {{col-begin}} {{col-break}} {| class="wikitable" border="1" ! colspan="3"| Največ točk ''oddane'' samo v velikem finalu |- ! Mesto ! Država ! Točke |- bgcolor="gold" | 1 | {{Esc|France}} | 153 |- bgcolor="silver" | 2 | {{Esc|United Kingdom}} | 150 |- bgcolor="#CC9966" | 3 | {{Esc|Ireland}} | 149 |- | 4 | {{Esc|Germany}} | 143 |- | 5 | {{Esc|Belgium}} | 133 |- |} {| class="wikitable" border="1" ! colspan="3"| Največ točk ''prejete'' samo v velikem finalu |- ! Mesto ! Država ! Točke |- bgcolor="gold" | 1 | {{Esc|France}} | 124 |- bgcolor="silver" | 2 | {{Esc|Belgium}} | 122 |- bgcolor="#CC9966" | 3 | {{Esc|Ireland}} | 120 |- | 4 | {{Esc|Germany}} | 112 |- | 5 | {{Esc|Switzerland}} | 110 |- |} {{col-break}} {| class="wikitable" border="1" ! colspan="3"| Največ počk ''oddane'' v finalu in polfinalu |- ! Mesto ! Država ! Točke |- bgcolor="gold" | 1 | {{Esc|Belgium}} | 177 |- bgcolor="silver" | 2 | {{Esc|Sweden}} | 172 |- bgcolor="#CC9966" | 3 | {{Esc|Ireland}} | 168 |- | 4 | {{Esc|Turkey}} | 170 |- | 5 | {{Esc|Denmark}} | 157 |- |} {| class="wikitable" border="1" ! colspan="3"| Največ točk ''prejete'' v finalu in polfinalu |- ! Rank ! Country ! Points |- bgcolor="gold" | 1 | {{Esc|Belgium}} | 198 |- bgcolor="silver" | 2 | {{Esc|Ireland}} | 144 |- bgcolor="#CC9966" | 3 | {{Esc|France}} | 134 |- | 4 | {{Esc|Israel}} | 124 |- | 5 | {{Esc|Germany}} | 122 |- |} {{col-end}} ==Mesta gostiteljice== {| class="wikitable" |- ! Leto ! Mesto ! Prizorišče ! Voditelj |- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] | [[Hilversum]] | [[AVRO Studios]] | [[Hannie Lips]] |- | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] | [[Amsterdam]] | [[Amsterdam RAI Exhibition and Convention Centre|Congrescentrum]] | [[Willy Dobbe]] |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] | rowspan="2"| [[Haag]] | rowspan="2"|[[World Forum Convention Center|Congresgebouw]] | [[Corry Brokken]] |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]] | [[Marlous Fluitsma]] |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Rotterdam]] |[[Rotterdam Ahoy]] |[[Chantal Janzen]][[Edsilia Rombley|,Edsilia Rombley]][[Jan Smit|,Jan Smit]], [[Nikkie de Jager]] |} == Nagrade Marcela Bezençona == '''Nagrada za najboljšega izvajalca''' Glasujejo prejšnji zmagovalci Pesmi Evrovizije {| class="wikitable tsx_sortable" style="font-size: 95%" |- style="background:#efefef" ! class="autorowspan"| Leto ! class="unsortable"| Izvajalec ! class="unsortable"| Pesem ! class="autorowspan"| Končni rezultat ! class="autorowspan"| Točke ! class="unsortable"| Mesto |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] | [[Esther Hart]] | "[[One More Night]]" | 13. mesto | 45 | [[Riga]] |} Glasovanje komentatorjev {| class="wikitable tsx_sortable" style="font-size: 95%" |- style="background:#efefef" ! class="autorowspan"| Leto ! class="unsortable"| Izvajalec ! class="unsortable"| Pesem ! class="autorowspan"| Končni rezultat ! class="autorowspan"| Točke ! class="unsortable"| Mesto |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | [[The Common Linnets]] | "[[Calm After the Storm]]" | 2. mesto | 238 | [[København]] |} '''Nagrada za skladatelja''' {| class="wikitable tsx_sortable" style="font-size: 95%" |- style="background:#efefef" ! class="autorowspan"| Leto ! class="unsortable"| Pesem ! class="unsortable"| Skladatelji ! class="unsortable"| Izvajalec ! class="autorowspan"| Končni <br>rezultat ! class="autorowspan"| Točke ! class="unsortable"| Mesto |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] | "[[Calm After the Storm]]" | [[Ilse DeLange]], JB Meijers, [[Rob Crosby]], Matthew Crosby, Jake Etheridge | [[The Common Linnets]] | 2. mesto | 238 | [[København]] |} ==Komentatorji== Čez leta je bilo komentiranje preskrbljeno s kar nekaj odličnimi televizijskimi in radijskimi komentatorji. Willem van Beusekom je skrbel za komentiranje na nizozemski televiziji med letoma 1987 in 2005. Zamenjal ga je njegov sokomentator Cornalda Maasa, ki je komentiral od leta 2004 do 2010. 10. junija 2010 so Massa odpustili s komentatorskega mesta zaradi razžalitve njihove predstavnice Sienke, Jordana van der Sloota in politične stranke Party for freedom na Twitterju. Zatem je komentatorsko mesto prevzel DJ Danië Dekker, ki je komentiral ob Maasu, skupaj s pevcem Janom Smitom. Leta 2014 se je Maas vrnil in zamenjal Dekkerja kot sokomentator ob Janu Smitu. {| class="wikitable sortable" style="font-size:90%; text-align: left; width: 500px;" |- ! Leto(a) ! Komentator ! Drugi/a komentator/ka ! Podeljevalec točk |- | [[Pesem evrovizije 1956|1956]]|| rowspan="2" |Piet te Nuyl ||rowspan="48" {{N/A|Ni drugega komentatorja}} ||{{N/A}} |- | [[Pesem Evrovizije 1957|1957]] || Willem Duys |- | [[Pesem Evrovizije 1958|1958]] || Siebe van der Zee || Piet te Nuyl |- | [[Pesem Evrovizije 1959|1959]] ||rowspan="3"|Piet te Nuyl ||rowspan="3"|Siebe van der Zee |- | [[Pesem Evrovizije 1960|1960]] |- | [[Pesem Evrovizije 1961|1961]] |- | [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] ||rowspan="2"|[[Willem Duys]]|| Ger Lugtenburg |- | [[Pesem Evrovizije 1963|1963]] ||rowspan="4"|[[Pim Jacobs]] |- | [[Pesem Evrovizije 1964|1964]] || [[Ageeth Scherphuis]] |- | [[Pesem Evrovizije 1965|1965]] ||rowspan="2"|[[Teddy Scholten]] |- | [[Pesem Evrovizije 1966|1966]] |- | [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] || Leo Nelissen || Ellen Blazer |- | [[Pesem Evrovizije 1968|1968]] || [[Elles Berger]]|| [[Willem Duys]] |- | [[Pesem Evrovizije 1969|1969]] ||rowspan="5"|[[Pim Jacobs]]|| Leo Nelissen |- | [[Pesem Evrovizije 1970|1970]] || Flip van der Schalie |- | [[Pesem Evrovizije 1971|1971]]||rowspan="3" {{N/A|Ni bilo podeljevalca točk}} |- | [[Pesem Evrovizije 1972|1972]] |- | [[Pesem Evrovizije 1973|1973]] |- | [[Pesem Evrovizije 1974|1974]]|| rowspan="3" |[[Willem Duys]]|| rowspan="3" |Dick van Bommel |- | [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] |- | [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] |- | [[Pesem Evrovizije 1977|1977]]|| [[Ati Dijckmeester]]|| Ralph Inbar |- | [[Pesem Evrovizije 1978|1978]]|| rowspan="2" |[[Willem Duys]]|| Dick van Bommel |- | [[Pesem Evrovizije 1979|1979]]|| [[Ivo Niehe]] |- | [[Pesem Evrovizije 1980|1980]]|| rowspan="3" |[[Pim Jacobs]]|| rowspan="5" |Flip van der Schalie |- | [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] |- | [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] |- | [[Pesem Evrovizije 1983|1983]]|| [[Willem Duys]] |- | [[Pesem Evrovizije 1984|1984]]|| [[Ivo Niehe]] |- | [[Pesem Evrovizije 1985|1985]]|| [[Gerrit den Braber]]|| {{N/A|Nizozemska ni tekmovala}} |- | [[Pesem Evrovizije 1986|1986]]|| [[Leo van der Goot]]|| Joop van Zijl |- | [[Pesem Evrovizije 1987|1987]]|| rowspan="4" |[[Willem van Beusekom]]|| Ralph Inbar |- | [[Pesem Evrovizije 1988|1988]]|| rowspan="3" |Joop van Os |- | [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] |- | [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] |- | [[Pesem evrovizije 1991|1991]]|| {{N/A|Ni bilo predvajano po televiziji}} || {{N/A|Nizozemska ni tekmovala}} |- | [[Pesem Evrovizije 1992|1992]]|| rowspan="3" |[[Willem van Beusekom]]|| Herman Slager |- | [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] ||rowspan="2"|Joop van Os |- | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] |- | [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] || [[Paul de Leeuw]]|| {{N/A|Nizozemska ni tekmovala}} |- | [[Pesem Evrovizije 1996|1996]]|| rowspan="10" |[[Willem van Beusekom]]|| [[Marga Bult]] |- | [[Pesem Evrovizije 1997|1997]] || [[Corry Brokken]] |- | [[Pesem Evrovizije 1998|1998]]|| [[Conny Vandenbos]] |- | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] || [[Edsilia Rombley]] |- | [[Pesem Evrovizije 2000|2000]]|| rowspan="2" |[[Marlayne]] |- | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] |- | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] || {{N/A|Nizozemska ni tekmovala}} |- | [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] || [[Marlayne]] |- | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] ||rowspan="2"|[[Cornald Maas]]|| [[Esther Hart]] |- | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] || [[Nancy Coolen]] |- | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] ||rowspan="5"|[[Cornald Maas]]|| rowspan="2" |[[Paul de Leeuw]]||[[Paul de Leeuw]] |- | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] ||[[Paul de Leeuw]] and [[Edsilia Rombley]] |- | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] ||rowspan="2" {{N/A|Ni drugega komentatorja}} || [[Esther Hart]] |- | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] ||rowspan="2"|[[Yolanthe Sneijder-Cabau]] |- | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] ||rowspan="4"|[[Daniël Dekker]] |- | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] ||rowspan="4"|[[Jan Smit (singer)|Jan Smit]]|| [[Mandy Huydts]] |- | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] || Viviënne van den Assem |- | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] || [[Cornald Maas]] |- | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] || [[Cornald Maas]]|| [[Tim Douwsma]] |- |} ==Fotogalerija== <center><gallery> Image:Eurovision Song Contest 1958 - Corry Brokken.png|[[Corry Brokken]] v Hilversumu [[Pesem Evrovizije 1958]] Image:Eurovision Song Contest 1965 - Conny van den Bos.jpg|[[Conny Vandenbos]] v Neaplju [[Pesem Evrovizije 1965]] Image:Erombley.jpg|[[Edsilia Rombley]] v Helsinkih [[Pesem Evrovizije 2007]] Image:ESC 2008 - Netherlands - Hind, 1st semifinal.jpg|[[Hind Laroussi|Hind]] v Beogradu [[Pesem Evrovizije 2008]] Image:Sieneke op het Eurovisiesongfestival 2010.jpg|[[Sieneke]] v Bærumu, Oslo [[Pesem Evrovizije 2010]] Image:ESC2013 - Netherlands 02.jpg|[[Anouk (singer)|Anouk]] v Malmöju [[Pesem Evrovizije 2013]] Image:ESC2014 - the Netherlands 01.jpg|[[The Common Linnets]] v Københavnu [[Pesem Evrovizije 2014]] Image:Sandra Reemer cropped.jpg|[[Sandra Reemer]] z oblačili, ki jih je nosila [[Pesem Evrovizije 1979]] Image:Eurovision Song Contest 1958 - Scoreboard.png|Tabla z rezultati [[Pesem Evrovizije 1958]] </gallery></center> ==Ostalo== *[[Nationaal Songfestival]] *[[Netherlands in the Junior Eurovision Song Contest]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.eurovisioncovers.co.uk/xtned.htm Points to and from the Netherlands] ''eurovisioncovers.co.uk'' {{Pesem Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Nizozemska glasba]] [[Kategorija:Nizozemska na Pesmi Evrovizije| ]] 026uw3vaq1z2xb6l9ug6msswmqhucpi 0 385474 6675123 6458986 2026-05-13T00:41:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675123 wikitext text/x-wiki [[Slika:Heidelberg 20060420 021.jpg|thumb|Pogled na cerkev z gradu]] [[Slika:Heiliggeistkirche Heidelberg bei Nacht vom Schlossgarten aus fotografiert .jpg|sličica|Cerkev sv. Duha, fotografirana ponoči z dvorišča palače]] [[Slika:Kirchenschiff mit Apsis Heiliggeistkirche Heidelberg.jpg|sličica|Ladja z apsido]] '''Cerkev sv. Duha''' je največja in najpomembnejša cerkev v [[Heidelberg]]u, v [[Nemčija|Nemčiji]]. Stoji na trgu v starem delu mesta, nedaleč od gradu Heidelberg. Njen zvonik vlada, skupaj z osmerokotnim zvonikom gradu, nad mestom. Zgrajena iz rdečega peščenjaka iz doline Neckar, je gotska dvoranska cerkev z baročno streho in baročnim zvonikom ter velja za »edinstven spomenik visoke umetniške kakovosti«.<ref>Anneliese Seeliger-Zeiss: ''Heidelberger Kirchenbaukunst''. In: Elmar Mittler (Hrsg.): ''Heidelberg. Geschichte und Gestalt''. Universitätsverlag C.&nbsp;Winter, Heidelberg 1996, ISBN 3-9215-2446-6, S.&nbsp;209.</ref> Cerkev je bila zgrajena v letih 1398-1515 in je bila načrtovana kot grobnica volilnih knezov Palatina in kot predstavnik Božje hiše rezidenčnega mesta. V devetletni vojni je bilo uničenih večina knežjih grobov, tako da je danes v cerkvi le grob graditelja kora, volilnega kneza Ruperta III. oziroma Ruperta I. nemškega kralja. Cerkev Svetega Duha je znana tudi kot nekdanja mestna ''Bibliotheca Palatina'' ([[Knjižnica Palatina, Heidelberg]]) in zato tesno povezana z versko zgodovino Heidelberga. Od 1706-1936 je bila cerkev deljena s predelno steno v dva dela. Ladja je imela protestantski in katoliški kor. Od leta 1936 je celotna cerkev pripadla Evangeličanski cerkvi iz Badna. == Zgodovina == Cerkev Svetega Duha je bila prvotno podrejena cerkvi sv. Petra kot kapela. Volilni knez Rupert III. je dosegel v zvezi z ustanovitvijo univerze pri papežu, da je cerkev Svetega Duha oprostil odvisnosti od svetega Petra in jo povzdignil v samostojno cerkev. Različne beneficije, prvotno sprejete v drugih cerkvah, so bile prenesene na cerkev Svetega Duha in je služila za financiranje mlade univerze. Profesorji do bili tudi [[kanonik]]i cerkve Svetega Duha. Ustanovitev kolegijskega [[samostan]]a je bila končana leta 1413. Hkrati je cerkev Svetega Duha služila kot župnijska cerkev za staro mesto, medtem ko je sveti Peter služil kot župnijska cerkev za novo mesto (po širitvi mesta leta 1392). Volilni knez Ottheinrich je po prevzemu položaja, prenesel [[beneficij]]e na univerzo in cerkev Svetega Duha je postala protestantska cerkev. === Arhitekturna zgodovina === [[Slika:Glockenturm des Heidelberger Schlosses von Jacques Fouquieres ca 1618.jpg|thumb| Cerkev Svetega Duha, še z originalnim gotskim zvonikom, s konico, na sliki Jacquesa Fouquières iz 1618.]] Cerkev v Heidelbergu, posvečena Svetemu Duhu, je bila prvič omenjena leta 1239 v listini samostana Schönau.<ref name="Benz">Richard Benz: ''Heidelberg. Schicksal und Geist''. 2.&nbsp;Auflage. Jan Thorbecke Verlag, Sigmaringen 1975, ISBN 3-7995-4008-3, S.&nbsp;49.</ref> Druga omemba je sledila v letih 1353 in 1358.<ref name="Messmer11">Wolfgang von Moers-Messmer: ''Heidelberg und seine Kurfürsten. Die große Zeit der Geschichte Heidelbergs als Haupt- und Residenzstadt der Kurpfalz.'' Ubstadt-Weiher 2001, ISBN 3-89735-160-9, S.&nbsp;11.</ref> Leta 1239 je nastala pozno [[Romanska arhitektura|romanska]] [[Bazilika (zgradba)|bazilika]], od katere so leta 1936 izkopali apsido. Verjetno že okoli 1300 (1278-1288) je bila predelana v triladijsko pozno romansko ali že [[Nemška gotika|gotsko cerkev]]. Ta cerkev je bila pol tako dolga kot današnja, kar je dokumentirano z izkopavanji v letih 1886 in 1936-1942. Razlog za to spremembo je bil verjetno požar ali poplava. Volilni knez Rupert III. je zgradil velik in svetel kor namesto nekdanjega iz 1398. Ker je Heidelberg pod vladavino Ruperta I. izpodrinil stare centre Bacharach, Alzey in Neustadt in postal edina rezidenca Palatina, naj bi glede na status dobil veliko in reprezentativno cerkev, v prihodnosti tudi grob volilnih knezov. Ta reprezentativna funkcija je postala še bolj pomembna, saj je Rupert III. postal nemški kralj in [[prezbiterij|kor]] v cerkvi naj bi bil nekoč grob kralja. Kor je bil verjetno že leta 1410 na pogrebu Ruperta III. zaključen. Prvotno gradnja nove ladje ni bila predvidena. Kombinacijo visokega, veličastnega kora s starejšo in manjšo ladjo je še vedno mogoče najti v cerkvi Sebald v [[Nürnberg]]u. Volilni knez Ludvik III. je nato začel z gradnjo nove ladje, ki je bila končana leta 1441 in tako visoka kot kor. Kor in ladja od zunaj tvorita enoto. Zahodni stolp se je začel graditi okoli 1441. Delo je moralo biti prekinjeno do 1508. Verjetno je bil zaključen 1515 - takrat s koničastim gotskim zaključkom. Kot »mojster graditelj« je zapisan Arnold Rype, ki je bil takrat župan Heidelberga. Kot arhitekt je znan Hans Marx, ki je delal do leta 1426 in Jörg, ki je bil odgovoren leta 1439. Oba sta verjetno nadzirala delo na ladji. Pod Fridrikom dem Siegreichenom, je znani specialist za zvonike, Nicklaus Eseler iz Mainza, verjetno opravil glavnino dela na stolpu cerkve Svetega Duha, toda končana je bila šele v zaključnih fazah gradnje pod Lorenzom Lechlerjem. 22. maja 1693 je bila cerkev med [[devetletna vojna|devetletno vojno]] hudo poškodovana. Francoski vojaki so jo vanjo zaprli ljudi in jo zažgali. Šele, ko so se že podrli zvoniki, gredi in deli obokov, so na zahtevo mladega reformiranega pastorja Johanna Daniela Schmidta odprli vrata. Med pobegom iz cerkve je bilo veliko ljudi poteptanih, druge so francoski vojaki, ki so ropali cerkev, zlorabljali.<ref>Oliver Fink: ''Kleine Heidelberger Stadtgeschichte''. Regensburg 2005, ISBN 3-7917-1971-8, S.&nbsp;72f.</ref> V letih 1698-1700 je bila obnovljena streha, v takratni maniri. Streha je ena najzgodnejših še vedno v celoti ohranjenih mansardnih streh v Nemčiji.<ref>Alexander Wiesneth: ''Eines der frühesten Mansarddächer Deutschlands. Anmerkungen zum Dachwerk der Heiliggeistkirche in Heidelberg.'' In: Frieder Hepp und Hans-Martin Mumm (Hrsg.): ''Heidelberg im Barock. Der Wiederaufbau der Stadt nach den Zerstörungen von 1689 und 1693.'' Heidelberg 2009, ISBN 978-3-88423-323-8, S.&nbsp;181.</ref> Leta 1709 je dobil zvonik baročno konico. Medtem pa so bile zgrajene tudi stranske kapele. Od leta 1978 do leta 1985 je bila cerkev ponovno obnovljena. == Opis == === Arhitektura === [[Slika:Heiliggeistkirche Heidelberg.jpg|thumb|left|Pogled iz Hauptstraße čez trg]] Značilnost zunanjosti cerkve Svetega Duha je gotovo monumentalnost arhitekturne in podrobnosti. Na severni strani [[prezbiterij]]a je [[zakristija]] z naslikano Marijo na severovzhodnem vogalu kot edini okras. Slika je iz poznega srednjega veka in je bila obnovljena v 19. stoletju in v letu 1987. Iz tega obdobja so trije naknadno izdelani [[portal]]i na severni in južni strani. V srednjem portalu na severni strani je grb volilnega kneza Johanna Wilhelma in njegove žene Anne Marie Luise de'Medici. V tem obdobju je bila cerkev popravljena. Baročni glavni portal je bil narejen leta 1967. Na severni strani ob ribji tržnici, je majhen z ribo okrašen vodnjak. Kljukica označuje nivo visoke vode leta 1784. Tipične za cerkev Svetega Duha so majhne prodajalne, vstavljene med opornike. Medtem ko so bile včasih cvetličarna, čevljar in pek, so danes predvsem spominske stojnice in manjše knjigarne. Na južni strani je v zidu prikazanih simbolov: [[Presta (pecivo)|presta]] in hlebec. Ti simboli so iz 15. stoletja in kažejo pravo velikost, tako da bi lahko kupci preverili ali so preste in kruh, ki jih peki prodajajo ustrezne velikosti. === Notranjost === Notranjost cerkve Svetega Duha je ena od najbolj impresivnih pozno-gotskih cerkvenih notranjost v južni Nemčiji. Značilna je razlika med difuzno svetlobo v ladji in sevalno svetlost prezbiterija. Ladja in prezbiterij sta ločena s slavolokom. Prvotna bogata notranjost cerkve z veličastnimi [[oltar]]ji, svetimi podobami, [[krstilnik]]om in [[Orgle|orglami]] je bila med dvema [[Ikonoklazem|ikonoklazmoma]] in pod Otto Heinrich Friderikom III. odstranjena in uničena, kar je nenadomestljiva izguba za umetnost. Današnja pusta notranjost zato ne ustreza prvotnemu stanju. === Slike in sklepniki === [[Slika:Heilig Geist-Eselsgesellschaft4200.jpg|thumb|Grbovni friz društva z oslom v južnem kornem hodniku]] Na stropu glavne in stranskih ladij so listi in barvni sklepniki. Slika iz 15. stoletja, v obokanem stropu ladje predstavlja koncert angelov: osem angelov z različnimi glasbenimi instrumenti. Med obnovo leta 1950, je heidelberški [[slikar]] Harry MacLean dodal fagot kot opozorilo o prisotnosti angela. V notranjem koru so našli [[sklepnik]] s cesarskim orlom in drugimi Palatinskimi grbi. Sklepnik v nekdanji Marijini kapeli v zadnjem oboku južnega hodnika je obdan s sliko iz 15. stoletja. Od leta 1950 je Harry MacLean popravil stanje, ki prikazuje tri može v ognjeni peči. Na zahodni steni južno od kornega hodnika se nahaja iz poznega 15. stoletja in leta 1936 spet popravljen, friz grbov z grbi Kraichgauerjev, Oderwälderjev - (skupnosti viteških plemiških družin) in cesarskih vitezov Porenja. Levo zgoraj je Sv. Jurij kot zavetnik vitezov, ki kleči pred Marijinem prestolom. Razporejeni v štirih vrstah, niso vsi grbi čitljivi. Med bolj berljivimi so grbi Helmstatt, Neipperg, Gemmingen Venningen, Sickingen Landschad von Steinach, Hirschhorn, Rodenstein, Rosenberg, Handschuhsheim, Mentzingen, Erlickheim, Rüdt von Collenberg, Adelsheim in Stettenberg. Z izjemo Stettenberg so vse družine v družbi z osli.<ref>Karl J. Svoboda: ''Das Wappenfresko in der Heiliggeistkirche zu Heidelberg. Ein Beitrag zur Kraichgauer Ritterschaftsgeschichte'', in: Kraichgau, Folge 2, 1970, S. 180–183.</ref> [[Slika:Innenraumblick auf die linke Seite mit Orgel Kanzel Taufbecken Altar der Heiliggeistkirche Heidelberg.jpeg|sličica|Orgle, baročna prižnica iz leta 1731, krstilnica in oltar]] === Oprema === Od bogatega baročnega okrasja prej katoliškega kora, je ostala samo [[prižnica]] iz 1731, ki so jo lahko, zaradi njene dimenzije, namestili le ob okrogel steber kora Svetega Duha. V koru so našli epitaf v izgnanstvu umrlega francoskega generala Joseph Palamede de Forbin-Janson (1726-1809), deda škofa Charles-Auguste-Marie-Joseph de Forbin-Jansona (1785-1844), ustanovitelja papeške otroške dobrodelne ustanove.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mission-together.co.uk/index.php?category=15 |title=Biografische Webseite zu Bischof Auguste-Marie-Joseph de Forbin-Janson |accessdate=2015-02-09 |archive-date=2013-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130820220011/http://mission-together.co.uk/index.php?category=15 |url-status=dead }}</ref> Nekdanja neogotska prižnica v ladji je bila odstranjena po letu 1945. [[Oltar]] iz leta 1949 in krstilnik iz leta 1967 so, kot tudi [[Timpanon (arhitektura)|timpanon]] nad zahodnimi vrati, delo heidelberškega [[kipar]]ja Edzarda Hobbinga. === Kraljevi grobovi === [[Slika:Ruprecht & Elisabeth Heiliggeistkirche (Karl Lange) 1896.jpg|thumb|left|Nagrobna plošča grobnice Ruperta III. in njegove žene Elisabeth von Hohenzollern-Nürnberg]] Glede na funkcijo grobnice volilnih knezov je bilo v koru cerkve Svetega Duha skupno 54 krst in [[sarkofag]]ov iz obdobja 1410-1685. Še posebej čudovita je renesančna grobnica Ottoheinricha, narejena že v času njegovega življenja - zaradi liberalnih ženskih figur je bila pregrešna, tako da jo je Ottoheinrich pokrival s krpami. Tudi grobnici Ludvika VI. in Friderika IV. sta dovršeno oblikovani in reprezentativni. Karl Ludvik in Karel II. sta bila pokopana v preprostih krstah. V devetletni vojni so bili skoraj vsi grobovi požgani in izropani. Le grobna plošča volilnega kneza Ruperta III. oziroma Ruperta I., nemškega kralja in njegove žene Elizabete Hohenzollern, so ostale. Predstavlja pomembno kiparsko delo, narejeno v visoko gotskem slogu. Obrazi so idealizirani, kralj je prikazan z žezlom, krono in obkrožen kot znak njegovega dostojanstva. Suho telo je zavito v težka in bogata oblačila, prepredena z gubami. Obrazi so bili leta 1693 poškodovani in kasneje popravljeni. Ob nogah kralja leži lev kot simbol moči, ob vznožju kraljice pa pes kot znak zvestobe. V tem času je bila grobna plošča na steni pregrade, od leta 1936 je na sedanji lokaciji. Na južnem hodniku je še nekaj grobnih plošč volilnih mentorjev in profesorjev univerze iz 15. stoletja, z jasnimi sledovi ognja iz leta 1693. === Vitraji === Srednjeveški [[vitraj]]i so bili v požaru leta 1693 uničena. Kasneje so nameščena okna počila v pišu, ki je bil ustvarjen v času rušenja starega mostu marca 1945. Zato so vsi sedanji vitraji iz obdobja po drugi svetovni vojni. Najzahodnejša steklena okna v južni ladji so bila zgrajena leta 1984. Od oken, ki naj bi odražala odnos sodobnega sveta in znanosti, je bilo samo okno fizike realizirano. To kaže, med drugim, slavno [[Albert Einstein|Einsteinovo]] enačbo E = mc2 in datum, ko je bila vržena [[Jedrsko orožje|atomska bomba]] na [[Hirošima|Hirošimo]]. Pet oken v severni ladji je iz let 1999 - 2001, avtorica Hella Santarossa. Okensko steklo na zahodni galeriji je od Gottfrieda von Stockhausena iz leta 1967 in prikazuje jagnje na knjigi s sedmimi pečati ''Razodetja''. Najlepši pogled nanj je le v večernem soncu. [[File:Heiliggeist_LHWand.JPG|thumb|Stena z okroglimi stebri in šiljastimi loki in pogled proti empori]] == Glasba v cerkvi Svetega Duha == Na orglah v cerkvi Svetega Duha je igral leta 1763 [[Wolfgang Amadeus Mozart]], leta 1837 [[Felix Mendelssohn Bartholdy]] in v letih 1929, 1932, 1949 [[Albert Schweitzer]]. V katoliškem koru se je od leta 1705 izvajala zahtevna cerkvena glasba z zborom in orkestrom. V cerkvi so v tistem času delali sodobni skladatelji, kot sta bila [[Giovanni Battista Pergolesi]] in [[Johann Christian Bach]]. Leta 1801 je bila cerkvena glasba prilagojena stroškovnih možnostim. Od 1783-1793 je kot učitelj in organist delal Pixis. Njegovo polno ime in datumi iz njegovega življenja niso znani. Kot največja cerkev v Heidelbergu, je imela pomembno vlogo pri igranju cerkvene glasbe. Poleg glasbe ob cerkveni službi, so glasbeni dogodki potekali okoli univerze in reformacijskih obletnic. Že od 19. stoletja so potekali orgelski in zborovski koncerti. Leta 1950 je Bruno Penzien ustanovil Heidelberški študentski zbor, ki ima svoje koncerte v cerkvi Svetega Duha. V decembru 1954 so igrali [[Berlinska filharmonija|Berlinski filharmoniki]] pod taktirko Eugena Jochuma za pogrebom Wilhelma Furtwänglerja. Od leta 1970 do 1998 je delal Peter Schumann kot kantor in organist. Poseben poudarek je dal avantgardni in eksperimentalni glasbi. Njegov naslednik Christoph Andreas Schäfer je še večji poudarek dajal jazzu, rocku in popu. Leta 1972 je Werner Pieper organiziral rock koncert s skupino Quintessence iz Anglije, kjer se je z velikim navdušenjem srečal s študenti in tako imenovanimi hipiji. V konservativnih cerkvenih krogih so bili do tega dogodka bolj kritični. [[Slika:OrgelHeiliggeistkircheHeidelberg 2.jpg|thumb|Orgle]] === Orgle === V cerkvi Svetega Duha je bilo od ustanovitve vsaj 13 orgel. Zaradi spreminjajoče zgodovine cerkve so bile na različnih krajih: na južni galeriji, zahodni galerija (romantične Sauer orgle 1901-1938), v koru in v nekdanji delilni steni med ladjo in prezbiterijem. Slednje so bile pripravljene za igranje na obeh straneh. Današnje glavne orgle, ki so v pevskem koru in so bile zgrajene v letih 1980-1993 kot Opus 2354, ki jih je izdelala družba Steinmeyer & Co iz Oettingen. Instrument ima 61 registrov na treh manualih in pedal in dve ''cimbelsterne''. == Zvonovi == Po opustošenju Heidelberga leta 1693 je cerkev Svetega Duha dobila baročni zvonik in s štiri različne ulite zvonove. Nejasni toni še vedno puščajo dilemo, da j izdelovalec hotel doseči veliko triado; drugi največji zvon je previsok, tako da povzroča štiri tonsko zvonjenje. Edini popolni zgodovinski zvonovi v Heidelbergu se nahajajo v originalnem lesenem zvoniku iz leta 1739. Spet najdeni zvon iz leta 1712 visi v strešnem svetlobniku nad ladjo. {| class="prettytable" |- align="left" ! style="background-color:#DDDDDD;" | Št. ! style="background-color:#DDDDDD;" | Ime ! style="background-color:#DDDDDD;" | Nominal<br/> (HT-¹/₁₆) ! style="background-color:#DDDDDD;" | premer<br />(cm) ! style="background-color:#DDDDDD;" | Višina<br />(cm) ! style="background-color:#DDDDDD;" | izdelovalec ! style="background-color:#DDDDDD;" | leto izdelave |---- | 1 || Kristus || '''cis¹''' −2 || 144 || 108 || Heinrich Ludwig Gosman & Christoph Zimmermann, Landau || 1738 |---- | 2 || Marija || '''eis¹''' −10 || 118,5 || 91 || Heinrich Ludwig Gosman & Christoph Zimmermann, Landau || 1738 |---- | 3 || Sveta Trojica || '''a¹''' −6 || 93 || 73,5 || Heinrich Ludwig Gosman & Christoph Zimmermann, Landau || 1738 |---- | 4 || Brezmadežna || '''cis²''' −3 || 71 || 57 || Heinrich Ludwig Gosman & Christoph Zimmermann, Landau || 1738 |} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Eberhard Zahn: Die Heiliggeistkirche zu Heidelberg. Verlag Evangelischer Presseverband, Karlsruhe 1960. * Wolfgang von Moers-Messmer: Heidelberg und seine Kurfürsten. Die große Zeit der Geschichte Heidelbergs als Haupt- und Residenzstadt der Kurpfalz. Ubstadt-Weiher 2001, ISBN 3-89735-160-9. * Gottfried Seebaß, Volker Sellin, Hans Gercke, Werner Keller, Richard Fischer (Hrsg.): Die Heiliggeistkirche zu Heidelberg 1398–1998. Umschau Buchverlag 2001, ISBN 3-8295-6318-3. * Mathias Köhler: Heiliggeistkirche Heidelberg. Schnell Kunstführer Nr. 1184, 4. Auflage, 2006, ISBN 3-7954-4908-1. * Adolf von Oechelhaeuser (Bearb.): Die Kunstdenkmäler des Amtsbezirks Heidelberg (Kreis Heidelberg). (Die Kunstdenkmäler des Grossherzogtums Baden, Achter Band, Zweite Abteilung). Tübingen 1913. * Harald Pfeiffer: Klingende Kirche Heiliggeist. Musik in der Heiliggeistkirche Heidelberg. Leipzig 2006, ISBN 978-3-86703-104-2. == Zunanje povezave == {{commonscat|Heiliggeistkirche Heidelberg}} * [http://ww2.heidelberg.de/Altstadt-Information/Sektor11/Sektor11u_Heiliggeistkirche.htm Informationen der Stadt Heidelberg über die Heiliggeistkirche] * [http://heiliggeist.ekihd.de/gemeinden-heidelberg/Altstadtgemeinde.htm Die Heiliggeistkirchengemeinde] * [http://www.studentenkantorei.de Die Heidelberger Studentenkantorei] * [http://www.kirchenmusik-heidelberg.de Kantorat der Heiliggeistkirche] * [http://www.heidelberg-postkarten.de/heidelberg-heiliggeistkirche.html Heidelberg im Slika] – Fotografien der Heiliggeistkirche {{koord|49.244400|N|8.423400|E|type:landmark_region=DE-BW|display=title}} [[Kategorija:Cerkve v Nemčiji|Sveti Duh, Heidelberg]] [[Kategorija:Heidelberg]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Nemčiji|Sveti Duh, Heidelberg]] [[Kategorija:Cerkve svetega Duha|Heidelberg]] {{normativna kontrola}} e0s540qvkn60oghc1z8m0tohii7yd5y 0 400708 6675119 5470841 2026-05-13T00:09:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675119 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mineral | name = Celestin | category = [[Sulfatni minerali|VI. razred]]: Sulfati, selenati, telurati | boxwidth = | boxbgcolor = | image = Celestine - Sakoany deposit, Katsepy, Mitsinjo, Boeny, Madagascar.jpg | imagesize = 270px | caption = Čista, sivo modra kristalna skorja celestina z [[Madagaskar]]ja | formula = SrSO₄; včasih vsebuje nekaj [[kalcij]]a in/ali [[barij]]a | molweight = | strunz = 07.AD.35 | dana = | symmetry = ortorombska dipiramidna 2/m 2/m 2/m | unit cell = a = 8,359 Å, b = 5,352 Å,<br> c = 6,866 Å; Z = 4 | color = brezbarven, bledo moder, rožnat, bledo zelen, bledo rjav, črn | habit = ploščati do piramidasti kristali, tudi vlaknat, slojast, zemljast, masivno zrnat | system = [[Ortorombski kristalni sistem|ortorombski]] | twinning = | cleavage = popolna na {001}, dobra na {210}, slaba na {010} | fracture = neraven | tenacity = krhek | mohs = 3 - 3,5 | luster = steklast, na razkolih bisern | polish = | refractive = n_α = 1,619 - 1,622<br> n_β = 1,622 - 1,624<br> n_γ = 1,630 - 1,632 | opticalprop = dvoosen (+) | 2V = 50° - 51° (izmerjen) | birefringence = δ = 0,011 | dispersion = zmerna r < v | pleochroism = šibek | fluorescence= kratkovalovna UV = rumena, dolgovalovna UV = rumena, belo modra | absorption = | streak = bela | gravity = 3,95 - 3,97 | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = prozoren do prosojen | other = | references = <ref name=HBM>{{Navedi splet |url=http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/celestine.pdf |title=Handbook of Mineralogy |accessdate=2015-03-22 |archive-date=2008-09-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080906185754/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/celestine.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name=Mindat>[http://www.mindat.org/min-927.html Mindat.org]</ref><ref name=Webmin>[http://webmineral.com/data/Celestine.shtml Webmineral data]</ref> }} '''Celestin''' ali '''celestit'''<ref>E. Nickel, M. Nichols. ''Mineral Names, Redefinitions & Discreditations Passed by the CNMMN of the IMA''. Materials Data, 2004, str. 26. </ref> je [[stroncij]]ev [[Sulfatni minerali|sulfatni mineral]] s formulo SrSO₄. Je glavni vir elementrarnega stroncija, ki se običajno uporablja v pirotehniki in različnih [[Kovina|kovinskih]] [[zlitina]]h. ==Nahajališča== [[Slika:Celestine Poland.jpg|left|thumb|Celestine iz rudnika Machow, Poljska]] Mineral je prvi opisal in poimenoval Abraham Gottlieb Werner leta 1799. Njegovo ime izhaja iz [[Grščina|grškega]] izraza ''coelestia'' – ''nebesni'', ki namiguje na njegovo modrikasto barvo. Celestin se pojavlja v kristalih ali v kompaktnih masivnih in vlaknatih tvorbah, najpogosteje v sedimentnih kamninah. Pogosti spremljajoči minerali so [[sadra]], [[anhidrit]] in [[halit]]. Njegova nahajališča so povsod po svetu, običajno v majhnih količinah. Bledo modri primerki se najdejo na [[Madagaskar]]ju. Iz celestina so zgrajeni skeleti [[praživali]] iz razreda ''Acantharea'', ki se po tem razlikujejo od drugih radiolarij, ki imajo skelete iz [[kremen]]a. V karbonatnih oceanskih sedimentih je nastal iz odmrlih živalskih organizmov.<ref>P.A. Baker, S.H. Bloomer (1988). ''The origin of celestite in deep-sea carbonate sediments''. Geochimica et Cosmochimica Acta '''52''' (2): 335–339. Bibcode: 1988GeCoA..52..335B. doi: 10.1016/0016-7037(88)90088-9.</ref> ==Geode== [[Slika:Celestitemadagascar.jpg|left|thumb|Celestinska geoda]] [[Slika:Crystal Cave Ohio.JPG|thumb|left|Notranjost geode Crystal Cave, Ohio]] Kristali celestina se pojavljajo tudi v [[geoda]]h. Največja znana geoda je ravno celestinska geoda, ki je na najširšem delu široka 10,7 m. Nahaja se v bližini vasi Put-in-Bay, [[Ohio]], na otoku South Bass na jezeru [[Velika jezera|Erie]]. Geoda je preurejena v turistično jamo Crystal Cave. Kristali na dnu geode so odstranjeni. Posamezni kristali celestina so široki do 46 cm in tehtajo do 135 kg. ==Sklici== {{sklici|2}} [[Kategorija:Stroncijevi minerali]] [[Kategorija:Sulfatni minerali]] {{normativna kontrola}} lkh1ophstmbs0cijajlu8ia5movcrj1 0 401035 6674889 6660903 2026-05-12T12:53:53Z ~2026-28279-21 259659 /* K */ 6674889 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[jezikoslovec|jezikoslovcev]] in [[Filologija|filologov]].''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Vasilij Abajev]] (1900 – 2001) ([[Osetinščina|Osetinec]]) *[[Aleksandr Afanasjev]] (1826 – 1871) *E. Ja. Agajan *T. A. Agapkina *O. S. Ahmanova *G. S. Ahvledania *[[Konstantin Sergejevič Aksakov]] (1817 – 1860) *Nikolaj D. Andrejev (1920 – 1997) *[[Aleksandr Jevgenjevič Anikin]] (* 1952) *[[Jurij Apresjan|Jurij Derenikovič Apresjan]] (1930 – 2024) *Valentina Jurjevna Apresjan (* 196#?) *E. Ja. Agajan *[[Raisa Emolajevna Aronova]] *[[Nina Davidovna Arutju︡nova]] (1923 – 2018) *[[Nikolaj Ašmarin]] (1870 – 1933) *[[Ruben Ivanovič Avanesov]] (1902 – 1982) (armenskega rodu) *[[Valentin Avrorin]] (1907 – 1977) == B == *[[Mihail Mihajlovič Bahtin]] (1895 – 1975) *[[Jan Niecisław Baudouin de Courtenay]] (1845 – 1929) * [[Aleksej Petrovič Barannikov]] (1890 – 1952) * [[Anatolij Nikolajevič Baranov]] (eksperimentalni leksikograf) * Stepan Grigorjevič Barhudarov (1894 – 1983) *[[Fjodor Dmitrijevič Batjuškov]] (1857 – 1920) (filolog) *[[Olga Vladislavovna Belova]] *Ilja Nikolajevič Berezin (1818 – 1896) * [[Samuil Borisovič Bernštejn]] (1911 – 1997) *[[Mihail Bobrowski]] (slavist in orientalist, Vilnius, 19. stol.-Kopitarjev dopisnik) *Pjotr Bogatirjov /Petr Bogatyrev (folklorist) * [[Vladimir G. Bogoraz-Tan]] (1865 – 1936) * [[Vasilij Aleksejevič Bogorodicki]] (1857 – 1941) *[[Viktor Bondarenko]] * [[Viktor Ivanovič Borkovski]] (1900 – 1982) * [[Ruben Aleksandrovič Budagov]] (1910 – 2001) *[[Jevgenij Fjodorovič Budde]] (1859 – 1929) *[[Anton Semjonovič Budilovič]] (1846 – 1908) *Leonid Arsenjevič Bulahovski (1888 – 1961) (Ukrajinec) * [[Fjodor Ivanovič Buslajev]] (1818 – 1898) == Č == *N. S. Čemodanov *[[Pavel Jakovljevič Černih]] (1896 – 1970) *Margarita Ivanovna Černiševa *[[Grigorij Šalvovič Čhartišvili]]/Boris Akunin (* 1956) *Arnold S. Čikobava (1898 – 1985) (Gruzinec) *[[Dmitrij Ivanovič Čiževski]] (Tschiževskij) (literar./zgod.) *Valerija Čurganova (1931 – 1998) (-Dybo) == D == *[[Vladimir Ivanovič Dalj]] ([[Vladimir Dahl]]) (1801 – 1872) *Deržavin *[[Agnija Vasiljevna Desnickaja|Agnija Vasiljevna Desnicka(ja)]] (1912 – 1992) *[[Igor Mihajlovič Djakonov]]/Igor M. Diakonoff (1914/5 – 1999) *I. G. Dobrodomov *[[Dmitrij Olegovič Dobrovoljski]] (* 1953) *[[Aharon Dolgopolsky|A(ha)ron Borisovič Dolgopolski]] (1930 – 2012) *[[Petar Draganov|Petăr (Pjotr Danilovič) Draganov]] (1857 – 1928) (moldavski [[Bolgari|Bolgar]]/[[Gagauzi|Gagauz]]?) *[[Aleksandr Dmitrijevič Duličenko]] (1941 – 2026) *Anna Vladimirovna Dybo (* 1959) *[[Vladimir Dybo|Vladimir Antonovič Dibo]]/Dybo (1931 – 2023) *(Vasiljev in) Dolobko == E == * Boris Mihajlovič Èjhenbaum (1886 – 1959) literarni zgod. * [[Fjodor Ivanovič Erdman]] (Franc Erdman''; Friedrich Franz Ludwig Erdmann'') (1793 – 1862) == F == * [[Aleksander Falilejev]] (indoevropski filolog) * Natalja Aleksandrovna Fatejeva * [[Timofej Dimitrijevič Florinski]] (1854 – 1919) * [[Filip Fjodorovič Fortunatov]] (1848 – 1914) * [[Aleksandr Arnoldovič Frejman]] (1879 – 1968) * [[Revekka Markovna Frumkina]] (* 1931) == G == * Vladimir Grigorʹevich Gak (1924 – 2004) * [[Ivan Stepanovič Galkin]] (1930 – 2010) *[[Tamaz Valerianovič Gamkrelidze]] (1929 – 2021), [[Gruzinščina|gruzinski]] jezikoslovec, predsednik Gruzinske akademije znanosti * [[Mihail Leonovič Gasparov]] (1935 – 2005) * [[Dimitrij Gerasimov]] (okoli 1465 - po 1535/36), bibliofil, filolog, diplomat, prevajalec (učenjak, bogoslovec) *[[Aleksandr Gilferding]] (1831 – 1872) * E. L. Ginzburg * Marija Glovinskaja * [[Mihail Viktorovič Gorbanevski]] (* 1953) * Aleksander (1861 - 1933) in Ignatij Granat (1863 - 1941) (splošna leksikografa) * [[Viktor Ivanovič Grigorovič]] (1815 – 1876) (slovanski filolog) * Aleksandr Viktorovič Gura == I == *[[Vladislav Ijič-Svitič]] (1934 – 1966) *[[Aleksander Isačenko|Aleksander Vasiljevič Isačenko]] (1910 – 1978) *[[Valerij Vasiljevič Ivanov]] (1924 – 2005) *[[Vjačeslav Ivanovič Ivanov]] (1866 – 1949) (filolog itd.) *[[Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov]] (1929 – 2017) == J == *[[Nikolaj Mihajlovič Jadrincev]] (1842 – 1894) (turkolog) *[[Roman Jakobson|Roman Osipovič Jakobson]] (1896 – 1982) *Andrej Viktorovič Jakovljev? *[[Nikolaj Feofanovič Jakovljev]] (1892 – 1974) (fonetik, kavkazolog) *[[Tatjana Jakovljevna Jelizarenkova]] (1929 – 2007) == K == *[[Galina Iljinična Kabakova|G. I. Kabakova]] *Marija L. Kalenčuk (director of the V. V. Vinogradov Russian Language Institute of the Russian Academy of Sciences) *[[Jurij Nikolajevič Karaulov]] (1935 – 2016) *[[Sergej Osipovič Karcevski]] (1884 – 1955) *[[Jefim Fjodorovič Karski]] (1861 – 1931) *Tea Abramovna Katz (1889 – 1970) *Aleksandr Kasimovič Kazem-Bek (Мирза Казем-Бек) (1802 – 1870) *Jevgenij Florentovič Kirov *[[Georgij Klimov]] (1928 – 1997) (kavkaški jeziki) *[[Jurij Valentinovič Knorozov]] (1922 – 1999) *Nikolaj P. Kolesnikov *Tatjana Komarova *[[Boris Kondratjev]] (esperanto) *[[Aleksandr Mihajlovič Kondratov]] (1937 – 1993) *[[Jelena Konicka]] (* 1950) *Lev? Kopecki *Marija N Koževnikova ? *[[Vitalij Grigorjevič Kostomarov]] (1930 – 2020) (rektor Puškinovega inštituta za ruski jezik) *[[Vadim Valerjanovič Kožinov]] (1930 – 2001) (filolog...) *[[Ignatij Julijanovič Kračkovski]] (1883 – 1951) *[[Irinа Аrkаdjеvnа Кrаjеvа]] (* 1958) *[[Leonid Petrovič Krisin]] (* 1935) *[[Roman Nikolajevič Krivko]] (* 1972) *[[Ljubov Viktorovna Kurkina]] (* 1937) *Galina Ivanovna Kustova *Natalija Arnoldovna Kuzmina *Aleksandr L. Kuznjecov ? *[[Pjotr Savič Kuznjecov]] (1899 – 1968) *[[Sergej Aleksandrovič Kuznjecov]] (* 1951) == L == *[[Delir Gasemovič Lahuti]] (Дели́р Гасе́мович Лахути́) (1934 – 2022) *[[Vladimir Ivanovič Lamanski]] (1833 – 1914) (zgodovinar, filolog, etnograf) *Pjotr A. Lavrov (1856 – 1929) *[[Ovakim Lazarev]] (Armenec) *Jelena Mihajlovna Lazutkina *[[Aleksej Aleksejevič Leontjev]] (1936 – 2004) *[[Elena Evgenijevna Levkijevskaja|E. E. Levkijevska]] *[[Anatolij Liberman|Anatolij (Anatoly) Liberman]] (Анато́лий Си́монович Либерма́н) (* 1937) *[[Dimitrij Sergejevič Lihačov]] (1906 – 1999) *[[Maja Valentinovna Ljapon]] *[[Boris Ljapunov|Boris Mihajlovič Ljapunov]] (1862 – 1943) *[[Mihail Lomonosov|Mihail Vasiljevič Lomonosov]] (1711 – 1765) *[[Jurij Mihajlovič Lotman]] (1922 – 1993) *A. M. ''Lukjanenko'' (Ukrajinec) *A. S. Lvov *M. R. Lvov == M == *[[Irina Makarova Tominec|Irina (Dmitrijevna) Makarova Tominec]] *[[Vikentij Makušev|Vikentij Vasiljevič Makušev]] (1837 – 1883) *[[Nikolaj Jakovljevič Marr]] (1864/5 – 1934) *V. V. Martinov *N. V. Maslennikova (lit. zgod.) *[[Zotik Nikolajevič Matvejev]] (1889 – 1938) (sinolog, japonolog) ? *[[Nina Borisovna Mečkovska]] (* 1946) *[[Igor Aleksandrovič Mel'čuk]] (* 1932) (judovsko-ukrajinsko-rusko-kanadski) *N. A. Mel'čuk *[[Jeleazar Mojsejevič Meletinski]] (1918 – 2005) *Aleksandr S. Melničuk *Elena Melnikova *[[Ivan Ivanovič Meščaninov]] (1883 – 1967) *[[Nikolai Mikhailov|Nikolaj Mihajlov]] (Nikolai Aleksandrovič Mikhailov) (1967 – 2010) *[[Ivan Pavlovič Minajev /Minayeff]] (1840 – 1890) (indolog) *[[Aleksandr Mihajlovič Moldovan]] (* 1951) *[[Oleg Aleksejevič Mudrak]] (* 1962) == N == * [[Anatolij Pavlovič Nepokupni]] (Kijev) * [[Vladimir Petrovič Neroznak]] (1939 – 2015) * S. E. Nikitina * [[Tatjana Mihajlovna Nikolajeva]] (1933 – 2015) == O == * [[Sergej Fjodorovič Oldenburg]] (1863 – 1934) (indolog, orientalist) * [[Vladimir Emanuilovič Orjol]] (Владимир Эммануилович Орëл) (1952 – 2007) * [[Sergej Ivanovič Ožegov]] (1900 – 1964) == P == *[[Jelena Viktorovna Padučeva]] (1935 – 2019) *[[Mihail Viktorovič Panov]] (1920 – 2001) *[[Nestor Memnonovič Petrovski]] (1875 – 1921) *V. J. Petruhin ?? *Anna Abramovna Pičhadze *I. A. Pilščikov *[[Ljudmila Pirogova|Ljudmila I. Pirogova]] *[[Ana Arkadijevna Plotnikova|A. A. Plotnikova]] * [[Olga Sergejevna Plotnikova]] (* 1942) * [[Vladimir Aleksandrovič Plungian]] (* 1960) *[[Mihail Pokrovski]] (1869 – 1942) * [[Jevgenij Dmitrijevič Polivanov]] (1891 – 1938) * [[Zinaida Danilovna Popova]] (1929 – 2017) *[[Nikolaj Nikolajevič Poppe]] (1897 – 1991) (rusko-ameriški) * [[Oleksandr Potebnja|Oleksandr (Aleksandr Afanasjevič) Potebnja]] (1835 – 1891) * [[Nikolaj Fjodorovič Preobraženski]] (1893 – 1970) * [[Jurij Jevgenjevič Prohorov]] (* 1948) * [[Sergej Gennadjevič Proskurin]] (* 1963) * [[Tatjana Avenirovna Proskurjakova]] (1909 – 1985) == R == * [[Vasiij Vasiljevič Radlov]] (1837 – 1918) * [[Aleksander Aleksandrovič Reformatski]] (1900 – 1978) * [[Rostislav Borisovič Ribakov]] (1938 – 2019) *George de Roerich ([[Jurij Nikolajevič Rerih]]) (1902 – 1960) (Tibetolog) *Viktor Romanovič Rozen (1849 – 1908) == S == * Mihail N. Sajenko * [[Aleksandr Nikolajevič Samojlovič]] (1880 – 1938) * Dmitrij Mihajlovič Savinov (* 1975) * Lidija Ivanovna Sazonova (* 1947) (lit. zgod.) * [[Irina Aleksandrovna Sedakova|I. A. Sedakova]] ?? * (Jurij I. Semjonov) (1929 – 2023) * [[Vasilij Mihajlovič Severgin]] (1765 – 1826) (klasični filolog) * V. B. Silina * N. A. Sljusarjeva * Aleksandr Ivanovič Smirnicki *[[Meletij Gerasimovič Smotricki]] (~1578 – 1633) *Polina Arkadjevna Soboljeva (r. Langman) (1925) *[[Aleksej Ivanovič Sobolevski]] (1856 – 1929) *[[Sergej Ivanovič Sobolevski]] (1864 – 1963) (klasični filolog) * [[Izmail Ivanovič Sreznjevski]] (1812 – 1880) * [[Vsevolod Sreznjevski]] (1869 – 1936) * [[Sergej Anatoljevič Starostin]] (1953 – 2005) * [[Jurij Sergejevič Stepanov]] (1930 – 2022) * [[Vasilij Vasiljevič Struve]] (1889 – 1965) * [[Adam Jevgenjevič Suprun]] (1928 – 1999) * Ilarion Svjencicki (1876 – 1956) (Ukrajina - Lviv) == Š == *[[Nikolaj Maksimovič Šacki]] (1922 – 2005) *[[Aleksej Aleksandrovič Šahmatov]] (1864 – 1920) *[[Anatolij Janovič Šajkevič]] *[[Sebastian Shaumyan]] (Šaumjan) (1916 – 2007) (armensko-sovjetsko-ameriški) *[[Vjačeslav Nikolajevič Ščepkin]] (1863 – 1920) (staroslovanski filolog) *[[Lev Vladimirovič Ščerba]] (1880 – 1944) *[[Fjodor Ippolitovič Ščerbatskoj]] /[[F. Th. Stcherbatsky]] (1866 – 1942) (indolog) *Jurij Volodymyrovyč Ševelʹov (George Y. Shevelov) (1908 – 2002) (ukrajinsko-ameriški filolog, jezikoslovec itd.) *[[Vladimir Fjodorovič Šišmarev|Vladimir Fjodorovič Šišmarjov]]/-rev/ (1874 – 1957) (romanski filolog) *[[Aleksej Dmitrijevič Šmeljov]] /-lev/ (* 1957) *R. O. Šor *D. N. Šumakov == T == *Borys Tkačenko (1899 – 1937) (Ukrajina) *Orest B. Tkačenko (1925 – 2021) (Ukrajina) *[[Svetlana Mihajlovna Tolsta|Svetlana Mihajlovna Tolsta(ja)]] (* 1938) *[[Ivan Ivanovič Tolstoj (filolog)|Ivan Ivanovič Tolstoj]] (1880 – 1954) *[[Nikita Tolstoj|Nikita Iljič Tolstoj]] (1923 – 1996) *Boris V. Tomaševski (1890 – 1857) *[[Vladimir Toporov|Vladimir Nikolajevič Toporov]] (1928 – 2005) *[[Raisa Trostanska]](ja) *[[Oleg Trubačov|Oleg Nikolajevič Trubačov]] (1930 – 2002) *[[Nikolaj Sergejevič Trubeckoj]] (1890 – 1938) *[[Boris Aleksandrovič Turajev]] (1868 – 1920) (orientalist) == U == *[[Esper Esperovič Uhtomski]]? (Эспер Эсперович Ухтомский) (1861 – 1921) *[[Boris Ottokar Unbegaun]] (''Boris Genrihovič Unbegaun'') (1898 – 1973) (rus.-nemški) *Jelena Vladimirovna Urison *V. V. Usačeva *[[Boris Andrejevič Uspenski]] (* 1937) *[[Fjodor Borisovič Uspenski]] (* 1970) *[[Vladimir Andrejevič Uspenski]] (1930 – 2018) *[[Dmitrij Nikolajevič Ušakov]] (1873 – 1942) *[[Elena Semenovna Uzeneva|E. S. Uzenjova]] ?? == V == *[[Marina Mihajlovna Valencova|M. M. Valencova]] *Žana Ž. Varbot *Vasiljev (in Dolobko) *N. V. Vasiljeva *[[Stepan Vasiljevski]] (Ukrajinec) *[[Max Vasmer]] (1886 – 1962) *[[Jevgenij Mihajlovič Vereščagin]] (* 1939) *[[Ljudmila Aleksejevna Verbickaja|Ljudmila Aleksejevna Verbicka(ja)]] (1936 – 2019) *Aleksander Nikolajevič Veselovski (1838 – 1906) (literarni - filolog?) *Aleksej Nikolajevič Veselovski (1843 – 1918) (literarni - filolog?) *Nikolaj Ivanovič Veselovski (1848 – 1918) (orientalist) *[[Viktor Vladimirovič Vinogradov]] (1895 – 1969) *L. N. Vinogradova *[[Grigorij Osipovič Vinokur]] (1886 – 1947) *[[Valentin Nikolajevič Vološinov]] (1895 – 1936) *Jurij Leonidovič Vorotnikov *[[Aleksandr Vostokov|Aleksandr Hristoforovič Vostokov]] (''von Ostenneck'') (1781 – 1864) *Ljudmila A. Vvedenska(ja) == Z == *[[Karl Germanovič Zaleman]] (''Karl Gustav Hermann Salemann'') (1849/50 – 1916) *[[Ana Andrejevna Zaliznjak|An(n)a Andrejevna Zaliznjak]] (* 1959) *[[Andrej Anatoljevič Zaliznjak]] (1935 – 2017) *[[Dmitrij Zelenin]] (1878 – 1954) *[[Anton V. Zimmerling]] *[[Vladimir Andrejevič Zvegincev]] (1910 – 1988) == Ž == * [[Viktor Maksimovič Žirmunski]] (1891 – 1971) * [[Viktor Markovič Živov]] (1945 – 2013) (rusko-ameriški) * Valentin Aleksejevič Žukovski (1858 – 1918) * [[Anatolij Fjodorovič Žuravljov]] (* 1949) (urednik ''Etimološkega slovarja slovanskih jezikov'' za Olegom Trubačovom) == Glej tudi == * [[Seznam tujih slovenistov]] == Glej tudi == {{seznami narodov po poklicu|jezikoslovcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Jezikoslovci]] [[Kategorija:Ruski jezikoslovci| ]] mjr8lad8m92oghuyhwtww3bgrpprq9h 0 403552 6675062 6664883 2026-05-12T19:25:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675062 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Beograjska trdnjava | image = <!-- WD --> | caption = Despotov stolp | locmapin = Beograd | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Beograd]] | area = | built = [[535]]–[[18. stoletje]] | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | občina = Stari grad | designation1 = Serbia | designation1_offname = Beogradska tvrđava | designation1_date = 1987 | designation1_number = CK 3<ref>{{navedi dokument| url=http://www.heritage.gov.rs/cirilica/Download/SK.xls |title=Centralni registar spomenika kulture |publisher=Republički zavod za zaštitu spomenika kulture - Beograd |accessdate=17.5.2015}}</ref> }} '''Beograjska trdnjava'''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/ |title=An official site of Belgrade Fortress |accessdate=2026-04-24 |archive-date=2018-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180115010213/http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/ |url-status=dead }}</ref><ref name="TT">{{cite web |url=http://www.kultura.gov.rs/?p=901 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727013351/http://www.kultura.gov.rs/?p=901 |archive-date=2011-07-27 |title=Ministarstvo kulture, informisanja i informacionog dru tva - Kulturno nasle e - Spomenici kulture}}</ref> ({{jezik-sr|Београдска тврђава}}, ''Beogradska tvrđava'') je [[trdnjava]] in Kalemekdanski park,<ref>{{cite web |url=http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Public-enterprise-_1966-70_1963 |title=Јавно Предузеће "Београдска тврђава" | trans-title = Public Enterprise "Beogradska Tvrđava" |access-date=2011-08-21 |url-status = dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111009121956/http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Public-enterprise-_1966-70_1963 |archive-date=2011-10-09 }}</ref> ki stoji ob sotočju [[Donava|Donave]] in [[Sava|Save]] v središču srbskega glavnega mesta [[Beograd]]a. Je ena od glavnih mestnih znamenitosti in pomemben zgodovinski simbol Beograda. Celoten kompleks [[citadela|citadele]] in okoliškega območja, zdaj urejenega v park, je znan tudi kot '''Kalemegdan''' ({{langx|sr|Калемегдан}}, iz [[turščina|turške]] skovanke besed ''kale'' - trdnjava in ''megdan'' - bojno polje). Ima strateški položaj na naravnem platoju na koncu grebena, ki se spušča proti sotočju, tako da je zdaj znana tudi kot razgledna točka. Kot eden najpomembnejših predstavnikov beograjske kulturne dediščine je bila prvotno zaščitena takoj po drugi svetovni vojni, med prvimi uradno razglašenimi kulturnimi spomeniki v Srbiji.<ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević, Marina Nešković | title = Београдска тврђава од војног утврђења до споменика културе | trans-title = Belgrade Fortress from military fortification to cultural monument | newspaper = Politika | page = 13 | language = sr | date = 21 May 2022}}</ref> Trdnjava je bila leta 1979 razglašena za spomenik kulture izjemnega pomena in je zaščitena s strani Republike Srbije. Je najbolj obiskana turistična znamenitost v Beogradu, Skadarlija je druga.<ref name="Politika">{{cite web|url= http://www.politika.rs/sr/clanak/72010/Beograd/Skadarlija-vraca-izgubljeni-boemski-duh |author=Daliborka Mučibabić|title= Skadarlija vraća izgubljeni boemski duh|date=21 January 2010|publisher=Politika|language=sr|trans-title=Skadarlija recalls the Lost Bohemian Spirit}}</ref> Ker je vstop prost, se ocenjuje, da skupno število obiskovalcev (tujih, domačih, beograjskih državljanov) presega 2 milijona letno.<ref name="kamen">{{cite news | author = Dimitrije Bukvić | title = Kameni "mesojedi" ispod Kalemegdana | newspaper = Politika | language = sr | date = 29 December 2011 }}</ref><ref name="vrh">{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | title = Od vrha Sahat kule do dna Rimskog bunara | newspaper = Politika | language = sr | date = 13 April 2014 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/289880/Od-vrha-Sahat-kule-do-dna-Rimskog-bunara}}</ref> == Lega == Beograjska trdnjava stoji na vrhu 125,5 metrov visokega<ref>[https://zis.beograd.gov.rs/upload/G_2009E_01.pdf Statistical Yearbook of Belgrade 2007 – Topography, climate and environment] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111007083713/https://zis.beograd.gov.rs/upload/G_2009E_01.pdf |date=2011-10-07 }}</ref> končnega grebena Šumadijske geološke skale. Peščena sipina se razteza vsaj od mestnega odseka [[Tašmajdan]], ki izvira iz [[miocen]]skega obdobja in najstarejših stopenj starodavnega [[Panonska nižina|Panonskega morja]].<ref name=milioni>{{cite news | author = Branka Vasiljević | script-title=sr: Милиони година сачувани у стенама главног града | trans-title = Millions of years preserved in the rocks of the capital city | newspaper = Politika | page = 16 | language = sr | date = 15 May 2022}}</ref> Greben, podoben [[klif]]u, gleda na Veliki vojni otok ({{langx|sr|Veliko ratno ostrvo}}) in sotočje Save z Donavo ter predstavlja eno najlepših naravnih razglednih točk v Beogradu. Meji na soseske Dorćol (sever in severovzhod), Stari Grad (vzhod) in Kosančićev venac (Savamala; jug). Omejujejo jo 3 ulice: Bulevar Vojvode Bojovića, Tadeuša Košćuška, Pariska ter železnica ob reki. == Zgodovina == === Klasična antika === {{glavni|Singidunum}} Beograjska trdnjava je jedro in najstarejši del urbanega območja Beograda. Stoletja je bilo mestno prebivalstvo skoncentrirano le znotraj obzidja trdnjave, zato zgodovina trdnjave do najnovejših časov odraža zgodovino samega Beograda. Prva omemba mesta je, ko ga je v 3. stoletju pred našim štetjem kot ''[[Singidunum]]'' ustanovilo keltsko pleme Skordiskov, ki je premagalo tračanska in dačanska plemena, ki so prej živela v trdnjavi in ​​okoli nje. Mesto-trdnjavo so kasneje osvojili [[Starorimska civilizacija|Rimljani]], znano je bilo kot Singidunum in postalo del vojaške meje, kjer je [[Rimsko cesarstvo]] mejilo na »barbarsko Srednjo Evropo«. Singidunum je branila rimska legija IV. Flaviae, ki je zgradila utrjen tabor na hribu ob sotočju Donave in Save. V obdobju med letoma 378 in 441 je bil rimski tabor večkrat uničen v vpadih [[Goti|Gotov]] in [[Huni|Hunov]]. Legenda pravi, da [[Atila]] leži na sotočju Save in Donave (pod trdnjavo). Leta 476 je Beograd ponovno postal meja med imperiji: [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnim rimskim cesarstvom]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnim rimskim cesarstvom]] ter slovansko-avarsko državo na severu. Keltska utrdba je bila primitivna in je stala na vrhu Terazijskega grebena, nad sotočjem Save v Donavo, kjer trdnjava stoji še danes. [[Kelti]] so živeli tudi v majhnih, odprtih in utrjenih naseljih okoli trdnjave, imenovanih ''oppida''.<ref name=stankovic>{{cite encyclopedia| editor = Radoš Ljušić | author = Srboljub Stanković | title = Енциклопедија српског народа | trans-title = Encyclopedia of Serbian people | year = 2008 | page = 89 | publisher = Zavod za udžbenike, Belgrade | isbn = 978-86-17-15732-4}}</ref> Ker ni zagotovo znano, kje je bila keltska trdnjava, nekateri zgodovinarji menijo, da je bila precej blizu nekropol v [[Karaburma|Karaburmi]] in Rospi Ćupriji. Keltska naselja so pripadala [[Latenska kultura|latenski kulturi]].<ref name=vujovic>{{cite encyclopedia | editor = Radoš Ljušić | author = Miroslav Vujović | title = Енциклопедија српског народа | trans-title = Encyclopedia of Serbian people | year = 2008 | page = 1006 | publisher = Zavod za udžbenike, Belgrade | isbn = 978-86-17-15732-4}}</ref> Prvotni vojaški tabor so verjetno zasedali vojaki [[VIII. legija Augusta|VIII. legije Avguste] od leta 46 do 69. Zgodnji Singidunum je dosegel svoj vrhunec s prihodom [[IV. legija Flavia Felix|IV. legije Flavia Felix]], ki je bila leta 86 n. št. premeščena v mesto in tam ostala do sredine 5. stoletja. Prisotnost IV. legije je spodbudila gradnjo kvadratnega [[kastrum]]a (utrdbe), ki je zasedal zgornje mesto današnje trdnjave. Gradnja se je začela na prelomu 2. stoletja n. št., saj je bila od začetka 100-tega leta IV. legija Flavija Felix stalno nameščena v Singidunumu. Sprva je bila trdnjava postavljena kot zemeljski nasip in lesene [[palisada|palisade]], kmalu zatem pa je bila utrjena s kamnom kot prva kamnita utrdba v zgodovini Beograda. Ostanke je danes mogoče videti v bližini severovzhodnega vogala [[akropola|akropole]]. Legija je zgradila tudi [[pontonski most]] čez Savo, ki je povezoval Singidunum s Taurunumom.<ref name=vujovic/><ref name=mep>{{cite encyclopedia | editor = Borislav Blagojević | title = Мала енциклопедија Просвета, 4. иѕдање, књига 1, А-Ј | trans-title = Little encyclopedia Prosveta, 4th edition, Vol. 1, A-J | year = 1986 | page = 227 | publisher = Prosveta, Belgrade | isbn = 86-07-00001-2}}</ref><ref>{{cite web | title = Discover Belgrade - Ancient period | url = http://www.beograd.rs/en/discover-belgrade/201172-ancient-period/ | year = 2018 | publisher = City of Belgrade | language = sr}}</ref><ref name=popovic>{{cite encyclopedia | editor = Dragan Stanić | author = Marko Popović | title = Српска енциклопедија, том 1, књига 2, Београд-Буштрање | trans-title = Serbian Encyclopedia, Vol. I, Book 2, Beograd-Buštranje | year = 2011 | page = 37 | publisher = Matica Srpska, Serbian Academy of Sciences and Arts, Zavod za udžbenike | location = [[Novi Sad]], Belgrade | isbn = 978-86-7946-097-4}}</ref> Pravokotni kastrum je pokrival območje današnjega Gornjega mesta in parka Kalemegdan. Kastrum je imel visoke zidove, zgrajene iz belega tašmajdanskega apnenca, in se je raztezal na površini od 16 do 20 ha, v obliki nepravilnega pravokotnika (približno 570 x 330 m). [[File:Сербия, Белград, Крепость Калемегдан 01.jpg|thumb|200px|Stambulska vrata]] === Srednji vek === Bizantinski cesar [[Justinijan I.]] je trdnjavo obnovil okoli leta 535.<ref name=stankovic/> V naslednjih stoletjih je trdnjava utrpela nenehno uničenje zaradi avarskih obleganj. [[Slovani]] (Srbi) in [[Avari]] so imeli svojo "državno zvezo" severno od Beograda, Srbi in druga slovanska plemena pa so se na območju Beograda ter v regijah zahodno in južno od Beograda končno naselili v začetku 7. stoletja. Ime ''Beograd'', ki ne le v srbščini, ampak v večini slovanskih jezikov pomeni 'belo mesto' ali 'bela trdnjava', so prvič omenili [[Bolgari]] leta 878. Trdnjava je nenehno menjavala gospodarje: tri stoletja Bolgarijo, nato Bizantince in nato spet Bolgare. Trdnjava je ostala bizantinska trdnjava do 12. stoletja, ko je padla v roke novo nastajajoče srbske države. Postala je obmejno mesto Srbskega kraljestva, kasneje cesarstva z Ogrsko. Madžarski kralj Béla I. je trdnjavo v 11. stoletju podaril Srbiji kot poročno darilo (njegov sin se je poročil s srbsko princeso Jeleno), vendar je dejansko ostala del Ogrske, razen v obdobju 1282–1319. [[File:Zindan kapija i most.jpg|thumb|200px|Zindanska vrata]] Po propadu srbske države po [[Bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovskem polju]] je bil Beograd leta 1402 izbran za prestolnico despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]]. Opravljena so bila obsežna dela na obzidju, ki je obdajalo veliko cvetoče mesto. Spodnje mesto na bregovih Donave je bilo glavno urbano središče z novo zgrajeno pravoslavno cerkev. Zgornje mesto z gradom je branilo mesto od znotraj. Beograd je postal pomembno trgovsko in kulturno središče ter pomembno priseljensko mesto, v katerega so se priseljenci naseljevali iz drugih delov Srbije, Dubrovnika, Bolgarije, Madžarske, Nemčije, Italije in Benečije. Prebivalstvo je zacvetelo, zato je bilo treba spodnje mesto trdnjave, ki je bilo najbolj prometen del mesta, znatno razširiti.<ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Наш град у доба деспота Стефана | trans-title = Depo has been sold | newspaper = Politika | page = 18 | language = sr | date = 18 December 2020}}</ref> Beograd je ostal v srbskih rokah skoraj stoletje. Po despotovi smrti leta 1427 jo je bilo treba vrniti Ogrski. Poskus osvajanja trdnjave osmanskega sultana [[Mehmed II.|Mehmeda II.]] leta 1456 je preprečil [[János Hunyadi]] (obleganje Beograda) in Ogrsko rešil pred osmansko oblastjo za 70 let. === Zgodnji moderni čas === Leta 1521, 132 let po bitki na Kosovskem polju, so trdnjavo, tako kot večino delov srbske države, osvojili Turki in ostala (s kratkimi obdobji avstrijske in srbske okupacije) pod oblastjo Osmanskega cesarstva do leta 1867, ko so se Turki umaknili iz Beograda in Srbije. V kratkem obdobju avstrijske vladavine (1718–1738) je bila trdnjava v veliki meri obnovljena in posodobljena. V 17. stoletju je bila priča veliki srbski selitvi in ​​dvema srbskima vstajama v 19. stoletju, v turškem obdobju. [[File:Belgrade Fortress, used to be one of the most powerful military strongholds of Europe (13810190784).jpg|thumb|left|200px|Notranja Stambolska vrata]] Med [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|avstrijsko okupacijo severne Srbije 1717–39]] je bilo v Beogradu ustanovljenih več bolnišnic. Mestna bolnišnica sv. Janeza je bila zgrajena znotraj obzidja trdnjave, vendar njena natančna lokacija ni znana. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je leta 1724 podpisal beograjski mestni statut (''Proklamacija o ureditvi nemškega Beograda''), ki omenja mestno bolnišnico, mestno lekarno, zdravnike in babice. Nemška občina je imela nizke dohodke, zato je morala prositi državo za pomoč in dobrodelnost. Bolnišnica je omenjena v popisu prebivalstva leta 1728. Že leta 1719 je bila bolnišnica, kasneje pa je postala rezidenca Thomasa Bergerja, vodje bolnišnice. Po njegovi smrti je njegova hči še naprej živela v stavbi. Bolnišnico (''Stattspital'') so leta 1724 preselili na drugo lokacijo, v novozgrajeno stavbo. Ob njej so zgradili majhno cerkev. Ta nova bolnišnica je bila precej majhna, z le dvema sobama, kuhinjo in kletjo, zato ne more biti ista mestna bolnišnica.<ref name="magazin2">{{cite news |author=Dr. Ana Milošević, D.Stevanović |title=Beogradske bolnice kojih vise nema |newspaper=[[Politika]]-Magazin, No. 1037 |pages=27–29 |language=sr |date=13 August 2017}}</ref> Lazaret ali karantenska bolnišnica v dokumentih ni omenjena, vendar lahko domnevamo, da je morala biti ustanovljena med virusnimi izbruhi, kot je bilo takrat običajno. Postopek v primeru izbruhov je bil verjetno analogen obstoječemu postopku v Budi, glavnem mestu Ogrske. Danes neznana bolezen je leta 1730 opustošila Beograd. Virusna epidemija je ubila veliko ljudi. V samo dveh tednih so jezuiti pokopali 220 ljudi, sami pa so izgubili 3 misijonarje. Oktobra 1738 je mesto prizadel izjemno množičen izbruh [[kuga|kuge]]. Ko se je avstrijska vojska umikala pred napredujočimi Turki, so številni civilisti zbežali v trdnjavo, mnogi med njimi so bili kužni. Ker je bilo toliko ljudi v utesnjenem prostoru, triaža ni bila mogoča, zato se je kuga hitro širila. Poročila kažejo, da so mrtvi več dni ležali na ulicah, ker jih ni bilo nikogar, ki bi jih pokopal. Avstrijska garnizija je bila zdesetkana, trupla vojakov, ki so umrli zaradi kuge, pa so sežgali skupaj z njihovimi osebnimi stvarmi.<ref name="magazin2"/> [[File:Jakšićeva kula.jpg|right|thumb|200px|Jakšićev stolp]] Potem ko je Avstrija izgubila [[Rusko-turška vojna (1735–1739)|rusko-turško vojno 1737–1739]], je bila severna Srbija, vključno z Beogradom, vrnjena Turkom. Ena od določb [[Beograjski mir|beograjske pogodbe]] iz leta 1739 je določala, da mora Avstrija porušiti vse utrdbe ter vojaške in civilne stavbe, ki jih je zgradila med okupacijo. Številne baročne stavbe so bile porušene znotraj trdnjave. Vendar Avstrija ni porušila stavb zunaj obzidja trdnjave. Tako je hiša na ulici Cara Dušana 10, zgrajena med letoma 1724 in 1727 v soseski Dorćol, preživela in je danes najstarejša hiša v Beogradu.<ref name="magazin2"/> Izbruh kuge leta 1837 je skoraj privedel do vojne med vladajočim knezom [[Miloš Obrenović|Milošem Obrenovićem]] in Osmani v trdnjavi. Izbruh se je začel v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] leta 1836, ki takrat ni imelo nobenih zdravstvenih protokolov, knez Miloš pa je takoj blokiral meje in uvedel obvezno karanteno. Skupina okuženih osmanskih ''nizamov'' na poti v Beograd je bila ustavljena na meji v Aleksincu in postavljena v karanteno, večina pa jih je pobegnila in nadaljevala pot proti Beogradu, pri čemer je kugo širila na svoji poti (Ražanj, Paraćin, Jagodina, Ćićevac) in končno spomladi 1837 dosegla trdnjavo. Knez je ukazal popolno in močno obleganje trdnjave s strani srbskih gardistov, ki so trdnjavo za šest tednov popolnoma odrezali. Paša se je pritoževal in grozil iz notranjosti trdnjave, sprva je bolezen skrival in zanikal, vendar so se Osmani v trdnjavi v takšnih razmerah obotavljali začeti vojaški spopad. Obleganje je bilo uspešno, saj se kuga ni nikoli razširila na Beograd.<ref>{{cite news | author = Radoš Ljušić | title = Kako se knez Miloš borio protiv kolere i kuge | trans-title = How prince Miloš battled cholera and plague | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 12 March 2020 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/449784/Pogledi/Kako-se-knez-Milos-borio-protiv-kolere-i-kuge}}</ref> Štiri zunanja mestna vrata s pripadajočim [[obzidje]]m in nasipom so bila porušena od leta 1862 (Savska, Vidinska in Varoška vrata) do leta 1866 (Stambolska vrata). Potem ko so Osmani leta 1867 v celoti zapustili notranjo trdnjavo, so oblast prevzele srbske čete, a ker je bila država še vedno le avtonomna (popolna neodvisnost je bila dosežena leta 1878), jo je Srbija le 'upravljala' in je sosednja Avstro-Ogrska ni priznala kot lastnico trdnjave.<ref name=vesara>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Београдска тврђава | trans-title = Belgrade Fortress | newspaper = Politika | page = 16 | language = sr | date = 3 January 2019}}</ref> Prvi odred srbskih vojakov pod poveljstvom polkovnika Svetozarja Garašanina je 18. aprila 1867 slovesno zamenjal osmanske stražarje.<ref>{{cite book | title = Српска енциклопедија, том III, књига I (чланак: Светозар Гарашанин) | trans-title = Serbian encyclopedia, vol, III, book I (article: Svetozar Garašanin) | page = 120 | date = 2018 | editor = Dragan Stanić | author = Radomir J. Popović | publisher = Matica Srpska, Serbian Academy of Sciences and Arts, Zavod za udžbenike | isbn = 978-86-7946-232-9}}</ref> Prvi ukrep srbskih oblasti, le 5 dni po odhodu Osmanov aprila 1867, je bila obnova [[Cerkev Rožica, Beograd|cerkve Ružice]].<ref>{{cite news | author = Aleksandar Božović | title = Crkva Ružica u istočnom podgrađu Beogradske tvrđave | trans-title = Ružica Church in the eastern outer bailey of the Belgrade Fortress | newspaper = Nasleđe, No. 11 | pages = 11–28 | date = 2010 | url = http://scindeks.ceon.rs/article.aspx?artid=1450-605X1011011B}}</ref><ref>{{cite news| author = Goran Vesić | script-title=sr: Црква Ружица | trans-title = Ružica Church | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 22 November 2019}}</ref> Po umiku Osmanov so časopisi v Avstro-Ogrski nenehno objavljali zgodbe, ki so jih podpirali vojaški strokovnjaki, da je trdnjava postala strateško zastarela in da jo lahko avstrijska vojska, ker nima nobene vrednosti, uniči v 24 urah. Jeseni 1867 je meščane zbudil močan topniški ogenj. Vladajoči knez [[Mihajlo Obrenović]] je poslal dve bateriji na trdnjavo (kjer stoji sodobni Spomenik hvaležnosti Franciji) in jima ukazal, naj streljata na trdnjavsko obzidje, kjer je bil stari leseni most. Ogenj 300 salv iz topov ''De Bange'' je ves dan obstreljeval trdnjavo. Ni jasno, zakaj je knez to ukazal: odločil se je, da trdnjavo popolnoma poruši, saj so se takšne zgodbe širile med meščani; želel je Avstrijcem pokazati, da ima trdnjava svoje vrednote in pomen ter da je ni mogoče uničiti v enem dnevu (kljub vsemu obstreljevanju je bilo uničenih le 15 m obzidja); ali pa je to storil preprosto iz nagajanja Avstrijcem. Obstreljevanje je vznemirilo tudi prebivalce Zemuna na drugi strani Save, ki je bil takrat del Avstro-Ogrske, nekatere granate, ki so zgrešile cilj, pa so zadele avstro-ogrsko ozemlje, zato je cesarska vlada Srbiji poslala uradno diplomatsko noto, v kateri je protestirala proti obstreljevanju in kneza spomnila, da je le "skrbnik" trdnjave.<ref name=vesara/> Po zavzetju trdnjave so srbske sile v ječah nenehno našle dele vislic, verig, obešal in kolov za nabijanje, ki so jih prej Osmani uporabljali za mučenje zapornikov. Uradna poročila srbske vojske vsebujejo trditve vojakov o »groznih, brezglavih in brezokončinskih prikaznih« in drugih gnusobah, ki so se potikale po trdnjavi. Vojska je izdala ukaz, da morajo vsi stražarji, kljub temu da ni več sovražnika, stražiti »vsaj v parih«. Mihajlov naslednik, knez in kasnejši kralj [[Milan Obrenović]], je ukazal izravnavo terena v vzhodnih delih trdnjave in zasaditev zelenja in dreves, ki so se sčasoma razvila v park Kalemegdan. === Sodobnost === Po tretjem hat-i šerifu leta 1833, ki ga je izdal osmanski sultan [[Mahmud II.]], je bilo število Turkov, ki so še živeli v Beogradu, omejeno na 6000, vključno z ženskami in otroki, ter močno turško garnizijo. V Gornjem mestu so smeli živeti samo Turki, v Spodnjem pa tako Turki kot Srbi. Vrata so varovali turški stražarji, razen ko je knez Miloš obiskal Spodnje mesto, ko so jih zamenjali srbski policisti. Bila sta dva upravitelja, en Turek in en Srb. Turški upravitelj je imel pristojnost le nad turškim prebivalstvom, v turško-srbskih zadevah pa je predsedoval srbski sodnik. Sredi 1830-ih je bilo v Spodnjem mestu 3000 hiš, od katerih jih je bilo 2500 v lasti Turkov, ki so jih oddajali Srbom.<ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Турско становништво талац Портине политике | trans-title = Turkish population was a hostage of Sublime Porte's politics | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 28 July 2023}}</ref> Kasneje, ko je bila trdnjava naseljena, je bila ena od četrti v upravni delitvi Beograda. Za upravne namene se je imenovala ''Grad'' ('mesto') in se je v tuje jezike še naprej prevajala kot 'trdnjava'. Po popisih je imelo leta 1890 2219 prebivalcev, leta 1895 2281, leta 1900 2777, leta 1905 2396 in leta 1910 454 prebivalcev.<ref>{{cite book | title = Претходни резултати пописа становништва и домаће стоке у Краљевини Србији 31 декембра 1910 године, Књига V, стр. 10 | trans-title = Preliminary results of the census of population and husbandry in Kingdom of Serbia on 31 December 1910, Vol. V, page 10 | date = 1911 | publisher = Управа државне статистике, Београд (Administration of the state statistics, Belgrade) }}</ref> Kalemegdan je bil lokacija drugega letališča v Srbiji, po letališču v soseski Banjica iz leta 1910. Polje v Donjem Gradu je bilo januarja 1911 prilagojeno za letala. Bilo je ob bregu reke Save, od starega turškega kopališča (danes Planetarij) do izliva Save v Donavo. Eden od pionirjev letalstva, [[Edvard Rusjan]], je umrl v letalski nesreči, potem ko je vzletel s tega letališča in ga je 9. januarja 1911 zadel sunek [[košava|košave]]. Ostanki Rusjanovega letala so bili prvotno razstavljeni v Donjem Gradu, njegov pogreb pa je bil eden največjih, kar jih je bilo zabeleženih v Beogradu. Ohranjeno rebro tega letala je postalo prvi eksponat v predhodniku sodobnega Letalskega muzeja Beograd. Danes območje uporabljajo padalci in jadralni padalci ter kot prizorišče letalskih prireditev za šport in ultralahko letalstvo.<ref>{{cite news | author = Slobodan Kljakić| title = Aeromiting nad Dojnim poljem | newspaper = Politika | language = sr | date = 1 September 2012 }}</ref><ref>{{cite web|url= http://www.beg.aero/strana/10091/%D0%98%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0|title= Istorija: Kalemgdan-Donji Grad (1911)|publisher= Belgrade Nikola Tesla Airport|language= sr|access-date= 2017-04-22|archive-url= https://web.archive.org/web/20170606040905/http://www.beg.aero/strana/10091/%D0%98%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0|archive-date= 2017-06-06|url-status= dead}}</ref><ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Музеј ваздухопловства | trans-title = Aeronautical Museum | newspaper = Politika | page = 13 | language = sr | date = 1 November 2019}}</ref> Junija 2021 je bilo napovedano, da bo spominska klop, posvečena Rusjanu, postavljena pod trdnjavo in da bo okoliško zeleno območje poimenovano Park Edvarda Rusjana.<ref>{{cite news | script-title=sr: Едварду Русјану спомен-клупа | trans-title = Memorial bench for Edvard Rusjan | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 7 June 2021}}</ref> Trdnjava in park sta bila med prvo svetovno vojno poškodovana. Srbska vojska ni imela ustreznega orožja za boj proti avstro-ogrskim topovnjačam, zato je mesto prosto streljala s Save. Mesto je bilo še posebej poškodovano med močnim bombardiranjem v letih 1914–1915. Diplomat in pisatelj Radoje Janković ga je leta 1914 opisal: »Kalemegdan je 'obrezan', drevesa v parku so razbita, starodavno obzidje Singidunuma zdrobljeno, vse je zadeto s težkim, modernim topništvom, z natančno odmerjene razdalje in še natančneje neizmerjenega sovraštva.«<ref>{{cite news | author = Radoje Janković, Gvozden Otašević | script-title=sr: Приче из Великог рата - Београд | trans-title = Stories from the Great War - Belgrade | newspaper = Politika | page = 13 | language = sr | date = 10 October 2020}}</ref> Leta 1915 so se v Spodnjem mestu odvijali hudi boji, ko so se srbske sile pod vodstvom majorja Dragutina Gavrilovića vztrajno, a na koncu neuspešno, borile proti napadajoči avstro-ogrski vojski.<ref>{{cite book | title = Српска енциклопедија, том III, књига I (чланак: Гавриловић, Драгутин) | trans-title = Serbian encyclopedia, vol, III, book I (article: Gavrilović, Dragutin) | page = 55 | date = 2018 | editor = Dragan Stanić | author = Ljubodrag Dimić, Radivoje Bojović | publisher = Matica Srpska, Serbian Academy of Sciences and Arts, Zavod za udžbenike | isbn = 978-86-7946-232-9}}</ref> Pred popolno okupacijo je avstro-ogrska vojska začasno vstopila v Beograd, od 3. do 14. decembra 1914. Že 4. decembra so v trdnjavskem Zgornjem mestu in na več drugih lokacijah po mestu postavili vislice za obešanje civilistov.<ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Елегантан чак и у изрешетановм огртачу | trans-title = Elegant, even in a pierced-through robe | newspaper = Politika | page = 17 | language = sr | date = 23 December 2022}}</ref> Leta 1928 je gradbeno podjetje »Šumadija« predlagalo gradnjo žičnice, ki so jo poimenovali »zračni tramvaj«. Projekt je bil načrtovan tako, da bi Zemun povezal z beograjsko trdnjavo prek Velikega vojnega otoka. Interval kabin je bil določen na 2 minuti, celotna pot pa naj bi trajala 5 minut. Projekt ni bil nikoli uresničen, vendar je bila ideja o žičnici oživljena v 21. stoletju.<ref>{{cite news | author = Dejan Spalović | title = San o žičari od Bloka 44 do Košutnjaka | newspaper = Politika | language = sr | date = 27 August 2012}}</ref> Načrtovane so bile tudi vzpenjače, ki bi povezovale Zgornje in Spodnje mesto. Celotno Spodnje mesto je bilo načrtovano za rušenje, načrti pa so vključevali velik zabaviščni park, muzeje, umetno jezero, živalski vrt in stadione namesto obstoječih vojašnic. Namesto vsega je bila železnica speljana okoli vznožja trdnjave, ki jo je popolnoma obkrožila in jo dejansko odrezala od reke Save, kar ni bilo splošno sprejeto med arhitekti in urbanisti tistega časa.<ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Пруга око Калемегдана | trans-title = Railway around Kalemegdan | newspaper = Politika | page = 17 | language = sr | date = 4 February 2021}}</ref> Med obiskom berlinskih olimpijskih iger leta 1936 je bil jugoslovanski premier Milan Stojadinović navdušen nad objekti, zgrajenimi za igre, zlasti nad veličastnim olimpijskim stadionom. Spodbudil je Jugoslovanski olimpijski komite, da je Beograd nominiral za gostitelja olimpijskih iger leta 1948, in povabil Wernerja Marcha, arhitekta berlinskega stadiona, da obišče Beograd in oblikuje objekte za igre. March je maja 1938 prišel v Beograd in predlagal Spodnje mesto trdnjave kot lokacijo za olimpijski kompleks. Stojadinovićeva vlada je brez arhitekturnega natečaja ali ponudbe sprejela njegovo idejo in mu dala proste roke glede zasnove. Projekt je bil končan leta 1939, arhitekturni model pa je bil razstavljen oktobra 1940 na ''Razstavi nove nemške arhitekture'' v nemškem paviljonu na beograjskem sejmu.<ref name=anenerbe>{{cite news | author = Branko Bogdanović | script-title=sr: Шта је Аненербе тражио у Београду | trans-title = What Ahnenerbe searched for in Belgrade | newspaper = Politika-Magazin, No. 1174 | pages = 26–27 | language = sr | date = 29 March 2020}}</ref> V začetku leta 1940 je March začel s pripravljalnimi deli, saj je načrtoval tudi delno prenovo trdnjave zunaj športnega kompleksa. Spodbudil je arheološke raziskave in povabil nemškega arhitekturnega zgodovinarja Daniela Krenckerja, da preuči izkopavanja. V okviru nacistične širitve megaprojektov in povečanja nemške zgodovinske vloge in pomena v tej regiji je Krencker pohvalil Marchov projekt kot »umetniške sanje, ki predstavljajo redko in pomembno nemško kulturno dejanje, ki bo prispevalo k stari nemški slavi Beograda«. Le nekaj dni po tem, ko so nemški znanstveniki zapustili trdnjavo, je Nemčija 6. aprila 1941 napadla Jugoslavijo. Olimpijski kompleks je bil potisnjen na stran, kar je Nemce med vojno preusmerilo na arheološko raziskovanje trdnjave.<ref name=anenerbe/> Trdnjava je utrpela dodatno škodo med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Vojaški muzej je bil poškodovan v bombardiranju aprila 1941 in nato izropan. Takoj je bil predan pod nadzor načelnika nemških vojaških muzejev, popravljen in ponovno odprt za javnost julija 1941.<ref>{{cite news | author = Goran Vesić | script-title=sr: Стање културног блага после окупације | trans-title = State of cultural treasure after occupation | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 10 June 2022}}</ref> Po skoraj dveh tisočletjih neprekinjenih obleganj, bitk in osvajanj je trdnjava danes znana kot Beograjska trdnjava. Sedanje ime parka Kalemegdan izhaja iz dveh turških besed, ''kale'' (trdnjava) in ''meydan'' (polje), kar dobesedno pomeni 'trdnjavsko polje'. Po drugi svetovni vojni, preden so bila v gorah dlje od Beograda zgrajena smučišča, so Beograjčani pobočja Kalemegdana (torej Banovo Brdo, Košutnjak in Avala) uporabljali za smučanje.<ref>{{cite news | author = Ana Vuković | title = Avala izlazi na crtu Kopaoniku | trans-title = Avala dares Kopaonik | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 14 October 2018 | url = http://www.politika.co.rs/sr/clanak/413234/Avala-izlazi-na-crtu-Kopaoniku}}</ref> Tudi takoj po vojni so bili nekateri deli trdnjave zaprti za javnost. V nekaterih delih je bila nameščena nova Jugoslovanska ljudska armada, drugi pa so bili zaprti zaradi streliva, ki je ostalo.<ref>{{cite news | author = Dušan Milenković | script-title=sr: Сећање на стари Калемегдан | trans-title = Memories of old Kalemegdan | newspaper = Politika | language = sr | date = 27 November 2021}}</ref> Leta 2018 je bilo napovedano, da bo celoten odsek rečnega obrežja od Brankovega mostu na Savi do Pančevskega mostu na Donavi preoblikovan v linearni park po vzoru parka High Line v New Yorku in parka Zarjadje v Moskvi. Obkrožil bi Beograjsko trdnjavo. Aprila 2019 je bilo napovedano, da se bo park raztezal na 4,7 km in pokrival površino 47 ha.<ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | title = Linijski park po uzoru na njujorški Haj lajn | trans-title = Linear park tailored after the New York's High Line | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 6 March 2018 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/399541/Linijski-park-po-uzoru-na-njujorski-Haj-lajn}}</ref><ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | title = Novi park od Beton hale do Pančevačkog mosta | trans-title = New park from the Beton Hala to the Pančevo Bridge | newspaper = Politika | page = 15 | language = sr | date = 10 April 2019 | url =http://www.politika.rs/sr/clanak/427093/Novi-park-od-Beton-hale-do-Pancevackog-mosta}}</ref> Avgusta 2021 je mesto razširilo projekt na 66 ha, vendar bo zeleni koridor dejansko predstavljalo le 22,8 ha, preostanek pa bodo zasebne stanovanjske stavbe, poslovni prostori in športna igrišča.<ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | script-title=sr: Чисте трасу будућег линијског парка на Дорћолу | trans-title = Route of the future linear park in Dorćol is being cleaned | newspaper = Politika | page = 18 | language = sr | date = 14 October 2022}}</ref> To je povzročilo negativne komentarje strokovnjakov. Nova zasnova bi ljudi dejansko odgnala od reke, da bi hodili po sedanjem bulvarju, ki obkroža trdnjavo. Tudi sama trdnjava bo dodatno degradirana in razvrednotena, zato so arhitekti in arheologi namesto tega predlagali raziskave, raziskovanje in ohranitev vznožja trdnjave. Projekt parka je bil opisan kot dimna zavesa, katere dejanski namen je prodaja rečnih bregov zasebnim vlagateljem in zvišanje cen nepremičnin.<ref>{{cite news | author = FoNet | title = Ne davimo Beograd: Projektom "Linijski park" se prikriva privatizacija obala | trans-title = "Linear park" project is a smokescreen for the privatization of the riverbanks | publisher = N1 | language = sr | date = 2 July 2022 | url = https://rs.n1info.com/biznis/ne-davimo-beograd-projektom-linijski-park-se-prikriva-privatizacija-obala/}}</ref> Leta 2022 je nova mestna uprava pod vodstvom župana Aleksandra Šapića v mestni urbanistični načrt vključila selitev beograjskega živalskega vrta iz trdnjave. Februarja 2023 je Šapić napovedal selitev na del Ada Safari na otoku Ada Ciganlija. Mestni upravitelj Miroslav Čučković je selitev pojasnil: »Od ustanovitve nove mestne uprave ... smo sprejemali odločitve, ki so povezane z našo predanostjo prostorom, ki so se jim Beograjčani v vseh teh preteklih letih približevali. To so prostori, za katere menimo, da bi morali imeti neko novo vrsto vsebine in možnost neposrednega vlaganja vanje.«<ref>{{cite news | author1 = Politika | author2 = Nova.Rs | author3 = Beta | title = Evo gde beogradske vlasti nameravaju da presele Zoo vrt | trans-title = Location where Belgrade authorities plan to relocate the zoo | publisher = N1 | language = sr | date = 2 February 2023 | url = https://n1info.rs/vesti/evo-gde-beogradske-vlasti-nameravaju-da-presele-zoo-vrt/}}</ref> Šapić je dodal, da je bila »sprejeta politična odločitev, da se to uredi«, in če bo šlo vse po načrtih, bi se selitev lahko končala v treh letih.<ref name=selidba>{{cite news | author = Branka Vasiljević | title = Zoo vrt se seli na Adu Ciganliju | trans-title = Zoo moves to Ada Ciganlija | newspaper = Politika | pages = 01 & 13 | language = sr | date = 4 February 2023 | url = https://www.politika.rs/sr/clanak/535991/zoo-vrt-selidba}}</ref> Odziv javnosti in strokovnjakov na projekt je bil ogromen, predvsem zaradi prenagljenosti, arbitraže, nepomembnosti, zakonitosti in izbrane lokacije. Javnost je ugibala, da prebivalce novozgrajenega premožnega stanovanjskega kompleksa K-Distrikt nasproti živalskega vrta moti vonj ali da bi namesto živalskega vrta na tako izjemni lokaciji lahko zgradili kakšne bolj donosne objekte, saj so kot eden od razlogov navajali "neposredne naložbe".<ref>{{cite news | author = Mašina | title = Stručne organizacije protiv ishitrenog izmeštanja Beo Zoo vrta na Adu Ciganliju | trans-title = Expert organizations against hasty relocation of Beo Zoo to Ada Ciganlija | publisher = Mašina | language = sr | date = 6 February 2023 | url = https://www.masina.rs/strucne-organizacije-protiv-ishitrenog-izmestanja-beo-zoo-vrta-na-adu-ciganliju/}}</ref><ref>{{cite news | author = N1 Beograd | title = Ada Ciganlija nije dobra lokacija za Zoo vrt, neophodno usvojiti GUP | trans-title = Ada Ciganlija is not a good location for the zoo, it is necessary to adopt the General Urban Plan | publisher = N1 | language = sr | date = 5 February 2023 | url = https://n1info.rs/vesti/gosti-n1-ada-ciganlija-nije-dobra-lokacija-za-zoo-vrt-neophodno-usvojiti-gup/}}</ref> Šapić se je nato nekoliko umaknil in izjavil, da gre le za "politično idejo", ki ni narejena na hitro, da bodo šele zdaj opravljene analize in raziskave za preverjanje izvedljivosti, da namesto živalskega vrta ne bo zgrajeno nič, temveč bo ohranjena trdnjava, in da za projekt ni določenega časovnega okvira.<ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević | title = Одлука о премештању Зоо-врта није донета "преко колена" | trans-title = Decision on relocation of the zoo was not made hastily | newspaper = Politika | page = 16 | language = sr | date = 7 February 2023}}</ref><ref>{{cite news | author = Tanjug | title = Šapić: Odluka o Zoo vrtu nije doneta "preko kolena" | trans-title = Šapić: Decision on the zoo was not made hastily | publisher = Euronews.rs | language = sr | date = 6 February 2023 | url = https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/77194/sapic-odluka-o-zoo-vrtu-nije-doneta-preko-kolena/vest}}</ref> == Opis == Beograjska trdnjava je na splošno razdeljena na štiri dele. Štirje deli, od katerih dva tvorita samo trdnjavo (Donji in Gornji Grad), dva pa današnji park Kalemegdan, so bili ločeni s Carigrajsko cesto, na mestu sodobne pešpoti ob umetniškem paviljonu Cvijeta Zuzorić. * zgornje mesto: del na vrhu platoja, spremenjen v park s promenadami in več spomeniki * spodnje mesto: obzidja na pobočjih grebena do bregov Save in Donave Park pokriva površino 60 [[hektar]]jev in ima dva dela, Veliki ter Mali Kalemegdan. Osrednji del Velikega Kalemegdana je Savska promenada, ki je povezana s spodnjo trdnjavo prek Velikega stopnišča. Malo stopnišče na drugi strani povezuje promenado s Pariško ulico, ki ločuje park od mesta. Del Malega Kalemegdana je tudi [[Beograjski živalski vrt]], odprt leta 1936. Na območju trdnjave stoji tudi več spomenikov in drugih spominskih objektov, med njimi [[Grobnica narodnih herojev, Kalemegdan|grobnica narodnih herojev]] in znameniti [[Ivan Meštrović|Meštrovićev]] kip ''[[Zmagovalec (spomenik)|Zmagovalec]]'', slednji je tudi sam po sebi beograjski simbol. === Spodnje mesto === [[File:Kalemegdan crkva.jpg|right|thumb|200px|[[Cerkev Rožica, Beograd]]]] [[slika:Pobednik na Kalemegdanu 3.jpg|thumb|left|''Zmagovalec'']] Donji Grad (Доњи Град); zavzema pobočje proti rečnim bregovom, od najvišje točke (grebena, kjer je ''Zmagovalec''). Med najnižjim delom in Donavo je Kula Nebojša (''Neosvojljivi, Neustrašni ali Drzni stolp''), ki je bil spremenjen v muzej grškega revolucionarja [[Rigas Feraios|Rigasa Feraiosa]], ki so ga Turki v tem stolpu zadavili in njegovo truplo vrgli v Donavo. Donji Grad, tako kot sosednja Savamala, pogosto trpi zaradi poplav, Kula Nebojša pa je utrpela veliko škodo med velikimi poplavami leta 2006. Na tem območju se nahajata tudi pravoslavni [[Cerkev Rožica, Beograd|cerkvi Ružica]] (nekdanje avstrijsko skladišče orožja) in [[Cerkev svete Petke, Beograd|Sveta Petka]], pa tudi Beograjski planetarij. Sodobno cerkev Svete Petke je zasnoval arhitekt Momir Korunović. Gradnja se je začela v prvi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja na mestu stare kapele. Posvečena je bila 27. oktobra 1937, na praznik Paraskeve Balkanske, ki se v srbščini imenuje Petka.<ref>{{ cite news | author = Dejan Aleksić | title = Zaboravljeni srpski Gaudi | trans-title = Forgotten Serbian Gaudi | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 22 April 2018 | url = http://www.politika.co.rs/sr/clanak/402400/Zaboravljeni-srpski-Gaudi }}</ref> Med mandatom župana Dragana Đilasa (2008–2013) se je ponovno pojavila ideja o širitvi živalskega vrta v Donji Grad, kjer je bil pred drugo svetovno vojno, vendar so bili strokovnjaki proti. Urbanistični načrt za trdnjavo iz leta 1965 je že predvideval popolno selitev živalskega vrta izven trdnjave, na nekatere primestne lokacije, ki so v kasnejših načrtih vključevale Veliko Blato, Stepin Lug ali Jelezovac. Širitev živalskega vrta bi prekinila pešpoti med delom trdnjave ob Donavi in ​​Savi, ki so bile prekinjene že leta 1949, a so bile obnovljene leta 2009 z rekonstrukcijo in odprtjem Savskih vrat. Prav tako bi preprečila raziskovanje Donjega Gradu, ki je še vedno v veliki meri neraziskan, in bi znotraj samega živalskega vrta ostala Vrata Karla VI., mojstrovina Balthasarja Neumanna. Od leta 2017 živalski vrt ni bil preseljen, vendar je bila tudi ideja o širitvi opuščena. Poleg zaščite trdnjave kot kulturnega spomenika so deli Spodnjega mesta in pobočje, ki ga ločuje od Zgornjega mesta, zaščiteni kot naravni spomenik. Območje je bilo vključeno v prvo zaščito trdnjave leta 1946. Leta 1968 sta bili ločeno zaščiteni dve območji: »Primorski neogeni greben - profil pod spomenikom Pobednik na Kalemegdanu« in »Geološko-geografske plasti na lokaciji Kalemegdan, pri spomeniku Pobednik«. Srbska agencija za okolje je pripravila študijo o območju in jo leta 2017 predložila vladi. Februarja 2021 je vlada združila dve prej zaščiteni območji in razširila zaščiteno območje na 14,07 ha, s čimer je ustanovila naravni spomenik peščene sipine Kalemegdan. Območje je edinstvena geološka značilnost v Srbiji, saj so ostanki morskega grebena najstarejše faze v zgodovini Panonskega morja. Mednje spadajo sedimenti, ki izvirajo iz srednje, badenske faze miocenskega obdobja.<ref>{{cite news | author = Slavica Stuparušić | title = Kalemegdanski rt | trans-title = Kalemegdan's Promontory | newspaper = Politika | page = 30 | language = sr | date = 23 March 2021 | url = https://www.politika.rs/sr/clanak/475557/%D0%9C%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D0%B8%D0%BA/%D0%9A%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%BC%D0%B5%D0%B3%D0%B4%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8-%D1%80%D1%82#!}}</ref> Menijo, da imajo klifi tudi zgodovinski pomen – slovansko ime Beograd, Belo mesto, po eni od teorij izvira iz izpostavljenih belih plasti miocenskega apnenca, na katerih je bilo mesto zgrajeno.<ref name=milioni/> === Zgornje mesto === [[File:Kalemegdan Belgrade2.jpg|thumb|right|180px|Stolp despota Stefana]] Zgornje mesto (Горњи Град), zgornji del trdnjave, spremenjen v park, s čudovitimi sprehajalnimi potmi in kipom ''Zmagovalca'' ({{langx|sr|Pobednik}}), tako imenovanim 'rimskim vodnjakom' ({{langx|sr|Rimski bunar}}), ki so ga dejansko zgradili Avstrijci, Ljudskim observatorijem (od leta 1963) v stolpu despota Stefana, [[tűrbe]]jem (grobnico) Damada Alija Paše, vodnjakom Mehmeda Paše Sokolovića, teniškimi in košarkarskimi igrišči itd. Za oglede je prilagojeno tudi veliko avstrijsko '''skladišče smodnika''', zgrajeno med avstrijsko okupacijo Beograda 1718–39, potem ko so med obleganjem Beograda leta 1717 uničili staro. Objekt je pod 7 m visokim obzidjem.<ref name=ostecen>{{cite news | author = Branka Vasiljević | title = Oštećena skulptura Herkulanke predata restauratorima | trans-title = Damaged Herkulanka sculpture handed over to the restorers | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 12 May 2020 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/453993/Ostecena-skulptura-Herkulanke-predata-restauratorima}}</ref> Skladišče danes krasijo artefakti iz rimskega obdobja, ki so bili odkriti v trdnjavi ali okoli nje: nagrobniki, spomeniki, oltarji in Jonov sarkofag, ki izvira iz 3. stoletja našega štetja. Urejeno in odprto za obiskovalce je bilo leta 2014. [[File:Rimski bunar.JPG|left|thumb|200px|Vhod v Rimski vodnjak]] Sedanji objekt, imenovan '''Rimski vodnjak''', ni niti rimski niti (vodni) vodnjak. Je vzdolž jugozahodnega obzidja Zgornjega mesta, v bližini spomenika ''Zmagovalca'' in ''Kraljevih vrat''. Podzemni objekt je obstajal že v srednjem veku in ga omenja Konstantin iz Kostenca med vladavino despota Stefana Lazarevića v prvi polovici 15. stoletja. Očitno je šlo za ječo, saj je bila omenjena med obleganjem Beograda leta 1456, ko je v njej umrlo 30 madžarskih zarotnikov, potem ko je bil njihov načrt, da bi Turke spustili v trdnjavo in jim predali mesto, onemogočen. Turki naj bi jim plačali, a so jih odkrili in z vrvmi vrgli v jamo. Tam so jih pustili brez hrane in ko so zaradi lakote začeli izgubljati razum, so jim metali nože, da bi se med seboj pobili. Turški popotnik Evlija Čelebi je leta 1660 o objektu pisal kot o silosu za žito.<ref name=bunar>{{cite news | author = Aleksandra Mijalković, Miroslav Knežević | title = Tajna rimskog bunara u tri dimenzije | newspaper = Politika-Magazin, No. 1039 | pages = 26–27 | language = sr | date = 27 August 2017 }}</ref><ref name=zabran>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | title = Rimski bunar više neće biti zabranjeni grad |trans-title=Roman Well will no Longer be a Forbidden Place| newspaper = Politika | page = 16 | language = sr | date = 18 September 2013 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/270446/Beograd/Rimski-bunar-vise-nece-biti-zabranjeni-grad }}</ref> Vodnjak ostaja ena najbolj skrivnostnih in zastrašujočih struktur v Beogradu. Okoli njega se je razvil cel kup mističnih zgodb, vključno z idejo, da je veliko starejši. Od trditev, da je obstajal v času vladavine despota Stefana Lazarevića oziroma pravzaprav v samem rimskem obdobju, saj so ga zgradili vojaki IV. legije Flavia, do trditev, da je "popek sveta" in da se spušča v Had, ki ga je Orfej uporabljal med iskanjem Evridike. '''Damad Ali Pašinn mavzolej''' stoji na osrednji planoti Zgornjega mesta in je eden redkih ohranjenih spomenikov islamske arhitekture v Beogradu. Ime je dobil po Damad Ali Paši, velikem vezirju Osmanskega cesarstva med letoma 1713 in 1716, v času vladavine sultana [[Ahmed III.|Ahmeda III.]] Mavzolej pa je mlajši. Zgrajen je bil leta 1784 nad grobom Izzeta Mehmeda Paše, še enega velikega vezirja in muhafiza oziroma guvernerja Beograda. '''Prirodoslovni muzej''' je na Velikem [[revelin]]u. Zgrajen je bil v 1830-ih ali 1840-ih. Prvotno je služil za nastanitev osmanskih gardistov, zato ni prostoren objekt, saj meri 100 m². Leta 1957 se je Muzej gozdarstva in lova preselil iz rezidence kneza Miloša v Topčiderju v stavbo. Leta 1973 je bil muzej priključen Prirodoslovnemu muzeju. Po uradni ukinitvi Muzeja gozdarstva in lova leta 1994 je stavba postala galerija Prirodoslovnega muzeja. Letno jo obišče 35.000 obiskovalcev.<ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević | script-title=sr: Природњачки музеј - 125 година рада беѕ предаха | trans-title = Museum of Natural History - 125 years of non-stop work | newspaper = Politika | language = sr | date = 20 December 2020}}</ref> === Veliki Kalemegdanski park === Veliki Kalemegdanski park ({{langx|sr|Велики Калемегдански парк}}) zavzema južni vogal trdnjave z geometrijskimi promenadami, Vojaškim muzejem, Muzejem gozdarstva in lova ter Spomenikom hvaležnosti Franciji. Na mestu Spomenika hvaležnosti Franciji je stal spomenik [[Đorđe Petrović|Karadžordžu]], ki je bil posvečen 21. avgusta 1913, delo Paška Vučetića. Na straneh podstavka je bil relief z različnimi figurami, posvetitve pa se je udeležil tudi Karadžordžev vnuk, kralj [[Peter I. Karadžordževič|Peter I.]]. Med avstro-ogrsko okupacijo Beograda v prvi svetovni vojni so Avstrijci načrtovali, da bodo na tem mestu postavili bronasti spomenik svojemu cesarju [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu I.]], zato so Karadžordžev spomenik stalili, da bi bron ponovno uporabili. Ko so leta 1918 spomenik Francu Jožefu prevažali v Beograd, so srbske sile zavzele ladjo in zasegle kip. Kasneje so ga stalili v tri cerkvene zvonove, od katerih največji še danes zvoni z zvonika cerkve Rožica.<ref>{{cite news | author = Dragan Perić | title = Политикин времеплов: Калемегдански цветњак за Карађорђа | trans-title = Politika's chronicle: Kalemegdan's flower garden for Karađorđe | newspaper = Politika-Magazin, No. 1064 | pages = 28 | language = sr | date = 18 February 2018}}</ref> == Pregled == Kalemegdan je najbolj priljubljen park med Beograjčani in za številne turiste, ki obiščejo Beograd, zaradi številnih vijugastih sprehajalnih poti, senčnih klopi, slikovitih fontan, kipov, zgodovinske arhitekture in slikovitih razgledov na reko (Sahat kula – stolp z uro; zaprt leta 2007 zaradi obnove, ponovno odprt aprila 2014, Zindan kapija – Zindanova vrata itd.). Nekdanji kanal, ki je bil v srednjem veku uporabljen za oskrbo mesta, je v celoti prekrit z zemljo, vendar se je ideja o njegovi ponovni vzpostavitvi pojavila v začetku 2000-ih. Beograjska trdnjava je znana po svojih kilometrih dolgih predorih, podzemnih hodnikih in katakombah, ki so še vedno večinoma neraziskani. V pravem pomenu besede je trdnjava danes zelena oaza v urbanem območju Beograda. Kot kombinacija več habitatov (park s starimi drevesi, trdnjava, razgled na reke in gozdnato Veliko Ratno Ostrvo) je Kalemegdan lahko zanimiv za tuje turiste – opazovalce ptic, saj ponuja posnetek lokalne ptičje favne. Pomembno je tudi kot počivališče za majhne ptice med selitvijo, pred ali po prečkanju rek Save in Donave. Kalemegdan ima svojo lastno ''eBird'' vročo točko in povezano spletno stran na ''Kalemegdan Hotspot''. '''Beogradska dirka''' skozi zgodovino, letni 6-kilometrski tek, poteka v parku in trdnjavi kot način za poudarjanje zgodovine in kulture območja.<ref>[http://www.bgdmarathon.org/indexe.htm The Belgrade Race Through History] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090207004438/http://www.bgdmarathon.org/indexe.htm |date=February 7, 2009 }}. Belgrade Marathon. Retrieved on 2009-10-15.</ref> Beograjsko trdnjavo je srbska vlada nominirala za Unescov seznam svetovne dediščine. Arhitekti in urbanisti menijo, da bo morebitna vključitev na seznam trdnjavo zaščitila pred agresivno prehodno gradnjo. V tem primeru bo treba ohraniti obrise trdnjave in panoramski pogled nanjo. Zaznano vizualno onesnaženje zajema več objektov. Gigantski objekt, projekt studia [[Zaha Hadid|Zahe Hadid]] iz poznih 2000-ih, na severni strani trdnjave, po pobočju Donave. Projekt se kljub nekaterim pripravljalnim delom še ni začel. Drugi je bil spiralni projekt ''Cloud'' Souja Fujimota, ki naj bi povezal savsko pristanišče s trdnjavo, vendar je bil projekt opuščen po letu 2013, ko se je končal Đilasov županski mandat. Tretji projekt je kontroverzni projekt beograjske obale. {{wide image|Kalemegdan_-_panorama_Apr-2011wtmk.jpg|800px|Obzidje Beograjske trdnjave – panoramski pogled z reke}} Trdnjava na splošno deluje kot pomembna arheološka, ​​umetniška in zgodovinska zakladnica. Leta 2014 je obsegal: *19 spominskih doprsnih kipov pomembnih osebnosti iz srbske zgodovine, znanosti in umetnosti (Jovan Skerlić, Miloš Crnjanski, Jovan Dučić, Đura Daničić, Stevan Mokranjac) *18 registriranih arheoloških najdišč (podkvasti stolpi, ostanki Metropolitanske palače, rimski kastrum, stavba glavne straže) *6 spomenikov in obeležij (Zmagovalec, Spomenik hvaležnosti Franciji, spomenik despotu Stefanu Lazareviću) *4 restavracije in kavarne *4 športna igrišča *3 skulpture ("Genije smrti", "Utrujeni borec", "Partizan z otroki") *2 fontani ("Prebujenje", "Ribič") *2 pitnika ("Japanka", "Mehmed Paša Sokolović") *2 cerkvi (Ružica, Sveta Petka) *2 galeriji (Prirodoslovnega muzeja, Notranja Stamboljeva vrata) *2 muzeja (Vojaški muzej, Nebojševa kula) *Umetniški paviljon Cvijeta Zuzorić, Mestni zavod za varstvo kulturnih spomenikov, Beograd Planetarij, Luna park, beograjski živalski vrt, Ljudski observatorij, Glasbeni paviljon, Znanstveno-raziskovalni center Arheološkega inštituta Srbske akademije znanosti in umetnosti za trdnjavo, Spominska kostnica branilcem Beograda iz let 1914–15. *Grobnica ljudskih herojev, v kateri so posmrtni ostanki članov komunistične partije in vojnih herojev Ivana Milutinovića, Đura Đakovića, Iva Lole Ribarja in Moše Pijadeja. Grobnica za prve tri je bila zgrajena leta 1948 iz granitnih plošč, namenjenih gradnji cerkve svetega Save. Stevan Bodnarov je leta 1949 izklesal njihove doprsne kipe. Po njegovi smrti leta 1957 je bil v grobnici pokopan tudi Pijade, njegov doprsni kip, delo Slavoljuba Stankovića, pa je bil dodan leta 1959. Kompleks je bil leta 1983 razglašen za kulturni spomenik. Od devetdesetih let prejšnjega stoletja je grobnica pogosto vandalizirana.<ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević | title = Krivična prijava zbog skrnavljenja Grobnice narodnih heroja | trans-title = Criminal charges for the vandalization of the Tomb of People's Heroes | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 10 December 2019 | url = http://www.politika.co.rs/sr/clanak/443657/Krivicna-prijava-zbog-skrnavljenja-Grobnice-narodnih-heroja}}</ref><ref>{{cite news | author = Branka Vasiljević | script-title=sr: Гробница народних хероја на Калемегдану поново чиста | trans-title = Tomb of People's Heroes in Kalemegdan is clean again | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 11 December 2019}}</ref> Potem ko so jo v enem letu trikrat vandalizirali, so člani organizacij, ki se sklicujejo na komunistično dediščino, organizirali državljanske straže za varovanje grobnic v decembra 2020, vendar so se skrunitve nadaljevale tudi v letih 2021 in 2022. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Bursać Džalto |first=Bojana |year=2014 |chapter=City identity and contemporary politics of memory |editor-last=Zimmerman |editor-first=Tanja |title=Balkan memories: Media constructions of national and transnational history |publisher=Transcript Verlag |isbn=9783839417126 |pages=49-55}} * {{navedi revijo |last=Ćorović |first=Aleksandra |year=2010 |title=Three Parks in Nineteenth-Century Belgrade |journal=Serbian Studies |volume=24 |issue=1-2 |pages=75-89}} * {{navedi knjigo |last=Norris |first=David A. |year=2008 |title=Belgrade: A cultural history |url=https://archive.org/details/belgradecultural0000norr_w5g9 |publisher=Oxford University Press |isbn=9780199704521}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Belgrade Fortress}} * {{official|http://www.beogradskatvrdjava.co.rs}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Beogradu]] {{normativna kontrola}} cmfazk651h976i22d607p7rymrfu5mh 0 409592 6675084 6643103 2026-05-12T20:33:55Z A09 188929 umrl 6675084 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Markova 1A Bertoki<br>6000 Koper | parish_church = [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bertoki|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje|Marija]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Koper|Koper]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Marjan Jakopič<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Koper – Marijino vnebovzetje]], [[Župnija Sveti Anton (Škofija Koper)|Župnija Sveti Anton]] }} '''[[Župnija]] [[Bertoki]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Koper|dekanije Koper]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | {{Slika d|Q12786814|150px}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bertoki|cerkev Marijinega vnebovzetja]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Bertoki]] |} Na območju župnije stoji še nekaj kapelic in znamenj. == Sklici == {{Sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Naldini |first=Pavel |year=2001 |title=Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper|publisher=|isbn=961-6033-28-X |cobiss=110649344 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri|publisher=Libris|isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} == Glej tudi == * [[Župnija Sveti Anton (Škofija Koper)|Župnija Sveti Anton]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bertoki]] [[Kategorija:Dekanija Koper|Bertoki]] [[Kategorija:Bertoki]] {{Škofija Koper}} {{Dekanija Koper}} kpmsupjzzynucgwg0xkal6ylnjzprss 0 410483 6675082 6535404 2026-05-12T20:32:52Z A09 188929 umrl 6675082 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Sveti Anton 8,<br>6276 [[Pobegi]] | parish_church = [[Cerkev svetega Antona, Sveti Anton]] | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Koper|Koper]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province =[[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> |name=Župnija Sveti Anton}} '''Župnija Sveti Anton''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Koper|dekanije Koper]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Sedež ima v [[Sveti Anton, Koper|Svetem Antonu]] v [[Mestna občina Koper|Mestni občini Koper]] na [[Primorska|Primorskem]]. == Sakralni objekti == * [[Cerkev svetega Antona Puščavnika, Sveti Anton]] ([[župnijska cerkev]]) == Župnijski duhovniki == * Mathias Poropatich (Poropatič) * Matthaues Marchesi (Markežič) * Jacobus Valentinis * Mathias Urbino * Antonius Milanese * Nicolaus Micol * Caspar (Gasparus) Mazucchi * Nicolaus Micol * Antonius Fermeglia * Matthaeus Illiasich * Matthias Zuppich * Stephanus Gavardo * Joannes Vidali * Franciscus Vescovo * Antonius Rinaldi * Joannes (Giovanni) de Favento * Jožef Anton Brozina * Joannes Ferjan * Franciscus Pančur * Antonius Nadrah * Josephus Zakotnik * Jernej Križnaj * Aleksij Gasparčič * Joannes (Ivan) Pipan * Anton Požar * Avguštin Zlobec * Franc Koritnik * Franc Bole * Jože Ličen * Bogdan Špacapan * Jože Ličen * Marjan Jakopič * Franc Prelc * Jožko Pirc == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [https://zupnija-sv-anton.rkc.si/ Zupnija-sv-anton.rkc.si], uradna stran * [https://skofija-koper.si/zupnije/ Skofija-koper.si] {{Škofija Koper}} {{Dekanija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Anton]] [[Kategorija:Dekanija Koper|Anton]] [[Kategorija:Sveti Anton, Koper]] smfq85wrgkq1uwi5o2bsvg233ln7yr1 0 410617 6675063 6673089 2026-05-12T19:26:15Z ~2026-13659-49 255600 /* U */ 6675063 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]]:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''Kessler'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. [[Vasič]]) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. [[Baraga]]) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. [[Grafenauer]]) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * Franc (&Franja) [[Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. [[Škrabec]]) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. [[Lavrenčič]]) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Jože Peterlin]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] * [[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott|Leopoldina Rott (Lavoslava Kersnik)]] * [[Matej Rovš]] * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak|Breda Slodnjak (r. Milčinski)]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres|Vera Stres (por. Kmetec)]] * [[Josip Stritar]] * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan|Helena Stupan (r. Tominšek)]] * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc|Natalija Suhadolc (r. Sartori)]] * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje|Julija Šuklje (por. Zupančič)]] * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Janja Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] rbwvgxfh6y1h3yto8b9134fc533k204 0 414039 6675121 6217139 2026-05-13T00:32:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675121 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev Marije pred Týnom | fullname = | other name = | native_name = Kostel Matky Boží před Týnem | image = <!-- WD --> | pushpin map = Praga | coordinates = <!-- wd --> | location = | country = [[Češka]] | length = | width = | width nave = | height = | spire quantity = dva | spire height = 80 m | diameter = | denomination = dejavna | previous denomination = rimskokatoliška | churchmanship = | membership = | attendance = | website = {{url| http://www.tyn.cz/cz/ Website of the Church}} | former name = | bull date = | founded date = 1350–1511 | founder = | dedication = | dedicated date = 1510 | consecrated date = | functional status = župnijska cerkev | heritage designation = | architect = | architecture type = triladijska bazilika | style = gotska arhitektura | metropolis = | diocese = praška | archbishop = Dothumbk Duka | bishop = | dean = Vladimír Kelnar | extra = }} '''Cerkev Marije pred Týnom''' (češko ''Kostel Matky Boží před Týnem'' tudi ''Kostel Panny Marie před Týnem'' ali ''Týnský chrám'') je rimskokatoliška cerkev v središču [[Praga|Prage]]. Gradili so jo od sredine 14. do začetka 16. stoletja. Zahodna fasada z dvema stolpoma na robu starega mestnega trga je ena od značilnosti češke prestolnice. Čez Staromestni trg (''Staroměstské náměstí'') je peljala tradicionalna pot na kronanje čeških kraljev do [[stolnica svetega Vida, Praga|stolnice svetega Vida]]. == Lega in poimenovanje == Cerkvena zgradba je nasproti [[Mestna hiša, Praga|Mestne hiše]], z južne strani, spredaj in na severu je mestna hiša z arkadami. Na trgu je bil včasih Marijin steber, a so leta 1915 tu postavili spomenik [[Jan Hus|Janu Husu]]. Tik pred cerkvijo je šola, zgrajena v 13. stoletju. Týn je zgodovinsko trgovsko območje v starem delu Prage, znano tudi kot ''Ungelt''. Tu so lahko ostali tuji trgovci in ni bilo treba plačati carine. Kompleks je sestavljalo več kot ducat ločenih stavb, ki so stale med cerkvijo v Tynu in cerkvijo svetega Jakoba. Skrajšano ime Tynska cerkev se nanaša na položaj cerkvene stavbe "pred Týnom". == Zgodovina == === Prejšnje zgradbe === [[Slika:Vaclav Jansa - kaple sv Ludmily od Celetne.JPG|thumb|left|Kapela sv. Ljudmile v severnem stolpu, 1882]] [[Slika:TynChram.png|thumb| Tloris in pogled, 1854]] [[Slika:Praha Týnský chrám.jpg|thumb|left|Tynska cerkev konec 19. st., pogled na zahod]] Zgodnja gotska kapela v stari Pragi je bila prvič omenjena leta 1135. Bila je posvečena devici Mariji in je bila del bolnišnice. Zaradi hitrega širjenja Prage na grajskem griču in v [[Višegrad, Praga|Višegradu]] je bila prva župnijska cerkev v središču mesta. Na začetku 14. stoletja so jo razširili in obnovili: zgrajena je bila preprosta triladijska zgradba s poligonalnim [[prezbiterij|korom]] in se je dvigal nad [[kripta|kripto]]. Prvi zahodni stolp z zvonikom je zaprl cerkev proti trgu. Prvič je bil omenjen leta 1310, ko so škof Jan Luksemburški-Ligny in njegovi privrženci zasedli Prago. <ref name="Gesch">{{Navedi splet |url=http://www.tyn.cz/cz/index.php?stranka=historie-20100201 |title=Geschichte der Teynkirche auf der Gemeindehomepage |accessdate=2016-01-31 |archive-date=2024-02-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240229124910/http://www.tyn.cz/cz/index.php?stranka=historie-20100201 |url-status=dead }}</ref> Deli nekdanjega zvonika so ostali kot kapela sv. Ljudmile še do leta 1894. === Sedanja cerkvena zgradba === Z donacijami bogatih patricijskih trgovcev okoli leta 1360 je bila zgrajena nova cerkev v visokem [[gotska arhitektura|gotskem slogu]] z nekaj temeljev prejšnje stavbe. Prva triladijska bazilika s skoraj pravokotnim tlorisom je verjetno temeljila na načrtih lokalnih graditeljev Scheuflerja in Schmelzerja. Njen videz se zgleduje po šlezijski cerkveni arhitekturi 14. stoletja. Od leta 1365 je bil župnik v cerkvi [[Avguštinci|avguštinec]] Konrad Waldhausen. Okoli leta 1380 so nastali kor in stranski ladji, tako je bila zgradba sestavljena iz treh ladij. Mojstra [[Matija iz Arras]]a in [[Peter Parler]] sta izdelala 28 m visoka okna s [[krogovičje]]m in drugim arhitekturnim okrasjem ladje in severnega portala s [[Timpanon (arhitektura) |timpanonom]] iz leta 1390, ki predstavlja ''trpljenje Kristusa'', zgodbami in ljudmi, povezanimi s kraljem Venčeslavom IV. Od 1425–1435 je bil teolog Jan Rokycana pridigar v cerkvi, ki je bil blizu kralju [[Jurij Podebradi|Juriju iz Podebradija]]. Leta 1471 je bil pokopan v kripti. Še pred husitskimi vojnami je bila ladja dokončana in opremljena. Ne ve se, ali so bili podporni oboki že v sedanji obliki. Končano je bilo tudi zahodno čelo. Streha ladje in dva stolpa so še vedno manjkali. Stolpa sta bila dodana leta 1466 (severni) in 1511 (južni). Slednji je bil zgrajen pod vodstvom Mateja Rejska. V severnem stolpu je bil bronast zvon nameščen leta 1585, a se je stalil pri požaru leta 1819. Po koncu [[husitske vojne|husitskih vojn]] je bila streha Marijine cerkve dokončana, leseni tramovi pa so bili na ukaz cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]] uporabljeni kot [[vislice]]. Leta 1447 je bilo obešenih 53 radikalnih Husitov. Graditelji so končali streho do okoli leta 1460. V obdobju od 1463 do 1466 je bil postavljen zatrep ladje, hkrati pa drug stolp. V zatrepu sta bila kip kralja Jurija iz Podebradija in pozlačen kelih z napisom "Veritas vincit" (''resnica zmaga''). Po [[bitka na Beli gori|bitki na Beli gori]] leta 1626 je bil kip odstranjen. Nadomeščen je bil z reliefom Marije kiparja [[Kaspar Bechteler| Kasparja Bechtelerja]]. V času vladavine kralja Vladislava II. je bil končan južni stolp. Stolpa se imenujeta tudi Adam in Eva. Po [[tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] so državljani Prage leta 1649 opustili gradnjo nove baročne oltarne slike v cerkvi, zato je treba poudariti pomen device Marije za krščanstvo. Arhitekt [[Giovanni Domenico Orsi de Orsini]] je leta 1670 zgradil nov kor. Strela, ki je leta 1679 zanetila požar, je močno poškodovala ladjo in kor. Nadomestili so ju z novim nižjim baročnim obokom. 130 let pozneje je požar uničil severni stolp, katerega obnova se je vlekla do 1836. Namestili so tudi nov zvon. [[Slika:Pražské Staré Město.JPG|thumb|Pogled na Staro mesto in smodniški stolp]] Od leta 1710 do 1735 je bil duhovnik v cerkvi Johann Florian Hammerschmidt. V tem času se je Praga povečala z vključitvijo štirih okoliških vasi, tako da je župnija dobila še dodaten vpliv. Cerkveni voditelji so poenostavili objekte in naprave ([[purizem]]), kar je pomenilo, da so od leta 1876 do leta 1895 odstranili večino ometa in je še vedno videti kamen in apnenec tudi na opornikih. Na začetku 20. stoletja je cerkev dobila zakristijo, v letih od 1906 do 1908 so obnovili severni portal. Leta 1933 je župnija postala podružnica cerkve svetega Gallusa v Pragi in tako je ostalo do leta 2009. Leta 1970 in na začetku 21. stoletja je bila obnovljena skoraj celotna cerkev. <ref name="tschWP">Einige Details wurden der tschechischen Wikipedia entnommen. Darüber hinaus dienten die angegebene Literatur und die Auswertung vieler Fotos im Internet der Texterstellung.</ref> Cerkvena stavba, baldahin in lesorez iz obdobja okoli leta 1420 v notranjosti cerkve in devica Marija so od leta 1970 spomeniško zaščiteni. <ref>Poche, Neuber: ''Praha.''…</ref> == Arhitektura == Zunanja oblika je v slogu visoke [[gotska arhitektura|gotike]], na kar še posebej opozarjajo stolpi, [[pediment]]i, [[fiala (arhitektura)|fiale]] in [[krogovičje]]. === Cerkvena ladja === V ladji prevladujejo baročni sodasti oboki. Petrazponski stranski ladji sta obdržali svoj prvotni gotski rebrasti obok. Zidovi so zgrajeni večinoma iz [[skrilavec|skrilavca]], ki je del glavnih [[steber|stebrov]], [[arkade]] in druge podrobnosti so iz [[peščenjak]]a. === Portal in zatrep === [[Slika:Prag Teynkirche Nordportal.jpg|thumb| Severni portal s timpanonom]] Vsi cerkveni vhodi so v prvotnem gotskem slogu in so na vseh štirih straneh cerkvene zgradbe. Severni portal ima [[timpanon (arhitektura)| timpanon]] s tremi prizori iz ''Kristusovega pasijona''. Med letoma 1906 in 1908 so izdelali prve kopije posameznih delov, v letu 1998 pa je bila celota nadomeščena s kopijo. Izvirniki so od takrat v Narodni galeriji v Pragi. === Stolpa in zvonovi === [[Slika:13-03-30-praha-by-RalfR-054.jpg|thumb|left|Pogled na stolpa s Staromestnega trga]] Zvonika nista zgrajena v istem slogu, vendar z 80 metri približno enaka. Tisti na severni strani je nekoliko debelejši. Oba imata štiri okrasne stolpiče z dvema razporejenima v vrstah in sta okronana z osmerokotno streho. Stolpa sta obdana z zunanjo galerijo, ki je primerna za obiskovalce. Med fialami je pozlačen portret Marije v zatrepu. [[Slika:Zvon Marie ve věži Týnského chrámu.jpg|thumb|Marijin zvon]] Bronast zvon iz leta 1830 je v severnem stolpu. V južnem stolpu je od leta 1535 zvon, ki ga je ulil Tomáš Jaroš, posvečen devici Mariji (glej sliko). To je drugi največji cerkveni zvon v Pragi (po stolnici sv. Vida). Leta 2014 so v severni stolp namestili tri nove zvonove. == Oprema == [[Slika:063 Església de la Mare de Déu de Týn, altar major.jpg|thumb|left|Glavni oltar]] Celotna notranjost je ohranjena predvsem v baročnem slogu. === Oltar in prižnica === Glavni oltar ima sliko ''Marijinega vnebovzetja in Svete trojice'' iz leta 1649, ki jo je naslikal Karel Škréta. Desno od vhoda (tj. severno od glavnega oltarja) so oltar sv. Venčeslava s kipi Johanna-Georga Bendla, slike Antonína Stevensa (1664) in Johanna Georga Heinscha (1690). Poleg tega je še renesančni oltar iz začetka 17. stoletja z reliefom ''Krst Gospoda v Jordanu''. [[Slika:Praha, Týnský chrám, kazatelna 01.jpg|thumb|Prižnica]] Pred korom je gotska [[prižnica]] iz sredine 15. stoletja s streho, prikazuje slike Josefa Vojtěcha Hellicha in je tudi plastično okrašena. Ob oltarju v severni stranski ladji so prizori ''Kalvarije'', ki segajo v začetek 15. stoletja. Na desni strani glavnega oltarja je cesarska grobnica cesarja Rudolfa II., danskega [[astronom]]a [[Tycho Brahe|Tycha Braheja]] iz 1601. V [[apsida|apsidi]] sta brez datuma sliki na temo ''Obiskanja'' in ''Čaščenje pastirjev'' italijanskega [[slikar]]ja Girolama Romanina. V južnem hodniku je oltar posvečen [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]]. Je edinstveno delo donavske rezbarske šole iz let 1524/1525. Stranske oltarje so večinoma podarili obrtniški cehi ali patriciji. === Orgle in empora === [[Slika:065 Església de la Mare de Déu de Týn, orgue.jpg|thumb|links|Orgelska empora]] Prve [[orgle]] je župnija namestila v severni ladji leta 1573, naročil jih je Albrecht Rudner. [[Orgle]] so iz nemške orgelske delavnice Hansa Heinricha Mundta (1632–1691) iz let 1670–1673 <ref>[[:cs:Hans Heinrich Mundt|Hans-Heinrich Mundt; Biografie in der tschechischen Wikipedia]]</ref>. Najprej niso bili zadovoljni z zvokom, prav tako se jim je zdela cena previsoka. Mundt jih je moral spremeniti. Po požaru leta 1676 niso bile uporabne, vendar jih je Mundt popravil. V 18. stoletju so izvedli le nujna popravila, leta 1823 pa je orgle prevzel graditelj Josef Gartner in predelal tonacijo ter preuredil pedale. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so jih hoteli odstraniti in uporabiti za obrambno industrijo, vendar se to ni zgodilo. Instrument je ostal do leta 1998. Takrat jih je obnovilo nemško podjetje ''Johannes Klais Orgelbau'' in leta 2000 so bile ponovno postavljene in slovesno odprte. <ref>[http://www.tyn.cz/cz/index.php?stranka=tnsk-varhany Homepage der Teyn-Kirchgemeinde mit Details zu den Orgeln] (tschechisch); abgerufen am 26. September 2014.</ref> Orgle so zasnovane v baročnem slogu z angeli, stebriči in okrašene s cvetličnimi motivi v zlatu. === Klopi, krstilnik in ostalo === Ob zaključku stranskih ladij sta dve vrsti sedilij (stolov) s portreti glav iz leta 1400, ki kažejo med drugim kralja Venčeslava IV. in njegovo ženo kraljico Johano Bavarsko. V stranski ladji je najstarejši [[krstilnik]], o katerem je zapis iz leta 1414, izdelan iz [[kositer|kositra]]. Ima obliko obrnjenega zvona, stoji na treh levjih nogah, ki se končajo na polovici dolžine. Pokrov ima krožen nizek [[relief (umetnost)|relief]], krogovičje, koničasti loki kažejo 12 apostolov. Pokrov je dobil okrasje šele leta 1849 in je delo kovača Josefa Goetzla, za oprijem je majhen lik Janeza Krstnika iz delavnice Emanuela Maxa. V notranjosti cerkve so številne lesene rezbarije. Poznogotski kamnit baldahin, ki ga je izdelal Matej Rejsek, je iz leta 1493. Baldahinov obok je prvotno stal nad grobom husitskega pomožnega škofa Avguština Luciana von Mirandole. Zdaj je vključen v oltar sv. Luke iz 19. stoletja. Na enem od stebrov prezbiterija je [[sveta Barbara]] iz delavnice Karla Škréta. Na steni desne (severne) stranske ladje je na stranskem oltarju kip ''Matere božje z detetom''. Poleg vhoda v [[zakristija|zakristijo]] je grobnica Vaclava Berka iz Dube. Naslednja Škrétova slika (naslikana 1648) prikazuje sv. Adalberta in je na stebru na levi strani (tj. južno) od vhoda. Na drugih stebrih so še vedno upodobitve ''svetega Jožefa'', ''Oznanjenje'' in ''Kristusova družina''. Drugi pomembni slikarji, ki so v stoletjih ustvarjali svetnike Marijine cerkve in svetopisemske prizore, so še Michael Wenzel Halbax, Ignac Raab in František Xaver Karel Palko. Leta 1846 je bil narejen marmorni kip slovanskih misijonarjev [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]], od leta 1864 je nov oltar na koncu južnega hodnika, ki prikazuje ''Žalostno mati božjo'' na sliki Antonína Lhote (1812–1905). Posamezni predmeti (slike, triptih iz leta 1500) so v praškem Mestnem muzeju in Narodni galeriji. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Emanuel Poche, Karel Neubert, Antonín Srch: ''Praha, Kunstdenkmäler'' (Übersetzt von Lotte Elsner und Karel Bittner), Pressfoto, Praha 1973, S. 72,<!-- der Prager Verlag hieß 1973 „Pressfoto“ bzw. „ČTK-Pressfoto“, nicht „Pressefoto“, aber 1969 erschien das Buch bereits tschechisch bei „Atria“, Praha! -->; Dausien Hanau 1972 und 1977, ISBN 3-7684-1288-1. * Michael Flegl: ''Prag. Reiseführer Olympia. '' Olympia, Prag 1988, S. 96f. * Erhard Gorys: ''Tschechische Republik''. DuMont Reiseführer 1994, ISBN 3-7701-2844-3, S. 50–52. * ''Knaurs Kulturführer Tschechische Republik und Slowakische Republik'', München 1993, ISBN 3-426-26609-1, S. 210 und 212f. == Zunanje povezave == {{Commons category|Church of Our Lady in front of Týn}} * [http://www.praguewelcome.cz/en/visit/monuments/top-monuments/123-our-lady-before-tyn-.shtml Information on Prague Information Service website] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Pragi]] [[Kategorija:Cerkve na Češkem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1511]] [[Kategorija:Gotska arhitektura na Češkem]] {{normativna kontrola}} 6ipl5aro0pgomlu6sctkc2n241h05lk 0 418768 6675102 6473360 2026-05-12T22:05:51Z ~2026-28065-61 259585 novo 6675102 wikitext text/x-wiki [[Portugalska]] je prvič nastopila na Evroviziji leta [[Pesem evrovizije 1964|1964]], ko jo je s pesmijo [[Oração]] zastopal [[António Calvário]], osvojili so zadnje mesto z nič točkami. Najboljša uvrstitev '''[[Portugalska|Portugalske]] na [[Evrovizija|Pesmi Evrovizije]]''' je 1. mesto leta [[Evrovizija 2017|2017]]. [[Slika:Vania Fernandes - ESC 2008.jpg|sličica|234x234_pik|[[Vânia Fernandes]] ([[Evrovizija 2008|2008]])]] == Portugalski predstavniki == [[Slika:ESC2014 - Portugal 02.jpg|sličica|234x234_pik|[[Suzy (pevka)|Suzy]] v Kopenhavnu ([[Evrovizija 2014|2014]])]] [[Slika:20150516 ESC 2015 Leonor Andrade 7967.jpg|sličica|234x234_pik|[[Leonor Andrade]] na Dunaju ([[Evrovizija 2015|2015]])]] [[Slika:Salvador Sobral (Portugal) ESC 2017.jpg|sličica|234x234_pik|[[Salvador Sobral]] v Kijevu ([[Evrovizija 2017|2017]])]] [[Slika:ESC2018 - Portugal 02.jpg|sličica|234x234_pik|[[Cláudia Pascoal]] v Lizboni ([[Evrovizija 2018|2018]])]] [[Slika:ESC2019-Portugal.jpg|sličica|234x234_pik|[[Conan Osíris]] v Tel Avivu ([[Evrovizija 2019|2019]])]] {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbeniki !Pesem !Finale !Točke !Polfinale !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 1964|1964]] |[[António Calvário]] |»Oração« |13. |0 | colspan="2" rowspan="28" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 1965|1965]] |[[Simone de Oliveira]] |»Sol de inverno« |13. |1 |- |[[Pesem Evrovizije 1966|1966]] |[[Madalena Iglésias]] |»Ele e ela« |13. |6 |- |[[Pesem Evrovizije 1967|1967]] |[[Eduardo Nascimento]] |»O vento mudou |12. |3 |- |[[Pesem Evrovizije 1968|1968]] |[[Carlos Mendes]] |»Verão« |11. |5 |- |[[Pesem Evrovizije 1969|1969]] |[[Simone de Oliveira]] |»Desfolhada portuguesa« |15. |4 |- |[[Pesem Evrovizije 1971|1971]] |[[Tonicha]] |»Menina do alto da serra« |9. |83 |- |[[Pesem Evrovizije 1972|1972]] |[[Carlos Mendes]] |»A festa da vida« |7. |90 |- |[[Pesem Evrovizije 1973|1973]] |[[Fernando Tordo]] |»Tourada« |10. |80 |- |[[Pesem Evrovizije 1974|1974]] |[[Paulo de Carvalho]] |»E depois do adeus« |14. |3 |- |[[Pesem Evrovizije 1975|1975]] |[[Duarte Mendes]] |»Madrugada« |16. |16 |- |[[Pesem Evrovizije 1976|1976]] |[[Carlos do Carmo]] |»Uma flor de verde pinho« |12. |24 |- |[[Pesem Evrovizije 1977|1977]] |[[Os Amigos]] |»Portugal no coração« |14. |18 |- |[[Pesem Evrovizije 1978|1978]] |[[Gemini (glasbena skupina)|Gemini]] |»Dai li dou« |17. |5 |- |[[Pesem Evrovizije 1979|1979]] |[[Manuela Bravo]] |»Sobe, sobe, balão sobe« |9. |64 |- |[[Pesem Evrovizije 1980|1980]] |[[José Cid]] |»Um grande, grande amor« |7. |71 |- |[[Pesem Evrovizije 1981|1981]] |[[Carlos Paião]] |»Playback« |18. |9 |- |[[Pesem Evrovizije 1982|1982]] |[[Doce]] |»Bem bom« |13. |32 |- |[[Pesem Evrovizije 1983|1983]] |[[Armando Gama]] |»Esta balada que te dou« |13. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 1984|1984]] |[[Maria Guinot]] |»Silêncio e tanta gente« |11. |38 |- |[[Pesem Evrovizije 1985|1985]] |[[Adelaide Ferreira]] |»Penso em ti, eu sei« |18. |9 |- |[[Pesem Evrovizije 1986|1986]] |[[Dora (pevka)|Dora]] |»Não sejas mau para mim« |14. |28 |- |[[Pesem Evrovizije 1987|1987]] |[[Nevada (pevka)|Nevada]] |»Neste barco à vela« |18. |15 |- |[[Pesem Evrovizije 1988|1988]] |[[Dora (pevka)|Dora]] |»Voltarei« |18. |5 |- |[[Pesem Evrovizije 1989|1989]] |[[Da Vinci (skupina)|Da Vinci]] |»Conquistador« |16. |39 |- |[[Pesem Evrovizije 1990|1990]] |[[Nucha]] |»Há sempre alguém« |20. |9 |- |[[Pesem Evrovizije 1991|1991]] |[[Dulce Pontes]] |»Lusitana paixão« |8. |62 |- |[[Pesem Evrovizije 1992|1992]] |[[Dina (pevka)|Dina]] |»Amor d'água fresca« |17. |26 |- |[[Pesem Evrovizije 1993|1993]] |[[Anabela Braz Pires|Anabela]] |»A cidade (até ser dia)« |10. |60 | colspan="2" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Kvalifikacija za Millstreet |- |[[Pesem Evrovizije 1994|1994]] |[[Sara Tavares]] |»Chamar a música« |8. |73 | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 1995|1995]] |[[Tó Cruz]] |»Baunilha e chocolate« |21. |5 |- |[[Pesem Evrovizije 1996|1996]] |[[Lúcia Moniz]] |»O meu coração não tem cor« |6. |92 |18. |32 |- |[[Pesem Evrovizije 1997|1997]] |[[Célia Lawson]] |»Antes do adeus« |24. |0 | colspan="2" rowspan="5" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Ni bilo polfinalov |- |[[Pesem Evrovizije 1998|1998]] |[[Alma Lusa]] |»Se eu te pudesse abraçar« |12. |36 |- |[[Pesem Evrovizije 1999|1999]] |[[Rui Bandeira]] |»Como tudo começou« |21. |12 |- |[[Pesem Evrovizije 2001|2001]] |MTM |»Só sei ser feliz assim« |17. |18 |- |[[Pesem Evrovizije 2003|2003]] |[[Rita Guerra]] |»Deixa-me sonhar (só mais uma vez)« |22. |13 |- |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |[[Sofia Vitória]] |»Foi magia« | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |15. |38 |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |[[2B]] |»Amar« |17. |51 |- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |[[Nonstop]] |»Coisas de nada (Gonna Make You Dance)« |19. |26 |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Sabrina (pevka)|Sabrina]] |»Dança comigo« |11. |88 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Vânia Fernandes]] |»Senhora do mar (Negras águas)« |13. |69 |bgcolor="silver"|2. |bgcolor="silver"|120 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |[[Flor-de-Lis]] |»Todas as ruas do amor« |15. |57 |8. |70 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Filipa Azevedo]] |»Há dias assim« |18. |43 |4. |89 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Homens da Luta]] |»A luta é alegria« | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |18. |22 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Filipa Sousa]] |»Vida minha« |13. |39 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Suzy (pevka)|Suzy]] |»Quero ser tua« |11. |39 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Leonor Andrade]] |»Há um mar que nos separa« |14. |19 |- bgcolor="gold" |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Salvador Sobral]] |»Amar pelos dois« |1. |758 |1. |370 |- bgcolor="FF0000" |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Cláudia Pascoal]] |»O jardim« |bgcolor="FF0000"|26. |bgcolor="FF0000"|39 | colspan="2" |Gostiteljica |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Conan Osíris]] |»Telemóveis« | colspan="2" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Brez finala |15. |51 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Elisa Silva|Elisa]] |»Medo de sentir« | colspan="4" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center"|Festival odpovedan |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[The Black Mamba]] |»Love Is on My Side« |12. |153 |4. |239 |- |[[2022]] |[[MARO]] |»Saudade, saudade« |9. |207 |4. |208 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Mimicat]] |»Ai coração« |23. |59 |9. |74 |- |[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |[[Iolanda Costa|Iolanda]] |»Grito« |10. |152 |8. |58 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Napa]] |»Deslocado« |21. |50 |9. |56 |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] | Bandidos do Cante |»Rosa« | colspan="2" rowspan="1" data-sort-value="99999" style="background: #ececec; vertical-align: middle; text-align: center" |Brez finala | | |} {{Pesem Evrovizije}} {{music-stub}} {{nanoškrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Portugalska glasba]] [[Kategorija:Portugalska na Pesmi Evrovizije| ]] l8dnon9jlsoinqh8jpv2n2qntf1exnx 0 425888 6675201 5771557 2026-05-13T08:19:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675201 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|El Rocío (razločitev)}} [[Slika:El Rocío locator map.svg|thumb|right|210px|Položaj El RocÍa v Španiji]] '''El RocÍo''' je [[Občina|občina]] (predmestje) ob [[Mesto|mestu]] [[Malaga]] v [[Španija|Španiji]]. Občina obsega istoimensko mestece. Leži v [[Provinca Malaga|provinci Malaga]] v [[Španska avtonomna skupnost|španski avtonomni skupnosti]] [[Andaluzija]]. == Zemljepisni položaj == El RocÍo je obalno andaluzijska občina ob Malagi, zaradi zraščenosti z Malago nekateri štejejo El RocÍo za predmestje Malage. Občina na severu meji s četrtjo Parque Clavero, na vzhodu z Morlaco Parkom in okolico Morlaco Parka ter na zahodu z La Torrecillo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.malaga.eu/opencms/export/sites/default/aytomalaga/portal/menu/ayuntamiento/menu/item0013/descargas/PLANO_DELIMITACION_DISTRITO_2.pdf |title=Plano oficial de delimitación de barrios del distrito 2 |accessdate=2016-11-07 |archive-date=2012-02-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226124303/http://www.malaga.eu/opencms/export/sites/default/aytomalaga/portal/menu/ayuntamiento/menu/item0013/descargas/PLANO_DELIMITACION_DISTRITO_2.pdf |url-status=dead }}</ref> == Poimenovanje == Mestece in občina sta dobila ime po »Virgen del RocÍo«, znani kot Nevesta Malage. == Transportna povezanost == El RocÍo je povezan z okoliškimi mesti in Malago z linijami [[Avtobus|avtobusnega]] podjetja EMT. Iz El RocÍo so direktne povezave do Parque Clavero, El Pala, Alamede Principal, Cerrade de Calderon, Puerte Blance in Pedregaleja.<ref>Días laborables. [http://www.emtmalaga.es EMT Málaga] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130328112436/http://www.emtmalaga.es/ |date=2013-03-28 }}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Andaluzija]] l5a20helos70dtdgth94n79fn2mh1yy 0 445193 6674880 6073831 2026-05-12T12:39:58Z ~2026-28279-21 259659 /* Obala */ 6674880 wikitext text/x-wiki [[Image:Romania general map.png|thumb|right|350px|Zemljevid Romunije]] Z 238.400 kvadratnimi kilometri je [[Romunija]] dvanajsta največja država v Evropi. Leži v jugovzhodnem delu Evrope, meji na [[Črno morje]], je na pol poti med ekvatorjem in severnim polom ter je enako oddaljena od zahodnega dela Evrope – Atlantske obale – in najbolj vzhodnega [[Uralsko gorovje|Urala]]. Romunija ima 3195 kilometrov [[državna meja|državne meje]].Na vzhodu sta [[Moldavija]] in [[Ukrajina]], na jugu je [[Bolgarija]], na zahodu sta [[Srbija]] in [[Madžarska]]. Na jugovzhodu je 245 kilometrov morske obale. == Zgodovina == Tradicionalno je Romunija razdeljena na več zgodovinskih regij, ki nimajo nobene upravne vloge: [[File:Physical map of Romania.jpg|250px|thumb| Fizični in upravni zemljevid Romunije z zgodovinskimi regijami v sivi barvi (Țara Românească pomeni Vlaška)]] * [[Dobrudža]] je najbolj vzhodna regija, ki se razprostira na severnem bregu Donave do obale Črnega morja; * [[Moldavija (romunska regija)|Moldavija]] se razteza od vzhodnih [[Karpati|Karpatov]] do reke Prut na moldavski in ukrajinski meji; * [[Vlaška]] je na jugu Transilvanskih Alp do bolgarske meje in je z reko Olt razdeljena v [[Oltenija|Oltenijo]] na zahodu in [[Muntenija|Muntenijo]] na vzhodu. Donava je naravna meja med Muntenijo in Dobrudžo; * osrednjezahodno območje, [[Transilvanija]], je omejeno z lokom Karpatov, ki ga ločuje od območja Maramureșa na severozahodu, z območjem Crișana, ki meji na Madžarsko na zahodu, in Banatom na jugozahodu, ki meji na Madžarsko in Srbijo. Na območjih zahodno od Karpatov živi največ narodnih manjšin v državi – Madžari, Nemci in Srbi. Zunanje meje Romunije so posledica nedavnih dogodkov. Ob izbruhu prve svetovne vojne je ozemlje države vključevalo samo Vlaško, Moldavijo in Dobrujo. To območje, znano pod imenom Regat ali Staro kraljestvo, je nastalo z razpadom [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] sredi 19. stoletja. Ob koncu prve svetovne vojne je Romunija pridobila Transilvanijo in Banat. Nekaj tega ozemlja je bilo izgubljeno med drugo svetovno vojno, vendar so bila po pogajanjih vrnjena Romuniji. Čeprav je to združilo približno 85 odstotkov romunsko govorečega prebivalstva vzhodne Evrope v en narod, je pod romunsko vlado prešlo precej etničnih Madžarov. Spori med Madžarsko in Romunijo glede tega ozemlja so bili redni, saj sta ga obe obravnavali kot del svoje narodne dediščine. Vprašanja so se občasno pojavljala tudi glede zgodovinske veljavnosti sovjetsko-romunske meje. Bukovina in Besarabija, nekdanji romunski pokrajini, v katerih je pomemben odstotek romunskega prebivalstva, so bili del [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] od konca druge svetovne vojne do njenega razpada in nato del (nekdanje sovjetske) države Ukrajine in Moldavije. Kljub stalnim in morebitnim sporom pa od leta 1989 Romunija nima teritorialnih zahtev. == Topografija == [[Image:Romania-relief.png|thumb|right|300px|Fizični zemljevid Romunije s Karpati]] [[Image:RomGeolActual.jpg|300px|right|thumb|Geologija Romunije in sosed]] Naravna krajina Romunije je skoraj enakomerno razdeljena med gore (31 odstotkov), nižavja (33 odstotkov) in gričevje (36 odstotkov). Te raznovrstne reliefne oblike so precej simetrično razdeljene s [[Karpati]], ki segajo v višino več kot 2500 metrov, in do [[Delta Donave|delte Donave]], ki je le nekaj metrov nad morjem. Na spodnjem seznamu je 12 vrhov, višjih od 2500 m:<ref> [http://www.insse.ro/cms/files/pdf/ro/cap1.pdf Anuarul 2004 al Institutului Național de Statistică]</ref> {| class="wikitable sortable" ! Vrh ! Pogorje ! Okrožje ! Višina (m) |- | Moldoveanu | Făgăraș | <!--Argeș, -->Sibiu | 2544 |- | Negoiu | Făgăraș | <!--Argeș, -->Sibiu | 2535 |- | Viștea Mare | Făgăraș | <!--Argeș,--> Brașov | 2527 |- | Lespezi | Făgăraș | <!--Argeș,--> Sibiu | 2522 |- | Parângu Mare | Parâng | Gorj, Hunedoara | 2519 |- | Peleaga | Retezat | Hunedoara | 2509 |- | Păpușa | Retezat | Hunedoara | 2508 |- | Vânătoarea lui Buteanu | Făgăraș | <!--Argeș, -->Sibiu | 2507 |- | Omu | Bucegi | Prahova, Brașov, Dâmbovița | 2505 |- | Cornul Călțunului | Făgăraș | <!--Argeș, -->Sibiu | 2505 |- | Bucura Dumbravă | Bucegi | Prahova, Brașov, Dâmbovița | 2503 |- | Dara | Făgăraș | <!--Argeș --> Sibiu | 2500 |- |} Lok Karpatov se razprostira več kot 1000 kilometrov skozi središče države in pokriva območje 71.000 kvadratnih kilometrov. Gore so nizke do srednje visoke nadmorske višine in niso širše od 100 kilometrov. Globoko so razdrobljene z vzdolžnimi in prečnimi dolinami, ki so jih ustvarile reke. Te značilnosti in mnogo [[prelaz]]ov – nekateri na višini do 2256 metrov – povzročajo, da so Karpati bolj prehodni in niso taka ovira za gibanje kot druga evropska gorstva. Še ena značilnost je, veliko je erodiranih planot na sorazmerno visokih višinah. Naselja so nad 1200 metrov. Karpati v Romuniji se delijo na: Vzhodne, Južne ali Transilvanske Alpe in Zahodne. Vsako območje ima pomembne značilnosti. '''Vzhodne Karpate''' sestavljajo tri vzporedne verige, ki potekajo od severozahoda proti jugovzhodu. Zahodni greben je ugaslo vulkansko območje s številnimi ohranjenimi stožci in kraterji. Sicer jih sestavljajo peščenjaki, konglomerati in apnenci. Najvišji vrh je Pietrosu (2303 m). Območje ima več velikih kotlin, v največji leži mesto [[Brașov]]. V teh kotlinah so pomembni rudarski in industrijski centri, pa tudi kmetijska območja. Vzhodni Karpati so pokriti z gozdovi, približno 32 odstotkov vseh gozdov v Romuniji. Imajo tudi pomembne rude, tudi zlato in srebro, izviri mineralne vode pa oskrbujejo številna zdravilišča. [[Image:Bucegi Sphinx, Romania.jpg|thumb|left|150px|Romunska sfinga na platoju pogorja Bucegi na višini 2216 m meri 8 m v višino in 12 m v širino]] '''Južni Karpati''' (tudi Transilvanske Alpe) so ledeniško preoblikovani in iz starejših kamnin. Imajo najvišje vrhove, najvišji je Moldoveanu (2544 m) in drugi najvišji je Negoiu (2535 m), in več kot 150 ledeniških [[jezero|jezer]]. Tu so obsežna travišča in nekatera gozdna območja, nekaj velikih kotlin in podzemnih virov. Na višjih nadmorskih višinah sta veter in dež obrusila skale v spektakularne figure, kot so sfinga in gobe (babele). Regija je bila prekrita s starodavno mrežo čezkarpatskih cest, ostanki stare [[rimska cesta|rimske ceste]] so še vedno vidni. Številni prelazi in doline rek Olt, Jiu in Donave zagotavljajo pot [[cesta]]m in [[železnica]]m skozi gore. '''Zahodni Karpati''' so najnižji od treh območij in razdrobljeni s številnimi globokimi dolinami. Zgodovinsko so delovali kot vrata, ki so omogočala enostaven prehod, vendar jih je bilo mogoče zlahka braniti. Najbolj znana od teh so ''Porțile de Fier'' (Železna vrata) na Donavi. Zahodni Karpati so najgosteje naseljeni, na najsevernejšem območju v Apusenih so stalna naselja na najvišjih nadmorskih višinah. '''Transilvanska planota''' je zaprta v velikem loku Karpatov, leži na višini 300–600 m, ima široke doline rek, je hribovita in gričevnata, največja planota (kotlina) v državi in središču Romunije. Na zahodu jo zapira Banatsko hribovje (''Munții Apuseni'') iz [[gnajs]]ov in kristalastih skrilavcev (najvišji vrh Cucurbǎta Mare, 1849 m). Ta pomembna kmetijska regija ima tudi velike zaloge [[metan]]a in [[sol]]i. Na jugu in vzhodu Karpatov so '''Podkarpati''', ki oblikujejo razgiban teren med 396 do 1006 metrov nadmorske višine. Ta teren se na zahodu nadaljuje z rahlo nižjim '''Zahodnim hribovjem'''. Simetrija romunskega [[relief]]a se nadaljuje z visoko '''planoto Getic''' južno od Podkarpatov, '''Moldavsko visoko planoto''' na vzhodu med Podkarpati in reko Prut ter '''Dobrujino visoko planoto''' na jugovzhodu med Donavo in Črnim morjem. Podkarpati in območja visokih planot zagotavljajo dobre razmere za naselitev ljudi in so pomembna območja [[sadjarstvo|sadjarstva]], [[vinogradništvo|vinogradništva]] in drugih kmetijskih dejavnosti. Ima tudi velike zaloge rjavega [[premog]]a in [[zemeljski plin|zemeljskega plina]]. Ob vznožju Karpatov in visokih planot se ravnice razprostirajo na jugozahod in zahod. V južnih predelih države je spodnje Donavsko nižavje prerezano z reko Olt; vzhodno od reke je '''Vlaško nižavje''', na zahodu pa je '''Oltsko''' ali '''Zahodno nižavje'''. Tukaj je prst bogata, prevladuje [[černozjom]], in je najpomembnejša živinorejska regija v Romuniji. Namakanje se pogosto uporablja, pri čemer so močvirja v poplavni ravnini Donave poplavljena in kanalizirana za zagotavljanje dodatne obdelovalne zemlje. Najnižjo pokrajino v Romuniji najdemo na severnem robu območja Dobrudže (Dobrogea) v delti Donave. Delta je trikotno močvirno območje močvirja, plavajočih otokov iz trstičevja in peščenih bregov, kjer se Donava konča po treh kilometrih in se razdeli v tri krake, preden se izlije v Črno morje. [[Delta Donave]] zagotavlja ribe, trstičevje pa se uporablja za pridobivanje celuloze. Regija je naravni rezervat za redke vrste rastlinskega in živalskega sveta, tudi za ptice selivke. == Hidrografija == [[File:Cheile Turzii (Turda Gorges).jpg|thumb|right|Cheile Turzii in reka Hășdate v Transilvaniji]] Vsa Romunija spada v povodje Črnega morja. === Reke === Donava po vstopu v državo na jugozahodu pri Baziasu že teče približno 1075 kilometrov (skoraj 40 % celotne dolžine) skozi ali vzdolž romunskega ozemlja in oblikuje južno mejo s Srbijo in Bolgarijo. Skoraj vse romunske reke so neposredno ali posredno pritoki Donave in do izliva Donave v Črno morje pomenijo skoraj 40 odstotkov vsega pretoka. Pomembnejše romunske reke so [[Mureș]], [[Olt]], [[Prut]], [[Siret]], [[Ialomița]], [[Nekeș]], [[Argeș (reka)|Argeș]], [[Someș]], [[Jiu]], [[Bistrița]], [[Timiș]], [[Crișul Alt]], [[Beli Kriš|Beli]], [[Črni Kriš|Črni]] in [[Hitri Kriš]] ter [[Buzău]]. Romunske reke segajo predvsem vzhodno, zahodno in južno od osrednjega grebena Karpatov. Napajajo jih padavine in taljenje snega, kar povzroča precejšnje nihanje pretokov in občasno katastrofalne poplave. Na vzhodu rečne vode zbirata Siret in Prut. Na jugu reke tečejo neposredno v Donavo, na zahodu pa [[Tisa]] zbira vode na madžarskem ozemlju. [[Image:Rivers Romania.png|thumb|400px|Večje reke v Romuniji]] [[Image:Ro-hydro-net.jpg|400px|right|thumb|Hidrografska karta]] Nekatere večje reke v Romuniji so:<ref>[ [http://www.insse.ro/cms/files/pdf/ro/cap1.pdf 2004 Romanian Statistical Yearbook - Geography, Meteorology and Environment]</ref> {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Dolžina (km) ! Povodje (km²) |- | [[Donava]] | 1075 | 817.000 |- | Mureș | 761 | 28.310 |- | Prut | 742 | 11.990 |- | Olt | 615 | 24.050 |- | Siret | 559 | 42.890 |- | Ialomița | 417 | 10.350 |- | Someș | 376 | 15.740 |- | Argeș | 350 | 12.550 |- | Jiu | 339 | 10.080 |- |} Donava je daleč najpomembnejša reka v Romuniji, ne le za prevoz, ampak tudi za pridobivanje elektrike. Ena največjih hidroelektrarn v Evropi je pri Železnih vratih, kjer Donava teče skozi Karpate oziroma sotesko [[Džerdap]]. Donava je pomembna vodna pot za domači ladijski promet, pa tudi za mednarodno trgovino. Plovna je vzdolž celotnega romunskega ozemlja in za ladje iz morja do pristanišča Brăila. Očitna težava pri uporabi reke Donave za notranji prevoz je njena oddaljenost od večine glavnih industrijskih središč. Poleg tega močvirske brežine in trajne poplave ovirajo plovbo na nekaterih območjih. === Jezera === {{commons category|Lakes of Romania}} Nekatera romunska jezera: '''ledeniška jezera''' {| class="wikitable sortable" |- ! Ime ! Površina (ha) ! Volumen (mil. m³) ! Okrožje |- | Bucura || 10,5 || 0,5 || Hunedoara |- | Zănoaga Mare || 9,0 || 1,0 || Hunedoara |- | Bâlea || 4,7 || 0,2 || Sibiu |- | Câlcescu || 3,0 || 0,1 || Gorj |} '''kraterska jezera''' {| class="wikitable sortable" |- ! Ime ! Površina (ha) ! Volumen (mil. m³) ! Okrožje |- | Sfânta Ana|| 22,0 || 0,6 || Harghita |} '''kraška jezera''' {| class="wikitable sortable" |- ! Ime ! Površina (ha) ! Volumen (mil. m³) ! Okrožje |- | Zăton|| 20,0 || 1,0 || Mehedinti |- | Iezerul Ighiu || 5,3 || 0,2 || Alba |- | Vintileasca || 4,7 || 0,1 || Vrancea |} '''v kotlinah''' {| class="wikitable sortable" |- ! Ime ! Površina (ha) ! Volumen (mil. m³) ! Okrožje |- | Ianca || 322 || 1,6 || Brăila |- | Movila Miresii|| 180 || 4,5||Brăila |- | Lacul Sarat-Brăila|| 39 || 0,2||Brăila |} '''gorska jezera''' {| class="wikitable sortable" |- !Ime !Pogorje !Rečna dolina !Tip !Nadmorska višina (m) !Površina (ha) !Največja globina |- |Fântânele |Gilău |Someșu Cald |umetno (zajezitev) |990 |980 |92 |- |Vidraru |Făgăraș-Sud |Argeș |umetno (zajezitev) |830 |893 |155 |- |Vidra Lake |Parâng |Lotru |umetno (zajezitev) |1289 |1035 |109 |- |Bicaz |Ceahlău |Bistrița |umetno (zajezitev) |513 |3000 |90 |} == Podnebje == [[File:Romania map of Köppen climate classification.png|thumb|300px|Karta Köppnove podnebne klasifikacije po podatkih Clima României iz Administrația Națională de Meteorologie, Bukarešta, 2008]] Zaradi svojega položaja na jugovzhodnem delu evropske celine ima Romunija podnebje, ki je prehodno med zmernim in celinskim. Podnebne razmere so nekoliko spremenjene zaradi raznovrstnega reliefa države. Karpati ovirajo zračne mase z Atlantika in omejujejo njihove oceanske vplive na zahodu in središču države, tako da so zime blažje zime in močnejše padavine. Gore tudi blokirajo celinske vplive na obsežne ravnine na severu v Ukrajini, ki prinašajo ledene zime in manj dežja na jugu in jugovzhodu. Na skrajnem jugovzhodu sredozemski vplivi ponujajo blažje pomorsko podnebje. Povprečna letna temperatura na jugu je 11 °C, na severu pa 8 °C . V Bukarešti se temperatura giblje od –29 °C januarja do 29 °C v juliju s povprečno temperaturo 3 °C januarja in 23 °C v juliju. Padavine, dovolj jih je po vsej državi, se zmanjšujejo z zahoda na vzhod in od planin do ravnic. Nekatera gorska območja vsako leto prejmejo več kot 1010 mm padavin. Letna količina padavin je približno 635 mm v osrednji Transilvaniji, 521 mm na Iași v Moldaviji in le 381 mm v Constanți na Črnem morju. == Tla in rastje == V Moldaviji in Vlaškem nižavju so najrodovitnejša [[puhlica|puhlična]] tla ([[černozjom]]). V Transilvaniji in hribovju prevladujejo rjava tla. V nižinah prevladujejo listnati gozdovi (hrast, bukev, črni gaber), v višjih predelih Karpatov so iglasti gozdovi smreke in jelke. Ob Donavi so poplavni gozdovi. == Skrajne točke == *Geografske koordinate: {{coord|46|00|N|25|00|E|type:country}} *najsevernejša točka: Horodiștea, vas v okrožju Botoșani na meji z Ukrajino, {{coord|48|15|N|26|42|E|type:landmark_region:RO|name=Horodiștea (North)}} *najjužnejša točka: Zimnicea, mesto v okrožju Teleorman na meji z Bolgarijo, {{coord|43|37|N|25|23|E|type:landmark_region:RO|name=Zimnicea (South)}} *najzahodnejše točka: Beba Veche, vas v okrožju Timiș na meji z Madžarsko in Srbijo, {{coord|46|07|N|20|15|E|type:landmark_region:RO|name=Beba Veche (West)}} *najvzhodnejša točka: Sulina, mesto v okrožju Tulcea v delti Donave. {{coord|45|09|N|29|41|E|type:landmark_region:RO|name=Sulina (East)}} == Površina == *skupaj: 238.391 km² **kopno: 231.231 km² **voda: 7160 km² == Državne meje == *skupaj: 3149,9 km **z Bolgarijo 631 km, Madžarsko 448 km, Moldavijo 681 km, Srbijo 546 km in Ukrajino 649 km. == Obala == *dolžina: 245 km *pomorske zahteve: [[Kačji otok (razločitev)|Kačji otok]] *zunanji morski pas: 24 morskih milj (44,4 km) *epikontinentalna polica: globina 200 m ali globina izkoriščanja *izključna ekonomska cona: 200 morskih milj (370,4 km) *teritorialno morje: 12 morskih milj (22,2 km) == Površje == [[File:Salina Turda 5.jpg|thumb|right|Solni rudnik v Turdi]] Osrednja transilvanska kotlina je ločena od Moldavskega nižavja na vzhodu s Karpati in od Vlaškega nižavja na jugu s Transilvanskimi Alpami. Skrajne višine: * najnižja točka: Črno morje 0 m * najvišja točka: vrh Moldoveanuja 2544 m Naravni viri: nafta (stalno upada), les, zemeljski plin, premog, železova ruda, sol, njive, hidroelektrarne Raba tal: * obdelovalna zemljišča: 41 % * trajni nasadi: 3 % * trajni pašniki: 21 % * gozdovi in poraščena zemljišča: 29 % * drugo: 6 % (ocena iz leta 1993) Namakana zemljišča: 31.020 km² (leta 1993) Naravne nesreče: potresi so pogostejši na jugu in jugozahodu; geološka struktura in podnebje spodbujata plazove. == Okolje == Značilni so: erozija in degradacija tal; onesnaževanje vode; onesnaževanje zraka na jugu zaradi industrijskih odpadnih vod; onesnaženje mokrišč delte. Mednarodni sporazumi: * Romunija je pogodbenica mnogih okoljskih sporazumov, kot so o onesnaževanju zraka, pogodbe o Antarktiki, o biotski pestrosti, podnebnih spremembah, širjenju puščav, ogroženih vrstah, okoljskih spremembah, nevarnih odpadkih, pravu morja, jedrskih poskusih, zaščiti ozonske plasti, onesnaženju z ladij, mokriščih ter * podpisnica neratificiranih sporazumov o onesnaževanju zraka z obstojnimi organskimi onesnaževalci, okoljskega protokola o Antarktiki in kjotskega protokola. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [https://web.archive.org/web/20070927210503/http://www.insse.ro/cms/files/pdf/ro/cap1.pdf 2004 Romanian Statistical Yearbook - Geography, Meteorology and Environment] * Karel Natek, Marjeta Natek, Države sveta, Mladinska knjiga založba, 2006, ISBN 86-11-17130-6 == Zunanje povezave == {{commons category|Geography of Romania}} [[Kategorija:Geografija Romunije]] i4skq82fmsftmr7on8jtsdsueula3vw 0 449699 6674927 6611263 2026-05-12T14:02:43Z ~2026-28609-73 259748 Lulika 6674927 wikitext text/x-wiki '''Fobije na delovnem''' mestu je izraz za fobije, s katerimi se posamezniki soočajo takrat, ko so v službi, oz. tudi takrat, ko o svojem delovnem mestu le razmišljajo. Anksiozne motnje so heterogena skupina motenj, ki vključujejo specifične [[Fobija|fobije]], socialno fobijo, agorafobijo ter panične motnje, splošno anksioznost, obsesivno-kompulzivne motnje, posttravmatično stresno motnjo, hipohondrijo ter somatske motnje. Vse več je dokazov, da delovno mesto pomembno vpliva na razvoj anksioznih motenj. V eni od raziskav<ref name="Linden in Muschalla, 2006">Linden, M. in Muschalla, B. (2006). Anxiety disorders and workplace-related anxieties. Journal of Anxiety Disorders, 21(3), 467–474.</ref> so ugotovili, da je 67,4 % udeležencev poročalo o anksioznih motnjah na delovnem mestu. Med fobijami je bil najpogostejši situacijski strah pred delovnim mestom (53,8 %), na drugem mestu pa je bila socialna fobija (34,1 %). V študiji<ref name="Linden in Muschalla, 2006"/> predpostavljajo, da obstaja razlika med anskioznimi motnjami povezanimi s službo ter konvencionalnimi anksioznimi motnjami. Anksiozne motnje, ki se pojavljajo na delovnem mestu, so povezane s kompleksnimi stimulusi v delovnem okolju. Takšne vrste anksioznih motenj lahko nastanejo neodvisno od primarnih anksioznih motenj,<ref name="Muschalla, 2008">Muschalla, B. (2008). ''Workplace-related anxieties and workplace phobia'' (doktorska dizertacija). www.publishup.uni-potsdam.de/opus4-ubp/frontdoor/deliver/index/docId/1817/file/muschalla_diss.pdf. (20. 4. 2018)</ref> vendar pa so rezultati pokazali, da bodo posamezniki, ki trpijo za eno ali več konvencionalnimi anksioznimi motnjami, tudi bolj nagnjeni k doživljanju anksioznih motenj povezanih z delovnim mestom.<ref name="Linden in Muschalla, 2006"/> Ugotovili so, da je lahko samo delovno mesto izvor anksioznosti. Obstaja namreč posebna vrsta specifične fobije, ki je vezana zgolj na službo (strah pred delovnim mestom). Dejstvo, da so anksiozne motnje, vezane na delovno mesto le delno povezane s konvencionalnimi anksioznimi motnjami kaže, da ni ustrezno, če se pri diagnosticiranju in terapijah osredotočimo le na primarne motnje, temveč moramo biti pozorni tudi na motnje, ki se nanašajo na delovno mesto. Gledano s kliničnega vidika poleg drugih mentalnih motenj anksiozne motnje, vezane ne delovno mesto pojasnijo pomemben del bolniških dopustov in predčasnih upokojitev.<ref name="Linden in Muschalla, 2006"/> Na splošno pa anksiozne motnje vplivajo na slabše rezultate pri delu zaposlenih z motnjami.<ref name="Plaisier idr., 2012">Plaisier, I., de Graaf, R., de Bruijn, J., Smit, J., van Dyck, R., Beekman, A. in Penninx, B. (2012). Depressive and anxiety disorders on-the-job: The importance of job characteristics for good work functioning in persons with depressive and anxiety disorders. Psychiatry Research, 200(2-3), 382–388.</ref> Na posameznike z anksioznimi motnjammonataomobija. pomembno vplivajo karakteristike dela, kot sta npr. okupacijski status in psihosocialne okoliščine. Če so te karakteristike slabe, le še poslabšajo produktivnost posameznika in obratno. S tem zavedanjem lahko delodajalec dela na tem, da je delovno okolje za posameznika z anksiozno motnjo čim bolj prijazno.<ref name="Plaisier idr., 2012"/> ==Specifične fobije== Posamezniki se lahko s [[Fobija|specifičnimi fobijami]] soočajo tudi na delovnih mestih, npr. strah pred nastopanjem pri glasbenih izvajalcih, strah pred tehnologijo pri starejših zaposlenih,<ref name="Muschalla, 2009">Muschalla, B. (2009). Workplace phobia. ''German Journal of Psychiatry, 12'', 45–53.</ref> strah pred majhnimi luknjami (tripofobija) pri kuharjih, šiviljah, dermatologih idr., strah pred letenjem (aerofobija) pri stevardesah in pilotih, strah pred bacili (mizofobija) pri zdravnikih, varnostnikih v zaporu idr., strah pred zaprtimi prostori (klavstrofobija) pri rudarjih, pilotih idr., strah pred psi (kinofobija) pri frizerjih za pse in še mnogi drugi specifični strahovi. ==Socialna fobija== Delovno okolje je ena najzahtevnejših situacij, v kateri se lahko znajde posameznik s socialno fobijo. V službi osebo stalno nekdo nadzoruje in vrednoti njeno delo, oseba zlahka zaide v nesporazume s sodelavci, mora nastopati pred publiko ali se sestajati s sodelavci ter drugimi poslovneži na sestankih. Posamezniki s [[Fobija|socialno fobijo]] pogosto težje konkurirajo tistim, ki tovrstne duševne motnje nimajo, saj jim fobija otežuje napredek, poleg tega pa je lahko socialna fobija napačno interpretirana kot neprijaznost ali zadržanost. Posamezniki s socialno fobijo se sčasoma izolirajo od svojih sodelavcev, posledično pa jim je kasneje še težje preiti nazaj v socialne kroge in pridobiti samozavest. Dobro je, če si posamezniki s socialno fobijo do neke mere pomagajo sami tako, da se dobro pripravijo na predstavitve na sestankih, se izogibajo alkoholu pred socialnimi interakcijami, vadijo telefonske klice od doma (če npr. delajo kot poslovni sekretarji) ipd.<ref name="MacDonald idr.">MacDonald, Kyle. »How to manage social anxiety at work.« ''Overcoming Social Anxiety'', b. d., www.overcomingsocialanxiety.com/how-to-manage-social-anxiety-at-work/. Pridobljeno 12. 5. 2018.</ref> Delodajalci lahko zaposlenim s socialno fobijo pomagajo tako, da so odprti in sprejemljivi do duševnih motenj ter da podirajo stigmo, ki je nastala okrog duševnih motenj, pokažejo, da jim je mar za zaposlenega, izobražujejo svoj kader o duševnem zdravju, izobražujejo managerje in supervizorje, da znajo prepoznati simptome socialne fobije pri zaposlenih, podpirajo zaposlene, da poiščejo strokovno pomoč ter jim po potrebi omogočijo fleksibilnejši urnik, več odmorov ter jim dodelijo delo, ki je za njih primernejše. <ref name="Benayon">Benayon, Charles. »How to help employees suffering from social anxiety disorder.« ''Huffpost'', 1. 8. 2017, www.huffingtonpost.ca/charles-benayon-/how-to-help-employees-suffering-from-social-anxiety-disorder_a_23059751/?guccounter=1. Pridobljeno 12. 5. 2018.</ref> ==Agorafobija== Zaposleni z [[Fobija|agorafobijo]] se pogosto soočajo s težavo obvladovanja svojega strahu, še posebej na delovnem mestu, kjer jih skrbi, da bodo njihovo stanje opazili tudi drugi zaposleni. Skrbi jih, da bodo doživeli panični napad pred svojimi sodelavci ali nadrejenimi.<ref name="star, 2018">Star, K. »How to manage panic disorder in the workplace: Panic disorder can be especially difficult to manage at work.« ''Very Well Mind'', 16. 2. 2018, www.verywellmind.com/panic-disorder-and-the-workplace-2584191. Pridobljeno 20. 4. 2018.</ref> Posamezniki z agorafobijo pogosto izostajajo z delovnega mesta za daljša časovna obdobja. Daljše kot je obdobje izostanka, bolj se mora delodajalec truditi, da ostane v stiku z zaposlenim, saj se z daljšanjem izostanka vrnitev na delovno mesto in vzpostavljanje stika z ostalimi zaposlenimi in nadrejenimi otežujeta. Delodajalec mora biti pripravljen obiskati zaposlenega na domu ali na kakšnem drugem mestu, ki ustreza zaposlenemu. Zaželeno je, da se delodajalec zanima za stanje zaposlenega z agorafobijo ter se z njim pogovori o strategijah spoprijemanja ter na kakšen način bi lahko organizacija pomagala zaposlenemu. Delodajalec se mora specifično pozanimati, katere informacije o svojem stanju (če sploh katere) želi zaposleni deliti s sodelavci. Prav tako je dobro, da delodajalec po dogovoru z zaposlenim skuša prilagoditi okolje tako, da se bo zaposleni počutil varnega (npr. namenimo en prazen prostor v podjetju za zaposlenega takrat, ko občuti anskioznost) in bo posledično tudi bolj produktiven.<ref name="Fit">»Agoraphobia and its impact on sufferers in the workplace.« ''Fit for work'', 7. 12. 2014, www.support.fitforwork.org/app/answers/detail/a_id/249/~/agoraphobia. Pridobljeno 18. 3. 2018.</ref> Zaposleni z agorafobijo pa si do določene mere lahko pomagajo tudi sami. Dobro je, če vedo, katere situacije pri njih povzročijo občutke anksioznosti in panike, saj jih na ta način lahko skušajo preprečiti. Prav tako je dobro, da oseba prepozna simptome anksioznosti, se jih nauči razumeti ter skuša preusmeriti misli drugam. Posameznik z agorafobijo naj najprej v umirjenem stanju vadi tehnike, ki pomagajo pri obvladovanju ansksioznosti in panike, da jih bo lahko kasneje uporabil v času krize. Takšne tehnike so npr. zaustavljanje misli, progresivna mišična relaksacija in dihalne vaje. Čeprav mnogi raje zadržijo svoje zdravstveno stanje zase, pa je včasih koristno, da za agorafobijo ve še kdo, ki je posamezniku blizu ter nekateri sodelavci, saj mu lahko nudijo socialno oporo, katera pa zmanjšuje stres.<ref name="star, 2018"/> ==Sklici in opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Fobije]] [[Kategorija:Organizacijska psihologija]] i10ao5qjobq0mmnroluk7i2omz36nj7 6674928 6674927 2026-05-12T14:02:57Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28609-73|~2026-28609-73]] ([[User talk:~2026-28609-73|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6611263 wikitext text/x-wiki '''Fobije na delovnem''' mestu je izraz za fobije, s katerimi se posamezniki soočajo takrat, ko so v službi, oz. tudi takrat, ko o svojem delovnem mestu le razmišljajo. Anksiozne motnje so heterogena skupina motenj, ki vključujejo specifične [[Fobija|fobije]], socialno fobijo, agorafobijo ter panične motnje, splošno anksioznost, obsesivno-kompulzivne motnje, posttravmatično stresno motnjo, hipohondrijo ter somatske motnje. Vse več je dokazov, da delovno mesto pomembno vpliva na razvoj anksioznih motenj. V eni od raziskav<ref name="Linden in Muschalla, 2006">Linden, M. in Muschalla, B. (2006). Anxiety disorders and workplace-related anxieties. Journal of Anxiety Disorders, 21(3), 467–474.</ref> so ugotovili, da je 67,4 % udeležencev poročalo o anksioznih motnjah na delovnem mestu. Med fobijami je bil najpogostejši situacijski strah pred delovnim mestom (53,8 %), na drugem mestu pa je bila socialna fobija (34,1 %). V študiji<ref name="Linden in Muschalla, 2006"/> predpostavljajo, da obstaja razlika med anskioznimi motnjami povezanimi s službo ter konvencionalnimi anksioznimi motnjami. Anksiozne motnje, ki se pojavljajo na delovnem mestu, so povezane s kompleksnimi stimulusi v delovnem okolju. Takšne vrste anksioznih motenj lahko nastanejo neodvisno od primarnih anksioznih motenj,<ref name="Muschalla, 2008">Muschalla, B. (2008). ''Workplace-related anxieties and workplace phobia'' (doktorska dizertacija). www.publishup.uni-potsdam.de/opus4-ubp/frontdoor/deliver/index/docId/1817/file/muschalla_diss.pdf. (20. 4. 2018)</ref> vendar pa so rezultati pokazali, da bodo posamezniki, ki trpijo za eno ali več konvencionalnimi anksioznimi motnjami, tudi bolj nagnjeni k doživljanju anksioznih motenj povezanih z delovnim mestom.<ref name="Linden in Muschalla, 2006"/> Ugotovili so, da je lahko samo delovno mesto izvor anksioznosti. Obstaja namreč posebna vrsta specifične fobije, ki je vezana zgolj na službo (strah pred delovnim mestom). Dejstvo, da so anksiozne motnje, vezane na delovno mesto le delno povezane s konvencionalnimi anksioznimi motnjami kaže, da ni ustrezno, če se pri diagnosticiranju in terapijah osredotočimo le na primarne motnje, temveč moramo biti pozorni tudi na motnje, ki se nanašajo na delovno mesto. Gledano s kliničnega vidika poleg drugih mentalnih motenj anksiozne motnje, vezane ne delovno mesto pojasnijo pomemben del bolniških dopustov in predčasnih upokojitev.<ref name="Linden in Muschalla, 2006"/> Na splošno pa anksiozne motnje vplivajo na slabše rezultate pri delu zaposlenih z motnjami.<ref name="Plaisier idr., 2012">Plaisier, I., de Graaf, R., de Bruijn, J., Smit, J., van Dyck, R., Beekman, A. in Penninx, B. (2012). Depressive and anxiety disorders on-the-job: The importance of job characteristics for good work functioning in persons with depressive and anxiety disorders. Psychiatry Research, 200(2-3), 382–388.</ref> Na posameznike z anksioznimi motnjami pomembno vplivajo karakteristike dela, kot sta npr. okupacijski status in psihosocialne okoliščine. Če so te karakteristike slabe, le še poslabšajo produktivnost posameznika in obratno. S tem zavedanjem lahko delodajalec dela na tem, da je delovno okolje za posameznika z anksiozno motnjo čim bolj prijazno.<ref name="Plaisier idr., 2012"/> ==Specifične fobije== Posamezniki se lahko s [[Fobija|specifičnimi fobijami]] soočajo tudi na delovnih mestih, npr. strah pred nastopanjem pri glasbenih izvajalcih, strah pred tehnologijo pri starejših zaposlenih,<ref name="Muschalla, 2009">Muschalla, B. (2009). Workplace phobia. ''German Journal of Psychiatry, 12'', 45–53.</ref> strah pred majhnimi luknjami (tripofobija) pri kuharjih, šiviljah, dermatologih idr., strah pred letenjem (aerofobija) pri stevardesah in pilotih, strah pred bacili (mizofobija) pri zdravnikih, varnostnikih v zaporu idr., strah pred zaprtimi prostori (klavstrofobija) pri rudarjih, pilotih idr., strah pred psi (kinofobija) pri frizerjih za pse in še mnogi drugi specifični strahovi. ==Socialna fobija== Delovno okolje je ena najzahtevnejših situacij, v kateri se lahko znajde posameznik s socialno fobijo. V službi osebo stalno nekdo nadzoruje in vrednoti njeno delo, oseba zlahka zaide v nesporazume s sodelavci, mora nastopati pred publiko ali se sestajati s sodelavci ter drugimi poslovneži na sestankih. Posamezniki s [[Fobija|socialno fobijo]] pogosto težje konkurirajo tistim, ki tovrstne duševne motnje nimajo, saj jim fobija otežuje napredek, poleg tega pa je lahko socialna fobija napačno interpretirana kot neprijaznost ali zadržanost. Posamezniki s socialno fobijo se sčasoma izolirajo od svojih sodelavcev, posledično pa jim je kasneje še težje preiti nazaj v socialne kroge in pridobiti samozavest. Dobro je, če si posamezniki s socialno fobijo do neke mere pomagajo sami tako, da se dobro pripravijo na predstavitve na sestankih, se izogibajo alkoholu pred socialnimi interakcijami, vadijo telefonske klice od doma (če npr. delajo kot poslovni sekretarji) ipd.<ref name="MacDonald idr.">MacDonald, Kyle. »How to manage social anxiety at work.« ''Overcoming Social Anxiety'', b. d., www.overcomingsocialanxiety.com/how-to-manage-social-anxiety-at-work/. Pridobljeno 12. 5. 2018.</ref> Delodajalci lahko zaposlenim s socialno fobijo pomagajo tako, da so odprti in sprejemljivi do duševnih motenj ter da podirajo stigmo, ki je nastala okrog duševnih motenj, pokažejo, da jim je mar za zaposlenega, izobražujejo svoj kader o duševnem zdravju, izobražujejo managerje in supervizorje, da znajo prepoznati simptome socialne fobije pri zaposlenih, podpirajo zaposlene, da poiščejo strokovno pomoč ter jim po potrebi omogočijo fleksibilnejši urnik, več odmorov ter jim dodelijo delo, ki je za njih primernejše. <ref name="Benayon">Benayon, Charles. »How to help employees suffering from social anxiety disorder.« ''Huffpost'', 1. 8. 2017, www.huffingtonpost.ca/charles-benayon-/how-to-help-employees-suffering-from-social-anxiety-disorder_a_23059751/?guccounter=1. Pridobljeno 12. 5. 2018.</ref> ==Agorafobija== Zaposleni z [[Fobija|agorafobijo]] se pogosto soočajo s težavo obvladovanja svojega strahu, še posebej na delovnem mestu, kjer jih skrbi, da bodo njihovo stanje opazili tudi drugi zaposleni. Skrbi jih, da bodo doživeli panični napad pred svojimi sodelavci ali nadrejenimi.<ref name="star, 2018">Star, K. »How to manage panic disorder in the workplace: Panic disorder can be especially difficult to manage at work.« ''Very Well Mind'', 16. 2. 2018, www.verywellmind.com/panic-disorder-and-the-workplace-2584191. Pridobljeno 20. 4. 2018.</ref> Posamezniki z agorafobijo pogosto izostajajo z delovnega mesta za daljša časovna obdobja. Daljše kot je obdobje izostanka, bolj se mora delodajalec truditi, da ostane v stiku z zaposlenim, saj se z daljšanjem izostanka vrnitev na delovno mesto in vzpostavljanje stika z ostalimi zaposlenimi in nadrejenimi otežujeta. Delodajalec mora biti pripravljen obiskati zaposlenega na domu ali na kakšnem drugem mestu, ki ustreza zaposlenemu. Zaželeno je, da se delodajalec zanima za stanje zaposlenega z agorafobijo ter se z njim pogovori o strategijah spoprijemanja ter na kakšen način bi lahko organizacija pomagala zaposlenemu. Delodajalec se mora specifično pozanimati, katere informacije o svojem stanju (če sploh katere) želi zaposleni deliti s sodelavci. Prav tako je dobro, da delodajalec po dogovoru z zaposlenim skuša prilagoditi okolje tako, da se bo zaposleni počutil varnega (npr. namenimo en prazen prostor v podjetju za zaposlenega takrat, ko občuti anskioznost) in bo posledično tudi bolj produktiven.<ref name="Fit">»Agoraphobia and its impact on sufferers in the workplace.« ''Fit for work'', 7. 12. 2014, www.support.fitforwork.org/app/answers/detail/a_id/249/~/agoraphobia. Pridobljeno 18. 3. 2018.</ref> Zaposleni z agorafobijo pa si do določene mere lahko pomagajo tudi sami. Dobro je, če vedo, katere situacije pri njih povzročijo občutke anksioznosti in panike, saj jih na ta način lahko skušajo preprečiti. Prav tako je dobro, da oseba prepozna simptome anksioznosti, se jih nauči razumeti ter skuša preusmeriti misli drugam. Posameznik z agorafobijo naj najprej v umirjenem stanju vadi tehnike, ki pomagajo pri obvladovanju ansksioznosti in panike, da jih bo lahko kasneje uporabil v času krize. Takšne tehnike so npr. zaustavljanje misli, progresivna mišična relaksacija in dihalne vaje. Čeprav mnogi raje zadržijo svoje zdravstveno stanje zase, pa je včasih koristno, da za agorafobijo ve še kdo, ki je posamezniku blizu ter nekateri sodelavci, saj mu lahko nudijo socialno oporo, katera pa zmanjšuje stres.<ref name="star, 2018"/> ==Sklici in opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Fobije]] [[Kategorija:Organizacijska psihologija]] l6onkmftze1urtu2qyfoezjb1cs7cf0 0 453931 6675074 6559713 2026-05-12T20:13:06Z ~2026-28812-87 259776 /* Sedanja zasedba */ 6675074 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Omega Sun | Background = group_or_band | Origin = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]], [[Slovenija]] | Genre = [[Stoner metal]]<br />[[Doom metal]] | Years_active = [[2013]] - [[danes]] | Label = [[On Parole Productions]] | Associated_acts = | Current_members = Igor Kukanja<br />Aris Demirović<br />Sebastian Vrbnjak | Past_members = Marko Sabadin<br />Teo Gustinčič }} '''Omega Sun''' so slovenska [[stoner metal|stoner]]/[[doom metal]] skupina, ustanovljena v [[Koper|Kopru]] leta 2013. Doslej so izdali dva [[glasbeni album|studijska albuma]] in en [[demo]]. Skupina je na začetku delovala kot instrumentalna, po prihodu Igorja Kukanje pa so začeli uporabljati tudi [[vokal]]. Njihov prvenec [[Opium for the Masses]] iz leta 2017 je prejel pozitivne odzive poslušalstva in kritike in utrdil ''Omega Sun'' kot najbolj prepoznavno stoner metal skupino v Sloveniji. ==Zgodovina== ''Omega Sun'' je kot trio nastala v drugi polovici leta 2013 in se v začetku leta 2014 prelevila v kvartet z vokalistom. Decembra 2013 so izdali instrumentalni demo z naslovom ''Rehearsal demo 2013'' z dvema skladbama. V začetku leta 2014 se jim je pridružil še vokalist. Po nekaj odigranih koncertih so posneli svojo prvo pesem z vokalom z naslovom "Early Morning", ki je izšla v digitalni obliki prek portala [[bandcamp]]. Ves ta čas so ''Omega Sun'' neumorno nastopali po domačih in tujih odrih, ki si jih je med drugimi delila s skupinami [[Unida]], [[Kylesa]], [[Dopethrone]], [[Stoner Kebab]] in [[Three Eyes Left]]. V začetku leta 2017 so se zaprli v [[Nova Gorica|novogoriški]] ''Ostudio 6'', kjer so pod vodstvom Cigota posneli svoj prvenec ''Opium for the Masses''<ref>''Omega Sun'' (2017). Pridobljeno s https://www.muzikobala.com/omega-sun </ref>, ki je bil predstavljen 16. decembra v koprskem CMK. Skupina še naprej nastopa po Sloveniji in bližnji tujini, nastopila je tudi na festivalu [[Metalcamp|Metaldays]].<ref>''Omega sun – Opium For the Masses'' (2018). Pridobljeno s https://www.muzikobala.com/omega-sun-opium-for-the-masses </ref> Šest let po izidu prvenca je sledil drugi studijski album, ''[[Roadkill]]''. ==Zvrst glasbe== Skladno z značilnostmi [[stoner doom|stoner dooma]], so njihove pesmi počasne, a ognjevite, močno distorzirane z vplivi [[psihadelični rock|psihadeličnega rocka]]. Opirajo se na vrhunce stoner metala devetdesetih let, vokal pa ima lastnosti klasičnega hard rocka sedemdesetih.<ref>''Omega Sun: Opium For the Masses'' (2018). Pridobljeno s https://www.mladina.si/183735/omega-sun-opium-for-the-masses/ </ref> Njihova mešancija [[stoner rock|stoner rocka]] in [[doom metal|heavy dooma]] črpa iz tujih znamenitih bendov, kot sta ameriška [[Kyuss]] in [[Unida]].<ref>''Domorodni četrtki: OMEGA SUN @ Summer garden'' (2018). Pridobljeno s http://www.galahala.com/arhiv/domorodni-cetrtki-omega-sun-summer-garden/19847/ </ref> ==Člani skupine== === Sedanja zasedba === * Igor Kukanja – vokal <small>(2014–sedaj)</small>, bas kitara <small>(2017–sedaj)</small> * Aris Demirović – kitara <small>(2013–sedaj)</small> * Jure Vučko – bobni <small>(2024–sedaj)</small>; === Nekdanji člani === * Marko Sabadin – bas kitara <small>(2013–2014)</small> * Teo Gustinčič – bas kitara <small>(2015–2016)</small> * Sebastjan Vrbnjak - bobni <small>(2013–2024)</small> ==Diskografija== * ''[[Opium for the Masses]]'' (2017) * ''[[Roadkill]]'' (2023) == Glej tudi == * [[seznam metal skupin]] * [[seznam slovenskih metal skupin]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * {{discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2013]] [[Kategorija:Stoner metal skupine]] [[Kategorija:Doom metal skupine]] 9tjm2yl6jnptsgbyx3bgf7czwmb0ml9 6675075 6675074 2026-05-12T20:17:34Z ~2026-28812-87 259776 6675075 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Omega Sun | Background = group_or_band | Origin = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]], [[Slovenija]] | Genre = [[Stoner metal]]<br />[[Doom metal]] | Years_active = [[2013]] - [[danes]] | Label = [[On Parole Productions]]<br />[[No Profit Recordings]] | Associated_acts = | Current_members = Igor Kukanja<br />Aris Demirović<br />Jure Vučko | Past_members = Marko Sabadin<br />Teo Gustinčič<br />Sebastjan Vrbnjak }} '''Omega Sun''' so slovenska [[stoner metal|stoner]]/[[doom metal]] skupina, ustanovljena v [[Koper|Kopru]] leta 2013. Doslej so izdali dva [[glasbeni album|studijska albuma]] in en [[demo]]. Skupina je na začetku delovala kot instrumentalna, po prihodu Igorja Kukanje pa so začeli uporabljati tudi [[vokal]]. Njihov prvenec [[Opium for the Masses]] iz leta 2017 je prejel pozitivne odzive poslušalstva in kritike in utrdil ''Omega Sun'' kot najbolj prepoznavno stoner metal skupino v Sloveniji. ==Zgodovina== ''Omega Sun'' je kot trio nastala v drugi polovici leta 2013 in se v začetku leta 2014 prelevila v kvartet z vokalistom. Decembra 2013 so izdali instrumentalni demo z naslovom ''Rehearsal demo 2013'' z dvema skladbama. V začetku leta 2014 se jim je pridružil še vokalist. Po nekaj odigranih koncertih so posneli svojo prvo pesem z vokalom z naslovom "Early Morning", ki je izšla v digitalni obliki prek portala [[bandcamp]]. Ves ta čas so ''Omega Sun'' neumorno nastopali po domačih in tujih odrih, ki si jih je med drugimi delila s skupinami [[Unida]], [[Kylesa]], [[Dopethrone]], [[Stoner Kebab]] in [[Three Eyes Left]]. V začetku leta 2017 so se zaprli v [[Nova Gorica|novogoriški]] ''Ostudio 6'', kjer so pod vodstvom Cigota posneli svoj prvenec ''Opium for the Masses''<ref>''Omega Sun'' (2017). Pridobljeno s https://www.muzikobala.com/omega-sun </ref>, ki je bil predstavljen 16. decembra v koprskem CMK. Skupina še naprej nastopa po Sloveniji in bližnji tujini, nastopila je tudi na festivalu [[Metalcamp|Metaldays]].<ref>''Omega sun – Opium For the Masses'' (2018). Pridobljeno s https://www.muzikobala.com/omega-sun-opium-for-the-masses </ref> Šest let po izidu prvenca je sledil drugi studijski album, ''[[Roadkill]]''. ==Zvrst glasbe== Skladno z značilnostmi [[stoner doom|stoner dooma]], so njihove pesmi počasne, a ognjevite, močno distorzirane z vplivi [[psihadelični rock|psihadeličnega rocka]]. Opirajo se na vrhunce stoner metala devetdesetih let, vokal pa ima lastnosti klasičnega hard rocka sedemdesetih.<ref>''Omega Sun: Opium For the Masses'' (2018). Pridobljeno s https://www.mladina.si/183735/omega-sun-opium-for-the-masses/ </ref> Njihova mešancija [[stoner rock|stoner rocka]] in [[doom metal|heavy dooma]] črpa iz tujih znamenitih bendov, kot sta ameriška [[Kyuss]] in [[Unida]].<ref>''Domorodni četrtki: OMEGA SUN @ Summer garden'' (2018). Pridobljeno s http://www.galahala.com/arhiv/domorodni-cetrtki-omega-sun-summer-garden/19847/ </ref> ==Člani skupine== === Sedanja zasedba === * Igor Kukanja – vokal <small>(2014–sedaj)</small>, bas kitara <small>(2017–sedaj)</small> * Aris Demirović – kitara <small>(2013–sedaj)</small> * Jure Vučko – bobni <small>(2024–sedaj)</small>; === Nekdanji člani === * Marko Sabadin – bas kitara <small>(2013–2014)</small> * Teo Gustinčič – bas kitara <small>(2015–2016)</small> * Sebastjan Vrbnjak - bobni <small>(2013–2024)</small> ==Diskografija== * ''[[Opium for the Masses]]'' (2017) * ''[[Roadkill]]'' (2023) == Glej tudi == * [[seznam metal skupin]] * [[seznam slovenskih metal skupin]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * {{discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2013]] [[Kategorija:Stoner metal skupine]] [[Kategorija:Doom metal skupine]] 5u0budpzolrsul9ylq7ynhci2t3xh1d 6675076 6675075 2026-05-12T20:18:05Z ~2026-28812-87 259776 /* Sedanja zasedba */ 6675076 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Omega Sun | Background = group_or_band | Origin = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]], [[Slovenija]] | Genre = [[Stoner metal]]<br />[[Doom metal]] | Years_active = [[2013]] - [[danes]] | Label = [[On Parole Productions]]<br />[[No Profit Recordings]] | Associated_acts = | Current_members = Igor Kukanja<br />Aris Demirović<br />Jure Vučko | Past_members = Marko Sabadin<br />Teo Gustinčič<br />Sebastjan Vrbnjak }} '''Omega Sun''' so slovenska [[stoner metal|stoner]]/[[doom metal]] skupina, ustanovljena v [[Koper|Kopru]] leta 2013. Doslej so izdali dva [[glasbeni album|studijska albuma]] in en [[demo]]. Skupina je na začetku delovala kot instrumentalna, po prihodu Igorja Kukanje pa so začeli uporabljati tudi [[vokal]]. Njihov prvenec [[Opium for the Masses]] iz leta 2017 je prejel pozitivne odzive poslušalstva in kritike in utrdil ''Omega Sun'' kot najbolj prepoznavno stoner metal skupino v Sloveniji. ==Zgodovina== ''Omega Sun'' je kot trio nastala v drugi polovici leta 2013 in se v začetku leta 2014 prelevila v kvartet z vokalistom. Decembra 2013 so izdali instrumentalni demo z naslovom ''Rehearsal demo 2013'' z dvema skladbama. V začetku leta 2014 se jim je pridružil še vokalist. Po nekaj odigranih koncertih so posneli svojo prvo pesem z vokalom z naslovom "Early Morning", ki je izšla v digitalni obliki prek portala [[bandcamp]]. Ves ta čas so ''Omega Sun'' neumorno nastopali po domačih in tujih odrih, ki si jih je med drugimi delila s skupinami [[Unida]], [[Kylesa]], [[Dopethrone]], [[Stoner Kebab]] in [[Three Eyes Left]]. V začetku leta 2017 so se zaprli v [[Nova Gorica|novogoriški]] ''Ostudio 6'', kjer so pod vodstvom Cigota posneli svoj prvenec ''Opium for the Masses''<ref>''Omega Sun'' (2017). Pridobljeno s https://www.muzikobala.com/omega-sun </ref>, ki je bil predstavljen 16. decembra v koprskem CMK. Skupina še naprej nastopa po Sloveniji in bližnji tujini, nastopila je tudi na festivalu [[Metalcamp|Metaldays]].<ref>''Omega sun – Opium For the Masses'' (2018). Pridobljeno s https://www.muzikobala.com/omega-sun-opium-for-the-masses </ref> Šest let po izidu prvenca je sledil drugi studijski album, ''[[Roadkill]]''. ==Zvrst glasbe== Skladno z značilnostmi [[stoner doom|stoner dooma]], so njihove pesmi počasne, a ognjevite, močno distorzirane z vplivi [[psihadelični rock|psihadeličnega rocka]]. Opirajo se na vrhunce stoner metala devetdesetih let, vokal pa ima lastnosti klasičnega hard rocka sedemdesetih.<ref>''Omega Sun: Opium For the Masses'' (2018). Pridobljeno s https://www.mladina.si/183735/omega-sun-opium-for-the-masses/ </ref> Njihova mešancija [[stoner rock|stoner rocka]] in [[doom metal|heavy dooma]] črpa iz tujih znamenitih bendov, kot sta ameriška [[Kyuss]] in [[Unida]].<ref>''Domorodni četrtki: OMEGA SUN @ Summer garden'' (2018). Pridobljeno s http://www.galahala.com/arhiv/domorodni-cetrtki-omega-sun-summer-garden/19847/ </ref> ==Člani skupine== === Sedanja zasedba === * Igor Kukanja – vokal <small>(2014–sedaj)</small>, bas kitara <small>(2017–sedaj)</small> * Aris Demirović – kitara <small>(2013–sedaj)</small> * Jure Vučko – bobni <small>(2024–sedaj)</small> === Nekdanji člani === * Marko Sabadin – bas kitara <small>(2013–2014)</small> * Teo Gustinčič – bas kitara <small>(2015–2016)</small> * Sebastjan Vrbnjak - bobni <small>(2013–2024)</small> ==Diskografija== * ''[[Opium for the Masses]]'' (2017) * ''[[Roadkill]]'' (2023) == Glej tudi == * [[seznam metal skupin]] * [[seznam slovenskih metal skupin]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * {{discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2013]] [[Kategorija:Stoner metal skupine]] [[Kategorija:Doom metal skupine]] n6javm7ocjff98k73lgw02giacjsil0 0 462204 6674981 6472894 2026-05-12T16:21:18Z ~2026-28065-61 259585 novo nekaj novega 6674981 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country | Name = Švica | Flag = Flag of Switzerland.svg | Member station = SRG SSR | ESC apps = 65 | ESC first = [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] | ESC best = 1. mesto: [[Pesem Evrovizije 1956|1956]], [[Pesem Evrovizije 1988|1988]], [[Pesem Evrovizije 2024|2024]] | EBU page = https://eurovision.tv/country/switzerland |ESC worst=Zadnje mesto: 1964, 1967, 1974, 1998, 2004, 2010, 2015, 2016|National selection event=Interni izbor (2019-danes)}} [[Slika:Celine Dion Concert Singing 'Taking Chances' 2008.jpg|sličica|341x341_pik|[[Celine Dion]], zmagovalka Pesmi Evrovizije leta 1988.]] [[Slika:ESC2019 - Switzerland 03.jpg|sličica|340x340_pik|[[Luca Hänni]], predstavnik Švice pa Pesmi Evrovizije leta [[2019]] (4. mesto).]] [[Slika:Lys Assia, ESC2016 03.jpg|sličica|343x343_pik|[[Lys Assia]], prva zmagovalka tekmovanja z Pesem Evrovizije.]] Švica se je od prvega nastopa na tekmovanju za pesem Evrovizije leta 1956 udeležila 65-krat, pri čemer je zaradi slabih rezultatov v prejšnjem letu izpustila le štiri tekmovanja: 1995, 1999, 2001 in 2003. Švica je prvo tekmovanje gostila leta 1956 v Luganu, kjer je tudi zmagala. Drugo zmago je država dosegla leta 1988, 32 let po prvi, tretjo pa leta 2024, 36 let po drugi zmagi. Švicarski sodelujoči radiotelevizijski oddajnik na tekmovanju je Švicarska radiotelevizija (SRG SSR). Švica je leta 1956 na prvem tekmovanju zmagala s skladbo »Refrain« v izvedbi Lys Assie; leta 1958 se je vrnila na drugo mesto s skladbo »Giorgio«. Država je dosegla drugo mesto s skladbama »T'en va pas« Esther Ofarim (1963) in »Pas pour moi« Daniele Simmons (1986), tretje pa s skladbama »Nous aurons demain« France di Rienzo (1961) in »Amour on t'aime« Arlette Zola (1982). Drugič je zmagala leta 1988 s skladbo »Ne partez pas sans moi« v izvedbi Céline Dion. S skladbo »Moi, tout simplement« Annie Cotton je Švici leta 1993 zagotovila 15. mesto med prvimi petimi, ko je zasedla tretje mesto. Od uvedbe kvalifikacijskega kroga leta 1993 se je Švica med prvimi desetimi uvrstila le štirikrat. Od začetka polfinalnega kroga leta 2004 se država v 11 od 19 tekmovanj ni uvrstila v finale, štirikrat pa je v polfinalu končala zadnja. Švica se je po 26 letih vrnila med prvih pet, ko je pesem "She Got Me" Luce Hännija leta 2019 končala na četrtem mestu in dosegla 16. mesto med prvimi petimi v zgodovini države. Sledila je pesem "Tout l'univers" skupine Gjon's Tears, ki se je leta 2021 uvrstila na tretje mesto in se uvrstila na 17. mesto med prvimi petimi. Švica je leta 2024 tekmovanje zmagala tretjič s pesmijo "The Code" skupine Nema. Država se je od leta 2004 štirikrat uvrstila na zadnje mesto v polfinalu, in sicer s skladbami "Celebrate" skupine Piero and the MusicStars (2004), "Il pleut de l'or" skupine Michael von der Heide (2010), "Time to Shine" skupine Mélanie René (2015) in "The Last of Our Kind" skupine Rykka (2016). == Švicarski predstavniki == {| class="wikitable sortable" ! Leto ! Izvajalec ! Skladba ! Finale ! Točke ! Polfinale ! Točke |- |- style="background:silver;" |[[Pesem Evrovizije 1956|1956]] |[[Lys Assia]] |"Das alte Karussell" |2 |N/A | rowspan="38" colspan="2" data-sort-value="99999" {{N/a|Ni bilo polfinala}} |- style="background:gold;" |[[Pesem Evrovizije 1956|1956]] |Lys Assia |"Refrain" |{{Sort|01|1}} | |- |[[Pesem Evrovizije 1957|1957]] |Lys Assia |"L'enfant que j'étais" |{{Sort|08|8}} |5 |- style="background:silver;" |[[Pesem Evrovizije 1958|1958]] |Lys Assia |"Giorgio" |{{Sort|02|2}} |24 |- |[[Pesem Evrovizije 1959|1959]] |Christa Williams |"Irgendwoher" |{{Sort|04|4}} |14 |- |[[Pesem Evrovizije 1960|1960]] |Anita Traversi |"Cielo e terra" |{{Sort|08|8}} |5 |- style="background:#cc9966;" |[[Pesem Evrovizije 1961|1961]] |Franca Di Rienzo |"Nous aurons demain" |{{Sort|03|3}} |16 |- |[[Pesem Evrovizije 1962|1962]] |Jean Philippe |"Le retour" |{{Sort|10|10}} |2 |- style="background:silver;" |[[Pesem Evrovizije 1963|1963]] |Esther Ofarim |"T'en va pas" |{{Sort|02|2}} |40 |- style="background:#FE8080;" |[[Pesem Evrovizije 1964|1964]] |Anita Traversi |"I miei pensieri" |{{Sort|13|13}} |0 |- |[[Pesem Evrovizije 1965|1965]] |Yovanna |"Non, à jamais sans toi" |{{Sort|08|8}} |8 |- |[[Pesem Evrovizije 1966|1966]] |Madeleine Pascal |"Ne vois-tu pas?" |{{Sort|06|6}} |12 |- style="background:#FE8080;" |[[Pesem Evrovizije 1967|1967]] |Géraldine |"Quel cœur vas-tu briser?" |{{Sort|17|17}} |0 |- |[[Pesem Evrovizije 1968|1968]] |Gianni Mascolo |"Guardando il sole" |{{Sort|13|13}} |2 |- |[[Pesem Evrovizije 1969|1969]] |Paola del Medico |"Bonjour, Bonjour" |{{Sort|05|5}} |13 |- |[[Pesem Evrovizije 1970|1970]] |Henri Dès |"Retour" |{{Sort|04|4}} |8 |- |1971 |Peter, Sue & Marc |"Les illusions de nos vingt ans" |{{Sort|12|12}} |78 |- |1972 |Véronique Müller |"C'est la chanson de mon amour" |{{Sort|08|8}} |88 |- |1973 |Patrick Juvet |"Je vais me marier, Marie" |{{Sort|12|12}} |79 |- style="background:#FE8080;" |1974 |Piera Martell |"Mein Ruf nach Dir" |{{Sort|14|14}} |3 |- |1975 |Simone Drexel |"Mikado" |{{Sort|06|6}} |77 |- |1976 |Peter, Sue & Marc |"Djambo, Djambo" |{{Sort|04|4}} |91 |- |1977 |Pepe Lienhard Band |"Swiss Lady" |{{Sort|06|6}} |71 |- |1978 |Carole Vinci |"Vivre" |{{Sort|09|9}} |65 |- |1979 |Peter, Sue & Marc + Pfuri, Gorps & Kniri |"Trödler und Co" |{{Sort|10|10}} |60 |- |1980 |Paola |"Cinéma" |{{Sort|04|4}} |104 |- |1981 |Peter, Sue & Marc |"Io senza te" |{{Sort|04|4}} |121 |- style="background:#cc9966;" |1982 |Arlette Zola |"Amour on t'aime" |{{Sort|03|3}} |97 |- |1983 |Mariella Farré |"Io così non ci sto" |{{Sort|15|15}} |28 |- |1984 |Rainy Day |"Welche Farbe hat der Sonnenschein?" |{{Sort|16|16}} |30 |- |1985 |Mariella Farré & Pino Gasparini |"Piano, piano" |{{Sort|12|12}} |39 |- style="background:silver;" |1986 |Daniela Simmons |"Pas pour moi" |{{Sort|02|2}} |140 |- |1987 |Carol Rich |"Moitié, moitié" |{{Sort|17|17}} |26 |- style="background:gold;" |1988 |[[Céline Dion]] |"Ne partez pas sans moi" |{{Sort|01|1}} |137 |- |1989 |Furbaz |"Viver senza tei" |{{Sort|13|13}} |47 |- |1990 |Egon Egemann |"Musik klingt in die Welt hinaus" |{{Sort|11|11}} |51 |- |1991 |Sandra Simó |"Canzone per te" |{{Sort|05|5}} |118 |- |1992 |Daisy Auvray |"Mister Music Man" |{{Sort|15|15}} |32 |- style="background:#cc9966;" |[[Pesem Evrovizije 1993|1993]] |Annie Cotton |"Moi, tout simplement" |{{Sort|03|3}} |148 | colspan="2" data-sort-value="-9999" {{N/a|[[Kvalifikacija za Millstreet]]}} |- |1994 |Duilio |"Sto pregando" |{{Sort|19|19}} |15 | rowspan="1" colspan="2" data-sort-value="99999" {{N/a|Ni bilo polfinala}} |- |1996 |Kathy Leander |"Mon cœur l'aime" |{{Sort|16|16}} |22 |{{Sort|08|8}} |67 |- |[[Pesem Evrovizije 1997|1997]] |Barbara Berta |"Dentro di me" |{{Sort|22|22}} |5 | colspan="2" rowspan="4" data-sort-value="99999" {{N/a|Ni bilo polfinala}} |- style="background:#FE8080;" |1998 |Gunvor |"Lass ihn" |{{Sort|25|25}} |0 |- |2000 |Jane Bogaert |"La vita cos'è?" |{{Sort|20|20}} |14 |- |[[Pesem Evrovizije 2002|2002]] |Francine Jordi |"Dans le jardin de mon âme" |{{Sort|22|22}} |15 |- |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |Piero and the MusicStars |"Celebrate" | colspan="2" {{N/a|Brez finala}} | bgcolor="#FE8080" |{{Sort|22|22}} | bgcolor="#FE8080" |0 |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |Vanilla Ninja |"Cool Vibes" |{{Sort|08|8}} |128 |{{Sort|08|8}} |114 |- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |six4one |"If We All Give a Little" |{{Sort|16|16}} |30 | colspan="2" data-sort-value="-9999" {{N/a|Kvalificirani}} |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |DJ BoBo |"Vampires Are Alive" | rowspan="4" colspan="2" {{N/a|Brez finala}} |{{Sort|20|20}} |40 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |Paolo Meneguzzi |"Era stupendo" |{{Sort|13|13}} |47 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |Lovebugs |"The Highest Heights" |{{Sort|14|14}} |15 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |Michael von der Heide |"Il pleut de l'or" | bgcolor="#FE8080" |{{Sort|17|17}} | bgcolor="#FE8080" |2 |- | style="background:#FE8080;" |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] | style="background:#FE8080;" |Anna Rossinelli | style="background:#FE8080;" |"In Love for a While" | style="background:#FE8080;" |{{Sort|25|25}} | style="background:#FE8080;" |19 |{{Sort|10|10}} |55 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |Sinplus |"Unbreakable" | rowspan="2" colspan="2" {{N/a|Brez finala}} |{{Sort|11|11}} |45 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |Takasa |"You and Me" |{{Sort|13|13}} |41 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |Sebalter |"Hunter of Stars" |{{Sort|13|13}} |64 |{{Sort|04|4}} |92 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |Mélanie René |"Time to Shine" | rowspan="4" colspan="2" {{N/a|Brez finala}} | bgcolor="#FE8080" |{{Sort|17|17}} | bgcolor="#FE8080" |4 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Rykka]] |"The Last of Our Kind" | bgcolor="#FE8080" |{{Sort|18|18}} | bgcolor="#FE8080" |28 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Timebelle]] |"Apollo" |12 |97 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |ZiBBZ |"Stones" |13 |86 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Luca Hänni]] |"She Got Me" |4 |364 |4 |232 |- |[[2020]] |[[Gjon's Tears]] |"Repondez-moi" | colspan="4" |(festival odpovedan) |- |bgcolor="CC9966"|[[2021]] |bgcolor="CC9966"|[[Gjon's Tears]] |bgcolor="CC9966"|"Tout I'univers" |bgcolor="CC9966"|3. |bgcolor="CC9966"|432 |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|291 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Marius Bear]] |"Boys Do Cry" |17. |78 |9. |118 |- |[[Pesem Evrovizije 2023|2023]] |[[Remo Forrer]] |"Watergun" |20. |92 |7. |97 |- |bgcolor="gold"|[[Pesem Evrovizije 2024|2024]] |bgcolor="gold"|[[Nemo Mettler|Nemo]] |bgcolor="gold"|»The Code« |bgcolor="gold"|1. |bgcolor="gold"|591 |4. |132 |- |[[Pesem Evrovizije 2025|2025]] |[[Zoë Më]] |»Voyage « |10. |214 | colspan="2" |Gostiteljica |- |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]] |[[Veronica Fusaro]] |»Alice« | | | | |} {{Pesem Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Švica na Pesmi Evrovizije| ]] [[Kategorija:Švicarska glasba]] 9hudhkf0oikpk5w0z01v95czfwepk8e 828 462352 6674925 6661293 2026-05-12T13:57:57Z A09 188929 tn 6674925 Scribunto text/plain -- File-Date: 2026-01 local active = { ["aa"] = {"afarsko"}, ["ab"] = {"abhaško"}, ["ae"] = {"avestijsko"}, ["af"] = {"afrikansko"}, ["ak"] = {"akansko"}, ["am"] = {"amharsko"}, ["an"] = {"aragonsko"}, ["ar"] = {"arabsko"}, ["as"] = {"asamsko"}, ["av"] = {"avarsko"}, ["ay"] = {"ajmarsko"}, ["az"] = {"azerbajdžansko"}, ["ba"] = {"baškirsko"}, ["be"] = {"belorusko"}, ["bg"] = {"bolgarsko"}, ["bh"] = {"biharsko"}, ["bi"] = {"bislamsko"}, ["bm"] = {"bambarsko"}, ["bn"] = {"bengalsko", "bengalsko"}, ["bo"] = {"standardno tibetansko"}, ["br"] = {"bretonsko"}, ["bs"] = {"bosansko"}, ["ca"] = {"katalonsko", "valencijsko"}, ["ce"] = {"čečensko"}, ["ch"] = {"čamorsko"}, ["co"] = {"korziško"}, ["cr"] = {"krijsko"}, ["cs"] = {"češko"}, ["cu"] = {"cerkvenoslovansko", "starobolgarsko", "starocerkvenoslovansko", "staroslovansko"}, ["cv"] = {"čuvaško"}, ["cy"] = {"valižansko"}, ["da"] = {"dansko"}, ["de"] = {"nemško"}, ["dv"] = {"diveško", "maldivsko"}, ["dz"] = {"dzonka"}, ["ee"] = {"evensko"}, ["el"] = {"grško"}, ["en"] = {"angleško"}, ["eo"] = {"esperanto"}, ["es"] = {"špansko", "kastiljsko"}, ["et"] = {"estonsko"}, ["eu"] = {"baskovsko"}, ["fa"] = {"perzijsko"}, ["ff"] = {"fulsko"}, ["fi"] = {"finsko"}, ["fj"] = {"fidžijsko"}, ["fo"] = {"fersko"}, ["fr"] = {"francosko"}, ["fy"] = {"zahodnofrizijsko"}, ["ga"] = {"irsko"}, ["gd"] = {"škotskogelsko", "gelsko"}, ["gl"] = {"galicijsko"}, ["gn"] = {"gvaranijsko"}, ["gu"] = {"gudžaratsko"}, ["gv"] = {"mansko"}, ["ha"] = {"hevsko"}, ["he"] = {"hebrejsko"}, ["hi"] = {"hindujsko"}, ["ho"] = {"hiri motu"}, ["hr"] = {"hrvaško"}, ["ht"] = {"haitsko", "haitskokreolsko"}, ["hu"] = {"madžarsko"}, ["hy"] = {"armensko"}, ["hz"] = {"herero"}, ["ia"] = {"interligva"}, ["id"] = {"indonezijsko"}, ["ie"] = {"interlingve", "interlingve"}, ["ig"] = {"igboško"}, ["ii"] = {"Sichuan Yi", "Nuosu"}, ["ik"] = {"inupiaško"}, ["io"] = {"ido"}, ["is"] = {"islandsko"}, ["it"] = {"italijansko"}, ["iu"] = {"inuktitutsko"}, ["ja"] = {"japonsko"}, ["jv"] = {"javansko"}, ["ka"] = {"gruzinsko"}, ["kg"] = {"kongoško"}, ["ki"] = {"kikujsko", "kikujsko"}, ["kj"] = {"kvanjama", "kvanjama"}, ["kk"] = {"kazaško"}, ["kl"] = {"grenlandsko", "grenlandsko"}, ["km"] = {"kmersko", "centralnokmersko"}, ["kn"] = {"kanareško"}, ["ko"] = {"korejsko"}, ["kr"] = {"kanursko"}, ["ks"] = {"kašmirsko"}, ["ku"] = {"kurdsko"}, ["kv"] = {"komijsko"}, ["kw"] = {"kornijsko"}, ["ky"] = {"kirgiško", "kirgiško"}, ["la"] = {"latinsko"}, ["lb"] = {"luksemburško", "luksemburško"}, ["lg"] = {"ganda", "ganda"}, ["li"] = {"limburško", "limburško", "limburško"}, ["ln"] = {"lingalsko"}, ["lo"] = {"laoško"}, ["lt"] = {"litovsko"}, ["lu"] = {"lubakatangsko"}, ["lv"] = {"latvijsko"}, ["mg"] = {"malagaško"}, ["mh"] = {"maršalsko"}, ["mi"] = {"maorsko"}, ["mk"] = {"makedonsko"}, ["ml"] = {"malajalamsko"}, ["mn"] = {"mongolsko"}, ["mr"] = {"maratsko"}, ["ms"] = {"malajsko"}, ["mt"] = {"malteško"}, ["my"] = {"burmansko"}, ["na"] = {"naurujsko"}, ["nb"] = {"bokmål"}, ["nd"] = {"severnondebelsko"}, ["ne"] = {"nepalsko"}, ["ng"] = {"ndongsko"}, ["nl"] = {"nizozemsko", "flemsko"}, ["nn"] = {"nynorsk"}, ["no"] = {"norveško"}, ["nr"] = {"južnondebelsko"}, ["nv"] = {"navajsko"}, ["ny"] = {"njansko", "čevsko", "čičevsko"}, ["oc"] = {"okcitansko (po 1500)"}, ["oj"] = {"anašinabsko"}, ["om"] = {"oromsko"}, ["or"] = {"orijsko", "orijsko"}, ["os"] = {"osetinsko"}, ["pa"] = {"pandžabsko", "pandžabsko"}, ["pi"] = {"palijsko"}, ["pl"] = {"poljsko"}, ["ps"] = {"paštunsko", "paštunsko"}, ["pt"] = {"portugalsko"}, ["qu"] = {"kečuansko"}, ["rm"] = {"retoromansko"}, ["rn"] = {"rundsko"}, ["ro"] = {"romunsko"}, ["ru"] = {"rusko"}, ["rw"] = {"ruandsko"}, ["sa"] = {"sanskrtsko"}, ["sc"] = {"sardsko"}, ["sd"] = {"sindsko"}, ["se"] = {"severnosamijsko"}, ["sg"] = {"Sango"}, ["sh"] = {"srbohrvaško"}, ["si"] = {"singalsko"}, ["sk"] = {"slovaško"}, ["sl"] = {"slovensko"}, ["sm"] = {"samoansko"}, ["sn"] = {"šonsko"}, ["so"] = {"somalsko"}, ["sq"] = {"albansko"}, ["sr"] = {"srbsko"}, ["ss"] = {"Swati"}, ["st"] = {"južnosotijsko"}, ["su"] = {"Sundanese"}, ["sv"] = {"švedsko"}, ["sw"] = {"svahilsko"}, ["ta"] = {"tamilsko"}, ["te"] = {"teluško"}, ["tg"] = {"tadžiško"}, ["th"] = {"tajsko"}, ["ti"] = {"tigrajsko"}, ["tk"] = {"turkmensko"}, ["tl"] = {"tagaloško"}, ["tn"] = {"cvansko"}, ["to"] = {"tonško"}, ["tr"] = {"turško"}, ["ts"] = {"conško"}, ["tt"] = {"tatarsko"}, ["tw"] = {"Twi"}, ["ty"] = {"tahitsko"}, ["ug"] = {"ujgursko"}, ["uk"] = {"ukrajinsko"}, ["ur"] = {"urdujsko"}, ["uz"] = {"uzbeško"}, ["ve"] = {"venda"}, ["vi"] = {"vietnamsko"}, ["vo"] = {"Volapük"}, ["wa"] = {"valonsko"}, ["wo"] = {"volofsko"}, ["xh"] = {"koško"}, ["yi"] = {"jidiško"}, ["yo"] = {"jorubsko"}, ["za"] = {"džuansko"}, ["zh"] = {"kitajsko"}, ["zu"] = {"zulujsko"}, ["aaa"] = {"Ghotuo"}, ["aab"] = {"Alumu-Tesu"}, ["aac"] = {"Ari"}, ["aad"] = {"Amal"}, ["aae"] = {"arberetsko"}, ["aaf"] = {"Aranadan"}, ["aag"] = {"Ambrak"}, ["aah"] = {"Abu' Arapesh"}, ["aai"] = {"Arifama-Miniafia"}, ["aak"] = {"Ankave"}, ["aal"] = {"Afade"}, ["aan"] = {"Anambé"}, ["aao"] = {"alžirskosaharskoarabsko"}, ["aap"] = {"Pará Arára"}, ["aaq"] = {"Eastern Abnaki"}, ["aas"] = {"Aasáx"}, ["aat"] = {"arvanitsko"}, ["aau"] = {"Abau"}, ["aav"] = {"avstronezijski jeziki"}, ["aaw"] = {"Solong"}, ["aax"] = {"Mandobo Atas"}, ["aaz"] = {"Amarasi"}, ["aba"] = {"Abé"}, ["abb"] = {"Bankon"}, ["abc"] = {"Ambala Ayta"}, ["abd"] = {"Manide"}, ["abe"] = {"zahodnoabnaško"}, ["abf"] = {"Abai Sungai"}, ["abg"] = {"Abaga"}, ["abh"] = {"tadžiškoarabsko"}, ["abi"] = {"Abidji"}, ["abj"] = {"Aka-Bea"}, ["abl"] = {"Lampung Nyo"}, ["abm"] = {"Abanyom"}, ["abn"] = {"Abua"}, ["abo"] = {"Abon"}, ["abp"] = {"Abellen Ayta"}, ["abq"] = {"Abaza"}, ["abr"] = {"Abron"}, ["abs"] = {"ambonskomalajsko"}, ["abt"] = {"Ambulas"}, ["abu"] = {"Abure"}, ["abv"] = {"baharnskoarabsko"}, ["abw"] = {"Pal"}, ["abx"] = {"Inabaknon"}, ["aby"] = {"Aneme Wake"}, ["abz"] = {"Abui"}, ["aca"] = {"Achagua"}, ["acb"] = {"Áncá"}, ["acd"] = {"Gikyode"}, ["ace"] = {"ačejsko"}, ["acf"] = {"Saint Lucian Creole French"}, ["ach"] = {"ačolijsko"}, ["aci"] = {"Aka-Cari"}, ["ack"] = {"Aka-Kora"}, ["acl"] = {"Akar-Bale"}, ["acm"] = {"mezopotamskoarabsko"}, ["acn"] = {"Achang"}, ["acp"] = {"vzhodnoacipsko"}, ["acq"] = {"Ta'izzi-Adeni Arabic"}, ["acr"] = {"Achi"}, ["acs"] = {"Acroá"}, ["act"] = {"Achterhoeks"}, ["acu"] = {"Achuar-Shiwiar"}, ["acv"] = {"Achumawi"}, ["acw"] = {"hejaškoarabsko"}, ["acx"] = {"omanskoarabsko"}, ["acy"] = {"ciprskoarabsko"}, ["acz"] = {"Acheron"}, ["ada"] = {"adangmejsko"}, ["adb"] = {"Atauran"}, ["add"] = {"Lidzonka", "Dzodinka"}, ["ade"] = {"Adele"}, ["adf"] = {"dofarskoarabsko"}, ["adg"] = {"Andegerebinha"}, ["adh"] = {"Adhola"}, ["adi"] = {"Adi"}, ["adj"] = {"Adioukrou"}, ["adl"] = {"Galo"}, ["adn"] = {"Adang"}, ["ado"] = {"Abu"}, ["adq"] = {"Adangbe"}, ["adr"] = {"Adonara"}, ["ads"] = {"adamorobsko znakovno"}, ["adt"] = {"Adnyamathanha"}, ["adu"] = {"Aduge"}, ["adw"] = {"Amundava"}, ["adx"] = {"Amdo Tibetan"}, ["ady"] = {"adigejsko", "adigejsko"}, ["adz"] = {"Adzera"}, ["aea"] = {"Areba"}, ["aeb"] = {"tunizijskoarabsko"}, ["aec"] = {"saidskoarabsko"}, ["aed"] = {"argentinsko znakovno"}, ["aee"] = {"Northeast Pashai", "Northeast Pashayi"}, ["aek"] = {"Haeke"}, ["ael"] = {"Ambele"}, ["aem"] = {"Arem"}, ["aen"] = {"armensko znakovno"}, ["aeq"] = {"Aer"}, ["aer"] = {"Eastern Arrernte"}, ["aes"] = {"Alsea"}, ["aeu"] = {"Akeu"}, ["aew"] = {"Ambakich"}, ["aey"] = {"Amele"}, ["aez"] = {"Aeka"}, ["afa"] = {"afroazijsko"}, ["afb"] = {"zalivskoarabsko"}, ["afd"] = {"Andai"}, ["afe"] = {"Putukwam"}, ["afg"] = {"afgansko znakovno"}, ["afh"] = {"afrihilsko"}, ["afi"] = {"Akrukay", "Chini"}, ["afk"] = {"Nanubae"}, ["afn"] = {"Defaka"}, ["afo"] = {"Eloyi"}, ["afp"] = {"Tapei"}, ["afs"] = {"afro-seminolskokreolsko"}, ["aft"] = {"Afitti"}, ["afu"] = {"Awutu"}, ["afz"] = {"Obokuitai"}, ["aga"] = {"Aguano"}, ["agb"] = {"Legbo"}, ["agc"] = {"Agatu"}, ["agd"] = {"Agarabi"}, ["age"] = {"Angal"}, ["agf"] = {"Arguni"}, ["agg"] = {"Angor"}, ["agh"] = {"Ngelima"}, ["agi"] = {"Agariya"}, ["agj"] = {"Argobba"}, ["agk"] = {"Isarog Agta"}, ["agl"] = {"Fembe"}, ["agm"] = {"Angaataha"}, ["agn"] = {"Agutaynen"}, ["ago"] = {"Tainae"}, ["agq"] = {"Aghem"}, ["agr"] = {"Aguaruna"}, ["ags"] = {"Esimbi"}, ["agt"] = {"Central Cagayan Agta"}, ["agu"] = {"Aguacateco"}, ["agv"] = {"Remontado Dumagat"}, ["agw"] = {"Kahua"}, ["agx"] = {"Aghul"}, ["agy"] = {"Southern Alta"}, ["agz"] = {"Mt. Iriga Agta"}, ["aha"] = {"Ahanta"}, ["ahb"] = {"Axamb"}, ["ahg"] = {"Qimant"}, ["ahh"] = {"Aghu"}, ["ahi"] = {"Tiagbamrin Aizi"}, ["ahk"] = {"Akha"}, ["ahl"] = {"Igo"}, ["ahm"] = {"Mobumrin Aizi"}, ["ahn"] = {"Àhàn"}, ["aho"] = {"Ahom"}, ["ahp"] = {"Aproumu Aizi"}, ["ahr"] = {"Ahirani"}, ["ahs"] = {"Ashe"}, ["aht"] = {"Ahtena"}, ["aia"] = {"Arosi"}, ["aib"] = {"ainujsko (Kitajska)"}, ["aic"] = {"Ainbai"}, ["aid"] = {"Alngith"}, ["aie"] = {"Amara"}, ["aif"] = {"Agi"}, ["aig"] = {"Antigua and Barbuda Creole English"}, ["aih"] = {"Ai-Cham"}, ["aii"] = {"asirskoneoaramejsko"}, ["aij"] = {"Lishanid Noshan"}, ["aik"] = {"Ake"}, ["ail"] = {"Aimele"}, ["aim"] = {"Aimol"}, ["ain"] = {"ainujsko (Japonska)"}, ["aio"] = {"Aiton"}, ["aip"] = {"Burumakok"}, ["aiq"] = {"Aimaq"}, ["air"] = {"Airoran"}, ["ait"] = {"Arikem"}, ["aiw"] = {"Aari"}, ["aix"] = {"Aighon"}, ["aiy"] = {"Ali"}, ["aja"] = {"Aja (South Sudan)"}, ["ajg"] = {"Aja (Benin)"}, ["aji"] = {"Ajië"}, ["ajn"] = {"Andajin"}, ["ajp"] = {"južnolevantinskoarabsko"}, ["ajs"] = {"alžirskojudovsko znakovno"}, ["aju"] = {"judomaroškoarabsko"}, ["ajw"] = {"Ajawa"}, ["ajz"] = {"Amri Karbi"}, ["akb"] = {"angkolskobataško"}, ["akc"] = {"Mpur"}, ["akd"] = {"Ukpet-Ehom"}, ["ake"] = {"Akawaio"}, ["akf"] = {"Akpa"}, ["akg"] = {"Anakalangu"}, ["akh"] = {"Angal Heneng"}, ["aki"] = {"Aiome"}, ["akj"] = {"Aka-Jeru"}, ["akk"] = {"akadsko"}, ["akl"] = {"Aklanon"}, ["akm"] = {"Aka-Bo"}, ["ako"] = {"Akurio"}, ["akp"] = {"Siwu"}, ["akq"] = {"Ak"}, ["akr"] = {"Araki"}, ["aks"] = {"Akaselem"}, ["akt"] = {"Akolet"}, ["aku"] = {"Akum"}, ["akv"] = {"Akhvakh"}, ["akw"] = {"Akwa"}, ["akx"] = {"Aka-Kede"}, ["aky"] = {"Aka-Kol"}, ["akz"] = {"Alabama"}, ["ala"] = {"Alago"}, ["alc"] = {"Qawasqar"}, ["ald"] = {"Alladian"}, ["ale"] = {"aleutsko"}, ["alf"] = {"Alege"}, ["alg"] = {"algonkinsko"}, ["alh"] = {"Alawa"}, ["ali"] = {"Amaimon"}, ["alj"] = {"Alangan"}, ["alk"] = {"Alak"}, ["all"] = {"Allar"}, ["alm"] = {"amblonško"}, ["aln"] = {"gegovskoalbansko"}, ["alo"] = {"Larike-Wakasihu"}, ["alp"] = {"Alune"}, ["alq"] = {"algonkinsko"}, ["alr"] = {"Alutor"}, ["als"] = {"toskovskoalbansko"}, ["alt"] = {"južnoaltajsko"}, ["alu"] = {"'Are'are"}, ["alv"] = {"atlantsko-kongovski jeziki"}, ["alw"] = {"Alaba-K’abeena", "Wanbasana"}, ["alx"] = {"Amol"}, ["aly"] = {"Alyawarr"}, ["alz"] = {"Alur"}, ["ama"] = {"Amanayé"}, ["amb"] = {"Ambo"}, ["amc"] = {"Amahuaca"}, ["ame"] = {"Yanesha'"}, ["amf"] = {"Hamer-Banna"}, ["amg"] = {"Amurdak"}, ["ami"] = {"Amis"}, ["amj"] = {"Amdang"}, ["amk"] = {"Ambai"}, ["aml"] = {"War-Jaintia"}, ["amm"] = {"Ama (Papua New Guinea)"}, ["amn"] = {"Amanab"}, ["amo"] = {"Amo"}, ["amp"] = {"Alamblak"}, ["amq"] = {"Amahai"}, ["amr"] = {"Amarakaeri"}, ["ams"] = {"Southern Amami-Oshima"}, ["amt"] = {"Amto"}, ["amu"] = {"Guerrero Amuzgo"}, ["amv"] = {"Ambelau"}, ["amw"] = {"zahodnoneoaramejsko"}, ["amx"] = {"Anmatyerre"}, ["amy"] = {"Ami"}, ["amz"] = {"Atampaya"}, ["ana"] = {"Andaqui"}, ["anb"] = {"Andoa"}, ["anc"] = {"Ngas"}, ["and"] = {"Ansus"}, ["ane"] = {"Xârâcùù"}, ["anf"] = {"Animere"}, ["ang"] = {"staroangleško (ok. 450-1100)"}, ["anh"] = {"Nend"}, ["ani"] = {"Andi"}, ["anj"] = {"Anor"}, ["ank"] = {"Goemai"}, ["anl"] = {"Anu-Hkongso Chin"}, ["anm"] = {"Anal"}, ["ann"] = {"Obolo"}, ["ano"] = {"Andoque"}, ["anp"] = {"angikaško"}, ["anq"] = {"Jarawa (India)"}, ["anr"] = {"Andh"}, ["ans"] = {"Anserma"}, ["ant"] = {"Antakarinya", "Antikarinya"}, ["anu"] = {"Anuak"}, ["anv"] = {"Denya"}, ["anw"] = {"Anaang"}, ["anx"] = {"Andra-Hus"}, ["any"] = {"Anyin"}, ["anz"] = {"Anem"}, ["aoa"] = {"Angolar"}, ["aob"] = {"Abom"}, ["aoc"] = {"Pemon"}, ["aod"] = {"Andarum"}, ["aoe"] = {"Angal Enen"}, ["aof"] = {"Bragat"}, ["aog"] = {"Angoram"}, ["aoi"] = {"Anindilyakwa"}, ["aoj"] = {"Mufian"}, ["aok"] = {"Arhö"}, ["aol"] = {"Alor"}, ["aom"] = {"Ömie"}, ["aon"] = {"Bumbita Arapesh"}, ["aor"] = {"Aore"}, ["aos"] = {"Taikat"}, ["aot"] = {"Atong (India)", "A'tong"}, ["aou"] = {"A'ou"}, ["aox"] = {"Atorada"}, ["aoz"] = {"Uab Meto"}, ["apa"] = {"apaško"}, ["apb"] = {"Sa'a"}, ["apc"] = {"levantinskoarabsko"}, ["apd"] = {"sudanskoarabsko"}, ["ape"] = {"Bukiyip"}, ["apf"] = {"Pahanan Agta"}, ["apg"] = {"Ampanang"}, ["aph"] = {"Athpariya"}, ["api"] = {"Apiaká"}, ["apj"] = {"jicarillskoapaško"}, ["apk"] = {"kajovskoapaško"}, ["apl"] = {"lipanskoapaško"}, ["apm"] = {"mescalerskoapaško"}, ["apn"] = {"Apinayé"}, ["apo"] = {"Ambul"}, ["app"] = {"Apma"}, ["apq"] = {"A-Pucikwar"}, ["apr"] = {"Arop-Lokep"}, ["aps"] = {"Arop-Sissano"}, ["apt"] = {"Apatani"}, ["apu"] = {"Apurinã"}, ["apv"] = {"Alapmunte"}, ["apw"] = {"zahodnoapaško"}, ["apx"] = {"Aputai"}, ["apy"] = {"Apalaí"}, ["apz"] = {"Safeyoka"}, ["aqa"] = {"alakalufanski jeziki"}, ["aqc"] = {"Archi"}, ["aqd"] = {"Ampari Dogon"}, ["aqg"] = {"Arigidi"}, ["aqk"] = {"Aninka"}, ["aql"] = {"algonski jeziki"}, ["aqm"] = {"Atohwaim"}, ["aqn"] = {"Northern Alta"}, ["aqp"] = {"Atakapa"}, ["aqr"] = {"Arhâ"}, ["aqt"] = {"Angaité"}, ["aqz"] = {"Akuntsu"}, ["arb"] = {"standardnoarabsko"}, ["arc"] = {"aramejsko (700-300 pr. n. št.)", "cesarskoaramerjsko (700-300 pr. n. št.)"}, ["ard"] = {"Arabana"}, ["are"] = {"Western Arrarnta"}, ["arh"] = {"Arhuaco"}, ["ari"] = {"Arikara"}, ["arj"] = {"Arapaso"}, ["ark"] = {"Arikapú"}, ["arl"] = {"Arabela"}, ["arn"] = {"aravkansko", "aravkansko"}, ["aro"] = {"Araona"}, ["arp"] = {"arapaško"}, ["arq"] = {"alžirskoarabsko"}, ["arr"] = {"Karo (Brazil)"}, ["ars"] = {"najdskoarabsko"}, ["art"] = {"umetno"}, ["aru"] = {"Aruá (Amazonas State)", "Arawá"}, ["arv"] = {"Arbore"}, ["arw"] = {"aravaško"}, ["arx"] = {"Aruá (Rodonia State)"}, ["ary"] = {"maroškoarabsko"}, ["arz"] = {"egipčanskoarabsko"}, ["asa"] = {"Asu (Tanzania)"}, ["asb"] = {"Assiniboine", "Nakoda Assiniboine"}, ["asc"] = {"Casuarina Coast Asmat"}, ["ase"] = {"ameriško znakovno"}, ["asf"] = {"avstralsko znakovno"}, ["asg"] = {"Cishingini"}, ["ash"] = {"Abishira"}, ["asi"] = {"Buruwai"}, ["asj"] = {"Sari"}, ["ask"] = {"Ashkun"}, ["asl"] = {"Asilulu"}, ["asn"] = {"Xingú Asuriní"}, ["aso"] = {"Dano"}, ["asp"] = {"alžirsko znakovno"}, ["asq"] = {"avstrijsko znakovno"}, ["asr"] = {"Asuri"}, ["ass"] = {"Ipulo"}, ["ast"] = {"astursko", "leoneškoastursko", "astursko", "leoneško"}, ["asu"] = {"Tocantins Asurini"}, ["asv"] = {"Asoa"}, ["asw"] = {"avstralskoaboridžinsko znakovno"}, ["asx"] = {"Muratayak"}, ["asy"] = {"Yaosakor Asmat"}, ["asz"] = {"As"}, ["ata"] = {"Pele-Ata"}, ["atb"] = {"Zaiwa"}, ["atc"] = {"Atsahuaca"}, ["atd"] = {"Ata Manobo"}, ["ate"] = {"Atemble"}, ["atg"] = {"Ivbie North-Okpela-Arhe"}, ["ath"] = {"atabaško"}, ["ati"] = {"Attié"}, ["atj"] = {"Atikamekw", "Nehirowimowin"}, ["atk"] = {"Ati"}, ["atl"] = {"Mt. Iraya Agta"}, ["atm"] = {"Ata"}, ["atn"] = {"Ashtiani"}, ["ato"] = {"Atong (Cameroon)"}, ["atp"] = {"Pudtol Atta"}, ["atq"] = {"Aralle-Tabulahan"}, ["atr"] = {"Waimiri-Atroari"}, ["ats"] = {"Gros Ventre"}, ["att"] = {"Pamplona Atta"}, ["atu"] = {"Reel"}, ["atv"] = {"severnoaltajsko"}, ["atw"] = {"Atsugewi"}, ["atx"] = {"Arutani"}, ["aty"] = {"Aneityum"}, ["atz"] = {"Arta"}, ["aua"] = {"Asumboa"}, ["aub"] = {"Alugu"}, ["auc"] = {"Waorani"}, ["aud"] = {"Anuta"}, ["auf"] = {"aravkanski jeziki"}, ["aug"] = {"Aguna"}, ["auh"] = {"Aushi"}, ["aui"] = {"Anuki"}, ["auj"] = {"Awjilah"}, ["auk"] = {"Heyo"}, ["aul"] = {"Aulua"}, ["aum"] = {"Asu (Nigeria)"}, ["aun"] = {"Molmo One"}, ["auo"] = {"Auyokawa"}, ["aup"] = {"Makayam"}, ["auq"] = {"Anus", "Korur"}, ["aur"] = {"Aruek"}, ["aus"] = {"avstralsko"}, ["aut"] = {"Austral"}, ["auu"] = {"Auye"}, ["auw"] = {"Awyi"}, ["aux"] = {"Aurá"}, ["auy"] = {"Awiyaana"}, ["auz"] = {"uzbeškoarabsko"}, ["avb"] = {"Avau"}, ["avd"] = {"Alviri-Vidari"}, ["avi"] = {"Avikam"}, ["avk"] = {"Kotava"}, ["avl"] = {"Eastern Egyptian Bedawi Arabic"}, ["avm"] = {"Angkamuthi"}, ["avn"] = {"Avatime"}, ["avo"] = {"Agavotaguerra"}, ["avs"] = {"Aushiri"}, ["avt"] = {"Au"}, ["avu"] = {"Avokaya"}, ["avv"] = {"Avá-Canoeiro"}, ["awa"] = {"avadsko"}, ["awb"] = {"Awa (Papua New Guinea)"}, ["awc"] = {"Cicipu"}, ["awd"] = {"aravakanski jeziki"}, ["awe"] = {"Awetí"}, ["awg"] = {"Anguthimri"}, ["awh"] = {"Awbono"}, ["awi"] = {"Aekyom"}, ["awk"] = {"Awabakal"}, ["awm"] = {"Arawum"}, ["awn"] = {"Awngi"}, ["awo"] = {"Awak"}, ["awr"] = {"Awera"}, ["aws"] = {"South Awyu"}, ["awt"] = {"Araweté"}, ["awu"] = {"Central Awyu"}, ["awv"] = {"Jair Awyu"}, ["aww"] = {"Awun"}, ["awx"] = {"Awara"}, ["awy"] = {"Edera Awyu"}, ["axb"] = {"Abipon"}, ["axe"] = {"Ayerrerenge"}, ["axg"] = {"Mato Grosso Arára"}, ["axk"] = {"Yaka (Central African Republic)"}, ["axl"] = {"Lower Southern Aranda"}, ["axm"] = {"srednjearmensko"}, ["axx"] = {"Xârâgurè"}, ["aya"] = {"Awar"}, ["ayb"] = {"Ayizo Gbe"}, ["ayc"] = {"južnoajmarsko"}, ["ayd"] = {"Ayabadhu"}, ["aye"] = {"Ayere"}, ["ayg"] = {"Ginyanga"}, ["ayh"] = {"hadramskoarabsko"}, ["ayi"] = {"Leyigha"}, ["ayk"] = {"Akuku"}, ["ayl"] = {"libijskoarabsko"}, ["ayn"] = {"sananskoarabsko"}, ["ayo"] = {"Ayoreo"}, ["ayp"] = {"severnomezopotamskoarabsko"}, ["ayq"] = {"Ayi (Papua New Guinea)"}, ["ayr"] = {"osrednjeamarsko"}, ["ays"] = {"Sorsogon Ayta"}, ["ayt"] = {"Magbukun Ayta"}, ["ayu"] = {"Ayu"}, ["ayz"] = {"Mai Brat"}, ["aza"] = {"Azha"}, ["azb"] = {"južnoazerbajdžansko"}, ["azc"] = {"uto-azteški jeziki"}, ["azd"] = {"Eastern Durango Nahuatl"}, ["azg"] = {"San Pedro Amuzgos Amuzgo"}, ["azj"] = {"severnoazerbajdžansko"}, ["azm"] = {"Ipalapa Amuzgo"}, ["azn"] = {"Western Durango Nahuatl"}, ["azo"] = {"Awing"}, ["azt"] = {"Faire Atta"}, ["azz"] = {"Highland Puebla Nahuatl"}, ["baa"] = {"Babatana"}, ["bab"] = {"Bainouk-Gunyuño"}, ["bac"] = {"Badui"}, ["bad"] = {"bandaško"}, ["bae"] = {"Baré"}, ["baf"] = {"Nubaca"}, ["bag"] = {"Tuki"}, ["bah"] = {"bahamskokreolskoangleško"}, ["bai"] = {"bamilekejsko"}, ["baj"] = {"Barakai"}, ["bal"] = {"beludžijsko"}, ["ban"] = {"balijsko"}, ["bao"] = {"Waimaha"}, ["bap"] = {"Bantawa"}, ["bar"] = {"bavarsko"}, ["bas"] = {"basa"}, ["bat"] = {"baltsko"}, ["bau"] = {"Bada (Nigeria)"}, ["bav"] = {"Vengo"}, ["baw"] = {"Bambili-Bambui"}, ["bax"] = {"Bamun"}, ["bay"] = {"Batuley"}, ["bba"] = {"Baatonum"}, ["bbb"] = {"Barai"}, ["bbc"] = {"tobskobataško"}, ["bbd"] = {"Bau"}, ["bbe"] = {"Bangba"}, ["bbf"] = {"Baibai"}, ["bbg"] = {"Barama"}, ["bbh"] = {"Bugan"}, ["bbi"] = {"Barombi"}, ["bbj"] = {"Ghomálá'"}, ["bbk"] = {"Babanki"}, ["bbl"] = {"Bats"}, ["bbm"] = {"Babango"}, ["bbn"] = {"Uneapa"}, ["bbo"] = {"Northern Bobo Madaré", "Konabéré"}, ["bbp"] = {"zahodnocentralnobandaško"}, ["bbq"] = {"Bamali"}, ["bbr"] = {"Girawa"}, ["bbs"] = {"Bakpinka"}, ["bbt"] = {"Mburku"}, ["bbu"] = {"Kulung (Nigeria)"}, ["bbv"] = {"Karnai"}, ["bbw"] = {"Baba"}, ["bbx"] = {"Bubia"}, ["bby"] = {"Befang"}, ["bca"] = {"Central Bai"}, ["bcb"] = {"Bainouk-Samik"}, ["bcc"] = {"južnobaločijsko"}, ["bcd"] = {"North Babar"}, ["bce"] = {"Bamenyam"}, ["bcf"] = {"Bamu"}, ["bcg"] = {"Baga Pokur"}, ["bch"] = {"Bariai"}, ["bci"] = {"Baoulé"}, ["bcj"] = {"Bardi"}, ["bck"] = {"Bunuba"}, ["bcl"] = {"osrednjebikolsko"}, ["bcm"] = {"Bannoni"}, ["bcn"] = {"Bali (Nigeria)"}, ["bco"] = {"Kaluli"}, ["bcp"] = {"Bali (Democratic Republic of Congo)"}, ["bcq"] = {"Bench"}, ["bcr"] = {"Babine"}, ["bcs"] = {"Kohumono"}, ["bct"] = {"Bendi"}, ["bcu"] = {"Awad Bing"}, ["bcv"] = {"Shoo-Minda-Nye"}, ["bcw"] = {"Bana"}, ["bcy"] = {"Bacama"}, ["bcz"] = {"Bainouk-Gunyaamolo"}, ["bda"] = {"Bayot"}, ["bdb"] = {"Basap"}, ["bdc"] = {"Emberá-Baudó"}, ["bdd"] = {"Bunama"}, ["bde"] = {"Bade"}, ["bdf"] = {"Biage"}, ["bdg"] = {"Bonggi"}, ["bdh"] = {"Baka (South Sudan)"}, ["bdi"] = {"Burun"}, ["bdj"] = {"Bai (South Sudan)", "Bai"}, ["bdk"] = {"Budukh"}, ["bdl"] = {"Indonesian Bajau"}, ["bdm"] = {"Buduma"}, ["bdn"] = {"Baldemu"}, ["bdo"] = {"Morom"}, ["bdp"] = {"Bende"}, ["bdq"] = {"Bahnar"}, ["bdr"] = {"West Coast Bajau"}, ["bds"] = {"Burunge"}, ["bdt"] = {"Bokoto"}, ["bdu"] = {"Oroko"}, ["bdv"] = {"Bodo Parja"}, ["bdw"] = {"Baham"}, ["bdx"] = {"Budong-Budong"}, ["bdy"] = {"Bandjalang"}, ["bdz"] = {"Badeshi"}, ["bea"] = {"Beaver"}, ["beb"] = {"Bebele"}, ["bec"] = {"Iceve-Maci"}, ["bed"] = {"Bedoanas"}, ["bee"] = {"Byangsi"}, ["bef"] = {"Benabena"}, ["beg"] = {"Belait"}, ["beh"] = {"Biali"}, ["bei"] = {"Bekati'"}, ["bej"] = {"bedža", "bedža"}, ["bek"] = {"Bebeli"}, ["bem"] = {"bemba"}, ["beo"] = {"Beami"}, ["bep"] = {"Besoa"}, ["beq"] = {"Beembe"}, ["ber"] = {"berbersko"}, ["bes"] = {"Besme"}, ["bet"] = {"Guiberoua Béte"}, ["beu"] = {"Blagar"}, ["bev"] = {"Daloa Bété"}, ["bew"] = {"Betawi"}, ["bex"] = {"Jur Modo"}, ["bey"] = {"Beli (Papua New Guinea)"}, ["bez"] = {"Bena (Tanzania)"}, ["bfa"] = {"Bari"}, ["bfb"] = {"Pauri Bareli"}, ["bfc"] = {"Panyi Bai", "Northern Bai"}, ["bfd"] = {"Bafut"}, ["bfe"] = {"Betaf", "Tena"}, ["bff"] = {"Bofi"}, ["bfg"] = {"Busang Kayan"}, ["bfh"] = {"Blafe"}, ["bfi"] = {"britansko znakovno"}, ["bfj"] = {"Bafanji"}, ["bfk"] = {"bankorsko znakovno"}, ["bfl"] = {"Banda-Ndélé"}, ["bfm"] = {"Mmen"}, ["bfn"] = {"Bunak"}, ["bfo"] = {"Malba Birifor"}, ["bfp"] = {"Beba"}, ["bfq"] = {"Badaga"}, ["bfr"] = {"Bazigar"}, ["bfs"] = {"Southern Bai"}, ["bft"] = {"Balti"}, ["bfu"] = {"Gahri"}, ["bfw"] = {"Bondo"}, ["bfx"] = {"Bantayanon"}, ["bfy"] = {"Bagheli"}, ["bfz"] = {"Mahasu Pahari"}, ["bga"] = {"Gwamhi-Wuri"}, ["bgb"] = {"Bobongko"}, ["bgc"] = {"Haryanvi"}, ["bgd"] = {"Rathwi Bareli"}, ["bge"] = {"Bauria"}, ["bgf"] = {"Bangandu"}, ["bgg"] = {"Bugun"}, ["bgi"] = {"Giangan"}, ["bgj"] = {"Bangolan"}, ["bgk"] = {"Bit", "Buxinhua"}, ["bgl"] = {"Bo (Laos)"}, ["bgn"] = {"zahodnobaločijsko"}, ["bgo"] = {"Baga Koga"}, ["bgp"] = {"vzhodnobaločijsko"}, ["bgq"] = {"Bagri"}, ["bgr"] = {"Bawm Chin"}, ["bgs"] = {"Tagabawa"}, ["bgt"] = {"Bughotu"}, ["bgu"] = {"Mbongno"}, ["bgv"] = {"Warkay-Bipim"}, ["bgw"] = {"Bhatri"}, ["bgx"] = {"balkansko gagavško turško"}, ["bgy"] = {"Benggoi"}, ["bgz"] = {"Banggai"}, ["bha"] = {"Bharia"}, ["bhb"] = {"Bhili"}, ["bhc"] = {"Biga"}, ["bhd"] = {"Bhadrawahi"}, ["bhe"] = {"Bhaya"}, ["bhf"] = {"Odiai"}, ["bhg"] = {"Binandere"}, ["bhh"] = {"Bukharic"}, ["bhi"] = {"Bhilali"}, ["bhj"] = {"Bahing"}, ["bhl"] = {"Bimin"}, ["bhm"] = {"Bathari"}, ["bhn"] = {"bohtanskoneoaramejsko"}, ["bho"] = {"bodžpuri"}, ["bhp"] = {"Bima"}, ["bhq"] = {"Tukang Besi South"}, ["bhr"] = {"Bara Malagasy"}, ["bhs"] = {"Buwal"}, ["bht"] = {"Bhattiyali"}, ["bhu"] = {"Bhunjia"}, ["bhv"] = {"Bahau"}, ["bhw"] = {"Biak"}, ["bhx"] = {"Bhalay"}, ["bhy"] = {"Bhele"}, ["bhz"] = {"Bada (Indonesia)"}, ["bia"] = {"Badimaya"}, ["bib"] = {"Bissa", "Bisa"}, ["bid"] = {"Bidiyo"}, ["bie"] = {"Bepour"}, ["bif"] = {"Biafada"}, ["big"] = {"Biangai"}, ["bik"] = {"bikolsko"}, ["bil"] = {"Bile"}, ["bim"] = {"Bimoba"}, ["bin"] = {"edo", "edo"}, ["bio"] = {"Nai"}, ["bip"] = {"Bila"}, ["biq"] = {"Bipi"}, ["bir"] = {"Bisorio"}, ["bit"] = {"Berinomo"}, ["biu"] = {"Biete"}, ["biv"] = {"Southern Birifor"}, ["biw"] = {"Kol (Cameroon)"}, ["bix"] = {"Bijori"}, ["biy"] = {"Birhor"}, ["biz"] = {"Baloi"}, ["bja"] = {"Budza"}, ["bjb"] = {"Banggarla"}, ["bjc"] = {"Bariji"}, ["bje"] = {"Biao-Jiao Mien"}, ["bjf"] = {"Barzani Jewish Neo-Aramaic"}, ["bjg"] = {"Bidyogo"}, ["bjh"] = {"Bahinemo"}, ["bji"] = {"Burji"}, ["bjj"] = {"Kanauji"}, ["bjk"] = {"Barok"}, ["bjl"] = {"Bulu (Papua New Guinea)"}, ["bjm"] = {"Bajelani"}, ["bjn"] = {"Banjar"}, ["bjo"] = {"srednjejužnobandaško"}, ["bjp"] = {"Fanamaket"}, ["bjr"] = {"Binumarien"}, ["bjs"] = {"Bajan"}, ["bjt"] = {"Balanta-Ganja"}, ["bju"] = {"Busuu"}, ["bjv"] = {"Bedjond"}, ["bjw"] = {"Bakwé"}, ["bjx"] = {"Banao Itneg"}, ["bjy"] = {"Bayali"}, ["bjz"] = {"Baruga"}, ["bka"] = {"Kyak"}, ["bkc"] = {"Baka (Cameroon)"}, ["bkd"] = {"Binukid", "Talaandig"}, ["bkf"] = {"Beeke"}, ["bkg"] = {"Buraka"}, ["bkh"] = {"Bakoko"}, ["bki"] = {"Baki"}, ["bkj"] = {"Pande"}, ["bkk"] = {"Brokskat"}, ["bkl"] = {"Berik"}, ["bkm"] = {"Kom (Cameroon)"}, ["bkn"] = {"Bukitan"}, ["bko"] = {"Kwa'"}, ["bkp"] = {"Boko (Democratic Republic of Congo)"}, ["bkq"] = {"Bakairí"}, ["bkr"] = {"Bakumpai"}, ["bks"] = {"Northern Sorsoganon"}, ["bkt"] = {"Boloki"}, ["bku"] = {"Buhid"}, ["bkv"] = {"Bekwarra"}, ["bkw"] = {"Bekwel"}, ["bkx"] = {"Baikeno"}, ["bky"] = {"Bokyi"}, ["bkz"] = {"Bungku"}, ["bla"] = {"Siksika"}, ["blb"] = {"Bilua"}, ["blc"] = {"Bella Coola"}, ["bld"] = {"Bolango"}, ["ble"] = {"Balanta-Kentohe"}, ["blf"] = {"Buol"}, ["blh"] = {"Kuwaa"}, ["bli"] = {"Bolia"}, ["blj"] = {"Bolongan"}, ["blk"] = {"Pa'o Karen", "Pa'O"}, ["bll"] = {"Biloxi"}, ["blm"] = {"Beli (South Sudan)"}, ["bln"] = {"južnokatanduaneškobikolsko"}, ["blo"] = {"Anii"}, ["blp"] = {"Blablanga"}, ["blq"] = {"Baluan-Pam"}, ["blr"] = {"Blang"}, ["bls"] = {"Balaesang"}, ["blt"] = {"Tai Dam"}, ["blv"] = {"Kibala", "Bolo"}, ["blw"] = {"Balangao"}, ["blx"] = {"Mag-Indi Ayta"}, ["bly"] = {"Notre"}, ["blz"] = {"Balantak"}, ["bma"] = {"Lame"}, ["bmb"] = {"Bembe"}, ["bmc"] = {"Biem"}, ["bmd"] = {"Baga Manduri"}, ["bme"] = {"Limassa"}, ["bmf"] = {"Bom-Kim"}, ["bmg"] = {"Bamwe"}, ["bmh"] = {"Kein"}, ["bmi"] = {"Bagirmi"}, ["bmj"] = {"Bote-Majhi"}, ["bmk"] = {"Ghayavi"}, ["bml"] = {"Bomboli"}, ["bmm"] = {"Northern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bmn"] = {"Bina (Papua New Guinea)"}, ["bmo"] = {"Bambalang"}, ["bmp"] = {"Bulgebi"}, ["bmq"] = {"Bomu"}, ["bmr"] = {"Muinane"}, ["bms"] = {"bilmskokanursko"}, ["bmt"] = {"Biao Mon"}, ["bmu"] = {"Somba-Siawari"}, ["bmv"] = {"Bum"}, ["bmw"] = {"Bomwali"}, ["bmx"] = {"Baimak"}, ["bmz"] = {"Baramu"}, ["bna"] = {"Bonerate"}, ["bnb"] = {"Bookan"}, ["bnc"] = {"Bontok"}, ["bnd"] = {"Banda (Indonesia)"}, ["bne"] = {"Bintauna"}, ["bnf"] = {"Masiwang"}, ["bng"] = {"Benga"}, ["bni"] = {"Bangi"}, ["bnj"] = {"Eastern Tawbuid"}, ["bnk"] = {"Bierebo"}, ["bnl"] = {"Boon"}, ["bnm"] = {"Batanga"}, ["bnn"] = {"Bunun"}, ["bno"] = {"Bantoanon"}, ["bnp"] = {"Bola"}, ["bnq"] = {"Bantik"}, ["bnr"] = {"Butmas-Tur"}, ["bns"] = {"Bundeli"}, ["bnt"] = {"bantu"}, ["bnu"] = {"Bentong"}, ["bnv"] = {"Bonerif", "Beneraf", "Edwas"}, ["bnw"] = {"Bisis"}, ["bnx"] = {"Bangubangu"}, ["bny"] = {"Bintulu"}, ["bnz"] = {"Beezen"}, ["boa"] = {"Bora"}, ["bob"] = {"Aweer"}, ["boe"] = {"Mundabli-Mufu"}, ["bof"] = {"Bolon"}, ["bog"] = {"bamaško znakovno"}, ["boh"] = {"Boma"}, ["boi"] = {"Barbareño"}, ["boj"] = {"Anjam"}, ["bok"] = {"Bonjo"}, ["bol"] = {"Bole"}, ["bom"] = {"Berom"}, ["bon"] = {"Bine"}, ["boo"] = {"Tiemacèwè Bozo"}, ["bop"] = {"Bonkiman"}, ["boq"] = {"Bogaya"}, ["bor"] = {"Borôro"}, ["bot"] = {"Bongo"}, ["bou"] = {"Bondei"}, ["bov"] = {"Tuwuli"}, ["bow"] = {"Rema"}, ["box"] = {"Buamu"}, ["boy"] = {"Bodo (Central African Republic)"}, ["boz"] = {"Tiéyaxo Bozo"}, ["bpa"] = {"Daakaka"}, ["bpc"] = {"Mbuk"}, ["bpd"] = {"Banda-Banda"}, ["bpe"] = {"Bauni"}, ["bpg"] = {"Bonggo"}, ["bph"] = {"Botlikh"}, ["bpi"] = {"Bagupi"}, ["bpj"] = {"Binji"}, ["bpk"] = {"Orowe", "'Ôrôê"}, ["bpl"] = {"Broome Pearling Lugger Pidgin"}, ["bpm"] = {"Biyom"}, ["bpn"] = {"Dzao Min"}, ["bpo"] = {"Anasi"}, ["bpp"] = {"Kaure"}, ["bpq"] = {"bandaškomalajsko"}, ["bpr"] = {"Koronadal Blaan"}, ["bps"] = {"Sarangani Blaan"}, ["bpt"] = {"Barrow Point"}, ["bpu"] = {"Bongu"}, ["bpv"] = {"Bian Marind"}, ["bpw"] = {"Bo (Papua New Guinea)"}, ["bpx"] = {"Palya Bareli"}, ["bpy"] = {"Bishnupriya"}, ["bpz"] = {"Bilba"}, ["bqa"] = {"Tchumbuli"}, ["bqb"] = {"Bagusa"}, ["bqc"] = {"Boko (Benin)", "Boo"}, ["bqd"] = {"Bung"}, ["bqf"] = {"Baga Kaloum"}, ["bqg"] = {"Bago-Kusuntu"}, ["bqh"] = {"Baima"}, ["bqi"] = {"Bakhtiari"}, ["bqj"] = {"Bandial"}, ["bqk"] = {"Banda-Mbrès"}, ["bql"] = {"Karian", "Bilakura"}, ["bqm"] = {"Wumboko"}, ["bqn"] = {"bolgarsko znakovno"}, ["bqo"] = {"Balo"}, ["bqp"] = {"Busa"}, ["bqq"] = {"Biritai"}, ["bqr"] = {"Burusu"}, ["bqs"] = {"Bosngun"}, ["bqt"] = {"Bamukumbit"}, ["bqu"] = {"Boguru"}, ["bqv"] = {"Koro Wachi", "Begbere-Ejar"}, ["bqw"] = {"Buru (Nigeria)"}, ["bqx"] = {"Baangi"}, ["bqy"] = {"bengkalsko znakovno"}, ["bqz"] = {"Bakaka"}, ["bra"] = {"bradžbakansko"}, ["brb"] = {"Brao", "Lave"}, ["brc"] = {"Berbice Creole Dutch"}, ["brd"] = {"Baraamu"}, ["brf"] = {"Bira"}, ["brg"] = {"Baure"}, ["brh"] = {"Brahui"}, ["bri"] = {"Mokpwe"}, ["brj"] = {"Bieria"}, ["brk"] = {"Birked"}, ["brl"] = {"Birwa"}, ["brm"] = {"Barambu"}, ["brn"] = {"Boruca"}, ["bro"] = {"Brokkat"}, ["brp"] = {"Barapasi"}, ["brq"] = {"Breri"}, ["brr"] = {"Birao"}, ["brs"] = {"Baras"}, ["brt"] = {"Bitare"}, ["bru"] = {"Eastern Bru"}, ["brv"] = {"Western Bru"}, ["brw"] = {"Bellari"}, ["brx"] = {"Bodo (India)"}, ["bry"] = {"Burui"}, ["brz"] = {"Bilbil"}, ["bsa"] = {"Abinomn"}, ["bsb"] = {"brunejskobisavsko"}, ["bsc"] = {"Bassari", "Oniyan"}, ["bse"] = {"Wushi"}, ["bsf"] = {"Bauchi"}, ["bsg"] = {"Bashkardi"}, ["bsh"] = {"Kati"}, ["bsi"] = {"Bassossi"}, ["bsj"] = {"Bangwinji"}, ["bsk"] = {"Burushaski"}, ["bsl"] = {"Basa-Gumna"}, ["bsm"] = {"Busami"}, ["bsn"] = {"Barasana-Eduria"}, ["bso"] = {"Buso"}, ["bsp"] = {"Baga Sitemu"}, ["bsq"] = {"Bassa"}, ["bsr"] = {"Bassa-Kontagora"}, ["bss"] = {"Akoose"}, ["bst"] = {"Basketo"}, ["bsu"] = {"Bahonsuai"}, ["bsv"] = {"Baga Sobané"}, ["bsw"] = {"Baiso"}, ["bsx"] = {"Yangkam"}, ["bsy"] = {"Sabah Bisaya"}, ["bta"] = {"Bata"}, ["btc"] = {"Bati (Cameroon)"}, ["btd"] = {"dairijskobataško"}, ["bte"] = {"Gamo-Ningi"}, ["btf"] = {"Birgit"}, ["btg"] = {"Gagnoa Bété"}, ["bth"] = {"Biatah Bidayuh"}, ["bti"] = {"Burate"}, ["btj"] = {"bakanskomalajsko"}, ["btk"] = {"bataško"}, ["btm"] = {"mandailinskobataško"}, ["btn"] = {"Ratagnon"}, ["bto"] = {"rinconadskobikolsko"}, ["btp"] = {"Budibud"}, ["btq"] = {"Batek"}, ["btr"] = {"Baetora"}, ["bts"] = {"simalungunskobataško"}, ["btt"] = {"Bete-Bendi"}, ["btu"] = {"Batu"}, ["btv"] = {"Bateri"}, ["btw"] = {"Butuanon"}, ["btx"] = {"karskobataško"}, ["bty"] = {"Bobot"}, ["btz"] = {"alaškobataško"}, ["bua"] = {"burjatsko"}, ["bub"] = {"Bua"}, ["buc"] = {"Bushi"}, ["bud"] = {"Ntcham"}, ["bue"] = {"Beothuk"}, ["buf"] = {"Bushoong"}, ["bug"] = {"buginsko"}, ["buh"] = {"Younuo Bunu"}, ["bui"] = {"Bongili"}, ["buj"] = {"Basa-Gurmana"}, ["buk"] = {"Bugawac"}, ["bum"] = {"Bulu (Cameroon)"}, ["bun"] = {"Sherbro"}, ["buo"] = {"Terei"}, ["bup"] = {"Busoa"}, ["buq"] = {"Brem"}, ["bus"] = {"Bokobaru"}, ["but"] = {"Bungain"}, ["buu"] = {"Budu"}, ["buv"] = {"Bun"}, ["buw"] = {"Bubi"}, ["bux"] = {"Boghom"}, ["buy"] = {"Bullom So"}, ["buz"] = {"Bukwen"}, ["bva"] = {"Barein"}, ["bvb"] = {"Bube"}, ["bvc"] = {"Baelelea"}, ["bvd"] = {"Baeggu"}, ["bve"] = {"Berau Malay"}, ["bvf"] = {"Boor"}, ["bvg"] = {"Bonkeng"}, ["bvh"] = {"Bure"}, ["bvi"] = {"Belanda Viri"}, ["bvj"] = {"Baan"}, ["bvk"] = {"Bukat"}, ["bvl"] = {"bolivijsko znakovno"}, ["bvm"] = {"Bamunka"}, ["bvn"] = {"Buna"}, ["bvo"] = {"Bolgo"}, ["bvp"] = {"Bumang"}, ["bvq"] = {"Birri"}, ["bvr"] = {"Burarra"}, ["bvt"] = {"Bati (Indonesia)"}, ["bvu"] = {"Bukit Malay"}, ["bvv"] = {"Baniva"}, ["bvw"] = {"Boga"}, ["bvx"] = {"Dibole"}, ["bvy"] = {"Baybayanon"}, ["bvz"] = {"Bauzi"}, ["bwa"] = {"Bwatoo"}, ["bwb"] = {"Namosi-Naitasiri-Serua"}, ["bwc"] = {"Bwile"}, ["bwd"] = {"Bwaidoka"}, ["bwe"] = {"Bwe Karen"}, ["bwf"] = {"Boselewa"}, ["bwg"] = {"Barwe"}, ["bwh"] = {"Bishuo"}, ["bwi"] = {"Baniwa"}, ["bwj"] = {"Láá Láá Bwamu"}, ["bwk"] = {"Bauwaki"}, ["bwl"] = {"Bwela"}, ["bwm"] = {"Biwat"}, ["bwn"] = {"Wunai Bunu"}, ["bwo"] = {"Boro (Ethiopia)", "Borna (Ethiopia)"}, ["bwp"] = {"Mandobo Bawah"}, ["bwq"] = {"Southern Bobo Madaré"}, ["bwr"] = {"Bura-Pabir"}, ["bws"] = {"Bomboma"}, ["bwt"] = {"Bafaw-Balong"}, ["bwu"] = {"Buli (Ghana)"}, ["bww"] = {"Bwa"}, ["bwx"] = {"Bu-Nao Bunu"}, ["bwy"] = {"Cwi Bwamu"}, ["bwz"] = {"Bwisi"}, ["bxa"] = {"Tairaha"}, ["bxb"] = {"Belanda Bor"}, ["bxc"] = {"Molengue"}, ["bxd"] = {"Pela"}, ["bxe"] = {"Birale"}, ["bxf"] = {"Bilur", "Minigir"}, ["bxg"] = {"Bangala"}, ["bxh"] = {"Buhutu"}, ["bxi"] = {"Pirlatapa"}, ["bxj"] = {"Bayungu"}, ["bxk"] = {"Bukusu", "Lubukusu"}, ["bxl"] = {"Jalkunan"}, ["bxm"] = {"mongolskoburjatsko"}, ["bxn"] = {"Burduna"}, ["bxo"] = {"Barikanchi"}, ["bxp"] = {"Bebil"}, ["bxq"] = {"Beele"}, ["bxr"] = {"ruskoburjatsko"}, ["bxs"] = {"Busam"}, ["bxu"] = {"kitajskoburjatsko"}, ["bxv"] = {"Berakou"}, ["bxw"] = {"Bankagooma"}, ["bxz"] = {"Binahari"}, ["bya"] = {"bataško"}, ["byb"] = {"Bikya"}, ["byc"] = {"Ubaghara"}, ["byd"] = {"Benyadu'"}, ["bye"] = {"Pouye"}, ["byf"] = {"Bete"}, ["byg"] = {"Baygo"}, ["byh"] = {"Bhujel"}, ["byi"] = {"Buyu"}, ["byj"] = {"Bina (Nigeria)"}, ["byk"] = {"Biao"}, ["byl"] = {"Bayono"}, ["bym"] = {"Bidjara"}, ["byn"] = {"Bilin", "Blin"}, ["byo"] = {"Biyo"}, ["byp"] = {"Bumaji"}, ["byq"] = {"Basay"}, ["byr"] = {"Baruya", "Yipma"}, ["bys"] = {"Burak"}, ["byt"] = {"Berti"}, ["byv"] = {"Medumba"}, ["byw"] = {"Belhariya"}, ["byx"] = {"Qaqet"}, ["byz"] = {"Banaro"}, ["bza"] = {"Bandi"}, ["bzb"] = {"Andio"}, ["bzc"] = {"Southern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bzd"] = {"Bribri"}, ["bze"] = {"Jenaama Bozo"}, ["bzf"] = {"Boikin"}, ["bzg"] = {"Babuza"}, ["bzh"] = {"Mapos Buang"}, ["bzi"] = {"Bisu"}, ["bzj"] = {"Belize Kriol English"}, ["bzk"] = {"Nicaragua Creole English"}, ["bzl"] = {"Boano (Sulawesi)"}, ["bzm"] = {"Bolondo"}, ["bzn"] = {"Boano (Maluku)"}, ["bzo"] = {"Bozaba"}, ["bzp"] = {"Kemberano"}, ["bzq"] = {"Buli (Indonesia)"}, ["bzr"] = {"Biri"}, ["bzs"] = {"brazilsko znakovno"}, ["bzt"] = {"Brithenig"}, ["bzu"] = {"Burmeso"}, ["bzv"] = {"Naami"}, ["bzw"] = {"Basa (Nigeria)"}, ["bzx"] = {"Kɛlɛngaxo Bozo"}, ["bzy"] = {"Obanliku"}, ["bzz"] = {"Evant"}, ["caa"] = {"Chortí"}, ["cab"] = {"Garifuna"}, ["cac"] = {"Chuj"}, ["cad"] = {"kadoško"}, ["cae"] = {"Lehar", "Laalaa"}, ["caf"] = {"Southern Carrier"}, ["cag"] = {"Nivaclé"}, ["cah"] = {"Cahuarano"}, ["cai"] = {"srednjeameriški indijanski jeziki"}, ["caj"] = {"Chané"}, ["cak"] = {"Kaqchikel", "Cakchiquel"}, ["cal"] = {"karolinsko"}, ["cam"] = {"Cemuhî"}, ["can"] = {"Chambri"}, ["cao"] = {"Chácobo"}, ["cap"] = {"Chipaya"}, ["caq"] = {"Car Nicobarese"}, ["car"] = {"karibsko"}, ["cas"] = {"Tsimané"}, ["cau"] = {"kavkaško"}, ["cav"] = {"Cavineña"}, ["caw"] = {"Callawalla"}, ["cax"] = {"Chiquitano"}, ["cay"] = {"Cayuga"}, ["caz"] = {"Canichana"}, ["cba"] = {"čibčanski jeziki"}, ["cbb"] = {"Cabiyarí"}, ["cbc"] = {"Carapana"}, ["cbd"] = {"Carijona"}, ["cbg"] = {"Chimila"}, ["cbi"] = {"Chachi"}, ["cbj"] = {"Ede Cabe"}, ["cbk"] = {"Chavacano"}, ["cbl"] = {"Bualkhaw Chin"}, ["cbn"] = {"Nyahkur"}, ["cbo"] = {"Izora"}, ["cbq"] = {"Tsucuba", "Cuba"}, ["cbr"] = {"Cashibo-Cacataibo", "Nocamán"}, ["cbs"] = {"Cashinahua"}, ["cbt"] = {"Chayahuita"}, ["cbu"] = {"Candoshi-Shapra"}, ["cbv"] = {"Cacua"}, ["cbw"] = {"Kinabalian"}, ["cby"] = {"Carabayo"}, ["ccc"] = {"Chamicuro"}, ["ccd"] = {"Cafundo Creole"}, ["cce"] = {"Chopi"}, ["ccg"] = {"Samba Daka"}, ["cch"] = {"Atsam"}, ["ccj"] = {"Kasanga"}, ["ccl"] = {"Cutchi-Swahili"}, ["ccm"] = {"Malaccan Creole Malay"}, ["ccn"] = {"severnokavkaški jeziki"}, ["cco"] = {"Comaltepec Chinantec"}, ["ccp"] = {"Chakma"}, ["ccr"] = {"Cacaopera"}, ["ccs"] = {"južnokavkaški jeziki"}, ["cda"] = {"Choni"}, ["cdc"] = {"čadski jeziki"}, ["cdd"] = {"kadoški jeziki"}, ["cde"] = {"Chenchu"}, ["cdf"] = {"Chiru"}, ["cdh"] = {"Chambeali"}, ["cdi"] = {"Chodri"}, ["cdj"] = {"Churahi"}, ["cdm"] = {"Chepang"}, ["cdn"] = {"Chaudangsi"}, ["cdo"] = {"mindonškokitajsko"}, ["cdr"] = {"Cinda-Regi-Tiyal"}, ["cds"] = {"čadsko znakovno"}, ["cdy"] = {"Chadong"}, ["cdz"] = {"Koda"}, ["cea"] = {"Lower Chehalis"}, ["ceb"] = {"sebuansko"}, ["ceg"] = {"Chamacoco"}, ["cek"] = {"Eastern Khumi Chin"}, ["cel"] = {"keltsko"}, ["cen"] = {"Cen"}, ["cet"] = {"Centúúm"}, ["cey"] = {"Ekai Chin"}, ["cfa"] = {"Dijim-Bwilim"}, ["cfd"] = {"Cara"}, ["cfg"] = {"Como Karim"}, ["cfm"] = {"Falam Chin"}, ["cga"] = {"Changriwa"}, ["cgc"] = {"Kagayanen"}, ["cgg"] = {"Chiga"}, ["cgk"] = {"Chocangacakha"}, ["chb"] = {"čibčevsko"}, ["chc"] = {"Catawba"}, ["chd"] = {"Highland Oaxaca Chontal"}, ["chf"] = {"Tabasco Chontal"}, ["chg"] = {"čagatajsko"}, ["chh"] = {"činuško"}, ["chj"] = {"Ojitlán Chinantec"}, ["chk"] = {"trukeško"}, ["chl"] = {"Cahuilla"}, ["chm"] = {"marijsko (Rusija)"}, ["chn"] = {"činuško žargonsko"}, ["cho"] = {"čoktavsko"}, ["chp"] = {"čipevsko", "čipevsko"}, ["chq"] = {"Quiotepec Chinantec"}, ["chr"] = {"čerokeško"}, ["cht"] = {"Cholón"}, ["chw"] = {"Chuwabu"}, ["chx"] = {"Chantyal"}, ["chy"] = {"čejensko"}, ["chz"] = {"Ozumacín Chinantec"}, ["cia"] = {"Cia-Cia"}, ["cib"] = {"Ci Gbe"}, ["cic"] = {"Chickasaw"}, ["cid"] = {"Chimariko"}, ["cie"] = {"Cineni"}, ["cih"] = {"Chinali"}, ["cik"] = {"Chitkuli Kinnauri"}, ["cim"] = {"cimbrijsko"}, ["cin"] = {"Cinta Larga"}, ["cip"] = {"Chiapanec"}, ["cir"] = {"Tiri", "Haméa", "Méa"}, ["ciw"] = {"Chippewa"}, ["ciy"] = {"Chaima"}, ["cja"] = {"Western Cham"}, ["cje"] = {"Chru"}, ["cjh"] = {"Upper Chehalis"}, ["cji"] = {"Chamalal"}, ["cjk"] = {"Chokwe"}, ["cjm"] = {"Eastern Cham"}, ["cjn"] = {"Chenapian"}, ["cjo"] = {"Ashéninka Pajonal"}, ["cjp"] = {"Cabécar"}, ["cjs"] = {"šorsko"}, ["cjv"] = {"Chuave"}, ["cjy"] = {"Jinyu Chinese"}, ["ckb"] = {"osrednjekurdsko"}, ["ckh"] = {"Chak"}, ["ckl"] = {"Cibak"}, ["ckm"] = {"čajkavsko"}, ["ckn"] = {"Kaang Chin"}, ["cko"] = {"Anufo"}, ["ckq"] = {"Kajakse"}, ["ckr"] = {"Kairak"}, ["cks"] = {"Tayo"}, ["ckt"] = {"Chukot"}, ["cku"] = {"Koasati"}, ["ckv"] = {"Kavalan"}, ["ckx"] = {"Caka"}, ["cky"] = {"Cakfem-Mushere"}, ["ckz"] = {"Cakchiquel-Quiché Mixed Language"}, ["cla"] = {"Ron"}, ["clc"] = {"Chilcotin", "Tsilhqot’in"}, ["cld"] = {"kaldejskoneoaramejsko"}, ["cle"] = {"Lealao Chinantec"}, ["clh"] = {"Chilisso"}, ["cli"] = {"Chakali"}, ["clj"] = {"Laitu Chin"}, ["clk"] = {"Idu-Mishmi"}, ["cll"] = {"Chala"}, ["clm"] = {"klalamsko"}, ["clo"] = {"Lowland Oaxaca Chontal"}, ["cls"] = {"klasičnosanskrtsko"}, ["clt"] = {"Lautu Chin"}, ["clu"] = {"Caluyanun"}, ["clw"] = {"Chulym"}, ["cly"] = {"Eastern Highland Chatino"}, ["cma"] = {"Maa"}, ["cmc"] = {"camsko"}, ["cme"] = {"Cerma"}, ["cmg"] = {"klasičnomongolsko"}, ["cmi"] = {"Emberá-Chamí"}, ["cml"] = {"Campalagian"}, ["cmm"] = {"Michigamea"}, ["cmn"] = {"mandarinskokitajsko"}, ["cmo"] = {"osrednjemnonško"}, ["cmr"] = {"Mro-Khimi Chin"}, ["cms"] = {"mesapsko"}, ["cmt"] = {"Camtho"}, ["cna"] = {"Changthang"}, ["cnb"] = {"Chinbon Chin"}, ["cnc"] = {"Côông"}, ["cng"] = {"Northern Qiang"}, ["cnh"] = {"Hakha Chin", "Haka Chin"}, ["cni"] = {"Asháninka"}, ["cnk"] = {"Khumi Chin"}, ["cnl"] = {"Lalana Chinantec"}, ["cno"] = {"Con"}, ["cnp"] = {"Northern Ping Chinese", "Northern Pinghua"}, ["cnq"] = {"Chung"}, ["cnr"] = {"črnogorsko"}, ["cns"] = {"Central Asmat"}, ["cnt"] = {"Tepetotutla Chinantec"}, ["cnu"] = {"Chenoua"}, ["cnw"] = {"Ngawn Chin"}, ["cnx"] = {"srednjekornijsko"}, ["coa"] = {"Cocos Islands Malay"}, ["cob"] = {"Chicomuceltec"}, ["coc"] = {"Cocopa"}, ["cod"] = {"Cocama-Cocamilla"}, ["coe"] = {"Koreguaje"}, ["cof"] = {"Colorado"}, ["cog"] = {"Chong"}, ["coh"] = {"Chonyi-Dzihana-Kauma", "Chichonyi-Chidzihana-Chikauma"}, ["coj"] = {"Cochimi"}, ["cok"] = {"Santa Teresa Cora"}, ["col"] = {"Columbia-Wenatchi"}, ["com"] = {"Comanche"}, ["con"] = {"Cofán"}, ["coo"] = {"Comox"}, ["cop"] = {"koptsko"}, ["coq"] = {"Coquille"}, ["cot"] = {"Caquinte"}, ["cou"] = {"Wamey"}, ["cov"] = {"Cao Miao"}, ["cow"] = {"Cowlitz"}, ["cox"] = {"Nanti"}, ["coz"] = {"Chochotec"}, ["cpa"] = {"Palantla Chinantec"}, ["cpb"] = {"Ucayali-Yurúa Ashéninka"}, ["cpc"] = {"Ajyíninka Apurucayali"}, ["cpe"] = {"angleškokreolsko in pidžini"}, ["cpf"] = {"francoskokreolsko in pidžini"}, ["cpg"] = {"kapadoškogrško"}, ["cpi"] = {"Chinese Pidgin English"}, ["cpn"] = {"Cherepon"}, ["cpo"] = {"Kpeego"}, ["cpp"] = {"portugalskokreolsko in pidžini"}, ["cps"] = {"Capiznon"}, ["cpu"] = {"Pichis Ashéninka"}, ["cpx"] = {"Pu-Xian Chinese"}, ["cpy"] = {"South Ucayali Ashéninka"}, ["cqd"] = {"Chuanqiandian Cluster Miao"}, ["cra"] = {"Chara"}, ["crb"] = {"otoškokaribsko"}, ["crc"] = {"Lonwolwol"}, ["crd"] = {"Coeur d'Alene"}, ["crf"] = {"Caramanta"}, ["crg"] = {"Michif"}, ["crh"] = {"krimskotatarsko", "krimskoturško"}, ["cri"] = {"Sãotomense"}, ["crj"] = {"južnovzhodnokrijsko"}, ["crk"] = {"planjavskokrijsko"}, ["crl"] = {"severnovzhodnokrijsko"}, ["crm"] = {"losovskokrijsko"}, ["crn"] = {"El Nayar Cora"}, ["cro"] = {"Crow"}, ["crp"] = {"kreolsko in pidžini"}, ["crq"] = {"Iyo'wujwa Chorote"}, ["crr"] = {"karolinskoalgonkinsko", "Pamlico"}, ["crs"] = {"Seselwa Creole French"}, ["crt"] = {"Iyojwa'ja Chorote"}, ["crv"] = {"Chaura"}, ["crw"] = {"Chrau"}, ["crx"] = {"Carrier"}, ["cry"] = {"Cori"}, ["crz"] = {"Cruzeño"}, ["csa"] = {"Chiltepec Chinantec"}, ["csb"] = {"kašubsko"}, ["csc"] = {"katalansko znakovno"}, ["csd"] = {"čiangmajsko znakovno"}, ["cse"] = {"češko znakovno"}, ["csf"] = {"kubansko znakovno"}, ["csg"] = {"čilensko znakovno"}, ["csh"] = {"Asho Chin"}, ["csi"] = {"Coast Miwok"}, ["csj"] = {"Songlai Chin"}, ["csk"] = {"Jola-Kasa"}, ["csl"] = {"kitajsko znakovno"}, ["csm"] = {"Central Sierra Miwok"}, ["csn"] = {"kolumbijsko znakovno"}, ["cso"] = {"Sochiapam Chinantec", "Sochiapan Chinantec"}, ["csp"] = {"Southern Ping Chinese", "Southern Pinghua"}, ["csq"] = {"hrvaško znakovno"}, ["csr"] = {"kostariško znakovno"}, ["css"] = {"Southern Ohlone"}, ["cst"] = {"Northern Ohlone"}, ["csu"] = {"srednjesudanski jeziki"}, ["csv"] = {"Sumtu Chin"}, ["csw"] = {"močvirskokrijsko"}, ["csx"] = {"kamboško znakovno"}, ["csy"] = {"Siyin Chin"}, ["csz"] = {"Coos"}, ["cta"] = {"Tataltepec Chatino"}, ["ctc"] = {"Chetco"}, ["ctd"] = {"Tedim Chin"}, ["cte"] = {"Tepinapa Chinantec"}, ["ctg"] = {"Chittagonian"}, ["cth"] = {"Thaiphum Chin"}, ["ctl"] = {"Tlacoatzintepec Chinantec"}, ["ctm"] = {"Chitimacha"}, ["ctn"] = {"Chhintange"}, ["cto"] = {"Emberá-Catío"}, ["ctp"] = {"Western Highland Chatino"}, ["cts"] = {"severnokatanduaneškobikolsko"}, ["ctt"] = {"Wayanad Chetti"}, ["ctu"] = {"Chol"}, ["cty"] = {"Moundadan Chetty"}, ["ctz"] = {"Zacatepec Chatino"}, ["cua"] = {"Cua"}, ["cub"] = {"Cubeo"}, ["cuc"] = {"Usila Chinantec"}, ["cuh"] = {"Chuka", "Gichuka"}, ["cui"] = {"Cuiba"}, ["cuj"] = {"Mashco Piro"}, ["cuk"] = {"San Blas Kuna"}, ["cul"] = {"Culina", "Kulina"}, ["cuo"] = {"Cumanagoto"}, ["cup"] = {"Cupeño"}, ["cuq"] = {"Cun"}, ["cur"] = {"Chhulung"}, ["cus"] = {"kušitsko"}, ["cut"] = {"Teutila Cuicatec"}, ["cuu"] = {"Tai Ya"}, ["cuv"] = {"Cuvok"}, ["cuw"] = {"Chukwa"}, ["cux"] = {"Tepeuxila Cuicatec"}, ["cuy"] = {"Cuitlatec"}, ["cvg"] = {"Chug"}, ["cvn"] = {"Valle Nacional Chinantec"}, ["cwa"] = {"Kabwa"}, ["cwb"] = {"Maindo"}, ["cwd"] = {"gozdnokrijsko"}, ["cwe"] = {"Kwere"}, ["cwg"] = {"Chewong", "Cheq Wong"}, ["cwt"] = {"Kuwaataay"}, ["cxh"] = {"Cha'ari"}, ["cya"] = {"Nopala Chatino"}, ["cyb"] = {"Cayubaba"}, ["cyo"] = {"Cuyonon"}, ["czh"] = {"Huizhou Chinese"}, ["czk"] = {"Knaanic"}, ["czn"] = {"Zenzontepec Chatino"}, ["czo"] = {"Min Zhong Chinese"}, ["czt"] = {"Zotung Chin"}, ["daa"] = {"Dangaléat"}, ["dac"] = {"Dambi"}, ["dad"] = {"Marik"}, ["dae"] = {"Duupa"}, ["dag"] = {"Dagbani"}, ["dah"] = {"Gwahatike"}, ["dai"] = {"Day"}, ["daj"] = {"Dar Fur Daju"}, ["dak"] = {"dakotsko"}, ["dal"] = {"Dahalo"}, ["dam"] = {"Damakawa"}, ["dao"] = {"Daai Chin"}, ["daq"] = {"Dandami Maria"}, ["dar"] = {"Dargwa"}, ["das"] = {"Daho-Doo"}, ["dau"] = {"Dar Sila Daju"}, ["dav"] = {"Taita", "Dawida"}, ["daw"] = {"Davawenyo"}, ["dax"] = {"Dayi"}, ["day"] = {"dajaško"}, ["daz"] = {"Moi-Wadea", "Dao"}, ["dba"] = {"Bangime"}, ["dbb"] = {"Deno"}, ["dbd"] = {"Dadiya"}, ["dbe"] = {"Dabe"}, ["dbf"] = {"Edopi"}, ["dbg"] = {"Dogul Dom Dogon"}, ["dbi"] = {"Doka"}, ["dbj"] = {"Ida'an"}, ["dbl"] = {"Dyirbal"}, ["dbm"] = {"Duguri"}, ["dbn"] = {"Duriankere"}, ["dbo"] = {"Dulbu"}, ["dbp"] = {"Duwai"}, ["dbq"] = {"Daba"}, ["dbr"] = {"Dabarre"}, ["dbt"] = {"Ben Tey Dogon"}, ["dbu"] = {"Bondum Dom Dogon"}, ["dbv"] = {"Dungu"}, ["dbw"] = {"Bankan Tey Dogon"}, ["dby"] = {"Dibiyaso"}, ["dcc"] = {"dekansko"}, ["dcr"] = {"Negerhollands"}, ["dda"] = {"Dadi Dadi"}, ["ddd"] = {"Dongotono"}, ["dde"] = {"Doondo"}, ["ddg"] = {"Fataluku"}, ["ddi"] = {"West Goodenough"}, ["ddj"] = {"Jaru"}, ["ddn"] = {"Dendi (Benin)"}, ["ddo"] = {"Dido"}, ["ddr"] = {"Dhudhuroa"}, ["dds"] = {"Donno So Dogon"}, ["ddw"] = {"Dawera-Daweloor"}, ["dec"] = {"Dagik"}, ["ded"] = {"Dedua"}, ["dee"] = {"Dewoin"}, ["def"] = {"Dezfuli"}, ["deg"] = {"Degema"}, ["deh"] = {"Dehwari"}, ["dei"] = {"Demisa"}, ["del"] = {"delavarsko"}, ["dem"] = {"Dem"}, ["den"] = {"Slave (Athapascan)"}, ["dep"] = {"pidžinskodelawarsko"}, ["deq"] = {"Dendi (Central African Republic)"}, ["der"] = {"Deori"}, ["des"] = {"Desano"}, ["dev"] = {"Domung"}, ["dez"] = {"Dengese"}, ["dga"] = {"Southern Dagaare"}, ["dgb"] = {"Bunoge Dogon"}, ["dgc"] = {"Casiguran Dumagat Agta"}, ["dgd"] = {"Dagaari Dioula"}, ["dge"] = {"Degenan"}, ["dgg"] = {"Doga"}, ["dgh"] = {"Dghwede"}, ["dgi"] = {"severnodagarsko"}, ["dgk"] = {"Dagba"}, ["dgl"] = {"Andaandi", "Dongolawi"}, ["dgn"] = {"Dagoman"}, ["dgo"] = {"dogri (posamezen jezik)"}, ["dgr"] = {"dogrib"}, ["dgs"] = {"Dogoso"}, ["dgt"] = {"Ndra'ngith"}, ["dgw"] = {"Daungwurrung"}, ["dgx"] = {"Doghoro"}, ["dgz"] = {"Daga"}, ["dhd"] = {"Dhundari"}, ["dhg"] = {"Dhangu-Djangu", "Dhangu", "Djangu"}, ["dhi"] = {"Dhimal"}, ["dhl"] = {"Dhalandji"}, ["dhm"] = {"Zemba"}, ["dhn"] = {"Dhanki"}, ["dho"] = {"Dhodia"}, ["dhr"] = {"Dhargari"}, ["dhs"] = {"Dhaiso"}, ["dhu"] = {"Dhurga"}, ["dhv"] = {"Dehu", "Drehu"}, ["dhw"] = {"Dhanwar (Nepal)"}, ["dhx"] = {"Dhungaloo"}, ["dia"] = {"Dia"}, ["dib"] = {"South Central Dinka"}, ["dic"] = {"Lakota Dida"}, ["did"] = {"Didinga"}, ["dif"] = {"Dieri", "Diyari"}, ["dig"] = {"Digo", "Chidigo"}, ["dih"] = {"Kumiai"}, ["dii"] = {"Dimbong"}, ["dij"] = {"Dai"}, ["dik"] = {"Southwestern Dinka"}, ["dil"] = {"Dilling"}, ["dim"] = {"Dime"}, ["din"] = {"dinka"}, ["dio"] = {"Dibo"}, ["dip"] = {"Northeastern Dinka"}, ["diq"] = {"Dimli (individual language)"}, ["dir"] = {"Dirim"}, ["dis"] = {"Dimasa"}, ["diu"] = {"Diriku"}, ["diw"] = {"Northwestern Dinka"}, ["dix"] = {"Dixon Reef"}, ["diy"] = {"Diuwe"}, ["diz"] = {"Ding"}, ["dja"] = {"Djadjawurrung"}, ["djb"] = {"Djinba"}, ["djc"] = {"Dar Daju Daju"}, ["djd"] = {"Djamindjung", "Ngaliwurru"}, ["dje"] = {"Zarma"}, ["djf"] = {"Djangun"}, ["dji"] = {"Djinang"}, ["djj"] = {"Djeebbana"}, ["djk"] = {"Eastern Maroon Creole", "Businenge Tongo", "Nenge"}, ["djm"] = {"Jamsay Dogon"}, ["djn"] = {"Jawoyn", "Djauan"}, ["djo"] = {"Jangkang"}, ["djr"] = {"Djambarrpuyngu"}, ["dju"] = {"Kapriman"}, ["djw"] = {"Djawi"}, ["dka"] = {"Dakpakha"}, ["dkg"] = {"Kadung"}, ["dkk"] = {"Dakka"}, ["dkr"] = {"Kuijau"}, ["dks"] = {"Southeastern Dinka"}, ["dkx"] = {"Mazagway"}, ["dlg"] = {"Dolgan"}, ["dlk"] = {"Dahalik"}, ["dlm"] = {"dalmatinsko"}, ["dln"] = {"Darlong"}, ["dma"] = {"Duma"}, ["dmb"] = {"Mombo Dogon"}, ["dmc"] = {"Gavak"}, ["dmd"] = {"Madhi Madhi"}, ["dme"] = {"Dugwor"}, ["dmf"] = {"Medefaidrin"}, ["dmg"] = {"Upper Kinabatangan"}, ["dmk"] = {"Domaaki"}, ["dml"] = {"Dameli"}, ["dmm"] = {"Dama"}, ["dmn"] = {"mandejski jeziki"}, ["dmo"] = {"Kemedzung"}, ["dmr"] = {"East Damar"}, ["dms"] = {"Dampelas"}, ["dmu"] = {"Dubu", "Tebi"}, ["dmv"] = {"Dumpas"}, ["dmw"] = {"Mudburra"}, ["dmx"] = {"Dema"}, ["dmy"] = {"Demta", "Sowari"}, ["dna"] = {"Upper Grand Valley Dani"}, ["dnd"] = {"Daonda"}, ["dne"] = {"Ndendeule"}, ["dng"] = {"Dungan"}, ["dni"] = {"Lower Grand Valley Dani"}, ["dnj"] = {"Dan"}, ["dnk"] = {"Dengka"}, ["dnn"] = {"Dzùùngoo"}, ["dno"] = {"Ndrulo", "Northern Lendu"}, ["dnr"] = {"Danaru"}, ["dnt"] = {"Mid Grand Valley Dani"}, ["dnu"] = {"Danau"}, ["dnv"] = {"Danu"}, ["dnw"] = {"Western Dani"}, ["dny"] = {"Dení"}, ["doa"] = {"Dom"}, ["dob"] = {"Dobu"}, ["doc"] = {"severnodonško"}, ["doe"] = {"Doe"}, ["dof"] = {"Domu"}, ["doh"] = {"Dong"}, ["doi"] = {"dogri"}, ["dok"] = {"Dondo"}, ["dol"] = {"Doso"}, ["don"] = {"Toura (Papua New Guinea)"}, ["doo"] = {"Dongo"}, ["dop"] = {"Lukpa"}, ["doq"] = {"dominikansko znakovno"}, ["dor"] = {"Dori'o"}, ["dos"] = {"Dogosé"}, ["dot"] = {"Dass"}, ["dov"] = {"Dombe"}, ["dow"] = {"Doyayo"}, ["dox"] = {"Bussa"}, ["doy"] = {"Dompo"}, ["doz"] = {"Dorze"}, ["dpp"] = {"Papar"}, ["dra"] = {"dravidsko"}, ["drb"] = {"Dair"}, ["drc"] = {"Minderico"}, ["drd"] = {"Darmiya"}, ["dre"] = {"Dolpo"}, ["drg"] = {"Rungus"}, ["dri"] = {"C'Lela"}, ["drl"] = {"Paakantyi"}, ["drn"] = {"West Damar"}, ["dro"] = {"Daro-Matu Melanau"}, ["drq"] = {"Dura"}, ["drs"] = {"Gedeo"}, ["drt"] = {"Drents"}, ["dru"] = {"Rukai"}, ["dry"] = {"Darai"}, ["dsb"] = {"spodnjelužiškosrbsko"}, ["dse"] = {"nizozemsko znakovno"}, ["dsh"] = {"Daasanach"}, ["dsi"] = {"Disa"}, ["dsk"] = {"Dokshi"}, ["dsl"] = {"dansko znakovno"}, ["dsn"] = {"Dusner"}, ["dso"] = {"Desiya"}, ["dsq"] = {"Tadaksahak"}, ["dsz"] = {"mardinsko znakovno"}, ["dta"] = {"Daur"}, ["dtb"] = {"Labuk-Kinabatangan Kadazan"}, ["dtd"] = {"Ditidaht"}, ["dth"] = {"Adithinngithigh"}, ["dti"] = {"Ana Tinga Dogon"}, ["dtk"] = {"Tene Kan Dogon"}, ["dtm"] = {"Tomo Kan Dogon"}, ["dtn"] = {"Daatsʼíin"}, ["dto"] = {"Tommo So Dogon"}, ["dtp"] = {"Kadazan Dusun", "Central Dusun"}, ["dtr"] = {"Lotud"}, ["dts"] = {"Toro So Dogon"}, ["dtt"] = {"Toro Tegu Dogon"}, ["dtu"] = {"Tebul Ure Dogon"}, ["dty"] = {"Dotyali"}, ["dua"] = {"duala"}, ["dub"] = {"Dubli"}, ["duc"] = {"Duna"}, ["due"] = {"Umiray Dumaget Agta"}, ["duf"] = {"Dumbea", "Drubea"}, ["dug"] = {"Duruma", "Chiduruma"}, ["duh"] = {"Dungra Bhil"}, ["dui"] = {"Dumun"}, ["duk"] = {"Uyajitaya"}, ["dul"] = {"Alabat Island Agta"}, ["dum"] = {"srednjenizozemsko (ok. 1050-1350)"}, ["dun"] = {"Dusun Deyah"}, ["duo"] = {"Dupaninan Agta"}, ["dup"] = {"Duano"}, ["duq"] = {"Dusun Malang"}, ["dur"] = {"Dii"}, ["dus"] = {"Dumi"}, ["duu"] = {"Drung"}, ["duv"] = {"Duvle"}, ["duw"] = {"Dusun Witu"}, ["dux"] = {"Duungooma"}, ["duy"] = {"Dicamay Agta"}, ["duz"] = {"Duli-Gey"}, ["dva"] = {"Duau"}, ["dwa"] = {"Diri"}, ["dwk"] = {"Dawik Kui"}, ["dwr"] = {"Dawro"}, ["dws"] = {"Dutton World Speedwords"}, ["dwu"] = {"Dhuwal"}, ["dww"] = {"Dawawa"}, ["dwy"] = {"Dhuwaya"}, ["dwz"] = {"Dewas Rai"}, ["dya"] = {"Dyan"}, ["dyb"] = {"Dyaberdyaber"}, ["dyd"] = {"Dyugun"}, ["dyg"] = {"Villa Viciosa Agta"}, ["dyi"] = {"Djimini Senoufo"}, ["dym"] = {"Yanda Dom Dogon"}, ["dyn"] = {"Dyangadi", "Dhanggatti"}, ["dyl"] = {"butansko znakovno"}, ["dyo"] = {"Jola-Fonyi"}, ["dyu"] = {"diula"}, ["dyy"] = {"Djabugay", "Dyaabugay"}, ["dza"] = {"Tunzu"}, ["dzd"] = {"Daza"}, ["dze"] = {"Djiwarli"}, ["dzg"] = {"Dazaga"}, ["dzl"] = {"Dzalakha"}, ["dzn"] = {"Dzando"}, ["eaa"] = {"Karenggapa"}, ["ebc"] = {"Beginci"}, ["ebg"] = {"Ebughu"}, ["ebk"] = {"Eastern Bontok"}, ["ebo"] = {"Teke-Ebo"}, ["ebr"] = {"Ebrié"}, ["ebu"] = {"Embu", "Kiembu"}, ["ech"] = {"Echie"}, ["ecr"] = {"eteokretsko"}, ["ecs"] = {"ekvadorsko znakovno"}, ["ecy"] = {"eteociprsko"}, ["eee"] = {"E"}, ["efa"] = {"Efai"}, ["efe"] = {"Efe"}, ["efi"] = {"efiško"}, ["ega"] = {"Ega"}, ["egl"] = {"Emilian"}, ["egm"] = {"Benamanga"}, ["ego"] = {"Eggon"}, ["egx"] = {"egipčanski jeziki"}, ["egy"] = {"staroegipčansko"}, ["ehs"] = {"mijakubsko znakovno"}, ["ehu"] = {"Ehueun"}, ["eip"] = {"Eipomek"}, ["eit"] = {"Eitiep"}, ["eiv"] = {"Askopan"}, ["eja"] = {"Ejamat"}, ["eka"] = {"ekajuk"}, ["eke"] = {"Ekit"}, ["ekg"] = {"Ekari"}, ["eki"] = {"Eki"}, ["ekk"] = {"standardnoestonsko"}, ["ekl"] = {"Kol (Bangladesh)", "Kol"}, ["ekm"] = {"Elip"}, ["eko"] = {"Koti", "Nathembo"}, ["ekp"] = {"Ekpeye"}, ["ekr"] = {"Yace"}, ["eky"] = {"Eastern Kayah"}, ["ele"] = {"Elepi"}, ["elh"] = {"El Hugeirat"}, ["eli"] = {"Nding"}, ["elk"] = {"Elkei"}, ["elm"] = {"Eleme"}, ["elo"] = {"El Molo"}, ["elu"] = {"Elu"}, ["elx"] = {"elamsko"}, ["ema"] = {"Emai-Iuleha-Ora"}, ["emb"] = {"Embaloh"}, ["eme"] = {"Emerillon"}, ["emg"] = {"Eastern Meohang"}, ["emi"] = {"Mussau-Emira"}, ["emk"] = {"Eastern Maninkakan"}, ["emm"] = {"Mamulique"}, ["emn"] = {"Eman"}, ["emp"] = {"Northern Emberá"}, ["emq"] = {"Eastern Minyag"}, ["ems"] = {"Pacific Gulf Yupik"}, ["emu"] = {"Eastern Muria"}, ["emw"] = {"Emplawas"}, ["emx"] = {"Erromintxela"}, ["emy"] = {"epigrafskomajansko"}, ["emz"] = {"Mbessa"}, ["ena"] = {"Apali"}, ["enb"] = {"Markweeta"}, ["enc"] = {"En"}, ["end"] = {"Ende"}, ["enf"] = {"gozdnonenško"}, ["enh"] = {"tundrskonenško"}, ["enl"] = {"Enlhet"}, ["enm"] = {"srednjeangleško (1100-1500)"}, ["enn"] = {"Engenni"}, ["eno"] = {"Enggano"}, ["enq"] = {"Enga"}, ["enr"] = {"Emumu", "Emem"}, ["enu"] = {"Enu"}, ["env"] = {"Enwan (Edo State)"}, ["enw"] = {"Enwan (Akwa Ibom State)"}, ["enx"] = {"Enxet"}, ["eot"] = {"Beti (Côte d'Ivoire)"}, ["epi"] = {"Epie"}, ["era"] = {"Eravallan"}, ["erg"] = {"Sie"}, ["erh"] = {"Eruwa"}, ["eri"] = {"Ogea"}, ["erk"] = {"South Efate"}, ["ero"] = {"Horpa"}, ["err"] = {"Erre"}, ["ers"] = {"Ersu"}, ["ert"] = {"Eritai"}, ["erw"] = {"Erokwanas"}, ["ese"] = {"Ese Ejja"}, ["esg"] = {"aherijskogondijsko"}, ["esh"] = {"Eshtehardi"}, ["esi"] = {"North Alaskan Inupiatun"}, ["esk"] = {"Northwest Alaska Inupiatun"}, ["esl"] = {"egipčansko znakovno"}, ["esm"] = {"Esuma"}, ["esn"] = {"salvadorsko znakovno"}, ["eso"] = {"estonsko znakovno"}, ["esq"] = {"Esselen"}, ["ess"] = {"osrednjesibirskojupiško"}, ["esu"] = {"centralnojupiško"}, ["esx"] = {"eskimsko-aleutski jeziki"}, ["esy"] = {"Eskayan"}, ["etb"] = {"Etebi"}, ["etc"] = {"Etchemin"}, ["eth"] = {"etiopsko znakovno"}, ["etn"] = {"Eton (Vanuatu)"}, ["eto"] = {"Eton (Cameroon)"}, ["etr"] = {"Edolo"}, ["ets"] = {"Yekhee"}, ["ett"] = {"etruščansko"}, ["etu"] = {"Ejagham"}, ["etx"] = {"Eten"}, ["etz"] = {"Semimi"}, ["eud"] = {"Eudeve"}, ["euq"] = {"baskovski jeziki"}, ["eve"] = {"Even"}, ["evh"] = {"Uvbie"}, ["evn"] = {"Evenki"}, ["ewo"] = {"evondovsko"}, ["ext"] = {"estremadursko"}, ["eya"] = {"Eyak"}, ["eyo"] = {"Keiyo"}, ["eza"] = {"Ezaa"}, ["eze"] = {"Uzekwe"}, ["faa"] = {"Fasu"}, ["fab"] = {"Fa d'Ambu"}, ["fad"] = {"Wagi"}, ["faf"] = {"Fagani"}, ["fag"] = {"Finongan"}, ["fah"] = {"Baissa Fali"}, ["fai"] = {"Faiwol"}, ["faj"] = {"Faita"}, ["fak"] = {"Fang (Cameroon)"}, ["fal"] = {"South Fali"}, ["fam"] = {"Fam"}, ["fan"] = {"fangijsko"}, ["fap"] = {"Paloor"}, ["far"] = {"Fataleka"}, ["fat"] = {"fantijsko"}, ["fau"] = {"Fayu"}, ["fax"] = {"Fala"}, ["fay"] = {"Southwestern Fars"}, ["faz"] = {"Northwestern Fars"}, ["fbl"] = {"zahodnoalbajskobikolsko"}, ["fcs"] = {"quebeško znakovno"}, ["fer"] = {"Feroge"}, ["ffi"] = {"Foia Foia"}, ["ffm"] = {"Maasina Fulfulde"}, ["fgr"] = {"Fongoro"}, ["fia"] = {"Nobiin"}, ["fie"] = {"Fyer"}, ["fif"] = {"Faifi"}, ["fil"] = {"flipinsko"}, ["fip"] = {"Fipa"}, ["fir"] = {"Firan"}, ["fit"] = {"Tornedalen Finnish", "Meänkieli"}, ["fiu"] = {"ugrofinsko"}, ["fiw"] = {"Fiwaga"}, ["fkk"] = {"Kirya-Konzəl"}, ["fkv"] = {"Kven Finnish"}, ["fla"] = {"Kalispel-Pend d'Oreille"}, ["flh"] = {"Foau"}, ["fli"] = {"Fali"}, ["fll"] = {"North Fali"}, ["fln"] = {"Flinders Island"}, ["flr"] = {"Fuliiru"}, ["fly"] = {"Flaaitaal", "Tsotsitaal"}, ["fmp"] = {"Fe'fe'"}, ["fmu"] = {"Far Western Muria"}, ["fnb"] = {"Fanbak"}, ["fng"] = {"Fanagalo"}, ["fni"] = {"Fania"}, ["fod"] = {"Foodo"}, ["foi"] = {"Foi"}, ["fom"] = {"Foma"}, ["fon"] = {"fonsko"}, ["for"] = {"Fore"}, ["fos"] = {"Siraya"}, ["fox"] = {"formoški jeziki"}, ["fpe"] = {"Fernando Po Creole English"}, ["fqs"] = {"Fas"}, ["frc"] = {"kajunskofrancosko"}, ["frd"] = {"Fordata"}, ["frk"] = {"frankovsko"}, ["frm"] = {"srednjefrancosko (ok. 1400-1600)"}, ["fro"] = {"starofrancosko (842-ok. 1400)"}, ["frp"] = {"arpitansko", "arpitansko"}, ["frq"] = {"Forak"}, ["frr"] = {"severnofrizijsko"}, ["frs"] = {"vzhodnofrizijsko"}, ["frt"] = {"Fortsenal"}, ["fse"] = {"finsko znakovno"}, ["fsl"] = {"francosko znakovno"}, ["fss"] = {"finsko-švedsko znakovno"}, ["fub"] = {"Adamawa Fulfulde"}, ["fuc"] = {"pulaarsko"}, ["fud"] = {"vzhodnofutunsko"}, ["fue"] = {"Borgu Fulfulde"}, ["fuf"] = {"Pular"}, ["fuh"] = {"Western Niger Fulfulde"}, ["fui"] = {"Bagirmi Fulfulde"}, ["fuj"] = {"Ko"}, ["fum"] = {"Fum"}, ["fun"] = {"Fulniô"}, ["fuq"] = {"Central-Eastern Niger Fulfulde"}, ["fur"] = {"furlansko"}, ["fut"] = {"Futuna-Aniwa"}, ["fuu"] = {"Furu"}, ["fuv"] = {"Nigerian Fulfulde"}, ["fuy"] = {"Fuyug"}, ["fvr"] = {"Fur"}, ["fwa"] = {"Fwâi"}, ["fwe"] = {"Fwe"}, ["gaa"] = {"ga"}, ["gab"] = {"Gabri"}, ["gac"] = {"Mixed Great Andamanese"}, ["gad"] = {"Gaddang"}, ["gae"] = {"Guarequena"}, ["gaf"] = {"Gende"}, ["gag"] = {"gagavško"}, ["gah"] = {"Alekano"}, ["gai"] = {"Borei"}, ["gaj"] = {"Gadsup"}, ["gak"] = {"Gamkonora"}, ["gal"] = {"Galolen"}, ["gam"] = {"Kandawo"}, ["gan"] = {"ganskokitajsko"}, ["gao"] = {"Gants"}, ["gap"] = {"Gal"}, ["gaq"] = {"Gata'"}, ["gar"] = {"Galeya"}, ["gas"] = {"Adiwasi Garasia"}, ["gat"] = {"Kenati"}, ["gau"] = {"Mudhili Gadaba"}, ["gaw"] = {"Nobonob"}, ["gax"] = {"Borana-Arsi-Guji Oromo"}, ["gay"] = {"gajsko"}, ["gaz"] = {"zahodnosrednjeoromsko"}, ["gba"] = {"gbajsko"}, ["gbb"] = {"Kaytetye"}, ["gbd"] = {"Karajarri"}, ["gbe"] = {"Niksek"}, ["gbf"] = {"Gaikundi"}, ["gbg"] = {"Gbanziri"}, ["gbh"] = {"Defi Gbe"}, ["gbi"] = {"Galela"}, ["gbj"] = {"Bodo Gadaba"}, ["gbk"] = {"Gaddi"}, ["gbl"] = {"Gamit"}, ["gbm"] = {"Garhwali"}, ["gbn"] = {"Mo'da"}, ["gbo"] = {"severnogrebsko"}, ["gbp"] = {"bossangojskogbajsko"}, ["gbq"] = {"bozoumskogbajsko"}, ["gbr"] = {"Gbagyi"}, ["gbs"] = {"Gbesi Gbe"}, ["gbu"] = {"Gagadu"}, ["gbv"] = {"Gbanu"}, ["gbw"] = {"Gabi-Gabi"}, ["gbx"] = {"Eastern Xwla Gbe"}, ["gby"] = {"Gbari"}, ["gbz"] = {"zoroastrskodarijsko"}, ["gcc"] = {"Mali"}, ["gcd"] = {"Ganggalida"}, ["gce"] = {"Galice"}, ["gcf"] = {"Guadeloupean Creole French"}, ["gcl"] = {"Grenadian Creole English"}, ["gcn"] = {"Gaina"}, ["gcr"] = {"Guianese Creole French"}, ["gct"] = {"Colonia Tovar German"}, ["gda"] = {"Gade Lohar"}, ["gdb"] = {"Pottangi Ollar Gadaba"}, ["gdc"] = {"Gugu Badhun"}, ["gdd"] = {"Gedaged"}, ["gde"] = {"Gude"}, ["gdf"] = {"Guduf-Gava"}, ["gdg"] = {"Ga'dang"}, ["gdh"] = {"Gadjerawang", "Gajirrabeng"}, ["gdi"] = {"Gundi"}, ["gdj"] = {"Gurdjar"}, ["gdk"] = {"Gadang"}, ["gdl"] = {"Dirasha"}, ["gdm"] = {"Laal"}, ["gdn"] = {"Umanakaina"}, ["gdo"] = {"Ghodoberi"}, ["gdq"] = {"Mehri"}, ["gdr"] = {"Wipi"}, ["gds"] = {"gandruško znakovno"}, ["gdt"] = {"Kungardutyi"}, ["gdu"] = {"Gudu"}, ["gdx"] = {"Godwari"}, ["gea"] = {"Geruma"}, ["geb"] = {"Kire"}, ["gec"] = {"gbolojskogrebsko"}, ["ged"] = {"Gade"}, ["gef"] = {"Gerai"}, ["geg"] = {"Gengle"}, ["geh"] = {"huteritskonemško"}, ["gei"] = {"Gebe"}, ["gej"] = {"Gen"}, ["gek"] = {"Ywom"}, ["gel"] = {"ut-Ma'in"}, ["gem"] = {"germansko"}, ["geq"] = {"Geme"}, ["ges"] = {"Geser-Gorom"}, ["gev"] = {"Eviya"}, ["gew"] = {"Gera"}, ["gex"] = {"Garre"}, ["gey"] = {"Enya"}, ["gez"] = {"giz"}, ["gfk"] = {"Patpatar"}, ["gft"] = {"Gafat"}, ["gga"] = {"Gao"}, ["ggb"] = {"Gbii"}, ["ggd"] = {"Gugadj"}, ["gge"] = {"Gurr-goni"}, ["ggg"] = {"Gurgula"}, ["ggk"] = {"Kungarakany"}, ["ggl"] = {"Ganglau"}, ["ggt"] = {"Gitua"}, ["ggu"] = {"Gagu", "Gban"}, ["ggw"] = {"Gogodala"}, ["gha"] = {"Ghadamès"}, ["ghc"] = {"Hiberno-Scottish Gaelic"}, ["ghe"] = {"Southern Ghale"}, ["ghh"] = {"Northern Ghale"}, ["ghk"] = {"Geko Karen"}, ["ghl"] = {"Ghulfan"}, ["ghn"] = {"Ghanongga"}, ["gho"] = {"Ghomara"}, ["ghr"] = {"Ghera"}, ["ghs"] = {"Guhu-Samane"}, ["ght"] = {"Kuke", "Kutang Ghale"}, ["gia"] = {"Kija"}, ["gib"] = {"Gibanawa"}, ["gic"] = {"Gail"}, ["gid"] = {"Gidar"}, ["gie"] = {"Gaɓogbo", "Guébie"}, ["gig"] = {"Goaria"}, ["gih"] = {"Githabul"}, ["gii"] = {"Girirra"}, ["gil"] = {"kribatsko"}, ["gim"] = {"Gimi (Eastern Highlands)"}, ["gin"] = {"Hinukh"}, ["gip"] = {"Gimi (West New Britain)"}, ["giq"] = {"Green Gelao"}, ["gir"] = {"Red Gelao"}, ["gis"] = {"North Giziga"}, ["git"] = {"Gitxsan"}, ["giu"] = {"Mulao"}, ["giw"] = {"White Gelao"}, ["gix"] = {"Gilima"}, ["giy"] = {"Giyug"}, ["giz"] = {"South Giziga"}, ["gjk"] = {"Kachi Koli"}, ["gjm"] = {"Gunditjmara"}, ["gjn"] = {"Gonja"}, ["gjr"] = {"Gurindji Kriol"}, ["gju"] = {"Gujari"}, ["gka"] = {"Guya"}, ["gkd"] = {"Magɨ (Madang Province)"}, ["gke"] = {"Ndai"}, ["gkn"] = {"Gokana"}, ["gko"] = {"Kok-Nar"}, ["gkp"] = {"Guinea Kpelle"}, ["gku"] = {"ǂUngkue"}, ["glb"] = {"Belning"}, ["glc"] = {"Bon Gula"}, ["gld"] = {"Nanai"}, ["glh"] = {"Northwest Pashai", "Northwest Pashayi"}, ["glj"] = {"Gula Iro"}, ["glk"] = {"Gilaki"}, ["gll"] = {"Garlali"}, ["glo"] = {"Galambu"}, ["glr"] = {"Glaro-Twabo"}, ["glu"] = {"Gula (Chad)"}, ["glw"] = {"Glavda"}, ["gly"] = {"Gule"}, ["gma"] = {"Gambera"}, ["gmb"] = {"Gula'alaa"}, ["gmd"] = {"Mághdì"}, ["gme"] = {"vzhodnogermanski jeziki"}, ["gmg"] = {"Magɨyi"}, ["gmh"] = {"srednjevisokonemško (ok. 1050-1500)"}, ["gml"] = {"nizkonemško"}, ["gmm"] = {"gbajščina-Mbodomo"}, ["gmn"] = {"Gimnime"}, ["gmq"] = {"severnogermansko"}, ["gmr"] = {"Mirning", "Mirniny"}, ["gmu"] = {"Gumalu"}, ["gmv"] = {"Gamo"}, ["gmw"] = {"zahodnogermansko"}, ["gmx"] = {"Magoma"}, ["gmy"] = {"mikenskogrško"}, ["gmz"] = {"Mgbolizhia"}, ["gna"] = {"Kaansa"}, ["gnb"] = {"Gangte"}, ["gnc"] = {"Guanche"}, ["gnd"] = {"Zulgo-Gemzek"}, ["gne"] = {"Ganang"}, ["gng"] = {"Ngangam"}, ["gnh"] = {"Lere"}, ["gni"] = {"Gooniyandi"}, ["gnj"] = {"Ngen"}, ["gnk"] = {"ǁGana"}, ["gnl"] = {"Gangulu"}, ["gnm"] = {"Ginuman"}, ["gnn"] = {"Gumatj"}, ["gno"] = {"severnogondijsko"}, ["gnq"] = {"Gana"}, ["gnr"] = {"Gureng Gureng"}, ["gnt"] = {"Guntai"}, ["gnu"] = {"Gnau"}, ["gnw"] = {"Western Bolivian Guaraní"}, ["gnz"] = {"Ganzi"}, ["goa"] = {"Guro"}, ["gob"] = {"Playero"}, ["goc"] = {"Gorakor"}, ["god"] = {"Godié"}, ["goe"] = {"Gongduk"}, ["gof"] = {"Gofa"}, ["gog"] = {"Gogo"}, ["goh"] = {"starovisokonemško (ok. 750-1050)"}, ["goi"] = {"Gobasi"}, ["goj"] = {"Gowlan"}, ["gok"] = {"Gowli"}, ["gol"] = {"Gola"}, ["gom"] = {"Goan Konkani"}, ["gon"] = {"gondi"}, ["goo"] = {"Gone Dau"}, ["gop"] = {"Yeretuar"}, ["goq"] = {"Gorap"}, ["gor"] = {"gorontalsko"}, ["gos"] = {"Gronings"}, ["got"] = {"gotsko"}, ["gou"] = {"Gavar"}, ["gov"] = {"Goo"}, ["gow"] = {"Gorowa"}, ["gox"] = {"Gobu"}, ["goy"] = {"Goundo"}, ["goz"] = {"Gozarkhani"}, ["gpa"] = {"Gupa-Abawa"}, ["gpe"] = {"Ghanaian Pidgin English"}, ["gpn"] = {"Taiap"}, ["gqa"] = {"Ga'anda"}, ["gqi"] = {"Guiqiong"}, ["gqn"] = {"Guana (Brazil)"}, ["gqr"] = {"Gor"}, ["gqu"] = {"Qau"}, ["gra"] = {"Rajput Garasia"}, ["grb"] = {"grebsko"}, ["grc"] = {"starogrško (do 1453)"}, ["grd"] = {"Guruntum-Mbaaru"}, ["grg"] = {"Madi"}, ["grh"] = {"Gbiri-Niragu"}, ["gri"] = {"Ghari"}, ["grj"] = {"južnogrebsko"}, ["grk"] = {"grški jeziki"}, ["grm"] = {"Kota Marudu Talantang"}, ["gro"] = {"Groma"}, ["grq"] = {"Gorovu"}, ["grr"] = {"Taznatit"}, ["grs"] = {"Gresi"}, ["grt"] = {"Garo"}, ["gru"] = {"Kistane"}, ["grv"] = {"osrednjegrebsko"}, ["grw"] = {"Gweda"}, ["grx"] = {"Guriaso"}, ["gry"] = {"barclayvillskogrebsko"}, ["grz"] = {"Guramalum"}, ["gse"] = {"gansko znakovno"}, ["gsg"] = {"nemško znakovno"}, ["gsl"] = {"Gusilay"}, ["gsm"] = {"gvatemalsko znakovno"}, ["gsn"] = {"Nema", "Gusan"}, ["gso"] = {"jugozahodnogbajsko"}, ["gsp"] = {"Wasembo"}, ["gss"] = {"grško znakovno"}, ["gsw"] = {"švicarskonemško"}, ["gta"] = {"Guató"}, ["gtu"] = {"Aghu-Tharnggala"}, ["gua"] = {"Shiki"}, ["gub"] = {"Guajajára"}, ["guc"] = {"Wayuu"}, ["gud"] = {"Yocoboué Dida"}, ["gue"] = {"Gurindji"}, ["guf"] = {"Gupapuyngu"}, ["gug"] = {"Paraguayan Guaraní"}, ["guh"] = {"Guahibo"}, ["gui"] = {"Eastern Bolivian Guaraní"}, ["guk"] = {"Gumuz"}, ["gul"] = {"Sea Island Creole English"}, ["gum"] = {"Guambiano"}, ["gun"] = {"Mbyá Guaraní"}, ["guo"] = {"Guayabero"}, ["gup"] = {"Gunwinggu"}, ["guq"] = {"Aché"}, ["gur"] = {"Farefare"}, ["gus"] = {"gvinejsko znakovno"}, ["gut"] = {"Maléku Jaíka"}, ["guu"] = {"Yanomamö"}, ["guw"] = {"Gun"}, ["gux"] = {"Gourmanchéma"}, ["guz"] = {"Gusii", "Ekegusii"}, ["gva"] = {"Guana (Paraguay)"}, ["gvc"] = {"Guanano"}, ["gve"] = {"Duwet"}, ["gvf"] = {"Golin"}, ["gvj"] = {"Guajá"}, ["gvl"] = {"Gulay"}, ["gvm"] = {"Gurmana"}, ["gvn"] = {"Kuku-Yalanji"}, ["gvo"] = {"Gavião Do Jiparaná"}, ["gvp"] = {"Pará Gavião"}, ["gvr"] = {"Gurung"}, ["gvs"] = {"Gumawana"}, ["gvy"] = {"Guyani"}, ["gwa"] = {"Mbato"}, ["gwb"] = {"Gwa"}, ["gwc"] = {"Gawri", "Kalami"}, ["gwd"] = {"Gawwada"}, ["gwe"] = {"Gweno"}, ["gwf"] = {"Gowro"}, ["gwg"] = {"Moo"}, ["gwi"] = {"gvičinsko"}, ["gwj"] = {"ǀGwi"}, ["gwm"] = {"Awngthim"}, ["gwn"] = {"Gwandara"}, ["gwr"] = {"Gwere"}, ["gwt"] = {"Gawar-Bati"}, ["gwu"] = {"Guwamu"}, ["gww"] = {"Kwini"}, ["gwx"] = {"Gua"}, ["gxx"] = {"Wè Southern"}, ["gya"] = {"severozahodnogbajsko"}, ["gyb"] = {"Garus"}, ["gyd"] = {"Kayardild"}, ["gye"] = {"Gyem"}, ["gyf"] = {"Gungabula"}, ["gyg"] = {"Gbayi"}, ["gyi"] = {"Gyele"}, ["gyl"] = {"Gayil"}, ["gym"] = {"Ngäbere"}, ["gyn"] = {"Guyanese Creole English"}, ["gyo"] = {"Gyalsumdo"}, ["gyr"] = {"Guarayu"}, ["gyy"] = {"Gunya"}, ["gyz"] = {"Geji", "Gyaazi"}, ["gza"] = {"Ganza"}, ["gzi"] = {"Gazi"}, ["gzn"] = {"Gane"}, ["haa"] = {"hansko"}, ["hab"] = {"hanojsko znakovno"}, ["hac"] = {"Gurani"}, ["had"] = {"Hatam"}, ["hae"] = {"vzhodnooromsko"}, ["haf"] = {"Haiphong Sign Language"}, ["hag"] = {"Hanga"}, ["hah"] = {"Hahon"}, ["hai"] = {"haidsko"}, ["haj"] = {"Hajong"}, ["hak"] = {"haškokitajsko"}, ["hal"] = {"Halang"}, ["ham"] = {"Hewa"}, ["han"] = {"Hangaza"}, ["hao"] = {"Hakö"}, ["hap"] = {"Hupla"}, ["haq"] = {"Ha"}, ["har"] = {"Harari"}, ["has"] = {"Haisla"}, ["hav"] = {"Havu"}, ["haw"] = {"havajsko"}, ["hax"] = {"južnohaidsko"}, ["hay"] = {"Haya"}, ["haz"] = {"Hazaragi"}, ["hba"] = {"Hamba"}, ["hbb"] = {"Huba"}, ["hbn"] = {"Heiban"}, ["hbo"] = {"starohebrejsko"}, ["hbu"] = {"Habu"}, ["hca"] = {"Andaman Creole Hindi"}, ["hch"] = {"Huichol"}, ["hdn"] = {"severnohaidsko"}, ["hds"] = {"honduraško znakovno"}, ["hdy"] = {"Hadiyya"}, ["hea"] = {"Northern Qiandong Miao"}, ["hed"] = {"Herdé"}, ["heg"] = {"Helong"}, ["heh"] = {"Hehe"}, ["hei"] = {"Heiltsuk"}, ["hem"] = {"Hemba"}, ["hgm"] = {"Haiǁom"}, ["hgw"] = {"Haigwai"}, ["hhi"] = {"Hoia Hoia"}, ["hhr"] = {"Kerak"}, ["hhy"] = {"Hoyahoya"}, ["hia"] = {"Lamang"}, ["hib"] = {"Hibito"}, ["hid"] = {"Hidatsa"}, ["hif"] = {"fidžijskohindijsko"}, ["hig"] = {"Kamwe"}, ["hih"] = {"Pamosu"}, ["hii"] = {"Hinduri"}, ["hij"] = {"Hijuk"}, ["hik"] = {"Seit-Kaitetu"}, ["hil"] = {"hilgajnonsko"}, ["him"] = {"himačalsko", "zahodnopaharsko"}, ["hio"] = {"Tsoa"}, ["hir"] = {"Himarimã"}, ["hit"] = {"hetitsko"}, ["hiw"] = {"Hiw"}, ["hix"] = {"Hixkaryána"}, ["hji"] = {"Haji"}, ["hka"] = {"Kahe"}, ["hke"] = {"Hunde"}, ["hkh"] = {"Khah", "Poguli"}, ["hkk"] = {"Hunjara-Kaina Ke"}, ["hkn"] = {"Mel-Khaonh"}, ["hks"] = {"hongkonško znakovno"}, ["hla"] = {"Halia"}, ["hlb"] = {"Halbi"}, ["hld"] = {"Halang Doan"}, ["hle"] = {"Hlersu"}, ["hlt"] = {"Matu Chin"}, ["hlu"] = {"hieroglifskoluvijsko"}, ["hma"] = {"južnomašanskohmonško"}, ["hmb"] = {"Humburi Senni Songhay"}, ["hmc"] = {"osrednjehujšujskohmonško"}, ["hmd"] = {"Large Flowery Miao", "A-hmaos", "Da-Hua Miao"}, ["hme"] = {"vzhodnohujšujskohmonško"}, ["hmf"] = {"Hmong Don"}, ["hmg"] = {"jugozahodnoguijanškohmonško"}, ["hmh"] = {"jugozahodnohujšujskohmonško"}, ["hmi"] = {"severnohujšujskohmonško"}, ["hmj"] = {"Ge", "Gejia"}, ["hmk"] = {"Maek"}, ["hml"] = {"Luopohe Hmong", "Luopohe Miao"}, ["hmm"] = {"osrednjemašanskohmonško"}, ["hmn"] = {"hmonsko", "hmonsko"}, ["hmp"] = {"severnomašanskohmonsko"}, ["hmq"] = {"vzhodnokiandonškohmonško"}, ["hmr"] = {"Hmar"}, ["hms"] = {"južnokiandonškohmonško"}, ["hmt"] = {"Hamtai"}, ["hmu"] = {"Hamap"}, ["hmv"] = {"Hmong Dô"}, ["hmw"] = {"zahodnomašanskohmonško"}, ["hmx"] = {"hmonško-mienski jeziki"}, ["hmy"] = {"južnoguijanškohmonško",}, ["hmz"] = {"Hmong Shua", "Sinicized Miao"}, ["hna"] = {"Mina (Cameroon)"}, ["hnd"] = {"Southern Hindko"}, ["hne"] = {"Chhattisgarhi"}, ["hng"] = {"Hungu"}, ["hnh"] = {"ǁAni"}, ["hni"] = {"Hani"}, ["hnj"] = {"Hmong Njua", "Mong Leng", "Mong Njua"}, ["hnm"] = {"hainansko"}, ["hnn"] = {"Hanunoo"}, ["hno"] = {"Northern Hindko"}, ["hns"] = {"karibskohindustansko"}, ["hnu"] = {"Hung"}, ["hoa"] = {"Hoava"}, ["hob"] = {"Mari (Madang Province)"}, ["hoc"] = {"Ho"}, ["hod"] = {"Holma"}, ["hoe"] = {"Horom"}, ["hoh"] = {"Hobyót"}, ["hoi"] = {"Holikachuk"}, ["hoj"] = {"Hadothi", "Haroti"}, ["hok"] = {"hokanski jeziki"}, ["hol"] = {"Holu"}, ["hom"] = {"Homa"}, ["hoo"] = {"Holoholo"}, ["hop"] = {"Hopi"}, ["hor"] = {"Horo"}, ["hos"] = {"hošiminsko znakovno"}, ["hot"] = {"Hote", "Malê"}, ["hov"] = {"Hovongan"}, ["how"] = {"Honi"}, ["hoy"] = {"Holiya"}, ["hoz"] = {"Hozo"}, ["hpo"] = {"Hpon"}, ["hps"] = {"havajsko znakovno"}, ["hra"] = {"Hrangkhol"}, ["hrc"] = {"Niwer Mil"}, ["hre"] = {"Hre"}, ["hrk"] = {"Haruku"}, ["hrm"] = {"Horned Miao"}, ["hro"] = {"Haroi"}, ["hrp"] = {"Nhirrpi"}, ["hrt"] = {"Hértevin"}, ["hru"] = {"Hruso"}, ["hrw"] = {"Warwar Feni"}, ["hrx"] = {"Hunsrik"}, ["hrz"] = {"Harzani"}, ["hsb"] = {"gornjelužiškosrbsko"}, ["hsh"] = {"madžarsko znakovno"}, ["hsl"] = {"havsko znakovno"}, ["hsn"] = {"šjanskokitajsko"}, ["hss"] = {"Harsusi"}, ["hti"] = {"Hoti"}, ["hto"] = {"Minica Huitoto"}, ["hts"] = {"Hadza"}, ["htu"] = {"Hitu"}, ["htx"] = {"srednjehetitsko"}, ["hub"] = {"Huambisa"}, ["huc"] = {"ǂHua", "ǂʼAmkhoe"}, ["hud"] = {"Huaulu"}, ["hue"] = {"San Francisco Del Mar Huave"}, ["huf"] = {"Humene"}, ["hug"] = {"Huachipaeri"}, ["huh"] = {"Huilliche"}, ["hui"] = {"Huli"}, ["huj"] = {"Northern Guiyang Hmong", "Northern Guiyang Miao"}, ["huk"] = {"Hulung"}, ["hul"] = {"Hula"}, ["hum"] = {"Hungana"}, ["huo"] = {"Hu"}, ["hup"] = {"hupa"}, ["huq"] = {"Tsat"}, ["hur"] = {"Halkomelem"}, ["hus"] = {"Huastec"}, ["hut"] = {"Humla"}, ["huu"] = {"Murui Huitoto"}, ["huv"] = {"San Mateo Del Mar Huave"}, ["huw"] = {"Hukumina"}, ["hux"] = {"Nüpode Huitoto"}, ["huy"] = {"Hulaulá"}, ["huz"] = {"Hunzib"}, ["hvc"] = {"Haitian Vodoun Culture Language"}, ["hve"] = {"San Dionisio Del Mar Huave"}, ["hvk"] = {"Haveke"}, ["hvn"] = {"Sabu"}, ["hvv"] = {"Santa María Del Mar Huave"}, ["hwa"] = {"Wané"}, ["hwc"] = {"havajskopidžinsko"}, ["hwo"] = {"Hwana"}, ["hya"] = {"Hya"}, ["hyw"] = {"zahodnoarmensko"}, ["hyx"] = {"armenski jeziki"}, ["iai"] = {"Iaai"}, ["ian"] = {"Iatmul"}, ["iar"] = {"Purari"}, ["iba"] = {"ibansko"}, ["ibb"] = {"Ibibio"}, ["ibd"] = {"Iwaidja"}, ["ibe"] = {"Akpes"}, ["ibg"] = {"Ibanag"}, ["ibh"] = {"biharsko"}, ["ibl"] = {"Ibaloi"}, ["ibm"] = {"Agoi"}, ["ibn"] = {"Ibino"}, ["ibr"] = {"Ibuoro"}, ["ibu"] = {"Ibu"}, ["iby"] = {"Ibani"}, ["ica"] = {"Ede Ica"}, ["ich"] = {"Etkywan"}, ["icl"] = {"islandsko znakovno"}, ["icr"] = {"Islander Creole English"}, ["ida"] = {"Idakho-Isukha-Tiriki", "Luidakho-Luisukha-Lutirichi"}, ["idb"] = {"indoportugalsko"}, ["idc"] = {"Idon", "Ajiya"}, ["idd"] = {"Ede Idaca"}, ["ide"] = {"Idere"}, ["idi"] = {"Idi"}, ["idr"] = {"Indri"}, ["ids"] = {"Idesa"}, ["idt"] = {"Idaté"}, ["idu"] = {"Idoma"}, ["ifa"] = {"Amganad Ifugao"}, ["ifb"] = {"Batad Ifugao", "Ayangan Ifugao"}, ["ife"] = {"Ifè"}, ["iff"] = {"Ifo"}, ["ifk"] = {"Tuwali Ifugao"}, ["ifm"] = {"Teke-Fuumu"}, ["ifu"] = {"Mayoyao Ifugao"}, ["ify"] = {"Keley-I Kallahan"}, ["igb"] = {"Ebira"}, ["ige"] = {"Igede"}, ["igg"] = {"Igana"}, ["igl"] = {"Igala"}, ["igm"] = {"Kanggape"}, ["ign"] = {"Ignaciano"}, ["igo"] = {"Isebe"}, ["igs"] = {"Interglossa"}, ["igw"] = {"Igwe"}, ["ihb"] = {"Iha Based Pidgin"}, ["ihi"] = {"Ihievbe"}, ["ihp"] = {"Iha"}, ["ihw"] = {"Bidhawal"}, ["iin"] = {"Thiin"}, ["iir"] = {"indoiranski jeziki"}, ["ijc"] = {"Izon"}, ["ije"] = {"Biseni"}, ["ijj"] = {"Ede Ije"}, ["ijn"] = {"Kalabari"}, ["ijo"] = {"idžo"}, ["ijs"] = {"jugovzhodno idžo"}, ["ike"] = {"vzhodnokanadsko inuktitutsko"}, ["ikh"] = {"Ikhin-Arokho"}, ["iki"] = {"Iko"}, ["ikk"] = {"Ika"}, ["ikl"] = {"Ikulu"}, ["iko"] = {"Olulumo-Ikom"}, ["ikp"] = {"Ikpeshi"}, ["ikr"] = {"Ikaranggal"}, ["iks"] = {"inuitsko znakovno"}, ["ikt"] = {"zahodnokanadsko inuktitutsko"}, ["ikv"] = {"Iku-Gora-Ankwa"}, ["ikw"] = {"Ikwere"}, ["ikx"] = {"Ik"}, ["ikz"] = {"Ikizu"}, ["ila"] = {"Ile Ape"}, ["ilb"] = {"Ila"}, ["ilg"] = {"Garig-Ilgar"}, ["ili"] = {"Ili Turki"}, ["ilk"] = {"Ilongot"}, ["ilm"] = {"Iranun (Malaysia)"}, ["ilo"] = {"ilokansko"}, ["ilp"] = {"Iranun (Philippines)"}, ["ils"] = {"International Sign"}, ["ilu"] = {"Ili'uun"}, ["ilv"] = {"Ilue"}, ["ima"] = {"Mala Malasar"}, ["imi"] = {"Anamgura"}, ["iml"] = {"Miluk"}, ["imn"] = {"Imonda"}, ["imo"] = {"Imbongu"}, ["imr"] = {"Imroing"}, ["ims"] = {"Marsian"}, ["imt"] = {"Imotong"}, ["imy"] = {"Milyan"}, ["inb"] = {"Inga"}, ["inc"] = {"indijsko"}, ["ine"] = {"indoevropsko"}, ["ing"] = {"degeksitansko"}, ["inh"] = {"inguško"}, ["inj"] = {"Jungle Inga"}, ["inl"] = {"indonezijsko znakovno"}, ["inm"] = {"Minaean"}, ["inn"] = {"Isinai"}, ["ino"] = {"Inoke-Yate"}, ["inp"] = {"Iñapari"}, ["ins"] = {"indijsko znakovno"}, ["int"] = {"Intha"}, ["inz"] = {"Ineseño"}, ["ior"] = {"Inor"}, ["iou"] = {"Tuma-Irumu"}, ["iow"] = {"Iowa-Oto"}, ["ipi"] = {"Ipili"}, ["ipo"] = {"Ipiko"}, ["iqu"] = {"Iquito"}, ["iqw"] = {"Ikwo"}, ["ira"] = {"iransko"}, ["ire"] = {"Iresim"}, ["irh"] = {"Irarutu"}, ["iri"] = {"Rigwe", "Irigwe"}, ["irk"] = {"Iraqw"}, ["irn"] = {"Irántxe"}, ["iro"] = {"irokeško"}, ["irr"] = {"Ir"}, ["iru"] = {"Irula"}, ["irx"] = {"Kamberau"}, ["iry"] = {"Iraya"}, ["isa"] = {"Isabi"}, ["isc"] = {"Isconahua"}, ["isd"] = {"Isnag"}, ["ise"] = {"italijansko znakovno"}, ["isg"] = {"irsko znakovno"}, ["ish"] = {"Esan"}, ["isi"] = {"Nkem-Nkum"}, ["isk"] = {"Ishkashimi"}, ["ism"] = {"Masimasi"}, ["isn"] = {"Isanzu"}, ["iso"] = {"Isoko"}, ["isr"] = {"izraelsko znakovno"}, ["ist"] = {"istriotsko"}, ["isu"] = {"Isu (Menchum Division)"}, ["itb"] = {"Binongan Itneg"}, ["itc"] = {"italski jeziki"}, ["itd"] = {"Southern Tidung"}, ["ite"] = {"Itene"}, ["iti"] = {"Inlaod Itneg"}, ["itk"] = {"judovskoitalijansko"}, ["itl"] = {"Itelmen"}, ["itm"] = {"Itu Mbon Uzo"}, ["ito"] = {"Itonama"}, ["itr"] = {"Iteri"}, ["its"] = {"Isekiri"}, ["itt"] = {"Maeng Itneg"}, ["itv"] = {"Itawit"}, ["itw"] = {"Ito"}, ["itx"] = {"Itik"}, ["ity"] = {"Moyadan Itneg"}, ["itz"] = {"Itzá"}, ["ium"] = {"Iu Mien"}, ["ivb"] = {"Ibatan"}, ["ivv"] = {"Ivatan"}, ["iwk"] = {"I-Wak"}, ["iwm"] = {"Iwam"}, ["iwo"] = {"Iwur"}, ["iws"] = {"Sepik Iwam"}, ["ixc"] = {"Ixcatec"}, ["ixl"] = {"Ixil"}, ["iya"] = {"Iyayu"}, ["iyo"] = {"Mesaka"}, ["iyx"] = {"Yaka (Congo)"}, ["izh"] = {"ingrijsko"}, ["izm"] = {"Kizamani"}, ["izr"] = {"Izere"}, ["izz"] = {"Izii"}, ["jaa"] = {"Jamamadí"}, ["jab"] = {"Hyam"}, ["jac"] = {"Popti'", "Jakalteko"}, ["jad"] = {"Jahanka"}, ["jae"] = {"Yabem"}, ["jaf"] = {"Jara"}, ["jah"] = {"Jah Hut"}, ["jaj"] = {"Zazao"}, ["jak"] = {"Jakun"}, ["jal"] = {"Yalahatan"}, ["jam"] = {"Jamaican Creole English"}, ["jan"] = {"Jandai"}, ["jao"] = {"Yanyuwa"}, ["jaq"] = {"Yaqay"}, ["jas"] = {"novokaledonskoznakovno"}, ["jat"] = {"Jakati"}, ["jau"] = {"Yaur"}, ["jax"] = {"Jambi Malay"}, ["jay"] = {"Yan-nhangu", "Nhangu"}, ["jaz"] = {"Jawe"}, ["jbe"] = {"judovskoberbersko"}, ["jbi"] = {"Badjiri"}, ["jbj"] = {"Arandai"}, ["jbk"] = {"Barikewa"}, ["jbm"] = {"Bijim"}, ["jbn"] = {"Nafusi"}, ["jbo"] = {"Lojban"}, ["jbr"] = {"Jofotek-Bromnya"}, ["jbt"] = {"Jabutí"}, ["jbu"] = {"Jukun Takum"}, ["jbw"] = {"Yawijibaya"}, ["jcs"] = {"Jamaican Country Sign Language"}, ["jct"] = {"Krymchak"}, ["jda"] = {"Jad"}, ["jdg"] = {"Jadgali"}, ["jdt"] = {"Judeo-Tat"}, ["jeb"] = {"Jebero"}, ["jee"] = {"Jerung"}, ["jeh"] = {"Jeh"}, ["jei"] = {"Yei"}, ["jek"] = {"Jeri Kuo"}, ["jel"] = {"Yelmek"}, ["jen"] = {"Dza"}, ["jer"] = {"Jere"}, ["jet"] = {"Manem"}, ["jeu"] = {"Jonkor Bourmataguil"}, ["jgb"] = {"Ngbee"}, ["jge"] = {"judovskogruzijsko"}, ["jgk"] = {"Gwak"}, ["jgo"] = {"Ngomba"}, ["jhi"] = {"Jehai"}, ["jhs"] = {"jankotsko znakovno"}, ["jia"] = {"Jina"}, ["jib"] = {"Jibu"}, ["jic"] = {"Tol"}, ["jid"] = {"Bu (Kaduna State)"}, ["jie"] = {"Jilbe"}, ["jig"] = {"Jingulu", "Djingili"}, ["jih"] = {"sTodsde", "Shangzhai"}, ["jii"] = {"Jiiddu"}, ["jil"] = {"Jilim"}, ["jim"] = {"Jimi (Cameroon)"}, ["jio"] = {"Jiamao"}, ["jiq"] = {"Guanyinqiao", "Lavrung"}, ["jit"] = {"Jita"}, ["jiu"] = {"Youle Jinuo"}, ["jiv"] = {"Shuar"}, ["jiy"] = {"Buyuan Jinuo"}, ["jje"] = {"Jejueo"}, ["jjr"] = {"Bankal"}, ["jka"] = {"Kaera"}, ["jkm"] = {"Mobwa Karen"}, ["jko"] = {"Kubo"}, ["jkp"] = {"Paku Karen"}, ["jkr"] = {"Koro (India)"}, ["jks"] = {"amamikonijsko znakovno"}, ["jku"] = {"Labir"}, ["jle"] = {"Ngile"}, ["jls"] = {"jamajško znakovno"}, ["jma"] = {"Dima"}, ["jmb"] = {"Zumbun"}, ["jmc"] = {"Machame"}, ["jmd"] = {"Yamdena"}, ["jmi"] = {"Jimi (Nigeria)"}, ["jml"] = {"Jumli"}, ["jmn"] = {"Makuri Naga"}, ["jmr"] = {"Kamara"}, ["jms"] = {"Mashi (Nigeria)"}, ["jmw"] = {"Mouwase"}, ["jmx"] = {"Western Juxtlahuaca Mixtec"}, ["jna"] = {"Jangshung"}, ["jnd"] = {"Jandavra"}, ["jng"] = {"Yangman"}, ["jni"] = {"Janji"}, ["jnj"] = {"Yemsa"}, ["jnl"] = {"Rawat"}, ["jns"] = {"Jaunsari"}, ["job"] = {"Joba"}, ["jod"] = {"Wojenaka"}, ["jog"] = {"Jogi"}, ["jor"] = {"Jorá"}, ["jos"] = {"jordansko znakovno"}, ["jow"] = {"Jowulu"}, ["jpa"] = {"judovskopalestinskoaramejsko"}, ["jpr"] = {"judovskoperzijsko"}, ["jpx"] = {"japonski jeziki"}, ["jqr"] = {"Jaqaru"}, ["jra"] = {"Jarai"}, ["jrb"] = {"judovskoarabsko"}, ["jrr"] = {"Jiru"}, ["jrt"] = {"Jakattoe"}, ["jru"] = {"Japrería"}, ["jsl"] = {"japonsko znakovno"}, ["jua"] = {"Júma"}, ["jub"] = {"Wannu"}, ["juc"] = {"Jurchen"}, ["jud"] = {"Worodougou"}, ["juh"] = {"Hõne"}, ["jui"] = {"Ngadjuri"}, ["juk"] = {"Wapan"}, ["jul"] = {"Jirel"}, ["jum"] = {"Jumjum"}, ["jun"] = {"Juang"}, ["juo"] = {"Jiba"}, ["jup"] = {"Hupdë"}, ["jur"] = {"Jurúna"}, ["jus"] = {"Jumla Sign Language"}, ["jut"] = {"Jutish"}, ["juu"] = {"Ju"}, ["juw"] = {"Wãpha"}, ["juy"] = {"Juray"}, ["jvd"] = {"Javindo"}, ["jvn"] = {"karibskojavansko"}, ["jwi"] = {"Jwira-Pepesa"}, ["jya"] = {"Jiarong"}, ["jye"] = {"judovsko-jemenskoarabsko"}, ["jyy"] = {"Jaya"}, ["kaa"] = {"karakalpaško", "karakalpaško"}, ["kab"] = {"kabilsko"}, ["kac"] = {"kačinsko", "kačinsko"}, ["kad"] = {"Adara"}, ["kae"] = {"Ketangalan"}, ["kaf"] = {"Katso"}, ["kag"] = {"Kajaman"}, ["kah"] = {"Kara (Central African Republic)"}, ["kai"] = {"Karekare"}, ["kaj"] = {"Jju"}, ["kak"] = {"Kalanguya", "Kayapa Kallahan"}, ["kam"] = {"kamba"}, ["kao"] = {"Xaasongaxango"}, ["kap"] = {"Bezhta"}, ["kaq"] = {"Capanahua"}, ["kar"] = {"karensko"}, ["kav"] = {"Katukína"}, ["kaw"] = {"kavi"}, ["kax"] = {"Kao"}, ["kay"] = {"Kamayurá"}, ["kba"] = {"Kalarko"}, ["kbb"] = {"Kaxuiâna"}, ["kbc"] = {"Kadiwéu"}, ["kbd"] = {"kabardsko"}, ["kbe"] = {"Kanju"}, ["kbg"] = {"Khamba"}, ["kbh"] = {"Camsá"}, ["kbi"] = {"Kaptiau"}, ["kbj"] = {"Kari"}, ["kbk"] = {"Grass Koiari"}, ["kbl"] = {"Kanembu"}, ["kbm"] = {"Iwal"}, ["kbn"] = {"Kare (Central African Republic)"}, ["kbo"] = {"Keliko"}, ["kbp"] = {"Kabiyè"}, ["kbq"] = {"Kamano"}, ["kbr"] = {"Kafa"}, ["kbs"] = {"Kande"}, ["kbt"] = {"Abadi"}, ["kbu"] = {"Kabutra"}, ["kbv"] = {"Dera (Indonesia)"}, ["kbw"] = {"Kaiep"}, ["kbx"] = {"Ap Ma"}, ["kby"] = {"manškokanursko"}, ["kbz"] = {"Duhwa"}, ["kca"] = {"Khanty"}, ["kcb"] = {"Kawacha"}, ["kcc"] = {"Lubila"}, ["kcd"] = {"Ngkâlmpw Kanum"}, ["kce"] = {"Kaivi"}, ["kcf"] = {"Ukaan"}, ["kcg"] = {"tjapsko"}, ["kch"] = {"Vono"}, ["kci"] = {"Ngyian", "Kamantan"}, ["kcj"] = {"Kobiana"}, ["kck"] = {"Kalanga"}, ["kcl"] = {"Kela (Papua New Guinea)", "Kala"}, ["kcm"] = {"Gula (Central African Republic)"}, ["kcn"] = {"Nubi"}, ["kco"] = {"Kinalakna"}, ["kcp"] = {"Kanga"}, ["kcq"] = {"Kamo"}, ["kcr"] = {"Katla"}, ["kcs"] = {"Koenoem"}, ["kct"] = {"Kaian"}, ["kcu"] = {"Kami (Tanzania)"}, ["kcv"] = {"Kete"}, ["kcw"] = {"Kabwari"}, ["kcx"] = {"Kachama-Ganjule"}, ["kcy"] = {"Korandje"}, ["kcz"] = {"Konongo"}, ["kda"] = {"Worimi"}, ["kdc"] = {"Kutu"}, ["kdd"] = {"Yankunytjatjara"}, ["kde"] = {"Makonde"}, ["kdf"] = {"Mamusi"}, ["kdg"] = {"Seba"}, ["kdh"] = {"Tem"}, ["kdi"] = {"Kumam"}, ["kdj"] = {"Karamojong"}, ["kdk"] = {"Numèè", "Kwényi"}, ["kdl"] = {"Tsikimba"}, ["kdm"] = {"Kagoma"}, ["kdn"] = {"Kunda"}, ["kdo"] = {"kordofanski jeziki"}, ["kdp"] = {"Kaningdon-Nindem"}, ["kdq"] = {"Koch"}, ["kdr"] = {"Karaim"}, ["kdt"] = {"Kuy"}, ["kdu"] = {"Kadaru"}, ["kdw"] = {"Koneraw"}, ["kdx"] = {"Kam"}, ["kdy"] = {"Keder", "Keijar"}, ["kdz"] = {"Kwaja"}, ["kea"] = {"Kabuverdianu"}, ["keb"] = {"Kélé"}, ["kec"] = {"Keiga"}, ["ked"] = {"Kerewe"}, ["kee"] = {"Eastern Keres"}, ["kef"] = {"Kpessi"}, ["keg"] = {"Tese"}, ["keh"] = {"Keak"}, ["kei"] = {"Kei"}, ["kej"] = {"Kadar"}, ["kek"] = {"Kekchí"}, ["kel"] = {"Kela (Democratic Republic of Congo)"}, ["kem"] = {"Kemak"}, ["ken"] = {"Kenyang"}, ["keo"] = {"Kakwa"}, ["kep"] = {"Kaikadi"}, ["keq"] = {"Kamar"}, ["ker"] = {"Kera"}, ["kes"] = {"Kugbo"}, ["ket"] = {"Ket"}, ["keu"] = {"Akebu"}, ["kev"] = {"Kanikkaran"}, ["kew"] = {"West Kewa"}, ["kex"] = {"Kukna"}, ["key"] = {"Kupia"}, ["kez"] = {"Kukele"}, ["kfa"] = {"Kodava"}, ["kfb"] = {"Northwestern Kolami"}, ["kfc"] = {"Konda-Dora"}, ["kfd"] = {"Korra Koraga"}, ["kfe"] = {"Kota (India)"}, ["kff"] = {"Koya"}, ["kfg"] = {"Kudiya"}, ["kfh"] = {"Kurichiya"}, ["kfi"] = {"kurumbskokanareško"}, ["kfj"] = {"Kemiehua"}, ["kfk"] = {"Kinnauri"}, ["kfl"] = {"Kung"}, ["kfm"] = {"Khunsari"}, ["kfn"] = {"Kuk"}, ["kfo"] = {"Koro (Côte d'Ivoire)"}, ["kfp"] = {"Korwa"}, ["kfq"] = {"Korku"}, ["kfr"] = {"Kachhi", "Kutchi"}, ["kfs"] = {"Bilaspuri"}, ["kft"] = {"Kanjari"}, ["kfu"] = {"Katkari"}, ["kfv"] = {"Kurmukar"}, ["kfw"] = {"Kharam Naga"}, ["kfx"] = {"Kullu Pahari"}, ["kfy"] = {"Kumaoni"}, ["kfz"] = {"Koromfé"}, ["kga"] = {"Koyaga"}, ["kgb"] = {"Kawe"}, ["kge"] = {"Komering"}, ["kgf"] = {"Kube"}, ["kgg"] = {"Kusunda"}, ["kgi"] = {"selangorsko znakovno"}, ["kgj"] = {"Gamale Kham"}, ["kgk"] = {"Kaiwá"}, ["kgl"] = {"Kunggari"}, ["kgn"] = {"Karingani"}, ["kgo"] = {"Krongo"}, ["kgp"] = {"Kaingang"}, ["kgq"] = {"Kamoro"}, ["kgr"] = {"Abun"}, ["kgs"] = {"Kumbainggar"}, ["kgt"] = {"Somyev"}, ["kgu"] = {"Kobol"}, ["kgv"] = {"Karas"}, ["kgw"] = {"Karon Dori"}, ["kgx"] = {"Kamaru"}, ["kgy"] = {"Kyerung"}, ["kha"] = {"kasi"}, ["khb"] = {"Lü"}, ["khc"] = {"Tukang Besi North"}, ["khd"] = {"Bädi Kanum"}, ["khe"] = {"Korowai"}, ["khf"] = {"Khuen"}, ["khg"] = {"Khams Tibetan"}, ["khh"] = {"Kehu"}, ["khi"] = {"kojsansko"}, ["khj"] = {"Kuturmi"}, ["khk"] = {"Halh Mongolian"}, ["khl"] = {"Lusi"}, ["khn"] = {"Khandesi"}, ["kho"] = {"kotansko", "kotansko"}, ["khp"] = {"Kapori", "Kapauri"}, ["khq"] = {"Koyra Chiini Songhay"}, ["khr"] = {"Kharia"}, ["khs"] = {"Kasua"}, ["kht"] = {"Khamti"}, ["khu"] = {"Nkhumbi"}, ["khv"] = {"Khvarshi"}, ["khw"] = {"Khowar"}, ["khx"] = {"Kanu"}, ["khy"] = {"Kele (Democratic Republic of Congo)"}, ["khz"] = {"Keapara"}, ["kia"] = {"Kim"}, ["kib"] = {"Koalib"}, ["kic"] = {"Kickapoo"}, ["kid"] = {"Koshin"}, ["kie"] = {"Kibet"}, ["kif"] = {"Eastern Parbate Kham"}, ["kig"] = {"Kimaama", "Kimaghima"}, ["kih"] = {"Kilmeri"}, ["kii"] = {"Kitsai"}, ["kij"] = {"Kilivila"}, ["kil"] = {"Kariya"}, ["kim"] = {"Karagas"}, ["kio"] = {"kajovsko"}, ["kip"] = {"Sheshi Kham"}, ["kiq"] = {"Kosadle", "Kosare"}, ["kis"] = {"Kis"}, ["kit"] = {"Agob"}, ["kiu"] = {"Kirmanjki (individual language)"}, ["kiv"] = {"Kimbu"}, ["kiw"] = {"Northeast Kiwai"}, ["kix"] = {"Khiamniungan Naga"}, ["kiy"] = {"Kirikiri"}, ["kiz"] = {"Kisi"}, ["kja"] = {"Mlap"}, ["kjb"] = {"Q'anjob'al", "Kanjobal"}, ["kjc"] = {"Coastal Konjo"}, ["kjd"] = {"Southern Kiwai"}, ["kje"] = {"Kisar"}, ["kjg"] = {"Khmu"}, ["kjh"] = {"hakaško", "kojbalsko"}, ["kji"] = {"Zabana"}, ["kjj"] = {"Khinalugh"}, ["kjk"] = {"Highland Konjo"}, ["kjl"] = {"Western Parbate Kham"}, ["kjm"] = {"Kháng"}, ["kjn"] = {"Kunjen"}, ["kjo"] = {"Harijan Kinnauri"}, ["kjp"] = {"Pwo Eastern Karen"}, ["kjq"] = {"Western Keres"}, ["kjr"] = {"Kurudu"}, ["kjs"] = {"East Kewa"}, ["kjt"] = {"Phrae Pwo Karen"}, ["kju"] = {"Kashaya"}, ["kjv"] = {"knjižno kajkavsko"}, ["kjx"] = {"Ramopa"}, ["kjy"] = {"Erave"}, ["kjz"] = {"Bumthangkha"}, ["kka"] = {"Kakanda"}, ["kkb"] = {"Kwerisa"}, ["kkc"] = {"Odoodee"}, ["kkd"] = {"Kinuku"}, ["kke"] = {"Kakabe"}, ["kkf"] = {"Kalaktang Monpa"}, ["kkg"] = {"Mabaka Valley Kalinga"}, ["kkh"] = {"Khün"}, ["kki"] = {"Kagulu"}, ["kkj"] = {"Kako"}, ["kkk"] = {"Kokota"}, ["kkl"] = {"Kosarek Yale"}, ["kkm"] = {"Kiong"}, ["kkn"] = {"Kon Keu"}, ["kko"] = {"Karko"}, ["kkp"] = {"Gugubera", "Koko-Bera"}, ["kkq"] = {"Kaeku"}, ["kkr"] = {"Kir-Balar"}, ["kks"] = {"Giiwo"}, ["kkt"] = {"Koi"}, ["kku"] = {"Tumi"}, ["kkv"] = {"Kangean"}, ["kkw"] = {"Teke-Kukuya"}, ["kkx"] = {"Kohin"}, ["kky"] = {"Guugu Yimidhirr", "Guguyimidjir"}, ["kkz"] = {"Kaska"}, ["kla"] = {"Klamath-Modoc"}, ["klb"] = {"Kiliwa"}, ["klc"] = {"Kolbila"}, ["kld"] = {"Gamilaraay"}, ["kle"] = {"Kulung (Nepal)"}, ["klf"] = {"Kendeje"}, ["klg"] = {"Tagakaulo"}, ["klh"] = {"Weliki"}, ["kli"] = {"Kalumpang"}, ["klj"] = {"Khalaj"}, ["klk"] = {"Kono (Nigeria)"}, ["kll"] = {"Kagan Kalagan"}, ["klm"] = {"Migum"}, ["kln"] = {"Kalenjin"}, ["klo"] = {"Kapya"}, ["klp"] = {"Kamasa"}, ["klq"] = {"Rumu"}, ["klr"] = {"Khaling"}, ["kls"] = {"Kalasha"}, ["klt"] = {"Nukna"}, ["klu"] = {"Klao"}, ["klv"] = {"Maskelynes"}, ["klw"] = {"Tado", "Lindu"}, ["klx"] = {"Koluwawa"}, ["kly"] = {"Kalao"}, ["klz"] = {"Kabola"}, ["kma"] = {"Konni"}, ["kmb"] = {"kimbundu"}, ["kmc"] = {"Southern Dong"}, ["kmd"] = {"Majukayang Kalinga"}, ["kme"] = {"Bakole"}, ["kmf"] = {"Kare (Papua New Guinea)"}, ["kmg"] = {"Kâte"}, ["kmh"] = {"Kalam"}, ["kmi"] = {"Kami (Nigeria)"}, ["kmj"] = {"Kumarbhag Paharia"}, ["kmk"] = {"Limos Kalinga"}, ["kml"] = {"Tanudan Kalinga"}, ["kmm"] = {"Kom (India)"}, ["kmn"] = {"Awtuw"}, ["kmo"] = {"Kwoma"}, ["kmp"] = {"Gimme"}, ["kmq"] = {"Kwama"}, ["kmr"] = {"severnokurdsko"}, ["kms"] = {"Kamasau"}, ["kmt"] = {"Kemtuik"}, ["kmu"] = {"Kanite"}, ["kmv"] = {"Karipúna Creole French"}, ["kmw"] = {"Komo (Democratic Republic of Congo)"}, ["kmx"] = {"Waboda"}, ["kmy"] = {"Koma"}, ["kmz"] = {"korasanskoturško"}, ["kna"] = {"Dera (Nigeria)"}, ["knb"] = {"Lubuagan Kalinga"}, ["knc"] = {"osrednjekanursko"}, ["knd"] = {"Konda"}, ["kne"] = {"Kankanaey"}, ["knf"] = {"Mankanya"}, ["kng"] = {"Koongo"}, ["kni"] = {"Kanufi"}, ["knj"] = {"Western Kanjobal"}, ["knk"] = {"Kuranko"}, ["knl"] = {"Keninjal"}, ["knm"] = {"Kanamarí"}, ["knn"] = {"konkavsko (samostojen jezik)"}, ["kno"] = {"Kono (Sierra Leone)"}, ["knp"] = {"Kwanja"}, ["knq"] = {"Kintaq"}, ["knr"] = {"Kaningra"}, ["kns"] = {"Kensiu"}, ["knt"] = {"Panoan Katukína"}, ["knu"] = {"Kono (Guinea)"}, ["knv"] = {"Tabo"}, ["knw"] = {"Kung-Ekoka"}, ["knx"] = {"Kendayan", "Salako"}, ["kny"] = {"Kanyok"}, ["knz"] = {"Kalamsé"}, ["koa"] = {"Konomala"}, ["koc"] = {"Kpati"}, ["kod"] = {"Kodi"}, ["koe"] = {"Kacipo-Bale Suri"}, ["kof"] = {"Kubi"}, ["kog"] = {"Cogui", "Kogi"}, ["koh"] = {"Koyo"}, ["koi"] = {"komi-permjaško"}, ["kok"] = {"konkavsko (makrojezik)"}, ["kol"] = {"Kol (Papua New Guinea)"}, ["koo"] = {"Konzo"}, ["kop"] = {"Waube"}, ["koq"] = {"Kota (Gabon)"}, ["kos"] = {"Kosraean"}, ["kot"] = {"Lagwan"}, ["kou"] = {"Koke"}, ["kov"] = {"Kudu-Camo"}, ["kow"] = {"Kugama"}, ["koy"] = {"Koyukon"}, ["koz"] = {"Korak"}, ["kpa"] = {"Kutto"}, ["kpb"] = {"Mullu Kurumba"}, ["kpc"] = {"Curripaco"}, ["kpd"] = {"Koba"}, ["kpe"] = {"Kpelle"}, ["kpf"] = {"Komba"}, ["kpg"] = {"Kapingamarangi"}, ["kph"] = {"Kplang"}, ["kpi"] = {"Kofei"}, ["kpj"] = {"Karajá"}, ["kpk"] = {"Kpan"}, ["kpl"] = {"Kpala"}, ["kpm"] = {"Koho"}, ["kpn"] = {"Kepkiriwát"}, ["kpo"] = {"Ikposo"}, ["kpq"] = {"Korupun-Sela"}, ["kpr"] = {"Korafe-Yegha"}, ["kps"] = {"Tehit"}, ["kpt"] = {"Karata"}, ["kpu"] = {"Kafoa"}, ["kpv"] = {"Komi-Zyrian"}, ["kpw"] = {"Kobon"}, ["kpx"] = {"Mountain Koiali"}, ["kpy"] = {"Koryak"}, ["kpz"] = {"Kupsabiny"}, ["kqa"] = {"Mum"}, ["kqb"] = {"Kovai"}, ["kqc"] = {"Doromu-Koki"}, ["kqd"] = {"Koy Sanjaq Surat"}, ["kqe"] = {"Kalagan"}, ["kqf"] = {"Kakabai"}, ["kqg"] = {"Khe"}, ["kqh"] = {"Kisankasa"}, ["kqi"] = {"Koitabu"}, ["kqj"] = {"Koromira"}, ["kqk"] = {"Kotafon Gbe"}, ["kql"] = {"Kyenele"}, ["kqm"] = {"Khisa"}, ["kqn"] = {"Kaonde"}, ["kqo"] = {"Eastern Krahn"}, ["kqp"] = {"Kimré"}, ["kqq"] = {"Krenak"}, ["kqr"] = {"Kimaragang"}, ["kqs"] = {"Northern Kissi"}, ["kqt"] = {"Klias River Kadazan"}, ["kqu"] = {"Seroa"}, ["kqv"] = {"Okolod"}, ["kqw"] = {"Kandas"}, ["kqx"] = {"Mser"}, ["kqy"] = {"Koorete"}, ["kqz"] = {"Korana"}, ["kra"] = {"Kumhali"}, ["krb"] = {"Karkin"}, ["krc"] = {"karačajsko-balkarsko"}, ["krd"] = {"Kairui-Midiki"}, ["kre"] = {"Panará"}, ["krf"] = {"Koro (Vanuatu)"}, ["krh"] = {"Kurama"}, ["kri"] = {"Krio"}, ["krj"] = {"Kinaray-A"}, ["krk"] = {"Kerek"}, ["krl"] = {"karelsko"}, ["krn"] = {"Sapo"}, ["kro"] = {"krujski jeziki"}, ["krp"] = {"Durop"}, ["krr"] = {"Krung"}, ["krs"] = {"gbajsko (Sudan)"}, ["krt"] = {"tumarijskokanursko"}, ["kru"] = {"Kurukh"}, ["krv"] = {"Kavet"}, ["krw"] = {"Western Krahn"}, ["krx"] = {"Karon"}, ["kry"] = {"Kryts"}, ["krz"] = {"Sota Kanum"}, ["ksb"] = {"Shambala"}, ["ksc"] = {"južnokalinško"}, ["ksd"] = {"Kuanua"}, ["kse"] = {"Kuni"}, ["ksf"] = {"Bafia"}, ["ksg"] = {"Kusaghe"}, ["ksh"] = {"Kölsch"}, ["ksi"] = {"Krisa", "I'saka"}, ["ksj"] = {"Uare"}, ["ksk"] = {"Kansa"}, ["ksl"] = {"Kumalu"}, ["ksm"] = {"Kumba"}, ["ksn"] = {"Kasiguranin"}, ["kso"] = {"Kofa"}, ["ksp"] = {"Kaba"}, ["ksq"] = {"Kwaami"}, ["ksr"] = {"Borong"}, ["kss"] = {"Southern Kisi"}, ["kst"] = {"Winyé"}, ["ksu"] = {"Khamyang"}, ["ksv"] = {"Kusu"}, ["ksw"] = {"S'gaw Karen"}, ["ksx"] = {"Kedang"}, ["ksy"] = {"Kharia Thar"}, ["ksz"] = {"Kodaku"}, ["kta"] = {"Katua"}, ["ktb"] = {"Kambaata"}, ["ktc"] = {"Kholok"}, ["ktd"] = {"Kokata", "Kukatha"}, ["kte"] = {"Nubri"}, ["ktf"] = {"Kwami"}, ["ktg"] = {"Kalkutung"}, ["kth"] = {"Karanga"}, ["kti"] = {"North Muyu"}, ["ktj"] = {"Plapo Krumen"}, ["ktk"] = {"Kaniet"}, ["ktl"] = {"Koroshi"}, ["ktm"] = {"Kurti"}, ["ktn"] = {"Karitiâna"}, ["kto"] = {"Kuot"}, ["ktp"] = {"Kaduo"}, ["ktq"] = {"Katabaga"}, ["kts"] = {"South Muyu"}, ["ktt"] = {"Ketum"}, ["ktu"] = {"kitubsko (Demokratična republika Kongo)"}, ["ktv"] = {"Eastern Katu"}, ["ktw"] = {"Kato"}, ["ktx"] = {"Kaxararí"}, ["kty"] = {"Kango (Bas-Uélé District)"}, ["ktz"] = {"Juǀʼhoan", "Juǀʼhoansi"}, ["kub"] = {"Kutep"}, ["kuc"] = {"Kwinsu"}, ["kud"] = {"'Auhelawa"}, ["kue"] = {"kumansko (Papua Nova Gvineja)"}, ["kuf"] = {"Western Katu"}, ["kug"] = {"Kupa"}, ["kuh"] = {"Kushi"}, ["kui"] = {"Kuikúro-Kalapálo", "Kalapalo"}, ["kuj"] = {"Kuria"}, ["kuk"] = {"Kepo'"}, ["kul"] = {"Kulere"}, ["kum"] = {"Kumyk"}, ["kun"] = {"Kunama"}, ["kuo"] = {"Kumukio"}, ["kup"] = {"Kunimaipa"}, ["kuq"] = {"Karipuna"}, ["kus"] = {"Kusaal"}, ["kut"] = {"Kutenai"}, ["kuu"] = {"Upper Kuskokwim"}, ["kuv"] = {"Kur"}, ["kuw"] = {"Kpagua"}, ["kux"] = {"Kukatja"}, ["kuy"] = {"Kuuku-Ya'u"}, ["kuz"] = {"Kunza"}, ["kva"] = {"Bagvalal"}, ["kvb"] = {"Kubu"}, ["kvc"] = {"Kove"}, ["kvd"] = {"Kui (Indonesia)"}, ["kve"] = {"Kalabakan"}, ["kvf"] = {"Kabalai"}, ["kvg"] = {"Kuni-Boazi"}, ["kvh"] = {"komodoško"}, ["kvi"] = {"Kwang"}, ["kvj"] = {"Psikye"}, ["kvk"] = {"korejsko znakovno"}, ["kvl"] = {"Kayaw"}, ["kvm"] = {"Kendem"}, ["kvn"] = {"Border Kuna"}, ["kvo"] = {"Dobel"}, ["kvp"] = {"Kompane"}, ["kvq"] = {"Geba Karen"}, ["kvr"] = {"Kerinci"}, ["kvt"] = {"Lahta Karen", "Lahta"}, ["kvu"] = {"Yinbaw Karen"}, ["kvv"] = {"Kola"}, ["kvw"] = {"Wersing"}, ["kvx"] = {"Parkari Koli"}, ["kvy"] = {"Yintale Karen", "Yintale"}, ["kvz"] = {"Tsakwambo", "Tsaukambo"}, ["kwa"] = {"Dâw"}, ["kwb"] = {"Kwa"}, ["kwc"] = {"Likwala"}, ["kwd"] = {"Kwaio"}, ["kwe"] = {"Kwerba"}, ["kwf"] = {"Kwara'ae"}, ["kwg"] = {"Sara Kaba Deme"}, ["kwh"] = {"Kowiai"}, ["kwi"] = {"Awa-Cuaiquer"}, ["kwj"] = {"Kwanga"}, ["kwk"] = {"Kwak'wala", "Kwakiutl"}, ["kwl"] = {"Kofyar"}, ["kwm"] = {"Kwambi"}, ["kwn"] = {"Kwangali"}, ["kwo"] = {"Kwomtari"}, ["kwp"] = {"Kodia"}, ["kwr"] = {"Kwer"}, ["kws"] = {"Kwese"}, ["kwt"] = {"Kwesten"}, ["kwu"] = {"Kwakum"}, ["kwv"] = {"Sara Kaba Náà"}, ["kww"] = {"Kwinti"}, ["kwx"] = {"Khirwar"}, ["kwy"] = {"San Salvador Kongo"}, ["kwz"] = {"Kwadi"}, ["kxa"] = {"Kairiru"}, ["kxb"] = {"Krobu"}, ["kxc"] = {"Konso", "Khonso"}, ["kxd"] = {"Brunei"}, ["kxf"] = {"Manumanaw Karen", "Manumanaw"}, ["kxh"] = {"Karo (Ethiopia)"}, ["kxi"] = {"Keningau Murut"}, ["kxj"] = {"Kulfa"}, ["kxk"] = {"Zayein Karen"}, ["kxm"] = {"severnokmersko"}, ["kxn"] = {"Kanowit-Tanjong Melanau"}, ["kxo"] = {"Kanoé"}, ["kxp"] = {"Wadiyara Koli"}, ["kxq"] = {"Smärky Kanum"}, ["kxr"] = {"Koro (Papua New Guinea)"}, ["kxs"] = {"Kangjia"}, ["kxt"] = {"Koiwat"}, ["kxv"] = {"Kuvi"}, ["kxw"] = {"Konai"}, ["kxx"] = {"Likuba"}, ["kxy"] = {"Kayong"}, ["kxz"] = {"Kerewo"}, ["kya"] = {"Kwaya"}, ["kyb"] = {"Butbut Kalinga"}, ["kyc"] = {"Kyaka"}, ["kyd"] = {"Karey"}, ["kye"] = {"Krache"}, ["kyf"] = {"Kouya"}, ["kyg"] = {"Keyagana"}, ["kyh"] = {"Karok"}, ["kyi"] = {"Kiput"}, ["kyj"] = {"Karao"}, ["kyk"] = {"Kamayo"}, ["kyl"] = {"Kalapuya"}, ["kym"] = {"Kpatili"}, ["kyn"] = {"Northern Binukidnon"}, ["kyo"] = {"Kelon"}, ["kyp"] = {"Kang"}, ["kyq"] = {"Kenga"}, ["kyr"] = {"Kuruáya"}, ["kys"] = {"Baram Kayan"}, ["kyt"] = {"Kayagar"}, ["kyu"] = {"Western Kayah"}, ["kyv"] = {"Kayort"}, ["kyw"] = {"Kudmali"}, ["kyx"] = {"Rapoisi"}, ["kyy"] = {"Kambaira"}, ["kyz"] = {"Kayabí"}, ["kza"] = {"Western Karaboro"}, ["kzb"] = {"Kaibobo"}, ["kzc"] = {"Bondoukou Kulango"}, ["kzd"] = {"Kadai"}, ["kze"] = {"Kosena"}, ["kzf"] = {"Da'a Kaili"}, ["kzg"] = {"Kikai"}, ["kzi"] = {"Kelabit"}, ["kzk"] = {"Kazukuru"}, ["kzl"] = {"Kayeli"}, ["kzm"] = {"Kais"}, ["kzn"] = {"Kokola"}, ["kzo"] = {"Kaningi"}, ["kzp"] = {"Kaidipang"}, ["kzq"] = {"Kaike"}, ["kzr"] = {"Karang"}, ["kzs"] = {"Sugut Dusun"}, ["kzu"] = {"Kayupulau"}, ["kzv"] = {"Komyandaret"}, ["kzw"] = {"Karirí-Xocó"}, ["kzx"] = {"Kamarian"}, ["kzy"] = {"Kango (Tshopo District)"}, ["kzz"] = {"Kalabra"}, ["laa"] = {"južnosubansko"}, ["lab"] = {"Linear A"}, ["lac"] = {"Lacandon"}, ["lad"] = {"ladinsko"}, ["lae"] = {"Pattani"}, ["laf"] = {"Lafofa"}, ["lag"] = {"Rangi"}, ["lah"] = {"Lahnda"}, ["lai"] = {"Lambya"}, ["laj"] = {"Lango (Uganda)"}, ["lal"] = {"Lalia"}, ["lam"] = {"Lamba"}, ["lan"] = {"Laru"}, ["lap"] = {"Laka (Chad)"}, ["laq"] = {"Qabiao"}, ["lar"] = {"Larteh"}, ["las"] = {"Lama (Togo)"}, ["lau"] = {"Laba"}, ["law"] = {"Lauje"}, ["lax"] = {"Tiwa"}, ["lay"] = {"Lama Bai"}, ["laz"] = {"Aribwatsa"}, ["lbb"] = {"Label"}, ["lbc"] = {"Lakkia"}, ["lbe"] = {"lak"}, ["lbf"] = {"Tinani"}, ["lbg"] = {"Laopang"}, ["lbi"] = {"La'bi"}, ["lbj"] = {"Ladakhi"}, ["lbk"] = {"Central Bontok"}, ["lbl"] = {"libonskobikolsko"}, ["lbm"] = {"Lodhi"}, ["lbn"] = {"Rmeet"}, ["lbo"] = {"Laven"}, ["lbq"] = {"Wampar"}, ["lbr"] = {"Lohorung"}, ["lbs"] = {"libijsko znakovno"}, ["lbt"] = {"Lachi"}, ["lbu"] = {"Labu"}, ["lbv"] = {"Lavatbura-Lamusong"}, ["lbw"] = {"Tolaki"}, ["lbx"] = {"Lawangan"}, ["lby"] = {"Lamalama", "Lamu-Lamu"}, ["lbz"] = {"Lardil"}, ["lcc"] = {"Legenyem"}, ["lcd"] = {"Lola"}, ["lce"] = {"Loncong", "Sekak"}, ["lcf"] = {"Lubu"}, ["lch"] = {"Luchazi"}, ["lcl"] = {"Lisela"}, ["lcm"] = {"Tungag"}, ["lcp"] = {"Western Lawa"}, ["lcq"] = {"Luhu"}, ["lcs"] = {"Lisabata-Nuniali"}, ["lda"] = {"Kla-Dan"}, ["ldb"] = {"Dũya"}, ["ldd"] = {"Luri"}, ["ldg"] = {"Lenyima"}, ["ldh"] = {"Lamja-Dengsa-Tola"}, ["ldi"] = {"Laari"}, ["ldj"] = {"Lemoro"}, ["ldk"] = {"Leelau"}, ["ldl"] = {"Kaan"}, ["ldm"] = {"Landoma"}, ["ldn"] = {"Láadan"}, ["ldo"] = {"Loo"}, ["ldp"] = {"Tso"}, ["ldq"] = {"Lufu"}, ["lea"] = {"Lega-Shabunda"}, ["leb"] = {"Lala-Bisa"}, ["lec"] = {"Leco"}, ["led"] = {"Lendu"}, ["lee"] = {"Lyélé"}, ["lef"] = {"Lelemi"}, ["leh"] = {"Lenje"}, ["lei"] = {"Lemio"}, ["lej"] = {"Lengola"}, ["lek"] = {"Leipon"}, ["lel"] = {"Lele (Democratic Republic of Congo)"}, ["lem"] = {"Nomaande"}, ["len"] = {"Lenca"}, ["leo"] = {"Leti (Cameroon)"}, ["lep"] = {"Lepcha"}, ["leq"] = {"Lembena"}, ["ler"] = {"Lenkau"}, ["les"] = {"Lese"}, ["let"] = {"Lesing-Gelimi", "Amio-Gelimi"}, ["leu"] = {"Kara (Papua New Guinea)"}, ["lev"] = {"Lamma"}, ["lew"] = {"Ledo Kaili"}, ["lex"] = {"Luang"}, ["ley"] = {"Lemolang"}, ["lez"] = {"Lezghian"}, ["lfa"] = {"Lefa"}, ["lfb"] = {"buu (Kamerun)"}, ["lfn"] = {"nova lingua franca"}, ["lga"] = {"Lungga"}, ["lgb"] = {"Laghu"}, ["lgg"] = {"Lugbara"}, ["lgh"] = {"Laghuu"}, ["lgi"] = {"Lengilu"}, ["lgk"] = {"Lingarak", "Neverver"}, ["lgl"] = {"Wala"}, ["lgm"] = {"Lega-Mwenga"}, ["lgn"] = {"T'apo", "Opuuo"}, ["lgo"] = {"Lango (South Sudan)"}, ["lgq"] = {"Logba"}, ["lgr"] = {"Lengo"}, ["lgs"] = {"bissavsko znakovno"}, ["lgt"] = {"Pahi"}, ["lgu"] = {"Longgu"}, ["lgz"] = {"Ligenza"}, ["lha"] = {"Laha (Viet Nam)"}, ["lhh"] = {"Laha (Indonesia)"}, ["lhi"] = {"Lahu Shi"}, ["lhl"] = {"Lahul Lohar"}, ["lhm"] = {"Lhomi"}, ["lhn"] = {"Lahanan"}, ["lhp"] = {"Lhokpu"}, ["lhs"] = {"Mlahsö"}, ["lht"] = {"Lo-Toga"}, ["lhu"] = {"Lahu"}, ["lia"] = {"West-Central Limba"}, ["lib"] = {"Likum"}, ["lic"] = {"Hlai"}, ["lid"] = {"Nyindrou"}, ["lie"] = {"Likila"}, ["lif"] = {"Limbu"}, ["lig"] = {"Ligbi"}, ["lih"] = {"Lihir"}, ["lij"] = {"ligursko"}, ["lik"] = {"Lika"}, ["lil"] = {"Lillooet"}, ["lio"] = {"Liki"}, ["lip"] = {"Sekpele"}, ["liq"] = {"Libido"}, ["lir"] = {"liberijskoangleško"}, ["lis"] = {"Lisu"}, ["liu"] = {"Logorik"}, ["liv"] = {"livonsko"}, ["liw"] = {"Col"}, ["lix"] = {"Liabuku"}, ["liy"] = {"Banda-Bambari"}, ["liz"] = {"Libinza"}, ["lja"] = {"Golpa"}, ["lje"] = {"Rampi"}, ["lji"] = {"Laiyolo"}, ["ljl"] = {"Li'o"}, ["ljp"] = {"Lampung Api"}, ["ljw"] = {"Yirandali"}, ["ljx"] = {"Yuru"}, ["lka"] = {"Lakalei"}, ["lkb"] = {"Kabras", "Lukabaras"}, ["lkc"] = {"Kucong"}, ["lkd"] = {"Lakondê"}, ["lke"] = {"Kenyi"}, ["lkh"] = {"Lakha"}, ["lki"] = {"Laki"}, ["lkj"] = {"Remun"}, ["lkl"] = {"Laeko-Libuat"}, ["lkm"] = {"Kalaamaya"}, ["lkn"] = {"Lakon", "Vure"}, ["lko"] = {"Khayo", "Olukhayo"}, ["lkr"] = {"Päri"}, ["lks"] = {"Kisa", "Olushisa"}, ["lkt"] = {"Lakota"}, ["lku"] = {"Kungkari"}, ["lky"] = {"Lokoya"}, ["lla"] = {"Lala-Roba"}, ["llb"] = {"Lolo"}, ["llc"] = {"Lele (Guinea)"}, ["lld"] = {"ladinsko"}, ["lle"] = {"Lele (Papua New Guinea)"}, ["llf"] = {"Hermit"}, ["llg"] = {"Lole"}, ["llh"] = {"Lamu"}, ["lli"] = {"Teke-Laali"}, ["llj"] = {"Ladji Ladji"}, ["llk"] = {"Lelak"}, ["lll"] = {"Lilau"}, ["llm"] = {"Lasalimu"}, ["lln"] = {"Lele (Chad)"}, ["llp"] = {"North Efate"}, ["llq"] = {"Lolak"}, ["lls"] = {"litvansko znakovno"}, ["llu"] = {"Lau"}, ["llx"] = {"Lauan"}, ["lma"] = {"East Limba"}, ["lmb"] = {"Merei"}, ["lmc"] = {"Limilngan"}, ["lmd"] = {"Lumun"}, ["lme"] = {"Pévé"}, ["lmf"] = {"South Lembata"}, ["lmg"] = {"Lamogai"}, ["lmh"] = {"Lambichhong"}, ["lmi"] = {"Lombi"}, ["lmj"] = {"West Lembata"}, ["lmk"] = {"Lamkang"}, ["lml"] = {"Hano"}, ["lmn"] = {"Lambadi"}, ["lmo"] = {"lombardsko"}, ["lmp"] = {"Limbum"}, ["lmq"] = {"Lamatuka"}, ["lmr"] = {"Lamalera"}, ["lmu"] = {"Lamenu"}, ["lmv"] = {"Lomaiviti"}, ["lmw"] = {"Lake Miwok"}, ["lmx"] = {"Laimbue"}, ["lmy"] = {"Lamboya"}, ["lna"] = {"Langbashe"}, ["lnb"] = {"Mbalanhu"}, ["lnd"] = {"Lundayeh", "Lun Bawang"}, ["lng"] = {"langobardsko"}, ["lnh"] = {"Lanoh"}, ["lni"] = {"Daantanai'"}, ["lnj"] = {"Leningitij"}, ["lnl"] = {"južnoosrednjebandaško"}, ["lnm"] = {"Langam"}, ["lnn"] = {"Lorediakarkar"}, ["lns"] = {"Lamnso'"}, ["lnu"] = {"Longuda"}, ["lnw"] = {"Lanima"}, ["lnz"] = {"Lonzo"}, ["loa"] = {"Loloda"}, ["lob"] = {"Lobi"}, ["loc"] = {"Inonhan"}, ["loe"] = {"Saluan"}, ["lof"] = {"Logol"}, ["log"] = {"Logo"}, ["loh"] = {"Laarim"}, ["loi"] = {"Loma (Côte d'Ivoire)"}, ["loj"] = {"Lou"}, ["lok"] = {"Loko"}, ["lol"] = {"Mongo"}, ["lom"] = {"Loma (Liberia)"}, ["lon"] = {"Malawi Lomwe"}, ["loo"] = {"Lombo"}, ["lop"] = {"Lopa"}, ["loq"] = {"Lobala"}, ["lor"] = {"Téén"}, ["los"] = {"Loniu"}, ["lot"] = {"Otuho"}, ["lou"] = {"louisianskokreolsko"}, ["lov"] = {"Lopi"}, ["low"] = {"Tampias Lobu"}, ["lox"] = {"Loun"}, ["loy"] = {"Loke"}, ["loz"] = {"Lozi"}, ["lpa"] = {"Lelepa"}, ["lpe"] = {"Lepki"}, ["lpn"] = {"Long Phuri Naga"}, ["lpo"] = {"Lipo"}, ["lpx"] = {"Lopit"}, ["lqr"] = {"Logir"}, ["lra"] = {"Rara Bakati'"}, ["lrc"] = {"severnolurijsko"}, ["lre"] = {"Laurentian"}, ["lrg"] = {"Laragia"}, ["lri"] = {"Marachi", "Olumarachi"}, ["lrk"] = {"Loarki"}, ["lrl"] = {"Lari"}, ["lrm"] = {"Marama", "Olumarama"}, ["lrn"] = {"Lorang"}, ["lro"] = {"Laro"}, ["lrr"] = {"Southern Yamphu"}, ["lrt"] = {"Larantuka Malay"}, ["lrv"] = {"Larevat"}, ["lrz"] = {"Lemerig"}, ["lsa"] = {"Lasgerdi"}, ["lsb"] = {"burundsko znakovno"}, ["lsc"] = {"Albarradas Sign Language", "Lengua de señas Albarradas"}, ["lsd"] = {"Lishana Deni"}, ["lse"] = {"Lusengo"}, ["lsh"] = {"Lish"}, ["lsi"] = {"Lashi"}, ["lsl"] = {"latvijsko znakovno"}, ["lsm"] = {"Saamia", "Olusamia"}, ["lsn"] = {"tibetansko znakovno"}, ["lso"] = {"laoško znakovno"}, ["lsp"] = {"panamsko znakovno"}, ["lsr"] = {"Aruop"}, ["lss"] = {"Lasi"}, ["lst"] = {"trinidadsko-tobagovsko znakovno"}, ["lsv"] = {"Sivia Sign Language"}, ["lsw"] = {"sejšelsko znakovno"}, ["lsy"] = {"mavricijsko znakovno"}, ["ltc"] = {"poznosrednjekitajsko"}, ["ltg"] = {"latgalsko"}, ["lth"] = {"Thur"}, ["lti"] = {"Leti (Indonesia)"}, ["ltn"] = {"Latundê"}, ["lto"] = {"Tsotso", "Olutsotso"}, ["lts"] = {"Tachoni", "Lutachoni"}, ["ltu"] = {"Latu"}, ["lua"] = {"Luba-Lulua"}, ["luc"] = {"Aringa"}, ["lud"] = {"ludijsko"}, ["lue"] = {"Luvale"}, ["luf"] = {"Laua"}, ["luh"] = {"Leizhou Chinese"}, ["lui"] = {"Luiseño"}, ["luj"] = {"Luna"}, ["luk"] = {"Lunanakha"}, ["lul"] = {"Olu'bo"}, ["lum"] = {"Luimbi"}, ["lun"] = {"Lunda"}, ["luo"] = {"Luo (Kenya and Tanzania)", "Dholuo"}, ["lup"] = {"Lumbu"}, ["luq"] = {"Lucumi"}, ["lur"] = {"Laura"}, ["lus"] = {"Lushai"}, ["lut"] = {"Lushootseed"}, ["luu"] = {"Lumba-Yakkha"}, ["luv"] = {"Luwati"}, ["luw"] = {"Luo (Cameroon)"}, ["luy"] = {"Luyia", "Oluluyia"}, ["luz"] = {"južnolurijsko"}, ["lva"] = {"Maku'a"}, ["lvi"] = {"Lavi"}, ["lvk"] = {"Lavukaleve"}, ["lvl"] = {"Lwel"}, ["lvs"] = {"standardnolatvijsko"}, ["lvu"] = {"Levuka"}, ["lwa"] = {"Lwalu"}, ["lwe"] = {"Lewo Eleng"}, ["lwg"] = {"Wanga", "Oluwanga"}, ["lwh"] = {"White Lachi"}, ["lwl"] = {"Eastern Lawa"}, ["lwm"] = {"Laomian"}, ["lwo"] = {"Luwo"}, ["lws"] = {"malavijsko znakovno"}, ["lwt"] = {"Lewotobi"}, ["lwu"] = {"Lawu"}, ["lww"] = {"Lewo"}, ["lxm"] = {"Lakurumau"}, ["lya"] = {"Layakha"}, ["lyg"] = {"Lyngngam"}, ["lyn"] = {"Luyana"}, ["lzh"] = {"knjižno kitajsko"}, ["lzl"] = {"Litzlitz"}, ["lzn"] = {"Leinong Naga"}, ["lzz"] = {"Laz"}, ["maa"] = {"San Jerónimo Tecóatl Mazatec"}, ["mab"] = {"Yutanduchi Mixtec"}, ["mad"] = {"Madurese"}, ["mae"] = {"Bo-Rukul"}, ["maf"] = {"Mafa"}, ["mag"] = {"Magahi"}, ["mai"] = {"Maithili"}, ["maj"] = {"Jalapa De Díaz Mazatec"}, ["mak"] = {"Makasar"}, ["mam"] = {"Mam"}, ["man"] = {"Mandingo", "Manding"}, ["map"] = {"avstronezijsko"}, ["maq"] = {"Chiquihuitlán Mazatec"}, ["mas"] = {"Masai"}, ["mat"] = {"San Francisco Matlatzinca"}, ["mau"] = {"Huautla Mazatec"}, ["mav"] = {"Sateré-Mawé"}, ["maw"] = {"Mampruli"}, ["max"] = {"North Moluccan Malay"}, ["maz"] = {"Central Mazahua"}, ["mba"] = {"Higaonon"}, ["mbb"] = {"Western Bukidnon Manobo"}, ["mbc"] = {"Macushi"}, ["mbd"] = {"Dibabawon Manobo"}, ["mbe"] = {"Molale"}, ["mbf"] = {"Baba Malay"}, ["mbh"] = {"Mangseng"}, ["mbi"] = {"Ilianen Manobo"}, ["mbj"] = {"Nadëb"}, ["mbk"] = {"Malol"}, ["mbl"] = {"Maxakalí"}, ["mbm"] = {"Ombamba"}, ["mbn"] = {"Macaguán"}, ["mbo"] = {"Mbo (Cameroon)"}, ["mbp"] = {"Malayo"}, ["mbq"] = {"Maisin"}, ["mbr"] = {"Nukak Makú"}, ["mbs"] = {"Sarangani Manobo"}, ["mbt"] = {"Matigsalug Manobo"}, ["mbu"] = {"Mbula-Bwazza"}, ["mbv"] = {"Mbulungish"}, ["mbw"] = {"Maring"}, ["mbx"] = {"Mari (East Sepik Province)"}, ["mby"] = {"Memoni"}, ["mbz"] = {"Amoltepec Mixtec"}, ["mca"] = {"Maca"}, ["mcb"] = {"Machiguenga"}, ["mcc"] = {"Bitur"}, ["mcd"] = {"Sharanahua"}, ["mce"] = {"Itundujia Mixtec"}, ["mcf"] = {"Matsés"}, ["mcg"] = {"Mapoyo"}, ["mch"] = {"Maquiritari"}, ["mci"] = {"Mese"}, ["mcj"] = {"Mvanip"}, ["mck"] = {"Mbunda"}, ["mcl"] = {"Macaguaje"}, ["mcm"] = {"Malaccan Creole Portuguese"}, ["mcn"] = {"Masana"}, ["mco"] = {"Coatlán Mixe"}, ["mcp"] = {"Makaa"}, ["mcq"] = {"Ese"}, ["mcr"] = {"Menya"}, ["mcs"] = {"Mambai"}, ["mct"] = {"Mengisa"}, ["mcu"] = {"Cameroon Mambila"}, ["mcv"] = {"Minanibai"}, ["mcw"] = {"Mawa (Chad)"}, ["mcx"] = {"Mpiemo"}, ["mcy"] = {"South Watut"}, ["mcz"] = {"Mawan"}, ["mda"] = {"Mada (Nigeria)"}, ["mdb"] = {"Morigi"}, ["mdc"] = {"Male (Papua New Guinea)"}, ["mdd"] = {"Mbum"}, ["mde"] = {"Maba (Chad)"}, ["mdf"] = {"mokšansko"}, ["mdg"] = {"Massalat"}, ["mdh"] = {"Maguindanaon"}, ["mdi"] = {"Mamvu"}, ["mdj"] = {"Mangbetu"}, ["mdk"] = {"Mangbutu"}, ["mdl"] = {"malteško znakovno"}, ["mdm"] = {"Mayogo"}, ["mdn"] = {"Mbati"}, ["mdp"] = {"Mbala"}, ["mdq"] = {"Mbole"}, ["mdr"] = {"Mandar"}, ["mds"] = {"Maria (Papua New Guinea)"}, ["mdt"] = {"Mbere"}, ["mdu"] = {"Mboko"}, ["mdv"] = {"Santa Lucía Monteverde Mixtec"}, ["mdw"] = {"Mbosi"}, ["mdx"] = {"Dizin"}, ["mdy"] = {"Male (Ethiopia)"}, ["mdz"] = {"Suruí Do Pará"}, ["mea"] = {"Menka"}, ["meb"] = {"Ikobi"}, ["mec"] = {"Marra"}, ["med"] = {"Melpa"}, ["mee"] = {"Mengen"}, ["mef"] = {"Megam"}, ["meh"] = {"Southwestern Tlaxiaco Mixtec"}, ["mei"] = {"Midob"}, ["mej"] = {"Meyah"}, ["mek"] = {"Mekeo"}, ["mel"] = {"Central Melanau"}, ["mem"] = {"Mangala"}, ["men"] = {"Mende (Sierra Leone)"}, ["meo"] = {"Kedah Malay"}, ["mep"] = {"Miriwoong"}, ["meq"] = {"Merey"}, ["mer"] = {"Meru"}, ["mes"] = {"Masmaje"}, ["met"] = {"Mato"}, ["meu"] = {"Motu"}, ["mev"] = {"Mano"}, ["mew"] = {"Maaka"}, ["mey"] = {"hasanijskoarabsko"}, ["mez"] = {"Menominee"}, ["mfa"] = {"Pattani Malay"}, ["mfb"] = {"Bangka"}, ["mfc"] = {"Mba"}, ["mfd"] = {"Mendankwe-Nkwen"}, ["mfe"] = {"Morisyen"}, ["mff"] = {"Naki"}, ["mfg"] = {"Mogofin"}, ["mfh"] = {"Matal"}, ["mfi"] = {"Wandala"}, ["mfj"] = {"Mefele"}, ["mfk"] = {"North Mofu"}, ["mfl"] = {"Putai"}, ["mfm"] = {"Marghi South"}, ["mfn"] = {"Cross River Mbembe"}, ["mfo"] = {"Mbe"}, ["mfp"] = {"makasarskomalajsko"}, ["mfq"] = {"Moba"}, ["mfr"] = {"Marrithiyel"}, ["mfs"] = {"mehiško znakovno"}, ["mft"] = {"Mokerang"}, ["mfu"] = {"Mbwela"}, ["mfv"] = {"Mandjak"}, ["mfw"] = {"Mulaha"}, ["mfx"] = {"Melo"}, ["mfy"] = {"Mayo"}, ["mfz"] = {"Mabaan"}, ["mga"] = {"srednjeirsko (900-1200)"}, ["mgb"] = {"Mararit"}, ["mgc"] = {"Morokodo"}, ["mgd"] = {"Moru"}, ["mge"] = {"Mango"}, ["mgf"] = {"Maklew"}, ["mgg"] = {"Mpumpong"}, ["mgh"] = {"Makhuwa-Meetto"}, ["mgi"] = {"Lijili"}, ["mgj"] = {"Abureni"}, ["mgk"] = {"Mawes"}, ["mgl"] = {"Maleu-Kilenge"}, ["mgm"] = {"Mambae"}, ["mgn"] = {"Mbangi"}, ["mgo"] = {"Meta'"}, ["mgp"] = {"Eastern Magar"}, ["mgq"] = {"Malila"}, ["mgr"] = {"Mambwe-Lungu"}, ["mgs"] = {"Manda (Tanzania)"}, ["mgt"] = {"Mongol"}, ["mgu"] = {"Mailu"}, ["mgv"] = {"Matengo"}, ["mgw"] = {"Matumbi"}, ["mgy"] = {"Mbunga"}, ["mgz"] = {"Mbugwe"}, ["mha"] = {"Manda (India)"}, ["mhb"] = {"Mahongwe"}, ["mhc"] = {"Mocho"}, ["mhd"] = {"Mbugu"}, ["mhe"] = {"Besisi", "Mah Meri"}, ["mhf"] = {"Mamaa"}, ["mhg"] = {"Margu"}, ["mhi"] = {"Ma'di"}, ["mhj"] = {"Mogholi"}, ["mhk"] = {"Mungaka"}, ["mhl"] = {"Mauwake"}, ["mhm"] = {"Makhuwa-Moniga"}, ["mhn"] = {"Mòcheno"}, ["mho"] = {"Mashi (Zambia)"}, ["mhp"] = {"Balinese Malay"}, ["mhq"] = {"Mandan"}, ["mhr"] = {"Eastern Mari"}, ["mhs"] = {"Buru (Indonesia)"}, ["mht"] = {"Mandahuaca"}, ["mhu"] = {"Digaro-Mishmi", "Darang Deng"}, ["mhw"] = {"Mbukushu"}, ["mhx"] = {"Maru", "Lhaovo"}, ["mhy"] = {"Ma'anyan"}, ["mhz"] = {"Mor (Mor Islands)"}, ["mia"] = {"Miami-Illinois"}, ["mib"] = {"Atatláhuca Mixtec"}, ["mic"] = {"Mi'kmaq", "Micmac"}, ["mid"] = {"mandajsko"}, ["mie"] = {"Ocotepec Mixtec"}, ["mif"] = {"Mofu-Gudur"}, ["mig"] = {"San Miguel El Grande Mixtec"}, ["mih"] = {"Chayuco Mixtec"}, ["mii"] = {"Chigmecatitlán Mixtec"}, ["mij"] = {"Abar", "Mungbam"}, ["mik"] = {"Mikasuki"}, ["mil"] = {"Peñoles Mixtec"}, ["mim"] = {"Alacatlatzala Mixtec"}, ["min"] = {"Minangkabau"}, ["mio"] = {"Pinotepa Nacional Mixtec"}, ["mip"] = {"Apasco-Apoala Mixtec"}, ["miq"] = {"Mískito"}, ["mir"] = {"Isthmus Mixe"}, ["mis"] = {"neoznačeno"}, ["mit"] = {"Southern Puebla Mixtec"}, ["miu"] = {"Cacaloxtepec Mixtec"}, ["miw"] = {"Akoye"}, ["mix"] = {"Mixtepec Mixtec"}, ["miy"] = {"Ayutla Mixtec"}, ["miz"] = {"Coatzospan Mixtec"}, ["mjb"] = {"Makalero"}, ["mjc"] = {"San Juan Colorado Mixtec"}, ["mjd"] = {"Northwest Maidu"}, ["mje"] = {"Muskum"}, ["mjg"] = {"Tu"}, ["mjh"] = {"Mwera (Nyasa)"}, ["mji"] = {"Kim Mun"}, ["mjj"] = {"Mawak"}, ["mjk"] = {"Matukar"}, ["mjl"] = {"Mandeali"}, ["mjm"] = {"Medebur"}, ["mjn"] = {"Ma (Papua New Guinea)"}, ["mjo"] = {"Malankuravan"}, ["mjp"] = {"Malapandaram"}, ["mjq"] = {"Malaryan"}, ["mjr"] = {"Malavedan"}, ["mjs"] = {"Miship"}, ["mjt"] = {"Sauria Paharia"}, ["mju"] = {"Manna-Dora"}, ["mjv"] = {"Mannan"}, ["mjw"] = {"Karbi"}, ["mjx"] = {"Mahali"}, ["mjy"] = {"Mahican"}, ["mjz"] = {"Majhi"}, ["mka"] = {"Mbre"}, ["mkb"] = {"Mal Paharia"}, ["mkc"] = {"Siliput"}, ["mke"] = {"Mawchi"}, ["mkf"] = {"Miya"}, ["mkg"] = {"Mak (China)"}, ["mkh"] = {"mon-kmerski jeziki"}, ["mki"] = {"Dhatki"}, ["mkj"] = {"Mokilese"}, ["mkk"] = {"Byep"}, ["mkl"] = {"Mokole"}, ["mkm"] = {"Moklen"}, ["mkn"] = {"Kupang Malay"}, ["mko"] = {"Mingang Doso"}, ["mkp"] = {"Moikodi"}, ["mkq"] = {"Bay Miwok"}, ["mkr"] = {"Malas"}, ["mks"] = {"Silacayoapan Mixtec"}, ["mkt"] = {"Vamale"}, ["mku"] = {"Konyanka Maninka"}, ["mkv"] = {"Mafea"}, ["mkw"] = {"kitubsko (Kongo)"}, ["mkx"] = {"Kinamiging Manobo"}, ["mky"] = {"East Makian"}, ["mkz"] = {"Makasae"}, ["mla"] = {"Malo"}, ["mlb"] = {"Mbule"}, ["mlc"] = {"Cao Lan"}, ["mle"] = {"Manambu"}, ["mlf"] = {"Mal"}, ["mlh"] = {"Mape"}, ["mli"] = {"Malimpung"}, ["mlj"] = {"Miltu"}, ["mlk"] = {"Ilwana", "Kiwilwana"}, ["mll"] = {"Malua Bay"}, ["mlm"] = {"Mulam"}, ["mln"] = {"Malango"}, ["mlo"] = {"Mlomp"}, ["mlp"] = {"Bargam"}, ["mlq"] = {"Western Maninkakan"}, ["mlr"] = {"Vame"}, ["mls"] = {"Masalit"}, ["mlu"] = {"To'abaita"}, ["mlv"] = {"Motlav", "Mwotlap"}, ["mlw"] = {"Moloko"}, ["mlx"] = {"Malfaxal", "Naha'ai"}, ["mlz"] = {"Malaynon"}, ["mma"] = {"Mama"}, ["mmb"] = {"Momina"}, ["mmc"] = {"Michoacán Mazahua"}, ["mmd"] = {"Maonan"}, ["mme"] = {"Mae"}, ["mmf"] = {"Mundat"}, ["mmg"] = {"North Ambrym"}, ["mmh"] = {"Mehináku"}, ["mmi"] = {"Hember Avu", "Amben", "Musar"}, ["mmj"] = {"Majhwar"}, ["mmk"] = {"Mukha-Dora"}, ["mml"] = {"Man Met"}, ["mmm"] = {"Maii"}, ["mmn"] = {"Mamanwa"}, ["mmo"] = {"Mangga Buang"}, ["mmp"] = {"Siawi"}, ["mmq"] = {"Musak"}, ["mmr"] = {"Western Xiangxi Miao"}, ["mmt"] = {"Malalamai"}, ["mmu"] = {"Mmaala"}, ["mmv"] = {"Miriti"}, ["mmw"] = {"Emae"}, ["mmx"] = {"Madak"}, ["mmy"] = {"Migaama"}, ["mmz"] = {"Mabaale"}, ["mna"] = {"Mbula"}, ["mnb"] = {"Muna"}, ["mnc"] = {"Manchu"}, ["mnd"] = {"Mondé"}, ["mne"] = {"Naba"}, ["mnf"] = {"Mundani"}, ["mng"] = {"Eastern Mnong"}, ["mnh"] = {"Mono (Democratic Republic of Congo)"}, ["mni"] = {"Manipuri"}, ["mnj"] = {"Munji"}, ["mnk"] = {"Mandinka"}, ["mnl"] = {"Tiale"}, ["mnm"] = {"Mapena"}, ["mnn"] = {"južnomnonško"}, ["mno"] = {"manobski jeziki"}, ["mnp"] = {"Min Bei Chinese"}, ["mnq"] = {"Minriq"}, ["mnr"] = {"Mono (USA)"}, ["mns"] = {"Mansi"}, ["mnu"] = {"Mer"}, ["mnv"] = {"Rennell-Bellona"}, ["mnw"] = {"Mon"}, ["mnx"] = {"Manikion"}, ["mny"] = {"Manyawa"}, ["mnz"] = {"Moni"}, ["moa"] = {"Mwan"}, ["moc"] = {"Mocoví"}, ["mod"] = {"Mobilian"}, ["moe"] = {"Innu", "Montagnais"}, ["mog"] = {"Mongondow"}, ["moh"] = {"Mohawk"}, ["moi"] = {"Mboi"}, ["moj"] = {"Monzombo"}, ["mok"] = {"Morori"}, ["mom"] = {"Mangue"}, ["moo"] = {"Monom"}, ["mop"] = {"Mopán Maya"}, ["moq"] = {"Mor (Bomberai Peninsula)"}, ["mor"] = {"Moro"}, ["mos"] = {"Mossi"}, ["mot"] = {"Barí"}, ["mou"] = {"Mogum"}, ["mov"] = {"Mohave"}, ["mow"] = {"Moi (Congo)"}, ["mox"] = {"Molima"}, ["moy"] = {"Shekkacho"}, ["moz"] = {"Mukulu", "Gergiko"}, ["mpa"] = {"Mpoto"}, ["mpb"] = {"Malak Malak", "Mullukmulluk"}, ["mpc"] = {"Mangarrayi"}, ["mpd"] = {"Machinere"}, ["mpe"] = {"Majang"}, ["mpg"] = {"Marba"}, ["mph"] = {"Maung"}, ["mpi"] = {"Mpade"}, ["mpj"] = {"Martu Wangka", "Wangkajunga"}, ["mpk"] = {"Mbara (Chad)"}, ["mpl"] = {"Middle Watut"}, ["mpm"] = {"Yosondúa Mixtec"}, ["mpn"] = {"Mindiri"}, ["mpo"] = {"Miu"}, ["mpp"] = {"Migabac"}, ["mpq"] = {"Matís"}, ["mpr"] = {"Vangunu"}, ["mps"] = {"Dadibi"}, ["mpt"] = {"Mian"}, ["mpu"] = {"Makuráp"}, ["mpv"] = {"Mungkip"}, ["mpw"] = {"Mapidian"}, ["mpx"] = {"Misima-Panaeati"}, ["mpy"] = {"Mapia"}, ["mpz"] = {"Mpi"}, ["mqa"] = {"Maba (Indonesia)"}, ["mqb"] = {"Mbuko"}, ["mqc"] = {"Mangole"}, ["mqe"] = {"Matepi"}, ["mqf"] = {"Momuna"}, ["mqg"] = {"Kota Bangun Kutai Malay"}, ["mqh"] = {"Tlazoyaltepec Mixtec"}, ["mqi"] = {"Mariri"}, ["mqj"] = {"Mamasa"}, ["mqk"] = {"Rajah Kabunsuwan Manobo"}, ["mql"] = {"Mbelime"}, ["mqm"] = {"South Marquesan"}, ["mqn"] = {"Moronene"}, ["mqo"] = {"Modole"}, ["mqp"] = {"Manipa"}, ["mqq"] = {"Minokok"}, ["mqr"] = {"Mander"}, ["mqs"] = {"West Makian"}, ["mqt"] = {"Mok"}, ["mqu"] = {"Mandari"}, ["mqv"] = {"Mosimo"}, ["mqw"] = {"Murupi"}, ["mqx"] = {"Mamuju"}, ["mqy"] = {"Manggarai"}, ["mqz"] = {"Pano"}, ["mra"] = {"Mlabri"}, ["mrb"] = {"Marino"}, ["mrc"] = {"Maricopa"}, ["mrd"] = {"Western Magar"}, ["mre"] = {"Martha's Vineyard Sign Language"}, ["mrf"] = {"Elseng"}, ["mrg"] = {"Mising"}, ["mrh"] = {"Mara Chin"}, ["mrj"] = {"Western Mari"}, ["mrk"] = {"Hmwaveke"}, ["mrl"] = {"Mortlockese"}, ["mrm"] = {"Merlav", "Mwerlap"}, ["mrn"] = {"Cheke Holo"}, ["mro"] = {"Mru"}, ["mrp"] = {"Morouas"}, ["mrq"] = {"North Marquesan"}, ["mrr"] = {"Maria (India)"}, ["mrs"] = {"Maragus"}, ["mrt"] = {"Marghi Central"}, ["mru"] = {"Mono (Cameroon)"}, ["mrv"] = {"Mangareva"}, ["mrw"] = {"Maranao"}, ["mrx"] = {"Maremgi", "Dineor"}, ["mry"] = {"Mandaya"}, ["mrz"] = {"Marind"}, ["msb"] = {"Masbatenyo"}, ["msc"] = {"Sankaran Maninka"}, ["msd"] = {"jukatanskomajevsko znakovno"}, ["mse"] = {"Musey"}, ["msf"] = {"Mekwei"}, ["msg"] = {"Moraid"}, ["msh"] = {"Masikoro Malagasy"}, ["msi"] = {"Sabah Malay"}, ["msj"] = {"Ma (Democratic Republic of Congo)"}, ["msk"] = {"Mansaka"}, ["msl"] = {"Molof", "Poule"}, ["msm"] = {"Agusan Manobo"}, ["msn"] = {"Vurës"}, ["mso"] = {"Mombum"}, ["msp"] = {"Maritsauá"}, ["msq"] = {"Caac"}, ["msr"] = {"mongolsko znakovno"}, ["mss"] = {"West Masela"}, ["msu"] = {"Musom"}, ["msv"] = {"Maslam"}, ["msw"] = {"Mansoanka"}, ["msx"] = {"Moresada"}, ["msy"] = {"Aruamu"}, ["msz"] = {"Momare"}, ["mta"] = {"Cotabato Manobo"}, ["mtb"] = {"Anyin Morofo"}, ["mtc"] = {"Munit"}, ["mtd"] = {"Mualang"}, ["mte"] = {"Mono (Solomon Islands)"}, ["mtf"] = {"Murik (Papua New Guinea)"}, ["mtg"] = {"Una"}, ["mth"] = {"Munggui"}, ["mti"] = {"Maiwa (Papua New Guinea)"}, ["mtj"] = {"Moskona"}, ["mtk"] = {"Mbe'"}, ["mtl"] = {"Montol"}, ["mtm"] = {"Mator"}, ["mtn"] = {"Matagalpa"}, ["mto"] = {"Totontepec Mixe"}, ["mtp"] = {"Wichí Lhamtés Nocten"}, ["mtq"] = {"Muong"}, ["mtr"] = {"Mewari"}, ["mts"] = {"Yora"}, ["mtt"] = {"Mota"}, ["mtu"] = {"Tututepec Mixtec"}, ["mtv"] = {"Asaro'o"}, ["mtw"] = {"Southern Binukidnon"}, ["mtx"] = {"Tidaá Mixtec"}, ["mty"] = {"Nabi"}, ["mua"] = {"Mundang"}, ["mub"] = {"Mubi"}, ["muc"] = {"Ajumbu"}, ["mud"] = {"Mednyj Aleut"}, ["mue"] = {"Media Lengua"}, ["mug"] = {"Musgu"}, ["muh"] = {"Mündü"}, ["mui"] = {"Musi"}, ["muj"] = {"Mabire"}, ["muk"] = {"Mugom"}, ["mul"] = {"več jezikov"}, ["mum"] = {"Maiwala"}, ["mun"] = {"mundski jeziki"}, ["muo"] = {"Nyong"}, ["mup"] = {"Malvi"}, ["muq"] = {"Eastern Xiangxi Miao"}, ["mur"] = {"Murle"}, ["mus"] = {"kriksko"}, ["mut"] = {"Western Muria"}, ["muu"] = {"Yaaku"}, ["muv"] = {"Muthuvan"}, ["mux"] = {"Bo-Ung"}, ["muy"] = {"Muyang"}, ["muz"] = {"Mursi"}, ["mva"] = {"Manam"}, ["mvb"] = {"Mattole"}, ["mvd"] = {"Mamboru"}, ["mve"] = {"Marwari (Pakistan)"}, ["mvf"] = {"obrobnomongolsko"}, ["mvg"] = {"Yucuañe Mixtec"}, ["mvh"] = {"Mulgi"}, ["mvi"] = {"Miyako"}, ["mvk"] = {"Mekmek"}, ["mvl"] = {"Mbara (Australia)"}, ["mvn"] = {"Minaveha"}, ["mvo"] = {"Marovo"}, ["mvp"] = {"Duri"}, ["mvq"] = {"Moere"}, ["mvr"] = {"Marau"}, ["mvs"] = {"Massep"}, ["mvt"] = {"Mpotovoro"}, ["mvu"] = {"Marfa"}, ["mvv"] = {"Tagal Murut"}, ["mvw"] = {"Machinga"}, ["mvx"] = {"Meoswar"}, ["mvy"] = {"Indus Kohistani"}, ["mvz"] = {"Mesqan"}, ["mwa"] = {"Mwatebu"}, ["mwb"] = {"Juwal"}, ["mwc"] = {"Are"}, ["mwe"] = {"Mwera (Chimwera)"}, ["mwf"] = {"Murrinh-Patha"}, ["mwg"] = {"Aiklep"}, ["mwh"] = {"Mouk-Aria"}, ["mwi"] = {"Labo", "Ninde"}, ["mwk"] = {"Kita Maninkakan"}, ["mwl"] = {"Mirandese"}, ["mwm"] = {"Sar"}, ["mwn"] = {"Nyamwanga"}, ["mwo"] = {"Central Maewo"}, ["mwp"] = {"Kala Lagaw Ya"}, ["mwq"] = {"Mün Chin"}, ["mwr"] = {"Marwari"}, ["mws"] = {"Mwimbi-Muthambi"}, ["mwt"] = {"Moken"}, ["mwu"] = {"Mittu"}, ["mwv"] = {"Mentawai"}, ["mww"] = {"Hmong Daw"}, ["mwz"] = {"Moingi"}, ["mxa"] = {"Northwest Oaxaca Mixtec"}, ["mxb"] = {"Tezoatlán Mixtec"}, ["mxc"] = {"Manyika"}, ["mxd"] = {"Modang"}, ["mxe"] = {"Mele-Fila"}, ["mxf"] = {"Malgbe"}, ["mxg"] = {"Mbangala"}, ["mxh"] = {"Mvuba"}, ["mxi"] = {"Mozarabic"}, ["mxj"] = {"Miju-Mishmi", "Geman Deng"}, ["mxk"] = {"Monumbo"}, ["mxl"] = {"Maxi Gbe"}, ["mxm"] = {"Meramera"}, ["mxn"] = {"Moi (Indonesia)"}, ["mxo"] = {"Mbowe"}, ["mxp"] = {"Tlahuitoltepec Mixe"}, ["mxq"] = {"Juquila Mixe"}, ["mxr"] = {"Murik (Malaysia)"}, ["mxs"] = {"Huitepec Mixtec"}, ["mxt"] = {"Jamiltepec Mixtec"}, ["mxu"] = {"Mada (Cameroon)"}, ["mxv"] = {"Metlatónoc Mixtec"}, ["mxw"] = {"Namo"}, ["mxx"] = {"Mahou", "Mawukakan"}, ["mxy"] = {"Southeastern Nochixtlán Mixtec"}, ["mxz"] = {"Central Masela"}, ["myb"] = {"Mbay"}, ["myc"] = {"Mayeka"}, ["mye"] = {"Myene"}, ["myf"] = {"Bambassi"}, ["myg"] = {"Manta"}, ["myh"] = {"Makah"}, ["myj"] = {"Mangayat"}, ["myk"] = {"Mamara Senoufo"}, ["myl"] = {"Moma"}, ["mym"] = {"Me'en"}, ["myn"] = {"majevski jeziki"}, ["myo"] = {"Anfillo"}, ["myp"] = {"Pirahã"}, ["myr"] = {"Muniche"}, ["mys"] = {"Mesmes"}, ["myu"] = {"Mundurukú"}, ["myv"] = {"erzjansko"}, ["myw"] = {"Muyuw"}, ["myx"] = {"Masaaba"}, ["myy"] = {"Macuna"}, ["myz"] = {"klasičnomandejsko"}, ["mza"] = {"Santa María Zacatepec Mixtec"}, ["mzb"] = {"Tumzabt"}, ["mzc"] = {"madagaskarsko znakovno"}, ["mzd"] = {"Malimba"}, ["mze"] = {"Morawa"}, ["mzg"] = {"samostansko znakovno"}, ["mzh"] = {"Wichí Lhamtés Güisnay"}, ["mzi"] = {"Ixcatlán Mazatec"}, ["mzj"] = {"Manya"}, ["mzk"] = {"Nigeria Mambila"}, ["mzl"] = {"Mazatlán Mixe"}, ["mzm"] = {"Mumuye"}, ["mzn"] = {"Mazanderani"}, ["mzo"] = {"Matipuhy"}, ["mzp"] = {"Movima"}, ["mzq"] = {"Mori Atas"}, ["mzr"] = {"Marúbo"}, ["mzs"] = {"Macanese"}, ["mzt"] = {"Mintil"}, ["mzu"] = {"Inapang"}, ["mzv"] = {"Manza"}, ["mzw"] = {"Deg"}, ["mzx"] = {"Mawayana"}, ["mzy"] = {"mozambiško znakovno"}, ["mzz"] = {"Maiadomu"}, ["naa"] = {"Namla"}, ["nab"] = {"Southern Nambikuára"}, ["nac"] = {"Narak"}, ["nae"] = {"Naka'ela"}, ["naf"] = {"Nabak"}, ["nag"] = {"Naga Pidgin"}, ["nah"] = {"nahuatlsko"}, ["nai"] = {"indijansko znakovno"}, ["naj"] = {"Nalu"}, ["nak"] = {"Nakanai"}, ["nal"] = {"Nalik"}, ["nam"] = {"Ngan'gityemerri"}, ["nan"] = {"Min Nan Chinese"}, ["nao"] = {"Naaba"}, ["nap"] = {"neapeljsko"}, ["naq"] = {"kojkojsko", "nama (Namibija)"}, ["nar"] = {"Iguta"}, ["nas"] = {"Naasioi"}, ["nat"] = {"Ca̱hungwa̱rya̱", "Hungworo"}, ["naw"] = {"Nawuri"}, ["nax"] = {"Nakwi"}, ["nay"] = {"Ngarrindjeri"}, ["naz"] = {"Coatepec Nahuatl"}, ["nba"] = {"Nyemba"}, ["nbb"] = {"Ndoe"}, ["nbc"] = {"Chang Naga"}, ["nbd"] = {"Ngbinda"}, ["nbe"] = {"Konyak Naga"}, ["nbg"] = {"Nagarchal"}, ["nbh"] = {"Ngamo"}, ["nbi"] = {"Mao Naga"}, ["nbj"] = {"Ngarinyman"}, ["nbk"] = {"Nake"}, ["nbm"] = {"Ngbaka Ma'bo"}, ["nbn"] = {"Kuri"}, ["nbo"] = {"Nkukoli"}, ["nbp"] = {"Nnam"}, ["nbq"] = {"Nggem"}, ["nbr"] = {"Numana"}, ["nbs"] = {"namibijsko znakovno"}, ["nbt"] = {"Na"}, ["nbu"] = {"Rongmei Naga"}, ["nbv"] = {"Ngamambo"}, ["nbw"] = {"Southern Ngbandi"}, ["nby"] = {"Ningera"}, ["nca"] = {"Iyo"}, ["ncb"] = {"osrednjenikobareško"}, ["ncc"] = {"Ponam"}, ["ncd"] = {"Nachering"}, ["nce"] = {"Yale"}, ["ncf"] = {"Notsi"}, ["ncg"] = {"Nisga'a"}, ["nch"] = {"Central Huasteca Nahuatl"}, ["nci"] = {"Classical Nahuatl"}, ["ncj"] = {"Northern Puebla Nahuatl"}, ["nck"] = {"Na-kara"}, ["ncl"] = {"Michoacán Nahuatl"}, ["ncm"] = {"Nambo"}, ["ncn"] = {"Nauna"}, ["nco"] = {"Sibe"}, ["ncq"] = {"severnokatanško"}, ["ncr"] = {"Ncane"}, ["ncs"] = {"nikaragovsko znakovno"}, ["nct"] = {"Chothe Naga"}, ["ncu"] = {"Chumburung"}, ["ncx"] = {"Central Puebla Nahuatl"}, ["ncz"] = {"Natchez"}, ["nda"] = {"Ndasa"}, ["ndb"] = {"Kenswei Nsei"}, ["ndc"] = {"Ndau"}, ["ndd"] = {"Nde-Nsele-Nta"}, ["ndf"] = {"Nadruvian"}, ["ndg"] = {"Ndengereko"}, ["ndh"] = {"Ndali"}, ["ndi"] = {"Samba Leko"}, ["ndj"] = {"Ndamba"}, ["ndk"] = {"Ndaka"}, ["ndl"] = {"Ndolo"}, ["ndm"] = {"Ndam"}, ["ndn"] = {"Ngundi"}, ["ndp"] = {"Ndo"}, ["ndq"] = {"Ndombe"}, ["ndr"] = {"Ndoola"}, ["nds"] = {"nizkonemško", "nizkosaksonsko"}, ["ndt"] = {"Ndunga"}, ["ndu"] = {"Dugun"}, ["ndv"] = {"Ndut"}, ["ndw"] = {"Ndobo"}, ["ndx"] = {"Nduga"}, ["ndy"] = {"Lutos"}, ["ndz"] = {"Ndogo"}, ["nea"] = {"Eastern Ngad'a"}, ["neb"] = {"Toura (Côte d'Ivoire)"}, ["nec"] = {"Nedebang"}, ["ned"] = {"Nde-Gbite"}, ["nee"] = {"Nêlêmwa-Nixumwak"}, ["nef"] = {"nefamsko"}, ["neg"] = {"negidalsko"}, ["neh"] = {"Nyenkha"}, ["nei"] = {"neohetitsko"}, ["nej"] = {"Neko"}, ["nek"] = {"Neku"}, ["nem"] = {"Nemi"}, ["nen"] = {"Nengone"}, ["neo"] = {"Ná-Meo"}, ["neq"] = {"North Central Mixe"}, ["ner"] = {"Yahadian"}, ["nes"] = {"Bhoti Kinnauri"}, ["net"] = {"Nete"}, ["neu"] = {"Neo"}, ["nev"] = {"Nyaheun"}, ["new"] = {"nevarsko",}, ["nex"] = {"Neme"}, ["ney"] = {"Neyo"}, ["nez"] = {"Nez Perce"}, ["nfa"] = {"Dhao"}, ["nfd"] = {"Ahwai"}, ["nfl"] = {"Ayiwo", "Äiwoo"}, ["nfr"] = {"Nafaanra"}, ["nfu"] = {"Mfumte"}, ["nga"] = {"Ngbaka"}, ["ngb"] = {"Northern Ngbandi"}, ["ngc"] = {"Ngombe (Democratic Republic of Congo)"}, ["ngd"] = {"Ngando (Central African Republic)"}, ["nge"] = {"Ngemba"}, ["ngf"] = {"transnovogvinejski jeziki"}, ["ngg"] = {"Ngbaka Manza"}, ["ngh"] = {"Nǁng"}, ["ngi"] = {"Ngizim"}, ["ngj"] = {"Ngie"}, ["ngk"] = {"Dalabon"}, ["ngl"] = {"Lomwe"}, ["ngm"] = {"Ngatik Men's Creole"}, ["ngn"] = {"Ngwo"}, ["ngp"] = {"Ngulu"}, ["ngq"] = {"Ngurimi", "Ngoreme"}, ["ngr"] = {"Engdewu"}, ["ngs"] = {"Gvoko"}, ["ngt"] = {"Kriang", "Ngeq"}, ["ngu"] = {"Guerrero Nahuatl"}, ["ngv"] = {"Nagumi"}, ["ngw"] = {"Ngwaba"}, ["ngx"] = {"Nggwahyi"}, ["ngy"] = {"Tibea"}, ["ngz"] = {"Ngungwel"}, ["nha"] = {"Nhanda"}, ["nhb"] = {"Beng"}, ["nhc"] = {"Tabasco Nahuatl"}, ["nhd"] = {"Chiripá", "Ava Guaraní"}, ["nhe"] = {"Eastern Huasteca Nahuatl"}, ["nhf"] = {"Nhuwala"}, ["nhg"] = {"Tetelcingo Nahuatl"}, ["nhh"] = {"Nahari"}, ["nhi"] = {"Zacatlán-Ahuacatlán-Tepetzintla Nahuatl"}, ["nhk"] = {"Isthmus-Cosoleacaque Nahuatl"}, ["nhm"] = {"Morelos Nahuatl"}, ["nhn"] = {"osrednjenahuatlsko"}, ["nho"] = {"Takuu"}, ["nhp"] = {"Isthmus-Pajapan Nahuatl"}, ["nhq"] = {"Huaxcaleca Nahuatl"}, ["nhr"] = {"Naro"}, ["nht"] = {"Ometepec Nahuatl"}, ["nhu"] = {"Noone"}, ["nhv"] = {"Temascaltepec Nahuatl"}, ["nhw"] = {"Western Huasteca Nahuatl"}, ["nhx"] = {"Isthmus-Mecayapan Nahuatl"}, ["nhy"] = {"Northern Oaxaca Nahuatl"}, ["nhz"] = {"Santa María La Alta Nahuatl"}, ["nia"] = {"Nias"}, ["nib"] = {"Nakame"}, ["nic"] = {"nigrsko-kordofanski jeziki"}, ["nid"] = {"Ngandi"}, ["nie"] = {"Niellim"}, ["nif"] = {"Nek"}, ["nig"] = {"Ngalakgan"}, ["nih"] = {"Nyiha (Tanzania)"}, ["nii"] = {"Nii"}, ["nij"] = {"Ngaju"}, ["nik"] = {"južnonikobareško"}, ["nil"] = {"Nila"}, ["nim"] = {"Nilamba"}, ["nin"] = {"Ninzo"}, ["nio"] = {"Nganasan"}, ["niq"] = {"Nandi"}, ["nir"] = {"Nimboran"}, ["nis"] = {"Nimi"}, ["nit"] = {"Southeastern Kolami"}, ["niu"] = {"Niuean"}, ["niv"] = {"Gilyak"}, ["niw"] = {"Nimo"}, ["nix"] = {"Hema"}, ["niy"] = {"Ngiti"}, ["niz"] = {"Ningil"}, ["nja"] = {"Nzanyi"}, ["njb"] = {"Nocte Naga"}, ["njd"] = {"Ndonde Hamba"}, ["njh"] = {"Lotha Naga"}, ["nji"] = {"Gudanji"}, ["njj"] = {"Njen"}, ["njl"] = {"Njalgulgule"}, ["njm"] = {"Angami Naga"}, ["njn"] = {"Liangmai Naga"}, ["njo"] = {"Ao Naga"}, ["njr"] = {"Njerep"}, ["njs"] = {"Nisa"}, ["njt"] = {"Ndyuka-Trio Pidgin"}, ["nju"] = {"Ngadjunmaya"}, ["njx"] = {"Kunyi"}, ["njy"] = {"Njyem"}, ["njz"] = {"Nyishi"}, ["nka"] = {"Nkoya"}, ["nkb"] = {"Khoibu Naga"}, ["nkc"] = {"Nkongho"}, ["nkd"] = {"Koireng"}, ["nke"] = {"Duke"}, ["nkf"] = {"Inpui Naga"}, ["nkg"] = {"Nekgini"}, ["nkh"] = {"Khezha Naga"}, ["nki"] = {"Thangal Naga"}, ["nkj"] = {"Nakai"}, ["nkk"] = {"Nokuku"}, ["nkm"] = {"Namat"}, ["nkn"] = {"Nkangala"}, ["nko"] = {"Nkonya"}, ["nkp"] = {"Niuatoputapu"}, ["nkq"] = {"Nkami"}, ["nkr"] = {"Nukuoro"}, ["nks"] = {"North Asmat"}, ["nkt"] = {"Nyika (Tanzania)"}, ["nku"] = {"Bouna Kulango"}, ["nkv"] = {"Nyika (Malawi and Zambia)"}, ["nkw"] = {"Nkutu"}, ["nkx"] = {"Nkoroo"}, ["nkz"] = {"Nkari"}, ["nla"] = {"Ngombale"}, ["nlc"] = {"Nalca"}, ["nle"] = {"East Nyala"}, ["nlg"] = {"Gela"}, ["nli"] = {"Grangali"}, ["nlj"] = {"Nyali"}, ["nlk"] = {"Ninia Yali"}, ["nll"] = {"Nihali"}, ["nlm"] = {"Mankiyali"}, ["nlo"] = {"Ngul"}, ["nlq"] = {"Lao Naga"}, ["nlu"] = {"Nchumbulu"}, ["nlv"] = {"Orizaba Nahuatl"}, ["nlw"] = {"Walangama"}, ["nlx"] = {"Nahali"}, ["nly"] = {"Nyamal"}, ["nlz"] = {"Nalögo"}, ["nma"] = {"Maram Naga"}, ["nmb"] = {"Big Nambas", "V'ënen Taut"}, ["nmc"] = {"Ngam"}, ["nmd"] = {"Ndumu"}, ["nme"] = {"Mzieme Naga"}, ["nmf"] = {"Tangkhul Naga (India)"}, ["nmg"] = {"Kwasio"}, ["nmh"] = {"Monsang Naga"}, ["nmi"] = {"Nyam"}, ["nmj"] = {"Ngombe (Central African Republic)"}, ["nmk"] = {"Namakura"}, ["nml"] = {"Ndemli"}, ["nmm"] = {"Manangba"}, ["nmn"] = {"ǃXóõ"}, ["nmo"] = {"Moyon Naga"}, ["nmp"] = {"Nimanbur"}, ["nmq"] = {"Nambya"}, ["nmr"] = {"Nimbari"}, ["nms"] = {"Letemboi"}, ["nmt"] = {"Namonuito"}, ["nmu"] = {"Northeast Maidu"}, ["nmv"] = {"Ngamini"}, ["nmw"] = {"Nimoa", "Rifao"}, ["nmx"] = {"Nama (Papua New Guinea)"}, ["nmy"] = {"Namuyi"}, ["nmz"] = {"Nawdm"}, ["nna"] = {"Nyangumarta"}, ["nnb"] = {"Nande"}, ["nnc"] = {"Nancere"}, ["nnd"] = {"West Ambae"}, ["nne"] = {"Ngandyera"}, ["nnf"] = {"Ngaing"}, ["nng"] = {"Maring Naga"}, ["nnh"] = {"Ngiemboon"}, ["nni"] = {"North Nuaulu"}, ["nnj"] = {"Nyangatom"}, ["nnk"] = {"Nankina"}, ["nnl"] = {"Northern Rengma Naga"}, ["nnm"] = {"Namia"}, ["nnn"] = {"Ngete"}, ["nnp"] = {"Wancho Naga"}, ["nnq"] = {"Ngindo"}, ["nnr"] = {"Narungga"}, ["nnt"] = {"Nanticoke"}, ["nnu"] = {"Dwang"}, ["nnv"] = {"Nugunu (Australia)"}, ["nnw"] = {"Southern Nuni"}, ["nny"] = {"Nyangga"}, ["nnz"] = {"Nda'nda'"}, ["noa"] = {"Woun Meu"}, ["noc"] = {"Nuk"}, ["nod"] = {"severnotajsko"}, ["noe"] = {"Nimadi"}, ["nof"] = {"Nomane"}, ["nog"] = {"Nogai"}, ["noh"] = {"Nomu"}, ["noi"] = {"Noiri"}, ["noj"] = {"Nonuya"}, ["nok"] = {"Nooksack"}, ["nol"] = {"Nomlaki"}, ["non"] = {"staronordijsko"}, ["nop"] = {"Numanggang"}, ["noq"] = {"Ngongo"}, ["nos"] = {"Eastern Nisu"}, ["not"] = {"Nomatsiguenga"}, ["nou"] = {"Ewage-Notu"}, ["nov"] = {"Novial"}, ["now"] = {"Nyambo"}, ["noy"] = {"Noy"}, ["noz"] = {"Nayi"}, ["npa"] = {"Nar Phu"}, ["npb"] = {"Nupbikha"}, ["npg"] = {"Ponyo-Gongwang Naga"}, ["nph"] = {"Phom Naga"}, ["npi"] = {"nepalsko (posamezni jeziki)"}, ["npl"] = {"Southeastern Puebla Nahuatl"}, ["npn"] = {"Mondropolon"}, ["npo"] = {"Pochuri Naga"}, ["nps"] = {"Nipsan"}, ["npu"] = {"Puimei Naga"}, ["npx"] = {"Noipx"}, ["npy"] = {"Napu"}, ["nqg"] = {"Southern Nago"}, ["nqk"] = {"Kura Ede Nago"}, ["nql"] = {"Ngendelengo"}, ["nqm"] = {"Ndom"}, ["nqn"] = {"Nen"}, ["nqo"] = {"N'Ko", "N’Ko"}, ["nqq"] = {"Kyan-Karyaw Naga"}, ["nqt"] = {"Nteng"}, ["nqy"] = {"Akyaung Ari Naga"}, ["nra"] = {"Ngom"}, ["nrb"] = {"Nara"}, ["nrc"] = {"Noric"}, ["nre"] = {"Southern Rengma Naga"}, ["nrf"] = {"normansko"}, ["nrg"] = {"Narango"}, ["nri"] = {"Chokri Naga"}, ["nrk"] = {"Ngarla"}, ["nrl"] = {"Ngarluma"}, ["nrm"] = {"Narom"}, ["nrn"] = {"Norn"}, ["nrp"] = {"severnopicensko"}, ["nrr"] = {"Norra", "Nora"}, ["nrt"] = {"Northern Kalapuya"}, ["nru"] = {"Narua"}, ["nrx"] = {"Ngurmbur"}, ["nrz"] = {"Lala"}, ["nsa"] = {"Sangtam Naga"}, ["nsb"] = {"Lower Nossob"}, ["nsc"] = {"Nshi"}, ["nsd"] = {"Southern Nisu"}, ["nse"] = {"Nsenga"}, ["nsf"] = {"Northwestern Nisu"}, ["nsg"] = {"Ngasa"}, ["nsh"] = {"Ngoshie"}, ["nsi"] = {"nigerijsko znakovno"}, ["nsk"] = {"Naskapi"}, ["nsl"] = {"norveško znakovno"}, ["nsm"] = {"Sumi Naga"}, ["nsn"] = {"Nehan"}, ["nso"] = {"Pedi", "Northern Sotho", "Sepedi"}, ["nsp"] = {"nepalsko znakovno"}, ["nsq"] = {"Northern Sierra Miwok"}, ["nsr"] = {"pomorsko znakovno"}, ["nss"] = {"Nali"}, ["nst"] = {"Tase Naga"}, ["nsu"] = {"Sierra Negra Nahuatl"}, ["nsv"] = {"Southwestern Nisu"}, ["nsw"] = {"Navut"}, ["nsx"] = {"Nsongo"}, ["nsy"] = {"Nasal"}, ["nsz"] = {"Nisenan"}, ["ntd"] = {"Northern Tidung"}, ["ntg"] = {"Ngantangarra"}, ["nti"] = {"Natioro"}, ["ntj"] = {"Ngaanyatjarra"}, ["ntk"] = {"Ikoma-Nata-Isenye"}, ["ntm"] = {"Nateni"}, ["nto"] = {"Ntomba"}, ["ntp"] = {"Northern Tepehuan"}, ["ntr"] = {"Delo"}, ["ntu"] = {"Natügu"}, ["ntw"] = {"Nottoway"}, ["ntx"] = {"Tangkhul Naga (Myanmar)"}, ["nty"] = {"Mantsi"}, ["ntz"] = {"Natanzi"}, ["nua"] = {"Yuanga"}, ["nub"] = {"nubijski jeziki"}, ["nuc"] = {"Nukuini"}, ["nud"] = {"Ngala"}, ["nue"] = {"Ngundu"}, ["nuf"] = {"Nusu"}, ["nug"] = {"Nungali"}, ["nuh"] = {"Ndunda"}, ["nui"] = {"Ngumbi"}, ["nuj"] = {"Nyole"}, ["nuk"] = {"Nuu-chah-nulth", "Nuuchahnulth"}, ["nul"] = {"Nusa Laut"}, ["num"] = {"Niuafo'ou"}, ["nun"] = {"Anong"}, ["nuo"] = {"Nguôn"}, ["nup"] = {"Nupe-Nupe-Tako"}, ["nuq"] = {"Nukumanu"}, ["nur"] = {"Nukuria"}, ["nus"] = {"Nuer"}, ["nut"] = {"Nung (Viet Nam)"}, ["nuu"] = {"Ngbundu"}, ["nuv"] = {"Northern Nuni"}, ["nuw"] = {"Nguluwan"}, ["nux"] = {"Mehek"}, ["nuy"] = {"Nunggubuyu"}, ["nuz"] = {"Tlamacazapa Nahuatl"}, ["nvh"] = {"nasarsko"}, ["nvm"] = {"Namiae"}, ["nvo"] = {"Nyokon"}, ["nwa"] = {"Nawathinehena"}, ["nwb"] = {"Nyabwa"}, ["nwc"] = {"klasičnonevarsko"}, ["nwe"] = {"Ngwe"}, ["nwg"] = {"Ngayawung"}, ["nwi"] = {"Southwest Tanna"}, ["nwm"] = {"Nyamusa-Molo"}, ["nwo"] = {"Nauo"}, ["nwr"] = {"Nawaru"}, ["nww"] = {"Ndwewe"}, ["nwx"] = {"srednjenevarsko"}, ["nwy"] = {"Nottoway-Meherrin"}, ["nxa"] = {"Nauete"}, ["nxd"] = {"Ngando (Democratic Republic of Congo)"}, ["nxe"] = {"Nage"}, ["nxg"] = {"Ngad'a"}, ["nxi"] = {"Nindi"}, ["nxk"] = {"Koki Naga"}, ["nxl"] = {"South Nuaulu"}, ["nxm"] = {"numidijsko"}, ["nxn"] = {"Ngawun"}, ["nxo"] = {"Ndambomo"}, ["nxq"] = {"Naxi"}, ["nxr"] = {"Ninggerum"}, ["nxx"] = {"Nafri"}, ["nyb"] = {"Nyangbo"}, ["nyc"] = {"Nyanga-li"}, ["nyd"] = {"Nyore", "Olunyole"}, ["nye"] = {"Nyengo"}, ["nyf"] = {"Giryama", "Kigiryama"}, ["nyg"] = {"Nyindu"}, ["nyh"] = {"Nyikina"}, ["nyi"] = {"Ama (Sudan)"}, ["nyj"] = {"Nyanga"}, ["nyk"] = {"Nyaneka"}, ["nyl"] = {"Nyeu"}, ["nym"] = {"Nyamwezi"}, ["nyn"] = {"Nyankole"}, ["nyo"] = {"Nyoro"}, ["nyp"] = {"Nyang'i"}, ["nyq"] = {"Nayini"}, ["nyr"] = {"Nyiha (Malawi)"}, ["nys"] = {"Nyungar"}, ["nyt"] = {"Nyawaygi"}, ["nyu"] = {"Nyungwe"}, ["nyv"] = {"Nyulnyul"}, ["nyw"] = {"Nyaw"}, ["nyx"] = {"Nganyaywana"}, ["nyy"] = {"Nyakyusa-Ngonde"}, ["nza"] = {"Tigon Mbembe"}, ["nzb"] = {"Njebi"}, ["nzd"] = {"Nzadi"}, ["nzi"] = {"Nzima"}, ["nzk"] = {"Nzakara"}, ["nzm"] = {"Zeme Naga"}, ["nzr"] = {"Dir-Nyamzak-Mbarimi"}, ["nzs"] = {"novozelandsko znakovno"}, ["nzu"] = {"Teke-Nzikou"}, ["nzy"] = {"Nzakambay"}, ["nzz"] = {"Nanga Dama Dogon"}, ["oaa"] = {"Orok"}, ["oac"] = {"Oroch"}, ["oak"] = {"Noakhali", "Noakhailla"}, ["oar"] = {"staroaramejsko (do 700 pr. n. št.)"}, ["oav"] = {"staroavarsko"}, ["obi"] = {"Obispeño"}, ["obk"] = {"Southern Bontok"}, ["obl"] = {"Oblo"}, ["obm"] = {"moabitsko"}, ["obo"] = {"Obo Manobo"}, ["obr"] = {"staroburmansko"}, ["obt"] = {"starobretonsko"}, ["obu"] = {"Obulom"}, ["oca"] = {"Ocaina"}, ["och"] = {"starokitajsko"}, ["ocm"] = {"starocamsko"}, ["oco"] = {"starokornijsko"}, ["ocu"] = {"Atzingo Matlatzinca"}, ["oda"] = {"Odut"}, ["odk"] = {"Od"}, ["odt"] = {"staronizozemsko"}, ["odu"] = {"Odual"}, ["ofo"] = {"Ofo"}, ["ofs"] = {"starofrizijsko"}, ["ofu"] = {"Efutop"}, ["ogb"] = {"ogbijsko"}, ["ogc"] = {"Ogbah"}, ["oge"] = {"starogruzinsko"}, ["ogg"] = {"Ogbogolo"}, ["ogo"] = {"Khana"}, ["ogu"] = {"Ogbronuagum"}, ["ohk"] = {"Aokho"}, ["oht"] = {"starohetitsko"}, ["ohu"] = {"staromadžarsko"}, ["oia"] = {"ojratsko"}, ["oie"] = {"Okolie"}, ["oin"] = {"Inebu One"}, ["ojb"] = {"severnozahodnoočipvejsko"}, ["ojc"] = {"osrednjeočipvejsko"}, ["ojg"] = {"vzhodnoočipvejsko"}, ["ojp"] = {"starojaponsko"}, ["ojs"] = {"Severn Ojibwa"}, ["ojv"] = {"Ontong Java"}, ["ojw"] = {"zahodnoočipvejsko"}, ["oka"] = {"Okanagan"}, ["okb"] = {"Okobo"}, ["okc"] = {"Kobo"}, ["okd"] = {"Okodia"}, ["oke"] = {"Okpe (Southwestern Edo)"}, ["okg"] = {"Koko Babangk"}, ["okh"] = {"Koresh-e Rostam"}, ["oki"] = {"Okiek"}, ["okj"] = {"Oko-Juwoi"}, ["okk"] = {"Kwamtim One"}, ["okl"] = {"starokentsko znakovno"}, ["okm"] = {"srednjekorejsko (10.-16. stol.)"}, ["okn"] = {"Oki-No-Erabu"}, ["oko"] = {"starokorejsko (3.-9. stol.)"}, ["okr"] = {"Kirike"}, ["oks"] = {"Oko-Eni-Osayen"}, ["oku"] = {"Oku"}, ["okv"] = {"Orokaiva"}, ["okx"] = {"Okpe (Northwestern Edo)"}, ["okz"] = {"starokmersko"}, ["ola"] = {"Walungge"}, ["old"] = {"Mochi"}, ["ole"] = {"Olekha"}, ["olk"] = {"Olkol"}, ["olm"] = {"Oloma"}, ["olo"] = {"Livvi"}, ["olr"] = {"Olrat"}, ["olt"] = {"starolitvansko"}, ["olu"] = {"Kuvale"}, ["oma"] = {"Omaha-Ponca"}, ["omb"] = {"East Ambae"}, ["omc"] = {"Mochica"}, ["omg"] = {"Omagua"}, ["omi"] = {"Omi"}, ["omk"] = {"Omok"}, ["oml"] = {"Ombo"}, ["omn"] = {"minojski"}, ["omo"] = {"Utarmbung"}, ["omp"] = {"staromanipursko"}, ["omq"] = {"oto-mangejski jeziki"}, ["omr"] = {"staromaratijsko"}, ["omt"] = {"Omotik"}, ["omu"] = {"Omurano"}, ["omv"] = {"omotski jeziki"}, ["omw"] = {"South Tairora"}, ["omx"] = {"staromonško"}, ["omy"] = {"staromalajsko"}, ["ona"] = {"Ona"}, ["onb"] = {"Lingao"}, ["one"] = {"Oneida"}, ["ong"] = {"Olo"}, ["oni"] = {"Onin"}, ["onj"] = {"Onjob"}, ["onk"] = {"Kabore One"}, ["onn"] = {"Onobasulu"}, ["ono"] = {"Onondaga"}, ["onp"] = {"Sartang"}, ["onr"] = {"Northern One"}, ["ons"] = {"Ono"}, ["ont"] = {"Ontenu"}, ["onu"] = {"Unua"}, ["onw"] = {"staronubijsko"}, ["onx"] = {"Onin Based Pidgin"}, ["ood"] = {"Tohono O'odham"}, ["oog"] = {"Ong"}, ["oon"] = {"Önge"}, ["oor"] = {"Oorlams"}, ["oos"] = {"staroosetijsko"}, ["opa"] = {"Okpamheri"}, ["opk"] = {"Kopkaka"}, ["opm"] = {"Oksapmin"}, ["opo"] = {"Opao"}, ["opt"] = {"Opata"}, ["opy"] = {"Ofayé"}, ["ora"] = {"Oroha"}, ["orc"] = {"Orma"}, ["ore"] = {"Orejón"}, ["org"] = {"Oring"}, ["orh"] = {"Oroqen"}, ["orn"] = {"Orang Kanaq"}, ["oro"] = {"Orokolo"}, ["orr"] = {"Oruma"}, ["ors"] = {"Orang Seletar"}, ["ort"] = {"Adivasi Oriya"}, ["oru"] = {"Ormuri"}, ["orv"] = {"starovzhodnoslovansko"}, ["orw"] = {"Oro Win"}, ["orx"] = {"Oro"}, ["ory"] = {"odijsko (posamezni jeziki)"}, ["orz"] = {"Ormu"}, ["osa"] = {"Osage"}, ["osc"] = {"Oscan"}, ["osi"] = {"Osing"}, ["osn"] = {"starosundansko"}, ["oso"] = {"Ososo"}, ["osp"] = {"starošpansko"}, ["ost"] = {"Osatu"}, ["osu"] = {"Southern One"}, ["osx"] = {"starosaksonsko"}, ["ota"] = {"osmansko"}, ["otb"] = {"starotibetansko"}, ["otd"] = {"Ot Danum"}, ["ote"] = {"Mezquital Otomi"}, ["oti"] = {"Oti"}, ["otk"] = {"staroturško"}, ["otl"] = {"Tilapa Otomi"}, ["otm"] = {"Eastern Highland Otomi"}, ["otn"] = {"Tenango Otomi"}, ["oto"] = {"otomski jeziki"}, ["otq"] = {"Querétaro Otomi"}, ["otr"] = {"Otoro"}, ["ots"] = {"Estado de México Otomi"}, ["ott"] = {"Temoaya Otomi"}, ["otu"] = {"Otuke"}, ["otw"] = {"ottavsko"}, ["otx"] = {"Texcatepec Otomi"}, ["oty"] = {"Old Tamil"}, ["otz"] = {"Ixtenco Otomi"}, ["oua"] = {"Tagargrent"}, ["oub"] = {"Glio-Oubi"}, ["oue"] = {"Oune"}, ["oui"] = {"staroujgursko"}, ["oum"] = {"Ouma"}, ["ovd"] = {"elfdalsko"}, ["owi"] = {"Owiniga"}, ["owl"] = {"starovaližansko"}, ["oyb"] = {"Oy"}, ["oyd"] = {"Oyda"}, ["oym"] = {"Wayampi"}, ["oyy"] = {"Oya'oya"}, ["ozm"] = {"Koonzime"}, ["paa"] = {"papuanski jeziki"}, ["pab"] = {"Parecís"}, ["pac"] = {"Pacoh"}, ["pad"] = {"Paumarí"}, ["pae"] = {"Pagibete"}, ["paf"] = {"Paranawát"}, ["pag"] = {"Pangasinan"}, ["pah"] = {"Tenharim"}, ["pai"] = {"Pe"}, ["pak"] = {"Parakanã"}, ["pal"] = {"srednjeperzijsko"}, ["pam"] = {"Pampanga", "Kapampangan"}, ["pao"] = {"Northern Paiute"}, ["pap"] = {"papiamentsko"}, ["paq"] = {"Parya"}, ["par"] = {"Panamint", "Timbisha"}, ["pas"] = {"Papasena"}, ["pau"] = {"Palauan"}, ["pav"] = {"Pakaásnovos"}, ["paw"] = {"Pawnee"}, ["pax"] = {"Pankararé"}, ["pay"] = {"Pech"}, ["paz"] = {"Pankararú"}, ["pbb"] = {"Páez"}, ["pbc"] = {"Patamona"}, ["pbe"] = {"Mezontla Popoloca"}, ["pbf"] = {"Coyotepec Popoloca"}, ["pbg"] = {"Paraujano"}, ["pbh"] = {"E'ñapa Woromaipu"}, ["pbi"] = {"Parkwa"}, ["pbl"] = {"Mak (Nigeria)"}, ["pbm"] = {"Puebla Mazatec"}, ["pbn"] = {"Kpasam"}, ["pbo"] = {"Papel"}, ["pbp"] = {"Badyara"}, ["pbr"] = {"Pangwa"}, ["pbs"] = {"osrednjepamsko"}, ["pbt"] = {"južnopaštunsko"}, ["pbu"] = {"severnopaštunsko"}, ["pbv"] = {"Pnar"}, ["pby"] = {"Pyu (Papua New Guinea)"}, ["pca"] = {"Santa Inés Ahuatempan Popoloca"}, ["pcb"] = {"Pear"}, ["pcc"] = {"Bouyei"}, ["pcd"] = {"pikardsko"}, ["pce"] = {"Ruching Palaung"}, ["pcf"] = {"Paliyan"}, ["pcg"] = {"Paniya"}, ["pch"] = {"Pardhan"}, ["pci"] = {"Duruwa"}, ["pcj"] = {"Parenga"}, ["pck"] = {"Paite Chin"}, ["pcl"] = {"Pardhi"}, ["pcm"] = {"nigerijskopidžinsko"}, ["pcn"] = {"Piti"}, ["pcp"] = {"Pacahuara"}, ["pcw"] = {"Pyapun"}, ["pda"] = {"Anam"}, ["pdc"] = {"pensilvanskonemško"}, ["pdi"] = {"Pa Di"}, ["pdn"] = {"Podena", "Fedan"}, ["pdo"] = {"Padoe"}, ["pdt"] = {"Plautdietsch"}, ["pdu"] = {"Kayan"}, ["pea"] = {"Peranakan Indonesian"}, ["peb"] = {"Eastern Pomo"}, ["ped"] = {"Mala (Papua New Guinea)"}, ["pee"] = {"Taje"}, ["pef"] = {"Northeastern Pomo"}, ["peg"] = {"Pengo"}, ["peh"] = {"Bonan"}, ["pei"] = {"Chichimeca-Jonaz"}, ["pej"] = {"Northern Pomo"}, ["pek"] = {"Penchal"}, ["pel"] = {"Pekal"}, ["pem"] = {"Phende"}, ["peo"] = {"staroperzijsko (ok. 600-400 pr. n. št.)"}, ["pep"] = {"Kunja"}, ["peq"] = {"Southern Pomo"}, ["pes"] = {"iranskoperzijsko"}, ["pev"] = {"Pémono"}, ["pex"] = {"Petats"}, ["pey"] = {"Petjo"}, ["pez"] = {"Eastern Penan"}, ["pfa"] = {"Pááfang"}, ["pfe"] = {"Pere"}, ["pfl"] = {"Pfaelzisch"}, ["pga"] = {"Sudanese Creole Arabic"}, ["pgd"] = {"Gāndhārī"}, ["pgg"] = {"Pangwali"}, ["pgi"] = {"Pagi"}, ["pgk"] = {"Rerep"}, ["pgl"] = {"Primitive Irish"}, ["pgn"] = {"Paelignian"}, ["pgs"] = {"Pangseng"}, ["pgu"] = {"Pagu"}, ["pgz"] = {"papuanskonovogvinejsko znakovno"}, ["pha"] = {"Pa-Hng"}, ["phd"] = {"Phudagi"}, ["phg"] = {"Phuong"}, ["phh"] = {"Phukha"}, ["phi"] = {"filipinski jeziki"}, ["phj"] = {"Pahari"}, ["phk"] = {"Phake"}, ["phl"] = {"Phalura", "Palula"}, ["phm"] = {"Phimbi"}, ["phn"] = {"feničansko"}, ["pho"] = {"Phunoi"}, ["phq"] = {"Phana'"}, ["phr"] = {"Pahari-Potwari"}, ["pht"] = {"Phu Thai"}, ["phu"] = {"Phuan"}, ["phv"] = {"Pahlavani"}, ["phw"] = {"Phangduwali"}, ["pia"] = {"Pima Bajo"}, ["pib"] = {"Yine"}, ["pic"] = {"Pinji"}, ["pid"] = {"Piaroa"}, ["pie"] = {"Piro"}, ["pif"] = {"Pingelapese"}, ["pig"] = {"Pisabo"}, ["pih"] = {"pitcairnsko-norfolško"}, ["pij"] = {"Pijao"}, ["pil"] = {"Yom"}, ["pim"] = {"Powhatan"}, ["pin"] = {"Piame"}, ["pio"] = {"Piapoco"}, ["pip"] = {"Pero"}, ["pir"] = {"Piratapuyo"}, ["pis"] = {"Pijin"}, ["pit"] = {"Pitta Pitta"}, ["piu"] = {"Pintupi-Luritja"}, ["piv"] = {"Pileni", "Vaeakau-Taumako"}, ["piw"] = {"Pimbwe"}, ["pix"] = {"Piu"}, ["piy"] = {"Piya-Kwonci"}, ["piz"] = {"Pije"}, ["pjt"] = {"Pitjantjatjara"}, ["pka"] = {"Ardhamāgadhī Prākrit"}, ["pkb"] = {"Pokomo", "Kipfokomo"}, ["pkc"] = {"Paekche"}, ["pkg"] = {"Pak-Tong"}, ["pkh"] = {"Pankhu"}, ["pkn"] = {"Pakanha"}, ["pko"] = {"Pökoot"}, ["pkp"] = {"Pukapuka"}, ["pkr"] = {"Attapady Kurumba"}, ["pks"] = {"pakistansko znakovno"}, ["pkt"] = {"Maleng"}, ["pku"] = {"Paku"}, ["pla"] = {"Miani"}, ["plb"] = {"Polonombauk"}, ["plc"] = {"Central Palawano"}, ["pld"] = {"Polari"}, ["ple"] = {"Palu'e"}, ["plf"] = {"osrednji malajsko-polinezijski jeziki"}, ["plg"] = {"Pilagá"}, ["plh"] = {"Paulohi"}, ["plk"] = {"Kohistani Shina"}, ["pll"] = {"Shwe Palaung"}, ["pln"] = {"Palenquero"}, ["plo"] = {"Oluta Popoluca"}, ["plq"] = {"Palaic"}, ["plr"] = {"Palaka Senoufo"}, ["pls"] = {"San Marcos Tlacoyalco Popoloca", "San Marcos Tlalcoyalco Popoloca"}, ["plt"] = {"platojskomalgaško"}, ["plu"] = {"Palikúr", "Karipúna"}, ["plv"] = {"Southwest Palawano"}, ["plw"] = {"Brooke's Point Palawano"}, ["ply"] = {"Bolyu"}, ["plz"] = {"Paluan"}, ["pma"] = {"Paama"}, ["pmb"] = {"Pambia"}, ["pmd"] = {"Pallanganmiddang"}, ["pme"] = {"Pwaamei"}, ["pmf"] = {"Pamona"}, ["pmh"] = {"Māhārāṣṭri Prākrit"}, ["pmi"] = {"severnopumijsko"}, ["pmj"] = {"južnopumijsko"}, ["pml"] = {"lingua franca"}, ["pmm"] = {"Pomo"}, ["pmn"] = {"Pam"}, ["pmo"] = {"Pom"}, ["pmq"] = {"Northern Pame"}, ["pmr"] = {"Paynamar"}, ["pms"] = {"piemontsko"}, ["pmt"] = {"Tuamotuan"}, ["pmw"] = {"Plains Miwok"}, ["pmx"] = {"Poumei Naga"}, ["pmy"] = {"papuanskomalajsko"}, ["pmz"] = {"Southern Pame"}, ["pna"] = {"Punan Bah-Biau"}, ["pnb"] = {"zahodnopandžabsko"}, ["pnc"] = {"Pannei"}, ["pnd"] = {"Mpinda"}, ["pne"] = {"Western Penan"}, ["png"] = {"Pangu", "Pongu"}, ["pnh"] = {"Penrhyn"}, ["pni"] = {"Aoheng"}, ["pnj"] = {"Pinjarup"}, ["pnk"] = {"Paunaka"}, ["pnl"] = {"Paleni"}, ["pnm"] = {"Punan Batu 1"}, ["pnn"] = {"Pinai-Hagahai"}, ["pno"] = {"Panobo"}, ["pnp"] = {"Pancana"}, ["pnq"] = {"Pana (Burkina Faso)"}, ["pnr"] = {"Panim"}, ["pns"] = {"Ponosakan"}, ["pnt"] = {"Pontic"}, ["pnu"] = {"Jiongnai Bunu"}, ["pnv"] = {"Pinigura"}, ["pnw"] = {"Banyjima", "Panytyima"}, ["pnx"] = {"Phong-Kniang"}, ["pny"] = {"Pinyin"}, ["pnz"] = {"Pana (Central African Republic)"}, ["poc"] = {"Poqomam"}, ["poe"] = {"San Juan Atzingo Popoloca"}, ["pof"] = {"Poke"}, ["pog"] = {"Potiguára"}, ["poh"] = {"Poqomchi'"}, ["poi"] = {"Highland Popoluca"}, ["pok"] = {"Pokangá"}, ["pom"] = {"Southeastern Pomo"}, ["pon"] = {"Pohnpeian"}, ["poo"] = {"Central Pomo"}, ["pop"] = {"Pwapwâ"}, ["poq"] = {"Texistepec Popoluca"}, ["pos"] = {"Sayula Popoluca"}, ["pot"] = {"Potawatomi"}, ["pov"] = {"Upper Guinea Crioulo"}, ["pow"] = {"San Felipe Otlaltepec Popoloca"}, ["pox"] = {"Polabian"}, ["poy"] = {"Pogolo"}, ["poz"] = {"malajsko-polinezijski jeziki"}, ["ppe"] = {"Papi"}, ["ppi"] = {"Paipai"}, ["ppk"] = {"Uma"}, ["ppl"] = {"Pipil", "Nicarao"}, ["ppm"] = {"Papuma"}, ["ppn"] = {"Papapana"}, ["ppo"] = {"Folopa"}, ["ppp"] = {"Pelende"}, ["ppq"] = {"Pei"}, ["pps"] = {"San Luís Temalacayuca Popoloca"}, ["ppt"] = {"Pare"}, ["ppu"] = {"Papora"}, ["pqa"] = {"Pa'a"}, ["pqe"] = {"vzhodni malajsko-polinezijski jeziki"}, ["pqm"] = {"Malecite-Passamaquoddy"}, ["pqw"] = {"zahodni malajsko-polinezijski jeziki"}, ["pra"] = {"prakritski jeziki"}, ["prc"] = {"Parachi"}, ["prd"] = {"Parsi-Dari"}, ["pre"] = {"Principense"}, ["prf"] = {"Paranan"}, ["prg"] = {"prusko"}, ["prh"] = {"Porohanon"}, ["pri"] = {"Paicî"}, ["prk"] = {"Parauk"}, ["prl"] = {"peruvijsko znakovno"}, ["prm"] = {"Kibiri"}, ["prn"] = {"Prasuni"}, ["pro"] = {"staroprovansalsko (do 1500)"}, ["prq"] = {"Ashéninka Perené"}, ["prr"] = {"Puri"}, ["prs"] = {"darijsko", "afganskoperzijsko"}, ["prt"] = {"Phai"}, ["pru"] = {"Puragi"}, ["prw"] = {"Parawen"}, ["prx"] = {"Purik"}, ["prz"] = {"providencijsko znakovno"}, ["psa"] = {"Asue Awyu"}, ["psc"] = {"iransko znakovno", "perzijsko znakovno"}, ["psd"] = {"Plains Indian Sign Language"}, ["pse"] = {"osrednjemalajsko"}, ["psg"] = {"penanško znakovno"}, ["psh"] = {"Southwest Pashai", "Southwest Pashayi"}, ["psi"] = {"Southeast Pashai", "Southeast Pashayi"}, ["psl"] = {"puertoriško znakovno"}, ["psm"] = {"Pauserna"}, ["psn"] = {"Panasuan"}, ["pso"] = {"poljsko znakovno"}, ["psp"] = {"filipinsko znakovno"}, ["psq"] = {"Pasi"}, ["psr"] = {"portugalsko znakovno"}, ["pss"] = {"Kaulong"}, ["pst"] = {"osrednjepaštunsko"}, ["psu"] = {"Sauraseni Prākrit"}, ["psw"] = {"Port Sandwich"}, ["psy"] = {"Piscataway"}, ["pta"] = {"Pai Tavytera"}, ["pth"] = {"Pataxó Hã-Ha-Hãe"}, ["pti"] = {"Pindiini", "Wangkatha"}, ["ptn"] = {"Patani"}, ["pto"] = {"Zo'é"}, ["ptp"] = {"Patep"}, ["ptq"] = {"Pattapu"}, ["ptr"] = {"Piamatsina"}, ["ptt"] = {"Enrekang"}, ["ptu"] = {"Bambam"}, ["ptv"] = {"Port Vato"}, ["ptw"] = {"Pentlatch"}, ["pty"] = {"Pathiya"}, ["pua"] = {"Western Highland Purepecha"}, ["pub"] = {"Purum"}, ["puc"] = {"Punan Merap"}, ["pud"] = {"Punan Aput"}, ["pue"] = {"Puelche"}, ["puf"] = {"Punan Merah"}, ["pug"] = {"Phuie"}, ["pui"] = {"Puinave"}, ["puj"] = {"Punan Tubu"}, ["pum"] = {"Puma"}, ["puo"] = {"Puoc"}, ["pup"] = {"Pulabu"}, ["puq"] = {"Puquina"}, ["pur"] = {"Puruborá"}, ["put"] = {"Putoh"}, ["puu"] = {"Punu"}, ["puw"] = {"Puluwatese"}, ["pux"] = {"Puare"}, ["puy"] = {"Purisimeño"}, ["pwa"] = {"Pawaia"}, ["pwb"] = {"Panawa"}, ["pwg"] = {"Gapapaiwa"}, ["pwi"] = {"Patwin"}, ["pwm"] = {"Molbog"}, ["pwn"] = {"Paiwan"}, ["pwo"] = {"Pwo Western Karen"}, ["pwr"] = {"Powari"}, ["pww"] = {"Pwo Northern Karen"}, ["pxm"] = {"Quetzaltepec Mixe"}, ["pye"] = {"Pye Krumen"}, ["pym"] = {"Fyam"}, ["pyn"] = {"Poyanáwa"}, ["pys"] = {"paragvajsko znakovno"}, ["pyu"] = {"Puyuma"}, ["pyx"] = {"Pyu (Myanmar)"}, ["pyy"] = {"Pyen"}, ["pze"] = {"Pesse"}, ["pzh"] = {"Pazeh"}, ["pzn"] = {"Jejara Naga", "Para Naga"}, ["qua"] = {"Quapaw"}, ["qub"] = {"Huallaga Huánuco Quechua"}, ["quc"] = {"K'iche'", "Quiché"}, ["qud"] = {"Calderón Highland Quichua"}, ["quf"] = {"Lambayeque Quechua"}, ["qug"] = {"Chimborazo Highland Quichua"}, ["quh"] = {"South Bolivian Quechua"}, ["qui"] = {"Quileute"}, ["quk"] = {"Chachapoyas Quechua"}, ["qul"] = {"North Bolivian Quechua"}, ["qum"] = {"Sipacapense"}, ["qun"] = {"Quinault"}, ["qup"] = {"Southern Pastaza Quechua"}, ["quq"] = {"Quinqui"}, ["qur"] = {"Yanahuanca Pasco Quechua"}, ["qus"] = {"Santiago del Estero Quichua"}, ["quv"] = {"Sacapulteco"}, ["quw"] = {"Tena Lowland Quichua"}, ["qux"] = {"Yauyos Quechua"}, ["quy"] = {"Ayacucho Quechua"}, ["quz"] = {"Cusco Quechua"}, ["qva"] = {"Ambo-Pasco Quechua"}, ["qvc"] = {"Cajamarca Quechua"}, ["qve"] = {"Eastern Apurímac Quechua"}, ["qvh"] = {"Huamalíes-Dos de Mayo Huánuco Quechua"}, ["qvi"] = {"Imbabura Highland Quichua"}, ["qvj"] = {"Loja Highland Quichua"}, ["qvl"] = {"Cajatambo North Lima Quechua"}, ["qvm"] = {"Margos-Yarowilca-Lauricocha Quechua"}, ["qvn"] = {"North Junín Quechua"}, ["qvo"] = {"Napo Lowland Quechua"}, ["qvp"] = {"Pacaraos Quechua"}, ["qvs"] = {"San Martín Quechua"}, ["qvw"] = {"Huaylla Wanca Quechua"}, ["qvy"] = {"Queyu"}, ["qvz"] = {"Northern Pastaza Quichua"}, ["qwa"] = {"Corongo Ancash Quechua"}, ["qwc"] = {"klasičnokečuansko"}, ["qwe"] = {"kečuansko (družina)"}, ["qwh"] = {"Huaylas Ancash Quechua"}, ["qwm"] = {"kumansko (Rusija)"}, ["qws"] = {"Sihuas Ancash Quechua"}, ["qwt"] = {"Kwalhioqua-Tlatskanai"}, ["qxa"] = {"Chiquián Ancash Quechua"}, ["qxc"] = {"Chincha Quechua"}, ["qxh"] = {"Panao Huánuco Quechua"}, ["qxl"] = {"Salasaca Highland Quichua"}, ["qxn"] = {"Northern Conchucos Ancash Quechua"}, ["qxo"] = {"Southern Conchucos Ancash Quechua"}, ["qxp"] = {"Puno Quechua"}, ["qxq"] = {"kaškajsko"}, ["qxr"] = {"Cañar Highland Quichua"}, ["qxs"] = {"Southern Qiang"}, ["qxt"] = {"Santa Ana de Tusi Pasco Quechua"}, ["qxu"] = {"Arequipa-La Unión Quechua"}, ["qxw"] = {"Jauja Wanca Quechua"}, ["qya"] = {"Quenya"}, ["qyp"] = {"Quiripi"}, ["raa"] = {"Dungmali"}, ["rab"] = {"Camling"}, ["rac"] = {"Rasawa"}, ["rad"] = {"Rade"}, ["raf"] = {"Western Meohang"}, ["rag"] = {"Logooli", "Lulogooli"}, ["rah"] = {"Rabha"}, ["rai"] = {"Ramoaaina"}, ["raj"] = {"Rajasthani"}, ["rak"] = {"Tulu-Bohuai"}, ["ral"] = {"Ralte"}, ["ram"] = {"Canela"}, ["ran"] = {"Riantana"}, ["rao"] = {"Rao"}, ["rap"] = {"rapanujsko"}, ["raq"] = {"Saam"}, ["rar"] = {"rarotonško", "cookovootoškomaorsko"}, ["ras"] = {"Tegali"}, ["rat"] = {"Razajerdi"}, ["rau"] = {"Raute"}, ["rav"] = {"Sampang"}, ["raw"] = {"Rawang"}, ["rax"] = {"Rang"}, ["ray"] = {"Rapa"}, ["raz"] = {"Rahambuu"}, ["rbb"] = {"Rumai Palaung"}, ["rbk"] = {"Northern Bontok"}, ["rbl"] = {"mirajskobikolsko"}, ["rbp"] = {"Barababaraba"}, ["rcf"] = {"Réunion Creole French"}, ["rdb"] = {"Rudbari"}, ["rea"] = {"Rerau"}, ["reb"] = {"Rembong"}, ["ree"] = {"Rejang Kayan"}, ["reg"] = {"Kara (Tanzania)"}, ["rei"] = {"Reli"}, ["rej"] = {"Rejang"}, ["rel"] = {"Rendille"}, ["rem"] = {"Remo"}, ["ren"] = {"Rengao"}, ["rer"] = {"Rer Bare"}, ["res"] = {"Reshe"}, ["ret"] = {"Retta"}, ["rey"] = {"Reyesano"}, ["rga"] = {"Roria"}, ["rge"] = {"grškoromsko"}, ["rgk"] = {"Rangkas"}, ["rgn"] = {"romanjsko"}, ["rgr"] = {"Resígaro"}, ["rgs"] = {"Southern Roglai"}, ["rgu"] = {"Ringgou"}, ["rhg"] = {"Rohingya"}, ["rhp"] = {"Yahang"}, ["ria"] = {"Riang (India)"}, ["rib"] = {"bribrsko znakovno"}, ["rif"] = {"Tarifit"}, ["ril"] = {"Riang Lang", "Riang (Myanmar)"}, ["rim"] = {"Nyaturu"}, ["rin"] = {"Nungu"}, ["rir"] = {"Ribun"}, ["rit"] = {"Ritharrngu"}, ["riu"] = {"Riung"}, ["rjg"] = {"Rajong"}, ["rji"] = {"Raji"}, ["rjs"] = {"Rajbanshi"}, ["rka"] = {"Kraol"}, ["rkb"] = {"Rikbaktsa"}, ["rkh"] = {"Rakahanga-Manihiki"}, ["rki"] = {"Rakhine"}, ["rkm"] = {"Marka"}, ["rkt"] = {"Rangpuri", "Kamta"}, ["rkw"] = {"Arakwal"}, ["rma"] = {"Rama"}, ["rmb"] = {"Rembarrnga"}, ["rmc"] = {"karpatskoromsko"}, ["rmd"] = {"Traveller Danish"}, ["rme"] = {"angloromansko"}, ["rmf"] = {"finskoromsko"}, ["rmg"] = {"Traveller Norwegian"}, ["rmh"] = {"Murkim"}, ["rmi"] = {"Lomavren"}, ["rmk"] = {"Romkun"}, ["rml"] = {"baltskoromsko"}, ["rmm"] = {"romsko"}, ["rmn"] = {"balkanskoromsko"}, ["rmo"] = {"sintskoromsko"}, ["rmp"] = {"Rempi"}, ["rmq"] = {"Caló"}, ["rms"] = {"romsko znakovno"}, ["rmt"] = {"Domari"}, ["rmu"] = {"tavrinškoromsko"}, ["rmv"] = {"Romanova"}, ["rmw"] = {"valižanskoromsko"}, ["rmx"] = {"Romam"}, ["rmy"] = {"vlaškoromsko"}, ["rmz"] = {"Marma"}, ["rnb"] = {"brunško znakovno"}, ["rnd"] = {"Ruund"}, ["rng"] = {"Ronga"}, ["rnl"] = {"Ranglong"}, ["rnn"] = {"Roon"}, ["rnp"] = {"Rongpo"}, ["rnr"] = {"Nari Nari"}, ["rnw"] = {"Rungwa"}, ["roa"] = {"romanski jeziki"}, ["rob"] = {"Tae'"}, ["roc"] = {"Cacgia Roglai"}, ["rod"] = {"Rogo"}, ["roe"] = {"Ronji"}, ["rof"] = {"Rombo"}, ["rog"] = {"Northern Roglai"}, ["rol"] = {"Romblomanon"}, ["rom"] = {"romsko"}, ["roo"] = {"Rotokas"}, ["rop"] = {"Kriol"}, ["ror"] = {"Rongga"}, ["rou"] = {"Runga"}, ["row"] = {"Dela-Oenale"}, ["rpn"] = {"Repanbitip"}, ["rpt"] = {"Rapting"}, ["rri"] = {"Ririo"}, ["rrm"] = {"moriorsko"}, ["rro"] = {"Waima"}, ["rrt"] = {"Arritinngithigh"}, ["rsb"] = {"srbskoromsko"}, ["rsk"] = {"rutensko", "rusinsko"}, ["rsl"] = {"rusko znakovno"}, ["rsm"] = {"mirivonško znakovno"}, ["rsw"] = {"Rishiwa"}, ["rsn"] = {"ruandsko znakovno"}, ["rtc"] = {"Rungtu Chin"}, ["rth"] = {"Ratahan"}, ["rtm"] = {"Rotuman"}, ["rts"] = {"Yurats"}, ["rtw"] = {"Rathawi"}, ["rub"] = {"Gungu"}, ["ruc"] = {"Ruuli"}, ["rue"] = {"rusinsko"}, ["ruf"] = {"Luguru"}, ["rug"] = {"Roviana"}, ["ruh"] = {"Ruga"}, ["rui"] = {"Rufiji"}, ["ruk"] = {"Che"}, ["ruo"] = {"istroromunsko"}, ["rup"] = {"vlaško", "vlaško", "vlaško"}, ["ruq"] = {"meglenoromunsko"}, ["rut"] = {"Rutul"}, ["ruu"] = {"Lanas Lobu"}, ["ruy"] = {"Mala (Nigeria)"}, ["ruz"] = {"Ruma"}, ["rwa"] = {"Rawo"}, ["rwk"] = {"Rwa"}, ["rwl"] = {"Ruwila"}, ["rwm"] = {"Amba (Uganda)"}, ["rwo"] = {"Rawa"}, ["rwr"] = {"Marwari (India)"}, ["rxd"] = {"Ngardi"}, ["rxw"] = {"Karuwali", "Garuwali"}, ["ryn"] = {"Northern Amami-Oshima"}, ["rys"] = {"Yaeyama"}, ["ryu"] = {"osrednjeokinavsko"}, ["rzh"] = {"Rāziḥī"}, ["saa"] = {"Saba"}, ["sab"] = {"Buglere"}, ["sac"] = {"Meskwaki"}, ["sad"] = {"Sandawe"}, ["sae"] = {"Sabanê"}, ["saf"] = {"Safaliba"}, ["sah"] = {"jakutsko"}, ["sai"] = {"južnoameriški indijanski jeziki"}, ["saj"] = {"Sahu"}, ["sak"] = {"Sake"}, ["sal"] = {"sališki jeziki"}, ["sam"] = {"samaritanskoaramejsko"}, ["san"] = {"sanskrtsko (makrojezik)"}, ["sao"] = {"Sause"}, ["saq"] = {"Samburu"}, ["sar"] = {"Saraveca"}, ["sas"] = {"Sasak"}, ["sat"] = {"Santali"}, ["sau"] = {"Saleman"}, ["sav"] = {"Saafi-Saafi"}, ["saw"] = {"Sawi"}, ["sax"] = {"Sa"}, ["say"] = {"Saya"}, ["saz"] = {"Saurashtra"}, ["sba"] = {"Ngambay"}, ["sbb"] = {"Simbo"}, ["sbc"] = {"Kele (Papua New Guinea)"}, ["sbd"] = {"Southern Samo"}, ["sbe"] = {"Saliba"}, ["sbf"] = {"Chabu", "Shabo"}, ["sbg"] = {"Seget"}, ["sbh"] = {"Sori-Harengan"}, ["sbi"] = {"Seti"}, ["sbj"] = {"Surbakhal"}, ["sbk"] = {"Safwa"}, ["sbl"] = {"Botolan Sambal"}, ["sbm"] = {"Sagala"}, ["sbn"] = {"Sindhi Bhil"}, ["sbo"] = {"Sabüm"}, ["sbp"] = {"Sangu (Tanzania)"}, ["sbq"] = {"Sileibi"}, ["sbr"] = {"Sembakung Murut"}, ["sbs"] = {"Subiya"}, ["sbt"] = {"Kimki"}, ["sbu"] = {"Stod Bhoti"}, ["sbv"] = {"Sabine"}, ["sbw"] = {"Simba"}, ["sbx"] = {"Seberuang"}, ["sby"] = {"Soli"}, ["sbz"] = {"Sara Kaba"}, ["scb"] = {"Chut"}, ["sce"] = {"Dongxiang"}, ["scf"] = {"San Miguel Creole French"}, ["scg"] = {"Sanggau"}, ["sch"] = {"Sakachep"}, ["sci"] = {"Sri Lankan Creole Malay"}, ["sck"] = {"Sadri"}, ["scl"] = {"Shina"}, ["scn"] = {"sicilijansko"}, ["sco"] = {"škotsko"}, ["scp"] = {"Hyolmo", "Helambu Sherpa"}, ["scq"] = {"Sa'och"}, ["scs"] = {"North Slavey"}, ["sct"] = {"Southern Katang"}, ["scu"] = {"Shumcho"}, ["scv"] = {"Sheni"}, ["scw"] = {"Sha"}, ["scx"] = {"Sicel"}, ["sda"] = {"Toraja-Sa'dan"}, ["sdb"] = {"Shabak"}, ["sdc"] = {"sasarsko"}, ["sde"] = {"Surubu"}, ["sdf"] = {"Sarli"}, ["sdg"] = {"Savi"}, ["sdh"] = {"južnokurdsko"}, ["sdj"] = {"Suundi"}, ["sdk"] = {"Sos Kundi"}, ["sdl"] = {"savdskoarabsko znakovno"}, ["sdn"] = {"galureško"}, ["sdo"] = {"Bukar-Sadung Bidayuh"}, ["sdp"] = {"Sherdukpen"}, ["sdq"] = {"Semandang"}, ["sdr"] = {"Oraon Sadri"}, ["sds"] = {"Sened"}, ["sdt"] = {"Shuadit"}, ["sdu"] = {"Sarudu"}, ["sdv"] = {"vzhodnosudanski jeziki"}, ["sdx"] = {"Sibu Melanau"}, ["sdz"] = {"Sallands"}, ["sea"] = {"Semai"}, ["seb"] = {"Shempire Senoufo"}, ["sec"] = {"Sechelt", "She shashishalhem"}, ["sed"] = {"Sedang"}, ["see"] = {"Seneca"}, ["sef"] = {"Cebaara Senoufo"}, ["seg"] = {"Segeju"}, ["seh"] = {"Sena"}, ["sei"] = {"Seri"}, ["sej"] = {"Sene"}, ["sek"] = {"Sekani"}, ["sel"] = {"Selkup"}, ["sem"] = {"semitski jeziki"}, ["sen"] = {"Nanerigé Sénoufo"}, ["seo"] = {"Suarmin"}, ["sep"] = {"Sìcìté Sénoufo"}, ["seq"] = {"Senara Sénoufo"}, ["ser"] = {"Serrano"}, ["ses"] = {"Koyraboro Senni Songhai"}, ["set"] = {"Sentani"}, ["seu"] = {"Serui-Laut"}, ["sev"] = {"Nyarafolo Senoufo"}, ["sew"] = {"Sewa Bay"}, ["sey"] = {"Secoya"}, ["sez"] = {"Senthang Chin"}, ["sfb"] = {"francoskobelgijsko znakovno"}, ["sfe"] = {"Eastern Subanen"}, ["sfm"] = {"Small Flowery Miao"}, ["sfs"] = {"južnoafriško znakovno"}, ["sfw"] = {"Sehwi"}, ["sga"] = {"staroirsko (do 900)"}, ["sgb"] = {"Mag-antsi Ayta"}, ["sgc"] = {"Kipsigis"}, ["sgd"] = {"Surigaonon"}, ["sge"] = {"Segai"}, ["sgg"] = {"švicarskonemško znakovno"}, ["sgh"] = {"šugnijsko"}, ["sgi"] = {"Suga"}, ["sgj"] = {"Surgujia"}, ["sgk"] = {"Sangkong"}, ["sgm"] = {"Singa"}, ["sgn"] = {"znakovni jeziki"}, ["sgp"] = {"Singpho"}, ["sgr"] = {"Sangisari"}, ["sgs"] = {"samogitsko"}, ["sgt"] = {"Brokpake"}, ["sgu"] = {"Salas"}, ["sgw"] = {"Sebat Bet Gurage"}, ["sgx"] = {"sierraleonsko znakovno"}, ["sgy"] = {"Sanglechi"}, ["sgz"] = {"Sursurunga"}, ["sha"] = {"Shall-Zwall"}, ["shb"] = {"Ninam"}, ["shc"] = {"Sonde"}, ["shd"] = {"Kundal Shahi"}, ["she"] = {"Sheko"}, ["shg"] = {"Shua"}, ["shh"] = {"Shoshoni"}, ["shi"] = {"Tachelhit"}, ["shj"] = {"Shatt"}, ["shk"] = {"Shilluk"}, ["shl"] = {"Shendu"}, ["shm"] = {"Shahrudi"}, ["shn"] = {"Shan"}, ["sho"] = {"Shanga"}, ["shp"] = {"Shipibo-Conibo"}, ["shq"] = {"Sala"}, ["shr"] = {"Shi"}, ["shs"] = {"Shuswap", "Secwepemctsín"}, ["sht"] = {"Shasta"}, ["shu"] = {"čadskoarabsko"}, ["shv"] = {"Shehri"}, ["shw"] = {"Shwai"}, ["shx"] = {"She"}, ["shy"] = {"Tachawit"}, ["shz"] = {"Syenara Senoufo"}, ["sia"] = {"Akkala Sami"}, ["sib"] = {"Sebop"}, ["sid"] = {"Sidamo"}, ["sie"] = {"Simaa"}, ["sif"] = {"Siamou"}, ["sig"] = {"Paasaal"}, ["sih"] = {"Zire", "Sîshëë"}, ["sii"] = {"Shom Peng"}, ["sij"] = {"Numbami"}, ["sik"] = {"Sikiana"}, ["sil"] = {"Tumulung Sisaala"}, ["sim"] = {"Mende (Papua New Guinea)"}, ["sio"] = {"sjujski jeziki"}, ["sip"] = {"sikimsko"}, ["siq"] = {"Sonia"}, ["sir"] = {"Siri"}, ["sis"] = {"Siuslaw"}, ["sit"] = {"sino-tibetanski jeziki"}, ["siu"] = {"Sinagen"}, ["siv"] = {"Sumariup"}, ["siw"] = {"Siwai"}, ["six"] = {"Sumau"}, ["siy"] = {"Sivandi"}, ["siz"] = {"Siwi"}, ["sja"] = {"Epena"}, ["sjb"] = {"Sajau Basap"}, ["sjc"] = {"Shaojiang Chinese"}, ["sjd"] = {"Kildin Sami"}, ["sje"] = {"pitesamijsko"}, ["sjg"] = {"Assangori"}, ["sjk"] = {"Kemi Sami"}, ["sjl"] = {"Sajalong", "Miji"}, ["sjm"] = {"Mapun"}, ["sjn"] = {"sindarinsko"}, ["sjo"] = {"Xibe"}, ["sjp"] = {"surjapursko"}, ["sjr"] = {"Siar-Lak"}, ["sjs"] = {"Senhaja De Srair"}, ["sjt"] = {"Ter Sami"}, ["sju"] = {"Ume Sami"}, ["sjw"] = {"Shawnee"}, ["ska"] = {"Skagit"}, ["skb"] = {"Saek"}, ["skc"] = {"Ma Manda"}, ["skd"] = {"Southern Sierra Miwok"}, ["ske"] = {"Seke (Vanuatu)"}, ["skf"] = {"Sakirabiá"}, ["skg"] = {"sakalavskomalgaško"}, ["skh"] = {"Sikule"}, ["ski"] = {"Sika"}, ["skj"] = {"Seke (Nepal)"}, ["skm"] = {"Kutong"}, ["skn"] = {"Kolibugan Subanon"}, ["sko"] = {"Seko Tengah"}, ["skp"] = {"Sekapan"}, ["skq"] = {"Sininkere"}, ["skr"] = {"sarajsko", "sarajsko"}, ["sks"] = {"Maia"}, ["skt"] = {"Sakata"}, ["sku"] = {"Sakao"}, ["skv"] = {"Skou"}, ["skw"] = {"Skepi Creole Dutch"}, ["skx"] = {"Seko Padang"}, ["sky"] = {"Sikaiana"}, ["skz"] = {"Sekar"}, ["sla"] = {"slovanski jeziki"}, ["slc"] = {"Sáliba"}, ["sld"] = {"Sissala"}, ["sle"] = {"Sholaga"}, ["slf"] = {"švicarskoitalijansko znakovno"}, ["slg"] = {"Selungai Murut"}, ["slh"] = {"Southern Puget Sound Salish"}, ["sli"] = {"nizkosilezijsko"}, ["slj"] = {"Salumá"}, ["sll"] = {"Salt-Yui"}, ["slm"] = {"Pangutaran Sama"}, ["sln"] = {"Salinan"}, ["slp"] = {"Lamaholot"}, ["slr"] = {"Salar"}, ["sls"] = {"singapursko znakovno"}, ["slt"] = {"Sila"}, ["slu"] = {"Selaru"}, ["slw"] = {"Sialum"}, ["slx"] = {"Salampasu"}, ["sly"] = {"Selayar"}, ["slz"] = {"Ma'ya"}, ["sma"] = {"južnosamijsko"}, ["smb"] = {"Simbari"}, ["smc"] = {"Som"}, ["smf"] = {"Auwe"}, ["smg"] = {"Simbali"}, ["smh"] = {"Samei"}, ["smi"] = {"samijsko"}, ["smj"] = {"lulesamijsko"}, ["smk"] = {"Bolinao"}, ["sml"] = {"Central Sama"}, ["smm"] = {"Musasa"}, ["smn"] = {"inarijskosamijsko"}, ["smp"] = {"Samaritan"}, ["smq"] = {"Samo"}, ["smr"] = {"Simeulue"}, ["sms"] = {"skoltskosamijsko"}, ["smt"] = {"Simte"}, ["smu"] = {"Somray"}, ["smv"] = {"Samvedi"}, ["smw"] = {"Sumbawa"}, ["smx"] = {"Samba"}, ["smy"] = {"Semnani"}, ["smz"] = {"Simeku"}, ["snc"] = {"Sinaugoro"}, ["sne"] = {"Bau Bidayuh"}, ["snf"] = {"Noon"}, ["sng"] = {"Sanga (Democratic Republic of Congo)"}, ["sni"] = {"Sensi"}, ["snj"] = {"Riverain Sango"}, ["snk"] = {"Soninke"}, ["snl"] = {"Sangil"}, ["snm"] = {"Southern Ma'di"}, ["snn"] = {"Siona"}, ["sno"] = {"Snohomish"}, ["snp"] = {"Siane"}, ["snq"] = {"Sangu (Gabon)"}, ["snr"] = {"Sihan"}, ["sns"] = {"South West Bay", "Nahavaq"}, ["snu"] = {"Senggi", "Viid"}, ["snv"] = {"Sa'ban"}, ["snw"] = {"Selee"}, ["snx"] = {"Sam"}, ["sny"] = {"Saniyo-Hiyewe"}, ["snz"] = {"Kou"}, ["soa"] = {"Thai Song"}, ["sob"] = {"Sobei"}, ["soc"] = {"So (Democratic Republic of Congo)"}, ["sod"] = {"Songoora"}, ["soe"] = {"Songomeno"}, ["sog"] = {"sogdijsko"}, ["soh"] = {"akansko"}, ["soi"] = {"Sonha"}, ["soj"] = {"Soi"}, ["sok"] = {"Sokoro"}, ["sol"] = {"Solos"}, ["son"] = {"songhajski jeziki"}, ["soo"] = {"Songo"}, ["sop"] = {"Songe"}, ["soq"] = {"Kanasi"}, ["sor"] = {"Somrai"}, ["sos"] = {"Seeku"}, ["sou"] = {"južnotajsko"}, ["sov"] = {"Sonsorol"}, ["sow"] = {"Sowanda"}, ["sox"] = {"Swo"}, ["soy"] = {"Miyobe"}, ["soz"] = {"Temi"}, ["spb"] = {"Sepa (Indonesia)"}, ["spc"] = {"Sapé"}, ["spd"] = {"Saep"}, ["spe"] = {"Sepa (Papua New Guinea)"}, ["spg"] = {"Sian"}, ["spi"] = {"Saponi"}, ["spk"] = {"Sengo"}, ["spl"] = {"Selepet"}, ["spm"] = {"Akukem"}, ["spn"] = {"Sanapaná"}, ["spo"] = {"Spokane"}, ["spp"] = {"Supyire Senoufo"}, ["spq"] = {"Loreto-Ucayali Spanish"}, ["spr"] = {"Saparua"}, ["sps"] = {"Saposa"}, ["spt"] = {"Spiti Bhoti"}, ["spu"] = {"Sapuan"}, ["spv"] = {"Sambalpuri", "Kosli"}, ["spx"] = {"južnopikensko"}, ["spy"] = {"Sabaot"}, ["sqa"] = {"Shama-Sambuga"}, ["sqh"] = {"Shau"}, ["sqj"] = {"albanski jeziki"}, ["sqk"] = {"albansko znakovno"}, ["sqm"] = {"Suma", "Dek"}, ["sqn"] = {"Susquehannock"}, ["sqo"] = {"Sorkhei"}, ["sqq"] = {"Sou"}, ["sqr"] = {"sicilskoarabsko"}, ["sqs"] = {"šrilanško znakovno"}, ["sqt"] = {"Soqotri"}, ["squ"] = {"skvamsko"}, ["sqx"] = {"Kufr Qassem Sign Language (KQSL)"}, ["sra"] = {"Saruga"}, ["srb"] = {"Sora"}, ["src"] = {"logudoreško"}, ["sre"] = {"Sara"}, ["srf"] = {"Nafi"}, ["srg"] = {"Sulod"}, ["srh"] = {"Sarikoli"}, ["sri"] = {"Siriano"}, ["srk"] = {"Serudung Murut"}, ["srl"] = {"Isirawa"}, ["srm"] = {"Saramaccan"}, ["srn"] = {"Sranan Tongo"}, ["sro"] = {"kampidansko"}, ["srq"] = {"Sirionó"}, ["srr"] = {"serersko"}, ["srs"] = {"Sarsi"}, ["srt"] = {"Sauri"}, ["sru"] = {"Suruí"}, ["srv"] = {"Southern Sorsoganon"}, ["srw"] = {"Serua"}, ["srx"] = {"Sirmauri"}, ["sry"] = {"Sera"}, ["srz"] = {"Shahmirzadi"}, ["ssa"] = {"nilo-saharski jeziki"}, ["ssb"] = {"Southern Sama"}, ["ssc"] = {"Suba-Simbiti"}, ["ssd"] = {"Siroi"}, ["sse"] = {"Balangingi", "Bangingih Sama"}, ["ssf"] = {"Thao"}, ["ssg"] = {"Seimat"}, ["ssh"] = {"Shihhi Arabic"}, ["ssi"] = {"Sansi"}, ["ssj"] = {"Sausi"}, ["ssk"] = {"Sunam"}, ["ssl"] = {"Western Sisaala"}, ["ssm"] = {"Semnam"}, ["ssn"] = {"Waata"}, ["sso"] = {"Sissano"}, ["ssp"] = {"špansko znakovno"}, ["ssq"] = {"So'a"}, ["ssr"] = {"švicarskofrancosko znakovno"}, ["sss"] = {"Sô"}, ["sst"] = {"Sinasina"}, ["ssu"] = {"Susuami"}, ["ssv"] = {"Shark Bay"}, ["ssx"] = {"Samberigi"}, ["ssy"] = {"Saho"}, ["ssz"] = {"Sengseng"}, ["sta"] = {"Settla"}, ["stb"] = {"Northern Subanen"}, ["std"] = {"Sentinel"}, ["ste"] = {"Liana-Seti"}, ["stf"] = {"Seta"}, ["stg"] = {"Trieng"}, ["sth"] = {"Shelta"}, ["sti"] = {"Bulo Stieng"}, ["stj"] = {"Matya Samo"}, ["stk"] = {"Arammba"}, ["stl"] = {"Stellingwerfs"}, ["stm"] = {"Setaman"}, ["stn"] = {"Owa"}, ["sto"] = {"Stoney"}, ["stp"] = {"Southeastern Tepehuan"}, ["stq"] = {"Saterfriesisch"}, ["str"] = {"Straits Salish"}, ["sts"] = {"Shumashti"}, ["stt"] = {"Budeh Stieng"}, ["stu"] = {"Samtao"}, ["stv"] = {"Silt'e"}, ["stw"] = {"Satawalese"}, ["sty"] = {"sibirskotatarsko"}, ["sua"] = {"Sulka"}, ["sub"] = {"Suku"}, ["suc"] = {"Western Subanon"}, ["sue"] = {"Suena"}, ["sug"] = {"Suganga"}, ["sui"] = {"Suki"}, ["suj"] = {"Shubi"}, ["suk"] = {"Sukuma"}, ["suo"] = {"Bouni"}, ["suq"] = {"Tirmaga-Chai Suri", "Suri"}, ["sur"] = {"Mwaghavul"}, ["sus"] = {"Susu"}, ["sut"] = {"Subtiaba"}, ["suv"] = {"Puroik"}, ["suw"] = {"Sumbwa"}, ["sux"] = {"sumersko"}, ["suy"] = {"Suyá"}, ["suz"] = {"Sunwar"}, ["sva"] = {"svansko"}, ["svb"] = {"Ulau-Suain"}, ["svc"] = {"Vincentian Creole English"}, ["sve"] = {"Serili"}, ["svk"] = {"slovaško znakovno"}, ["svm"] = {"moliško"}, ["svs"] = {"Savosavo"}, ["svx"] = {"Skalvian"}, ["swb"] = {"maorskokomorsko"}, ["swc"] = {"Congo Swahili"}, ["swf"] = {"Sere"}, ["swg"] = {"Swabian"}, ["swh"] = {"svahilijsko"}, ["swi"] = {"Sui"}, ["swj"] = {"Sira"}, ["swk"] = {"Malawi Sena"}, ["swl"] = {"švedsko znakovno"}, ["swm"] = {"Samosa"}, ["swn"] = {"Sawknah"}, ["swo"] = {"Shanenawa"}, ["swp"] = {"Suau"}, ["swq"] = {"Sharwa"}, ["swr"] = {"Saweru"}, ["sws"] = {"Seluwasan"}, ["swt"] = {"Sawila"}, ["swu"] = {"Suwawa"}, ["swv"] = {"Shekhawati"}, ["sww"] = {"Sowa"}, ["swx"] = {"Suruahá"}, ["swy"] = {"Sarua"}, ["sxb"] = {"Suba"}, ["sxc"] = {"Sicanian"}, ["sxe"] = {"Sighu"}, ["sxg"] = {"Shuhi", "Shixing"}, ["sxk"] = {"Southern Kalapuya"}, ["sxl"] = {"selonsko"}, ["sxm"] = {"Samre"}, ["sxn"] = {"Sangir"}, ["sxo"] = {"Sorothaptic"}, ["sxr"] = {"Saaroa"}, ["sxs"] = {"Sasaru"}, ["sxu"] = {"zgornjesaško"}, ["sxw"] = {"Saxwe Gbe"}, ["sya"] = {"Siang"}, ["syb"] = {"Central Subanen"}, ["syc"] = {"starosirsko"}, ["syd"] = {"samojedski jeziki"}, ["syi"] = {"Seki"}, ["syk"] = {"Sukur"}, ["syl"] = {"Sylheti"}, ["sym"] = {"Maya Samo"}, ["syn"] = {"Senaya"}, ["syo"] = {"Suoy"}, ["syr"] = {"sirsko"}, ["sys"] = {"Sinyar"}, ["syw"] = {"Kagate"}, ["syx"] = {"Samay"}, ["syy"] = {"al-sajidsko znakovno"}, ["sza"] = {"Semelai"}, ["szb"] = {"Ngalum"}, ["szc"] = {"Semaq Beri"}, ["sze"] = {"Seze"}, ["szg"] = {"Sengele"}, ["szl"] = {"šlezijsko"}, ["szn"] = {"Sula"}, ["szp"] = {"Suabo"}, ["szs"] = {"solomonsko znakovno"}, ["szv"] = {"Isu (Fako Division)"}, ["szw"] = {"Sawai"}, ["szy"] = {"Sakizaya"}, ["taa"] = {"Lower Tanana"}, ["tab"] = {"Tabassaran"}, ["tac"] = {"Lowland Tarahumara"}, ["tad"] = {"Tause"}, ["tae"] = {"Tariana"}, ["taf"] = {"Tapirapé"}, ["tag"] = {"Tagoi"}, ["tai"] = {"tajski jeziki"}, ["taj"] = {"Eastern Tamang"}, ["tak"] = {"Tala"}, ["tal"] = {"Tal"}, ["tan"] = {"Tangale"}, ["tao"] = {"Yami"}, ["tap"] = {"Taabwa"}, ["taq"] = {"Tamasheq"}, ["tar"] = {"Central Tarahumara"}, ["tas"] = {"Tay Boi"}, ["tau"] = {"Upper Tanana"}, ["tav"] = {"Tatuyo"}, ["taw"] = {"Tai"}, ["tax"] = {"Tamki"}, ["tay"] = {"Atayal"}, ["taz"] = {"Tocho"}, ["tba"] = {"Aikanã"}, ["tbc"] = {"Takia"}, ["tbd"] = {"Kaki Ae"}, ["tbe"] = {"Tanimbili"}, ["tbf"] = {"Mandara"}, ["tbg"] = {"North Tairora"}, ["tbh"] = {"Dharawal", "Thurawal"}, ["tbi"] = {"Gaam"}, ["tbj"] = {"Tiang"}, ["tbk"] = {"Calamian Tagbanwa"}, ["tbl"] = {"Tboli"}, ["tbm"] = {"Tagbu"}, ["tbn"] = {"Barro Negro Tunebo"}, ["tbo"] = {"Tawala"}, ["tbp"] = {"Taworta", "Diebroud"}, ["tbq"] = {"tibeto-burmanski jeziki"}, ["tbr"] = {"Tumtum"}, ["tbs"] = {"Tanguat"}, ["tbt"] = {"Tembo (Kitembo)"}, ["tbu"] = {"Tubar"}, ["tbv"] = {"Tobo"}, ["tbw"] = {"Tagbanwa"}, ["tbx"] = {"Kapin"}, ["tby"] = {"Tabaru"}, ["tbz"] = {"Ditammari"}, ["tca"] = {"Ticuna"}, ["tcb"] = {"Tanacross"}, ["tcc"] = {"Datooga"}, ["tcd"] = {"Tafi"}, ["tce"] = {"južnotutčonsko"}, ["tcf"] = {"Malinaltepec Me'phaa", "Malinaltepec Tlapanec"}, ["tcg"] = {"Tamagario"}, ["tch"] = {"Turks And Caicos Creole English"}, ["tci"] = {"Wára"}, ["tck"] = {"Tchitchege"}, ["tcl"] = {"Taman (Myanmar)"}, ["tcm"] = {"Tanahmerah"}, ["tcn"] = {"Tichurong"}, ["tco"] = {"Taungyo"}, ["tcp"] = {"Tawr Chin"}, ["tcq"] = {"Kaiy"}, ["tcs"] = {"Torres Strait Creole", "Yumplatok"}, ["tct"] = {"T'en"}, ["tcu"] = {"Southeastern Tarahumara"}, ["tcw"] = {"Tecpatlán Totonac"}, ["tcx"] = {"Toda"}, ["tcy"] = {"Tulu"}, ["tcz"] = {"Thado Chin"}, ["tda"] = {"Tagdal"}, ["tdb"] = {"Panchpargania"}, ["tdc"] = {"Emberá-Tadó"}, ["tdd"] = {"Tai Nüa"}, ["tde"] = {"Tiranige Diga Dogon"}, ["tdf"] = {"Talieng"}, ["tdg"] = {"Western Tamang", "Northwestern Tamang"}, ["tdh"] = {"Thulung"}, ["tdi"] = {"Tomadino"}, ["tdj"] = {"Tajio"}, ["tdk"] = {"Tambas"}, ["tdl"] = {"Sur"}, ["tdm"] = {"Taruma"}, ["tdn"] = {"Tondano"}, ["tdo"] = {"Teme"}, ["tdq"] = {"Tita"}, ["tdr"] = {"Todrah"}, ["tds"] = {"Doutai"}, ["tdt"] = {"Tetun Dili"}, ["tdv"] = {"Toro"}, ["tdx"] = {"Tandroy-Mahafaly Malagasy"}, ["tdy"] = {"Tadyawan"}, ["tea"] = {"Temiar"}, ["teb"] = {"Tetete"}, ["tec"] = {"Terik"}, ["ted"] = {"Tepo Krumen"}, ["tee"] = {"Huehuetla Tepehua"}, ["tef"] = {"Teressa"}, ["teg"] = {"Teke-Tege"}, ["teh"] = {"Tehuelche"}, ["tei"] = {"Torricelli"}, ["tek"] = {"Ibali Teke"}, ["tem"] = {"Timne"}, ["ten"] = {"Tama (Colombia)"}, ["teo"] = {"Teso"}, ["tep"] = {"Tepecano"}, ["teq"] = {"Temein"}, ["ter"] = {"Tereno"}, ["tes"] = {"Tengger"}, ["tet"] = {"tetumsko"}, ["teu"] = {"Soo"}, ["tev"] = {"Teor"}, ["tew"] = {"Tewa (USA)"}, ["tex"] = {"Tennet"}, ["tey"] = {"Tulishi"}, ["tez"] = {"Tetserret"}, ["tfi"] = {"Tofin Gbe"}, ["tfn"] = {"Tanaina"}, ["tfo"] = {"Tefaro"}, ["tfr"] = {"Teribe"}, ["tft"] = {"Ternate"}, ["tga"] = {"Sagalla"}, ["tgb"] = {"Tobilung"}, ["tgc"] = {"Tigak"}, ["tgd"] = {"Ciwogai"}, ["tge"] = {"Eastern Gorkha Tamang"}, ["tgf"] = {"Chalikha"}, ["tgh"] = {"Tobagonian Creole English"}, ["tgi"] = {"Lawunuia"}, ["tgj"] = {"Tagin"}, ["tgn"] = {"Tandaganon"}, ["tgo"] = {"Sudest"}, ["tgp"] = {"Tangoa"}, ["tgq"] = {"Tring"}, ["tgr"] = {"Tareng"}, ["tgs"] = {"Nume"}, ["tgt"] = {"Central Tagbanwa"}, ["tgu"] = {"Tanggu"}, ["tgv"] = {"Tingui-Boto"}, ["tgw"] = {"Tagwana Senoufo"}, ["tgx"] = {"Tagish"}, ["tgy"] = {"Togoyo"}, ["tgz"] = {"Tagalaka"}, ["thd"] = {"Kuuk Thaayorre", "Thayore"}, ["the"] = {"Chitwania Tharu"}, ["thf"] = {"Thangmi"}, ["thh"] = {"Northern Tarahumara"}, ["thi"] = {"Tai Long"}, ["thk"] = {"Tharaka", "Kitharaka"}, ["thl"] = {"Dangaura Tharu"}, ["thm"] = {"Aheu"}, ["thn"] = {"Thachanadan"}, ["thp"] = {"Thompson", "Nłeʔkepmxcín", "Thompson River Salish"}, ["thq"] = {"Kochila Tharu"}, ["thr"] = {"Rana Tharu"}, ["ths"] = {"Thakali"}, ["tht"] = {"Tahltan", "Tāłtān"}, ["thu"] = {"Thuri"}, ["thv"] = {"Tahaggart Tamahaq"}, ["thy"] = {"Tha"}, ["thz"] = {"Tayart Tamajeq"}, ["tia"] = {"Tidikelt Tamazight"}, ["tic"] = {"Tira"}, ["tif"] = {"Tifal"}, ["tig"] = {"Tigre"}, ["tih"] = {"Timugon Murut"}, ["tii"] = {"Tiene"}, ["tij"] = {"Tilung"}, ["tik"] = {"Tikar"}, ["til"] = {"Tillamook"}, ["tim"] = {"Timbe"}, ["tin"] = {"Tindi"}, ["tio"] = {"Teop"}, ["tip"] = {"Trimuris"}, ["tiq"] = {"Tiéfo"}, ["tis"] = {"Masadiit Itneg"}, ["tit"] = {"Tinigua"}, ["tiu"] = {"Adasen"}, ["tiv"] = {"Tiv"}, ["tiw"] = {"Tiwi"}, ["tix"] = {"Southern Tiwa"}, ["tiy"] = {"Tiruray"}, ["tiz"] = {"Tai Hongjin"}, ["tja"] = {"Tajuasohn"}, ["tjg"] = {"Tunjung"}, ["tji"] = {"Northern Tujia"}, ["tjj"] = {"Tjungundji"}, ["tjl"] = {"Tai Laing"}, ["tjm"] = {"Timucua"}, ["tjn"] = {"Tonjon"}, ["tjo"] = {"temacinskoberbersko"}, ["tjp"] = {"Tjupany"}, ["tjs"] = {"Southern Tujia"}, ["tju"] = {"Tjurruru"}, ["tjw"] = {"Djabwurrung"}, ["tka"] = {"Truká"}, ["tkb"] = {"Buksa"}, ["tkd"] = {"Tukudede"}, ["tke"] = {"Takwane"}, ["tkf"] = {"Tukumanféd"}, ["tkg"] = {"Tesaka Malagasy"}, ["tkl"] = {"Tokelau"}, ["tkm"] = {"Takelma"}, ["tkn"] = {"Toku-No-Shima"}, ["tkp"] = {"Tikopia"}, ["tkq"] = {"Tee"}, ["tkr"] = {"Tsakhur"}, ["tks"] = {"Takestani"}, ["tkt"] = {"Kathoriya Tharu"}, ["tku"] = {"Upper Necaxa Totonac"}, ["tkv"] = {"Mur Pano"}, ["tkw"] = {"Teanu"}, ["tkx"] = {"Tangko"}, ["tkz"] = {"Takua"}, ["tla"] = {"Southwestern Tepehuan"}, ["tlb"] = {"Tobelo"}, ["tlc"] = {"Yecuatla Totonac"}, ["tld"] = {"Talaud"}, ["tlf"] = {"Telefol"}, ["tlg"] = {"Tofanma"}, ["tlh"] = {"Klingon", "tlhIngan Hol"}, ["tli"] = {"Tlingit"}, ["tlj"] = {"Talinga-Bwisi"}, ["tlk"] = {"Taloki"}, ["tll"] = {"Tetela"}, ["tlm"] = {"Tolomako"}, ["tln"] = {"Talondo'"}, ["tlo"] = {"Talodi"}, ["tlp"] = {"Filomena Mata-Coahuitlán Totonac"}, ["tlq"] = {"Tai Loi"}, ["tlr"] = {"Talise"}, ["tls"] = {"Tambotalo"}, ["tlt"] = {"Sou Nama", "Teluti"}, ["tlu"] = {"Tulehu"}, ["tlv"] = {"Taliabu"}, ["tlx"] = {"Khehek"}, ["tly"] = {"Talysh"}, ["tma"] = {"Tama (Chad)"}, ["tmb"] = {"Katbol", "Avava"}, ["tmc"] = {"Tumak"}, ["tmd"] = {"Haruai"}, ["tme"] = {"Tremembé"}, ["tmf"] = {"Toba-Maskoy"}, ["tmg"] = {"Ternateño"}, ["tmh"] = {"tamajaško"}, ["tmi"] = {"Tutuba"}, ["tmj"] = {"Samarokena"}, ["tml"] = {"Tamnim Citak"}, ["tmm"] = {"Tai Thanh"}, ["tmn"] = {"Taman (Indonesia)"}, ["tmo"] = {"Temoq"}, ["tmq"] = {"Tumleo"}, ["tmr"] = {"judovskobabilonskoaramejsko (ok. 200-1200 pr. n. št.)"}, ["tms"] = {"Tima"}, ["tmt"] = {"Tasmate"}, ["tmu"] = {"Iau"}, ["tmv"] = {"Tembo (Motembo)"}, ["tmw"] = {"Temuan"}, ["tmy"] = {"Tami"}, ["tmz"] = {"Tamanaku"}, ["tna"] = {"Tacana"}, ["tnb"] = {"Western Tunebo"}, ["tnc"] = {"Tanimuca-Retuarã"}, ["tnd"] = {"Angosturas Tunebo"}, ["tng"] = {"Tobanga"}, ["tnh"] = {"Maiani"}, ["tni"] = {"Tandia"}, ["tnk"] = {"Kwamera"}, ["tnl"] = {"Lenakel"}, ["tnm"] = {"Tabla"}, ["tnn"] = {"North Tanna"}, ["tno"] = {"Toromono"}, ["tnp"] = {"Whitesands"}, ["tnq"] = {"Taino"}, ["tnr"] = {"Ménik"}, ["tns"] = {"Tenis"}, ["tnt"] = {"Tontemboan"}, ["tnu"] = {"Tay Khang"}, ["tnv"] = {"Tangchangya"}, ["tnw"] = {"Tonsawang"}, ["tnx"] = {"Tanema"}, ["tny"] = {"Tongwe"}, ["tnz"] = {"Ten'edn"}, ["tob"] = {"Toba"}, ["toc"] = {"Coyutla Totonac"}, ["tod"] = {"Toma"}, ["tof"] = {"Gizrra"}, ["tog"] = {"Tonga (Nyasa)"}, ["toh"] = {"Gitonga"}, ["toi"] = {"Tonga (Zambia)"}, ["toj"] = {"Tojolabal"}, ["tok"] = {"Toki Pona"}, ["tol"] = {"Tolowa"}, ["tom"] = {"Tombulu"}, ["too"] = {"Xicotepec De Juárez Totonac"}, ["top"] = {"Papantla Totonac"}, ["toq"] = {"Toposa"}, ["tor"] = {"Togbo-Vara Banda"}, ["tos"] = {"Highland Totonac"}, ["tou"] = {"Tho"}, ["tov"] = {"Upper Taromi"}, ["tow"] = {"Jemez"}, ["tox"] = {"tobijsko"}, ["toy"] = {"Topoiyo"}, ["toz"] = {"To"}, ["tpa"] = {"Taupota"}, ["tpc"] = {"Azoyú Me'phaa", "Azoyú Tlapanec"}, ["tpe"] = {"Tippera"}, ["tpf"] = {"Tarpia"}, ["tpg"] = {"Kula"}, ["tpi"] = {"tokpisinsko"}, ["tpj"] = {"Tapieté"}, ["tpk"] = {"Tupinikin"}, ["tpl"] = {"Tlacoapa Me'phaa", "Tlacoapa Tlapanec"}, ["tpm"] = {"Tampulma"}, ["tpn"] = {"Tupinambá", "Tupí"}, ["tpo"] = {"Tai Pao"}, ["tpp"] = {"Pisaflores Tepehua"}, ["tpq"] = {"Tukpa"}, ["tpr"] = {"Tuparí"}, ["tpt"] = {"Tlachichilco Tepehua"}, ["tpu"] = {"Tampuan"}, ["tpv"] = {"Tanapag"}, ["tpx"] = {"Acatepec Me'phaa", "Acatepec Tlapanec"}, ["tpy"] = {"Trumai"}, ["tpz"] = {"Tinputz"}, ["tqb"] = {"Tembé"}, ["tql"] = {"Lehali"}, ["tqm"] = {"Turumsa"}, ["tqn"] = {"Tenino"}, ["tqo"] = {"Toaripi"}, ["tqp"] = {"Tomoip"}, ["tqq"] = {"Tunni"}, ["tqr"] = {"Torona"}, ["tqt"] = {"Western Totonac"}, ["tqu"] = {"Touo"}, ["tqw"] = {"Tonkawa"}, ["tra"] = {"Tirahi"}, ["trb"] = {"Terebu"}, ["trc"] = {"Copala Triqui"}, ["trd"] = {"Turi"}, ["tre"] = {"East Tarangan"}, ["trf"] = {"Trinidadian Creole English"}, ["trg"] = {"Lishán Didán"}, ["trh"] = {"Turaka"}, ["tri"] = {"Trió"}, ["trj"] = {"Toram"}, ["trk"] = {"turški jeziki"}, ["trl"] = {"Traveller Scottish"}, ["trm"] = {"Tregami"}, ["trn"] = {"Trinitario"}, ["tro"] = {"Tarao Naga"}, ["trp"] = {"Kok Borok"}, ["trq"] = {"San Martín Itunyoso Triqui"}, ["trr"] = {"Taushiro"}, ["trs"] = {"Chicahuaxtla Triqui"}, ["trt"] = {"Tunggare"}, ["tru"] = {"Turoyo", "Surayt"}, ["trv"] = {"Sediq", "Seediq", "Taroko"}, ["trw"] = {"Torwali"}, ["trx"] = {"Tringgus-Sembaan Bidayuh"}, ["try"] = {"Turung"}, ["trz"] = {"Torá"}, ["tsa"] = {"Tsaangi"}, ["tsb"] = {"Tsamai"}, ["tsc"] = {"Tswa"}, ["tsd"] = {"Tsakonian"}, ["tse"] = {"tunizijsko znakovno"}, ["tsg"] = {"Tausug"}, ["tsh"] = {"Tsuvan"}, ["tsi"] = {"Tsimshian"}, ["tsj"] = {"Tshangla"}, ["tsk"] = {"Tseku"}, ["tsl"] = {"Ts'ün-Lao"}, ["tsm"] = {"turško znakovno"}, ["tsp"] = {"Northern Toussian"}, ["tsq"] = {"tajsko znakovno"}, ["tsr"] = {"Akei"}, ["tss"] = {"tajvansko znakovno"}, ["tst"] = {"Tondi Songway Kiini"}, ["tsu"] = {"Tsou"}, ["tsv"] = {"Tsogo"}, ["tsw"] = {"Tsishingini"}, ["tsx"] = {"Mubami"}, ["tsy"] = {"tebulsko znakovno"}, ["tsz"] = {"Purepecha"}, ["tta"] = {"Tutelo"}, ["ttb"] = {"Gaa"}, ["ttc"] = {"Tektiteko"}, ["ttd"] = {"Tauade"}, ["tte"] = {"Bwanabwana"}, ["ttf"] = {"Tuotomb"}, ["ttg"] = {"Tutong"}, ["tth"] = {"Upper Ta'oih"}, ["tti"] = {"Tobati"}, ["ttj"] = {"Tooro"}, ["ttk"] = {"Totoro"}, ["ttl"] = {"Totela"}, ["ttm"] = {"severnotutčonsko"}, ["ttn"] = {"Towei"}, ["tto"] = {"Lower Ta'oih"}, ["ttp"] = {"Tombelala"}, ["ttq"] = {"Tawallammat Tamajaq"}, ["ttr"] = {"Tera"}, ["tts"] = {"severovzhodnotajsko"}, ["ttt"] = {"Muslim Tat"}, ["ttu"] = {"Torau"}, ["ttv"] = {"Titan"}, ["ttw"] = {"Long Wat"}, ["tty"] = {"Sikaritai"}, ["ttz"] = {"Tsum"}, ["tua"] = {"Wiarumus"}, ["tub"] = {"Tübatulabal"}, ["tuc"] = {"Mutu"}, ["tud"] = {"Tuxá"}, ["tue"] = {"Tuyuca"}, ["tuf"] = {"Central Tunebo"}, ["tug"] = {"Tunia"}, ["tuh"] = {"Taulil"}, ["tui"] = {"Tupuri"}, ["tuj"] = {"Tugutil"}, ["tul"] = {"Tula"}, ["tum"] = {"tumbuško"}, ["tun"] = {"Tunica"}, ["tuo"] = {"Tucano"}, ["tup"] = {"tupijski jeziki"}, ["tuq"] = {"Tedaga"}, ["tus"] = {"Tuscarora"}, ["tut"] = {"altajsko"}, ["tuu"] = {"Tututni"}, ["tuv"] = {"turkansko"}, ["tuw"] = {"tunguški jeziki"}, ["tux"] = {"Tuxináwa"}, ["tuy"] = {"Tugen"}, ["tuz"] = {"Turka"}, ["tva"] = {"Vaghua"}, ["tvd"] = {"Tsuvadi"}, ["tve"] = {"Te'un"}, ["tvi"] = {"Tulai"}, ["tvk"] = {"Southeast Ambrym"}, ["tvl"] = {"Tuvalu"}, ["tvm"] = {"Tela-Masbuar"}, ["tvn"] = {"Tavoyan"}, ["tvo"] = {"Tidore"}, ["tvs"] = {"Taveta"}, ["tvt"] = {"Tutsa Naga"}, ["tvu"] = {"Tunen"}, ["tvw"] = {"Sedoa"}, ["tvx"] = {"Taivoan"}, ["tvy"] = {"timorskopidžinsko"}, ["twa"] = {"Twana"}, ["twb"] = {"Western Tawbuid"}, ["twc"] = {"Teshenawa"}, ["twd"] = {"Twents"}, ["twe"] = {"Tewa (Indonesia)"}, ["twf"] = {"Northern Tiwa"}, ["twg"] = {"Tereweng"}, ["twh"] = {"Tai Dón"}, ["twl"] = {"Tawara"}, ["twm"] = {"Tawang Monpa"}, ["twn"] = {"Twendi"}, ["two"] = {"Tswapong"}, ["twp"] = {"Ere"}, ["twq"] = {"Tasawaq"}, ["twr"] = {"Southwestern Tarahumara"}, ["twt"] = {"Turiwára"}, ["twu"] = {"Termanu"}, ["tww"] = {"Tuwari"}, ["twx"] = {"Tewe"}, ["twy"] = {"Tawoyan"}, ["txa"] = {"Tombonuo"}, ["txb"] = {"Tokharian B"}, ["txc"] = {"Tsetsaut"}, ["txe"] = {"Totoli"}, ["txg"] = {"Tangut"}, ["txh"] = {"Thracian"}, ["txi"] = {"Ikpeng"}, ["txj"] = {"Tarjumo"}, ["txm"] = {"Tomini"}, ["txn"] = {"West Tarangan"}, ["txo"] = {"Toto"}, ["txq"] = {"Tii"}, ["txr"] = {"tarteško"}, ["txs"] = {"Tonsea"}, ["txt"] = {"Citak"}, ["txu"] = {"Kayapó"}, ["txx"] = {"Tatana"}, ["txy"] = {"Tanosy Malagasy"}, ["tya"] = {"Tauya"}, ["tye"] = {"Kyanga"}, ["tyh"] = {"O'du"}, ["tyi"] = {"Teke-Tsaayi"}, ["tyj"] = {"Tai Do", "Tai Yo"}, ["tyl"] = {"Thu Lao"}, ["tyn"] = {"Kombai"}, ["typ"] = {"Thaypan"}, ["tyr"] = {"Tai Daeng"}, ["tys"] = {"Tày Sa Pa"}, ["tyt"] = {"Tày Tac"}, ["tyu"] = {"Kua"}, ["tyv"] = {"tuvinsko"}, ["tyx"] = {"Teke-Tyee"}, ["tyy"] = {"Tiyaa"}, ["tyz"] = {"Tày"}, ["tza"] = {"tanzansko znakovno"}, ["tzh"] = {"Tzeltal"}, ["tzj"] = {"Tz'utujil"}, ["tzl"] = {"Talossan"}, ["tzm"] = {"Central Atlas Tamazight"}, ["tzn"] = {"Tugun"}, ["tzo"] = {"Tzotzil"}, ["tzx"] = {"Tabriak"}, ["uam"] = {"Uamué"}, ["uan"] = {"Kuan"}, ["uar"] = {"Tairuma"}, ["uba"] = {"Ubang"}, ["ubi"] = {"Ubi"}, ["ubl"] = {"albajskobikolsko"}, ["ubr"] = {"Ubir"}, ["ubu"] = {"Umbu-Ungu"}, ["uby"] = {"Ubykh"}, ["uda"] = {"Uda"}, ["ude"] = {"Udihe"}, ["udg"] = {"Muduga"}, ["udi"] = {"Udi"}, ["udj"] = {"Ujir"}, ["udl"] = {"Wuzlam"}, ["udm"] = {"udmurtsko"}, ["udu"] = {"Uduk"}, ["ues"] = {"Kioko"}, ["ufi"] = {"ufimsko"}, ["uga"] = {"ugaritsko"}, ["ugb"] = {"Kuku-Ugbanh"}, ["uge"] = {"Ughele"}, ["ugh"] = {"Kubachi"}, ["ugn"] = {"ugandsko znakovno"}, ["ugo"] = {"Ugong"}, ["ugy"] = {"urugvajsko znakovno"}, ["uha"] = {"Uhami"}, ["uhn"] = {"Damal"}, ["uis"] = {"Uisai"}, ["uiv"] = {"Iyive"}, ["uji"] = {"Tanjijili"}, ["uka"] = {"Kaburi"}, ["ukg"] = {"Ukuriguma"}, ["ukh"] = {"Ukhwejo"}, ["uki"] = {"Kui (India)", "Seru", "Ukit"}, ["ukk"] = {"Muak Sa-aak"}, ["ukl"] = {"ukrajinsko znakovno"}, ["ukp"] = {"Ukpe-Bayobiri"}, ["ukq"] = {"Ukwa"}, ["uks"] = {"kaporsko znakovno"}, ["uku"] = {"Ukue"}, ["ukv"] = {"Kuku"}, ["ukw"] = {"Ukwuani-Aboh-Ndoni"}, ["uky"] = {"Kuuk-Yak"}, ["ula"] = {"Fungwa"}, ["ulb"] = {"Ulukwumi"}, ["ulc"] = {"Ulch"}, ["ule"] = {"Lule"}, ["ulf"] = {"Usku", "Afra"}, ["uli"] = {"Ulithian"}, ["ulk"] = {"Meriam Mir"}, ["ull"] = {"Ullatan"}, ["ulm"] = {"Ulumanda'"}, ["uln"] = {"Unserdeutsch"}, ["ulu"] = {"Uma' Lung"}, ["ulw"] = {"Ulwa"}, ["uly"] = {"Buli"}, ["uma"] = {"Umatilla"}, ["umb"] = {"Umbundu"}, ["umc"] = {"Marrucinian"}, ["umd"] = {"Umbindhamu"}, ["umg"] = {"Morrobalama", "Umbuygamu"}, ["umi"] = {"Ukit"}, ["umm"] = {"Umon"}, ["umn"] = {"Makyan Naga"}, ["umo"] = {"Umotína"}, ["ump"] = {"Umpila"}, ["umr"] = {"Umbugarla"}, ["ums"] = {"Pendau"}, ["umu"] = {"Munsee"}, ["una"] = {"North Watut"}, ["und"] = {"nedoločeno"}, ["une"] = {"Uneme"}, ["ung"] = {"Ngarinyin"}, ["uni"] = {"Uni"}, ["unk"] = {"Enawené-Nawé"}, ["unm"] = {"Unami"}, ["unn"] = {"Kurnai"}, ["unr"] = {"Mundari"}, ["unu"] = {"Unubahe"}, ["unx"] = {"Munda"}, ["unz"] = {"Unde Kaili"}, ["uon"] = {"Kulon"}, ["upi"] = {"Umeda"}, ["upv"] = {"Uripiv-Wala-Rano-Atchin"}, ["ura"] = {"Urarina"}, ["urb"] = {"Urubú-Kaapor", "Kaapor"}, ["urc"] = {"Urningangg"}, ["ure"] = {"Uru"}, ["urf"] = {"Uradhi"}, ["urg"] = {"Urigina"}, ["urh"] = {"Urhobo"}, ["uri"] = {"Urim"}, ["urj"] = {"uralski jeziki"}, ["urk"] = {"Urak Lawoi'"}, ["url"] = {"Urali"}, ["urm"] = {"Urapmin"}, ["urn"] = {"Uruangnirin"}, ["uro"] = {"Ura (Papua New Guinea)"}, ["urp"] = {"Uru-Pa-In"}, ["urr"] = {"Lehalurup", "Löyöp"}, ["urt"] = {"Urat"}, ["uru"] = {"Urumi"}, ["urv"] = {"Uruava"}, ["urw"] = {"Sop"}, ["urx"] = {"Urimo"}, ["ury"] = {"Orya"}, ["urz"] = {"Uru-Eu-Wau-Wau"}, ["usa"] = {"Usarufa"}, ["ush"] = {"Ushojo"}, ["usi"] = {"Usui"}, ["usk"] = {"Usaghade"}, ["usp"] = {"Uspanteco"}, ["uss"] = {"us-Saare"}, ["usu"] = {"Uya"}, ["uta"] = {"Otank"}, ["ute"] = {"Ute-Southern Paiute"}, ["uth"] = {"ut-Hun"}, ["utp"] = {"Amba (Solomon Islands)"}, ["utr"] = {"Etulo"}, ["utu"] = {"Utu"}, ["uum"] = {"Urum"}, ["uur"] = {"Ura (Vanuatu)"}, ["uuu"] = {"U"}, ["uve"] = {"West Uvean", "Fagauvea"}, ["uvh"] = {"Uri"}, ["uvl"] = {"Lote"}, ["uwa"] = {"Kuku-Uwanh"}, ["uya"] = {"Doko-Uyanga"}, ["uzn"] = {"severnouzbeško"}, ["uzs"] = {"južnouzbeško"}, ["vaa"] = {"Vaagri Booli"}, ["vae"] = {"Vale"}, ["vaf"] = {"Vafsi"}, ["vag"] = {"Vagla"}, ["vah"] = {"Varhadi-Nagpuri"}, ["vai"] = {"Vai"}, ["vaj"] = {"Sekele", "Northwestern ǃKung", "Vasekele"}, ["val"] = {"Vehes"}, ["vam"] = {"Vanimo"}, ["van"] = {"Valman"}, ["vao"] = {"Vao"}, ["vap"] = {"Vaiphei"}, ["var"] = {"Huarijio"}, ["vas"] = {"Vasavi"}, ["vau"] = {"Vanuma"}, ["vav"] = {"Varli"}, ["vay"] = {"Wayu"}, ["vbb"] = {"jugovzhodnobabarsko"}, ["vbk"] = {"Southwestern Bontok"}, ["vec"] = {"beneško"}, ["ved"] = {"Veddah"}, ["vel"] = {"Veluws"}, ["vem"] = {"Vemgo-Mabas"}, ["veo"] = {"Ventureño"}, ["vep"] = {"vepško"}, ["ver"] = {"Mom Jango"}, ["vgr"] = {"Vaghri"}, ["vgt"] = {"flamsko znakovno"}, ["vic"] = {"Virgin Islands Creole English"}, ["vid"] = {"Vidunda"}, ["vif"] = {"Vili"}, ["vig"] = {"Viemo"}, ["vil"] = {"Vilela"}, ["vin"] = {"Vinza"}, ["vis"] = {"Vishavan"}, ["vit"] = {"Viti"}, ["viv"] = {"Iduna"}, ["vka"] = {"Kariyarra"}, ["vkj"] = {"Kujarge"}, ["vkk"] = {"Kaur"}, ["vkl"] = {"Kulisusu"}, ["vkm"] = {"Kamakan"}, ["vkn"] = {"Koro Nulu"}, ["vko"] = {"Kodeoha"}, ["vkp"] = {"Korlai Creole Portuguese"}, ["vkt"] = {"Tenggarong Kutai Malay"}, ["vku"] = {"Kurrama"}, ["vkz"] = {"Koro Zuba"}, ["vlp"] = {"Valpei"}, ["vls"] = {"flamsko"}, ["vma"] = {"Martuyhunira"}, ["vmb"] = {"Barbaram"}, ["vmc"] = {"Juxtlahuaca Mixtec"}, ["vmd"] = {"Mudu Koraga"}, ["vme"] = {"East Masela"}, ["vmf"] = {"majnskofrankovsko"}, ["vmg"] = {"Lungalunga"}, ["vmh"] = {"Maraghei"}, ["vmi"] = {"Miwa"}, ["vmj"] = {"Ixtayutla Mixtec"}, ["vmk"] = {"Makhuwa-Shirima"}, ["vml"] = {"Malgana"}, ["vmm"] = {"Mitlatongo Mixtec"}, ["vmp"] = {"Soyaltepec Mazatec"}, ["vmq"] = {"Soyaltepec Mixtec"}, ["vmr"] = {"Marenje"}, ["vms"] = {"Moksela"}, ["vmu"] = {"Muluridyi"}, ["vmv"] = {"Valley Maidu"}, ["vmw"] = {"Makhuwa"}, ["vmx"] = {"Tamazola Mixtec"}, ["vmy"] = {"Ayautla Mazatec"}, ["vmz"] = {"Mazatlán Mazatec"}, ["vnk"] = {"Vano", "Lovono"}, ["vnm"] = {"Vinmavis", "Neve'ei"}, ["vnp"] = {"Vunapu"}, ["vor"] = {"Võro"}, ["vot"] = {"Votic"}, ["vra"] = {"Vera'a"}, ["vro"] = {"Võro"}, ["vrs"] = {"Varisi"}, ["vrt"] = {"Burmbar", "Banam Bay"}, ["vsi"] = {"moldavsko znakovno"}, ["vsl"] = {"venezuelsko znakovno"}, ["vsn"] = {"vedskosanskrtsko"}, ["vsv"] = {"valencijsko znakovno"}, ["vto"] = {"Vitou"}, ["vum"] = {"Vumbu"}, ["vun"] = {"Vunjo"}, ["vut"] = {"Vute"}, ["vwa"] = {"Awa (China)"}, ["waa"] = {"Walla Walla"}, ["wab"] = {"Wab"}, ["wac"] = {"Wasco-Wishram"}, ["wad"] = {"Wamesa", "Wondama"}, ["wae"] = {"valaijskonemško"}, ["waf"] = {"Wakoná"}, ["wag"] = {"Wa'ema"}, ["wah"] = {"Watubela"}, ["wai"] = {"Wares"}, ["waj"] = {"Waffa"}, ["wak"] = {"vakašanski jeziki"}, ["wal"] = {"Wolaytta", "Wolaitta"}, ["wam"] = {"Wampanoag"}, ["wan"] = {"Wan"}, ["wao"] = {"Wappo"}, ["wap"] = {"Wapishana"}, ["waq"] = {"Wagiman"}, ["war"] = {"varajsko (Filipini)"}, ["was"] = {"Washo"}, ["wat"] = {"Kaninuwa"}, ["wau"] = {"Waurá"}, ["wav"] = {"Waka"}, ["waw"] = {"Waiwai"}, ["wax"] = {"Watam", "Marangis"}, ["way"] = {"Wayana"}, ["waz"] = {"Wampur"}, ["wba"] = {"Warao"}, ["wbb"] = {"Wabo"}, ["wbe"] = {"Waritai"}, ["wbf"] = {"Wara"}, ["wbh"] = {"Wanda"}, ["wbi"] = {"Vwanji"}, ["wbj"] = {"Alagwa"}, ["wbk"] = {"Waigali"}, ["wbl"] = {"Wakhi"}, ["wbm"] = {"Wa"}, ["wbp"] = {"Warlpiri"}, ["wbq"] = {"Waddar"}, ["wbr"] = {"Wagdi"}, ["wbs"] = {"zahodnobengalsko znakovno"}, ["wbt"] = {"Warnman"}, ["wbv"] = {"Wajarri"}, ["wbw"] = {"Woi"}, ["wca"] = {"Yanomámi"}, ["wci"] = {"Waci Gbe"}, ["wdd"] = {"Wandji"}, ["wdg"] = {"Wadaginam"}, ["wdj"] = {"Wadjiginy"}, ["wdk"] = {"Wadikali"}, ["wdt"] = {"Wendat"}, ["wdu"] = {"Wadjigu"}, ["wdy"] = {"Wadjabangayi"}, ["wea"] = {"Wewaw"}, ["wec"] = {"Wè Western"}, ["wed"] = {"Wedau"}, ["weg"] = {"Wergaia"}, ["weh"] = {"Weh"}, ["wei"] = {"Kiunum"}, ["wem"] = {"Weme Gbe"}, ["wen"] = {"lužiškosrbsko"}, ["weo"] = {"Wemale"}, ["wep"] = {"Westphalien"}, ["wer"] = {"Weri"}, ["wes"] = {"Cameroon Pidgin"}, ["wet"] = {"Perai"}, ["weu"] = {"Rawngtu Chin"}, ["wew"] = {"Wejewa"}, ["wfg"] = {"Yafi", "Zorop"}, ["wga"] = {"Wagaya"}, ["wgb"] = {"Wagawaga"}, ["wgg"] = {"Wangkangurru", "Wangganguru"}, ["wgi"] = {"Wahgi"}, ["wgo"] = {"Waigeo"}, ["wgu"] = {"Wirangu"}, ["wgy"] = {"Warrgamay"}, ["wha"] = {"Sou Upaa", "Manusela"}, ["whg"] = {"North Wahgi"}, ["whk"] = {"Wahau Kenyah"}, ["whu"] = {"Wahau Kayan"}, ["wib"] = {"Southern Toussian"}, ["wic"] = {"Wichita"}, ["wie"] = {"Wik-Epa"}, ["wif"] = {"Wik-Keyangan"}, ["wig"] = {"Wik Ngathan"}, ["wih"] = {"Wik-Me'anha"}, ["wii"] = {"Minidien"}, ["wij"] = {"Wik-Iiyanh"}, ["wik"] = {"Wikalkan"}, ["wil"] = {"Wilawila"}, ["wim"] = {"Wik-Mungkan"}, ["win"] = {"Ho-Chunk"}, ["wir"] = {"Wiraféd"}, ["wiu"] = {"Wiru"}, ["wiv"] = {"Vitu"}, ["wiy"] = {"Wiyot"}, ["wja"] = {"Waja"}, ["wji"] = {"Warji"}, ["wka"] = {"Kw'adza"}, ["wkb"] = {"Kumbaran"}, ["wkd"] = {"Wakde", "Mo"}, ["wkl"] = {"Kalanadi"}, ["wkr"] = {"Keerray-Woorroong"}, ["wku"] = {"Kunduvadi"}, ["wkw"] = {"Wakawaka"}, ["wky"] = {"Wangkayutyuru"}, ["wla"] = {"Walio"}, ["wlc"] = {"mvalijskokomorsko"}, ["wle"] = {"Wolane"}, ["wlg"] = {"Kunbarlang"}, ["wlh"] = {"Welaun"}, ["wli"] = {"Waioli"}, ["wlk"] = {"Wailaki"}, ["wll"] = {"Wali (Sudan)"}, ["wlm"] = {"srednjevaližansko"}, ["wlo"] = {"Wolio"}, ["wlr"] = {"Wailapa"}, ["wls"] = {"vakiško"}, ["wlu"] = {"Wuliwuli"}, ["wlv"] = {"Wichí Lhamtés Vejoz"}, ["wlw"] = {"Walak"}, ["wlx"] = {"Wali (Ghana)"}, ["wly"] = {"Waling"}, ["wma"] = {"Mawa (Nigeria)"}, ["wmb"] = {"Wambaya"}, ["wmc"] = {"Wamas"}, ["wmd"] = {"Mamaindé"}, ["wme"] = {"Wambule"}, ["wmg"] = {"Western Minyag"}, ["wmh"] = {"Waima'a"}, ["wmi"] = {"Wamin"}, ["wmm"] = {"Maiwa (Indonesia)"}, ["wmn"] = {"Waamwang"}, ["wmo"] = {"Wom (Papua New Guinea)"}, ["wms"] = {"Wambon"}, ["wmt"] = {"Walmajarri"}, ["wmw"] = {"Mwani"}, ["wmx"] = {"Womo"}, ["wnb"] = {"Mokati"}, ["wnc"] = {"Wantoat"}, ["wnd"] = {"Wandarang"}, ["wne"] = {"Waneci"}, ["wng"] = {"Wanggom"}, ["wni"] = {"ndzvanskokomorsko"}, ["wnk"] = {"Wanukaka"}, ["wnm"] = {"Wanggamala"}, ["wnn"] = {"Wunumara"}, ["wno"] = {"Wano"}, ["wnp"] = {"Wanap"}, ["wnu"] = {"Usan"}, ["wnw"] = {"Wintu"}, ["wny"] = {"Wanyi", "Waanyi"}, ["woa"] = {"Kuwema", "Tyaraity"}, ["wob"] = {"Wè Northern"}, ["woc"] = {"Wogeo"}, ["wod"] = {"Wolani"}, ["woe"] = {"Woleaian"}, ["wof"] = {"gambijskovolofsko"}, ["wog"] = {"Wogamusin"}, ["woi"] = {"Kamang"}, ["wok"] = {"Longto"}, ["wom"] = {"Wom (Nigeria)"}, ["won"] = {"Wongo"}, ["woo"] = {"Manombai"}, ["wor"] = {"Woria"}, ["wos"] = {"Hanga Hundi"}, ["wow"] = {"Wawonii"}, ["woy"] = {"Weyto"}, ["wpc"] = {"Maco"}, ["wrb"] = {"Waluwarra", "Warluwara"}, ["wrg"] = {"Warungu", "Gudjal"}, ["wrh"] = {"Wiradjuri"}, ["wri"] = {"Wariyangga"}, ["wrk"] = {"Garrwa"}, ["wrl"] = {"Warlmanpa"}, ["wrm"] = {"Warumungu"}, ["wrn"] = {"Warnang"}, ["wro"] = {"Worrorra"}, ["wrp"] = {"Waropen"}, ["wrr"] = {"Wardaman"}, ["wrs"] = {"Waris"}, ["wru"] = {"Waru"}, ["wrv"] = {"Waruna"}, ["wrw"] = {"Gugu Warra"}, ["wrx"] = {"Wae Rana"}, ["wry"] = {"Merwari"}, ["wrz"] = {"varajsko (Avstralija)"}, ["wsa"] = {"Warembori"}, ["wsg"] = {"adilabadskogondijsko"}, ["wsi"] = {"Wusi"}, ["wsk"] = {"Waskia"}, ["wsr"] = {"Owenia"}, ["wss"] = {"Wasa"}, ["wsu"] = {"Wasu"}, ["wsv"] = {"Wotapuri-Katarqalai"}, ["wtf"] = {"Watiwa"}, ["wth"] = {"Wathawurrung"}, ["wti"] = {"Berta"}, ["wtk"] = {"Watakataui"}, ["wtm"] = {"Mewati"}, ["wtw"] = {"Wotu"}, ["wua"] = {"Wikngenchera"}, ["wub"] = {"Wunambal"}, ["wud"] = {"Wudu"}, ["wuh"] = {"Wutunhua"}, ["wul"] = {"Silimo"}, ["wum"] = {"Wumbvu"}, ["wun"] = {"Bungu"}, ["wur"] = {"Wurrugu"}, ["wut"] = {"Wutung"}, ["wuu"] = {"Wu Chinese"}, ["wuv"] = {"Wuvulu-Aua"}, ["wux"] = {"Wulna"}, ["wuy"] = {"Wauyai"}, ["wwa"] = {"Waama"}, ["wwb"] = {"Wakabunga"}, ["wwo"] = {"Wetamut", "Dorig"}, ["wwr"] = {"Warrwa"}, ["www"] = {"Wawa"}, ["wxa"] = {"Waxianghua"}, ["wxw"] = {"Wardandi"}, ["wyb"] = {"Wangaaybuwan-Ngiyambaa"}, ["wyi"] = {"Woiwurrung"}, ["wym"] = {"Wymysorys"}, ["wyn"] = {"Wyandot"}, ["wyr"] = {"Wayoró"}, ["wyy"] = {"zahodnofidžijsko"}, ["xaa"] = {"andaluzijskoarabsko"}, ["xab"] = {"Sambe"}, ["xac"] = {"Kachari"}, ["xad"] = {"Adai"}, ["xae"] = {"Aequian"}, ["xag"] = {"Aghwan"}, ["xai"] = {"Kaimbé"}, ["xaj"] = {"Ararandewára"}, ["xak"] = {"Máku"}, ["xal"] = {"kalmiško", "ojratsko"}, ["xam"] = {"ǀXam"}, ["xan"] = {"Xamtanga"}, ["xao"] = {"Khao"}, ["xap"] = {"apalaško"}, ["xaq"] = {"akvitansko"}, ["xar"] = {"Karami"}, ["xas"] = {"Kamas"}, ["xat"] = {"Katawixi"}, ["xau"] = {"Kauwera"}, ["xav"] = {"Xavánte"}, ["xaw"] = {"Kawaiisu"}, ["xay"] = {"Kayan Mahakam"}, ["xbb"] = {"Lower Burdekin"}, ["xbc"] = {"Bactrian"}, ["xbd"] = {"Bindal"}, ["xbe"] = {"Bigambal"}, ["xbg"] = {"Bunganditj"}, ["xbi"] = {"Kombio"}, ["xbj"] = {"Birrpayi"}, ["xbm"] = {"srednjebretonsko"}, ["xbn"] = {"Kenaboi"}, ["xbo"] = {"starobolgarsko"}, ["xbp"] = {"Bibbulman"}, ["xbr"] = {"Kambera"}, ["xbw"] = {"Kambiwá"}, ["xby"] = {"Batjala", "Batyala"}, ["xcb"] = {"kumbrijsko"}, ["xcc"] = {"kamunsko"}, ["xce"] = {"keltibersko"}, ["xcg"] = {"cisalpinskogalsko"}, ["xch"] = {"Chemakum", "Chimakum"}, ["xcl"] = {"klasičnoarmensko"}, ["xcm"] = {"Comecrudo"}, ["xcn"] = {"Cotoname"}, ["xco"] = {"horezmsko"}, ["xcr"] = {"karijsko"}, ["xct"] = {"klasičnotibetansko"}, ["xcu"] = {"kuronsko"}, ["xcv"] = {"Chuvantsy"}, ["xcw"] = {"Coahuilteco"}, ["xcy"] = {"Cayuse"}, ["xda"] = {"Darkinyung"}, ["xdc"] = {"daško"}, ["xdk"] = {"Dharuk"}, ["xdm"] = {"edomitsko"}, ["xdo"] = {"Kwandu"}, ["xdq"] = {"Kaitag"}, ["xdy"] = {"malajskodajaško"}, ["xeb"] = {"Eblan"}, ["xed"] = {"Hdi"}, ["xeg"] = {"ǁXegwi"}, ["xel"] = {"Kelo"}, ["xem"] = {"Kembayan"}, ["xep"] = {"epi-olmeško"}, ["xer"] = {"Xerénte"}, ["xes"] = {"Kesawai"}, ["xet"] = {"Xetá"}, ["xeu"] = {"Keoru-Ahia"}, ["xfa"] = {"fališko"}, ["xga"] = {"galačansko"}, ["xgb"] = {"Gbin"}, ["xgd"] = {"Gudang"}, ["xgf"] = {"Gabrielino-Fernandeño"}, ["xgg"] = {"Goreng"}, ["xgi"] = {"Garingbal"}, ["xgl"] = {"galindsko"}, ["xgm"] = {"Dharumbal", "Guwinmal"}, ["xgn"] = {"mongolski jeziki"}, ["xgr"] = {"Garza"}, ["xgu"] = {"Unggumi"}, ["xgw"] = {"Guwa"}, ["xha"] = {"Harami"}, ["xhc"] = {"hunsko"}, ["xhd"] = {"Hadrami"}, ["xhe"] = {"Khetrani"}, ["xhm"] = {"srednjekmersko (1400 do 1850)"}, ["xhr"] = {"Hernican"}, ["xht"] = {"hatsko"}, ["xhu"] = {"hurijsko"}, ["xhv"] = {"Khua"}, ["xib"] = {"ibersko"}, ["xii"] = {"Xiri"}, ["xil"] = {"ilirsko"}, ["xin"] = {"Xinca"}, ["xir"] = {"Xiriâna"}, ["xis"] = {"Kisan"}, ["xiv"] = {"Indus Valley Language"}, ["xiy"] = {"Xipaya"}, ["xjb"] = {"Minjungbal"}, ["xjt"] = {"Jaitmatang"}, ["xka"] = {"Kalkoti"}, ["xkb"] = {"Northern Nago"}, ["xkc"] = {"Kho'ini"}, ["xkd"] = {"Mendalam Kayan"}, ["xke"] = {"Kereho"}, ["xkf"] = {"Khengkha"}, ["xkg"] = {"Kagoro"}, ["xki"] = {"kenijsko znakovno"}, ["xkj"] = {"Kajali"}, ["xkk"] = {"Kachok", "Kaco'"}, ["xkl"] = {"Mainstream Kenyah"}, ["xkn"] = {"Kayan River Kayan"}, ["xko"] = {"Kiorr"}, ["xkp"] = {"Kabatei"}, ["xkq"] = {"Koroni"}, ["xkr"] = {"Xakriabá"}, ["xks"] = {"Kumbewaha"}, ["xkt"] = {"Kantosi"}, ["xku"] = {"Kaamba"}, ["xkv"] = {"Kgalagadi"}, ["xkw"] = {"Kembra"}, ["xkx"] = {"Karore"}, ["xky"] = {"Uma' Lasan"}, ["xkz"] = {"Kurtokha"}, ["xla"] = {"Kamula"}, ["xlb"] = {"Loup B"}, ["xlc"] = {"likijsko"}, ["xld"] = {"lidijsko"}, ["xle"] = {"lemnijsko"}, ["xlg"] = {"ligursko (starodavno)"}, ["xli"] = {"liburnijsko"}, ["xln"] = {"alansko"}, ["xlo"] = {"Loup A"}, ["xlp"] = {"lepontsko"}, ["xls"] = {"Lusitanian"}, ["xlu"] = {"Cuneiform Luwian"}, ["xly"] = {"Elymian"}, ["xma"] = {"Mushungulu"}, ["xmb"] = {"Mbonga"}, ["xmc"] = {"Makhuwa-Marrevone"}, ["xmd"] = {"Mbudum"}, ["xme"] = {"medijsko"}, ["xmf"] = {"mingrelsko"}, ["xmg"] = {"Mengaka"}, ["xmh"] = {"Kugu-Muminh"}, ["xmj"] = {"Majera"}, ["xmk"] = {"staromakedonsko"}, ["xml"] = {"malajsko znakovno"}, ["xmm"] = {"Manado Malay"}, ["xmn"] = {"Manichaean Middle Persian"}, ["xmo"] = {"Morerebi"}, ["xmp"] = {"Kuku-Mu'inh"}, ["xmq"] = {"Kuku-Mangk"}, ["xmr"] = {"Meroitic"}, ["xms"] = {"moroško znakovno"}, ["xmt"] = {"Matbat"}, ["xmu"] = {"Kamu"}, ["xmv"] = {"Antankarana Malagasy", "Tankarana Malagasy"}, ["xmw"] = {"Tsimihety Malagasy"}, ["xmx"] = {"Salawati", "Maden"}, ["xmy"] = {"Mayaguduna"}, ["xmz"] = {"Mori Bawah"}, ["xna"] = {"starosevernoarabsko"}, ["xnb"] = {"Kanakanabu"}, ["xnd"] = {"Na-Dene languages"}, ["xng"] = {"srednjemongolsko"}, ["xnh"] = {"Kuanhua"}, ["xni"] = {"Ngarigu"}, ["xnj"] = {"Ngoni (Tanzania)"}, ["xnk"] = {"Nganakarti"}, ["xnm"] = {"Ngumbarl"}, ["xnn"] = {"Northern Kankanay"}, ["xno"] = {"anglo-normansko"}, ["xnq"] = {"Ngoni (Mozambique)"}, ["xnr"] = {"Kangri"}, ["xns"] = {"Kanashi"}, ["xnt"] = {"Narragansett"}, ["xnu"] = {"Nukunul"}, ["xny"] = {"Nyiyaparli"}, ["xnz"] = {"Kenzi", "Mattoki"}, ["xoc"] = {"O'chi'chi'"}, ["xod"] = {"Kokoda"}, ["xog"] = {"Soga"}, ["xoi"] = {"Kominimung"}, ["xok"] = {"Xokleng"}, ["xom"] = {"Komo (Sudan)"}, ["xon"] = {"Konkomba"}, ["xoo"] = {"Xukurú"}, ["xop"] = {"Kopar"}, ["xor"] = {"Korubo"}, ["xow"] = {"Kowaki"}, ["xpa"] = {"Pirriya"}, ["xpb"] = {"severovzhodnotasmansko", "Pyemmairrener"}, ["xpc"] = {"Pecheneg"}, ["xpd"] = {"Oyster Bay Tasmanian"}, ["xpe"] = {"Liberia Kpelle"}, ["xpf"] = {"jugovzhodnotasmansko"}, ["xpg"] = {"Phrygian"}, ["xph"] = {"North Midlands Tasmanian", "Tyerrenoterpanner"}, ["xpi"] = {"piktijsko"}, ["xpj"] = {"Mpalitjanh"}, ["xpk"] = {"Kulina Pano"}, ["xpl"] = {"Port Sorell Tasmanian"}, ["xpm"] = {"Pumpokol"}, ["xpn"] = {"Kapinawá"}, ["xpo"] = {"Pochutec"}, ["xpp"] = {"Puyo-Paekche"}, ["xpq"] = {"Mohegan-Pequot"}, ["xpr"] = {"partsko"}, ["xps"] = {"Pisidian"}, ["xpt"] = {"Punthamara"}, ["xpu"] = {"punsko"}, ["xpv"] = {"severnotasmansko", "Tommeginne"}, ["xpw"] = {"severozahodnotasmansko", "Peerapper"}, ["xpx"] = {"jugozahodnotasmansko", "Toogee"}, ["xpy"] = {"Puyo"}, ["xpz"] = {"Bruny Island Tasmanian"}, ["xqa"] = {"Karakhanid"}, ["xqt"] = {"Qatabanian"}, ["xra"] = {"Krahô"}, ["xrb"] = {"Eastern Karaboro"}, ["xrd"] = {"Gundungurra"}, ["xre"] = {"Kreye"}, ["xrg"] = {"Minang"}, ["xri"] = {"Krikati-Timbira"}, ["xrm"] = {"Armazic"}, ["xrn"] = {"Arin"}, ["xrr"] = {"retijsko"}, ["xrt"] = {"Aranama-Tamique"}, ["xru"] = {"Marriammu"}, ["xrw"] = {"Karawa"}, ["xsa"] = {"Sabaean"}, ["xsb"] = {"Sambal"}, ["xsc"] = {"skitsko"}, ["xsd"] = {"sidetsko"}, ["xse"] = {"Sempan"}, ["xsh"] = {"Shamang"}, ["xsi"] = {"Sio"}, ["xsj"] = {"Subi"}, ["xsl"] = {"South Slavey"}, ["xsm"] = {"Kasem"}, ["xsn"] = {"Sanga (Nigeria)"}, ["xso"] = {"Solano"}, ["xsp"] = {"Silopi"}, ["xsq"] = {"Makhuwa-Saka"}, ["xsr"] = {"Sherpa"}, ["xsu"] = {"Sanumá"}, ["xsv"] = {"sudovijsko"}, ["xsy"] = {"Saisiyat"}, ["xta"] = {"Alcozauca Mixtec"}, ["xtb"] = {"Chazumba Mixtec"}, ["xtc"] = {"Katcha-Kadugli-Miri"}, ["xtd"] = {"Diuxi-Tilantongo Mixtec"}, ["xte"] = {"Ketengban"}, ["xtg"] = {"Transalpine Gaulish"}, ["xth"] = {"Yitha Yitha"}, ["xti"] = {"Sinicahua Mixtec"}, ["xtj"] = {"San Juan Teita Mixtec"}, ["xtl"] = {"Tijaltepec Mixtec"}, ["xtm"] = {"Magdalena Peñasco Mixtec"}, ["xtn"] = {"Northern Tlaxiaco Mixtec"}, ["xto"] = {"tokarsko A"}, ["xtp"] = {"San Miguel Piedras Mixtec"}, ["xtq"] = {"Tumshuqese"}, ["xtr"] = {"Early Tripuri"}, ["xts"] = {"Sindihui Mixtec"}, ["xtt"] = {"Tacahua Mixtec"}, ["xtu"] = {"Cuyamecalco Mixtec"}, ["xtv"] = {"Thawa"}, ["xtw"] = {"Tawandê"}, ["xty"] = {"Yoloxochitl Mixtec"}, ["xua"] = {"Alu Kurumba"}, ["xub"] = {"Betta Kurumba"}, ["xud"] = {"Umiida"}, ["xug"] = {"Kunigami"}, ["xuj"] = {"Jennu Kurumba"}, ["xul"] = {"Ngunawal", "Nunukul"}, ["xum"] = {"umbrijsko"}, ["xun"] = {"Unggaranggu"}, ["xuo"] = {"Kuo"}, ["xup"] = {"Upper Umpqua"}, ["xur"] = {"urartsko"}, ["xut"] = {"Kuthant"}, ["xuu"] = {"Kxoe", "Khwedam"}, ["xve"] = {"venetsko"}, ["xvi"] = {"Kamviri"}, ["xvn"] = {"vandalsko"}, ["xvo"] = {"volskijsko"}, ["xvs"] = {"vestinsko"}, ["xwa"] = {"Kwaza"}, ["xwc"] = {"Woccon"}, ["xwd"] = {"Wadi Wadi"}, ["xwe"] = {"Xwela Gbe"}, ["xwg"] = {"Kwegu"}, ["xwj"] = {"Wajuk"}, ["xwk"] = {"Wangkumara"}, ["xwl"] = {"Western Xwla Gbe"}, ["xwo"] = {"pisno ojratsko"}, ["xwr"] = {"Kwerba Mamberamo"}, ["xwt"] = {"Wotjobaluk"}, ["xww"] = {"Wemba Wemba"}, ["xxb"] = {"Boro (Ghana)"}, ["xxk"] = {"Ke'o"}, ["xxm"] = {"Minkin"}, ["xxr"] = {"Koropó"}, ["xxt"] = {"Tambora"}, ["xya"] = {"Yaygir"}, ["xyb"] = {"Yandjibara"}, ["xyj"] = {"Mayi-Yapi"}, ["xyk"] = {"Mayi-Kulan"}, ["xyl"] = {"Yalakalore"}, ["xyt"] = {"Mayi-Thakurti"}, ["xyy"] = {"Yorta Yorta"}, ["xzh"] = {"Zhang-Zhung"}, ["xzm"] = {"Zemgalian"}, ["xzp"] = {"starozapoteško"}, ["yaa"] = {"Yaminahua"}, ["yab"] = {"Yuhup"}, ["yac"] = {"Pass Valley Yali"}, ["yad"] = {"Yagua"}, ["yae"] = {"Pumé"}, ["yaf"] = {"Yaka (Democratic Republic of Congo)"}, ["yag"] = {"Yámana"}, ["yah"] = {"Yazgulyam"}, ["yai"] = {"Yagnobi"}, ["yaj"] = {"Banda-Yangere"}, ["yak"] = {"Yakama"}, ["yal"] = {"Yalunka"}, ["yam"] = {"Yamba"}, ["yan"] = {"Mayangna"}, ["yao"] = {"Yao"}, ["yap"] = {"Yapese"}, ["yaq"] = {"Yaqui"}, ["yar"] = {"Yabarana"}, ["yas"] = {"Nugunu (Cameroon)"}, ["yat"] = {"Yambeta"}, ["yau"] = {"Yuwana"}, ["yav"] = {"Yangben"}, ["yaw"] = {"Yawalapití"}, ["yax"] = {"Yauma"}, ["yay"] = {"Agwagwune"}, ["yaz"] = {"Lokaa"}, ["yba"] = {"Yala"}, ["ybb"] = {"Yemba"}, ["ybe"] = {"zahodnojugursko"}, ["ybh"] = {"Yakha"}, ["ybi"] = {"Yamphu"}, ["ybj"] = {"Hasha"}, ["ybk"] = {"Bokha"}, ["ybl"] = {"Yukuben"}, ["ybm"] = {"Yaben"}, ["ybn"] = {"Yabaâna"}, ["ybo"] = {"Yabong"}, ["ybx"] = {"Yawiyo"}, ["yby"] = {"Yaweyuha"}, ["ych"] = {"Chesu"}, ["ycl"] = {"Lolopo"}, ["ycn"] = {"Yucuna"}, ["ycp"] = {"Chepya"}, ["ycr"] = {"jilanskokreolsko"}, ["yda"] = {"Yanda"}, ["ydd"] = {"vzhodnojidiško"}, ["yde"] = {"Yangum Dey"}, ["ydg"] = {"Yidgha"}, ["ydk"] = {"Yoidik"}, ["yea"] = {"Ravula"}, ["yec"] = {"Yeniche"}, ["yee"] = {"Yimas"}, ["yei"] = {"Yeni"}, ["yej"] = {"Yevanic"}, ["yel"] = {"Yela"}, ["yer"] = {"Tarok"}, ["yes"] = {"Nyankpa"}, ["yet"] = {"Yetfa"}, ["yeu"] = {"Yerukula"}, ["yev"] = {"Yapunda"}, ["yey"] = {"Yeyi"}, ["yga"] = {"Malyangapa"}, ["ygi"] = {"Yiningayi"}, ["ygl"] = {"Yangum Gel"}, ["ygm"] = {"Yagomi"}, ["ygp"] = {"Gepo"}, ["ygr"] = {"Yagaria"}, ["ygs"] = {"Yolŋu Sign Language"}, ["ygu"] = {"Yugul"}, ["ygw"] = {"Yagwoia"}, ["yha"] = {"Baha Buyang"}, ["yhd"] = {"judovskoiraškoarabsko"}, ["yhl"] = {"Hlepho Phowa"}, ["yhs"] = {"Yan-nhaŋu Sign Language"}, ["yia"] = {"Yinggarda"}, ["yif"] = {"Ache"}, ["yig"] = {"Wusa Nasu"}, ["yih"] = {"zahodnojidiško"}, ["yii"] = {"Yidiny"}, ["yij"] = {"Yindjibarndi"}, ["yik"] = {"Dongshanba Lalo"}, ["yil"] = {"Yindjilandji"}, ["yim"] = {"Yimchungru Naga"}, ["yin"] = {"Riang Lai", "Yinchia"}, ["yip"] = {"Pholo"}, ["yiq"] = {"Miqie"}, ["yir"] = {"North Awyu"}, ["yis"] = {"Yis"}, ["yit"] = {"Eastern Lalu"}, ["yiu"] = {"Awu"}, ["yiv"] = {"Northern Nisu"}, ["yix"] = {"Axi Yi"}, ["yiz"] = {"Azhe"}, ["yka"] = {"Yakan"}, ["ykg"] = {"Northern Yukaghir"}, ["ykh"] = {"hamniganskomongolsko"}, ["yki"] = {"Yoke"}, ["ykk"] = {"Yakaikeke"}, ["ykl"] = {"Khlula"}, ["ykm"] = {"Kap"}, ["ykn"] = {"Kua-nsi"}, ["yko"] = {"Yasa"}, ["ykr"] = {"Yekora"}, ["ykt"] = {"Kathu"}, ["yku"] = {"Kuamasi"}, ["yky"] = {"Yakoma"}, ["yla"] = {"Yaul"}, ["ylb"] = {"Yaleba"}, ["yle"] = {"Yele"}, ["ylg"] = {"Yelogu"}, ["yli"] = {"Angguruk Yali"}, ["yll"] = {"Yil"}, ["ylm"] = {"Limi"}, ["yln"] = {"Langnian Buyang"}, ["ylo"] = {"Naluo Yi"}, ["ylr"] = {"Yalarnnga"}, ["ylu"] = {"Aribwaung"}, ["yly"] = {"Nyâlayu", "Nyelâyu"}, ["ymb"] = {"Yambes"}, ["ymc"] = {"Southern Muji"}, ["ymd"] = {"Muda"}, ["yme"] = {"Yameo"}, ["ymg"] = {"Yamongeri"}, ["ymh"] = {"Mili"}, ["ymi"] = {"Moji"}, ["ymk"] = {"Makwe"}, ["yml"] = {"Iamalele"}, ["ymm"] = {"Maay"}, ["ymn"] = {"Yamna", "Sunum"}, ["ymo"] = {"Yangum Mon"}, ["ymp"] = {"Yamap"}, ["ymq"] = {"Qila Muji"}, ["ymr"] = {"Malasar"}, ["yms"] = {"Mysian"}, ["ymx"] = {"Northern Muji"}, ["ymz"] = {"Muzi"}, ["yna"] = {"Aluo"}, ["ynb"] = {"jambensko"}, ["ynd"] = {"Yandruwandha"}, ["yne"] = {"Lang'e"}, ["yng"] = {"Yango"}, ["ynk"] = {"Naukan Yupik"}, ["ynl"] = {"Yangulam"}, ["ynn"] = {"Yana"}, ["yno"] = {"Yong"}, ["ynq"] = {"Yendang"}, ["yns"] = {"Yansi"}, ["ynu"] = {"Yahuna"}, ["yob"] = {"Yoba"}, ["yog"] = {"Yogad"}, ["yoi"] = {"Yonaguni"}, ["yok"] = {"Yokuts"}, ["yol"] = {"Yola"}, ["yom"] = {"Yombe"}, ["yon"] = {"Yongkom"}, ["yot"] = {"Yotti"}, ["yox"] = {"Yoron"}, ["yoy"] = {"Yoy"}, ["ypa"] = {"Phala"}, ["ypb"] = {"Labo Phowa"}, ["ypg"] = {"Phola"}, ["yph"] = {"Phupha"}, ["ypk"] = {"Yupik languages"}, ["ypm"] = {"Phuma"}, ["ypn"] = {"Ani Phowa"}, ["ypo"] = {"Alo Phola"}, ["ypp"] = {"Phupa"}, ["ypz"] = {"Phuza"}, ["yra"] = {"Yerakai"}, ["yrb"] = {"Yareba"}, ["yre"] = {"Yaouré"}, ["yrk"] = {"nenško"}, ["yrl"] = {"Nhengatu"}, ["yrm"] = {"Yirrk-Mel"}, ["yrn"] = {"Yerong"}, ["yro"] = {"Yaroamë"}, ["yrs"] = {"Yarsun"}, ["yrw"] = {"Yarawata"}, ["yry"] = {"Yarluyandi"}, ["ysc"] = {"Yassic"}, ["ysd"] = {"Samatao"}, ["ysg"] = {"Sonaga"}, ["ysl"] = {"jugoslovansko znakovno"}, ["ysm"] = {"mjanmarsko znakovno"}, ["ysn"] = {"Sani"}, ["yso"] = {"Nisi (China)"}, ["ysp"] = {"Southern Lolopo"}, ["ysr"] = {"Sirenik Yupik"}, ["yss"] = {"Yessan-Mayo"}, ["ysy"] = {"Sanie"}, ["yta"] = {"Talu"}, ["ytl"] = {"Tanglang"}, ["ytp"] = {"Thopho"}, ["ytw"] = {"Yout Wam"}, ["yty"] = {"Yatay"}, ["yua"] = {"jukateško"}, ["yub"] = {"Yugambal"}, ["yuc"] = {"Yuchi"}, ["yud"] = {"judovskotripolitanskoarabsko"}, ["yue"] = {"kantonsko"}, ["yuf"] = {"Havasupai-Walapai-Yavapai"}, ["yug"] = {"Yug"}, ["yui"] = {"Yurutí"}, ["yuj"] = {"Karkar-Yuri"}, ["yuk"] = {"Yuki"}, ["yul"] = {"Yulu"}, ["yum"] = {"Quechan"}, ["yun"] = {"Bena (Nigeria)"}, ["yup"] = {"Yukpa"}, ["yuq"] = {"Yuqui"}, ["yur"] = {"Yurok"}, ["yut"] = {"Yopno"}, ["yuw"] = {"Yau (Morobe Province)"}, ["yux"] = {"Southern Yukaghir"}, ["yuy"] = {"East Yugur"}, ["yuz"] = {"Yuracare"}, ["yva"] = {"Yawa"}, ["yvt"] = {"Yavitero"}, ["ywa"] = {"Kalou"}, ["ywg"] = {"Yinhawangka"}, ["ywl"] = {"Western Lalu"}, ["ywn"] = {"Yawanawa"}, ["ywq"] = {"Wuding-Luquan Yi"}, ["ywr"] = {"Yawuru"}, ["ywt"] = {"Xishanba Lalo", "Central Lalo"}, ["ywu"] = {"Wumeng Nasu"}, ["yww"] = {"Yawarawarga"}, ["yxa"] = {"Mayawali"}, ["yxg"] = {"Yagara"}, ["yxl"] = {"Yardliyawarra"}, ["yxm"] = {"Yinwum"}, ["yxu"] = {"Yuyu"}, ["yxy"] = {"Yabula Yabula"}, ["yyr"] = {"Yir Yoront"}, ["yyu"] = {"Yau (Sandaun Province)"}, ["yyz"] = {"Ayizi"}, ["yzg"] = {"E'ma Buyang"}, ["yzk"] = {"Zokhuo"}, ["zaa"] = {"Sierra de Juárez Zapotec"}, ["zab"] = {"Western Tlacolula Valley Zapotec", "San Juan Guelavía Zapotec"}, ["zac"] = {"Ocotlán Zapotec"}, ["zad"] = {"Cajonos Zapotec"}, ["zae"] = {"Yareni Zapotec"}, ["zaf"] = {"Ayoquesco Zapotec"}, ["zag"] = {"Zaghawa"}, ["zah"] = {"Zangwal"}, ["zai"] = {"Isthmus Zapotec"}, ["zaj"] = {"Zaramo"}, ["zak"] = {"Zanaki"}, ["zal"] = {"Zauzou"}, ["zam"] = {"Miahuatlán Zapotec"}, ["zao"] = {"Ozolotepec Zapotec"}, ["zap"] = {"Zapotec"}, ["zaq"] = {"Aloápam Zapotec"}, ["zar"] = {"Rincón Zapotec"}, ["zas"] = {"Santo Domingo Albarradas Zapotec"}, ["zat"] = {"Tabaa Zapotec"}, ["zau"] = {"Zangskari"}, ["zav"] = {"Yatzachi Zapotec"}, ["zaw"] = {"Mitla Zapotec"}, ["zax"] = {"Xadani Zapotec"}, ["zay"] = {"Zayse-Zergulla", "Zaysete"}, ["zaz"] = {"Zari"}, ["zba"] = {"Balaibalan"}, ["zbc"] = {"Central Berawan"}, ["zbe"] = {"East Berawan"}, ["zbl"] = {"Blissymbols", "Bliss", "Blissymbolics"}, ["zbt"] = {"Batui"}, ["zbu"] = {"Bu (Bauchi State)"}, ["zbw"] = {"West Berawan"}, ["zca"] = {"Coatecas Altas Zapotec"}, ["zcd"] = {"Las Delicias Zapotec"}, ["zch"] = {"Central Hongshuihe Zhuang"}, ["zdj"] = {"Ngazidja Comorian"}, ["zea"] = {"Zeeuws"}, ["zeg"] = {"Zenag"}, ["zeh"] = {"Eastern Hongshuihe Zhuang"}, ["zem"] = {"Zeem"}, ["zen"] = {"Zenaga"}, ["zga"] = {"Kinga"}, ["zgb"] = {"Guibei Zhuang"}, ["zgh"] = {"Standard Moroccan Tamazight"}, ["zgm"] = {"Minz Zhuang"}, ["zgn"] = {"Guibian Zhuang"}, ["zgr"] = {"Magori"}, ["zhb"] = {"Zhaba"}, ["zhd"] = {"Dai Zhuang"}, ["zhi"] = {"Zhire"}, ["zhn"] = {"Nong Zhuang"}, ["zhw"] = {"Zhoa"}, ["zhx"] = {"Chinese (family)"}, ["zia"] = {"Zia"}, ["zib"] = {"zimbabvejsko znakovno"}, ["zik"] = {"Zimakani"}, ["zil"] = {"Zialo"}, ["zim"] = {"Mesme"}, ["zin"] = {"Zinza"}, ["ziw"] = {"Zigula"}, ["ziz"] = {"Zizilivakan"}, ["zka"] = {"Kaimbulawa"}, ["zkd"] = {"Kadu"}, ["zkg"] = {"Koguryo"}, ["zkh"] = {"Khorezmian"}, ["zkk"] = {"Karankawa"}, ["zkn"] = {"Kanan"}, ["zko"] = {"asansko", "Kott"}, ["zkp"] = {"São Paulo Kaingáng"}, ["zkr"] = {"Zakhring"}, ["zkt"] = {"Kitan"}, ["zku"] = {"Kaurna"}, ["zkv"] = {"Krevinian"}, ["zkz"] = {"Khazar"}, ["zla"] = {"Zula"}, ["zle"] = {"East Slavic languages"}, ["zlj"] = {"Liujiang Zhuang"}, ["zlm"] = {"Malay (individual language)"}, ["zln"] = {"Lianshan Zhuang"}, ["zlq"] = {"Liuqian Zhuang"}, ["zls"] = {"South Slavic languages"}, ["zlw"] = {"West Slavic languages"}, ["zma"] = {"Manda (Australia)"}, ["zmb"] = {"Zimba"}, ["zmc"] = {"Margany"}, ["zmd"] = {"Maridan"}, ["zme"] = {"Mangerr"}, ["zmf"] = {"Mfinu"}, ["zmg"] = {"Marti Ke"}, ["zmh"] = {"Makolkol"}, ["zmi"] = {"Negeri Sembilan Malay"}, ["zmj"] = {"Maridjabin"}, ["zmk"] = {"Mandandanyi"}, ["zml"] = {"Matngala"}, ["zmm"] = {"Marimanindji", "Marramaninyshi"}, ["zmn"] = {"Mbangwe"}, ["zmo"] = {"Molo"}, ["zmp"] = {"Mbuun"}, ["zmq"] = {"Mituku"}, ["zmr"] = {"Maranunggu"}, ["zms"] = {"Mbesa"}, ["zmt"] = {"Maringarr"}, ["zmu"] = {"Muruwari"}, ["zmv"] = {"Mbariman-Gudhinma"}, ["zmw"] = {"Mbo (Democratic Republic of Congo)"}, ["zmx"] = {"Bomitaba"}, ["zmy"] = {"Mariyedi"}, ["zmz"] = {"Mbandja"}, ["zna"] = {"Zan Gula"}, ["znd"] = {"zandsko (jezikovna družina)"}, ["zne"] = {"zandsko (posamezni jezik)"}, ["zng"] = {"Mang"}, ["znk"] = {"Manangkari"}, ["zns"] = {"Mangas"}, ["zoc"] = {"Copainalá Zoque"}, ["zoh"] = {"Chimalapa Zoque"}, ["zom"] = {"Zou"}, ["zoo"] = {"Asunción Mixtepec Zapotec"}, ["zoq"] = {"Tabasco Zoque"}, ["zor"] = {"Rayón Zoque"}, ["zos"] = {"Francisco León Zoque"}, ["zpa"] = {"Lachiguiri Zapotec"}, ["zpb"] = {"Yautepec Zapotec"}, ["zpc"] = {"Choapan Zapotec"}, ["zpd"] = {"Southeastern Ixtlán Zapotec"}, ["zpe"] = {"Petapa Zapotec"}, ["zpf"] = {"San Pedro Quiatoni Zapotec"}, ["zpg"] = {"Guevea De Humboldt Zapotec"}, ["zph"] = {"Totomachapan Zapotec"}, ["zpi"] = {"Santa María Quiegolani Zapotec"}, ["zpj"] = {"Quiavicuzas Zapotec"}, ["zpk"] = {"Tlacolulita Zapotec"}, ["zpl"] = {"Lachixío Zapotec"}, ["zpm"] = {"Mixtepec Zapotec"}, ["zpn"] = {"Santa Inés Yatzechi Zapotec"}, ["zpo"] = {"Amatlán Zapotec"}, ["zpp"] = {"El Alto Zapotec"}, ["zpq"] = {"Zoogocho Zapotec"}, ["zpr"] = {"Santiago Xanica Zapotec"}, ["zps"] = {"Coatlán Zapotec"}, ["zpt"] = {"San Vicente Coatlán Zapotec"}, ["zpu"] = {"Yalálag Zapotec"}, ["zpv"] = {"Chichicapan Zapotec"}, ["zpw"] = {"Zaniza Zapotec"}, ["zpx"] = {"San Baltazar Loxicha Zapotec"}, ["zpy"] = {"Mazaltepec Zapotec"}, ["zpz"] = {"Texmelucan Zapotec"}, ["zqe"] = {"Qiubei Zhuang"}, ["zra"] = {"Kara (Korea)"}, ["zrg"] = {"Mirgan"}, ["zrn"] = {"Zerenkel"}, ["zro"] = {"Záparo"}, ["zrp"] = {"Zarphatic"}, ["zrs"] = {"Mairasi"}, ["zsa"] = {"Sarasira"}, ["zsk"] = {"Kaskean"}, ["zsl"] = {"zambijsko znakovno"}, ["zsm"] = {"standardnomalajsko"}, ["zsr"] = {"Southern Rincon Zapotec"}, ["zsu"] = {"Sukurum"}, ["zte"] = {"Elotepec Zapotec"}, ["ztg"] = {"Xanaguía Zapotec"}, ["ztl"] = {"Lapaguía-Guivini Zapotec"}, ["ztm"] = {"San Agustín Mixtepec Zapotec"}, ["ztn"] = {"Santa Catarina Albarradas Zapotec"}, ["ztp"] = {"Loxicha Zapotec"}, ["ztq"] = {"Quioquitani-Quierí Zapotec"}, ["zts"] = {"Tilquiapan Zapotec"}, ["ztt"] = {"Tejalapan Zapotec"}, ["ztu"] = {"Güilá Zapotec"}, ["ztx"] = {"Zaachila Zapotec"}, ["zty"] = {"Yatee Zapotec"}, ["zuh"] = {"Tokano"}, ["zum"] = {"Kumzari"}, ["zun"] = {"Zuni"}, ["zuy"] = {"Zumaya"}, ["zwa"] = {"Zay"}, ["zxx"] = {"brez jezikovne vsebine"}, ["zyb"] = {"Yongbei Zhuang"}, ["zyg"] = {"Yang Zhuang"}, ["zyj"] = {"Youjiang Zhuang"}, ["zyn"] = {"Yongnan Zhuang"}, ["zyp"] = {"Zyphe Chin"}, ["zza"] = {"Zaza", "Dimili", "Dimli (macrolanguage)", "Kirdki", "Kirmanjki (macrolanguage)", "Zazaki"}, ["zzj"] = {"Zuojiang Zhuang"} } local deprecated = { ["in"] = {"indonezijsko"}, ["iw"] = {"hebrejsko"}, ["ji"] = {"jidiško"}, ["jw"] = {"javansko"}, ["mo"] = {"moldavsko"}, ["aam"] = {"Aramanik"}, ["adp"] = {"Adap"}, ["agp"] = {"Paranan"}, ["ais"] = {"Nataoran Amis"}, ["ajp"] = {"južnolevantskoarabsko"}, ["ajt"] = {"judovskotunizijskoarabsko"}, ["aoh"] = {"Arma"}, ["asd"] = {"Asas"}, ["aue"] = {"ǂKxʼauǁʼein"}, ["ayx"] = {"Ayi (China)"}, ["ayy"] = {"Tayabas Ayta"}, ["baz"] = {"Tunen"}, ["bbz"] = {"Babalia Creole Arabic"}, ["bgm"] = {"Baga Mboteni"}, ["bhk"] = {"Albay Bicolano"}, ["bic"] = {"Bikaru"}, ["bij"] = {"Vaghat-Ya-Bijim-Legeri"}, ["bjd"] = {"Bandjigali"}, ["bjq"] = {"Southern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bkb"] = {"Finallig"}, ["blg"] = {"Balau"}, ["bmy"] = {"bemba"}, ["bpb"] = {"Barbacoas"}, ["btb"] = {"Beti (Cameroon)"}, ["btl"] = {"Bhatola"}, ["bxx"] = {"Borna (Democratic Republic of Congo)"}, ["byy"] = {"Buya"}, ["cbe"] = {"Chipiajes"}, ["cbh"] = {"Cagua"}, ["cca"] = {"Cauca"}, ["ccq"] = {"Chaungtha"}, ["cdg"] = {"Chamari"}, ["cjr"] = {"Chorotega"}, ["cka"] = {"Khumi Awa Chin"}, ["cmk"] = {"Chimakum"}, ["coy"] = {"Coyaima"}, ["cqu"] = {"Chilean Quechua"}, ["cug"] = {"Chungmboko", "Cung"}, ["cum"] = {"Cumeral"}, ["daf"] = {"Dan"}, ["dap"] = {"Nisi (India)"}, ["dek"] = {"Dek"}, ["dgu"] = {"Degaru"}, ["dha"] = {"Dhanwar (India)"}, ["dit"] = {"Dirari"}, ["djl"] = {"Djiwarli"}, ["dkl"] = {"Kolum So Dogon"}, ["drh"] = {"Darkhat"}, ["drr"] = {"Dororo"}, ["drw"] = {"Darwazi"}, ["dud"] = {"Hun-Saare"}, ["duj"] = {"Dhuwal"}, ["dwl"] = {"Walo Kumbe Dogon"}, ["dzd"] = {"Daza"}, ["ekc"] = {"vzhodnokarnijsko"}, ["elp"] = {"Elpaputih"}, ["emo"] = {"Emok"}, ["gav"] = {"Gabutamon"}, ["gbc"] = {"Garawa"}, ["gfx"] = {"Mangetti Dune ǃXung"}, ["ggn"] = {"Eastern Gurung"}, ["ggo"] = {"južnogondijsko"}, ["ggr"] = {"Aghu Tharnggalu"}, ["gio"] = {"Gelao"}, ["gji"] = {"Geji"}, ["gli"] = {"Guliguli"}, ["gti"] = {"Gbati-ri"}, ["guv"] = {"Gey"}, ["hrr"] = {"Horuru"}, ["iap"] = {"Iapama"}, ["ibi"] = {"Ibilo"}, ["ill"] = {"Iranun"}, ["ilw"] = {"Talur"}, ["ime"] = {"Imeraguen"}, ["izi"] = {"Izi-Ezaa-Ikwo-Mgbo"}, ["jar"] = {"Jarawa (Nigeria)"}, ["jeg"] = {"Jeng"}, ["kbf"] = {"Kakauhua"}, ["kdv"] = {"Kado"}, ["kgc"] = {"Kasseng"}, ["kgd"] = {"Kataang"}, ["kgh"] = {"Upper Tanudan Kalinga"}, ["kgm"] = {"Karipúna"}, ["kjf"] = {"Khalaj [Indo-Iranian]"}, ["koj"] = {"Sara Dunjo"}, ["kox"] = {"Coxima"}, ["kpp"] = {"Paku Karen"}, ["krm"] = {"Krim"}, ["ksa"] = {"Shuwa-Zamani"}, ["ktr"] = {"Kota Marudu Tinagas"}, ["kvs"] = {"Kunggara"}, ["kwq"] = {"Kwak"}, ["kxe"] = {"Kakihum"}, ["kxl"] = {"Nepali Kurux"}, ["kxu"] = {"Kui (India)"}, ["kzh"] = {"Kenuzi-Dongola"}, ["kzj"] = {"Coastal Kadazan"}, ["kzt"] = {"Tambunan Dusun"}, ["lak"] = {"Laka (Nigeria)"}, ["lba"] = {"Lui"}, ["leg"] = {"Lengua"}, ["lii"] = {"Lingkhim"}, ["llo"] = {"Khlor"}, ["lmm"] = {"Lamam"}, ["lmz"] = {"Lumbee"}, ["lno"] = {"Lango (South Sudan)"}, ["lsg"] = {"lionsko znakovno"}, ["meg"] = {"Mea"}, ["mgx"] = {"Omati"}, ["mhh"] = {"Maskoy Pidgin"}, ["mja"] = {"Mahei"}, ["mld"] = {"Malakhel"}, ["mnt"] = {"Maykulan"}, ["mof"] = {"Mohegan-Montauk-Narragansett"}, ["mst"] = {"Cataelano Mandaya"}, ["mvm"] = {"Muya"}, ["mwd"] = {"Mudbura"}, ["mwj"] = {"Maligo"}, ["mwx"] = {"Mediak"}, ["mwy"] = {"Mosiro"}, ["myd"] = {"Maramba"}, ["myi"] = {"Mina (India)"}, ["myq"] = {"Forest Maninka"}, ["myt"] = {"Sangab Mandaya"}, ["nad"] = {"Nijadali"}, ["nbf"] = {"Naxi"}, ["nbx"] = {"Ngura"}, ["ncp"] = {"Ndaktup"}, ["ngo"] = {"Ngoni"}, ["nln"] = {"duranškonahuatlsko"}, ["nlr"] = {"Ngarla"}, ["nns"] = {"Ningye"}, ["nnx"] = {"Ngong"}, ["nom"] = {"Nocamán"}, ["noo"] = {"Nootka"}, ["nte"] = {"Nathembo"}, ["nts"] = {"Natagaimas"}, ["nxu"] = {"Narau"}, ["ome"] = {"Omejes"}, ["oun"] = {"ǃOǃung"}, ["pat"] = {"Papitalai"}, ["pbz"] = {"Palu"}, ["pcr"] = {"Panang"}, ["pgy"] = {"Pongyong"}, ["pii"] = {"Pini"}, ["plj"] = {"Polci"}, ["plp"] = {"Palpa"}, ["pmc"] = {"Palumata"}, ["pmk"] = {"Pamlico"}, ["pmu"] = {"mirpurskopandžabsko"}, ["pod"] = {"Ponares"}, ["ppa"] = {"Pao"}, ["ppr"] = {"Piru"}, ["prb"] = {"Lua'"}, ["prp"] = {"Parsi"}, ["pry"] = {"Pray 3"}, ["puk"] = {"Pu Ko"}, ["puz"] = {"Purum Naga"}, ["rie"] = {"Rien"}, ["rmr"] = {"Caló"}, ["rna"] = {"Runa"}, ["rsi"] = {"renneleško znakovno"}, ["sap"] = {"Sanapaná"}, ["sca"] = {"Sansu"}, ["sdm"] = {"Semandang"}, ["sgl"] = {"Sanglechi-Ishkashimi"}, ["sgo"] = {"Songa"}, ["skk"] = {"Sok"}, ["smd"] = {"Sama"}, ["snb"] = {"Sebuyau"}, ["snh"] = {"Shinabo"}, ["sul"] = {"Surigaonon"}, ["sum"] = {"Sumo-Mayangna"}, ["svr"] = {"Savara"}, ["szd"] = {"Seru"}, ["tbb"] = {"Tapeba"}, ["tdu"] = {"Tempasuk Dusun"}, ["tgg"] = {"Tangga"}, ["thc"] = {"Tai Hang Tong"}, ["thw"] = {"Thudam"}, ["thx"] = {"The"}, ["tid"] = {"Tidong"}, ["tie"] = {"Tingal"}, ["tkk"] = {"Takpa"}, ["tlw"] = {"South Wemale"}, ["tmk"] = {"Northwestern Tamang"}, ["tmp"] = {"Tai Mène"}, ["tne"] = {"Tinoc Kallahan"}, ["tnf"] = {"Tangshewi"}, ["toe"] = {"Tomedes"}, ["tpw"] = {"Tupí"}, ["tsf"] = {"Southwestern Tamang"}, ["unp"] = {"Worora"}, ["uok"] = {"Uokha"}, ["uun"] = {"Kulon-Pazeh"}, ["vki"] = {"Ija-Zuba"}, ["wgw"] = {"Wagawaga"}, ["wit"] = {"Wintu"}, ["wiw"] = {"Wirangu"}, ["wra"] = {"Warapu"}, ["wrd"] = {"Warduji"}, ["wya"] = {"Wyandot"}, ["xba"] = {"kamba"}, ["xbx"] = {"Kabixí"}, ["xia"] = {"Xiandao"}, ["xip"] = {"Xipináwa"}, ["xkh"] = {"Karahawyana"}, ["xrq"] = {"Karranga"}, ["xss"] = {"asansko"}, ["xtz"] = {"Tasmanian"}, ["ybd"] = {"Yangbye"}, ["yds"] = {"jidiško znakovno"}, ["yen"] = {"Yendang"}, ["yiy"] = {"Yir Yoront"}, ["yma"] = {"Yamphe"}, ["ymt"] = {"Mator-Taygi-Karagas"}, ["ynh"] = {"Yangho"}, ["yos"] = {"Yos"}, ["yri"] = {"Yarí"}, ["yuu"] = {"Yugh"}, ["zir"] = {"Ziriya"}, ["zkb"] = {"Khakas"}, ["zua"] = {"Zeem"}, } return { active = active, deprecated = deprecated, } qgepc950lbxjhc4mk8kddny8seb1nw4 0 471416 6675188 6528496 2026-05-13T07:52:04Z ST5689 259729 Povezava skupine Kontradikshn z njihovim člankom na Wikipediji. Kontradikshn so na presečišču rock in alternativne glasbe in zato spadajo v obe kategoriji. 6675188 wikitext text/x-wiki == A == * [[Akrodus|Acrodus]] * [[Ana Pupedan]] * == B == * [[Baby Can Dance]] * [[Bitch Boys]] *Bring on the Vanguards * [[Buldogi]] * [[Buldožer (glasbena skupina)|Buldožer]] == C == * [[Carnaval]] * [[Center za dehumanizacijo]] *Coma Stereo *Crazed Framers == Č == * [[Čao pičke]] *[[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]] *[[Čompe]] == D == * Deca Debilane *[[Dead Revival]] * [[Demolition Group]] * [[Dežurni krivci]] * [[Dicky B. Hardy]] * [[Dubzilla]] == E == * [[Ego Malfunction]] == F == == G == * [[Gast'r'bajtr's]] *GLOG == H == * Haiku Garden *HAY *[[Heilenstein]] * [[Heavy Les Wanted]] *Hexenbrutal *[[Hic et nunc|Hic Et Nunc]] == I == * [[Incurabili]] * [[Indust Bag]] * Interceptor * [[Intimn Frizurn]] * [[It's not for sale]] == J == * Jastrebi *[[Joko Ono]] == K == * Karmakoma *[[Katalena (glasbena skupina)|Katalena]] *[https://youtube.com/@kikcs-izola?si=lp_M1wH3fQGQHldA Kikcs] *[[Kleemar]] * [[Koala Voice]] * [[Kontradikshn]] *Kraški Solisti * [[Kuzle]] == L == * [[Laibach]] * [[Legalo Kriminalo]] (punk, rock) * [[Lublanski psi]] (punk) * [[Lynch]] == M == * [[Manul]] * [[Martin Ramoves Band|Martin Ramoveš Band]] *MeduzaleM * [[Melodrom]] * [[Miladojka Youneed]] *Moveknowledgment * [[Muškat Hamburg]] == N == * [[NeSeBat]] *nevemnevem *New Wave Syria * [[Niet]] (punk, punk-rock) *[[Nikki Louder]] * [[Niowt]] * [[NLP - Na Lepem Prijazni]] * [[Non finire mai]] * [[Noxire]] * [[Nude]] == O == * oOo Freeo == P == * Pantaloons *Parliament Attack *persons from porlock * [[Pridigarji]] * [[Polska Malca]] * [[Psycho-Path]] == Q == * [[Quatebriga]] == R == * [[Racija (glasbena skupina)|Racija]] * [[Regrat (glasbena skupina)|Regrat]] * [[Res Nullius]] * [[Rodoljubac]] == S == * [[Sensation]] * Sist En 343 * [[Sphericube (glasbena skupina)|Sphericube]] * [[Stranci]] *Spock Studios * [[Spotless Minds]] *Styröfoam == Š == *[[ŠKM banda]] *[[Šund (glasbena skupina)|Šund]] == T == * Tavžntroža *[[The Stroj]] * [[Thunderbabies]] *TiTiTi * [[Toni Bencinski Co.]] *[[Tožibabe]] == U == * Ulice pozabe == V == * [[V okovih]] == W == * Walter Flego *[[We Can't Sleep at Night]] * [[Werefox]] == X == == Y == * [[Your Gay Thoughts]] == Z == <br /> [[Kategorija:Glasba]] __BREZKAZALAVSEBINE__ eohd2jcv9a0v6csl7us0w0u2pykqao5 0 473641 6675124 6317278 2026-05-13T00:51:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675124 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev svetega Maksimilijana Bischofshofen | image = Bischofshofen St.Maximilian - Außenansicht mit Kastenturm.jpg | pushpin map =Austria | pushpin map = Avstrija | coordinates = {{koord novi|47|24|52|N|13|13|07|E | display=inline,title}} | denomination = rimskokatoliška cerkev | consecrated date = 1327 (kor) | status = dejavna | functional status = | heritage designation = da | website = [http://www.pfarre-bischofshofen.at/home/ župnijska cerkev] | architect = | functional status =cerkev | style = [[romanska arhitektura]], [[gotska arhitektura]] | length = | width = | width nave = }} Rimskokatoliška '''župnijska cerkev v Bischofshofnu''' ali '''cerkev sv. Maksimilijana''' je v kraju [[Bischofshofen]] v okrožju St. Johann im Pongau v [[Salzburg (zvezna dežela)|zvezni deželi Salzburg]]. Župnijska cerkev sv. Maksimilijana pripada dekaniji svetega Johana im Pongaua v nadškofiji Salzburg. Cerkev je spomeniško zaščitena.<ref>Salzburg – unbewegliche und archäologische Denkmale unter Denkmalschutz[https://bda.gv.at/fileadmin/Dokumente/bda.gv.at/Publikationen/Denkmalverzeichnis/Oesterreich_PDF/Salzburg_2019.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190127014822/https://bda.gv.at/fileadmin/Dokumente/bda.gv.at/Publikationen/Denkmalverzeichnis/Oesterreich_PDF/Salzburg_2019.pdf |date=2019-01-27 }}</ref>. == Zgodovina == Cerkev stoji na mestu ''Cella Maximiliana'' (Maksimilijanova celica), matične veje Innengebirge (del posesti salzburške nadškofije v srednjem in zgodnjem novem veku), ki sta jo ustanovila sveti [[Rupert Salsburški|Rupert]] in bavarski vojvoda [[Teodbert Bavarski|Theodbert]]; stara je kot salzburška škofija in [[samostan Nonnberg , Salzburg|samostan Nonnberg]], ki je bil zgrajen istočasno leta 711 / 12. V 11. stoletju se je razvil [[avguštinci|avguštinski]] samostan ''Pongau'' (''Pongo, Pongowe'').<ref>[http://www.meinbezirk.at/bischofshofen/kultur/1300-jahrjubilaeum-cella-maximiliana-d57958.html ''Cella maximiliana'']{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, zum 1300-Jahres-Jubiläum, auf meinbezirk.at</ref> Rezultat izkopavanj leta 1953 je najdba prejšnje stavbe. Ta cerkev je bila avguštinska samostanska cerkev. Prečna zgradba je bila približno velikosti današnje, v pravokotnih nišah je bilo pet oltarjev. Natančnega datuma za prvotno cerkev ni bilo mogoče dati, vprašljiva sta 8. in 11. stoletje. Iz nje izvira tudi '' Rupertov križ iz Bischofshofna'', najstarejši znani krščanski umetniški predmet v Avstriji, ki ga lahko danes vidimo v stolničnem muzeju Salzburg <ref>Volker Bierbrauer: ''Das sogenannte Rupertuskreuz aus Bischofshofen.'' In: Heinz Dopsch, Roswitha Juffinger (Hrsg.): ''Virgil von Salzburg. Missionar und Gelehrter.'', Salzburg 1985, S. 299 ff. ([http://wwwg.uni-klu.ac.at/kultdoku/kataloge/28/html/2375.htm Kurzeintrag online] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230419100238/http://wwwg.uni-klu.ac.at/kultdoku/kataloge/28/html/2375.htm |date=2023-04-19 }}, uni-klu.ac.at/kultdoku)</ref><ref>''[http://www.salzburgmuseum.at/635.html?pmid=84 Archäologin des SMCA macht sensationelle Entdeckung zum berühmten Rupertus-Kreuz aus Bischofshofen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140528005537/http://www.salzburgmuseum.at/635.html?pmid=84 |date=2014-05-28 }}'', salzburgmuseum.at, Juni 2003.</ref>. Leta 1215 so podružnico dobili škofje iz Chiemseeja, nova sufraganska škofija Salzburga, ki so opustili samostan, uporabili prostore za svoj sedež in samostansko stavbo, ki se je takrat imenovala škofovski dvor, spremenili v gospodarsko posest, Kastenhof. Namesto Liebfrauenkirche je cerkev postala nova župnijska cerkev desničarskega suverena Chiemseeja Hofmarka, medtem ko je ta ostala pri župnijski cerkvi Pfarrwerfen. V tega obdobja bo verjetno današnji objekt. To je redek koncept za alpsko območje s [[transept]]om in križiščem, ki spominja na renske modele iz tega obdobja. Prečna zgradba je bila verjetno dodana v 13. stoletju, [[prezbiterij|kor]], ki ostaja v današnji obliki, je bil verjetno dodan v 14. stoletju. Leta 1327 so poročali o posvetitvi kora. V kornem delu so ohranjeni tudi ostanki poznoromanske stavbe. Vzhodno in južno krilo Kastenhofa (današnja mestna hiša, Kastenturm) in pravokotna postavitev njegovega notranjega dvorišča še vedno spominjata na samostanski izvor cerkve. Cerkev je današnji videz dobila v 15. stoletju (okoli leta 1450) <ref name="Überblick">[http://pfarre-bischofshofen.net/ |wayback=20130610040513] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130610040513/http://pfarre-bischofshofen.net/ |date=2013-06-10 }} ''Die Pfarre Bischofshofen im Überblick'', pfarre-bischofshofen.net.</ref>. Kor je bil ponovno obokan. Obok v križišču je poudarjen z mogočnimi stebri, vzporedni rebrasti obok kora ima nekoliko moreč učinek <ref>Apfelthaler 1987, S. 10.</ref>. Nekdanja zahodna galerija je bila prvotno obokana, vendar je bila pozneje porušena. Transept je razdeljen na tri območja s kvadratnimi stebri. V srednjem delu je okoli [[sklepnik]]a razporejenih osem reber. Nad njim je bil zgrajen kvadratni stolp, pravijo naj bi bil spomin na sv. Maksimilijana. Zvezdni oboki stranskih hodnikov so razporejeni v zrcalni podobi. Ko je stari Kastenhof leta 1775 postal žrtev poplave potoka Gainfeldbach, sta ostala samo cerkev in Kastenturm. Celovita prenova je bila izvedena v letih 1982/83 in zunaj 1985/86 <ref>Apfelthaler 1987, S. 2–4.</ref>, nadaljnje obnove sobile leta 1999 in 2010–2011. == Oprema == === Freske === Na severni steni so ohranjeni ostanki poznogotskega cikla [[freska|fresk]] iz okoli leta 1490. Cikel prikazuje ''Kristusov pokop, ''Kristusov spust v podzemlje'', ''Vstajenje'' in ''Kalvarija''. Podobe so skozi stoletja močno zbledele. Druga freska, vzhodno, tudi iz okoli leta 1490, prikazuje ''Jožefovo smrt''. Spodaj je serija slik z zgodbo o ''Kristusovem trpljenju'', ki sega do vstajenja. To delo je verjetno nastalo po letu 1600, posnema ''posti prt'' <ref>Apfelthaler 1987, S. 7.</ref>. Freske na južni steni so bile naslikane od leta 1651 do 1654, prikazujejo ''Beg v Egipt'', ''Pomor otrok v Betlehemu'' in ''sv. Michael''. <gallery class="center" mode="packed" heights="150"> Bischofshofen St.Maximilian - Barocke Fresken.jpg|Freske Bischofshofen St.Maximilian - Passionszyklus barock 1.jpg|Baročni Pasijon Bischofshofen St.Maximilian - Passionszyklus barock 2.jpg|Baročni Pasijon Bischofshofen St.Maximilian - Passionszyklus barock 3.jpg|Baročni Pasijon </gallery> === Oltarji === [[Slika:Bischofshofen St.Maximilian - Hochaltar 1.jpg|thumb|Oltar]] * Visoki oltar je bil narejen na Bavarskem okoli leta 1680. Dvonadstropna struktura z vijugastimi stebri izgleda veličastno. Milostni stol je prikazan v spodnjem delu, zasnovan je kot poznogotski izrezljan oltar. Ob njem so figure cesarja Henrika in njegove žene sv. Kunigunde, pa tudi figure matere Ane in Jožefa. Skulpturo sv. Maksimilijana je leta 1923 dopolnil Johann Senoner. * Za gradnjo obeh stranskih oltarjev so bili uporabljeni ostanki dveh baročnih oltarjev iz Lungaua. Podobe na desnem stranskem oltarju, ki mu pravijo tudi križni oltar, prikazuje baročno [[razpelo]], poznogotski figuri Marije in Janeza pa izvirata iz nekdanje skupine ''križanja''. Na levem oltarju je ''Mati božja z otrokom Jezusom in svetnicami Margareto in Barbaro''. Figure je izklesal salzburški umetnik okoli leta 1490 <ref>Apfelthaler 1987, S. 9–10.</ref>. === Drugo === [[Slika:Bischofshofen St.Maximilian - Anna selbdritt.jpg|thumb|Ana Samotretja]] * Majhna slika iz okoli leta 1500 z upodobitvijo Hieronima visi na stebru v ladji. Iz tega časa velja za pričevanje o zasebni pobožnosti. * Nad grobom škofa Silvestra Pfliegerja visi oltarna slika, ki prikazuje ''Češčenje kraljev''. Leta 1693 jo je naslikal Johann Friedrich Pereth. * Oltar svetega Štefana je bil porušen leta 1950, bil je samostanski oltar. * Gotski [[krstilnik]] je izdelan iz marmorja. Njegova baročna kapa je okronana s kipcem Janeza Krstnika, ki je bil izdelan v prvi polovici 17. stoletja. * V južnem kraku je baročno oltar. Skupino ''Ana Samotretja'' je ustvaril štajerski mojster Lienhart Astl v prvi tretjini 16. stoletja. * Friz pod skupino Ane Samotretje prikazuje ''Jezusa z dvanajstimi apostoli''. Na konzolah na straneh sta lika Janeza Nepomuka in Antona Padovanskega. Baročna kipca predstavljata Notburga in Florijana. * ''Rupertov križ'' je lesen križ na stojalu. Obložen je s pozlato in vtisnjeno bakreno pločevino. Okrašen je z rastlinskimi viticami in živalskimi motivi, v katere so vstavljeni stekleni dragulji. Križ je bil verjetno narejen v Angliji ali na Irskem v drugi polovici 8. stoletja <ref>Apfelthaler 1987, S. 12.</ref>. V Salzburg so ga pripeljali pod škofom Virgilom. Križ je najstarejše sveto umetniško delo v Avstriji. Brez osnove je visok 147 cm, prej so ga uporabljali za slovesno bogoslužje v stolnici <ref>Ältestes sakrales Kunstwerk in Österreich, nach ''Geschichte'', pfarre-bischofshofen.net</ref>. * Diptih, ki ga je mogoče zložiti. Ustvaril ga je okoli leta 1450 slikar Conrad Laib iz Salzburga. Plošča velja za glavno delo slikarstva v tistem času. Zunaj prikazuje župnika Heinricha Plehuberja, kot je pokleknil pred sv. Maksimilijanom. Na notranjo stran mize so prilepljeni pergamentni listi z izvlečki iz najstarejših virov o zgodovini samostana.<ref>Apfelthaler 1987, S. 13.</ref> === Silvesterkapelle === Grobna kapela škofa Silvestra Pfliegerja je v severnem kraku. Prvotno je bil predviden sarkofag, kar je razvidno iz slike z zbledelo sliko na podstavku. Visoki grob je edini te vrste v cerkvah v Salzburgu. Figura pokojnega škofa je najverjetneje delo Hansa Baldaufa iz Salzburga <ref>Apfelthaler 1987, S. 8–9.</ref>. <gallery class="center" mode="packed" heights="200" caption="Pogledi"> Bischofshofen St.Maximilian - Innenraum.jpg|Notranjost Bischofshofen St.Maximilian - St.Barbara.jpg|sv. Barbara Bischofshofen St.Maximilian - St.Margarete.jpg|sv. Margareta Bischofshofen St.Maximilian - Hochaltar 5 Kaiser Heinrich.jpg|cesar Henrik </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Kath. Pfarrkirche hl. Maximilian Bischofshofen}} * [http://www.pfarre-bischofshofen.at/home/ Domača stran]] [[Kategorija:Cerkve v Salzburgu (zvezna dežela)|Maksimilijan, Bischofshofen]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Avstriji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Avstriji]] [[Kategorija:Bischofshofen]] [[Kategorija:Cerkve svetega Maksimilijana Celjskega|Bischofshofen]] qrwj2keqa6cgxriuogvh68a7yb9tytg 0 476725 6675138 6621246 2026-05-13T05:37:10Z ~2026-28681-20 259785 /* Življenje */ 6675138 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov|mesec=december 2023}}{{Infopolje oseba}} '''Mladen Uhlik''', [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], [[Rusistika|rusist]], slavist in pedagog, * [[8. maj]] [[1977]], [[Sarajevo]], [[Bosna in Hercegovina]]. == Življenje == Uhlik se je rodil v [[Sarajevo|Sarajevu]], kjer je preživel nekaj prvih let svojega življenja. Po selitvi v [[Ljubljana|Ljubljano]] se je vpisal na [[Gimnazija Poljane|Gimnazijo Poljane]], po opravljeni maturi pa se je odločil za študij ruščine in francoščine na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 2003. Najprej je deloval kot učitelj na [[Gimnazija Škofja Loka|Gimnaziji Škofja Loka]], leta 2010 pa je bil na fakulteti, kjer je pridobil izobrazbo, izvoljen v naziv asistenta za ruski jezik. Leta 2014 je na Fakulteti za podiplomski humanistični študij ([[Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana|Institutum Studiorum Humanitatis]]) v [[Ljubljana|Ljubljani]] uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo s tezo ''Začetki družbenostnega jezikoslovja v Sovjetski zvezi'' ''(1920–1930)''. Mentorja naloge sta bila [[Patrick Sériot]] (Univerza v Lozani, Švica) in [[Aleksandra Derganc]] (Univerza v Ljubljani, Slovenija). Naslednje leto (2015) je Uhlik postal docent za ruski jezik, leta 2022 je pridobil naziv izrednega profesorja. == Delo == Mladen Uhlik je zaposlen na [[Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slavistiko]] [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani]]. Je vodja Katedre za ruski jezik. Raziskovalno se ukvarja z rusko slovnico s kontrastivnega vidika – osredotoča se torej na posebnosti, ki se kažejo v sopostavljanju [[Ruščina|ruskega]] in slovenskega jezika. Poglablja se predvsem v rusko morfologijo in skladnjo. Izsledke objavlja v domačih in tujih jezikoslovnih revijah. Uhlik je glavni urednik revije ''Russian linguistics'' (Springer) in član uredništva referenčne slavistične enciklopedije ''Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics'' (Brill) ter uredniških odborov mednarodnih revij in zbornikov ''Philological Studies'' (''Filološki zapiski''), ''Književni jezik'', ''Rhema''/''Rema, Wiener Slawistischer Almanach'' in ''Vestnik Moskovskogo universiteta'': ''naučnyj žurnal. Serija 9, Filologija''. Študentom rusistike predava predmete, vezane na sodobni ruski knjižni jezik in rusko jezikoslovje: * Struktura ruskega jezika: fonetika in fonologija * Struktura ruskega jezika: morfologija samostalnika * Struktura ruskega jezika: morfologija glagola * Struktura ruskega jezika: sintaksa * Izbrana poglavja iz ruskega jezikoslovja * Jezikoslovni seminar (prvostopenjski) * Magistrski seminar (drugostopenjski) * Uvod v osnove ukrajinščine V študijskem letu 2019/2020 je deloval kot gostujoči predavatelj na [[Univerza v Gradcu|Univerzi Karla Franca]] v Gradcu. Večkrat je kot vabljeni predavatelj predaval na naslednjih ustanovah: [[Državna univerza v Moskvi|Moskovska državna univerza]], [[Inštitut za slavistiko Ruske akademije znanosti]], [[Norveška arktična univerza v Tromsøju]] (UiT), [[Univerza v Sarajevu]], [[Univerza v Tübingenu]], Humanistična fakuleteta Univerze [[Vysšaja škola èkonomiki]]. Od leta 2023 je predsednik Slovenskega slavističnega komiteja. Leta 2025 je postal član Mednarodne komisije za slovnično zgradbo slovanskih jezikov, ki deluje pri Mednarodnem slavističnem komiteju. == Izbrana bibliografija == * Mladen UHLIK, 2018: O naj in pust' v slovensko-ruski sopostavitvi. ''Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede'', okt.-dec. 2018, letn. 66, št. 4, str. 403-419. * Mladen UHLIK, Andreja ŽELE, 2018: Da-predloženija pri glagolah želanija i pobuždenija v slovenskom jazyke. ''Voprosy jazykoznanija'', 2018, št. 5, str. 87-113. * Mladen UHLIK, 2016: Nekatere značilnosti izražanja nujnosti oz. obveznosti v slovenščini in ruščini. ''Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša'', 2016, 22, [št.] 2, str. 45-59. * Mladen UHLIK, 2018: Ob osobennostjah dativno-predikativnyh konstrukcij v slovenskom jazyke. ''Russkij jazyk za rubežom'', 2018, no. 5, str. 51-56. *Èkaterina Vladimirovna RAKHILINA, Mladen UHLIK, 2021. Construction grammar and Slavic. ''Encyclopedia of Slavic languages and linguistics online''. <nowiki>https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopedia-of-slavic-languages-and-linguistics-online/construction-grammar-and-slavic-COM_032441</nowiki>. *Mladen UHLIK, Andreja ŽELE, 2022: ''Rusko-slovenska skladnja: propozicijska in medpropozicijska razmerja''. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/340 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Uhlik, Mladen}} [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski rusisti]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana]] 1hgxo2v6mx2d5nxb6se7p6j40ebxfdz 6675139 6675138 2026-05-13T05:38:58Z ~2026-28681-20 259785 /* Delo */ 6675139 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov|mesec=december 2023}}{{Infopolje oseba}} '''Mladen Uhlik''', [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], [[Rusistika|rusist]], slavist in pedagog, * [[8. maj]] [[1977]], [[Sarajevo]], [[Bosna in Hercegovina]]. == Življenje == Uhlik se je rodil v [[Sarajevo|Sarajevu]], kjer je preživel nekaj prvih let svojega življenja. Po selitvi v [[Ljubljana|Ljubljano]] se je vpisal na [[Gimnazija Poljane|Gimnazijo Poljane]], po opravljeni maturi pa se je odločil za študij ruščine in francoščine na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 2003. Najprej je deloval kot učitelj na [[Gimnazija Škofja Loka|Gimnaziji Škofja Loka]], leta 2010 pa je bil na fakulteti, kjer je pridobil izobrazbo, izvoljen v naziv asistenta za ruski jezik. Leta 2014 je na Fakulteti za podiplomski humanistični študij ([[Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana|Institutum Studiorum Humanitatis]]) v [[Ljubljana|Ljubljani]] uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo s tezo ''Začetki družbenostnega jezikoslovja v Sovjetski zvezi'' ''(1920–1930)''. Mentorja naloge sta bila [[Patrick Sériot]] (Univerza v Lozani, Švica) in [[Aleksandra Derganc]] (Univerza v Ljubljani, Slovenija). Naslednje leto (2015) je Uhlik postal docent za ruski jezik, leta 2022 je pridobil naziv izrednega profesorja. == Delo == Mladen Uhlik je zaposlen na [[Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slavistiko]] [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani]]. Je vodja Katedre za ruski jezik. Raziskovalno se ukvarja z rusko slovnico s kontrastivnega vidika – osredotoča se torej na posebnosti, ki se kažejo v sopostavljanju [[Ruščina|ruskega]] in slovenskega jezika. Poglablja se predvsem v rusko morfologijo in skladnjo. Izsledke objavlja v domačih in tujih jezikoslovnih revijah. Uhlik je glavni urednik revije ''Russian linguistics'' (Springer) in član uredništva referenčne slavistične enciklopedije ''Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics'' (Brill) ter uredniških odborov mednarodnih revij in zbornikov ''Philological Studies'' (''Filološki zapiski''), ''Književni jezik'', ''Rhema''/''Rema, Wiener Slawistischer Almanach'' in ''Vestnik Moskovskogo universiteta'': ''naučnyj žurnal. Serija 9, Filologija''. Študentom rusistike predava predmete, vezane na sodobni ruski knjižni jezik in rusko jezikoslovje: * Struktura ruskega jezika: fonetika in fonologija * Struktura ruskega jezika: morfologija samostalnika * Struktura ruskega jezika: morfologija glagola * Struktura ruskega jezika: sintaksa * Izbrana poglavja iz ruskega jezikoslovja * Jezikoslovni seminar (prvostopenjski) * Magistrski seminar (drugostopenjski) * Uvod v osnove ukrajinščine V študijskem letu 2019/2020 je deloval kot gostujoči predavatelj na [[Univerza v Gradcu|Univerzi Karla Franca]] v Gradcu. Večkrat je kot vabljeni predavatelj predaval na naslednjih ustanovah: [[Državna univerza v Moskvi|Moskovska državna univerza]], [[Inštitut za slavistiko Ruske akademije znanosti]], [[Norveška arktična univerza v Tromsøju]] (UiT), [[Univerza v Sarajevu]], [[Univerza v Tübingenu]], Humanistična fakuleteta Univerze [[Vysšaja škola èkonomiki]]. Od leta 2023 je predsednik mednarodnega Slovenskega slavističnega komiteja. Leta 2025 je postal član Mednarodne komisije za slovnično zgradbo slovanskih jezikov, ki deluje pri Mednarodnem slavističnem komiteju. == Izbrana bibliografija == * Mladen UHLIK, 2018: O naj in pust' v slovensko-ruski sopostavitvi. ''Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede'', okt.-dec. 2018, letn. 66, št. 4, str. 403-419. * Mladen UHLIK, Andreja ŽELE, 2018: Da-predloženija pri glagolah želanija i pobuždenija v slovenskom jazyke. ''Voprosy jazykoznanija'', 2018, št. 5, str. 87-113. * Mladen UHLIK, 2016: Nekatere značilnosti izražanja nujnosti oz. obveznosti v slovenščini in ruščini. ''Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša'', 2016, 22, [št.] 2, str. 45-59. * Mladen UHLIK, 2018: Ob osobennostjah dativno-predikativnyh konstrukcij v slovenskom jazyke. ''Russkij jazyk za rubežom'', 2018, no. 5, str. 51-56. *Èkaterina Vladimirovna RAKHILINA, Mladen UHLIK, 2021. Construction grammar and Slavic. ''Encyclopedia of Slavic languages and linguistics online''. <nowiki>https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopedia-of-slavic-languages-and-linguistics-online/construction-grammar-and-slavic-COM_032441</nowiki>. *Mladen UHLIK, Andreja ŽELE, 2022: ''Rusko-slovenska skladnja: propozicijska in medpropozicijska razmerja''. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/340 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Uhlik, Mladen}} [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski rusisti]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana]] 9iunu8c7o42315uv5rcn76cd6xrrb2z 0 478831 6675253 6623350 2026-05-13T09:45:03Z ~2026-28990-15 259796 dodala sem novo poimenovanje bolezni 6675253 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom policističnih jajčnikov | image = PCOS.jpg | caption = Policistični [[jajčnik]], prikazan na ultrazvočnem posnetku | field = [[ginekologija]] | synonyms = sindrom policističnih ovarijev, bolezen policističnih ovarijev, PCOS, Stein-Leventhalov sindrom, syndroma Stein-Leventhal,<ref name=SMS/> hiperandrogena anovulacija<ref name="KollmannMartins2014">{{cite journal | vauthors = Kollmann M, Martins WP, Raine-Fenning N | title = Terms and thresholds for the ultrasound evaluation of the ovaries in women with hyperandrogenic anovulation | journal = Hum. Reprod. Update | volume = 20 | issue = 3 | pages = 463–464 | year = 2014 | pmid = 24516084 | doi = 10.1093/humupd/dmu005 }}</ref> | symptoms = neredni menstrualni cikli, močne menstruacije, [[hirsutizem]] (poraščenost moškega tipa pri ženskah), [[akne]], bolečina v medeničnem predelu, težave s [[plodnost]]jo, ''[[acanthosis nigricans]]'' (temni poroženevajoči predeli kože v predelih kožnih pregibov in gub)<ref name=NIH2013Sym/> | complications = [[sladkorna bolezen tipa 2]], [[debelost]], [[obstruktivna apneja med spanjem]], [[srčne bolezni]], [[motnja razpoloženja|motnje razpoloženja]], [[rak maternične sluznice]]<ref name=NIH2017Def/> | onset = | duration = trajajoča bolezen<ref name=NIH2013Cure/> | causes = genetski in okolijski dejavniki<ref name=De2016/><ref name=Endo2006/> | risks = [[debelost]], pomanjkanje telesne dejavnosti, pojavljanje v družini<ref name=NIH2013Epi/> | diagnosis = na osnovi izostanka [[ovulacija|ovulacij]], visokih ravni [[adrogen]]ov in [[Cista (medicina)|cist]] na jajčnikih<ref name=NIH2017Def/> | differential = [[adrenalna hiperplazija]], [[hipertiroidizem]], [[hiperprolaktinemija|povišane ravni prolaktina v krvi]]<ref name=NIH2013Diag/> | prevention = | treatment = izguba telesne teže, telesna dejavnost<ref name=Mor2015/><ref name=Gia2009/> | medication = [[kontracepcijske tablete]], [[metformin]], [[antiandrogen]]i<ref name=NIH2014Tx1/> | prognosis = | frequency = 2 do 20 % žensk v rodni dobi<ref name=NIH2013Epi/><ref name=Lub2013/> | deaths = }} <!-- Opredelitev in simptomi --> '''Sindrom policističnih jajčnikov''' ali '''poliendokrini presnovni ovarijski sindrom''' je skupek [[simptom]]ov in [[bolezenski znak|bolezenskih znakov]] pri povišanih vrednostih [[androgen]]ov (moških spolnih hormonov) pri ženski.<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 5. 2020.</ref><ref name=NIH2017Def>{{navedi splet|title=Polycystic Ovary Syndrome (PCOS): Condition Information |url=https://www.nichd.nih.gov/health/topics/pcos/conditioninfo|publisher=National Institute of Child Health and Human Development |accessdate=19. 11. 2018|date=31. 1. 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Polycystic ovary syndrome (PCOS) fact sheet|url=http://womenshealth.gov/publications/our-publications/fact-sheet/polycystic-ovary-syndrome.html|website=Women's Health|accessdate=11. 8. 2016|date=23. 12. 2014 |url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160812093306/http://womenshealth.gov/publications/our-publications/fact-sheet/polycystic-ovary-syndrome.html|archivedate=12. 8. 2016}}</ref> Znaki in simptomi zajemajo neredne ali povsem odsotne [[menstrualni cikel|menstrualne cikle]], čezmerne ali podaljšane menstruacije ([[menoragija]]), [[hirsutizem]] (poraščenost moškega tipa pri ženskah), [[akne]], bolečine v medeničnem predelu, težave s [[plodnost]]jo, ''[[acanthosis nigricans]]'' (temni poroženevajoči predeli kože v predelih kožnih pregibov in gub).<ref name="NIH2013Sym">{{navedi splet|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/symptoms.aspx|title=What are the symptoms of PCOS?|website=National Institute of Child Health and Human Development (NICHD)|format=05/23/2013|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150303190314/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/symptoms.aspx|archivedate=3. 3. 2015|accessdate=13. 3. 2015}}</ref> S sindromom policističnih jajčnikov so povezani [[sladkorna bolezen tipa 2]], [[debelost]], [[obstruktivna apneja med spanjem]], [[srčne bolezni]], [[motnja razpoloženja|motnje razpoloženja]], [[rak maternične sluznice]].<ref name=NIH2017Def/> <!-- Vzroki in diagnoza --> Sindrom policističnih jajčnikov nastane zaradi preplete genetskih in okolijskih dejavnikov.<ref name=De2016>{{cite journal |vauthors=De Leo V, Musacchio MC, Cappelli V, Massaro MG, Morgante G, Petraglia F |title=Genetic, hormonal and metabolic aspects of PCOS: an update |journal=Reproductive Biology and Endocrinology |volume=14 |issue=1 |pages=38 |year=2016 |pmid=27423183 |pmc=4947298 |doi=10.1186/s12958-016-0173-x |type=Review}}</ref><ref name=Endo2006>{{cite journal |vauthors = Diamanti-Kandarakis E, Kandarakis H | title = The role of genes and environment in the etiology of PCOS | journal = Endocrine | volume = 30 | issue = 1 | pages = 19–26 | year = 2006 | pmid = 17185788 | doi = 10.1385/ENDO:30:1:19 }}</ref><ref name=Du2015>{{cite journal |vauthors=Dumesic DA, Oberfield SE, Stener-Victorin E, Marshall JC, Laven JS, Legro RS |title=Scientific Statement on the Diagnostic Criteria, Epidemiology, Pathophysiology, and Molecular Genetics of Polycystic Ovary Syndrome |journal=Endocrine Reviews |volume=36 |issue=5 |pages=487–525 |year=2015 |pmid=26426951 |pmc=4591526 |doi=10.1210/er.2015-1018 |type=Review}}</ref> Med dejavnike tveganja spadajo [[debelost]], pomanjkanje telesne dejavnosti ter pojavljanje bolezni v družini.<ref name=NIH2013Epi>{{navedi splet|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/risk.aspx|title=How many people are affected or at risk for PCOS?|date=23. 5. 2013|website=Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development |accessdate=13. 3. 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150304124420/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/risk.aspx|archivedate=4 March 2015}}</ref> Za postavitev diagnoze sta potrebna dva od naslednjih treh znakov: odsotnost [[ovulacija|ovulacije]], povišane ravni [[androgen]]ov v krvi in [[Cista (medicina)|ciste]] na jajčnikih.<ref name=NIH2017Def/> Prisotnost cist na jajčnikih se lahko ugotovi z [[ultrazvočno slikanje|ultrazvočnim slikanjem]].<ref name=NIH2013Diag/> Druge bolezni s podobno simptomatiko so [[adrenalna hiperplazija]], [[hipotiroidizem]] in [[hiperprolaktinemija|visoke ravni prolaktina v krvi]].<ref name=NIH2013Diag>{{navedi splet|title=How do health care providers diagnose PCOS?|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/diagnose.aspx|website=Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development|accessdate=13. 3. 2015|date=23. 5. 2013|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402164900/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/diagnose.aspx|archivedate=2. 4. 2015}}</ref> <!-- Preprečevanje in zdravljenje --> Za sindrom policističnih jajčnikov ne poznamo zdravila ali drugega ukrepa, ki bi vodil v popolno ozdravitev.<ref name=NIH2013Cure>{{navedi splet|title=Is there a cure for PCOS?|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/cure.aspx|website=US Department of Health and Human Services, National Institutes of Health|accessdate=13. 3. 2015|date=23. 5. 2013|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150405021527/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/cure.aspx|archivedate=5. 4. 2015}}</ref> Bolezen lahko ublažijo spremembe življenjskega sloga, kot sta izguba telesne teže in telesna dejavnost.<ref name=Mor2015>{{cite journal |vauthors=Mortada R, Williams T |title=Metabolic Syndrome: Polycystic Ovary Syndrome |journal=FP Essentials |volume=435 |issue= |pages=30–42 |year=2015 |pmid=26280343 |doi= |type=Review}}</ref><ref name=Gia2009>{{cite journal |vauthors=Giallauria F, Palomba S, Vigorito C, Tafuri MG, Colao A, Lombardi G, Orio F |title=Androgens in polycystic ovary syndrome: the role of exercise and diet |journal=Seminars in Reproductive Medicine |volume=27 |issue=4 |pages=306–315 |year=2009 |pmid=19530064 |doi=10.1055/s-0029-1225258 |type=Review}}</ref> Uporaba [[kontracepcijska tableta|kontracepcijskih tablet]] lahko pomaga pri uravnavanju menstrualnega cikla ter ublažitvi prekomerne poraščenosti in aken.<ref name=NIH2014Tx1/> Za zdravljenje se lahko uporabijo tudi [[metformin]] in zdravila z [[antiandrogen]]im delovanjem.<ref name=NIH2014Tx1/> Za zdravljenje aken in prekomerne poraščenosti se lahko uporabijo druge ustrezne oblike zdravljenja.<ref name=NIH2014Tx1>{{navedi splet|title=Treatments to Relieve Symptoms of PCOS|author=National Institutes of Health (NIH)|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/relieve.aspx|accessdate=13. 3. 2015|date=14. 7. 2014|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402132607/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/relieve.aspx|archivedate=2 April 2015|author-link=National Institutes of Health}}</ref> Pri izboljšanju plodnosti lahko pomagata izguba telesne teže ter uporaba klomifena ali metformina.<ref name=NIH2014Tx2/> Pri bolnicah, pri katerih drugi ukrepi niso učinkoviti, se lahko opravi tudi [[zunajtelesna oploditev]].<ref name=NIH2014Tx2>{{navedi splet|title=Treatments for Infertility Resulting from PCOS|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/infertility.aspx|author=National Institutes of Health (NIH)|accessdate=13. 3. 2015|date=14. 7. 2014|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402200400/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/infertility.aspx|archivedate=2. 4. 2015|author-link=National Institutes of Health}}</ref> <!-- Epidemiologija--> Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša endokrina motnja pri ženskah med 18. in 44. letom starosti.<ref name=BMC2010>{{cite journal | vauthors = Teede H, Deeks A, Moran L | title = Polycystic ovary syndrome: a complex condition with psychological, reproductive and metabolic manifestations that impacts on health across the lifespan | journal = BMC Med | volume = 8 | pages = 41 | year = 2010 | pmid = 20591140 | pmc = 2909929 | doi = 10.1186/1741-7015-8-41 | issue=1}}</ref> Po oceni prizadene okoli 2 do 20 % žensk v tem obdobju; ocene se razlikujejo glede na opredelitev same bolezni.<ref name=NIH2013Epi/><ref name=Lub2013>{{navedi knjigo |editor-first1=Lubna |editor-last1=Pal |title=Polycystic Ovary Syndrome Current and Emerging Concepts|date=2013|publisher=Springer|location=Dordrecht|isbn=9781461483946|page=7|chapter-url=https://books.google.com/books?id=DTUnAQAAQBAJ&lpg=PP1&dq=Polycystic%20Ovary%20Syndrome%3B%20Subtitle%3A%20Current%20and%20Emerging%20Concepts%3B%20Part%20I&pg=PA7|chapter=Diagnostic Criteria and Epidemiology of PCOS|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170910181322/https://books.google.com/books?id=DTUnAQAAQBAJ&lpg=PP1&dq=Polycystic%20Ovary%20Syndrome%3B%20Subtitle%3A%20Current%20and%20Emerging%20Concepts%3B%20Part%20I&pg=PA7|archivedate=2017-09-10}}</ref> Pri ženskah, ki so neplodne zaradi odsotnosti ovulacije, je sindrom policističnih jajčnikov najpogostejši vzrok.<ref name=NIH2017Def/> Bolezensko stanje, ki jo danes poznamo pod imenom sindrom policističnih jajčnikov, so prvič opisali v Italiji leta 1721.<ref name="Kovacs2007">{{navedi knjigo|last1=Kovacs|first1=Gabor T.|last2=Norman|first2=Robert|title=Polycystic Ovary Syndrome|url=https://books.google.com/books?id=bpn1u9hziVgC&pg=PA4|accessdate=29. 3. 2013|date=22. 2. 2007|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781139462037|page=4|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130616151243/http://books.google.com/books?id=bpn1u9hziVgC&pg=PA4|archivedate=16. 6. 2013}}</ref> == Znaki in simptomi == Klinična slika bolezni je zelo pestra, eden vodilnih simptomov pa je [[neplodnost]] zaradi kronične [[anovulacija|anovulacije]] (popolne odsotnosti ovulacije) oziroma oligoovulacije (preredke ovulacije).<ref>Ribič-Pucelj, Martina, Tomaževič, Tomaž, Vogler, Andrej, Vrtačnik-Bokal, Eda, Drobnič, Sašo, Zorn, Branko, Meden-Vrtovec, Helena (2003). Kirurško zdravljenje policističnih jajčnikov pri neplodnih bolnicah. Zdravniški vestnik, letnik 72, supl. 2, str. II-101-II-104.</ref> Poleg motenj menstrualnega cikla (popolnoma odsotne ali preredke menstruacije) se lahko pojavljajo še naslednji znaki in simptomi: * [[hiperadrogenizem|povišane ravni moških hormonov]] (hiperandrogenizem) – najpogosteje se kaže kot [[mozoljavost]], [[hirsutizem]] (prekomerna poraščenost moškega tipa pri ženski, na primer na bradi in prsih), povzroči pa lahko tudi močne im podaljšane menstruacije (hipermenoreja), andrigeno alopecijo (tanšanje las ali njihovo izpadanje) ter druge simptome;<ref name=BMC2010 /><ref name="AMN">{{navedi splet|author1=Christine Cortet-Rudelli|author2=Didier Dewailly|title=Diagnosis of Hyperandrogenism in Female Adolescents|website=Hyperandrogenism in Adolescent Girls|url=http://www.health.am/gyneco/more/diagnosis-of-hyperandrogenism-in-female/|date=21. 9. 2006|publisher=Armenian Health Network, Health.am|accessdate=21. 11. 2006|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070930181313/http://www.health.am/gyneco/more/diagnosis-of-hyperandrogenism-in-female/|archivedate=30. 9. 2007}}</ref> * [[presnovni sindrom]] – kaže se kot nagnjenost k [[centralna debelost|centralni debelosti]] (v predelu trebuha) ter povzroča druge simptome, ki so povezani z [[neodzivnost na inzulin|neodzivnostjo na inzulin]].<ref name=BMC2010 /> Pri bolnicah s sindromom policističnih jajčnikov so povišane serumske ravni [[inzulin]]a, in [[homocistein]]a.<ref name="FertSter_insulin">{{cite journal | vauthors = Nafiye Y, Sevtap K, Muammer D, Emre O, Senol K, Leyla M | title = The effect of serum and intrafollicular insulin resistance parameters and homocysteine levels of nonobese, nonhyperandrogenemic polycystic ovary syndrome patients on in vitro fertilization outcome | journal = Fertil. Steril. | volume = 93 | issue = 6 | pages = 1864–1869 | year = 2010 | pmid = 19171332 | doi = 10.1016/j.fertnstert.2008.12.024 }}</ref> == Vzrok == Glede na veliko raznolikost in kompleksnost klinične slike je razvoj sindroma policističnih jajčnikov zelo verjetno posledica zapletenega medsebojnega vpliva [[genetika|genetskih]] dejavnikov in/ali dejavnikov okolja (način prehranjevanja, [[telesna dejavnost]]). Gre za multifaktorsko patogenezo, ki kljub številnim raziskavam ostaja v veliki meri nepojasnjena.<ref>Ferk, Polonca, Čelhar, Teja, Geršak, Ksenija (2007). Genetika sindroma policističnih jajčnikov - vloga mikrosatelitskega polimorfizma (TAAAA)n v genu SHBG. Farmacevtski vestnik, letnik 58, številka 1, str. 21-28.</ref> == Zdravljenje == Za lajšanje sindroma policističnih jajčnikov se primarno priporoča sprememba življenjskega sloga in uporaba zdravil.<ref>{{Cite journal|last=Legro|first=Richard S.|last2=Arslanian|first2=Silva A.|last3=Ehrmann|first3=David A.|last4=Hoeger|first4=Kathleen M.|last5=Murad|first5=M. Hassan|last6=Pasquali|first6=Renato|last7=Welt|first7=Corrine K.|last8=Endocrine Society|date=December 2013|title=Diagnosis and treatment of polycystic ovary syndrome: an Endocrine Society clinical practice guideline|journal=The Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism|volume=98|issue=12|pages=4565–4592|doi=10.1210/jc.2013-2350|issn=1945-7197|pmc=5399492|pmid=24151290}}</ref> === Sprememba življenjskega sloga === Velik delež bolnic s sindromom policističnih jajčnikov ima preveliko telesno težo; ena od raziskav je ugotovila, da je takih 44 %. Debelost je tesno povezana z razvojem odpornosti na inzulin. Bolnice s sindromom policističnih jajčnikov imajo tudi povečano tveganje za zgodnji razvoj srčno-žilnih bolezni, saj se poleg debelosti pri njih pogosteje pojavljajo [[dislipidemija]] (mejne ali visoke vrednosti [[lipid]]ov v krvi), povečane vrednosti [[triglicerid]]ov in [[LDL-holesterol]]a v krvi ter zmanjšane vrednosti [[HDL-holesterol]]a v krvi, [[povišan krvni tlak]] in zgodnja [[ateroskleroza]]. V povezavi s tem se bolnicam priporoča sprememba življenjskega sloga, ki zajema primerno dieto, redno telesno vadbo, izgubo telesne teže in ukinitev kajenja.<ref>Tekavc, Janja, Šćepanović, Darija (2013). Vpliv telesne vadbe na ženske s sindromom policističnih jajčnikov. Fizioterapija (Ljubljana), letnik 21, številka 2, str. 36-41.</ref> Mnoge raziskave so pokazale, da izguba teže pri bolnicah s čezmerno težo lahko vodi v vzpostavitev ovulacije v nekaj tednih. Že 5-odstotna izguba telesne teže izboljša ovulacijo in [[plodnost]], zato se vsem čezmerno težkim bolnicam priporočata telovadba in pravilna prehrana. V 6–9 mesecih se zmanjša hirsutizem, redni menstruacijski ciklusi pa se zopet pojavijo, ko se zniža vrednost [[androgen]]ov.<ref>Košir-Pogačnik, Renata, Meden-Vrtovec, Helena (2009). Vloga metformina pri obravnavi bolnic s sindromom policističnih jajčnikov. Zdravniški vestnik, letnik 78, številka 3, str. 137-141.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ginekologija]] [[Kategorija:Sindromi]] 4krjgck32ftvog8aqiu7e1ypj2kwwpb 6675272 6675253 2026-05-13T10:42:20Z TadejM 738 /* */ kratice 6675272 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom policističnih jajčnikov | image = PCOS.jpg | caption = Policistični [[jajčnik]], prikazan na ultrazvočnem posnetku | field = [[ginekologija]] | synonyms = sindrom policističnih ovarijev, bolezen policističnih ovarijev, PCOS, Stein-Leventhalov sindrom, syndroma Stein-Leventhal,<ref name=SMS/> hiperandrogena anovulacija<ref name="KollmannMartins2014">{{cite journal | vauthors = Kollmann M, Martins WP, Raine-Fenning N | title = Terms and thresholds for the ultrasound evaluation of the ovaries in women with hyperandrogenic anovulation | journal = Hum. Reprod. Update | volume = 20 | issue = 3 | pages = 463–464 | year = 2014 | pmid = 24516084 | doi = 10.1093/humupd/dmu005 }}</ref> | symptoms = neredni menstrualni cikli, močne menstruacije, [[hirsutizem]] (poraščenost moškega tipa pri ženskah), [[akne]], bolečina v medeničnem predelu, težave s [[plodnost]]jo, ''[[acanthosis nigricans]]'' (temni poroženevajoči predeli kože v predelih kožnih pregibov in gub)<ref name=NIH2013Sym/> | complications = [[sladkorna bolezen tipa 2]], [[debelost]], [[obstruktivna apneja med spanjem]], [[srčne bolezni]], [[motnja razpoloženja|motnje razpoloženja]], [[rak maternične sluznice]]<ref name=NIH2017Def/> | onset = | duration = trajajoča bolezen<ref name=NIH2013Cure/> | causes = genetski in okolijski dejavniki<ref name=De2016/><ref name=Endo2006/> | risks = [[debelost]], pomanjkanje telesne dejavnosti, pojavljanje v družini<ref name=NIH2013Epi/> | diagnosis = na osnovi izostanka [[ovulacija|ovulacij]], visokih ravni [[adrogen]]ov in [[Cista (medicina)|cist]] na jajčnikih<ref name=NIH2017Def/> | differential = [[adrenalna hiperplazija]], [[hipertiroidizem]], [[hiperprolaktinemija|povišane ravni prolaktina v krvi]]<ref name=NIH2013Diag/> | prevention = | treatment = izguba telesne teže, telesna dejavnost<ref name=Mor2015/><ref name=Gia2009/> | medication = [[kontracepcijske tablete]], [[metformin]], [[antiandrogen]]i<ref name=NIH2014Tx1/> | prognosis = | frequency = 2 do 20 % žensk v rodni dobi<ref name=NIH2013Epi/><ref name=Lub2013/> | deaths = }} <!-- Opredelitev in simptomi --> '''Sindrom policističnih jajčnikov''' (PCOS) ali '''poliendokrini metabolni ovarijski sindrom''' (PMOS) je skupek [[simptom]]ov in [[bolezenski znak|bolezenskih znakov]] pri povišanih vrednostih [[androgen]]ov (moških spolnih hormonov) pri ženski.<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 5. 2020.</ref><ref name=NIH2017Def>{{navedi splet|title=Polycystic Ovary Syndrome (PCOS): Condition Information |url=https://www.nichd.nih.gov/health/topics/pcos/conditioninfo|publisher=National Institute of Child Health and Human Development |accessdate=19. 11. 2018|date=31. 1. 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Polycystic ovary syndrome (PCOS) fact sheet|url=http://womenshealth.gov/publications/our-publications/fact-sheet/polycystic-ovary-syndrome.html|website=Women's Health|accessdate=11. 8. 2016|date=23. 12. 2014 |url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160812093306/http://womenshealth.gov/publications/our-publications/fact-sheet/polycystic-ovary-syndrome.html|archivedate=12. 8. 2016}}</ref> Znaki in simptomi zajemajo neredne ali povsem odsotne [[menstrualni cikel|menstrualne cikle]], čezmerne ali podaljšane menstruacije ([[menoragija]]), [[hirsutizem]] (poraščenost moškega tipa pri ženskah), [[akne]], bolečine v medeničnem predelu, težave s [[plodnost]]jo, ''[[acanthosis nigricans]]'' (temni poroženevajoči predeli kože v predelih kožnih pregibov in gub).<ref name="NIH2013Sym">{{navedi splet|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/symptoms.aspx|title=What are the symptoms of PCOS?|website=National Institute of Child Health and Human Development (NICHD)|format=05/23/2013|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150303190314/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/symptoms.aspx|archivedate=3. 3. 2015|accessdate=13. 3. 2015}}</ref> S sindromom policističnih jajčnikov so povezani [[sladkorna bolezen tipa 2]], [[debelost]], [[obstruktivna apneja med spanjem]], [[srčne bolezni]], [[motnja razpoloženja|motnje razpoloženja]], [[rak maternične sluznice]].<ref name=NIH2017Def/> <!-- Vzroki in diagnoza --> Sindrom policističnih jajčnikov nastane zaradi preplete genetskih in okolijskih dejavnikov.<ref name=De2016>{{cite journal |vauthors=De Leo V, Musacchio MC, Cappelli V, Massaro MG, Morgante G, Petraglia F |title=Genetic, hormonal and metabolic aspects of PCOS: an update |journal=Reproductive Biology and Endocrinology |volume=14 |issue=1 |pages=38 |year=2016 |pmid=27423183 |pmc=4947298 |doi=10.1186/s12958-016-0173-x |type=Review}}</ref><ref name=Endo2006>{{cite journal |vauthors = Diamanti-Kandarakis E, Kandarakis H | title = The role of genes and environment in the etiology of PCOS | journal = Endocrine | volume = 30 | issue = 1 | pages = 19–26 | year = 2006 | pmid = 17185788 | doi = 10.1385/ENDO:30:1:19 }}</ref><ref name=Du2015>{{cite journal |vauthors=Dumesic DA, Oberfield SE, Stener-Victorin E, Marshall JC, Laven JS, Legro RS |title=Scientific Statement on the Diagnostic Criteria, Epidemiology, Pathophysiology, and Molecular Genetics of Polycystic Ovary Syndrome |journal=Endocrine Reviews |volume=36 |issue=5 |pages=487–525 |year=2015 |pmid=26426951 |pmc=4591526 |doi=10.1210/er.2015-1018 |type=Review}}</ref> Med dejavnike tveganja spadajo [[debelost]], pomanjkanje telesne dejavnosti ter pojavljanje bolezni v družini.<ref name=NIH2013Epi>{{navedi splet|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/risk.aspx|title=How many people are affected or at risk for PCOS?|date=23. 5. 2013|website=Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development |accessdate=13. 3. 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150304124420/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/risk.aspx|archivedate=4 March 2015}}</ref> Za postavitev diagnoze sta potrebna dva od naslednjih treh znakov: odsotnost [[ovulacija|ovulacije]], povišane ravni [[androgen]]ov v krvi in [[Cista (medicina)|ciste]] na jajčnikih.<ref name=NIH2017Def/> Prisotnost cist na jajčnikih se lahko ugotovi z [[ultrazvočno slikanje|ultrazvočnim slikanjem]].<ref name=NIH2013Diag/> Druge bolezni s podobno simptomatiko so [[adrenalna hiperplazija]], [[hipotiroidizem]] in [[hiperprolaktinemija|visoke ravni prolaktina v krvi]].<ref name=NIH2013Diag>{{navedi splet|title=How do health care providers diagnose PCOS?|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/diagnose.aspx|website=Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development|accessdate=13. 3. 2015|date=23. 5. 2013|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402164900/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/diagnose.aspx|archivedate=2. 4. 2015}}</ref> <!-- Preprečevanje in zdravljenje --> Za sindrom policističnih jajčnikov ne poznamo zdravila ali drugega ukrepa, ki bi vodil v popolno ozdravitev.<ref name=NIH2013Cure>{{navedi splet|title=Is there a cure for PCOS?|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/cure.aspx|website=US Department of Health and Human Services, National Institutes of Health|accessdate=13. 3. 2015|date=23. 5. 2013|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150405021527/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/cure.aspx|archivedate=5. 4. 2015}}</ref> Bolezen lahko ublažijo spremembe življenjskega sloga, kot sta izguba telesne teže in telesna dejavnost.<ref name=Mor2015>{{cite journal |vauthors=Mortada R, Williams T |title=Metabolic Syndrome: Polycystic Ovary Syndrome |journal=FP Essentials |volume=435 |issue= |pages=30–42 |year=2015 |pmid=26280343 |doi= |type=Review}}</ref><ref name=Gia2009>{{cite journal |vauthors=Giallauria F, Palomba S, Vigorito C, Tafuri MG, Colao A, Lombardi G, Orio F |title=Androgens in polycystic ovary syndrome: the role of exercise and diet |journal=Seminars in Reproductive Medicine |volume=27 |issue=4 |pages=306–315 |year=2009 |pmid=19530064 |doi=10.1055/s-0029-1225258 |type=Review}}</ref> Uporaba [[kontracepcijska tableta|kontracepcijskih tablet]] lahko pomaga pri uravnavanju menstrualnega cikla ter ublažitvi prekomerne poraščenosti in aken.<ref name=NIH2014Tx1/> Za zdravljenje se lahko uporabijo tudi [[metformin]] in zdravila z [[antiandrogen]]im delovanjem.<ref name=NIH2014Tx1/> Za zdravljenje aken in prekomerne poraščenosti se lahko uporabijo druge ustrezne oblike zdravljenja.<ref name=NIH2014Tx1>{{navedi splet|title=Treatments to Relieve Symptoms of PCOS|author=National Institutes of Health (NIH)|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/relieve.aspx|accessdate=13. 3. 2015|date=14. 7. 2014|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402132607/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/relieve.aspx|archivedate=2 April 2015|author-link=National Institutes of Health}}</ref> Pri izboljšanju plodnosti lahko pomagata izguba telesne teže ter uporaba klomifena ali metformina.<ref name=NIH2014Tx2/> Pri bolnicah, pri katerih drugi ukrepi niso učinkoviti, se lahko opravi tudi [[zunajtelesna oploditev]].<ref name=NIH2014Tx2>{{navedi splet|title=Treatments for Infertility Resulting from PCOS|url=http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/infertility.aspx|author=National Institutes of Health (NIH)|accessdate=13. 3. 2015|date=14. 7. 2014|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402200400/http://www.nichd.nih.gov/health/topics/PCOS/conditioninfo/Pages/infertility.aspx|archivedate=2. 4. 2015|author-link=National Institutes of Health}}</ref> <!-- Epidemiologija--> Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša endokrina motnja pri ženskah med 18. in 44. letom starosti.<ref name=BMC2010>{{cite journal | vauthors = Teede H, Deeks A, Moran L | title = Polycystic ovary syndrome: a complex condition with psychological, reproductive and metabolic manifestations that impacts on health across the lifespan | journal = BMC Med | volume = 8 | pages = 41 | year = 2010 | pmid = 20591140 | pmc = 2909929 | doi = 10.1186/1741-7015-8-41 | issue=1}}</ref> Po oceni prizadene okoli 2 do 20 % žensk v tem obdobju; ocene se razlikujejo glede na opredelitev same bolezni.<ref name=NIH2013Epi/><ref name=Lub2013>{{navedi knjigo |editor-first1=Lubna |editor-last1=Pal |title=Polycystic Ovary Syndrome Current and Emerging Concepts|date=2013|publisher=Springer|location=Dordrecht|isbn=9781461483946|page=7|chapter-url=https://books.google.com/books?id=DTUnAQAAQBAJ&lpg=PP1&dq=Polycystic%20Ovary%20Syndrome%3B%20Subtitle%3A%20Current%20and%20Emerging%20Concepts%3B%20Part%20I&pg=PA7|chapter=Diagnostic Criteria and Epidemiology of PCOS|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170910181322/https://books.google.com/books?id=DTUnAQAAQBAJ&lpg=PP1&dq=Polycystic%20Ovary%20Syndrome%3B%20Subtitle%3A%20Current%20and%20Emerging%20Concepts%3B%20Part%20I&pg=PA7|archivedate=2017-09-10}}</ref> Pri ženskah, ki so neplodne zaradi odsotnosti ovulacije, je sindrom policističnih jajčnikov najpogostejši vzrok.<ref name=NIH2017Def/> Bolezensko stanje, ki jo danes poznamo pod imenom sindrom policističnih jajčnikov, so prvič opisali v Italiji leta 1721.<ref name="Kovacs2007">{{navedi knjigo|last1=Kovacs|first1=Gabor T.|last2=Norman|first2=Robert|title=Polycystic Ovary Syndrome|url=https://books.google.com/books?id=bpn1u9hziVgC&pg=PA4|accessdate=29. 3. 2013|date=22. 2. 2007|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781139462037|page=4|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130616151243/http://books.google.com/books?id=bpn1u9hziVgC&pg=PA4|archivedate=16. 6. 2013}}</ref> == Znaki in simptomi == Klinična slika bolezni je zelo pestra, eden vodilnih simptomov pa je [[neplodnost]] zaradi kronične [[anovulacija|anovulacije]] (popolne odsotnosti ovulacije) oziroma oligoovulacije (preredke ovulacije).<ref>Ribič-Pucelj, Martina, Tomaževič, Tomaž, Vogler, Andrej, Vrtačnik-Bokal, Eda, Drobnič, Sašo, Zorn, Branko, Meden-Vrtovec, Helena (2003). Kirurško zdravljenje policističnih jajčnikov pri neplodnih bolnicah. Zdravniški vestnik, letnik 72, supl. 2, str. II-101-II-104.</ref> Poleg motenj menstrualnega cikla (popolnoma odsotne ali preredke menstruacije) se lahko pojavljajo še naslednji znaki in simptomi: * [[hiperadrogenizem|povišane ravni moških hormonov]] (hiperandrogenizem) – najpogosteje se kaže kot [[mozoljavost]], [[hirsutizem]] (prekomerna poraščenost moškega tipa pri ženski, na primer na bradi in prsih), povzroči pa lahko tudi močne im podaljšane menstruacije (hipermenoreja), andrigeno alopecijo (tanšanje las ali njihovo izpadanje) ter druge simptome;<ref name=BMC2010 /><ref name="AMN">{{navedi splet|author1=Christine Cortet-Rudelli|author2=Didier Dewailly|title=Diagnosis of Hyperandrogenism in Female Adolescents|website=Hyperandrogenism in Adolescent Girls|url=http://www.health.am/gyneco/more/diagnosis-of-hyperandrogenism-in-female/|date=21. 9. 2006|publisher=Armenian Health Network, Health.am|accessdate=21. 11. 2006|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070930181313/http://www.health.am/gyneco/more/diagnosis-of-hyperandrogenism-in-female/|archivedate=30. 9. 2007}}</ref> * [[presnovni sindrom]] – kaže se kot nagnjenost k [[centralna debelost|centralni debelosti]] (v predelu trebuha) ter povzroča druge simptome, ki so povezani z [[neodzivnost na inzulin|neodzivnostjo na inzulin]].<ref name=BMC2010 /> Pri bolnicah s sindromom policističnih jajčnikov so povišane serumske ravni [[inzulin]]a, in [[homocistein]]a.<ref name="FertSter_insulin">{{cite journal | vauthors = Nafiye Y, Sevtap K, Muammer D, Emre O, Senol K, Leyla M | title = The effect of serum and intrafollicular insulin resistance parameters and homocysteine levels of nonobese, nonhyperandrogenemic polycystic ovary syndrome patients on in vitro fertilization outcome | journal = Fertil. Steril. | volume = 93 | issue = 6 | pages = 1864–1869 | year = 2010 | pmid = 19171332 | doi = 10.1016/j.fertnstert.2008.12.024 }}</ref> == Vzrok == Glede na veliko raznolikost in kompleksnost klinične slike je razvoj sindroma policističnih jajčnikov zelo verjetno posledica zapletenega medsebojnega vpliva [[genetika|genetskih]] dejavnikov in/ali dejavnikov okolja (način prehranjevanja, [[telesna dejavnost]]). Gre za multifaktorsko patogenezo, ki kljub številnim raziskavam ostaja v veliki meri nepojasnjena.<ref>Ferk, Polonca, Čelhar, Teja, Geršak, Ksenija (2007). Genetika sindroma policističnih jajčnikov - vloga mikrosatelitskega polimorfizma (TAAAA)n v genu SHBG. Farmacevtski vestnik, letnik 58, številka 1, str. 21-28.</ref> == Zdravljenje == Za lajšanje sindroma policističnih jajčnikov se primarno priporoča sprememba življenjskega sloga in uporaba zdravil.<ref>{{Cite journal|last=Legro|first=Richard S.|last2=Arslanian|first2=Silva A.|last3=Ehrmann|first3=David A.|last4=Hoeger|first4=Kathleen M.|last5=Murad|first5=M. Hassan|last6=Pasquali|first6=Renato|last7=Welt|first7=Corrine K.|last8=Endocrine Society|date=December 2013|title=Diagnosis and treatment of polycystic ovary syndrome: an Endocrine Society clinical practice guideline|journal=The Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism|volume=98|issue=12|pages=4565–4592|doi=10.1210/jc.2013-2350|issn=1945-7197|pmc=5399492|pmid=24151290}}</ref> === Sprememba življenjskega sloga === Velik delež bolnic s sindromom policističnih jajčnikov ima preveliko telesno težo; ena od raziskav je ugotovila, da je takih 44 %. Debelost je tesno povezana z razvojem odpornosti na inzulin. Bolnice s sindromom policističnih jajčnikov imajo tudi povečano tveganje za zgodnji razvoj srčno-žilnih bolezni, saj se poleg debelosti pri njih pogosteje pojavljajo [[dislipidemija]] (mejne ali visoke vrednosti [[lipid]]ov v krvi), povečane vrednosti [[triglicerid]]ov in [[LDL-holesterol]]a v krvi ter zmanjšane vrednosti [[HDL-holesterol]]a v krvi, [[povišan krvni tlak]] in zgodnja [[ateroskleroza]]. V povezavi s tem se bolnicam priporoča sprememba življenjskega sloga, ki zajema primerno dieto, redno telesno vadbo, izgubo telesne teže in ukinitev kajenja.<ref>Tekavc, Janja, Šćepanović, Darija (2013). Vpliv telesne vadbe na ženske s sindromom policističnih jajčnikov. Fizioterapija (Ljubljana), letnik 21, številka 2, str. 36-41.</ref> Mnoge raziskave so pokazale, da izguba teže pri bolnicah s čezmerno težo lahko vodi v vzpostavitev ovulacije v nekaj tednih. Že 5-odstotna izguba telesne teže izboljša ovulacijo in [[plodnost]], zato se vsem čezmerno težkim bolnicam priporočata telovadba in pravilna prehrana. V 6–9 mesecih se zmanjša hirsutizem, redni menstruacijski ciklusi pa se zopet pojavijo, ko se zniža vrednost [[androgen]]ov.<ref>Košir-Pogačnik, Renata, Meden-Vrtovec, Helena (2009). Vloga metformina pri obravnavi bolnic s sindromom policističnih jajčnikov. Zdravniški vestnik, letnik 78, številka 3, str. 137-141.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ginekologija]] [[Kategorija:Sindromi]] lfh1tt47yzkk9ipa47dvnyowzp75vmh 0 480012 6675120 6639578 2026-05-13T00:29:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675120 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev Gospe zmage | native_name = Knisja tal-Madonna tal-Vitorja | native_name_lang = mt | image = <!-- WD --> | caption = | coordinates = {{koord novi|35|53|45.6|N|14|30|38.5|E|display=inline,title}} | pushpin map = Malta | location = [[Valletta]] | country = [[Malta]] | denomination = [[rimskokatoliška]] | website = [http://www.ourladyofvictory.org.mt/index.html Website of the church] | former name = cerkev svetega Antona opata | founder = Jean Parisot de Valette | dedication = Marija, Jezusova mati | dedicated date = | consecrated date = | cult = | relics = | events = | past bishop = | people = | status = cerkev | functional status = | heritage designation = | designated date = | architect = | architectural type = cerkev | style = [[Baročna arhitektura]] | years built = | groundbreaking = 28. marca 1566 | completed date = 1577 | construction cost = | capacity = | length = 65 m | width = 40 m | width nave = 20 m | height = <!-- {{convert| }} --> | other dimensions = | floor count = | floor area = <!-- {{convert| }} --> | spire quantity = | spire height = <!-- {{convert| }} --> | materials = [[apnenec]] | bells = | bells hung = | bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | archdiocese = Malta }} '''Cerkev Gospe zmage''', prej znana kot '''cerkev svetega Antona opata''' <ref name="lanfranco">{{cite journal |last= Lanfranco |first= Guido |journal= L-Imnara |title= It-Taghlim tad-Duttrina fil-Gzejjer Maltin; Ftit ta' l-Istorja |language= mt |url= http://melitensiawth.com/incoming/Index/L-Imnara/L-Imnara.%2006(2000)3=24/12s.pdf |agency= Melita Historica |page=104 |date= 2000 |volume=6 |issue=3 |publisher= Rivista tal-Għaqda Maltija tal-Folklor |archive-url= https://web.archive.org/web/20160417213705/http://melitensiawth.com/incoming/Index/L-Imnara/L-Imnara.%2006(2000)3=24/12s.pdf |archive-date= 17 April 2016}}</ref>, je bila prva cerkev in zgradba, dokončana v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]]. Leta 1566, po velikem obleganju Malte, je veliki mojster Jean Parisot de Valette in njegov red pokazal zanimanje za gradnjo cerkve v imenu Marijinega rojstva kot obliko zahvale; gradnjo je financiral De Valette. == Zgodovina == Cerkev je bila zgrajena v spomin na zmago vitezov Reda sv. Janeza in Maltežanov nad osmanskimi napadalci 8. septembra 1565.<ref>{{navedi splet|title=Our Lady of Victory Church, Valletta|url=http://dinlarthelwa.org/properties/restored-in-partnership/our-lady-of-victory-church-valletta/|publisher=Din l-Art Ħelwa|accessdate=14 October 2014|date=6 October 2011|archive-date=2014-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140726172331/http://dinlarthelwa.org/properties/restored-in-partnership/our-lady-of-victory-church-valletta/|url-status=dead}}</ref> Zgrajena je bila na mestu, kjer je bila 28. marca 1566 ustanovljena verska slovesnost, s katero so 28. marca 1566 začeli polaganje temeljnega kamna novega mesta Valletta. Kot prvo stavbo je bila izbrana cerkev, da bi izrazili hvaležnost. Cerkev Marijinega rojstva ni samo cerkev, titularna slika je tudi za glavnim oltarjem in prikazuje rojstvo Blažene Device. Graditelj Jean Parisot de Valette je financiral gradnjo stavbe. Umrl je zaradi vročine 21. avgusta 1568 in bil pokopan v kripti cerkve. Ko pa je bila zgrajena [[Sostolnica sv. Janeza, Valletta|stolnica sv. Janeza]], so bili njegovi ostanki preseljeni tja.<ref name=maltapass>{{navedi splet|title=Our Lady of Victory Church Valletta|url=http://maltapass.com.mt/en/attractions-in-malta/attractions/59/our-lady-of-victory-church-valletta.htm?id=59|website=Malta Pass|accessdate=14 October 2014}}</ref><ref name=history>{{navedi splet|title=History of the Church|url=http://www.ourladyofvictory.org.mt/page01.html|website=ourladyofvictory.org.mt|publisher=Din l-Art Ħelwa|accessdate=21 September 2015}}</ref> Leta 1617 je red svetega Janeza izbral to cerkev za svojo župnijsko cerkev. Cerkev je bila takrat posvečena svetemu Antonu opatu. Leta 1699 so apsido cerkve razširili po ukazu velikega mojstra Ramona Perellosa y Roccafulja. Perellos je leta 1716 malteškemu umetniku Alessiju Erardiju naročil, da je poslikal obok s prizori, ki prikazujejo življenje Device; to je bilo končano v dveh letih. Leta 1752 so pročelje, [[zakristija|zakristijo]], [[zvonik]] in župnikovo hišo povečali. Fasada je dobila čudovit baročni videz. Na fasadi je tudi bronast doprsni kip [[papež Inocenc XII.|papeža Inocenca XII.]].<ref>{{navedi splet|title=Valletta - The Churches|url=http://romeartlover.tripod.com/Malta4.html|website=romeartlover.tripod.com|accessdate=14 October 2014|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305102646/http://romeartlover.tripod.com/Malta4.html|url-status=dead}}</ref> Poleg tega so v drugem delu 18. stoletja poleg oltarjev, posvečenih sv. Janezu Krstniku in sv. Pavlu, postavili še dva oltarja. Leta 1837 je cerkev postala garnizijska cerkev kraljevih malteških polkov, ki so pozneje postali kraljevi malteški topničarji. Skozi leta je cerkev doživela več poškodb tako na svoji zgradbi kot na slikah. 23. aprila 1942 je bil cerkveni strop poškodovan zaradi zračnega napada, ki je prizadel Valletto in je uničil tudi bližnjo Kraljevo opero. Leta 1943, se je 8. septembra predal drug sovražnik, tokrat italijanske flote; cerkev je zdaj postala cerkev "Gospe zmage". [[Image:Interior Our Lady of Victory Valletta.jpg|thumb|200px|left|Notranjost cerkve]] == Umetniška dela == Cerkev ima številne umetniške zaklade. Na vsaki strani nad oltarjem so slike svetega [[Anton Puščavnik |Antona Egipčanskega]] in svetega [[Anton Padovanski |Antona Padovanskega]]. Te so na Malto leta 1530 pripeljali malteški vitezi, potem ko je cesar [[Karel V. Habsburški |Karel V.]] dal otok redu sv. Janeza kot bazo. Cerkev vsebuje tudi dela Francesca Zahre, Ermenegilda Grecha in Enrica Arnauxa. Leta 1792 je na Malti umrl beneški veliki admiral Angelo Emo. Zaželel si je, da bi njegovo srce pokopali v cerkvi Gospe zmage; leta 1802 je bil postavljen sarkofag malteškega kiparja Vincenza Dimecha v njegovo čast. == Danes == 9. julija 1965 je bila kot prostovoljna nepridobitna organizacija ustanovljena Din l-Art Ħelwa (National trust of Malta). Njegova naloga je varovanje zgodovinske in naravne dediščine Malteških otokov. Odbor za rehabilitacijo Vallette in Din l-Art Ħelwa sta začela akcijo za obnovo zanemarjene cerkve, ki ima za otok ogromen duhovni, zgodovinski in umetniški pomen. Restavriranje je potekalo na strehi, fialah in delu zvonika, ki ga je sponzoriral Computime. Delo je bilo končano do leta 2002. Obnova zunanje strukture je bila končana leta 2004 po zaslugi velikega sponzorstva PricewaterhouseCoopers. Notranja prenova se je začela leta 2004. Poslikave iz let 1716 in 1718 so bile zanemarjene, infiltracija vode, vlaga in eksplozija bombe so pustili svoj pečat. Do leta 2008 so uspeli rešiti tri pomembne segmente oboka. dela pa naj bi se zaključila do leta 2016. Cerkvena stavba je navedena v Nacionalnem seznamu kulturnih dobrin Malteških otokov. <ref>{{navedi splet|title=Our Lady of Victory Church|url=http://www.culturalheritage.gov.mt/filebank/inventory/00035.pdf|website=National Inventory of the Cultural Property of the Maltese Islands|accessdate=31 October 2015|date=30 March 2012}}</ref> Pastoralne funkcije cerkve opravljajo vsak dan. Velečasni monsinjor Dun Anton Galea je več kot 20 let opravljal funkcijo rektorja Cerkve. Cerkev je za javnost odprta brezplačno. == sklici == {{sklici}} == Literatura == *Conrad Thake: Baroque Churches in Malta. Arcadia Publishers, Malta 1995. == Zunanje povezave == {{commons category|Church of Our Lady of Victory (Valletta)}} *[https://dinlarthelwa.org/heritage-sites/restored-in-partnership/our-lady-of-victory-church-valletta/ Din l-Art Ħelwa, National trust of Malta] *[http://www.ourladyofvictory.org.mt/page01.html Zgodovina cerkve] [[Kategorija: Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1566]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Valletti]] [[Kategorija:Baročna arhitektura na Malti]] [[Kategorija:Cerkve na Malti]] {{normativna kontrola}} q9p1fjrakdpio33dk6m2g3z1zw02z56 0 482847 6674986 6672809 2026-05-12T16:30:47Z पाटलिपुत्र 158252 vasa 6674986 wikitext text/x-wiki {{multiple image|perrow=1|total_width=250 | align = right | direction =vertical | header=Caylusova vaza | image1 = Vase Xerxes Caylus CdM.jpg | caption1 = <center>Caylusova vaza<ref name=ref2>[http://medaillesetantiques.bnf.fr/ws/catalogue/app/collection/record/ark:/12148/c33gbts1b ''"vase (inv.65.4695) - inv.65.4695."'']. medaillesetantiques.bnf.fr (francosko).</ref></center> | image2 = Caylus vase publication by Caylus, 1762.jpg | caption2 =<center>Prva objava Caylusove vaze leta 1762<ref>{{navedi knjigo |title=Recueil d'antiquités égyptiennes, étrusques, grecques, romaines et gauloises : Tome cinquième |date=1762 |publisher=Bibliothèque de l'Institut National d'Histoire de l'Art, collections Jacques Doucet |page=Plaque XXX |url=https://bibliotheque-numerique.inha.fr/collection/item/5664-recueil-d-antiquites-egyptiennes-etrusques-grecques-romaines-et-gauloises-tome-5 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref></center> | footer=<center>Štirijezična "Kserksova Caylusova vaza" je po Champollionovem razvozlanju egipčanskih hieroglifov potrdila pravilnost Grotefendovega razvozlanja perzijskega klinopisa<ref name=ref1>Archibald Henry Sayce (2019). [https://books.google.si/books?id=DTyaDwAAQBAJ&pg=PA12&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''The Archaeology of the Cuneiform Inscriptions'']. Cambridge University Press. str. 10–14. ISBN 978-1-108-08239-6.</ref></center> }} '''Caylusova vaza''' je vrč iz [[Alabaster|alabastra]], posvečen [[Ahemenidsko cesarstvo|ahemenidskemu]] kralju [[Kserks I.|Kserksu I.]], na katerem so napisi v [[Egipčanski hieroglif|egipčanskih hieroglifih]] in [[staroperzijski klinopis|staroperzijskem klinopisu]]. Napisi so bili ključni element, s katerim se je potrdila pravilnost Grotefendovega razvozlanja staroperzijskega klinopisa. Napisi so potrdili tudi antičnost fonetičnih hieroglifov iz obdobja pred [[Aleksander Veliki|Aleksandrom Velikim]] in fonetično dešifriranje imen starodavnih egipčanskih [[faraon]]ov. Vaza je dobila ime po Anne Claudeu de Tubièresu, grofu Caylusa, zgodnjem francoskem zbiralcu starin, ki je vazo pridobil v 18. stoletju med letoma 1752 in 1765.<ref name=ref2/> Vaza je zdaj v pariškem [[Kabinet medalj|Kabinetu medalj]], ki je del [[Francoska narodna knjižnica|Francoske narodne knjižnice]] (inv. št. 65.4695).<ref name=ref2/> ==Opis== Vaza je izdelana iz alabastra. Visoka je 20,2 cm in ima premer 16 cm.<ref name=ref2/> V Egiptu je bilo v Kserksovem imenu izdelanih verjetno več podobnih vaz, ker so v ruševinah [[Mavzolej v Halikarnasu|Mavzoleja v Halikarnasu]] odkrili podoben [[Vrč Kserksa I.]] [[Slika:Xerxes Vase inscription (Cabinet des Médailles).jpg|thumb|center|upright=2|Štirijezični napis na Caylusovi vazi; transkript Georgesa Alberta Legraina]] Na vazi je štirijezični napis v staroperzijskem, babilonskem in elamskem klinopisu in egipčanskih hieroglifih.<ref name=ref2/> Vsi napisi imajo enako vsebino: ''"Kserks, kralj kraljev"''. Napis v staroperzijskem klinopisu je prvi v vrsti in se glasi: {{Quotation| [[Wikt:𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠|𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠]] 𐏐 [[Wikt:𐏋|𐏋]] 𐏐 [[Wikt:𐎺𐏀𐎼𐎣|𐎺𐏀𐎼𐎣]]<br> ('' Xšayāršā : XŠ : vazraka'')<br> "Kserks : veliki kralj"}} Vladarjevo ime v hieroglifih je zapisano v kartuši. Napisi so ostali dolgo časa nerazvozlani. Caylus jih je že leta 1762 objavil in hkrati sporočil, da so ob egipčanskih hieroglifih napisi v klinopisni pisavi, ki so jo odkrili v [[Perzepolis]]u.<ref>Caylus (1762). ''Recueil d'antiquités égyptiennes, étrusques, grecques, romaines et gauloises''. Tome 5. str. 80.</ref> Po Caylusovi smrti leta 1765 je bila vaza dana v zbirko Kabineta medalj v Parizu.<ref name=ref2/><ref>Rebecca Hasselbach-Andee (2020). [https://books.google.si/books?id=Hd7SDwAAQBAJ&pg=PA10&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''A Companion to Ancient Near Eastern Languages'']. John Wiley & Sons. str. 10. ISBN 978-1-119-19389-0.</ref> ==Prispevek vaze k razvozlavanju klinopisa== ===Grotefendova hipoteza (1802-1815)=== Prve poskuse razvozlanja staroperzijskega klinopisa sta opravila Münter in Grotefend z ugibanjem. Uporabila sta ahemenidski klinopisni napis, odkrit v Perzepolisu. Leta 1802 je Friedrich Münter odkril, da morajo ponavljajoče se skupine znakov ustrezati besedi ''"kralj"'' (𐎧𐏁𐎠𐎹𐎰𐎡𐎹, ki se zdaj izgovarja ''xšāyaϑiya''). Georg Friedrich Grotefend je kasneje ugotovil, da kraljevemu imenu pogosto sledi napis ''"veliki kralj, kralj kraljev"'' in ime kraljevega očeta.<ref>Kent, R. G. ''"Old Persian: Grammar Texts Lexicon"''. American Oriental Society, 1950. str. 10.</ref><ref name="ref7">Sayce, Archibald Henry (2019). [https://books.google.si/books?id=DTyaDwAAQBAJ&pg=PA12&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''The Archaeology of the Cuneiform Inscriptions'']. Cambridge University Press. str. 10–14. ISBN 978-1-108-08239-6.</ref> Spoznanje je povezal z znano kronologijo [[Ahemenidi|Ahemenidov]] in relativnimi dolžinami imen kraljev, s čimer je omogočil, da je Grotefend prepoznal klinopisne znake v imenih [[Darej I.|Dareja I.]], [[Histasp]]a (Darejev oče) in [[Kserks I.|Kserksa I.]] (Darejev sin). Grotefendov prispevek je edinstven, ker ni imel nobene primerjave stare perzijščine s kakšnim drugim znanim jezikom. Za razvozlanje hieroglifov, na primer, je bil ključen večjezičen [[Kamen iz Rosette]]. Vsa dosedanja razvozlavanja pisav so temeljila na primerjavah večjezičnih besedil.<ref name=ref7/> Grotefend je svoja odkritja predstavil leta 1802, vendar jih je akademska skupnost zavrnila. Zavrnila je tudi njihovo objavo.<ref name=ref7/> Grotefend je zato leta 1805 predlagal branje klinopisnih napisov na Caylusovi vazi, ki jih je dokaj natančno prevedel kot ''"Xerxes rex fortis"'' (''"Kserks, močni kralj"'', čeprav je pravi prevod ''"Kserks, veliki kralj"'').<ref>Heeren, Arnold Hermann Ludwig (1857). [https://archive.org/details/vol2historicalre00heer/page/n327/mode/2up ''Vol. 2: Historical researches into the politics, intercourse, and trade of the principal nations of antiquity. / By A.H.L. Heeren. Tr. from the German'']. H.G. Bohn. str. 318.</ref><ref name=ref9>Pauthier, Guillaume (1842). [https://books.google.si/books?id=yp3LAAAAMAAJ&pg=PA123&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Sinico-aegyptica: essai sur l'origine et la formation similaire des écritures figuratives chinoise et égyptienne...''] (francosko). Firmin Didot frères. str. 123–124.</ref><ref>Heeren, Arnold Hermann Ludwig (1815). [https://books.google.si/books?id=JQ0PAAAAQAAJ&pg=PA565&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Ideen über die Politik, den Verkehr und den Handel der vornehmsten Völker der alten Welt''] (nemško). Bey Vandenhoeck und Ruprecht. str. 565.</ref><ref>Heeren Arnold Hermann Ludwig (1857). [https://archive.org/details/vol2historicalre00heer/page/324/mode/2up?q=caylus ''Vol. 2: Historical researches into the politics, intercourse, and trade of the principal nations of antiquity. / By A.H.L. Heeren. Tr. from the German'']. H.G. Bohn. str. 324.</ref> Bil je prvi, ki je predstavil ta predlog.<ref name=ref9/> [[Slika:Caylus vase inscription according to Grotefend in 1815.jpg|thumb|upright=3|center|<center>Grotefendov prepis napisov na Caylusovi vazi in predlagani prevod ''"Kserks, močni kralj"'' (''"Xerxes rex fortis"'') v skrajno desni koloni; prvič je bil objavljen v nemščini leta 1815<ref>{{navedi knjigo |last1=Heeren |first1=Arnold Hermann Ludwig |title=Ideen über die Politik, den Verkehr und den Handel der vornehmsten Völker der alten Welt |date=1815 |publisher=Bey Vandenhoeck und Ruprecht |page=562 |url=https://books.google.com/books?id=JQ0PAAAAQAAJ&pg=PA562 |language=de}}</ref></center>]] === Champollionova potrditev (1823)=== [[Slika:Champollion, reading of Xerxes on the Caylus vase.jpg|thumb| Champollionovo branje imena Kserks na Caylusovi vazi je potrdilo Grottefendovo hipotezo<ref>{{navedi knjigo |title=Recueil des publications de la Société Havraise d'Études Diverses |date=1869 |publisher=Société Havraise d'Etudes Diverses |page=423 |url=https://books.google.com/books?id=XcRJAAAAcAAJ&pg=PA423 |language=fr}}</ref>]] [[Slika:Caylus vase 1905.jpg|thumb|Vaza na gravuri iz leta 1905]] Grotefendovo odkritje je dobilo potrditev šele leta 1823, ko je [[Champollion]], ki je ravno razvozlal egipčanske hieroglife, predlagal, da se poskuša razvozlati štirijezični napis na Caylusovi vazi v pariškem Kabinetu medalj.<ref name=ref1/><ref name=ref14>Saint-Martin, Antoine-Jean (januar 1823). "Extrait d'un mémoire relatif aux antiques inscriptions de Persépolis lu à l'Académie des Inscriptions et Belles Lettres". ''Journal asiatique'' (francosko). Société asiatique (France): 86.</ref><ref name=ref15>Bulletin des sciences historiques, antiquités, philologie (francosko). Treuttel et Würtz. 1825. str. 135.</ref> V napisu v hieroglifih je Champollion prebral Kserksovo ime, njegov spremljevalec, orientalist Antoine-Jean Saint-Martin, pa je potrdil, da ustrezni znaki v klinopisu (𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠 𐏐 𐏋 𐏐 𐎺𐏀𐎼𐎣, Xšayāršā : XŠ : vazraka, "Kserks : veliki kralj") resnično ustrezajo besedi, ki jo je Gotefend z ugibanjem prepoznal kot ''"kralj"''.<ref name=ref1/><ref name=ref14/><ref name=ref15/> Odkritja je objavil A.J. Saint-Martin v ''Extrait d'un mémoire relatif aux antiques inscriptions de Persépolis lu à l'Académie des Inscriptions et Belles Lettres'' (''Izvleček zapisa, ki se nanaša na starodavne napise iz Perzepolisa, prebrane v Académie des Inscriptions et Belles Lettres'').<ref>Saint-Martin, Antoine-Jean (januar 1823). "Extrait d'un mémoire relatif aux antiques inscriptions de Persépolis lu à l'Académie des Inscriptions et Belles Lettres". ''Journal asiatique'' (francosko). Société asiatique (France): 65-90.</ref><ref>Journal asiatique II, 1823, PI. II, str. 65—90; AAGE PALLIS, SVEND. "EARLY EXPLORATION IN MESOPOTAMIA" (PDF): 36.</ref> Saint-Martin je poskušal razvozlati tudi staroperzijsko klinopisno abecedo in od skupaj 39 črk pravilno prepoznal deset črk.<ref>J.W. Parker (1846). [https://books.google.si/books?id=8spIAQAAMAAJ&pg=PA6&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''The Persian Cuneiform Inscription at Behistun: Decyphered and Tr.; with a Memoir on Persian Cuneiform Inscriptions in General, and on that of Behistun in Particular'']. str. 6.</ref> <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="4"> Slika:Caylus vase Transcription by Saint-Martin 1823.jpg|Caylusova vaza, Saint-Martinov transkript iz leta 1823<ref name=ref14/> Slika:Saint-Martin Persepolitan alphabet 1823.jpg| Saint-Martinov perzepolski alfabet iz leta 1823<ref name=ref14/> Slika:Saint-Martin Translation 1823.jpg|Saint-Martinov prevod staroperzijskega klinopisa iz leta 1823<ref name=ref14/> </gallery> Caylusova vaza je bila ključna za potrditev točnosti prvega razvozlanja staroperzijskega klinopisa in odprla vrata za kasnejše razvozlavanje vseh drugih klinopisov, vse do najstarejših akadskih in sumerskih.<ref name=ref7/> Za razvozlavanje klinopisa in končno potrditev je bilo pravzaprav odločilno poznavanje egipčanskih hieroglifov.<ref name=ref15/> Največji napredek na tem področju je dosegel Grotefend, ki je do leta 1847 pravilno prepoznal večino simbolov. Za razvozlavanje elamitskega, babilonskega in akadskega klinopisa so bila ključna druga dvojezična besedila, ki so jih medtem odkrili arheologi, in dvojezični [[Behistunski napis]]. ===Potrditev antičnosti fonetskih hieroglifov=== [[Slika:Tableau Général des signes et groupes hieroglyphiques No 125 (color).jpg|thumb|Enakovrednost hieroglifskih in klinopisnih znakov v Kserksovem imenu, ki jo je odkril Champollion in opisal v ''Tableau Général des signes et groupes hieroglyphiques'';<ref>{{navedi knjigo |last1=Champollion |first1=Jean-François (1790-1832) Auteur du texte |title=Précis du système hiéroglyphique des anciens Égyptiens, ou Recherches sur les éléments premiers de cette écriture sacrée, sur leurs diverses combinaisons, et sur les rapports de ce système avec les autres méthodes graphiques égyptiennes. Planches / . Par Champollion le jeune... |date=1824 |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k10475324/f35.item. |language=EN}}</ref> klinopisni napis je zasukan v levo]] Champollion se je soočal z dvomi raznih učenjakov glede obstoja fonetičnih hieroglifov pred makedonsko in rimsko zasedbo Egipta, še posebej zato, ker je svoj fonetični sistem dokazal le na podlagi imen grških in rimskih vladarjev, zapisanih s hieroglifi na egipčanskih spomenikih.<ref name=ref20>Revue archéologique (francosko). Leleux. 1844. str. 444.</ref><ref name=ref21>Champollion, Jean-François (1790-1832) Auteur du texte (1828). str. 225-233.</ref> Do svoje razvozlave Caylusove vaze ni našel nobenega tujega imena pred Aleksandrom Velikim, ki je bilo zapisano z abecednimi hieroglifi. Okoliščine so privedle do sumov, da so Egipčani črkovne hieroglife uvedli šele v času Grkov in Rimljanov, in spodbudilo dvome, ali bi se fonetični hieroglifi lahko uporabili za razvozlavanje imen staroegipčanskih faraonov.<ref name=ref20/><ref name=ref21/> Kserksovo ime je bilo prvo tuje ime, 150 let starejše od Aleksandra Velikega, zapisano fonetično z egipčanskimi hieroglifi, ki je dokazalo Champollionovo tezo.<ref name=ref20/> Champollion je v svojem delu ''Précis du Système Champollion'' (''Natančnost hieroglifnega sistema''), objavljenem leta 1824, napisal: ''"S tem je dokazano, da so egipčanski hieroglifi vključevali fonetične znake vsaj od leta 460 pr. n. št."''<ref>Champollion, Jean-François (1828). ''Précis du système hiéroglyphique des anciens Égyptiens''. str. 231–233.</ref> ==Podobni vrči== Iz obdobja od Dareja I. do Kserksa in nekaj kasnejših vladarjev, zlasti [[Artakserks I.|Artakserksa I.]], obstaja več podobnih vrčev iz [[Alabaster|alabastra]].<ref>Cambridge Ancient History. Cambridge University Press. 1924. str. 282-283. ISBN 9780521228046.</ref> <gallery> Slika:Egyptian alabaster vase of Darius I with quadrilingual hieroglyphic and cuneiform inscriptions.jpg|Egipčanska alabastrna vaza Dareja I. s štirijezičnim klinopisnim in hieroglifskim besedilom Slika:Jar of Xerxes I 1862.jpg| [[Vrč Kserksa I.]] iz [[Mavzolej v Halikarnasu|Mavzoleja v Halikarnasu]] v času odkritja leta 1857 Slika:Xerxes_Jar_from_the_Mausoleum_at_Halicarnassus.jpg|Isti vrč v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]] Slika:Alabaster jar with inscription in four languages- Cuneiform- Persian, Elamitic, Babylonian; Hieroglyphs- Egyptian.jpeg|Drug vrč Kserksa I. v Metropolitanskem muzeju umetnosti<ref name="#1">{{navedi knjigo|title=Metropolitan Museum of Art|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/543949}}</ref> Slika:Jar with the name of Xerxes the Great MET hb14 2 8.jpg|Isti vrč na črno beli fotografiji<ref name="#1"/> Slika:Egypte louvre 036 fragment.jpg|Fragment vrča Kserksa I. v [[Muzej Louvre|Muzeju Louvre]] Slika:Xerxes I Vase Year 2.jpg|Vrč Kserksa I., Muzej Louvre<ref>{{navedi splet|title=Site officiel du musée du Louvre|url=http://cartelfr.louvre.fr/cartelfr/visite?srv=car_not&idNotice=12902|website=cartelfr.louvre.fr}}</ref> Slika:Quadrilingual inscription of Artaxerxes on an Egyptian alabaster vase.jpg|thumb|Štirijezični napis Strakserksa I. na egipčanski alabastrni vazi<ref>{{navedi knjigo|title=Revue archéologique|date=1844|publisher=Leleux|page=444-450|url=https://books.google.com/books?id=_CYGAAAAQAAJ&pg=PA444|language=fr}}</ref><ref>The vase is now in the Reza-Abbasi Museum in Teheran ([https://antiquitebnf.hypotheses.org/11185 inv. 53]). [https://antiquitebnf.hypotheses.org/11185/fig_9-a image] [https://antiquitebnf.hypotheses.org/11185/fig_9-b inscription]</ref> </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Hieroglifi]] [[Kategorija:Ahemenidi]] [[Kategorija:Staroegipčanska umetnost]] g6iw8a4tk9s8t2lgbbc5jpwb0tx9j8j 0 485308 6675193 6544630 2026-05-13T08:10:16Z Rzlajp 22146 /* Srebrna medalja */ 6675193 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam slovenskih gluhih športnikov dobitnikov medalj]]''', ki so kdaj prejeli vsaj eno olimpijsko medaljo na olimpijskih igrah gluhih (OIG) - Deaflympics, svetovnih prvenstvih gluhih in evropskih gluhih bodisi da so zastopali [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavijo]] ali [[Slovenija|Slovenijo]], bodisi da so se udeležili poletnih ali zimskih olimpijskih iger gluhih[[Zimske olimpijske igre gluhih|.]] == Dobitniki medalj na Deaflympics - Olimpijskih igrah gluhih == [[Slika:Gold medal Deaflympics.svg|desno|brezokvirja|80x80_pik]] === [[Zlata medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Igre !Zastopal |- |1. |Sabina Hmelina |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 |{{zastava države|Slovenija}} |- |2. |Samo Petrač |[[Alpsko smučanje]] - [[slalom]] |[[Davos]] ([[Švica]]), 1999 |{{zastava države|Slovenija}} |- |3. | rowspan="2" |Leja Glojnarič |[[Atletika]] - sedmeroboj |Caixas do Sul ([[Brazilija]]), 2021 |{{zastava države|Slovenija}} |- |4. |[[Atletika]] - skok v višino |Caixas do Sul ([[Brazilija]]), 2021 |{{zastava države|Slovenija}} |} [[Slika:Silver medal Deaflympics.svg|desno|brezokvirja|80x80_pik|Srebrna]] === [[Srebrna medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Igre !Zastopal |- |1. |Anton Kogovšek |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |[[Oslo]] ([[Norveška]]), 1953 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |2. | rowspan="2" |Samo Petrač |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 |{{zastava države|Slovenija}} |- |3. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Sundsvall ([[Švedska]]), 2003 |{{zastava države|Slovenija}} |- |4. | rowspan="3" |Sabina Hmelina |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |5. |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |[[Davos]] ([[Švica]]), 1999 |- |6. |[[Alpsko smučanje]] - paralelni slalom |Sundsvall ([[Švedska]]), 2003 |- | rowspan="11" |7. |Christian Alexander Budelli | rowspan="11" |[[Košarka]] | rowspan="11" |[[Rim]] ([[Italija]]), 2001 | rowspan="11" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Nejc Drekonja |- |Simon Grošelj |- |Miha Jakofčić |- |Roman Krajačič |- |Saša Lukić |- |Peter Potočnik |- |Peter Ranković |- |Damjan Šebjan |- |Domen Starc |- |[[Miha Zupan]] |- | rowspan="12" |8. |Albert Bijol | rowspan="12" |[[Košarka]] | rowspan="12" |[[Melbourne]] ([[Avstralija]]), 2005 | rowspan="12" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Christian Alexander Budelli |- |Nejc Drekonja |- |Simon Grošelj |- |Miha Jakofčić |- |Aleksandar Perić |- |Saša Lukić |- |Peter Potočnik |- |Peter Ranković |- |Damjan Šebjan |- |Domen Starc |- |[[Miha Zupan]] |} [[Slika:Bronze medal Deaflympics.svg|desno|brezokvirja|80x80_pik]] === [[Bronasta medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Igre !Zastopal |- |1. |Anton Kogovšek |[[Alpsko smučanje]] - kombinacija |[[Oslo]] ([[Norveška]]), 1953 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |2. | rowspan="4" |Mirko Jerman |[[Kolesarstvo]] – sprint na 1000 m |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 | rowspan="4" |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |3. |[[Kolesarstvo]] – skupni seštevek (individualno) |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |- |4. |[[Kolesarstvo]] - skupni seštevek (ekipno) |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |- |5. |[[Kolesarstvo]] - [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] |[[Malmö|Mälmo]] ([[Švedska]]), 1973 |- |6. | rowspan="2" |Marjan Lampelj |[[Kolesarstvo]] – cestna dirka 100 km |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 | rowspan="2" |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |7. |[[Kolesarstvo]] - skupni seštevek (ekipno) |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |- |8. |Anton Klepec |[[Kolesarstvo]] - skupni seštevek (ekipno) |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |9. |Maks Stopar |[[Gimnastika]] - skupni seštevek (ekipno) |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |10. |Marjan Paveu |[[Gimnastika]] - skupni seštevek (ekipno) |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |11. |Rudolf Krošelj |[[Skoki v vodo|Skok v vodo]] – deska 3 m |[[Beograd]] ([[Jugoslavija]]), 1969 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |12. | rowspan="3" |Samo Petrač |[[Kolesarstvo]] – cestna dirka 100 km |[[Sofija]] ([[Bolgarija]]), 1993 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |13. |[[Alpsko smučanje]] - [[veleslalom]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 |- |14. |[[Alpsko smučanje]] - [[slalom]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 |- |15. |Sabina Hmelina |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 |{{zastava države|Slovenija}} |- |16. | rowspan="3" |Alojzija Meglič |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Ylläs ([[Finska]]), 1995 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |17. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |[[Davos]] ([[Švica]]), 1999 |- |18. |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |Sundsvall ([[Švedska]]), 2003 |- |19. |Anja Drev |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |[[Hanti-Mansijsk]] ([[Rusija]]), 2015 |{{zastava države|Slovenija}} |- |20. | rowspan="2" |Iris Breganski |[[Atletika]] - sedmeroboj |Caixas do Sul ([[Brazilija]]), 2021 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |21. |[[Atletika]] – skok v višino |Caixas do Sul ([[Brazilija]]), 2021 |- |22. | rowspan="3" |Leja Glojnarič |[[Atletika]] – skok v višino | rowspan="3" |[[Tokyo]] ([[Japonska]]), 2025 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |23 |[[Atletika]] – tek na 100 m z ovirami |- |24. |[[Atletika]] – sedmeroboj |} === Statistika === {| class="wikitable" !Medalja !{{zastava države|Jugoslavija}} !{{zastava države|Slovenija}} !Skupno |- |[[Slika:Gold medal Deaflympics.svg|levo|brezokvirja|24x24_pik]]Zlata |0 |4 |4 |- |[[Slika:Silver medal Deaflympics.svg|levo|brezokvirja|24x24_pik]]Srebrna |1 |8 |9 |- |[[Slika:Bronze medal Deaflympics.svg|levo|brezokvirja|24x24_pik]]Bronasta |11 |13 |24 |- |Skupno |12 |25 |37 |} === Pregled št. medalj po nosilcih === {| class="wikitable" !Nosilec !Skupno !Zlata !Srebrna !Bronasta |- |Samo Petrač |6 |1 |2 |3 |- |Sabina Hmelina |5 |1 |3 |1 |- |Leja Glojnarič |5 |2 |0 |3 |- |Mirko Jerman |4 |0 |0 |4 |- |Alojzija Meglič |3 |0 |0 |3 |- |Anton Kogovšek |2 |0 |1 |1 |- |Marjan Lampelj |2 |0 |0 |2 |- |Slovenska košarkarska reprezentanca gluhih |2 |0 |2 |0 |- |Iris Breganski |2 |0 |0 |2 |- |Anton Klepec |1 |0 |0 |1 |- |Maks Stopar |1 |0 |0 |1 |- |Rudolf Krošelj |1 |0 |0 |1 |- |Anja Drev |1 |0 |0 |1 |} == Dobitniki medalj na svetovnih prvenstvih gluhih == === [[Zlata medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Prvenstvo !Zastopal |- |1. |Mirko Jerman |[[Kolesarstvo]] – sprint na 1000 m |Villafranca ([[Italija]]) 1974 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |2. | rowspan="5" |Jože Kerec |[[Šah]] - ekipno |[[Oberstdorf]] ([[Nemčija]]), 1978 | rowspan="5" |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |3. |[[Šah]] - ekipno |[[Palma de Mallorca]] ([[Španija]]), 1982 |- |4. |[[Šah]] - ekipno |Albufeira ([[Portugalska]]), 1986 |- |5. |[[Šah]] - ekipno |[[Veszprém|Veszprem]] ([[Madžarska]]), 1990 |- |6. |[[Šah]] - posamezno |[[Washington, D.C.|Washington]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]), 1984 |- |7. | rowspan="3" |Eva Zorko Potočnik |[[Judo]] – do 52 kg |[[Rim]] ([[Italija]]), 2001 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |8. |[[Judo]] – do 52 kg |[[Moskva]] ([[Rusija]]), 2004 |- |9. |[[Judo]] - absolutno |[[Moskva]] ([[Rusija]]), 2004 |- | rowspan="4" |10. |Miha Jakofčič | rowspan="4" |[[Košarka]]  - 3x3 | rowspan="4" |[[Tel Aviv]] ([[Izrael]]), 2022 | rowspan="4" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Jaka Markovič |- |Jan Orešnik |- |[[Miha Zupan]] |- |11. |Bruno Glas |Šah - hitropotezni |Beograd (Srbija), 2024 - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |- | rowspan="2" |12. |Bruno Glas | rowspan="2" |Šah - hitropotezni (ekipno) | rowspan="2" |Roquetas de Mar, 2026 (Španija) - mladinsko | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Pavel Radež |} === [[Srebrna medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Prvenstvo !Zastopal |- |1. |Anja Drev |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Nesselwang ([[Nemčija]]), 2013 - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |- |2. |Iris Breganski |Atletika - sedmeroboj |Taipei (Tajvan), 2024 |{{zastava države|Slovenija}} |- |3. |Bruno Glas |Šah - standardni |Beograd (Srbija), 2024 - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |- |4. |Pavel Radež |Šah - hitropotezni |Roquetas de Mar, 2026 (Španija) - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |} === [[Bronasta medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Prvenstvo !Zastopal |- | rowspan="3" |1. |Viktor Lešnjak | rowspan="3" |[[Kolesarstvo]] – cestna dirka 81 km (ekipno) | rowspan="3" |[[Genova]] ([[Italija]]), 1968 | rowspan="3" |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |Jože Koser |- |Maks Stopar |- |2. |Anton Klepec |[[Kolesarstvo]] – cestna dirka 100 km |Villafranca ([[Italija]]), 1974 |{{zastava države|Jugoslavija}} |- | rowspan="10" |3. |Almir Bešić | rowspan="10" |[[Košarka]] | rowspan="10" |[[Atene]] ([[Grčija]]), 2002 | rowspan="10" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Christian Alexander Budelli |- |Nejc Drekonja |- |Simon Grošelj |- |Miha Jakofčič |- |Roman Krajačič |- |Saša Lukić |- |Peter Ranković |- |Domen Starc |- |Damjan Šebjan |- |4. | rowspan="3" |Anja Drev |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |Nesselwang ([[Nemčija]]), 2013 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |5. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Innerkrems ([[Avstrija]]), 2017 |- |6. |[[Alpsko smučanje]] - [[Alpska kombinacija|superkombinacija]] |Innerkrems ([[Avstrija]]), 2017 |- |7. |Marino Kegl |[[Tenis]] - posamezno |Chersonissos ([[Grčija]]), 2023 |{{zastava države|Slovenija}} |} === Statistika === {| class="wikitable" !Medalja !{{zastava države|Jugoslavija}} !{{zastava države|Slovenija}} !Mladinsko !Skupno |- |Zlata |6 |4 |2 |12 |- |Srebrna |0 |1 |3 |4 |- |Bronasta |2 |5 |0 |7 |- |Skupno |8 |10 |5 |23 |} === Pregled št. medalj po nosilcih === {| class="wikitable" !Nosilec !Skupno !Zlata !Srebrna !Bronasta |- |Jože Kerec |5 |5 |0 |0 |- |Anja Drev |4 |0 |1 |3 |- |Eva Potočnik Zorko |3 |3 |0 |0 |- |Bruno Glas |2 |1 |1 |0 |- |Mirko Jerman |1 |1 |0 |0 |- |Iris Breganski |1 |0 |1 |0 |- |Anton Klepec |1 |0 |0 |1 |- |Marino Kegl |1 |0 |0 |1 |- |Košarka |1 |0 |0 |1 |- |Košarka 3x3 |1 |1 |0 |0 |- |Kolesarstvo-ekipno |1 |0 |0 |1 |} == Dobitniki medalj na evropskih prvenstvih gluhih == === [[Zlata medalja]]                                              === [[Kategorija:Seznami športnikov]] [[Kategorija:Slovenski športniki]] {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Prvenstvo !Zastopal |- |1. |Samo Petrač |[[Alpsko smučanje]] - [[slalom]] |Sundsvall ([[Švedska]]), 1996 |{{zastava države|Slovenija}} |- |2. |Alojzija Meglič |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Sundsvall ([[Švedska]]), 1996 |{{zastava države|Slovenija}} |- | rowspan="11" |3. |Christian Alexander Budelli | rowspan="11" |[[Košarka]] | rowspan="11" |[[Ljubljana]] ([[Slovenija]]), 2004 | rowspan="11" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Nejc Drekonja |- |Simon Grošelj |- |Miha Jakofčič |- |Roman Krajačič |- |Saša Lukić |- |Aleksandar Perić |- |Peter Ranković |- |Domen Starc |- |Damjan Šebjan |- |[[Miha Zupan]] |- | rowspan="12" |4. |Miha Jakofčič | rowspan="12" |[[Košarka]] | rowspan="12" |[[Konya]] ([[Turčija]]), 2012 | rowspan="12" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Klemen Javornik |- |Saša Lukić |- |Matic Makuc |- |Šime Mrša |- |Jan Orešnik |- |Peter Ranković |- |Domen Starc |- |Damjan Šebjan |- |Robert Vlah |- |[[Miha Zupan]] |- |Luka Žabot |- |5. | rowspan="2" |Marino Kegl |[[Tenis]] - posamično |[[Koblenz]] ([[Nemčija]]), 2012 - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |- |6. |[[Tenis]] – mešani pari |[[Koblenz]] ([[Nemčija]]), 2012 - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |- |7. |Tadej Enci |Dvoranska atletika – tek na 400 m |[[Torunj|Torun]] ([[Poljska]]), 2016 |{{zastava države|Slovenija}} |- | rowspan="5" |8. |Dragutin Draganjac | rowspan="5" |[[Kegljanje]] - ekipno | rowspan="5" |Ritzing ([[Avstrija|Avstirja]]), 2018 | rowspan="5" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Esad Hadžiagić |- |Tomaž Klemen |- |Robert Marolt |- |Aleš Peperko |- |9. | rowspan="2" |Iris Breganski |[[Atletika]] – skok v višino | rowspan="2" |[[Sofija]] ([[Bolgarija]]), 2018 - mladinsko | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |10. |[[Atletika]] – met kopja |- |11. |Gregor Skálicky |[[Kegljanje]] - posamezno |Straubing ([[Nemčija]]) |{{zastava države|Slovenija}} |- |12. | rowspan="3" |Leja Glojnarič |[[Atletika]] - sedmeroboj | rowspan="3" |[[Szczecin]] (Poljska) 2023 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |13. |[[Atletika]] - skok v daljino |- |14. |[[Atletika]] - skok v višino |} === [[Srebrna medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Prvenstvo !Zastopal |- |1. | rowspan="2" |Sabina Hmelina |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |Sierre Chevalier ([[Francija]]), 1992 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |2. |[[Alpsko smučanje]] - [[veleslalom]] |Courmayeur ([[Italija]]), 2000 |- |3. | rowspan="2" |Samo Petrač |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Courmayeur ([[Italija]]), 2000 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |4. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Fussen ([[Nemčija]]), 2004 |- |5. |Alojzija Meglič |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |Fussen ([[Nemčija]]), 2004 |{{zastava države|Slovenija}} |- | rowspan="12" |6. |Nejc Drekonja | rowspan="12" |[[Košarka]] | rowspan="12" |Bamberg ([[Nemčija]]), 2008 | rowspan="12" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Miha Fabijan |- |Miha Jakofčič |- |Roman Krajačič |- |Saša Lukić |- |Matic Makuc |- |Jan Orešnik |- |Aleksandar Perić |- |Peter Ranković |- |Domen Starc |- |Damjan Šebjan |- |[[Miha Zupan]] |- | rowspan="2" |7. |Tomaž Klemen | rowspan="2" |[[Kegljanje]] - dvojice | rowspan="2" |[[Celje]] ([[Slovenija]]), 2014 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Aleš Peperko |- |8. |Iris Breganski |[[Atletika]] – krogla |[[Sofija]] ([[Bolgarija]]), 2018 - mladinsko |{{zastava države|Slovenija}} |- |9. |Tomaž Klemen |[[Kegljanje]] - posamično (sprint) |Straubing ([[Nemčija]]) 2023 |{{zastava države|Slovenija}} |- |10. |Gregor Skálicky |[[Kegljanje]] - kombinacija |Straubing ([[Nemčija]]) 2023 |{{zastava države|Slovenija}} |- |11. |Leja Glojnarič |[[Atletika]] - tek na 100 m z ovirami |[[Szczecin]] (Poljska) 2023 |{{zastava države|Slovenija}} |} === [[Bronasta medalja]] === {| class="wikitable" !Medalja !Ime gluhega športnika !Šport - disciplina !Prvenstvo !Zastopal |- | rowspan="2" |1. |Jože Kralj | rowspan="2" |[[Košarka]] | rowspan="2" |[[Turku]] ([[Finska]]), 1975 | rowspan="2" |{{zastava države|Jugoslavija}} |- |Janez Perčič |- |2. | rowspan="2" |Sabina Hmelina |[[Alpsko smučanje]] - [[veleslalom]] |Sierre Chevalier ([[Francija]]), 1992 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |3. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Courmayeur ([[Italija]]), 2000 |- |4. | rowspan="2" |Samo Petrač |[[Alpsko smučanje]] - [[veleslalom]] |Sierre Chevalier ([[Francija]]), 1992 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |5. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Sundsvall ([[Švedska]]), 1996 |- |6. | rowspan="3" |Alojzija Meglič |[[Alpsko smučanje]] - [[veleslalom]] |Sundsvall ([[Švedska]]), 1996 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |7. |[[Alpsko smučanje]] - [[superveleslalom]] |Courmayeur ([[Italija]]), 2000 |- |8. |[[Alpsko smučanje]] - [[smuk]] |Fussen ([[Nemčija]]), 2004 |- | rowspan="12" |9. |Christian Alexander Budelli | rowspan="12" |[[Košarka]] | rowspan="12" |[[Krakov]] ([[Poljska]]), 1996 | rowspan="12" |{{zastava države|Slovenija}} |- |Jože Jelen |- |Janez Kocjan |- |Roman Krajačič |- |Danijel Levstek |- |Saša Lukić |- |Šime Mrša |- |Alfred Pevcin |- |Aleš Podlogar |- |Peter Potočnik |- |Peter Ranković |- |Damjan Šebjan |- |10. |Rok Vegelj |[[Plavanje]] – 1500 m kravl |[[Vilna|Vilnius]] ([[Litva]]), 1998 |{{zastava države|Slovenija}} |- |11. |Tadej Enci |[[Atletika]] – tek na 400 m |[[Bydgoszcz]] ([[Poljska]]), 2015 |{{zastava države|Slovenija}} |- |12. |Marino Kegl |[[Tenis]]  - posamično |Hersonissos ([[Grčija]]), 2021 |{{zastava države|Slovenija}} |- |13. | rowspan="3" |Aleš Peperko |[[Kegljanje]] - posamično (sprint) | rowspan="3" |Straubing ([[Nemčija]]) 2023 | rowspan="3" |{{zastava države|Slovenija}} |- |14. |[[Kegljanje]] - posamezno |- |15. |[[Kegljanje]] - kombinacija |- |16. | rowspan="2" |Tadej Enci |[[Atletika]] - tek na 400 m | rowspan="2" |[[Szczecin]] (Poljska) 2023 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |17. |[[Atletika]] - tek na 400 m z ovirami |- |18. | rowspan="2" |Iris Breganski |[[Atletika]] - sedmeroboj | rowspan="2" |[[Szczecin]] (Poljska) 2023 | rowspan="2" |{{zastava države|Slovenija}} |- |19. |Atletika - skok v višino |} === Statistika === {| class="wikitable" !Medalja !{{zastava države|Jugoslavija}} !{{zastava države|Slovenija}} !Mladinsko !Skupno |- |Zlata |0 |11 |3 |14 |- |Srebrna |0 |10 |1 |11 |- |Bronasta |1 |18 |0 |19 |- |Skupno |1 |39 |4 |44 |} === Pregled št. medalj po nosilcih === {| class="wikitable" !Nosilec !Skupno !Zlata !Srebrna !Bronasta |- |Alojzija Meglič |5 |1 |1 |3 |- |Samo Petrač |5 |1 |2 |2 |- |Košarka |5 |2 |1 |2 |- |Sabina Hmelina |4 |0 |2 |2 |- |Tadej Enci |4 |1 |0 |3 |- |Leja Glojnarič |4 |3 |1 |0 |- |Iris Breganski |4 |2 |0 |2 |- |Kegl |3 |2 |1 |0 |- |Aleš Peperko |3 |0 |0 |3 |- |Keglanje |2 |1 |1 |0 |- |Gregor Skálicky |2 |1 |1 |0 |- |Rok Vegelj |1 |0 |0 |1 |- |Tomaž Klemen |1 |0 |1 |0 |} == Viri == <ref>{{navedi knjigo |last1=Juhart |first1=Matjaž |title=SLOVENSKI gluhi športniki dobitniki medalj z olimpijskih iger gluhih ter svetovnih in evropskih prvenstev gluhih |date=2017 |publisher=Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije |isbn=978-961-94259-1-6}}</ref> qwf3omziaxkoecf65v4em0d5ekab2cz 0 489529 6674971 6670923 2026-05-12T15:47:58Z Gledalec 242658 pp 6674971 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Anatolij Djatlov|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|citizenship={{ikonazastave|Sovjetska zveza}}[[Sovjetska zveza]]<br> {{ikonazastave|Ukrajina}}[[Ukrajina]]|death_cause=[[Rak kostnega mozga]], posledica sevanja iz leta 1986|known_for=Namestnik glavnega inženirja v Černobilski elektrarni|occupation=}} '''Anatolij Stepanovič Djatlov''' ({{Lang-ru|Анатолий Степанович Дятлов}}, {{Lang-uk|Анатолій Степанович Дятлов}}) [[Sovjetska zveza|sovjetsko]]-[[Ukrajina|ukrajinski]] [[inženir]]; * [[3. marec]] [[1931]] Okrožje Suhobuzimski, Krasnojarska pokrajina, Ruska SFSR, [[Sovjetska zveza]] † [[13. december]] [[1995]] [[Kijev]], [[Ukrajina|Ukraijna]]. Djatlov je bil namestnik glavnega inženirja [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrske elektrarne]] v [[Černobil|Černobilu]]. Nadzoroval je varnostni preizkus, ki je leta 1986 povzročil [[Černobilska nesreča|katastrofo v Černobilu]], zaradi česar je bil obsojen na zaporno kazen, ker je bil obtožen za neupoštevanje varnostnih predpisov. Zaradi zdravstvenih težav je bil leta 1990 izpuščen in je umrl leta 1995 najverjetneje zaradi posledic izpostavljenosti sevanju. == Biografija == === Zgodnje življenje === Anatolij Djatlov se je rodil 3. marca 1931 v Krasnojarski pokrajini v [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruski SFSR]]. Njegovi starši so bili revni in so živeli v bližini reke [[Jenisej]] in kazenskih naselij [[Krasnojarsk|Krasnojarska]]. V svojem domačem kraju je opravil le sedem razredov osnovne šole, po [[Druga svetovna vojna|vojni]], ko je bil star 14 let, je odšel od doma. Najprej je študiral na poklicni šoli na elektrotehničnem oddelku Rudarsko-metalurške tehnične šole v Norilsku in tri leta delal kot električar, preden je bil sprejet na Moskovski inženirski in fizični inštitut, kjer je leta 1959 opravil diplomo. Po opravljeni diplomi in končanem izobraževanju se je Djatlov zaposlil v ladjedelnici v Komsomolsku na Amurju, v laboratoriju 23, kjer so bili reaktorji nameščeni v [[Podmornica|podmornice]]. Med jedrsko nesrečo je prejel odmerek 200 rem (2,0 Sv), ki običajno povzroči blago sevalno bolezen, bruhanje, drisko, utrujenost in zmanjšanje odpornosti proti okužbam.<ref>{{Navedi knjigo|title=Midnight in Chernobyl: The Untold Story of the World's Greatest Nuclear Disaster|last=|first=|publisher=Simon and Schuster|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://archive.org/details/midnightincherno0000higg|origyear=2019}}</ref> === Černobil === Januarja 1973 se je Djatlov zaradi družinskih okoliščin preselil v mesto [[Pripjat, Ukrajina|Pripjat]], mesto v [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinski SSR]], kjer se je kot inženir zaposlil v novo zgrajeni [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrski elektrarni]] v [[Černobil|Černobilu]]. Njegove štirinajstletne izkušnje z delom na mornariških reaktorjih na sovjetskem Daljnem vzhodu so ga uvrstile med tri najstarejše vodje Černobilske elektrarne. Bil je odgovoren za delovanje reaktorjev 3 in 4. V prvih letih delanja v Černobilski elektrani je Djatlov delal kot namestnik reaktorske hlape, leta 1981 pa je bil imenovan za namestnika glavnega inženirja elektrarne in prejel dve državni odlikovanji. 25. aprila 1986 se je Djatlov sestal z glavnim inženirjem elektrarne [[Nikolaj Fomin|Nikolajem Fominom]] in direktorjem elektrarne [[Viktor Brjuhanov|Viktorjem Brjuhanom]], kjer so govorili o izvajanju varnostnega testa, ki so ga neuspešno poskušali izvesti že tri leta prej. Djatlov je izjavil, da je izvajanje testa varno, in se odločil, da se bo zvečer vrnil v elektrarno in nadzoroval izvajanje testa, da bi ga tako dokončno izvedli. 26. aprila ponoči se je vrnil v elektrarno in ob zmanjšanju moči v reaktorju 4 vse inženirje obvestil o izvajanju preizkusa. Čeprav jih je večina temu nasprotovala, ker so vedeli, da to ni varno, jih je Djatlov preglasil in jim naročil izvajanje testa. Med izvajanjem testa je bil skoraj ves čas prisoten v kontrolni sobi, tudi ob 1.23, ko je [[Černobilska nesreča|reaktor 4 eksplodiral]]. Djatlov je verjel, da je v reaktorju izbruhnil požar, vendar pa ni verjel, da je eksplozija raznesla sredico, zato je ukazal, da se vanj začne dovajati voda za ohladitev in v šoku poslal dva delavca, da vzpostavita kontrolne palice. Po poročanju, da se je ogenj razširil na streho reaktorja 3, je Djatlov odhitel v nadzorno sobo tega reaktorja in dežurnemu operaterju naročil, da naj nemudoma zaustavi reaktor 3. Po vrnitvi v reaktor 4 je o eksploziji po telefonski zvezi obvestil direktorja Brjuhana in glavnega inženirja Fomina. Kmalu zatem je Djatlov ugotovil, da inženirja [[Valerij Hodemčuk|Valerija Hodemčuka]] ne najdejo, zato se je z preostalimi inženirji ga odpravil iskati. Med njegovim iskanjem je Djatlov ugotovil, da se je celotna streha reaktorja 4 porušila, pri tem pa je bil izpostavljen veliki dozi sevanja 390 rem (3,9 Sv).<ref>Nolan, p. 225.</ref> Ob 2:45 je Djatlov zapustil elektrarno in odšel v podzemni bunker na sedežu civilne obrambe, kjer se je sestal skupaj z direktorjem Brjuhanom in glavnim inženirjem Fominom. Potrdil je, da je v reaktorju prišlo do eksplozije in da inženirji že črpajo vodo v reaktor za ohladitev. Nato so se vsi trije sestali še z inženirjem [[Anatolij Sitnikov|Anatolijem Sitnikov]], ki je sporočil stanje reaktorja 4. Djatlov se je odločil, da bo odšel na streho elektrarne k porušenemu reaktorju in pogledal, ali je sredico reaktorja res razneslo. Ravno takrat je začel bruhati in kazati znake slabosti zaradi izpostavljanja sevanju. Takoj je bil hospitaliziran in odpeljan najprej v bolnišnico Pripjat, kjer je govoril, da potrebuje samo počitek, vendar so ga nato premestili v posebno bolnišnico v [[Moskva|Moskvi]], kjer se je zdravil skupaj z drugimi inženirji iz elektrarne. Med zdravljenjem je z Akimovom in Toptunovom razpravljal o možnih vzrokih nesreče, vendar sta bila glede vzrokov zmedena. Djatlovovo stanje se je zaradi zapoznelih učinkov izpostavljenosti sevanju začelo slabšati. Okreval je po zaslugi bolnišnične oskrbe in preživel odmerek sevanja, ki je pogosto smrtonosen. Čeprav je bil Djatlov izpostavljen veliki dozi sevanja, ki v 30 dneh povzroči smrt pri 50 % prizadetih, je bil eden od redkih inženirjev, ki so edini preživeli hospitalizacijo. Po okrevanju je bil iz bolnišnice izpuščen šele 4. novembra 1986, zaradi sevanja pa se je mogel, potem, ko so mu rane na nogah izginile, znova naučiti hoditi. Zaradi sevanja se mu je spremenila tudi barva las. === Poznejše življenje === Še preden je bil Djatlov izpuščen iz bolnišnice, so se sovjetski partijski funkcionarji dogovorili, da ga bojo trajno odstranili z mesta namestnika glavnega inženirja elektrarne. V začetku decembra 1986 so Djatla aretirali. 20. januarja 1987 so Djatlovu začeli soditi, skupaj z direktorjem Brjuhanovom in glavnim inženirjem Fominom.<ref>Nor{{navedi knjigo|title=Chernobyl Explosion: How a Deadly Nuclear Accident Frightened the World|last=Burgan|first=Michael|date=2018|publisher=Capstone|isbn=9780756557447|location=th Mankato, Minnesota|pages=47}}</ref> Julija 1987 je bil Anatolij Djatlov spoznan za krivega zaradi neupoštevanja in hude kršitve varnostnih predpisov in ustvarjanja pogojev, ki so privedli do eksplozije. Poročila so ga kritizirala, da je ravnal neodgovorno in da je prekršil varnostna pravila pri izvajanju testa. Obsojen je bil na 10 let težke zaporne kazni. Ob obsodbi je trdil, da je analiziral vsak korak, ki je bil narejen ob izvajanju varnostnega testa in priznal le delno krivdo. Konec oktobra 1990 je bil Djatlov zaradi dobrega vedenja, prošnje svoje žene in na podlagi slabega zdravja izpuščen iz zapora. Po izpustitvi iz zapora se je zaradi zdravstvenih težav upokojil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bustle.com/p/who-went-to-jail-for-chernobyl-some-officials-operators-were-held-responsible-for-the-nuclear-explosion-17941886|title=As Seen On The HBO Series, Justice Wasn't Necessarily Served At The Chernobyl Trials|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Po izpustitvi iz zapora je Djatlov napisal članek, objavljen v Nuclear Engineering International leta 1991 in knjigo, v kateri je trdil, da je bila za nesrečo odgovorna predvsem slaba zasnova reaktorjev in ne osebje obrata.<ref>[http://www.lib.ru/MEMUARY/CHERNOBYL/dyatlow.txt Anatoly Dyatlov, ''"Chernobyl. How it happened"''], 1995 (in Russian)</ref> V kasnejših poročilih je bilo ugotovljeno, da je Djatlov nekaterim delavcem elektrarne grozil z odpovedjo delovnih mest, če tiste noči v Černobilu ne bodo nadaljevali s testom. Kljub temu poročilo IAEA njihove mednarodne svetovalne skupine za jedrsko varnost iz leta 1992 podpira Djatlovo oceno o konstrukcijskih napakah reaktorja RBMK, hkrati pa kritizira pomanjkanje varnostne kulture v sovjetski jedrski industriji. Aprila 1994, na 8. obletnico nesreče v Černobilu, je Djatlov na svojem domu posnel samostojni intervju v katerem je povedal vse svoje spomine na Černobilsko nesrečo. Intervju je posnel neznan operater in ga leta 2016 objavil na [[YouTube|You Tubu]]. === Smrt === Sevanje je Djatla močno prizadelo zato je po izpustitvi iz zapora živel z zdravstvenimi težavami. Zaradi slabega zdravja je odšel v [[Nemčija|Nemčijo]] na zdravljenje, vendar je kljub temu precej trpel. Djatov je umrl 13. decembra 1995 [[Kijev|Kijevu]] v [[Ukrajina|Ukrajini]], v starosti 64 let, zaradi [[Rak kostnega mozga|raka kostnega mozga]], ki ga je skoraj zagotovo povzročila zastrupitev z radioaktivnim sevanjem med nesrečo.<ref>Dyatlov A.S.[http://accidont.ru/memo/ChNPP.pdf Chernobyl. How it was], 1995; Brief biography, page 3 (in Russian)</ref> Pokopan je bil na mednarodnem pokopališču v Kijevu. == V popularni kulturi == Djatla je upodobil Igor Slavinskiy v seriji Zero Hour: Disaster At Chernobyl iz leta 2004, Roger Alborough leta 2006 v produkciji BBC Surviving Disaster: Chernobyl Nuclear Disaster in [[Paul Ritter (igralec)|Paul Ritter]] v [[Černobil (miniserija)|HBO Miniseriji Černobil]] iz leta 2019. == Glej tudi == * [[Černobilska nesreča]] == Sklici == <references /> == Viri == * https://www.imdb.com/title/tt7366338/characters/nm0728795 * https://www.history.com/news/chernobyl-nuclear-disaster-7-people-who-played-crucial-role * https://www.businessinsider.com/chernobyl-director-hbo-series-villain-hero-2019-7 {{DEFAULTSORT:Djatlov, Anatolij}} [[Kategorija:Ukrajinski inženirji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1931]] [[Kategorija:Umrli leta 1995]] [[Kategorija:Osebnosti Černobilske nesreče]] q7h08cl76arsk5m31b1mttcnkdwtwra 0 494589 6674961 6670906 2026-05-12T15:39:10Z Gledalec 242658 pp 6674961 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Aleksander Akimov|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|citizenship=[[Ukrajina]], [[Sovjetska zveza]]|occupation=}}'''Aleksander Fjodorovič Akimov''', sovjetski [[inženir]], * [[6. maj]] [[1953]] [[Novosibirsk]], Ruska SFSR, [[Sovjetska zveza]] † [[11. maj]] [[1986]] [[Moskva]], Ruska SFSR, [[Sovjetska zveza]]. Akimov je bil vodja izmene v času [[Černobilska nesreča|Černobilske nesreče]] 26. aprila 1986 pri izvajanju varnostnega preizkusa v reaktorju 4 jedrske elektrarne v [[Černobil|Černobilu]]. == Biografija == === Zgodnje življenje === Aleksander Akimov se je rodil 6. maja 1953 v [[Novosibirsk|Novosibirsku]], Ruska SFSR, v takratni [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Leta 1976 je opravil diplomo na Moskovskem inštitutu za elektrotehniko, z diplomo strokovnjaka za inženirstvo in avtomatizacijo toplotnih in energetskih procesov. Akimov je bil poročen z Ljubavo Akimov, s katero je imel dva sinova, Alekseja in Konstantina. === Černobil === Akimov je svojo kariero začel v [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrski elektrarni]] v [[Černobil|Černobilu]], kjer se je zaposlil septembra 1979. V svojih prvih letih delanja v elektrarni je bil na položaju višjega inženirja upravljanja turbin in nadzornika izmene v turbinski dvorani. 10. julija 1984 je bil Akimov imenovan za nadzornika izmene v reaktorju 4.<ref>{{Navedi splet|url=https://chnpp.gov.ua/ru/about/labour-glory-ru/geroi-likvidatory|title=Герои-ликвидаторы}}</ref> Ponoči 26. aprila 1986 je Akimov dežural kot nadzornik izmene v kontrolni sobi rekatorja 4. Raven moči reaktorja je bila znižana, s čimer se je pripravil na izvajanje načrtovanega varnostnega testa. Akimov skupaj z [[Leonid Toptunov|Leonidom Toptunom]] ni hotel opraviti testa zaradi njegovega nizkega in nestabilnega stanja, saj je vedel, da izvajanje testa ni varno in je hotel zato izklopiti reaktor za 24 ur, vendar ga je namestnik glavnega inženirja [[Anatolij Djatlov]] preglasil, ki je bil prepričan, da je izvajanje testa varno in je hotel test opraviti. Vendar je bilo zmanjšanje moči prenaglo, zaradi česar je bil reaktor v '''»'''slabem'''«''' stanju (nastanek 135Xe, močan nevtronski absorber) in reaktor ustavil. Dviganje moči po tej točki je reaktor postavilo v potencialno nevarno stanje, česar upravljavci niso vedeli. Turbina je bila izključena. Preskus je bil končan, a takrat se je ugotovilo, da se moč v reaktorju nenehno povečuje, zato je Akimov za izklop reaktorja ob 1:23:40 pritisnil gumb AZ-5 ( '''»'''scram'''«'''). Kontrolne palice so imele grafitne moderatorje za pospešitev reakcije, drugi del palic pa je bil iz bora za zmanjšanje reakcije.<ref>{{Navedi novice|title=Chernobyl: The History of a Nuclear Catastrophe|date=2018|url=https://books.google.com/books?id=7gQ0DwAAQBAJ&q=Aleksandr+Akimov+15+Gray&pg=PT419}}</ref> Ko so palice vstavljali, so grafitni konici krmilnih palic pospešili reakcijo in ustvarili nevtronski tok na dnu jedra. Zaradi nadaljnjega povečanja moči je reaktor eksplodiral. Komunikacijska omrežja so nenadoma preplavili klici in informacije. Akimov je slišal poročila o velikih poškodbah reaktorja, vendar jim ni verjel in je posledično ure in ure kasneje prenašal lažne podatke o stanju reaktorja.<ref>{{Navedi novice|title=The World; Life After Death: Chernobyl Today|date=2001-04-22|url=https://www.nytimes.com/2001/04/22/weekinreview/the-world-life-after-death-chernobyl-today.html}}</ref> Akimov je nekaj minut po eksploziji poklical gasilsko enoto iz [[Pripjat, Ukrajina|Pripjata]] ter zatem o nesreči obvestil nadzornika menjave postaje Borisa Rogozhkina, ta pa je po opisu delovnega mesta takoj obvestil [[Moskva|Moskvo]] in [[Kijev]]. Akimov je nato s svojo ekipo delal v elektrarni v porušenemu reaktorju potem, ko je izvedel obseg nesreče. V izpostavljeno jedro reaktorja je poskušali črpati vodo do 8:00 ure zjutraj 26. aprila. Neznan inženir, ki ga Akimov ni poznal, je povedal, da je bil Akimov med delom izpostavljen smrtonosni dozi 15 Gy sevanja. Bil je hospitaliziran in odpeljan v posebno bolnišnico v [[Moskva|Moskvi]], kjer se je skupaj z drugimi inženirji iz elektrarne zdravil. V bolnišnici ga je obiskala žena in čeprav se je zavedal, da morda ne bo preživel, ji je povedal, da bo opustil delo v jedrski industriji. Med zdravljenjem se je s Toptunovom in Djatlovom pogovarjal o možnih vzrokih nesreče, vendar sta bila zmedena. Akimovo stanje se je hitro poslabšalo in odločili so se, da presaditev kostnega mozga ni zadostna, zato so v zadnjem poskusu, da bi mu rešili življenje, opravili presaditev jetrnih celic ploda; vendar tudi to ni uspelo. Ko ga je preiskovalec nesreče [[Sergej Jankovski]] zasliševal, je Akimov komaj govoril in ni mogel posredovati veliko več informacij. Njegove zadnje besede so bile: '''"'''Vse sem naredil pravilno. Res ne razumem zakaj se je to zgodilo.'''"''' Akimov je nato 11. maja 1986 podlegel sindromu akutnega sevanja in umrl v starosti 33 let. Pokopan je na mednarodnem pokopališču v Moskvi. == Nagrade in v popularni kulturi == Leta 2008 je Viktor Juščenko, takratni predsednik [[Ukrajina|Ukrajine]], Akimova posmrtno odlikoval z Ordenom za pogum 3. stopnje.<ref>{{Navedi splet|url=https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/en/1156/2008/sp:max100|title=Presidential Decree No. 1156/2008 of 12 December 2008}}</ref> V televizijski seriji Zero Hour leta 2004 ga je upodobil igralec Aleksander Khoroshko, Alex Lowe v produkciji BBC 2006 Surviving Disaster: Černobilska jedrska nesreča in Sam Troughton v [[Černobil (miniserija)|HBO miniseriji Černobil]] iz leta 2019.<ref>{{IMDb title|0775665|"Surviving Disaster" Chernobyl Nuclear Disaster (TV Episode 2006)}}</ref> == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Akimov, Aleksander}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Umrli leta 1986]] [[Kategorija:Ukrajinski inženirji]] [[Kategorija:Osebnosti Černobilske nesreče]] [[Kategorija:Umrli zaradi sevanja]] 5elf9e8j3tm5yx6g9xum1ojl5xdqqws 6674967 6674961 2026-05-12T15:46:15Z Gledalec 242658 pp 6674967 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Aleksander Akimov|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|citizenship=[[Ukrajina]], [[Sovjetska zveza]]|death_cause=Akutni sevalni sindrom.|occupation=}}'''Aleksander Fjodorovič Akimov''', sovjetski [[inženir]], * [[6. maj]] [[1953]] [[Novosibirsk]], Ruska SFSR, [[Sovjetska zveza]] † [[11. maj]] [[1986]] [[Moskva]], Ruska SFSR, [[Sovjetska zveza]]. Akimov je bil vodja izmene v času [[Černobilska nesreča|Černobilske nesreče]] 26. aprila 1986 pri izvajanju varnostnega preizkusa v reaktorju 4 jedrske elektrarne v [[Černobil|Černobilu]]. == Biografija == === Zgodnje življenje === Aleksander Akimov se je rodil 6. maja 1953 v [[Novosibirsk|Novosibirsku]], Ruska SFSR, v takratni [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Leta 1976 je opravil diplomo na Moskovskem inštitutu za elektrotehniko, z diplomo strokovnjaka za inženirstvo in avtomatizacijo toplotnih in energetskih procesov. Akimov je bil poročen z Ljubavo Akimov, s katero je imel dva sinova, Alekseja in Konstantina. === Černobil === Akimov je svojo kariero začel v [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrski elektrarni]] v [[Černobil|Černobilu]], kjer se je zaposlil septembra 1979. V svojih prvih letih delanja v elektrarni je bil na položaju višjega inženirja upravljanja turbin in nadzornika izmene v turbinski dvorani. 10. julija 1984 je bil Akimov imenovan za nadzornika izmene v reaktorju 4.<ref>{{Navedi splet|url=https://chnpp.gov.ua/ru/about/labour-glory-ru/geroi-likvidatory|title=Герои-ликвидаторы}}</ref> Ponoči 26. aprila 1986 je Akimov dežural kot nadzornik izmene v kontrolni sobi rekatorja 4. Raven moči reaktorja je bila znižana, s čimer se je pripravil na izvajanje načrtovanega varnostnega testa. Akimov skupaj z [[Leonid Toptunov|Leonidom Toptunom]] ni hotel opraviti testa zaradi njegovega nizkega in nestabilnega stanja, saj je vedel, da izvajanje testa ni varno in je hotel zato izklopiti reaktor za 24 ur, vendar ga je namestnik glavnega inženirja [[Anatolij Djatlov]] preglasil, ki je bil prepričan, da je izvajanje testa varno in je hotel test opraviti. Vendar je bilo zmanjšanje moči prenaglo, zaradi česar je bil reaktor v '''»'''slabem'''«''' stanju (nastanek 135Xe, močan nevtronski absorber) in reaktor ustavil. Dviganje moči po tej točki je reaktor postavilo v potencialno nevarno stanje, česar upravljavci niso vedeli. Turbina je bila izključena. Preskus je bil končan, a takrat se je ugotovilo, da se moč v reaktorju nenehno povečuje, zato je Akimov za izklop reaktorja ob 1:23:40 pritisnil gumb AZ-5 ( '''»'''scram'''«'''). Kontrolne palice so imele grafitne moderatorje za pospešitev reakcije, drugi del palic pa je bil iz bora za zmanjšanje reakcije.<ref>{{Navedi novice|title=Chernobyl: The History of a Nuclear Catastrophe|date=2018|url=https://books.google.com/books?id=7gQ0DwAAQBAJ&q=Aleksandr+Akimov+15+Gray&pg=PT419}}</ref> Ko so palice vstavljali, so grafitni konici krmilnih palic pospešili reakcijo in ustvarili nevtronski tok na dnu jedra. Zaradi nadaljnjega povečanja moči je reaktor eksplodiral. Komunikacijska omrežja so nenadoma preplavili klici in informacije. Akimov je slišal poročila o velikih poškodbah reaktorja, vendar jim ni verjel in je posledično ure in ure kasneje prenašal lažne podatke o stanju reaktorja.<ref>{{Navedi novice|title=The World; Life After Death: Chernobyl Today|date=2001-04-22|url=https://www.nytimes.com/2001/04/22/weekinreview/the-world-life-after-death-chernobyl-today.html}}</ref> Akimov je nekaj minut po eksploziji poklical gasilsko enoto iz [[Pripjat, Ukrajina|Pripjata]] ter zatem o nesreči obvestil nadzornika menjave postaje Borisa Rogozhkina, ta pa je po opisu delovnega mesta takoj obvestil [[Moskva|Moskvo]] in [[Kijev]]. Akimov je nato s svojo ekipo delal v elektrarni v porušenemu reaktorju potem, ko je izvedel obseg nesreče. V izpostavljeno jedro reaktorja je poskušali črpati vodo do 8:00 ure zjutraj 26. aprila. Neznan inženir, ki ga Akimov ni poznal, je povedal, da je bil Akimov med delom izpostavljen smrtonosni dozi 15 Gy sevanja. Bil je hospitaliziran in odpeljan v posebno bolnišnico v [[Moskva|Moskvi]], kjer se je skupaj z drugimi inženirji iz elektrarne zdravil. V bolnišnici ga je obiskala žena in čeprav se je zavedal, da morda ne bo preživel, ji je povedal, da bo opustil delo v jedrski industriji. Med zdravljenjem se je s Toptunovom in Djatlovom pogovarjal o možnih vzrokih nesreče, vendar sta bila zmedena. Akimovo stanje se je hitro poslabšalo in odločili so se, da presaditev kostnega mozga ni zadostna, zato so v zadnjem poskusu, da bi mu rešili življenje, opravili presaditev jetrnih celic ploda; vendar tudi to ni uspelo. Ko ga je preiskovalec nesreče [[Sergej Jankovski]] zasliševal, je Akimov komaj govoril in ni mogel posredovati veliko več informacij. Njegove zadnje besede so bile: '''"'''Vse sem naredil pravilno. Res ne razumem zakaj se je to zgodilo.'''"''' Akimov je nato 11. maja 1986 podlegel sindromu akutnega sevanja in umrl v starosti 33 let. Pokopan je na mednarodnem pokopališču v Moskvi. == Nagrade in v popularni kulturi == Leta 2008 je Viktor Juščenko, takratni predsednik [[Ukrajina|Ukrajine]], Akimova posmrtno odlikoval z Ordenom za pogum 3. stopnje.<ref>{{Navedi splet|url=https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/en/1156/2008/sp:max100|title=Presidential Decree No. 1156/2008 of 12 December 2008}}</ref> V televizijski seriji Zero Hour leta 2004 ga je upodobil igralec Aleksander Khoroshko, Alex Lowe v produkciji BBC 2006 Surviving Disaster: Černobilska jedrska nesreča in Sam Troughton v [[Černobil (miniserija)|HBO miniseriji Černobil]] iz leta 2019.<ref>{{IMDb title|0775665|"Surviving Disaster" Chernobyl Nuclear Disaster (TV Episode 2006)}}</ref> == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Akimov, Aleksander}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Umrli leta 1986]] [[Kategorija:Ukrajinski inženirji]] [[Kategorija:Osebnosti Černobilske nesreče]] [[Kategorija:Umrli zaradi sevanja]] expi7qdjinvd069umkiyhhvl63v33fa 0 494590 6674958 6670913 2026-05-12T15:38:08Z Gledalec 242658 pp, dodano iz en wiki 6674958 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Leonid Toptunov|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|citizenship=[[Ukrajina]], [[Sovjetska zveza]]|occupation=}}'''Leonid Fedorovič Toptunov''', sovjetski [[inženir]] * [[16. avgust]] [[1960]] [[Mikolajivka]], Ukrajinska SSR, [[Sovjetska zveza]] † [[14. maj]] [[1986]] [[Moskva]], Ruska SSR, [[Sovjetska zveza]]. Toptunov je bil v času [[Černobilska nesreča|Černobilske nesreče]] 26. aprila 1986 višji glavni inženir za nadzor reaktorja 4 jedrske elektrarne v [[Černobilska nesreča|Černobilu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://chnpp.gov.ua/ru/about/labour-glory-ru/geroi-likvidatory|title=Герои-ликвидаторы}}</ref>. == Biografija == === Zgodnje življenje === Leonid Toptunov se je rodil 16. avgusta 1960 v [[Mikolajivki]], Burinski kraj, [[Sumska oblast]], v vojaški družini. Po njegovem rojstvu se je družina preselila v mesto Leninsk. Otroštvo in leta osnovne šole je preživel v tem mestu. Že od zgodnjih let je bil navdušen nad [[Matematika|matematiko]] in [[Fizika|fiziko]]. Toptunov je v srednji šoli študiral na 11. stopnji srednje šole v [[Talin|Talinu]] v Estonski SSR, kjer je prejel tudi spričevalo. Leta 1983 je opravil diplomo na Moskovskem inštitutu za elektrotehniko s specialko za inženirstvo jedrskih elektrarn. === Černobil === Toptunov je svojo kariero začel v [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrski elektrarni]] v [[Černobil|Černobilu]], kjer se je zaposlil marca 1983. Delal je kot inženir za nadzor enote in višji inženir za nadzor reaktorjev. Januarja 1986 je bil Toptunov imenovan za višjega inženirja v reaktorju 4. Med svojim delom v Černobilski elektrarni se je Toptunov spoprijateljil z sodelavcem [[Aleksander Akimov|Aleksandrom Akimovim]], s katerim sta postala dobra prijatelja, ki sta skupaj hodila na ribolov in se ukvarjala s podobnimi rekreacijskimi dejavnostmi. Toptunov si je vedno želel starejšega brata, Akimov pa mu je prav to nudil. Ponoči 26. aprila 1986 je bil Toptunov skupaj z Akimovom v kontrolni sobi rekatorja 4 jedrske elektrarne, kjer sta skupaj izvajala varnostni test pod nadzorom namestnika glavnega inženirja [[Anatolij Djatlov|Anatolijem Djatlovom]]. Toptunov je bil prvi, ki je opazil, da se moč v reaktorju nenehno hitro povečuje in takoj obvestil Akimova, ki je nato pritisnil na gumb A-05. Kmalu zatem, ob 1:23 je reaktor eksplodiral. Kmalu po eksploziji je Toptunov poskušal vzpostaviti telefonski stik z dežurnimi inženirji v spodnjih prostorih reaktorja, da bi poročal o škodi reaktorja, a brez uspeha. V prvih urah po nesreči je Toptunov sprejel ukrepe za lokalizacijo nesreče in preprečevanje njenega širjenja ter z drugimi inženirji sodeloval pri dovajanju hladne vode v porušen reaktor. Na tem položaju je ostal do 8:00 ure zjutraj 26. aprila, pri tem pa je bil izpostavljen smrtonosni dozi 700 rem sevanja. Toptunov je bil hospitaliziran in odpeljan v posebno bolnišnico v [[Moskva|Moskvi]], kjer se je zdravil skupaj z drugimi inženirji iz elektrarne. Staršem je poslal pismo in pustil sporočilo, kje ga lahko najdejo v Moskvi. Starša sta ga obiskala v bolnišnici. Čeprav je lahko hodil, sta opazila nenavadne poškodbe kože. Med bivanjem v bolnišnici se je z Akimovom in Djatlovom pogovarjal o možnih vzrokih nesreče, vendar sta bila oba zmedena. Starša sta ga vprašala o vzroku nesreče, a je Toptunov lahko le povedal, da sta z Akimovom upoštevala predpise. Toptunov je prejel presaditev kostnega mozga, da bi si obnovil imunski sistem v upanju, da mu bodo rešili življenje, vendar pa se je njegovo stanje pozneje hitro poslabšalo. 14. maja 1986 je Toptunov podlegel akutni sevalni zastrupitvi in umrl v starosti 25 let. Pokopan je bil na mednarodnem pokopališču v Moskvi. == Nagrade in v popularni kulturi == Leta 2008 je Viktor Juščenko, takratni predsednik [[Ukrajina|Ukrajine]], Toptunovu posmrtno odlikoval z Ordenom za pogum 3. stopnje<ref>{{Navedi splet|url=https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/en/1156/2008/sp:max100|title=Presidential Decree No. 1156/2008 of 12 December 2008}}</ref>. V televizijski seriji Zero Hour leta 2004 ga je upodobil igralec Volodya Stepanenko. V upodobitvi BBC-ja Surviving Disaster: Černobilska jedrska katastrofa ga je upodobil Michael Colgan leta 2006 in Robert Emms v [[Černobil (miniserija)|HBO-jevi miniseriji Černobil]] iz leta 2019<ref>{{IMDb title|0775665|"Surviving Disaster" Chernobyl Nuclear Disaster (TV Episode 2006)}}</ref>. == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Toptunov, Leonid}} [[Kategorija:Ukrajinski inženirji]] [[Kategorija:Osebnosti Černobilske nesreče]] [[Kategorija:Umrli zaradi sevanja]] 9nugqgsdyd9xtu1tzbaobkuw76c2cuz 6674970 6674958 2026-05-12T15:47:15Z Gledalec 242658 pp 6674970 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Leonid Toptunov|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|citizenship=[[Ukrajina]], [[Sovjetska zveza]]|death_cause=Akutna sevalna zastrupitev.|occupation=}}'''Leonid Fedorovič Toptunov''', sovjetski [[inženir]] * [[16. avgust]] [[1960]] [[Mikolajivka]], Ukrajinska SSR, [[Sovjetska zveza]] † [[14. maj]] [[1986]] [[Moskva]], Ruska SSR, [[Sovjetska zveza]]. Toptunov je bil v času [[Černobilska nesreča|Černobilske nesreče]] 26. aprila 1986 višji glavni inženir za nadzor reaktorja 4 jedrske elektrarne v [[Černobilska nesreča|Černobilu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://chnpp.gov.ua/ru/about/labour-glory-ru/geroi-likvidatory|title=Герои-ликвидаторы}}</ref>. == Biografija == === Zgodnje življenje === Leonid Toptunov se je rodil 16. avgusta 1960 v [[Mikolajivki]], Burinski kraj, [[Sumska oblast]], v vojaški družini. Po njegovem rojstvu se je družina preselila v mesto Leninsk. Otroštvo in leta osnovne šole je preživel v tem mestu. Že od zgodnjih let je bil navdušen nad [[Matematika|matematiko]] in [[Fizika|fiziko]]. Toptunov je v srednji šoli študiral na 11. stopnji srednje šole v [[Talin|Talinu]] v Estonski SSR, kjer je prejel tudi spričevalo. Leta 1983 je opravil diplomo na Moskovskem inštitutu za elektrotehniko s specialko za inženirstvo jedrskih elektrarn. === Černobil === Toptunov je svojo kariero začel v [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrski elektrarni]] v [[Černobil|Černobilu]], kjer se je zaposlil marca 1983. Delal je kot inženir za nadzor enote in višji inženir za nadzor reaktorjev. Januarja 1986 je bil Toptunov imenovan za višjega inženirja v reaktorju 4. Med svojim delom v Černobilski elektrarni se je Toptunov spoprijateljil z sodelavcem [[Aleksander Akimov|Aleksandrom Akimovim]], s katerim sta postala dobra prijatelja, ki sta skupaj hodila na ribolov in se ukvarjala s podobnimi rekreacijskimi dejavnostmi. Toptunov si je vedno želel starejšega brata, Akimov pa mu je prav to nudil. Ponoči 26. aprila 1986 je bil Toptunov skupaj z Akimovom v kontrolni sobi rekatorja 4 jedrske elektrarne, kjer sta skupaj izvajala varnostni test pod nadzorom namestnika glavnega inženirja [[Anatolij Djatlov|Anatolijem Djatlovom]]. Toptunov je bil prvi, ki je opazil, da se moč v reaktorju nenehno hitro povečuje in takoj obvestil Akimova, ki je nato pritisnil na gumb A-05. Kmalu zatem, ob 1:23 je reaktor eksplodiral. Kmalu po eksploziji je Toptunov poskušal vzpostaviti telefonski stik z dežurnimi inženirji v spodnjih prostorih reaktorja, da bi poročal o škodi reaktorja, a brez uspeha. V prvih urah po nesreči je Toptunov sprejel ukrepe za lokalizacijo nesreče in preprečevanje njenega širjenja ter z drugimi inženirji sodeloval pri dovajanju hladne vode v porušen reaktor. Na tem položaju je ostal do 8:00 ure zjutraj 26. aprila, pri tem pa je bil izpostavljen smrtonosni dozi 700 rem sevanja. Toptunov je bil hospitaliziran in odpeljan v posebno bolnišnico v [[Moskva|Moskvi]], kjer se je zdravil skupaj z drugimi inženirji iz elektrarne. Staršem je poslal pismo in pustil sporočilo, kje ga lahko najdejo v Moskvi. Starša sta ga obiskala v bolnišnici. Čeprav je lahko hodil, sta opazila nenavadne poškodbe kože. Med bivanjem v bolnišnici se je z Akimovom in Djatlovom pogovarjal o možnih vzrokih nesreče, vendar sta bila oba zmedena. Starša sta ga vprašala o vzroku nesreče, a je Toptunov lahko le povedal, da sta z Akimovom upoštevala predpise. Toptunov je prejel presaditev kostnega mozga, da bi si obnovil imunski sistem v upanju, da mu bodo rešili življenje, vendar pa se je njegovo stanje pozneje hitro poslabšalo. 14. maja 1986 je Toptunov podlegel akutni sevalni zastrupitvi in umrl v starosti 25 let. Pokopan je bil na mednarodnem pokopališču v Moskvi. == Nagrade in v popularni kulturi == Leta 2008 je Viktor Juščenko, takratni predsednik [[Ukrajina|Ukrajine]], Toptunovu posmrtno odlikoval z Ordenom za pogum 3. stopnje<ref>{{Navedi splet|url=https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/en/1156/2008/sp:max100|title=Presidential Decree No. 1156/2008 of 12 December 2008}}</ref>. V televizijski seriji Zero Hour leta 2004 ga je upodobil igralec Volodya Stepanenko. V upodobitvi BBC-ja Surviving Disaster: Černobilska jedrska katastrofa ga je upodobil Michael Colgan leta 2006 in Robert Emms v [[Černobil (miniserija)|HBO-jevi miniseriji Černobil]] iz leta 2019<ref>{{IMDb title|0775665|"Surviving Disaster" Chernobyl Nuclear Disaster (TV Episode 2006)}}</ref>. == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Toptunov, Leonid}} [[Kategorija:Ukrajinski inženirji]] [[Kategorija:Osebnosti Černobilske nesreče]] [[Kategorija:Umrli zaradi sevanja]] nwr9hup3w7fh1gwflri5odiyxl5qpcz 0 494593 6674964 6670902 2026-05-12T15:43:39Z Gledalec 242658 pp 6674964 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Valerij Hodemčuk|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|citizenship={{ikonazastave|Sovjetska zveza}}[[Sovjetska zveza]]|death_cause=Zrušitev tal v reaktorski dvorani med eksplozijo rekatorja 4.|known_for=Prva žrtev [[Černobilska nesreča|Černobilske nesreče]].|occupation=}}'''Valerij Iljič Hodemčuk''', [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[inženir]] * [[24. marec]] [[1951]], [[Kropivnja]], [[Kijevska oblast]], [[Ukrajinska SSR]], [[Sovjetska zveza]], † [[26. april]] [[1986]] [[Černobil]], [[Ukrajinska SSR]] , [[Sovjetska zveza]]. Hodemčuk je bil operater obtočne črpalke v reaktorju 4 černobilske elektrarne in prva smrtna žrtev [[Černobilska nesreča|černobilske nesreče]].<ref>{{Navedi novice|title=Chernobyl: The tragedy of Valery Khodemchuk - who was he and how did he die?|date=Junij 2019|url=https://www.hitc.com/en-gb/2019/06/05/chernobyl-valery-khodemchuk-who-was-he-and-how-did-he-die/page/1/|accessdate=2021-03-20|archive-date=2019-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713111052/https://www.hitc.com/en-gb/2019/06/05/chernobyl-valery-khodemchuk-who-was-he-and-how-did-he-die/page/1/|url-status=dead}}</ref> == Biografija == === Zgodnje življenje === Valerij Hodemčuk se je rodil 24. marca 1951 v vasi Kropivnja v Kijevski oblasti v Ukrajinski SSR, takratni [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Odraščal je kot najmlajši od štirih otrok v svoji družini, veliko časa svojega otroštva pa je preživel tudi v [[Černobil|Černobilu]]. Bil je skrbni sin, ki je po smrti svojega očeta redno obiskoval svojo mamo. Potem, ko je leta 1972 končal srednjo tehniško-inženirsko šolo in opravil diplomo, je Hodemčuk začel delati kot strojevodja, vendar je kmalu začel delati neposredno kot inženir v jedrski elektrarni. Hodemčuk je bil poročen z Natalijo Hodemčuk, z njo pa je imel dva otroka, hčerko Lariso in sina Olega. === Černobil === Septembra 1973 se je Hodemčuk preselil v mesto [[Pripjat, Ukrajina|Pripjat]] in se kot inženir zaposlil v novozgrajeni [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrski elektrarni v Černobilu]]. V svojih prvih letih delanja v černobilski jedrski elektrarni je bil Hodemčuk na delovnem mestu inženirja kotlov, višjega inženirja kotlov v delavnici toplotnih in podzemnih komunikacij, upravljavca 6. delavnice, starejši operater 7. glavne obtočne črpalke reaktorja 4 jedrske elektrarne. Med inženirji je postal zelo priljuben predvsem zaradi radodarnosti, odprtnosti in neposrednosti, vestnosti v vsakem poslu, zaradi svoje strokovnosti. Leta 1981 je bil Hodemčuk odlikovan z redom Znanja časti, ki se ga je učil pred služenjem v vojski in z redom delovne slave druge stopnje. [[Slika:Khodemchuk memorial.jpg|sličica|Spomenik Valerija Hodemčuka ob reaktorju 4.]] Ponoči 26. aprila 1986 je bil Hodemčuk v eni od glavnih strojnic obtočne črpalke v reaktorju 4. Poslali so ga v strojnico, da bi operaterjem sporočil rezultate varnostnega preizkusa, ki so ga izvajali tisto noč. Malo pred smrtjo je Hodemčuk poklical drugega upravljavca črpalke, [[Aleksander Odintcov|Aleksandra Odintcova]], in rekel: "Moram napolniti spodnji dovod za [črpalko številka] 22 ... Prav, dajte no. Torej, skrajšano, za eno sekundo ..." Ob 1:23:53 je nato v reaktorju 4 prišlo do močne eksplozije, ki je prebila 1000-tonski pokrov reaktorja in pri tem uničila obtočne črpalke reaktorja, zatem pa je sledila še druga močnejša eksplozija. Valerij Hodemčuk je bil prvi človek, ki je umrl v [[Černobilska nesreča|černobilski nesreči]]; domneva se, da je umrl takoj v eksploziji ali pa so ga zdrobili veliki kosi padajočih ruševin.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.express.co.uk/showbiz/tv-radio/1136189/Chernobyl-cast-Who-is-Valery-Valery-Khodemchuk-What-happened-final-HBO-Sky|title=Chernobyl: Who is Valery Khodemchuk? What happened to him?}}</ref> Ob smrti je bila star 35 let. Njegovega trupla niso nikoli našli in domnevajo, da je pokopan pod ruševinami obtočnih črpalk v reaktorju 4.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hitc.com/en-gb/2019/06/05/chernobyl-valery-khodemchuk-who-was-he-and-how-did-he-die/|title=Chernobyl: The tragedy of Valery Khodemchuk – who was he and how did he die?|accessdate=2021-03-20|archive-date=2019-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713111101/https://www.hitc.com/en-gb/2019/06/05/chernobyl-valery-khodemchuk-who-was-he-and-how-did-he-die/|url-status=dead}}</ref> Inženir [[Aleksander Juvčenko]], ki ga je kmalu po eksploziji odšel iskat, je leta 2004 izjavil:<blockquote>Toda, ko sem prišel tja, sem videl samo ruševine, če je bil tam Valerij Hodemčuk, pa je bil zakopan pod stebri. Namesto strehe pa je bilo samo nebo, polno zvezd.</blockquote>V Hodemčukov spomin so v reaktorju 3, tik ob reaktorju 4, postavili spomenik. == Nagrade in v popularni kulturi == Leta 2008 je Viktor Juščenko, tedanji predsednik [[Ukrajina|Ukrajine]], Hodemčuku posmrtno podelil red za pogum 3. stopnje.<ref>{{Navedi splet|url=https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/en/1156/2008/sp:max100|title=Presidential Decree No. 1156/2008 of 12 December 2008}}</ref> Hodemčuka je upodobil in igral Kieran O'Brien v [[Černobil (miniserija)|HBO miniseriji Černobil]] iz leta 2019.<ref>{{IMDb title|9166696|"Vichnaya Pamyat" Chernobyl (Episode 2019)}}</ref> == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hodemčuk, Valerij}} [[Kategorija:Ukrajinski inženirji]] [[Kategorija:Osebnosti Černobilske nesreče]] [[Kategorija:Umrli v delovnih nesrečah]] f8qx4g0m79ysqpz1f3x6wo1fy9qfmcn 0 498010 6674977 6673677 2026-05-12T16:03:57Z Bakir123 175133 6674977 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik | body = Republike Srpske | native_name = {{nobold|{{lang|sr|Предсједник Републике Српске|italics=no}}}}<br>{{nobold|{{small|{{transliteration|sr|Predsjednik Republike Srpske}}}}}} | flag = Flag of the President of Republika Srpska.svg | flagsize = 125px | flagborder = | flagcaption = Zastava predsednika Rapublike Srbske | insignia = Seal of the Republika Srpska.svg | insigniasize = 100px | insigniacaption = | department = | image = Siniša Karan (2026-05-09) (cropped).jpg | imagesize = | alt = | incumbent = [[Siniša Karan]] | incumbentsince = 17. februar 2026 | salary = | deputy = Podpredsednik Republike Srpske | formation = 7. april 1992 | termlength = 4 leta | appointer = neposredne volitve | nominator = | residence = Palača republike, [[Banja Luka]] | website = {{URL|https://www.predsjednikrs.net/}} }} '''Predsednik Republike Srbske''' ({{Lang-sr-Cyrl|Предсједник Републике Српске}}, {{Replace|{{Replace|{{Lang-sr-Latn|Predsjednik Republike Srpske}}|Predsjednik Republike Srpske|''Predsjednik Republike Srpske''}}|[[Gaj's Latin alphabet|Serbian]]|[[Gaj's Latin alphabet|Serbian Latin]]}}) je najvišji [[Izvršilna oblast|izvršni]] položaj v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], entiteti v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Je ena od izvršilnih oblasti, skupaj z [[Vlada Republike Srbske|vlado Republike Srbske]]. Predsednik Republike Srbske je neposredno izvoljen za dobo štirih let, skupaj z dvema [[Seznam podpredsednikov Republike Srbske|podpredsednikoma]] različnih narodnosti (Srbi, Hrvati in [[Bošnjaki]]). Nobeden od njih ne more biti hkrati iz iste konstitutivne države. Predsednikova rezidenca je v [[Banja Luka|Banja Luki]]. Prvi predsednik je bil [[Radovan Karadžić]] iz [[Srbska demokratska stranka (Bosna in Hercegovina)|Srbske demokratske stranke]], ki je bil na to mesto izvoljen leta 1992. Med [[Bosanska vojna|bosansko vojno]] je vodil Republiko Srbsko in bil kasneje obsojen na 40 let zapora zaradi [[Genocid|genocida]] v Srebrenici, [[Vojni zločin|vojnih zločinov]] in [[Zločin proti človeštvu|zločinov proti človečnosti]].<ref name="nyt24-03-2016">{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2016/03/25/world/europe/radovan-karadzic-verdict.html|title=Radovan Karadzic, a Bosnian Serb, Gets 40 Years Over Genocide and War Crimes|website=[[The New York Times]]|accessdate=24 March 2016}}</ref> == Moči == V skladu z [[Ustava Republike Srbske|ustavo Republike srbske]] predsednik zastopa Republiko srbsko in izraža njeno enotnost. Ker Republika Srbska v [[Parlamentarni sistem|parlamentarnem sistemu]], ima predsednik zelo omejena pooblastila:<ref name="Constitution">{{Navedi splet|url=http://skupstinabd.ba/ustavi/rs/ustav_srpski.pdf|title=Устав Републике Српске|publisher=Assembly of Brčko Distrikt|accessdate=26 February 2015|language=sr|archive-date=2009-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20090617011650/http://skupstinabd.ba/ustavi/rs/ustav_srpski.pdf|url-status=dead}}</ref> # Parlamentu predlaga predsednika vlade # Na predlog visokega sodnega in tožilskega sveta parlamentu predlaga predsednika in sodnike [[Ustavno sodišče Republike Srbske|ustavnega sodišča]] # Z odlokom razglaša zakone; # Izreka pomilostitve; # Podeli [[:sr:Одликовања Републике Српске|odlikovanja]] in priznanja, kot jih določa zakon; # Upravlja druge naloge po ustavi. Če državni zbor zaradi izrednega stanja ne more izvesti seje, predsednik po pridobljenem mnenju vlade razglasi izredno stanje in odredi ukrepe za odpravo izrednega stanja. Predsednik na lastno pobudo ali na predlog vlade izjavlja akte iz pristojnosti Državnega zbora v vojnih okoliščinah ali med neposredno vojno ogroženostjo; akte mora parlamentu predložiti v potrditev, ko ima skupščina sejo. <ref name="Constitution"/> Predsednik lahko vlado prosi, da izrazi svoj odnos do nekaterih zadev, pomembnih za republiko, skliče sejo vlade ali na dnevni red uvrsti zadeve v državni pristojnosti.<ref name="Constitution"/> == Predsedniki == {| class="wikitable" style="text-align:center" |+ !# !Portret !Ime ! colspan="2" |Mandar |- !1. |[[File:Evstafiev-Radovan_Karadzic_3MAR94.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Evstafiev-Radovan_Karadzic_3MAR94.jpg|107x107_pik]] |[[Radovan Karadžić|'''Radovan Karadžić''']] {{small|(1945–)}} |7. april 1992 |19. julij 1996 |- !2. |[[File:Biljana_Plavsic.JPG|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Biljana_Plavsic.JPG|104x104_pik]] |[[Biljana Plavšić|'''Biljana Plavšić''']] {{small|(1930–)}} |7. april 1992 |4. november 1998 |- !(-) |[[File:Unknown_person.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Unknown_person.jpg|89x89_pik]] |[[Petar Đokić|'''Petar Đokić''']], v. d. {{small|(1961–)}} |2. september 1999 |26. januar 2000 |- !3. |[[File:Unknown_person.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Unknown_person.jpg|89x89_pik]] |[[Nikola Poplašen|'''Nikola Poplašen''']] {{small|(1951–)}} |4. november 1998 |2. september 1999 |- !4. |[[File:Mirko Šarović (cropped).jpg|118x118_pik]] |[[Mirko Šarović|'''Mirko Šarović''']] {{small|(1956–)}} |26. januar 2000{{efn|Not recognized as President by High Representative until 16 December 2000.}} |28. november 2002 |- !5. |[[File:Dragan_Čavić_cropped.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Dragan_%C4%8Cavi%C4%87_cropped.jpg|107x107_pik]] |[[Dragan Čavić|'''Dragan Čavić''']] {{small|(1958–)}} |28. november 2002 |9. november 2006 |- !6. |[[File:Milan Jelić.png|89x89_pik]] |[[Milan Jelić|'''Milan Jelić''']] {{small|(1956–2007)}} |9. november 2006 |30. september 2007 {{small|(''umrl med mandatom''<ref name="Smrt Jelića">{{navedi splet|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2007&mm=09&dd=30&nav_category=167&nav_id=265752|title=Preminuo predsednik RS Milan Jelić|language=sr|publisher=B92|date=30 September 2007|accessdate=21 October 2018}}</ref>)}} |- !(-) |[[File:Igor_Radojicic_Crop.jpg|107x107_pik]] |[[Igor Radojičić|'''Igor Radojičić''']], v. d. {{small|(1966–)}} |30. september 2007 |9. december 2007 |- !7. |[[File:Rajko Kuzmanović 2010 (cropped).jpeg|89x89_pik]] |[[Rajko N. Kuzmanović|'''Rajko Kuzmanović''']] {{small|(1931–)}} |9. december 2007 |15. november 2010 |- !8. |[[File:Milorad_Dodik_(cropped).jpg|120x120_pik]] |[[Milorad Dodik|'''Milorad Dodik''']] {{small|(1959–)}} |15. november 2010 |19. november 2018 |- !9. |[[File:Brock_Bierman_and_Zeljka_Cvijanovic_at_USAID_-_2020_(cropped).jpg|114x114_pik]] |[[Željka Cvijanović|'''Željka Cvijanović]] {{small|(1967–)}} |19. november 2018 |15. november 2022 |- !10. |[[File:Milorad_Dodik_(cropped).jpg|120x120_pik]] |[[Milorad Dodik|'''Milorad Dodik''']] {{small|(1959–)}} |15. november 2022 |12. junij 2025 |- !11. |[[File:Seal of the Republika Srpska.svg|120x120_pik]] |'''[[Ana Trišić-Babić]]''' v. d. {{small|(1967–)}} |15. oktober 2025 |17. februar 2026 |- !12. |[[File:Siniša Karan (2026-05-09) (cropped).jpg|120x120_pik]] |'''[[Siniša Karan]]''' {{small|(1962–)}} |17. februar 2026 |trenutno |} == Glej tudi == * [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine]] * [[Predsednik Federacije Bosne in Hercegovine]] == Sklici == {{sklici|1}} == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} [[Kategorija:Predsedniki Republike Srbske|*]] emt3h9dk8ob8tnne642pcrp7y3ogs9k 0 498357 6674972 6206316 2026-05-12T15:52:26Z Gledalec 242658 pp 6674972 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Volodimir Shashenok|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|citizenship={{ikonazastave|Sovjetska zveza}}[[Sovjetska zveza]]|death_cause=Hude toplotne in radioaktivne opekline ter zlom več kosti.|occupation=}} '''Volodimir Mikolajovič Šašenok''' ({{Lang-uk|Володимир Миколайович Шашенок}}), [[Ukrajinci|ukrajinski]] sovjetski [[inženir]], * [[21. april]] [[1951]], [[Ščuča Greblja]], [[Černigovska oblast]], [[Sovjetska zveza]], † [[26. april]] [[1986]], [[Pripjat, Ukrajina|Pripjat]], [[Sovjetska zveza]]. Šašenok je kot inženir delal v [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrski elektrarni Černobil]], kjer je skrbel predvsem za prilagoditev sistema avtomatizacije. Bil je tudi ena od smrtnih žrtev [[Černobilska nesreča|nesreče]].<ref>{{Navedi splet|url=https://chnpp.gov.ua/ru/about/labour-glory-ru/geroi-likvidatory|title=Герои-ликвидаторы}}</ref> == Biografija == === Zgodnje življenje === Volodimir Šašenok se je rodil 21. aprila 1951 v vasi Ščuča Greblja v [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinski SSR]] v takratni [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Po končani osnovni šoli se je vpisal na srednjo industrijsko šolo v Konotopu, kjer je leta 1970 opravil diplomo. Šašenok je bil poročen z Ljudmilo Šašenok, z njo pa je imel dva otroka. === Černobil === Šašenok je svojo kariero začel v [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrski elektrarni Černobil]], kjer se je zaposlil avgusta 1980. V elektrarni je delal kot nastavnik instrumentacije in avtomatizacije 5. in 6. kategorije delavnice za nastavitev in preizkušanje. 29. marca 1984 je bil Šašenok imenovan za sodelovanje pri izvajanju preizkusov v reaktorju 4. 26. aprila 1986 ponoči je bil Šašenok med izvajanjem varnostnega testa, v sobi 604, sobi odzračevalnega sklada reaktorja 4, ki se nahaja pod reaktorsko napajalno enoto, kjer je spremljal parametre sistemov in opreme pogonske enote ter pregledoval in poročal odčitke merilnikov [[Tlak|tlaka]] v sobi s telegrafom. Ta dan bi mogel biti prost, vendar je bil poklican na delo zaradi nadomestitve enega od inženirjev. Ko je ob 1:23 [[Černobilska nesreča|reaktor eksplodiral]], se je zgradba reaktorja porušila in veliko teh ruševin se je zrušilo tudi na sobo odzračevalnega sklada. Pri tem je Šašenok utrpel več hujših poškodb in opeklin. Ker so se pri eksploziji zlomile hladilne cevi, je Šašenoka zadela radioaktivna voda in ga opekla. Približno deset minut po eksploziji ga je našel eden od inženirjev, [[Nikolaj Gorbačenko]]. Šašenok je nezavesten ležal na tleh pod porušenim delom cevi sobe ter pri tem utrpel zlom [[Hrbtenica|hrbtenice]] in [[Rebro|rebr]] ter velike toplotne in sevalne opekline, zaradi česar mu je na več mestih telesa tekla [[kri]], iz ust pa mu je tekla krvava pena. Gorbačenko ga je odnesel do nadzorne sobe reaktorja 4. Šašenok je bil takoj hospitaliziran in odpeljan v bolnišnico v [[Pripjat, Ukrajina|Pripjatu]], kjer se je zdravil skupaj z gasilci, reševalci in drugimi inženirji iz elektrarne. Zaradi velikih in hudih poškodb in opeklin ni nič okreval in Šašenok je ob 6:00 istega dne umrl, v starosti 35 let, več kot pet ur po eksploziji reaktorja. Ko je umrl, je bil ob njem glavni zdravnik bolnišnice, Vitalij Leonenk. Šašenok je bil sprva pokopan na pokopališču v vasi Čistogalivka, v Černobilskem rajonu, kasneje pa je bilo njegovo truplo v krsti premeščeno na pokopališče Mitinskoe v [[Moskva|Moskvi]].<ref>{{Navedi splet|url=http://memory.chornobylmuseum.kiev.ua/print.php?id=10397|title=Книга памяти участников ликвидации аварии на ЧАЭС}}</ref> == Nagrade == Šašenok je bil posmrtno odlikovan z oredom častnega znaka. == Sklici == <references /> {{DEFAULTSORT:Šašenok, Volodimir}} [[Kategorija:Osebnosti Černobilske nesreče]] [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Umrli leta 1986]] [[Kategorija:Ukrajinski inženirji]] [[Kategorija:Umrli zaradi sevanja]] k88q6khbm808pf2ogphbbtkkw673x6y 0 500641 6675206 5746281 2026-05-13T08:37:28Z Octopus 13285 država 6675206 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Država | native_name = {{native name|la|Ducatus Curlandiæ et Semigalliæ}}<br>{{native name|lv|Kurzemes un Zemgales hercogiste}}<br>{{native name|pl|Księstwo Kurlandii i Semigalii}}<br>{{native name|lt|Kuršo ir Žiemgalos kunigaikštystė}}<br>{{native name|de|Herzogtum Kurland und Semgallen}}<br>{{native name|sv|Hertigdömet Kurland och Semgallen}}<br>{{native name|liv|Kurmō ja Zemgal härtsogvalst}} | conventional_long_name = Vojvodina Kurlandija in Semgalija | era = | status = vazalna država | empire = poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]] | status_text = vazalna država [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] (1561–1569)<br>in [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]]<br>(1569–1795) | government_type = [[monarhija]] | p1 = Škofija Kurlandija | p2 = Livonski red | symbol = Coat of arms of Courland | s1 = Kurlandska gubernija | year_start = 1561 | year_end = 1795 | event_start = [[Vilenski sporazum (1561)|Vilenski sporazum]] | date_start = 28. november | event1 = kolonialna akvizicija | date_event1 = 1637–1690 | event_end = [[Delitve Poljske|Tretja delitev Poljske]] | date_end = 28. marec | title_leader = Vojvoda Kurlandije | leader1 = [[Gotthard Kettler]] (prvi) | year_leader1 = 1561–1587 | leader2 = [[Peter von Biron]] (zadnji) | year_leader2 = 1769–1795 | image_flag = Flag of Courland (state).svg | image_flag2 = | flag = Zastava Kurlandije | image_coat = Ducatus Curlandiæ et Semigalliæ 1.svg | image_map = Courland-Semigallia in 1714.svg | map_caption = {{plainlist| Vojvodina Kurlandija in Semigalija leta 1714 * {{Legend inline|#008000|Vojvodina Kurlandija in Semgalija}} * {{Legend inline|#c6debd|[[Republika obeh narodov]]}}}} | legislature = Deželni svet | common_languages = {{ubl|[[nemščina]]|[[latvijščina]]|[[livonščina]]|[[latgalščina]]}} | religion = [[luteranstvo]], [[katolištvo]] | area_km2 = 27290 | population_estimate = ~200,000 (1794) | population_density_km2 = 7.3 | currency = [[Thaler]] | capital = [[Jelgava|Mitau]] | today = {{ikonazastave|Latvija}} [[Latvija]] | demonym = }} '''Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija''' je bila [[Fevdalizem|fevdalna]] država v Baltiku, ki je obstajala od 1561 do 1795. S [[Delitve Poljske|tretjo delitvijo Poljske]] si je vojvodino [[Aneksija|priključilo]] [[Ruski imperij|Ruski imperij]] . Obsegala je pokrajini Kurlandijo in Semgalijo. Danes so te pokrajine del [[Latvija|Latviji]] . Vojvodstvo je nastalo, ko je sekularno, katoliško dominirano livonsko ozemlje, leta 1561 zadnji deželni gospod v Livoniji Gotthard Kettler pretvoril v [[Protestantizem|protestantsko]] vojvodstvo in pri tem tevtonski verski red v Livoniji sekulariziral. Vojvodstvo Kurlandije in Semgalije je bilo od svojega nastanka do razpada [[Suzerenstvo|pod suverenostjo]] [[Republika obeh narodov|Poljske in Litve]]. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ukinitve leta 1795]] [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Latvija]] hjogyx2lstm236vjpukg776vmgoo3st 6675209 6675206 2026-05-13T08:43:30Z Octopus 13285 urejanje 6675209 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Država | native_name = {{native name|la|Ducatus Curlandiæ et Semigalliæ}}<br>{{native name|lv|Kurzemes un Zemgales hercogiste}}<br>{{native name|pl|Księstwo Kurlandii i Semigalii}}<br>{{native name|lt|Kuršo ir Žiemgalos kunigaikštystė}}<br>{{native name|de|Herzogtum Kurland und Semgallen}}<br>{{native name|sv|Hertigdömet Kurland och Semgallen}}<br>{{native name|liv|Kurmō ja Zemgal härtsogvalst}} | conventional_long_name = Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija | era = | status = vazalna država | empire = poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]] | status_text = vazalna država [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] (1561–1569)<br>in [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]]<br>(1569–1795) | government_type = [[monarhija]] | p1 = Škofija Kurlandija | p2 = Livonski red | symbol = Coat of arms of Courland | s1 = Kurlandska gubernija | year_start = 1561 | year_end = 1795 | event_start = [[Vilenski sporazum (1561)|Vilenski sporazum]] | date_start = 28. november | event1 = kolonialna akvizicija | date_event1 = 1637–1690 | event_end = [[Delitve Poljske|Tretja delitev Poljske]] | date_end = 28. marec | title_leader = Vojvoda Kurlandije | leader1 = [[Gotthard Kettler]] (prvi) | year_leader1 = 1561–1587 | leader2 = [[Peter von Biron]] (zadnji) | year_leader2 = 1769–1795 | image_flag = Flag of Courland (state).svg | image_flag2 = | flag = Zastava Kurlandije | image_coat = Ducatus Curlandiæ et Semigalliæ 1.svg | image_map = Courland-Semigallia in 1714.svg | map_caption = {{plainlist| Vojvodstvo Kurlandija in Semigalija leta 1714 * {{Legend inline|#008000|Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija}} * {{Legend inline|#c6debd|[[Republika obeh narodov]]}}}} | legislature = Deželni svet | common_languages = {{ubl|[[nemščina]]|[[latvijščina]]|[[livonščina]]|[[latgalščina]]}} | religion = [[luteranstvo]], [[katolištvo]] | area_km2 = 27290 | population_estimate = ~200,000 (1794) | population_density_km2 = 7.3 | currency = [[Thaler]] | capital = [[Jelgava|Mitau]] | today = {{ikonazastave|Latvija}} [[Latvija]] | demonym = }} '''Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija''' je bila [[Fevdalizem|fevdalna]] država v Baltiku, ki je obstajala od 1561 do 1795. S [[Delitve Poljske|tretjo delitvijo Poljske]] si je vojvodino [[Aneksija|priključilo]] [[Ruski imperij|Ruski imperij]] . Obsegala je pokrajini Kurlandijo in Semgalijo. Danes so te pokrajine del [[Latvija|Latviji]] . Vojvodstvo je nastalo, ko je sekularno, katoliško dominirano livonsko ozemlje, leta 1561 zadnji deželni gospod v Livoniji Gotthard Kettler pretvoril v [[Protestantizem|protestantsko]] vojvodstvo in pri tem tevtonski verski red v Livoniji sekulariziral. Vojvodstvo Kurlandije in Semgalije je bilo od svojega nastanka do razpada [[Suzerenstvo|pod suverenostjo]] [[Republika obeh narodov|Poljske in Litve]]. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ukinitve leta 1795]] [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Latvija]] prmt1dymc9ktttvwd5pa5tp4xxr13jd 6675221 6675209 2026-05-13T08:59:25Z Octopus 13285 uvod 6675221 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = {{native name|la|Ducatus Curlandiæ et Semigalliæ}}<br>{{native name|lv|Kurzemes un Zemgales hercogiste}}<br>{{native name|pl|Księstwo Kurlandii i Semigalii}}<br>{{native name|lt|Kuršo ir Žiemgalos kunigaikštystė}}<br>{{native name|de|Herzogtum Kurland und Semgallen}}<br>{{native name|sv|Hertigdömet Kurland och Semgallen}}<br>{{native name|liv|Kurmō ja Zemgal härtsogvalst}} | conventional_long_name = Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija | era = | status = vazalna država | empire = poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]] | status_text = vazalna država [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] (1561–1569)<br>in [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]]<br>(1569–1795) | government_type = [[monarhija]] | p1 = Škofija Kurlandija | p2 = Livonski red | symbol = Coat of arms of Courland | s1 = Kurlandska gubernija | year_start = 1561 | year_end = 1795 | event_start = [[Vilenski sporazum (1561)|Vilenski sporazum]] | date_start = 28. november | event1 = kolonialna akvizicija | date_event1 = 1637–1690 | event_end = [[Delitve Poljske|Tretja delitev Poljske]] | date_end = 28. marec | title_leader = Vojvoda Kurlandije | leader1 = [[Gotthard Kettler]] (prvi) | year_leader1 = 1561–1587 | leader2 = [[Peter von Biron]] (zadnji) | year_leader2 = 1769–1795 | image_flag = Flag of Courland (state).svg | image_flag2 = | flag = Zastava Kurlandije | image_coat = Ducatus Curlandiæ et Semigalliæ 1.svg | image_map = Courland-Semigallia in 1714.svg | map_caption = {{plainlist| Vojvodstvo Kurlandija in Semigalija leta 1714 * {{Legend inline|#008000|Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija}} * {{Legend inline|#c6debd|[[Republika obeh narodov]]}}}} | legislature = Deželni svet | common_languages = {{ubl|[[nemščina]]|[[latvijščina]]|[[livonščina]]|[[latgalščina]]}} | religion = [[luteranstvo]], [[katolištvo]] | area_km2 = 27290 | population_estimate = ~200,000 (1794) | population_density_km2 = 7.3 | currency = [[Thaler]] | capital = [[Jelgava|Mitau]] | today = {{ikonazastave|Latvija}} [[Latvija]] | demonym = }} '''Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija''' je bilo vojvodstvo v baltski regiji, takrat znani kot [[Livonija]]. Od leta 1561 do 1569 je bilo [[vazal]]na država [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] in zatem od leta 1569 do 1726<ref>''Volumina Legum'', t. II, Petersburg 1859, str. 106</ref> vazal [[Kraljevina Poljska|Krone poljskega kraljestva]]. Leta 1726 je bilo vključeno v poljsko-litovsko [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]].<ref>''Volumina Legum'', t. VI, Petersburg 1860, str. 209</ref> Po [[Delitve Poljske|tretji delitvi Poljske]] je bilo 24. oktobra 1795 priključeno [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]]. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ukinitve leta 1795]] [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Latvija]] qqq48zu93jd2mx28h8teq6qitkl3k87 6675290 6675221 2026-05-13T11:54:41Z Octopus 13285 zgodovina 6675290 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = {{native name|la|Ducatus Curlandiæ et Semigalliæ}}<br>{{native name|lv|Kurzemes un Zemgales hercogiste}}<br>{{native name|pl|Księstwo Kurlandii i Semigalii}}<br>{{native name|lt|Kuršo ir Žiemgalos kunigaikštystė}}<br>{{native name|de|Herzogtum Kurland und Semgallen}}<br>{{native name|sv|Hertigdömet Kurland och Semgallen}}<br>{{native name|liv|Kurmō ja Zemgal härtsogvalst}} | conventional_long_name = Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija | era = | status = vazalna država | empire = poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]] | status_text = vazalna država [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] (1561–1569)<br>in [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]]<br>(1569–1795) | government_type = [[monarhija]] | p1 = Škofija Kurlandija | p2 = Livonski red | symbol = Coat of arms of Courland | s1 = Kurlandska gubernija | year_start = 1561 | year_end = 1795 | event_start = [[Vilenski sporazum (1561)|Vilenski sporazum]] | date_start = 28. november | event1 = kolonialna akvizicija | date_event1 = 1637–1690 | event_end = [[Delitve Poljske|Tretja delitev Poljske]] | date_end = 28. marec | title_leader = Vojvoda Kurlandije | leader1 = [[Gotthard Kettler]] (prvi) | year_leader1 = 1561–1587 | leader2 = [[Peter von Biron]] (zadnji) | year_leader2 = 1769–1795 | image_flag = Flag of Courland (state).svg | image_flag2 = | flag = Zastava Kurlandije | image_coat = Ducatus Curlandiæ et Semigalliæ 1.svg | image_map = Courland-Semigallia in 1714.svg | map_caption = {{plainlist| Vojvodstvo Kurlandija in Semigalija leta 1714 * {{Legend inline|#008000|Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija}} * {{Legend inline|#c6debd|[[Republika obeh narodov]]}}}} | legislature = Deželni svet | common_languages = {{ubl|[[nemščina]]|[[latvijščina]]|[[livonščina]]|[[latgalščina]]}} | religion = [[luteranstvo]], [[katolištvo]] | area_km2 = 27.290 | population_estimate = ~200.000 (1794) | population_density_km2 = 7,3 | currency = [[tolar]] | capital = [[Jelgava|Mitau]] | today = {{ikonazastave|Latvija}} [[Latvija]] | demonym = }} '''Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija''' je bilo vojvodstvo v baltski regiji, takrat znani kot [[Livonija]]. Od leta 1561 do 1569 je bilo [[vazal]]na država [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] in zatem od leta 1569 do 1726<ref>''Volumina Legum'', t. II, Petersburg 1859, str. 106</ref> vazal [[Kraljevina Poljska|Krone poljskega kraljestva]]. Leta 1726 je bilo vključeno v poljsko-litovsko [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]].<ref>''Volumina Legum'', t. VI, Petersburg 1860, str. 209</ref> Po [[Delitve Poljske|tretji delitvi Poljske]] je bilo 24. oktobra 1795 priključeno [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]]. ==Zgodovina== {{Glavni|Zgodovina Latvije}} [[Slika:Double-Denar of the Duchy of Courland and Semigallia with Steponas Batoras monogram and Vytis (Waykimas), 1578.jpg|thumb|Dvojni tolar z monogramom velikega vojvode [[Štefan Báthory|Štefana Báthoryja]] in grbom Litve, kovan v Jeglavi/Mitauu leta 1578]] Leta 1561 sta bila med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] razpuščena Livonska konfederacija in Livonski red. Na podlagi [[Vilenski sporazum (1561)|Vilenskega sporazuma]] sta bila južni del [[Estonija|Estonije]] in severni del [[Latvija|Latvije]] prepuščena Veliki litovski kneževini. 25. decembra 1566 je [[Grodnenski sporazum (1566)|Grodnenski sporazum]] vzpostavil pravo unijo Velike litovske kneževine in Livonskega vojvodstva. Del Latvije med zahodnim bregom [[Zahodna Dvina|Zahodne Dvine]] in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] je postal Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija. Vladali so mu vojvode iz hiše Kettler, z izjemo Ernsta Johanna von Birona in njegovega sina Petra von Birona. [[Gotthard Kettler]],<ref name="archiv.org.lv">{{Cite web |url=http://www.archiv.org.lv/hercogiste/index.php?lang=en&id=12 |title=Duke Gotthard |work=archiv.org.lv}}</ref> zadnji mojster Livonskega reda, je postal prvi kurlandski vojvoda. Drugi člani reda so postali kuronsko plemstvo, fevdi, ki so jih do takrat posedovali, pa so postali njihova domena. Kettler sam je dobil skoraj tretjino zemlje v novem vojvodstvu. Za prestolnico vojvodstva je bil izbran Mitau (Jelgava), kjer naj bi se dvakrat letno sestal državni parlament. Več delov kurlandskega ozemlja ni pripadalo vojvodstvu, ker je Livonski red okrožje Grobiņa na obali Baltskega morja zastavil pruskemu vojvodi. Drugo okrožje, nekdanja škofija Kurlandija, je pripadalo Magnusu, sinu danskega kralja. Slednji je obljubil, da ga bo po svoji smrti prenesel na vojvodino Kurlandijo, vendar je ta obljuba propadla. To okrožje je šele kasneje ponovno pridobil Wilhelm Kettler. Tako kot drugi člani Livonskega reda je bil tudi Kettler [[Nemci|Nemec]] in se je ustanavljanja vojvodstva lotil po zgledu na podobne nemške države. Leta 1570 je izdal ''Privilegium Gotthardinum'', ki je zemljiškim posestnikom omogočil, da so domače kmete na svojih zemljiščih spremenili v tlačane.<ref>Palkans, str. 50</ref> Ko je Gotthard Kettler leta 1587 umrl, sta njegova sinova Friderik in Viljem postala kurlandska vojvoda. Leta 1596 sta vojvodstvo razdelila na dva dela. Friderik je imel v lasti vzhodni del, Semigalijo (Zemgale), in sedež v Mitauu (Jelgava). Viljem je imel v lasti zahodni del, Kurlandijo (Kurzeme), s sedežem v Goldingenu ([[Kuldīga]]). Viljem je s poroko s hčerko pruskega vojvode ponovno pridobil okrožje Grobiņa. Okrožje Pilten je izplačal in ponovno pridobil obširno ozemlje, ki pa je sčasoma padlo pod poljsko-litovsko oblast. Na njegovem ozemlju se je razvilo kovinarstvo in ladjedelnštvo. Odnosi med vojvodom in posestniki so bili precej sovražni. Poljsko-litovska država, ki je bila vrhovna gospodarica Kurlandskega vojvodstva, je podpirala posestnike. Viljem je izrazil svoje razočaranje nad posestniki, spori pa so se končali z njegovo odstranitvijo z vojvodskega položaja leta 1616. Viljem je zapustil Kurlandijo in preostanek življenja preživel v tujini. Od leta 1616 je bil Friderik edini kurlandski vojvoda. Od leta 1600 do 1629 sta bili poljska-litovska Republika obeh narodov in Švedska v vojni. Glavna bojišča so bila okoli [[Riga|Rige]]. Švedska je v vojni pridobila oblast nad današnjo osrednjo in severno Latvijo, ki je postala [[Švedska Livonija]]. Republika obeh narodov je obdržala vzhodni del Livonskega vojvodstva, ki se je pozneje v poljščini imenovalo Inflantsko vojvodstvo. V to vojno je bila vpletena tudi Kurlandija, vendar ni utrpela večje škode. Pod naslednjim vojvodom, [[Jakob Kettler|Jakobom Kettlerjem]], je vojvodstvo doseglo vrhunec blaginje. Jakob je med potovanji po zahodni Evropi postal goreč zagovornik [[merkantilizem|merkantilističnih]] idej. Obdelava kovin in ladjedelništvo sta se še bolj razvili, smodnišnice pa so začeli proizvajati [[smodnik]]. Trgovinski odnosi so se razvili ne le s sosednjimi državami, temveč tudi z Veliko Britanijo, Francijo, Nizozemsko in Portugalsko. Jakob je ustanovil trgovsko floto Kurlandskeva vojvodstva z glavnima pristaniščema v Ventspilsu in Libauu. ===Kolonizacija=== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ukinitve leta 1795]] [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Latvija]] thkw6sqgyb6mgmghxpzb1uum3iavgsg 0 505081 6675031 6574162 2026-05-12T18:24:18Z ~2026-28691-38 259770 6675031 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ana Klašnja|children=1|partner=}} '''Ana Klašnja''', [[Slovenci|slovenska]] [[balerina]], televizijska osebnost in [[Igralec (umetnik)|igralka]], * [[1980]]<ref name=":1">Neubauer, Henrik. [https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/download/176/271/4514-1?inline=1 100 let poklicnega baletnega šolstva v Ljubljani] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210911162858/https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/download/176/271/4514-1?inline=1 |date=2021-09-11 }}. str. 341. ''Med ljubeznijo in poklicem: Sto let Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana''. 2020. pridobljeno 11. septembra 2021</ref> Ima status priznane solistke v baletnem ansamblu [[SNG Opera in balet Ljubljana]], kjer je stalna članica od leta 2001. Je žirantka v resničnostni oddaji ''[[Slovenija ima talent]]'' od tretje sezone dalje. === Ples === Plesati je začela pri osmih v zasebni šoli, pri desetih pa je odšla v državno.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.polet.si/dosjeji-x/ana-klasnja-tudi-na-vajah-se-smejem-jocem|title=Ana Klašnja: Tudi na vajah se smejem in jočem|date=27. marec 2014|accessdate=11. september 2021|website=polet.si|last=Lucu|first=Jaka|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140722142337/http://www.polet.si/dosjeji-x/ana-klasnja-tudi-na-vajah-se-smejem-jocem|archivedate=22. julij 2014}}</ref> [[Srednja glasbena in baletna šola v Ljubljani|Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani]] je končala leta 1998.<ref name=":1" /> Kot deklico so jo privlačili lepi kostumi in čarobnost. V tujino se ni poskusila prebiti, ker se ji je v Sloveniji odprlo. Ob tem ji je žal, vendar meni, da ji tam ne bi uspelo priti do glavnih vlog.<ref name=":0" /> Prvo solistično vlogo je odplesala leta 2002 kot Klara v predstavi ''[[Hrestač]]''. === Oglaševanje === Promovirala je športno trgovino Polleo Sport,<ref>{{Navedi splet|title=Z zračnim topom porušen Zid slabih navad!|url=https://www.si21.com/Sport/Z_zracnim_topom_porusen_Zid_slabih_navad/|website=s21.com|accessdate=2021-09-11|language=sl|date=12. marec 2018}}</ref> hotele Liffe Class Portorož<ref>{{Navedi splet|title=Ana Klašnja za prvomajske počitnice na morje|url=https://govorise.metropolitan.si/promo-sporocilo/ana-klasnja-za-prvomajske-pocitnice-na-morje/|website=Govori.se|date=2017-04-10|accessdate=2021-09-11|language=sl}}</ref> in izdelke [[Huawei]],<ref>{{Navedi splet|title=Ana Klašnja: "Vanj sem se zaljubila že pri šestih letih in še danes ga obožujem"|url=https://siol.net/digisvet/novice/ana-klasnja-vanj-sem-se-zaljubila-ze-pri-sesti-letih-in-se-danes-ga-obozujem-551104|website=siol.net|accessdate=2021-09-11|language=sl|date=7. maj 2021}}</ref> Intimea,<ref>{{Navedi splet|title=Intimea Wild Apple|url=https://micna.slovenskenovice.si/seksi/intimea-wild-apple|website=Mična|accessdate=2021-09-11|language=sl|date=22. julij 2015}}</ref> L'Occitane,<ref>{{Navedi splet|title=Ana Klašnja je že izbrala!|url=https://www.zadovoljna.si/modna-in-lepa/ana-klasnja-razkrila-je-svojo-skrivnost.html|website=www.zadovoljna.si|accessdate=2021-09-11|date=12. december 2014}}</ref> WaterOut XXL (Sensilab)<ref>{{Navedi splet|title=Ana Klašnja razkrila svojo malo skrivnost, ki ji pomaga ohranjati vitko postavo|url=https://vizita.si/novice/ana-klasnja-razkrila-svojo-malo-skrivnost-ki-ji-pomaga-ohranjati-vitko-postavo.html|website=vizita.si|accessdate=2021-09-11|date=22. februar 2018}}</ref> in iRobot.<ref>{{Navedi splet|title=Ana Klašnja priznava, da se za vsakim dobrim konjem ne praši|url=https://novice.svet24.si/clanek/zanimivosti/60c765214bf77/ana-klasnja-priznava-da-se-za-vsakim-dobrim-konjem-ne-prasi|website=Svet24.si|accessdate=2021-09-11|language=sl|date=14. junij 2021}}</ref> Leta 2018 je nastopila v TV oglasu za šampon Subrina.<ref>{{Navedi splet|title=Ana Klašnja prisega na Subrino Saten|url=http://www.mm-arhiv.si/novi-oglasi/700/ana-klasnja-prisega-na-subrino-saten|website=Marketing magazin|accessdate=2021-09-11|language=sl|first=|last=|date=18. junij 2018|archive-date=2021-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210911162857/http://www.mm-arhiv.si/novi-oglasi/700/ana-klasnja-prisega-na-subrino-saten|url-status=dead}}</ref> === Zasebno === S plesalcem Miho Krušičem ima sina.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.primorske.si/zanimivo/zanimivosti/ana-klasnja-rodila-sina|title=Ana Klašnja rodila sina|date=22. april 2016|accessdate=11. september 2021|website=Primorske novice|archive-date=2021-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210911162906/http://www.primorske.si/zanimivo/zanimivosti/ana-klasnja-rodila-sina|url-status=dead}}</ref> == Status v ljubljanskem baletnem ansamblu == * 2015 • '''priznana solistka'''<ref>{{Navedi splet|title=Ana Klašnja » SNG Opera in balet Ljubljana|url=https://www.opera.si/sl/kdo-smo/balet/ana-klasnja/|website=www.opera.si|accessdate=2021-09-11}}</ref> * september 2007 • '''solistka'''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.opera.si/opera/app/predstavitev.asp?stran=bio&bioId=94|title=Ana Klašnja|accessdate=11. september 2021|website=SNG Opera in balet Ljubljana|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101107063755/http://www.opera.si/opera/app/predstavitev.asp?stran=bio&bioId=94|archivedate=7. november 2010}}</ref> == Filmografija == === Film === * ''Lebdenje, baletna zgodba Rut Vavpotič'' (TV dokumentarno-igrani, 2020): '''Rut Vavpotič''' * ''Po sledeh baleta'' (TV dokumentarni, 2019) * ''Ballet du temps: Jaz sem ples in ples je naš čas'' (TV kratki, 2019) * ''Julija in alfa Romeo'' (igrani, 2015): '''profesorica matematike''' * ''50 let Župančičevih nagrad'' (kratki dokumentarni, 2014) === Televizija === * [[Slovenija ima talent (3. sezona)|''Slovenija ima talent'' (3. sezona)]] (2013) * [[Slovenija ima talent (4. sezona)|''Slovenija ima talent'' (4. sezona)]] (2014) * [[Slovenija ima talent (5. sezona)|''Slovenija ima talent'' (5. sezona)]] (2015) * [[Slovenija ima talent (6. sezona)|''Slovenija ima talent'' (6. sezona)]] (2016) * [[Slovenija ima talent (7. sezona)|''Slovenija ima talent'' (7. sezona)]] (2018) * [[Slovenija ima talent (8. sezona)|''Slovenija ima talent'' (8. sezona)]] (2021) == Nagrade == * 2007 [[Župančičeva nagrada]] za vlogo Julije v baletu ''Romeo in Julija'' [[Sergej Prokofjev|Sergeja Prokofjeva]] in v koreografiji madžarskega koreografa Yourija Vàmosa.<ref>{{Navedi splet|title=Župančičevi nagrajenci 2007|url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/priznanja-in-nagrade-mol/podeljujemo-priznanja/zupanciceva-nagrada-2/zupanciceva-nagrada/zupancicevi-nagrajenci-2007/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2021-09-11|language=sl|archive-date=2021-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210911162856/https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/priznanja-in-nagrade-mol/podeljujemo-priznanja/zupanciceva-nagrada-2/zupanciceva-nagrada/zupancicevi-nagrajenci-2007/|url-status=dead}}</ref> * 2004 Nagrada Lydie Wisiak za izjemne dosežke v letu 2003: za vlogo Klare v baletu ''Hrestač'' koreografa Yourija Vamosa (Društvo baletnih ustvarjalcev Slovenije)<ref>{{Navedi splet|title=PREJEMNIKI NAGRAD LYDIE WISIAKOVE|url=https://www.dbus.si/prejemniki-nagrad-lydie-wisiakove/|accessdate=2021-09-11|language=sl-SI|last=|website=dbus.si}}</ref> == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * {{IMDb-ime|id=7607160}} * [https://www.opera.si/sl/kdo-smo/balet/ana-klasnja/ Profil] na Opera.si * [https://sigledal.org/geslo/Ana_Kla%C5%A1nja Profil] na Sigledal (življenjepis, nagrade in predstave) * [https://bsf.si/sl/ime/ana-klasnja/ Profil] v [[Baza slovenskih filmov|Bazi slovenskih filmov]] {{Slovenija ima talent}}{{Župančičevi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Klašnja_Ana}} [[Kategorija:Slovenski baletniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Klašnja, Ana]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Klašnja, Ana]] 6bdecm5qkle2jathcn5zji4omfr4crn 0 507383 6674998 6261793 2026-05-12T16:52:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6674998 wikitext text/x-wiki {{stack begin}} {{Infopolje Pisec | honorific_prefix = | name = Avgust Ziči | honorific_suffix = [[grof]] | image = <!-- WD --> | image_size =220px | image_upright = | alt = | caption = [[Zsigmond Pollák]]: ''Grof, guverner Reke in potopisec [[Avgust Zichy]]'' ([[bakrorez]]) | pseudonym = | resting_place = [[Beltinci]] | language = [[madžarščina|madžarski]] <br>[[latinščina|latinski]] <br>[[slovenščina|slovenski]] | residence = [[Beltinci]] | nationality = [[Madžari|Madžar]] | education = [[Trnava]] ([[gimnazija]]) | alma_mater = [[Univerza na Dunaju]] <br> [[Univerza v Budimpešti]] | home_town = [[Beltinci]] | period = | movement = [[romantika]] | spouse = [[Hedvika Zichy|Hevika Ziči pl. Wimpffen]]<br>({{lang-de|Hedwig Zichy von Wimpffen}}) | children = [[Marija Zichy|Marija]]<br>[[Teodora Zichy|Teodora]]<br>[[Anastazija Zichy|Anastazija]]<br>[[Frida Zichy|Frida]] | relatives = Ferenc Szerafin pl. Zichy (oče)<br>Marija Klara pl. Demblin (mama) | awards = | signature = | signature_alt = | years_active = | module = }} {{Infobox family | name = Ziči ({{lang-hu|Zichy}}) | type = član [[Ogrsko kraljestvo|Ogrske]] ([[plemstvo|plemiške]]) [[družina|družine]] | coat_of_arms = Coa Hungary Family Zichy.svg | coat_of_arms_size = 170px | coat_of_arms_caption = Grb plemiške družine Zičijevih | parent_family = |country={{Flag|Madžarska}}<br>{{flag|Slovenija}} <br>{{Collapsible list |title = Former countries | *{{Flag|Madžarska}} *{{flag|Avstro-Ogrska}} *{{flag|Kraljevina Jugoslavija}}}} | etymology = "Zichy" (ime kraja in gradu v [[Zala (županija)|Zalski županiji]] | origin = [[Ogrsko kraljestvo]] | founded = [[13. stoletje]] | founder = Gal Zajk ({{lang-la|Zayk Gál}}) okrog 1260 | current_head = | dissolution = | cadet branches = več še živečih vej v [[Avstrija|Avstriji]], [[Nemčija|Nemčiji]] in v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] | final_head = | titles = {{Collapsible list}} | motto = '''Mindig készen!'''<ref>Valamely bizonyos, hogy megh kel halnunk, oly bizonytalan annak üdeje, helye és órája! (Ezért mindig készen kell állnia a halálra!)<br>Kakor je gotovo, da moramo umreti, tako je negotov čas, kraj in ura smrti. (Zato je treba biti na smrt vedno pripravljen!)</ref> <ref name="#1">{{navedi splet|url=http://www.krudylib.hu/wiki/zichy-i-istvan|title=Idősebb gróf Zichy István végrendelete|publisher=Krudylib.hu|date= |accessdate=20. november 2021}}</ref> | motto_lang = '''Mindig készen!''' | motto_trans = {{lang-sl|Vedno priravljen!}}<br/>{{lang-la|Semper paratus!}}<br/>{{lang-en|Always ready!}}<br/>{{lang-sh|Uvek spreman}} | heirlooms = | estate = [[Dvorec Beltinci|Beltinški dvorec]], [[Káloz, grad|Kaloški grad]] in drugi [[grad]]ovi ter [[palača|palače]] | website = {{URL|https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Nagyivan-nagy-ivan-magyarorszag-csaladai-1/tizenkettedik-kotet-C1EA/zichy-csalad-zichi-es-vasonkeoi-gr-CD72/}} }} {{stack end}} '''Avgust pl. Ziči''' ([[madžarščina|madžarsko]]: ''Ágost zichy és vázsonykői gróf'', ''Ágoston Zichy''; [[nemščina|nemško]]: ''August Zichy von Zich und Vásonkeö''; [[latinščina|latinsko]]: ''August Zichy de Zich et Vásonykeő''), [[Avstro-Ogrska|avstroogrski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[pravnik]], [[potopisec]], [[raziskovalec]], zaupni dvorni notranji svetnik, glavni dvorni uradnik, [[politik]] (upravnik [[Reka, Hrvaška|Reke]]), [[mistik]] in dopisni član [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]] ({{lang-hu|valóságos belső titkos tanácsos, főudvarmester, főrend, fiumei kormányzó, a Magyar Tudományos Akadémia levelező tagja}}), * [[14. junij]] [[1852]], [[Penzing]], [[Zgornja Bavarska|Zgornje Bavarsko]] <ref>Zgornja Bavarska predstavlja južni del zvezne dežele Bavarske. Penzing je na njenem skrajnem jugu]]</ref> (ali na [[Dunaj]]u), † [[4. oktober]] [[1925]]. == Življenjepis == [[File:Avgust_Zichy-1872.jpg|thumb|180px|left|[[Grof]] [[Avgust Zichy|Avgust pl. Ziči]] leta 1872 kot upravnik [[Reka, Hrvaška|Reke]]. ]] === Družina in poreklo === [[File:Zichy_family_3-photos.jpg|thumb|182x182px|right|Družina Ziči – njihove fotografije v beltinski kapeli.]] [[File:Marija_Teodora_Anastazija_Zichy.jpg|thumb|181x181px|right|Sestre Ziči. [[Marija Zichy|Marija]], [[Teodora Zichy|Teodora]] in [[Anastazija Zichy|Anastazija]], fotogarfirane leta 1907.]] [[File:Guvernerjeva_palača-Reka_1896.jpg|thumb|180px|right|Guvernerjeva palača na Reki leta 1896. ]] Njegov oče iz [[plemstvo|plemiške]] [[družina|družine]] [[Zichy|Zičijevih]] je bil ''grof upravitelj - veliki župan v Nógrádu'' ({{lang-hu|gróf tárnokmester, nógrádi főispán}}) ''Franc Serafin Zichy'' ({{lang-hu|Ferenc Szerafin Zichy}}, *24.VI.1811–1900), ki je imel v lasti [[Káloz, grad|Kaloški grad]], [[Dvorec Beltinci|Beltinški dvorec]] in druge gradove in palače, njegova mati pa je bila ''obmejna grofica in vrhovna upraviteljica'' ({{lang-hu|őrgróf és főtárnokmester}}) ''Marija Klara Demblin'' ({{lang-hu|Mária Klára Demblin}} - marq. de Ville, 1814–1868). Njegov starejši brat je bil upravnik ''József Zichy'' (*13.XI.1841, dr. prava 1865). Drugi brat je bil ''Tivadar'' (*maj 1847) Njegov brat-dvojček, rojen istega dne kot on, pa je bil ''Ferencz Zichy''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Nagyivan-nagy-ivan-magyarorszag-csaladai-1/tizenkettedik-kotet-C1EA/zichy-csalad-zichi-es-vasonkeoi-gr-CD72/|title=Zichy család. (Zichi és Vásonkeői gr.)|publisher=Magyar Életrajzi Lexikon 1000-1990|date= |accessdate=11. november 2021}}</ref> 31. maja 1881 se je cerkveno poročil v katoliški [[cerkev (stavba)|cerkvi]] v [[Rappoltenkirchen]]u na [[Spodnja Avstrija|Spodnjem Avstrijskem]] s ''[[Hedvika Zichy|Hedviko pl. Wimpffen]] ({{lang-de|Hedwig (Hedi) Anastasia von Wimpffen}}'' 1861–1892), ki izhaja iz starodavne [[Sveto rimsko cesarstvo|nemško]]-[[Frankovska|frankovske]] [[plemstvo|plemiške]] [[družina|družine]] [[Wimpffen]], ki je dala lepo število uglednih [[vojaštvo|vojaških]], [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvenih]] in [[država|državniških]] osebnosti. <ref>{{navedi splet|url=https://de.wikisource.org/w/index.php?title=BLK%C3%96:Wimpffen,_die_Freiherren_und_Grafen_von,_Genealogie&action=edit |title= Wimpffen, die Freiherren und Grafen von, Genealogie|publisher= Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich|date=1888|accessdate=30. november 2021}}</ref> V zakonu so se jima rodile štiri dekleta: [[Anastazija Zichy|Anastazija Avgusta]] (''Asta'', {{lang-hu|Anasztázia Auguszta}}, 1891–1969), [[Marija Zichy|Marija Anastazija]] (Marija, {{lang-hu|Mária Anasztázia}}, 1883–1977), [[Teodora Zichy|Teodora]], ({{lang-hu|Teodóra}}, 1886–1915), ter ''Frida'', glede katere pa razen imena njenega moža ni mogoče zaslediti osebnih podatkov. === Študij in potovanja === Gimnazijo je obiskoval in uspešno končal v [[Trnava|Trnavi]] ({{lang-hu|Nagyszombat}}), visokošolski študij pa na [[Univerza na Dunaju|Dunajski]] in [[Univerza v Budimpešti|Budimpeštanski univerzi]], kjer je 1874 diplomiral iz prava, naslednje leto, 1875, pa doktoriral. Od novembra istega leta je za dve leti odpotoval s svojim bratom grofom [[Jožef Zichy|Jožefom]] po svetu in potoval po nizozemskih kolonijah. Od tam je odpotoval v [[Tajska|Siam]], nato na [[Kitajska|Kitajsko]], [[Japonska|Japonsko]], nato skozi kitajski mesti [[Šanghaj]] in [[Peking]], ter se vrnil nazaj domov skozi [[Mongolija|mongolsko]] [[puščava|puščavo]] [[Gobi]]. Bila sta prva med [[Madžari]], ki sta opravilato dolgo, burno potovanje po kopnem. Po kratkem počitku doma je 1878 odpotoval v [[Amerika|Ameriko]], kjer je preživel šest mesecev v Združenih državah, [[Kanada |Kanadi]] in [[Kalifornija|Kaliforniji]]. 1877 je Geografskemu društvu bral svoje potovalne izkušnje. === Pisatelj in politik === Avgust se je uveljavljal tudi kot [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[politik]]. 20. maja 1880 je bil izvoljen za dopisnega člana [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]]. Z vstopom v politično kariero je bil leta 1879 izvoljen za poslanca okraja [[Senec]] blizu [[Bratislava|Bratislave]]; uveljavljal se je tudi kot poročevalec za javno šolstvo. === Graditelj in zavetnik cerkva === [[File: Beltinci_1899_-_litografija_kopija.jpg|thumb|180px|right|Središče [[Beltinci|Beltinec]] 1899 ter pogled na župnijsko cerkev.]] Preureditev in dograditev kapele ''Ave Maria'' pri [[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci|beltinški cerkvi svetega Ladislava]] je imela dvojen pomen. Najprej je to bila umetniška obogatitev z neoklasicističnim, [[zgodovinstvo|historicističnim]] pristopom dunajskega stavbenika [[Max von Ferstel|Maxa von Ferstla]]. Pod kapelo pa je urejena tudi grobnica za družino Zichy. Najprej so tam pokopali njegovo ženo Hedviko, ki je umrla stara komaj 31 let (verjetno za jetiko). Hedwig von Wimpffen je namreč rojena 4. avgusta 1861 na [[Dunaj]]u, a umrla je 30. novembra 1892.<ref>{{navedi splet|url=https://www.geni.com/people/Hedwig-von-Wimpffen-GR/6000000002764822481|title=Hedwig von Wimpffen, GR|publisher=Geni|date=25. maj 2018|accessdate=27. oktober 2021}}</ref> Tam so v začetku [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], že leta 1915, pokopali tudi komaj 29-letno Avgustovo najljubšo hčer, [[Teodora Zichy|Teodoro]], ki se je do skrajnih mej žrtvovala za ranjene vojake i se je tam nalezla takrat še neozdravljive jetike. Deset let pozneje so tam pokopali tudi njega. Krste so ohranjene vse do danes. V kapeli so spominske plošče za starše (Hedvika in Avgust) ter tri tukaj pokopane hčerke (Marija, Teodora, Anastazija). Avgust ni bil le graditelj in popravljavec cerkva, ampak tudi njihov zavetnik oziroma patron. Tako ni bil le patron cerkve v [[Beltinci]]h, ampak tudi pokrovitelj prafarne cerkve v [[Turnišče|Turnišču]], od katere se je beltinška svojčas ločila – in jo je dal pozidati od temeljev. === Visoke državne službe === Avgust pl. Ziči je bil tudi politik. Na temelju popisa (cenzusa) je postal član ''Gornjega doma velikašev v Budimpešti''. Večkrat je bil tudi član ali voditelj delegacij, ki so prihajale v prestolnico zaradi raznih zadev povezanih s pomorstvom. V reškem pomorskem pododboru je igral vidno vlogo. Služil je tudi kot cesarsko-kraljevi komornik, od leta 1886 pa kot notranji tajni svetovalec. Bil je član nadzornega sveta ''Madžarske zemljiškokreditne ustanove'' in predsednik združenja bolnišnic-sirotišnic za revne otroke Štefanija (Stefánia). Marca 1911 je bil imenovan za vrhovnega sodnika, a se je temu položaju 1918 odpovedal. ==== Upravnik in častni meščan Reke ==== Že [[Marija Terezija]] (1740–1780) je izposlovala reškemu področju neko samostojnost kot svobodnemu pristanišču, ki ga je podredila ogrski kroni z madžarskimi upravniki. Po uvedbi [[dualizem|dualizma]] 1867, ki je zanemaril reševanje [[Slovani|slovanskega]] vprašanja in je bil pravzaprav dogovor le med [[Nemci]] in [[Madžari]], je po členu XXX, § 66 ožji pas okoli Reke skupaj z mestom postal uradno „corpus separatum” (celoten naziv: „separatum sacrae regni coronae adnexum corpus” tj: „ločeno telo, pridruženo sveti kraljevski kroni”), ki so ga vodili posebni kraljevi upravniki oziroma guvernerji, a ti so bili od 1779 do Avgusta Zičija naslednji: #József Majláth #Pál Almásy #János-Péter Szapáry #Sándor Klobusiczky #Ferenc Ürményi #Kis Pál Nemeskéri #János Erdődy #Ede Cseh #József Zichy (19. julij 1870–5. december 1872; dve leti) je bil Avgustov stric; #Géza Szapáry (26. februar 1873–1. november 1883; enajst let) #Avgust Zichy (Ágost Zichy 1. november 1883–6. marec 1892; 9 let) Za njim je sledilo še 13 upravnikov vse do 29. oktobra 1918. <ref>{{navedi splet|url=https://library.hungaricana.hu/hu/view/MEGY_HAJB_Saa_20_Rmcs_06/?pg=0&layout=s|title=A muraszombati, szécsiszigeti és szapári Szapáry család története (Régi magyar családok 6. str. 217)|publisher=Hajdú-Bihar megyei Múzeumok Igazgatósága-Tiszántúli Történész Társaság|date=2007|accessdate=21. oktober 2021|last=Donatello|first=Claude André|last2=Cseh|first2=Géza|last3=Pozsonyi|first3=József|language=hu}}</ref> [[Reka, Hrvaška|Reka]] je postala 15. junija 1872 ''municipij''. Novi statut je potrdilo ''Ministrstvo za notranje zadeve kraljevine Ogrske''. Kraljevi pooblaščenec Avgust Ziči je izročil ta novi statut občinskim možem s temile pomenljivimi besedami, izrečenimi v [[latinščina|latinščini]]: {| |- ! Latinsko besedilo<ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/ppmhp/photos/15-lipnja-1872-rijeke-je-progla%C5%A1ena-municipijem-dobila-je-novi-statut-potvr%C4%91en-o/10155559766827322/|title=Novi statut grada Rijeke|publisher=Igor Žic|date=15. Junij 2018|accessdate=25. oktober 2021|website=Facebook|language=hr}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> Nihil de nobis sine nobis! </blockquote> | <blockquote>Ničesar o nas brez nas! </blockquote> |} Ker je guverner Zichy že 5. decembra istega leta postal minister trgovine, ga je mesto Reka imenovala za ''častnega meščana''. 1883 je bil imenovan za upravnika [[Reka, Hrvaška|Reke]] in je lahko vstopil v parlament – v ''Gornji dom velikašev''. To službo je opravljal do 1892. Z ženo sta se tega leta preselila v [[Káloz]] in ona je kmalu zatem umrla. Grof Avgust Ziči se je kot guverner posebno odlikoval v razvijanju pomorske trgovine. Kraljevska pomorska uprava na Reki je 1883 sklenila zgraditi reprezentativno palačo na pomolu Zichy; vanjo naj bi namestila vse pomorske službe v Ogrskem primorju. Temeljni kamen so postavili 1. septembra 1884 v nazočnosti upravnika grofa Avgusta Zičija ter predstavnikov reške občine. Palačo so gradili po načrtih ''Josipa Huberta'' v neorenesančnem slogu kot samostoječo stavbo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.aukcije.hr/prodaja/kolekcionarstvo/Stari-dokumenti-i-fotografije/367/oglas/RIJEKA-GROF-AGOSTON-ZICHY-GUVERNER-GRADA-RIJEKE-U-PERIODU-1883%E2%80%931892/4276923/|title=Rijeka - grof Agoston Zichy - guverner grada Rijeke u periodu 1883–1892|publisher=Aukcije Zagreb|date=2007–2021|accessdate=27. oktober 2021|website=aukcije.hr|language=hr|archive-date=2023-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20230505080812/https://www.aukcije.hr/prodaja/kolekcionarstvo/Stari-dokumenti-i-fotografije/367/oglas/RIJEKA-GROF-AGOSTON-ZICHY-GUVERNER-GRADA-RIJEKE-U-PERIODU-1883%E2%80%931892/4276923/|url-status=dead}}</ref> === Geslo === Geslo družine Zičijeve je: '''Mindig készen!''' <ref>Valamely bizonyos, hogy megh kel halnunk, oly bizonytalan annak üdeje, helye és órája!</ref> <ref name="#1"/>Prevod:<br/>{{lang-sl|Vedno pripravljen!}}<br/>{{lang-la|Semper paratus!}}<br/>{{lang-en|Always ready!}}<br/>{{lang-sh|Uvek spreman}}. === Dela === ;{{ikona hu}} * [http://real-eod.mtak.hu/369/ A Boro-Budur Java szigetén]. Székfoglaló értekezés. Budapest, 1881. Értekezések a nyelv- és széptudom. köréből IX. r. (Boro-Budur na otoku [[Java|Javi]]. Budimpešta 1881.) ;{{ikona de}} * [http://real-eod.mtak.hu/361/ Tanulmány a japán művészetről]. 18 fametszet-ábrával. Budapest, 1879. Értekezések a nyelv- és széptud. köréből VIII. 4. Német nyelven az Ung. Revueben és külön. (18 [[lesorez]]nih japonskih umetniških podob. Preučevanje [[Japonska|japonske]] umetnosti. Budimpešta 1879 - v nemščini in madžarščini.) ;{{ikona en}} * Dominion of Canada. Budapest, 1879 . Különnyomat a Budapesti Szemléből. ([[Kanada|Kanadski]] dominion. Budimpešta 1879. Poseben odtis iz ''Budapesti Szemle''). == Smrt in spomin == [[File:Augustus_comes_Zichy-1a.jpg |thumb|180px|right|[[Epitaf]] Avgustu pl. Zičiju.]] === Smrt === Avgust pl. Zichy je umrl star 73 let dne 4. oktobra 1925 na Dunaju. Pokopali pa so ga v grobnico, ki jo je dal sam sezidati v [[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci|Beltinški cerkvi svetega Ladislava]] za družinsko grobnico, predvsem pa za svojo ljubljeno, prezgodaj umrlo ženo Hedviko, katere grob je obiskoval prav vsak dan in tam dolge ure molil. Ko mu je 1892 umrla žena Hedvika, stara komaj 31 let, je dal njeno truplo prenesti v na novo zgrajeno kapelo v beltinški cerkvi svetega Ladislava. Tam sedaj počivajo on, njegova žena in njegove tri hčerke: Marija, Teodora in Anastazija. Še težja izguba ga je doletela, ko je komaj 29-letna umrla njegova druga hčerka [[Teodora Zichy|Teodora]], ki se je nalezla neozdravljive [[jetika|jetike]], ko je stregla hudo bolnim ranjencem na Dunaju. Skupaj z njo sta tam stregli tudi njeni rodni sestri. Anastazija se je pozneje poročila, medtem ko je med ljudstvom izredno priljubljena grofica Marija celo življenje ostala samska vse do svoje smrti 1977, - najbrž zaradi nesrečne mladostne ljubezni.<ref>{{navedi splet|url=https://vestnik.si/clanek/aktualno/nekaj-ga-je-vedno-vleklo-v-rojstni-kraj-899979|title=V spomin Nikolaju Szepessyju: ''Nekaj ga je vedno vleklo v rojstni kraj''|date=27. avgust 2021|accessdate=27. september 2021|website=Vestnik|last=Rituper Rodež|first=A. Nana}}</ref> === Nagrobni napis Avgustu pl. Zičiju === {| |- ! Augustus comes Zichy de Zich et Vásonkeö ! Grof Avgust pl. Ziči od Ziča in Vásonkőja |- | <blockquote> Quiescit hic in spe excellentissimus ac doctissimus dominus dominus Augustus comes Zichy de Zich et Vásonkeö ex ordine aurei velleri eques Austriae et Hungariae supremus marescalcus aulae huius muneris ultimus Flumine reipublicae olim gubernator Academiae Hungariae scientiarum sodalis nomine et virtute antiquae nobilitatis vir. <br> Qui pro fide et pietate sua hanc quidem ecclesiam novo tecto fastigato ornavit et ampliavit. Sacrarium ei et cryptam addidit et magnificum desuper sacellum B. M. V. (Beatae Mariae Virginis) extruxit altare marmoreum in illa et statuam ejusdem Virginis aeneam deauratam posuit. <br>Alteram vero ecclesiam dignissimam in pago Turnisa a fundamentis erexit. Pater piissimus, dominus benignus, administrator fidelis. Qui quoad vixit Hedwigem uxorem sibi morte ereptam lugebat.<br> Natus Viennae die 14. Junii 1852<br>Obiit ibidem 4. Octobris 1925<br>R. I. P. (Requiescat in pace!)<br>„Serve bone et fidelis, intra in gaudium Domini tui!” (Matheus 25, 21) </blockquote> | <blockquote> Tukaj počiva v upanju (na vstajenje mrtvih) najodličnejši in izredno učeni gospod plemeniti Avgust, grof Ziči od Ziča in Vásonkeöja, [[vitez]] [[Red zlatega runa|Reda zlatega runa]], vrhovni [[maršal]] [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], predstojnik te dvorane, zadnji upravnik [[Reka, Hrvaška|Reke]], nekdanji predsednik Madžarske države, član Akademije znanosti, človek starodavnega slovesa in moči.<br> On je v skladu s svojo vero in pobožnostjo to cerkev okrasil in povečal z novo poševno streho. Dozidal ji je kapelo in kripto, nad njo pa je postavil veličastno kapelo B. D. M. ([[Sveta Marija|Blažene Device Marije]]). Tam je napravil marmorni oltar in postavil pozlačen bronast kip iste Device.<br>V vasi Turnišče je iz temeljev postavil še eno nadvse primerno cerkev.<br>Bil je izredno ljubeč oče, prijazen gospodar, zvest upravitelj. Dokler je živel, je žaloval za svojo ženo Hedviko, ki mu jo je (zgodaj) ugrabila smrt.<br>Rodil se je na Dunaju 14. junija 1852<br>Istotam je umrl 4. oktobra 1925<br>N. P. M. (Naj počiva v miru!)<br>"Dobri in zvesti služabnik, vstopi v veselje svojega Gospoda!" (Matej 25, 21) </blockquote> |} === V [[občilo|občilih]] === <font size=+1 color=green>Feri Lainšček: ''„Ločil bom peno od valov“'' </font><br/> Spomin na požrtvovalno plemenito gospo [[Teodora Zichy|Teodoro]] in njenega očeta [[Avgust Zichy|Avgusta]] sčasoma ni izginil. Tako v začetku našega stoletja (2003) v svojem zgodovinsko-kriminalističnem romanu ''„[[Ločil bom peno od valov]]“'', ki je izšel pri [[Študentska založba|Študentski založbi]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], opisuje pisatelj [[Feri Lainšček]] izredno natančno dogajanje okrog smrti in pogreba [[Teodora Zichy|Zičijeve Božidare]], ter podaja ljudsko prepričanje, da je njegova hčerka Teodora umrla v sluhu svetosti – a na njenega očeta – ki jo je na njeni zadnji poti peš spremljal vse od Sobote do Beltinec – so gledali že takrat kot na živega [[svetnik]]a. Pogrebnega dne je bil tak naval preprostih ljudi kakor tudi gospode, da so gosposke kočije prihajale na pogreb celo dopoldne, in da je [[Dolinsko|dolinska]] ravnica izgledala kot sejmišče ali celo bojišče, saj so se nad cesto izpod konjskih kopit in kočijskih koles dvigali velikanski oblaki prahu - ter se je marsikdo raje odpravil na pogreb kar peš - čez polja. Med grofovskimi družinami omenja pisatelj [[Szapáry]]jeve, [[Esterházy]]jeve, [[Batthyányi]]jeve, [[Vogler]]jeve<ref>{{navedi splet|url=https://www.wikitree.com/genealogy/VOGLER|title=VOGLER Genealogy|publisher=WikiTree|date=2006|accessdate=25. oktober 2021}}</ref> in [[Kodolitsch]]eve. Iz [[Murska Sobota|Sobote]] in okoliških trgov se je napotila [[ceh]]ovska gospoda, [[duhovnik]]i pa so se zbrali iz cele škofije s škofom na čelu. Mlada grofična Teodora je umrla na Dunaju, stara komaj 29 let. Ko se je začela vojna, je namreč skupaj s svojima sestrama Asto in Marijo ostala v cesarskem zdravilišču, kjer je kot bolničarka pomagala ranjencem. Njen velikodušni sklep je že za življenja postal splošno sprejet izraz za nesebičnost, saj se je prav tam okužila z jetiko. Glas ljudstva je vedel, da se ni ločevala od ranjencev niti tedaj ne, ko je bila že popolnoma obnemogla. Zato so bili prepričani, da mlada grofična ni odhajala skozi temna vrata smrti, ampak v sveto [[legenda|legendo]], v kateri bo še dolgo živela. Prav poseben - simboličen pomen - imata v Lainščkovi pripovedi - s katero začenja svoj roman - ''rdeča in bela barva''. Prva namreč pomeni ljubezen in mučeništvo, druga pa čistost. Rdeče barve so bile rože, s katerimi so okrasili ves prostor do groba, bele pa so bile obleke, v katere so bila oblečena dekleta, ki so Božidarino krsto spremljala od [[Lipovci|Lipovec]] pa vse do [[Beltinci|Beltinec]]. Cvetje jo je torej proslavljalo z barvo življenjskosti in vznesenosti, s katero je dajala drugim tisto, za kar je njo usoda prikrajšala. Belina je bila seveda barva čistosti, ki jo je ohranila do konca; ali pa barva duše, ki si je utrla pot do nebeške milosti. Najbolj nenavadno pri pogrebni slovesnosti pa je bilo neko posebno ozračje: prav nihče od tisočerih navzočnih na pogrebu ni jokal in tarnal, ali premišljeval o njenem poreklu in stanu, niti ni molil za njen dušni mir, ampak so ji vsi želeli zasluženo poveličanje kot najbolj primerno nagrado za njeno žrtev. Elica Sreš, glavna in tragična junakinja [[Feri Lainšček|Lainščkovega]] [[roman]]a ''[[Ločil bom peno od valov]]'' - sicer preprosto kmečko dekle - ki je bila tudi med 120 v belo oblečenimi dekleti, je bila navajena, da so ljudje žalovali in obupovali ob izgubi svojcev. Zato nikakor ni mogla razumeti, kako da njen oče, sorodniki, pa tudi vsi drugi ljudje za pokojno Teodoro pravzaprav ne jočejo in ne žalujejo, ampak so skupaj z njenim očetom kot od neke svetlobe prevzeti gledali na smrt kot na poveličanje in spremenjenje. Za očeta Avgusta pa je tako ona kot ljudstvo menilo, da je pravi, živi [[svetnik]]. Pisatelj z umetniškim peresom v svojem romanu - ki je preveden tudi v srbohrvaščino - to opisuje takole: {| |- ! Feri Lainšček: ''Ločil bom peno od valov'' (odlomek iz v srbohrvašččino prevedenega romana)<ref>{{navedi splet|url=http://sveske.ba/en/content/odvajat-cu-pjenu-od-valova|title=Feri Lainšček: ''Odvajat ću pjenu od valova''|publisher=Sarajevske Sveske br. 13|date=1. marec 2006|accessdate=5. oktober 2021|website=sveske.ba|language=bs}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | <blockquote>Obrazi ob trugi so se ji zdeli vtopljeni v drugačno žalovanje, kakor ga poznala in njihovi vzneseni pogledi so mogli najbrž doseči nekaj, česar sama ni mogla videti. Zdelo pa se ji je, da to lahko vsaj začuti in prepolna hvaležnosti, da je sploh navzoča pri tem posvečenem obredu, se je kmalu popolnoma prepustila njegovemu zvoku in ozračju. <br> Stari grof [[Avgust Zichy]] je tistega dne, ko je hčerka Teodora zadnjič prišla domov, gologlav stopil na suh panonski prah ter s široko razširjenimi rokami poiskal nevidljivo dlan svoje rajne žene. Grofica Hedvika, s katero se je oženil iz plemenite dolnjeavstrijske rodbine, je umrla že leta 1892, stara komaj 31 let in ga je zapustila samega s tremi mladoletnimi hčerami. <br>Že naslednjega leta je pri znanem dunajskem stavbeniku, baronu [[Max von Ferstel|Maksu von Ferstlu]], naročil načrte za kapelico Matere Božje z grobnico, v katero so 1894 prenesli grofičine posmrtne ostanke. <br>Odtlej je večji del svojega prostega časa preživljal v svetišču in ljudje so z leti preprosto začeli verjeti, da mu je velika ljubezen omogočila stik z onostranskim in da je tako z ženo še naprej na nek skrivnosten način povezan. Ravno zategadelj se tudi takrat, ko se je peš napotil za hčerkino trugo iz [[Murska Sobota|Sóbote]] v [[Beltinci|Beltince]], ni nihče čudil njegovemu malce nenavadnemu vedenju in mnogi so bili pripravljeni verjeti, da so se stopinje nevidljive spremljevalke celo videle na cestnem prahu. <br>In sedaj, ob vznesenem [[škof]]ovem govoru, je bradati grofovski obraz prešinjala svetloba, ki jo je nosil v sebi ter je ni bilo mogoče razložiti, saj je pričevala o moči srca. Zato se ji je dozdevalo, da stoji tukaj nasproti živega [[svetnik]]a, svetnika sredi živega [[oltar]]ja. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci]] *[[Grad Beltinci]] *[[Seznam gradov v Sloveniji]] *[[Seznam plemiških družin na Slovenskem]] *[[Družina]] [[Zichy]] *[[Seznam madžarskih pisateljev]] *[[Seznam madžarskih pesnikov]] *[[Seznam madžarskih politikov]] *[[Seznam madžarskih glasbenikov]] == Galerija == <center> <gallery> Slika:Zichy-Avgust-Hedvika-Asta-Teodora-Maria.jpg|Forografije Zičijeve družine. Slika:Zichy Avgust Beltinci.jpg|Avgust pl. Ziči Slika:Zichy Hedi 1892c.jpg|Hedvika pl. Wimpffen (1861–1892) Slika:Asta Teodora Maria 1907a.jpg|Asta, Teodora in Marija. Slika:Church-Ladislav Beltinci-35.jpg|[[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci]] Slika:Beltinci procelje1.jpg|Pročelje beltinške cerkve Slika:Beltinci grba Zichy.jpg|Zičijeva grba. Slika:Beltinci grba Zichy2.jpg|Zičijeva grba na cerkvenem pročelju. Slika:Coatofarms Zichy-61.jpg|Zičijeva grba v Marijini kapeli. Slika:IWindow Hedvika-Zichy Beltinci.jpg|Barvno spominsko okno Hedvika Ziči. Slika:Ave-Maria chapel-Beltinci.jpg|Marijina kapela. Slika:Zichy Beltinci truge2.jpg|Truge družine Zičijeve. Slika:Holy Mary and-plaques-Zichy.jpg|Sveta Marija in spominske plošče Zičijevih. Slika:Augustus comes Zichy-plaque.jpg|Avgust Ziči - spominska plošča. Slika:Hedwig Zichy plaque.jpg|Hedvika - epitaf. Slika:Theodora Zichy plaque.jpg|Teodora - epitaf. Slika:Maria Iphigenia Zichy plaque-71.jpg|Marija - spominska plošča. Slika:Anastasia Zichy-Szechenyi-plaque.jpg|Anastazija - spominska plošča. </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{DEFAULTSORT:Zichy, August}} ;{{ikona sl}} *[https://www.kamra.si/print.html?item_id=114844&tmpl=print Kamra: Cerkev svetega Ladislava v Beltincih s kapelo Zichy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210928012048/https://www.kamra.si/print.html?item_id=114844&tmpl=print |date=2021-09-28 }} *[http://www.beltinci.net/Cerkev_sv_Ladislava,595,0.html Cerkev sv. Ladislava Beltinci] *[https://www.pomurec.com/vsebina/57901/FOTO__Beneski_vodnjak_znova_pred_beltinsko_cerkvijo 16.06.2020 Na trg pred cerkvijo sv. Ladislava v Beltincih se je vrnil restavriran beneški vodnjak.] *[https://www.druzina.si/clanek/69-26-restavriran-beneski-vodnjak-znova-stoji-pri-cerkvi Restavriran beneški vodnjak znova stoji pri cerkvi J. Z. 27. 06. 2020] *[https://sobotainfo.com/novica/lokalno/zakaj-pri-nas-stoji-kip-moskega-z-mrtvim-krokodilom-pod-nogami/439464 Zakaj pri nas stoji kip moškega z mrtvim krokodilom pod nogami? sobotainfo 29. Julij 2018 16:32 v Lokalno] *[https://vestnik.si/clanek/aktualno/nekaj-ga-je-vedno-vleklo-v-rojstni-kraj-899979 (V SPOMIN) Nekaj ga je vedno vleklo v rojstni kraj. A. Nana Rituper Rodež, 27. 8. 2021. Nikolaj Szepessy] ;{{ikona de}} *[https://anno.onb.ac.at/cgi-content/annoshow?text=nfp%7C19180518%7C8 (Neue Freie Presse - 19180518 - Seite 8) 18. maj 1918 17. Mai. 1918 Wien Der Rücktritt des Oberst Hof Marschalls] ;{{ikona en}} *[https://www.geni.com/profile/6000000002802731977/events/6000000002802731980 Birth of grófnő Theodora Zichy. Date January 12, 1886] *[https://www.geni.com/people/Hedwig-von-Wimpffen-GR/6000000002764822481 Geni: Hedwig von Wimpffen, GR (Teodorina mati)] *[https://theodora.com/encyclopedia/z/zichy.html Zichy encyclopedia This page was last modified 29-SEP-18 Copyright © 2021 ITA ] *[https://www.ancestry.co.uk/search/collections/1093/?name=_Zichy&count=50&fh=150&fsk=MDsxNTA7NTA-61- All Public Member Photos & Scanned Documents results for Zichy] *[https://www.google.com/search?q=Zichy+Teod%C3%B3ra,+gr%C3%B3fn%C5%91&client=avast-a-1&sxsrf=AOaemvKUTf2Ad4sZk5XOoCI2VRJwZt6ltg:1632567421152&tbm=isch&source=iu&ictx=1&fir=NTWLspECVHV68M%252Ce41eqHE7_hSrCM%252C_%253BclVzx_XThOxxrM%252C5VvuEH1qlbPikM%252C_%253Bw3ZpmjmlAYGTyM%252Cpb7CS4t-NFvZ0M%252C_%253BalZsrf9_fKCEJM%252CFEFBG3RJhVulSM%252C_%253B2lT5EVSAeicM4M%252CbWO5uffSohWAHM%252C_%253BsKE8S7LHowycIM%252CjIx_nMdiacNcsM%252C_%253B8dU3tCFErIlKrM%252C20lVn8ucbjUqfM%252C_%253BHZH0Th5ZPbHLNM%252C6n6pWOuGVPb9VM%252C_%253BRiu18AbbAo32jM%252CyEoh0uVKBDIJ4M%252C_%253Bv1MKhlMP-5wcRM%252CqWtL4HRzJfiyAM%252C_&vet=1&usg=AI4_-kQ01SHo6I6D4Smb79hZURNLehOGfw&sa=X&ved=2ahUKEwjPjdbJ-5nzAhUJG-wKHZiNB_cQ9QF6BAgIEAE#imgrc=NTWLspECVHV68M (slike rodbine pl. Zichy idr.) ] (google search) ;{{ikona hu}} *[https://archives.hungaricana.hu/hu/lear/Arvaszeki/7107/ Leveltar Zichy HU BFL - IV.1411.b - 1888 - 00444 - Zichy] *[https://www.kl-kl.si/files/fb/periodika/dz2/muraszombat_es_videke/1915-html/files/basic-html/page89.html Stran 89 - ''Muraszombat_es_videke''_11. april 1915] ;{{ikona sh}} *[http://sveske.ba/en/broj/13 Sarajevske Sveske Broj 13, 01/03/06 Feri Lainšček Odvajat ću pjenu od valova)] *[http://sveske.ba/en/content/odvajat-cu-pjenu-od-valova Feri Lainšček Odvajat ću pjenu od valova Sarajevske Sveske br. 13] ;{{ikona hr}} *[https://www.aukcije.hr/prodaja/kolekcionarstvo/Stari-dokumenti-i-fotografije/367/oglas/RIJEKA-GROF-AGOSTON-ZICHY-GUVERNER-GRADA-RIJEKE-U-PERIODU-1883-1892/4276923/ Stari dokumenti i fotografije Rijeka - grof Agoston Zichy - guverner grada Rijeke u periodu 1883–1892] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zichy, Avgust}} [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Budimpešti]] [[Kategorija:Mistiki]] [[Kategorija:Slovenski plemiči]] [[Kategorija:Madžarski plemiči]] [[Kategorija:Madžarski pisatelji]] [[Kategorija:Madžarski pesniki]] [[Kategorija:Madžarski znanstveniki]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Guvernerji Reke]] [[Kategorija:Častni meščani Reke]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v cerkvi svetega Ladislava v Beltincih]] [[Kategorija:Družina Zichy]] [[Kategorija:Prekmurski politiki]] [[Kategorija:Osebnosti iz Občine Beltinci]] bcfvamkfb5jjxt1brhxwrpw3pl1224s 0 512212 6674887 6505388 2026-05-12T12:49:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6674887 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec|name=Amanda Tenfjord|birth_name=Amanda Klara Georgiadis|birth_date=|birth_place=|origin=|genre=|instrument=klavir|years_active=2014-danes|label=Propeller Recordings}}'''Amanda Klara Georgiadis Tenfjord''', znana pod umetniški imenom '''Amanda Tenfjord''' ({{Jezik-el|Αμάντα Γεωργιάδη}}), [[Grki|grško]]-[[Norvežani|norveška]] [[pevka]] in [[tekstopiska]], * [[9. januar]] [[1997]]. Amanda se je rodila se je v [[Ioánnina|Ioannini]] v [[Grčija|Grčiji]], odraščala pa je v [[Tennfjord|Tennfjordu]] na [[Norveška|Norveškem]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.adressa.no/kultur/2017/01/23/Medisinstudent-p%C3%A5-dagen-%E2%80%93-artist-p%C3%A5-natten-14089068.ece|title=Medisinstudent på dagen – artist på natten|quote=Jenta som er halvt gresk og halvt norsk, bodde de tre første årene av livet sitt i Hellas. Siden har hun bodd i Tennfjord, helt til hun for ett og et halvt år siden flyttet til Trondheim.|accessdate=2022-01-31|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130111926/https://www.adressa.no/kultur/2017/01/23/Medisinstudent-p%C3%A5-dagen-%E2%80%93-artist-p%C3%A5-natten-14089068.ece|url-status=dead}}</ref> Grčijo je zastopala na [[Pesem Evrovizije 2022|tekmovanju za pesem Evrovizije 2022]]. == Kariera == Amanda je pri petih letih začela obiskovati pouk klavirja.<ref name=":02">{{Navedi splet|url=https://www.adressa.no/kultur/2017/01/23/Medisinstudent-p%C3%A5-dagen-%E2%80%93-artist-p%C3%A5-natten-14089068.ece|title=Medisinstudent på dagen – artist på natten|quote=Jenta som er halvt gresk og halvt norsk, bodde de tre første årene av livet sitt i Hellas. Siden har hun bodd i Tennfjord, helt til hun for ett og et halvt år siden flyttet til Trondheim.|accessdate=2022-01-31|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130111926/https://www.adressa.no/kultur/2017/01/23/Medisinstudent-p%C3%A5-dagen-%E2%80%93-artist-p%C3%A5-natten-14089068.ece|url-status=dead}}</ref> Leta 2016 je sodelovala na glasbenem tekmovanju TV 2 Norway ''The Stream'', kjer se je uvrstila med 30 najboljših udeležencev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.smp.no/kultur/2016/09/10/Amanda-Tenfjord-videre-i-%C2%ABThe-Stream%C2%BB-13308050.ece|title=Amanda Tenfjord videre i «The Stream»|last=Meling|first=Eirik|website=smp.no|language=nn|date=10 September 2016|accessdate=25 February 2021|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130111920/https://www.smp.no/kultur/2016/09/10/Amanda-Tenfjord-videre-i-%C2%ABThe-Stream%C2%BB-13308050.ece|url-status=dead}}</ref> Leta 2018 se je tudi pojavila v programu na P3 Live leta 2019 s pesmijo "Let Me Think".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=KiVmcVjw5Lk|title=P3 Live: Amanda Tenfjord "Let Me Think"|date=28 February 2019|accessdate=25 February 2021}}</ref> Tenfjord je nastopala tudi z norveško skupino [[Highasakite]].<ref>{{Navedi splet|url=https://trd.by/Kultur/2018/10/23/Amanda-Tenfjord-skal-turn%C3%A9re-med-Highasakite-17736120.ece|title=Amanda Tenfjord skal turnére med Highasakite|last=Rishaug|first=Frida|website=trdby.no|language=nb|date=23 October 2018|accessdate=25 February 2021|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130111917/https://trd.by/Kultur/2018/10/23/Amanda-Tenfjord-skal-turn%C3%A9re-med-Highasakite-17736120.ece|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://trondheimcalling.no/nyheter/artistslipp-7-sterke-til-trondheim-calling|title=Artistslipp! 7 sterke til Trondheim Calling|accessdate=2022-01-31|archive-date=2021-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210617091332/https://trondheimcalling.no/nyheter/artistslipp-7-sterke-til-trondheim-calling|url-status=dead}}</ref> Leta 2019 je bila nagrajena z nagrado za kulturo mladih občine Haram.<ref>{{Navedi splet|url=https://nordrenett.no/dei-siste-kulturprisane-i-haram-er-utdelt/19.3607|title=Dei siste kulturprisane i Haram er utdelt|last=Ellingsæter|first=Hilde Beate|website=Nordre|language=no|date=9 December 2019|accessdate=25 February 2021}}</ref> == Osebno življenje == Amanda Klara Georgiadis Tenfjord se je rodila 9. januarja 1997 Norvežanki Greti Katrin Tenfjord in Grku Konstantinosu Georgiadisu.<ref>{{Navedi splet|title=Nasjonalbiblioteket|url=https://www.nb.no/search?q=%22Tenfjord%20Georgiadis%22~2&mediatype=aviser&sort=dateasc|website=www.nb.no|accessdate=2022-02-21}}</ref> Tenfjord je svoja prva leta preživela v Grčiji, preden se je z družino preselila v Tennfjord v [[Møre og Romsdal]]. Tenfjord se je leta 2015 preselila v Trondheim zaradi študija medicine na NTNU.<ref name=":03">{{Navedi splet|url=https://www.adressa.no/kultur/2017/01/23/Medisinstudent-p%C3%A5-dagen-%E2%80%93-artist-p%C3%A5-natten-14089068.ece|title=Medisinstudent på dagen – artist på natten|quote=Jenta som er halvt gresk og halvt norsk, bodde de tre første årene av livet sitt i Hellas. Siden har hun bodd i Tennfjord, helt til hun for ett og et halvt år siden flyttet til Trondheim.|accessdate=2022-01-31|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130111926/https://www.adressa.no/kultur/2017/01/23/Medisinstudent-p%C3%A5-dagen-%E2%80%93-artist-p%C3%A5-natten-14089068.ece|url-status=dead}}</ref> Leta 2019 je Tenfjord sporočila, da je svoje študij medicine prekinila in se osredotočila na glasbeno kariero.<ref>{{Navedi splet|url=https://p3.no/musikk/amanda-tenfjord-bylarm/|title=Tar friår for å være artist|website=NRK P3|language=no|date=7 March 2019|accessdate=25 February 2021|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130111917/https://p3.no/musikk/amanda-tenfjord-bylarm/|url-status=dead}}</ref> == Diskografija == === Pesmi === * »Run« (2014) * »I need lions« (2016) * »Man of Iron« (2017) * »First Impression« (2018) * »No Thanks« (2018) * »Let me Thing« (2018) * »The Floor is Lava« (2019) * »Troubled Water« (2019) * »Kill The Lonely« (2019) * »as if« (2020) * »Pressure« (2020) * »Than I Fell in Love« (2020) * »Miss the Way You Missing Me« (2021) === EPi === * First Impression (2018) * Miss the Way You Missed me (2021) == Sklici == {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tenfjord, Amanda}} [[Kategorija:Grški glasbeniki]] [[Kategorija:Norveški glasbeniki]] [[Kategorija:Predstavniki Grčije na Pesmi Evrovizije]] ixijf40121h28ytpg5z881hyiuaw3rl 0 512502 6675112 6505391 2026-05-12T22:43:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675112 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec|name=Brooke Scullion|image=|birth_name=|birth_place=|birth_date=|origin=Severna Irska|genre=|occupation=|years_active=2020-danes|website=}}'''Brooke Scullion''', znana tudi kot '''Brooke''', [[Irci|irska]] [[pevka]] * [[31. marec]] [[1999]].<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/story/brooke-wins-eurosong-in-ireland|title=Brooke wins 'Eurosong' and will represent Ireland at Eurovision 🇮🇪|date=February 4, 2022|website=Eurovision.tv}}</ref> == Glasbena kariera == === The Voice UK: === Leta 2020 je bila izbrana za nastop v oddaji ''The Voice UK'' pod vodstvom [[Meghan Trainor]]. Na avdicijah na slepo je zapela priredbo »''Bruises''«, s čimer si je na koncu prislužila vse štiri glasove. V finalu se je uvrstila na tretje mesto.<ref>{{Navedi splet|date=2022-01-30|title=Ireland: Interview with Brooke Scullion {{!}} The Voice UK, Meghan Trainor and her competing at the first Irish national final in years!|url=https://eurovisionfun.com/en/2022/01/ireland-interview-with-brooke-scullion-the-voice-uk-meghan-trainor-and-her-competing-at-the-first-irish-national-final-in-years-video/|accessdate=2022-02-04|website=Eurovision News {{!}} Music {{!}} Fun|language=en-US|archive-date=2022-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20220130222359/https://eurovisionfun.com/en/2022/01/ireland-interview-with-brooke-scullion-the-voice-uk-meghan-trainor-and-her-competing-at-the-first-irish-national-final-in-years-video/|url-status=dead}}</ref> === Pesem Evrovizije: === Januarja 2022 je bila Brooke razglašena za enega od šestih finalistov, ki so potegovali za predstavnika Irske na [[Pesem Evrovizije 2022|tekmovanju za pesem Evrovizije 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Brooke Scullion on That's Rich: "When was the last time you heard an Irish Eurovision entry sound like this?"|url=https://www.officialcharts.com/chart-news/irish-eurovision-2022-hopeful-brooke-scullion-wants-to-change-the-game-with-rock-pop-bop-thats-rich__35040/|accessdate=2022-02-04|website=www.officialcharts.com|language=en}}</ref> Dne 4. februarja je bila razglašena za zmagovalko ter postala predstavnica Irske na Pesmi Evrovizije 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/story/brooke-wins-eurosong-in-ireland|title=Brooke wins 'Eurosong' and will represent Ireland at Eurovision 🇮🇪|date=4. februar 2022|accessdate=4. februar 2022}}</ref> Brooke je zastopala [[Irska|Irsko]] na s pesmijo »That's Rich«.<ref>{{Navedi novice|date=2022-02-04|title=Brooke Scullion to represent Ireland in Eurovision|url=https://www.rte.ie/entertainment/2022/0204/1277926-brooke-scullion-to-represent-ireland-in-eurovision/|language=en}}</ref> Nastopila je v drugem polfinalu, kjer je zasedla 15. mesto s 47 točkami, vendar se ni uvrstila v finale.<ref>{{Navedi novice|url=https://independent.ie/entertainment/ireland-fail-to-qualify-for-eurovision-final-despite-brilliant-brooke-scullion-performance-of-thats-rich-41644871.html|title=Ireland fail to qualify for Eurovision final despite brilliant Brooke Scullion performance of 'That's Rich'|publisher=[[Irish Independent]]|first=Eoghan|last=Moloney|date=12 May 2022|accessdate=12 May 2022|archivedate=12 May 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220512212612/https://www.independent.ie/entertainment/ireland-fail-to-qualify-for-eurovision-final-despite-brilliant-brooke-scullion-performance-of-thats-rich-41644871.html}}</ref> === Dancing with the Stars === Od januarja do marca 2023 je bil Scullion tekmovala v šesti sezoni ''Zvezde plešejo'' <small>(Dancing with the Stars)</small>.<ref>{{Navedi splet|date=2022-12-01|title=The first four contestants for DWTS have been revealed|url=https://www.rte.ie/entertainment/2022/1201/1339282-the-first-four-contestants-for-dwts-have-been-revealed/|website=RTÉ|language=en|accessdate=2 December 2022|archivedate=2 December 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221202190031/https://www.rte.ie/entertainment/2022/1201/1339282-the-first-four-contestants-for-dwts-have-been-revealed/}}</ref> Prvotno je plesala z [[Maurizio Benenato|Mauriziem Benenatom]], vendar je moral Benenato v tretjem tednu zapustiti šov zaradi osebnih razlogov. Njen novi partner je postal [[Robert Rowiński]].<ref>{{Navedi novice|last=Tunney|first=Liam|date=2023-01-16|title=Singer Brooke Scullion feeling ‘amazing’ as she tops Dancing With The Stars leaderboard|url=https://www.belfasttelegraph.co.uk/entertainment/singer-brooke-scullion-feeling-amazing-as-she-tops-dancing-with-the-stars-leaderboard/42288549.html|accessdate=2024-04-14|work=Belfast Telegraph|language=en-GB|archivedate=29 December 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231229192548/https://www.belfasttelegraph.co.uk/entertainment/singer-brooke-scullion-feeling-amazing-as-she-tops-dancing-with-the-stars-leaderboard/42288549.html}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Power|first=Ed|date=2023-02-26|title=Dancing with the Stars week 8: Shane Byrne’s luck runs out as Brooke Scullion edges closer to victory|url=https://www.irishtimes.com/culture/tv-radio/2023/02/26/dancing-with-the-stars-week-8-shane-byrnes-luck-runs-out-as-brooke-scullion-edges-closer-to-victory/|accessdate=2024-04-14|website=The Irish Times|archivedate=6 June 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240606111430/https://www.irishtimes.com/culture/tv-radio/2023/02/26/dancing-with-the-stars-week-8-shane-byrnes-luck-runs-out-as-brooke-scullion-edges-closer-to-victory/}}</ref> Scullion in Rowiński sta na koncu prišla do finala in končala na drugem mestu tik za [[Carl Mullan|Carlom Mullanom]] in [[Emily Barker (dancer)|Emily Barker]].<ref>{{Navedi splet|date=2023-03-20|title=DWTS Grand Finale: Carl Mullan crowned champion!|url=https://www.rte.ie/entertainment/2023/0319/1364136-dwts-grand-finale-carl-mullan-crowned-champion/|accessdate=2024-04-14|website=RTÉ|archivedate=16 January 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240116094801/https://www.rte.ie/entertainment/2023/0319/1364136-dwts-grand-finale-carl-mullan-crowned-champion/}}</ref> == Diskografija == === EP === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" |Naslov ! scope="col" |Podrobnosti |- ! scope="row" |Chaotic Heart | * Objavljeno: 30. septembra 2022<ref>{{Navedi splet|url=https://open.spotify.com/album/0zJ20kiXkBtDS2wWzhqcHm|title=Chaotic Heart - EP by Brooke|publisher=[[Spotify]]|accessdate=20 June 2024}}</ref> * Založba: [[V2 Records]] * Formati: [[prenos glasbe|digitalni prenos]], [[pretočna predstavnost|pretakanje]] |} === Pesmi === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! rowspan="2" scope="col" |Naslov ! rowspan="2" scope="col" |Leto ! colspan="1" scope="col" |Najvišje uvrstitve na lestvici ! rowspan="2" scope="col" |Album ali EP |- ! style="width:3em;font-size:85%" |IRE<ref>{{Navedi splet|url=http://irma.ie/index.cfm?page=irish-charts&chart=Singles|title=IRMA – Irish Charts|publisher=[[Irish Recorded Music Association]]|accessdate=28 May 2022|archivedate=26 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181226125524/http://www.irma.ie/index.cfm?page=irish-charts&chart=Singles}}</ref> |- ! scope="row" |»Attention« |2020 |— | rowspan="4" |''Chaotic Heart'' |- ! scope="row" |»That's Rich« | rowspan="3" |2022 |54 |- ! scope="row" |»Tongues« |— |- ! scope="row" |»Heartbreaker« |— |- ! scope="row" |»Come Alive« | rowspan="3" |2023 |— |— |- ! scope="row" |»Being Alone« |— |- ! scope="row" |»Overload« |— |- ! scope="row" |»Love Bomb« |2024 |— |- | colspan="4" style="font-size:85%;" |»—« označuje posnetek, ki ni bil uvrščen na lestvico ali ni bil izdan na tem ozemlju. |} == Sklic == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Scullion, Brooke}} [[Kategorija:Irski pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Irske na Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] jbpulr1cqtc8wi1x430qq5udpmwzvqt 0 512689 6675107 6611875 2026-05-12T22:20:32Z ~2026-28065-61 259585 novo 6675107 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije|Name=Nemčija na Pesmi Evrovizije|Flag=Flag of Germany.svg|Member station=SWR (2026-)|National selection event=zelo različno|ESC first=1956|ESC apps=68|ESC best=1.: 1982, 2010|ESC worst=Zadnje mesto: 1964, 1965, 1974, 1995, 2005, 2015, 2016, 2022, 2023}} '''[[Nemčija]]''' je nastopila že na prvem '''[[Pesem Evrovizije|evrovizijskem izboru]]''' leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]]. Odtlej ni bila nikoli odsotna. Nemčija je kar šestkrat zasedla zadnje mesto. Zmagala pa je dvakrat ([[Pesem Evrovizije 1982|1982]] in [[Pesem Evrovizije 2010|2010]]). Leta [[Pesem Evrovizije 2020|2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. == Udeležba == {| class="wikitable sortable mw-collapsible" !Leto !Izvajalec !Pesem !Jezik(i) !Končno !Točke !Polfinala !Točke |- bgcolor="silver" ! rowspan="2" |1956 |Walter Andreas Schwarz |»Im Wartesaal zum großen Glück« |nemščina |2. | rowspan="2" |N/A | colspan="2" rowspan="2" |Brez polfinale |- bgcolor="silver" |Freddy Quinn |»So geht das jede Nacht« |nemščina |2. |- !1957 |Margot Hielscher |»Telefon, Telefon« |nemščina |4. |8 | colspan="2" rowspan="36" |Ni bilo predizborov |- !1958 |Margot Hielscher |»Für zwei Groschen Musik« |nemščina |7. |5 |- !1959 |Alice & Ellen Kessler |»Heute Abend wollen wir tanzen geh'n« |nemščina |8. |5 |- !1960 |Wyn Hoop |»Bonne nuit ma chérie« |nemščina |4. |11 |- !1961 |[[Lale Andersen]] |»Einmal sehen wir uns wieder« |nemščina |13. |3 |- !1962 |Conny Froboess |»Zwei kleine Italiener« |nemščina |6. |9 |- !1963 |Heidi Brühl |»Marcel« |nemščina |9. |5 |- bgcolor="FF0000" !1964 |Nora Nova |»Man gewöhnt sich so schnell an das Schöne« |nemščina |13. |0 |- bgcolor="FF0000" !1965 |Ulla Wiesner |»Paradies, wo bist du?« |nemščina |15. |0 |- !1966 |Margot Eskens |»Die Zeiger der Uhr« |nemščina |10. |7 |- !1967 |Inge Brück |»Anouschka« |nemščina |8. |7 |- !1968 |Wencke Myhre |»Ein Hoch der Liebe« |nemščina |6. |11 |- !1969 |Siw Malmkvist |»Primaballerina« |nemščina |9. |8 |- bgcolor="CC9966" !1970 |Katja Ebstein |»Wunder gibt es immer wieder« |nemščina |3. |12 |- bgcolor="CC9966" !1971 |Katja Ebstein |»Diese Welt« |nemščina |3. |100 |- bgcolor="CC9966" !1972 |Mary Roos |»Nur die Liebe läßt uns leben« |nemščina |3. |107 |- !1973 |Gitte |»Junger Tag« |nemščina |8. |85 |- bgcolor="FF0000" !1974 |Cindy & Bert |»Die Sommermelodie« |nemščina |14. |3 |- !1975 |Joy Fleming |»Ein Lied kann eine Brücke sein« |nemščina, angleščina |17. |15 |- !1976 |Les Humphries Singers |»Sing Sang Song« |nemščina |15. |12 |- !1977 |Silver Convention |»Telegram« |angleščina |8. |55 |- !1978 |Ireen Sheer |»Feuer« |nemščina |6. |84 |- !1979 |Dschinghis Khan |»Dschinghis Khan« |nemščina |4. |86 |- bgcolor="silver" !1980 |Katja Ebstein |»Theater« |nemščina |2. |128 |- bgcolor="silver" !1981 |Lena Valaitis |»Johnny Blue« |nemščina |2. |132 |- bgcolor="gold" !1982 |Nicole |»Ein bißchen Frieden« |nemščina |1. |161 |- !1983 |Hoffmann & Hoffmann |»Rücksicht« |nemščina |5. |94 |- !1984 |Mary Roos |»Aufrecht geh'n« |nemščina |13. |34 |- bgcolor="silver" !1985 |Wind |»Für alle« |nemščina |2. |105 |- !1986 |Ingrid Peters |»Über die Brücke geh'n« |nemščina |8. |62 |- bgcolor="silver" !1987 |Wind |»Laß die Sonne in dein Herz« |nemščina |2. |141 |- !1988 |Maxi & Chris Garden |'''»'''Lied für einen Freund« |nemščina |14. |48 |- !1989 |Nino de Angelo |'''»'''Flieger« |nemščina |14. |46 |- !1990 |Chris Kempers & Daniel Kovac |»Frei zu leben« |nemščina |9. |60 |- !1991 |Atlantis 2000 |»Dieser Traum darf niemals sterben« |nemščina |18. |10 |- !1992 |Wind |»Träume sind für alle da« |nemščina |16. |27 |- !1993 |Münchener Freiheit |»Viel zu weit« |nemščina |18. |18 | colspan="2" |Kvalifikacija |- bgcolor="CC9966" !1994 |Mekado |»Wir geben 'ne Party« |nemščina |3. |128 | colspan="2" |Ni bilo predizborov |- bgcolor="FF0000" !1995 |Stone & Stone |»Verliebt in Dich« |nemščina |23. |1 | colspan="2" |Ni bilo predizborov |- !1996 |Leon |»Planet of Blue« |nemščina | colspan="2" |brez finala |24 |24 |- !1997 |Bianca Shomburg |»Zeit« |nemščina |18. |22 | colspan="2" rowspan="7" |Ni bilo predizborov |- !1998 |Guildo Horn |»Guildo hat euch lieb!« |nemščina |7. |86 |- bgcolor="CC9966" !1999 |Sürpriz |»Reise nach Jerusalem – Kudüs'e seyahat« |nemščina, [[turščina]], angleščina, [[hebrejščina]] |3. |140 |- !2000 |[[Stefan Raab]] |»Wadde hadde dudde da?« |nemščina, angleščina |5. |96 |- !2001 |Michelle |»Wer Liebe lebt« |nemščina, angleščina |8. |66 |- !2002 |Corinna May |»I Can't Live Without Music« |angleščina |21. |17 |- !2003 |Lou |»Let's Get Happy« |angleščina |11. |53 |- !2004 |Max |»Can't Wait Until Tonight« |angleščina, turščina |8. |93 | colspan="2" rowspan="23" |Članica "Big5" |- bgcolor="FF0000" !2005 |Gracia |»Run & Hide« |angleščina |24. |4 |- !2006 |[[Texas Lightning]] |»No No Never« |angleščina |14. |36 |- !2007 |Roger Cicero |»Frauen regier'n die Welt« |nemščina, angleščina |19. |49 |- !2008 |No Angels |»Disappear« |angleščina |23. |14 |- !2009 |Alex Swings Oscar Sings |»Miss Kiss Kiss Bang« |angleščina |20. |35 |- bgcolor="gold" !2010 |[[Lena Meyer-Landrut|Lena]] |»Satellite« |angleščina |1. |246 |- !2011 |Lena |»Taken by a Stranger« |angleščina |10. |107 |- !2012 |Roman Lob |»Standing Still« |angleščina |8. |110 |- !2013 |[[Cascada]] |»Glorious« |angleščina |21. |18 |- !2014 |Elaiza |»Is It Right« |angleščina |18. |39 |- bgcolor="FF0000" !2015 |Ann Sophie |»Black Smoke« |angleščina |27. |0 |- bgcolor="FF0000" !2016 |Jamie-Lee |»Ghost« |angleščina |26. |11 |- !2017 |Levina |»Perfect Life« |angleščina |25. |6 |- !2018 |Michael Schulte |»You Let Me Walk Alone« |angleščina |4. |340 |- !2019 |S!sters |»Sister« |angleščina |25. |24 |- !2020 |[[Ben Dolic]] |»Violent Thing« |angleščina | colspan="2" |(festival odpovedan) |- !2021 |[[Jendrik Sigwart|Jendrik]] |»I Don't Feel Hate« |angleščina |25. |3 |- bgcolor="FF0000" !2022 |[[Malik Harris]] |»Rockstars« |angleščina |25. |6 |-bgcolor="FF0000" !2023 |Lord of the Lost |»Blood & Glitter« |angleščina |26. |18 |- !2024 |[[Isaak Guderian|Isaak]] |»Always on the run« |angleščina |12. |117 |- !2025 |[[Abor & Tynna]] |»Baller« |nemščina |15. |151 |- !2026 |Sarah Engels |»Fire« |angleščina | | |} == Reference == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nemška glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Nemčija na Pesmi Evrovizije| ]] boylqen82y1fzgju849w8976q3ytvo6 0 515102 6675059 6663274 2026-05-12T19:16:58Z XJaM 3 m+/dp+/+ktgr 6675059 wikitext text/x-wiki {{short description|Poljski matematik (1892–1945)}} {{infopolje Znanstvenik |name = Stefan Banach |image = <!-- WD --> |image_size = 200px |caption = <!-- WD --> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> |nationality = {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljaki|poljska]] |field = [[matematika]] |work_institutions = [[Univerza v Lvovu]] |alma_mater = [[Narodna politehniška univerza v Lvovu|Tehniška univerza v Lvovu]] |doctoral_advisors = [[Hugo Dyonizy Steinhaus|Hugo Steinhaus]] <br /> [[Kazimierz Twardowski]] |doctoral_students = [[Stanisław Mazur]] {{small|(1932)}} |notable_students = [[Józef Schreier]] <br /> [[Stanisław Marcin Ulam|Stanisłav Ulam]] |known_for = [[Banachov prostor]] <br /> [[funkcionalna analiza]] <br /> [[Banachova algebra]] <br /> [[Banachova mera]] <br /> [[paradoks Banacha-Tarskega]] <br /> [[Banachov izrek o negibni točki]] <br /> [[Banach-Steinhausov izrek]] <br /> [[Banach-Mazurjev izrek]] <br /> [[Banach-Schauderjev izrek]] <br /> [[Hahn-Banachov izrek]] <br /> [[Banach-Alaoglujev izrek]] <br /> [[surjekcija Fréchetovih prostorov|izrek o surjekciji Fréchetovih prostorov]] |influences = |influenced = |prizes = članstvo: [[Poljska akademija umetnosti]] |religion = |footnotes = |signature = |spouse = Łucją Braus (1920) |children = Stefan (1922–1999) }} '''Stefan Banach''' [stéfan bánah] [[Poljaki|poljski]] [[matematik]], † [[30. marec]] [[1892]], [[Krakov]], [[Velika krakovska vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]] (sedaj [[Poljska]]), * [[31. avgust]] [[1945]], [[Lvov]], [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]], [[Sovjetska zveza]] (sedaj [[Ukrajina]]).<ref>{{navedi splet|url= https://www.britannica.com/biography/Stefan-Banach|title= Stefan Banach POLISH MATHEMATICIAN|language= en}}</ref> Banach v splošnem velja za enega najpomembnejših in najvplivnejših svetovnih matematikov 20. stoletja. Bil je ustanovitelj moderne [[funkcionalna analiza|funkcionalne analize]]<ref>{{navedi splet|url= https://www.britannica.com/biography/Stefan-Banach|title= Polish mathematician who founded modern functional analysis and helped develop the theory of topological vector spaces|language= en}}</ref> in izvirni član [[lvovska matematična šola|lvovske matematične šole]]. Njegovo večje delo je knjiga ''Teorija linearnih operacij'' (''Teorja operacyj linjowych'', ''Théorie des opérations linéaires'') iz leta 1931, prva monografija o splošni teoriji funkcionalne analize.{{r|bana_1931}} Rodil se je v Krakovu, hodil na IV. gimnazijo in reševal matematične probleme s svojim prijateljem [[Witold Wilkosz|Witoldom Wilkoszem]]. Po diplomi leta 1910 se je preselil v Lvov. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] se je vrnil v Krakov kjer se je spoprijateljil s [[Hugo Dyonizy Steinhaus|Hugom Steinhausom]]. Ko je rešil nekatere matematične probleme, ki jih je imel Steinhaus za težke, sta objavila prvo skupno delo. Leta 1919 je Banach skupaj z več drugimi matematiki ustanovil matematično društvo. Leta 1920 so ga sprejeli na mesto docenta na [[Narodna politehniška univerza v Lvovu|lvovski politehniki]]. Kmalu je tukaj postal profesor in član [[Poljska akademija umetnosti|Poljske akademije umetnosti]] v Krakovu. Organiziral je lvovsko matematično šolo. Okoli leta 1929 je začel pisati ''Teorijo linearnih operacij''. Po izbruhu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] septembra 1939 je Lvov padel pod zasedbo Sovjetske zveze. Banach je postal dekan Oddelka za matematiko in fiziko [[Univerza v Lvovu|Univerze v Lvovu]]. Leta 1941, ko so Lvov zasedli Nemci, so bile za Poljake zaprte vse ustanove visokega izobraževanja. Zaradi tega je bil Banach prisiljen služiti si kruh kot [[hranilec uši]] na [[Lvovski inštitut za raziskovanje tifusa in virologijo|Inštitutu za raziskovanje tifusa in virologijo]] parazitologa [[Rudolf Weigl|Rudolfa Weigla]]. Čeprav je bila služba tvegana zaradi morebitne okužbe s [[tifus]]om, ga je zaščitila pred premeščanjem v delovno taborišče v Nemčijo in pred drugimi oblikami zatiranja. Ko so leta 1944 Sovjeti ponovno zasedli Lvov, je Banach ponovno ustanovil univerzo. Ker so Sovjeti premeščali Poljake iz sovjetskih aneksiranih nekdanjih poljskih ozemelj, se je Banach pripravil vrniti se v Krakov. Preden je to zares storil je avgusta 1945 umrl zaradi pred sedmimi meseci diagnosticiranega pljučnega raka. Banach ni bil redni član [[Ukrajinska narodna akademija znanosti|Ukrajinske akademije znanosti]].{{r|samo_2017}} Med pomembne matematične koncepte, ki nosijo njegovo ime, sodijo: [[Banachov prostor|Banachovi prostori]], [[Banachova algebra|Banachove algebre]], [[Banachova mera|Banachove mere]], [[paradoks Banacha-Tarskega]], [[Hahn-Banachov izrek]], [[Banach-Steinhausov izrek]], [[Banach-Mazurjeva igra]], [[Banach-Alaoglujev izrek]] in [[Banachov izrek o negibni točki]]. == Življenje == === Zgodnje življenje === Banach se je rodil v Splošni bolnišnici svetega Lazarja v Krakovu, tedaj v Avstro-Ogrskem cesarstvu, v [[Gorali|goralski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] družini.<ref>{{navedi splet|url= http://kielich.amu.edu.pl/Stefan_Banach/e-biography.html|title= Home Page of Stefan Banach|website= kielich.amu.edu.pl|access-date= 19. avgusta 2017|language= en|archive-date= 2017-09-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20170912100804/http://kielich.amu.edu.pl/Stefan_Banach/e-biography.html|url-status= dead}}</ref> Kasneje ga je krstil njegov oče.<ref>{{navedi splet|url= http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Biographies/Banach.html|title= Banach biography|website= www-history.mcs.st-andrews.ac.uk|access-date= 19. avgusta 2017|language= en}}</ref>{{r|stac_1999}} Njegova starša sta bila Stefan Greczek in Katarzyna Banach, oba rojaka iz pokrajine [[Podhale]].{{r|waks_2006}}{{r|duda_2009}} Greczek je bil vojak v [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrski vojski]] stacionirani v Krakovu. Malo je znanega o Banachovi materi.{{r|ocon_2000}} Po [[krstni list|krstnem listu]] se je rodila v vasi [[Borówna]] in delala kot hišna pomočnica.{{r|duda_2009}} Nenavadno je bil Stefanov priimek materin in ne očetov, čeprav je dobil očetovo krstno ime – Stefan. Ker je bil Stefan Greczek vojak in se zaradi vojaških predpisov ni smel ženiti, mati pa je bila prerevna, sta se starša odločila, da ga bodo vzgajali sorodniki in prijatelji.{{r|kalu_1996-2-4}} Stefan je preživel prvih nekaj svojih let življenja pri svoji stari materi, ko pa je zbolela, je Greczek uredil, da sta sina vzgajali Franciszka Płowa in njena nečakinja Maria Puchalska v Krakovu. Mladi Stefan je imel Franciszko za svojo krušno mati, Mario pa za svojo starejšo sestro.{{r|kalu_1996-1-3}} V njegovih zgodnejših letih ga je poučeval Juliusz Mien, francoski intelektualec in prijatelj družine Płowa, ki je emigriral na Poljsko, kjer se je preživljal s fotografijo in prevajanjem poljske literature v francoščino. Mien je naučil Banacha francoščine in ga zelo verjeno vzpodbujal pri njegovih zgodnjih matematičnih prizadevanjih.{{r|kalu_1996-3}} Leta 1902 se je Banach z desetimi leti vpisal v krakovsko IV. gimnazijo (znano tudi kot ''[[Jan Albin Goetz|Goetzeva gimnazija]]''). Čeprav je bila šola specializirana v humanističnih vedah, sta Banach in njegov najboljši prijatelj Witold Wiłkosz (tudi kasnejši matematik) preživela največ svojega časa pri reševanju matematičnih problemov med odmori in po pouku.{{r|kalu_1996-137}} Kasneje v življenju je Banach pripisoval zasluge dr. Kamilu Kraftu, profesorju matematike in fizike na gimnaziji, za vzpodbujanje njegovih zanimanj v matematiki.{{r|jaki_2007-4}} Čeprav je bil Banach marljiv dijak, je včasih prejel slabše ocene. V prvem semestru gimnazije ni izdelal grščine, kasneje pa je kritično govoril o šolskih profesorjih matematike.{{r|kalu_1996-3-4}} Po maturi v osemnajstem letu starosti leta 1910 se je preselil v Lvov, kjer se je namenil študirati na lvovski politehniki. V začetku je za študij izbral tehniko, ker je bil v tem času prepričan, da v matematiki ni več kaj novega za odkriti.{{r|jaki_2007-5}} Nekaj časa je delno obiskoval tudi [[Jagelonska univerza|Jagelonsko univerzo]]. Ker je za podporo svojega študija moral služiti denar, je šele leta 1914 pri dvaindvajsetih letih končno zaključil srednješolske maturitetne izpite.{{r|kalu_1996-13}} Ko je izbruhnila 1. svetovna vojna, so Banacha oprostili vojaške obveznosti zaradi njegovega levičništva in slabega vida. Ko je [[Ruska imperialna vojska|ruska vojska]] začela svojo ofenzivo proti Lvovu, je Banach odšel v Krakov, kjer je preživel preostanek vojne. Preživljal se je kot inštruktor v krajevnih gimnazijah, delal v knjigarni in kot delovodja skupine za gradnjo cest. V tem času se je udeležil nekaterih predavanj na Jagelonski univerzi, vključno tistih od znamenitih poljskih matematikov [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisława Zarembe]] in [[Kazimierz Żorawski|Kazimierza Żorawskega]], vendar je o tem obdobju njegovega življenja znanega malo.{{r|kalu_1996-16}} === Steinhausovo odkritje === [[slika:Otto Nikodym Stefan Banach Memorial Bench Krakow Poland.jpg|thumb|right|200px|Spominska klop [[Otto Nikodym|Otta Nikodyma]] in Stefana Banacha v [[Krakov]]u (skulptura [[Stefan Dousa|Stefana Douse]] na ogled od 14. oktobra 2016)]] Leta 1916 je Banach v krakovskem mestnem parku [[Planty (Krakov)|Planty]] srečal profesorja [[Hugo Dyonizy Steinhaus|Huga Steinhausa]], enega od slavnih matematikov tistega časa. Po Steinhausu je bil po sprehajanju po parku presenečen, ko je slučajno slišal izraz »''Lebesguov integral''« ([[Lebesguov integral]] je bil tisti čas še vedno nova zamisel v matematiki), in zato odšel to raziskati. Tako je srečal Banacha in tudi [[Otto Nikodym|Otta Nikodyma]].{{r|jaki_2007-6}} Steinhaus se je navdušil nad mladim matematikom samoukom. Njuno srečanje je bilo začetek dolgega sodelovanja in prijateljstva. Dejansko je Steinhaus kmalu po srečanju povabil Banacha naj reši nekatere probleme, ki jih je sam reševal in so se pokazali za težke. Banach jih je rešil v enem tednu in kmalu sta objavila prvo skupno delo ''O srednji konvergenci Fourierove vrste''. Steinhaus, Banach in Nikodym so skupaj z več drugimi matematiki ([[Władysław Ślebodziński]], [[Leon Chwistek]], [http://jointmathematicsmeetings.org/amsmtgs/2168_abstracts/1106-01-2627.pdf Alfred Rosenblatt] in [[Włodzimierz Stożek]]) ustanovili tudi matematično društvo, ki je sčasoma postalo [[Poljsko matematično društvo]].{{r|kalu_1996-23}} Društvo je bilo uradno ustanovljeno 2. aprila 1919. Prek Steinhausa je Banach srečal tudi svojo bodočo ženo – Łucjo Braus. === Medvojna leta === [[slika:Lwow - Kawiarnia Szkocka.jpg|thumb|right|200px|[[Škotska kavarna]] – mesto srečanj mnogih znanih [[lvovska matematična šola|lvovskih matematikov]]]] Steinhaus je predstavil Banacha akademskim krogom in znatno pospešil njegovo kariero. Po [[Druga Poljska republika|poljski neodvisnosti]] leta 1918 je Banach dobil mesto docenta v lvovski politehniki. S Steinhausovo pomočjo je prejel tudi [[doktorat]] ne da bi ga dejansko zaključil na univerzi. Doktorska disertacija, sprejeta leta 1920 na [[Univerza v Lvovu|Univerzi Ivana II. Kazimirja v Lvovu]],{{r|jahn_2003}} in objavljena leta 1922,{{r|bana_1922}} je vsebovala osnovne zamisli funkcionalne analize, kar je kmalu postalo popolnoma novo področje matematike. V svoji disertaciji, napisani leta 1920, je aksiomatsko opredelil, kar danes imenujemo Banachov prostor.<ref>{{Navedi splet|title=Математичний міст між Краковом і Львовом: як Стефан Банах став одним із найвеличніших математиків століття - krakow1.one|url=https://krakow1.one/uk/eternal/matematychnyj-mist-mizh-krakovom-i-lvovom-yak-stefan-banah-stav-odnym-iz-najvelychnishyh-matematykiv-stolittya-2181|date=2022-11-16|accessdate=2022-11-16|language=uk}}</ref> O disertaciji so na široko razpravljali v akademskih krogih, omogočila pa mu je, da je leta 1922 postal profesor na lvovski politehniki. Najprej je bil asistent profesorju [[Antoni Łomnicki|Antoniju Łomnickem]], leta 1927 pa je dobil lastno profesuro. 17. junija 1924 je Banach postal dopisni član [[Poljska akademija umetnosti|Poljske akademije umetnosti]] v Krakovu. V istem času od leta 1922 je bil tudi predstojnik druge stolice za matematiko na Univerzi v Lvovu. Mladi in nadarjeni Banach je okrog sebe zbral veliko skupino matematikov. Skupina se je sestajala v [[Škotska kavarna|Škotski kavarni]] in je kmalu botrovala rojstvu »lvovske matematične šole«. Leta 1929 je skupina začela objavljati lastno revijo ''[[Studia Mathematica]]'', ki je bila v celoti posvečena Banachovemu študijskemu področju – funkcionalni analizi. Približno v tem času je Banach začel pisati tudi svoje najbolj znano delo, prvo monografijo o splošni teoriji [[linearni prostor|linearno]]-[[metrični prostor|metričnega prostora]]. Prvič je bila objavljena v poljščini leta 1931,{{r|bana_1931}} naslednjo leto pa so jo prevedli tudi v francoščino in so jo širše sprejeli v evropskih akademskih krogih.{{r|bana_1932}} Knjiga je bila prva v dolgem nizu matematičnih monografij, ki jih je uredil Banach in njegov krog. === 2. svetovna vojna === [[slika:Cmentarz-Lyczakowski-Grob Banacha.jpg|thumb|left|200px|Banachov grob na [[Ličakivsko pokopališče|Ličakivskem pokopališču]], [[Lvov]]]] Po [[Poljska kampanja (1939)|Invaziji na Poljsko]] nacistične Nemčije in Sovjetske zveze je nadzor nad Lvovom dobila Sovjetska zveza za skoraj dve leti. Banach, od leta 1939 dopisni član Ukrajinske akademije znanosti in v dobrih odnosih s sovjetskimi matematiki,{{r|ocon_2000}} je moral obljubiti, da se bo naučil ukrajinščine, če bo hotel ohraniti svojo profesuro in nadaljevati svoje akademsko delovanje.{{r|urba_2002}} Ko so nadzor nad Lvovom leta 1941 med [[Operacija Barbarossa|Operacijo Barbarossa]] dobili Nemci, so zaprli vse univerze. Banach se je skupaj z mnogimi kolegi in svojim sinom zaposlil kot hranilec uši v raziskovalnem inštututu profesorja Rudolfa Weigla. Zaposlitev v Weiglovem inštitutu je omogočila mnogim nezaposlenim univerzitetnim profesorjem in njihovim sodelavcem zaščito pred naključnim priporom in deportacijo v [[nacistična koncentracijska taborišča]]. Ko je [[Rdeča armada]] v [[Lvovsko-Sandomierzska ofenziva|Lvovsko-Sandomierzski ofenzivi]] leta 1944 ponovno zavzela Lvov, se je Banach vrnil na Univerzo in jo pomagal ponovno ustanoviti po vojni. Ker so Sovjeti preseljevali Poljake iz aneksiranih nekdanjih poljskih območij, se je Banach začel pripravljati zapustiti mesto in se nastaniti v Krakovu, kjer so mu obljubili profesuro na Jagelonski univerzi.{{r|ocon_2000}} Bil je tudi med kandidati za ministra za izobraževanje Poljske.{{r|jame_2003}} Januarja 1945 so mu diagnosticirali pljučni rak in so mu dovolili ostati v Lvovu. Umrl je pri triinpetdesetih letih. Njegovega pogreba na [[Ličakivsko pokopališče|Ličakivskem pokopališču]] se je udeležilo več sto ljudi.{{r|jame_2003}} == Prispevki == [[slika:Banach-Tarski Paradox.svg|thumb|center|350px|[[Dekompozicija]] [[krogla|krogle]] v dve identični krogli – [[paradoks Banacha-Tarskega]].]] Banachova disertacija, dokončana leta 1920 in objavljena leta 1922, je formalno aksiomatizirala koncept [[polni metrični prostor|polnega]] [[normirani vektorski prostor|normiranega vektorskega prostora]] in podala temelje za področje [[funkcionalna analiza|funkcionalne analize]]. V tem delu je Banach imenoval takšne prostore »''prostori razreda E''«, v svoji knjigi ''Teorija linearnih operacij'' iz leta 1932 pa je spremenil terminologijo in jih je imenoval »''prostori tipa B''«, kar je verjetno vodilo do tega, da so jih poimenovali po njem.{{r|mac__2008}} Teorija kasneje definiranih [[Banachov prostor|Banachovih prostorov]] je imela predhodnike v delu madžarskega matematika [[Frigyes Riesz|Frigyesa Riesza]] (objavljeno leta 1916) in sočasnih doprinosih [[Hans Hahn|Hansa Hahna]] in [[Norbert Wiener|Norberta Wienerja]].{{r|jahn_2003}} Za kratek določen čas so dejansko polne normirane linearne prostore v matematični literaturi imenovali »Banach-Wienerjevi« prostori na podlagi terminologije, ki je jo uvedel Wiener sam. Ker je bilo Wienerjevo delo o tej temi omejeno, so jih začeli imenovati samo ''Banachovi prostori''.{{r|mac__2008}} Podobno je bil v njegovo disertacijo vključen [[Banachov izrek o negibni točki]], ki je temeljil na zgodnejših metodah [[Charles Émile Picard|Charlesa Émila Picarda]], kasneje pa so ga razširili njegovi študentje (na primer [[Banach-Schauderjev izrek]]) in drugi matematiki (še posebej [[Luitzen Egbertus Jan Brouwer|Brouwer]] ter [[Poincaré-Birkhoffov izrek|Poincaré in Birkhoff]]). Izrek ni zahteval linearnosti [[prostor (matematika)|prostora]] in je veljal za poljubni polni [[Cauchyjev prostor]] (še posebej za poljubni polni metrični prostor).{{r|jahn_2003}} [[Hahn-Banachov izrek]] je eden od osnovnih izrekov funkcionalne analize.{{r|jahn_2003}} * [[paradoks Banacha-Tarskega]] * [[načelo enakomerne omejenosti|Banach-Steinhausov izrek]] * [[Banach-Alaoglujev izrek]] * [[Banach-Stonov izrek]] == Priznanja == Od leta 1946 [[Poljsko matematično društvo]] za dosežke v matematičnih raziskavah, objavljenih v obliki knjig ali znanstvenih člankov, podeljuje [[nagrada Stefana Banacha|nagrado Stefana Banacha]]. === Medalja Stefana Banacha === Leta 1992 je [[Matematični inštitut Poljske akademije znanosti]] ustanovil posebno medaljo Stefana Banacha za izjemne dosežke na področju matematičnih znanosti.<ref>{{navedi splet|url= https://www.impan.pl/en/events/awards/stefan-banach-medal|title= Institute of Mathematics: Stefan Banach Medal|publisher= Polish Academy of Sciences|language= en|accessdate= 2022-03-21|archive-date= 2020-11-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20201105125729/https://www.impan.pl/en/events/awards/stefan-banach-medal|url-status= dead}}</ref> * [[red belega orla (Poljska)|red belega orla]] – 6. novembra 2018 (posmrtno).{{r|moni_2019}}{{r|kond_2018}} == Navedki == [[slika:Stefan Banach monument in Kraków.jpg|thumb|right|200px|Spomenik Banachu pred stavbo na ulici Reymonta 4 v Krakovu, kjer je imel [[Matematični inštitut Jagelonske univerze]] sedež med letoma 1968 in 2008]] [[Stanisław Marcin Ulam|Stanisław Ulam]], tudi matematik lvovske matematične šole je v svoji avtobiografiji navedel Banachove besede: : »Dobri matematiki vidijo analogije. Veliki matematiki vidijo analogije med analogijami.«<ref>{{navedi knjigo|title= Developing a 21st Century Global Library for Mathematics Research|url= https://books.google.com/books?id=d82nAwAAQBAJ&pg=PT35|author= National Research Council of the National Academies|access-date= 28. marca 2018|date= 25. marec 2014|publisher= National Academies Press|isbn= 9780309298513|page= 35|df= dmy-all}}</ref> [[Hugo Dyonizy Steinhaus|Hugo Steinhaus]] je o Banachu dejal: : »Banach je bil moje največje znanstveno odkritje.«{{r|stri_2011}} == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|izrek o zaprtem območju|en|Closed range theorem}} * {{medjezikovna povezava|Banachova limita|en|Banach limit}} * {{medjezikovna povezava|mednarodna nagrada Stefana Banacha|en|Polish_Mathematical_Society#International_Stefan_Banach_Prize}} {{div col end}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="bana_1922" >{{sktxt|Banach|1922}}.</ref> <ref name="bana_1931" >{{sktxt|Banach|1931}}.</ref> <ref name="bana_1932" >{{sktxt|Banach|1932}}.</ref> <ref name="duda_2009" >{{sktxt|Duda|2009}}.</ref> <ref name="jahn_2003" >{{sktxt|Jahnke|2003|p=402}}.</ref> <ref name="jaki_2007-4" >{{sktxt|Jakimowicz|Miranowicz|2007|p=4}}.</ref> <ref name="jaki_2007-5" >{{sktxt|Jakimowicz|Miranowicz|2007|p=5}}.</ref> <ref name="jaki_2007-6" >{{sktxt|Jakimowicz|Miranowicz|2007|p=6}}.</ref> <ref name="jame_2003" >{{sktxt|James|2003|p=384}}.</ref> <ref name="kalu_1996-1-3">{{sktxt|Kałuża|1996|pp=1–3}}.</ref> <ref name="kalu_1996-2-4">{{sktxt|Kałuża|1996|pp=2–4}}.</ref> <ref name="kalu_1996-3" >{{sktxt|Kałuża|1996|p=3}}.</ref> <ref name="kalu_1996-3-4">{{sktxt|Kałuża|1996|pp=3–4}}.</ref> <ref name="kalu_1996-13" >{{sktxt|Kałuża|1996|p=13}}.</ref> <ref name="kalu_1996-16" >{{sktxt|Kałuża|1996|p=16}}.</ref> <ref name="kalu_1996-23" >{{sktxt|Kałuża|1996|p=23}}.</ref> <ref name="kalu_1996-137">{{sktxt|Kałuża|1996|p=137}}.</ref> <ref name="kond_2018" >{{sktxt|Kondek-Dyoniziak|2018}}.</ref> <ref name="mac__2008" >{{sktxt|MacCluer|2008|p=6}}.</ref> <ref name="moni_2019" >{{navedi splet|url= http://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/DocDetails.xsp?id=WMP20190000101|title= Monitor Polski 2019 poz. 101|date= 16. november 2018|work= [[Internetni sistem pravnih aktov|ISAP]]|language= pl}}.</ref> <ref name="ocon_2000" >{{sktxt|O'Connor|Robertson|2000}}.</ref> <ref name="samo_2017" >{{sktxt|Samojlenko|Banah|Pritula|2017}}.</ref> <ref name="stac_1999" >{{sktxt|Stachura|1999|p=51}}.</ref> <ref name="stri_2011" >{{sktxt|Strick|2011}}.</ref> <ref name="urba_2002" >{{sktxt|Urbanek|2002}}.</ref> <ref name="waks_2006" >{{sktxt|Waksmundzka-Hajnos|2006|p=16}}.</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{navedi revijo|last1= Banach|first1= Stefan|title= Sur les opérations dans les ensembles abstraits et leur application aux équations integrals|trans-title= O operacijah v abstraktnih množicah in njihova raba v integralskih enačbah|journal= [[Fundamenta Mathematicae]]|date= 1922|volume= 3|issue= |pages= |language= fr, pl}} * {{citat|last1= Banach|first1= Stefan|title= Teorja operacyj linjowych|date= 1931|publisher= Kasy im. Mianowskiego Instytutu Popierania Nauki|location= Varšava|url= https://polona.pl/item/teorja-operacyj-t-1-operacje-linjowe,NTE1MjkyMDM/#info:metadata|work= [[Polona (digitalna knjižnica)|polona.pl]]|accessdate= 15. februarja 2022}} * {{citat|last1= Banach|first1= Stefan|title= Théorie des opérations linéaires|trans-title= Teorija linearnih operacij|date= 1932|url= https://polona.pl/item/theorie-des-operations-lineaires,NTE1MjkyMDU/|series= Monografje Matematyczne (v francoščini)|volume= 1.|publisher= Z Subwencji Funduszu Kultury Narodowej|location= Varšava|zbl= 0005.20901|work= polona.pl|access-date= 15. februarja 2022}} * {{navedi revijo|last1= Duda|first1= Roman|title= Facts and Myths about Stefan Banach|journal= Newsletter of the European Mathematical Society|date= 2009|issue= 71|page= 29|url= https://www.ems-ph.org/journals/newsletter/pdf/2009-03-71.pdf|publisher= EMS}} * {{navedi knjigo|last1= Jahnke|first1= Hans Niels|title= A History of Analysis|publisher= American Mathematical Society|date= 2003|isbn= 0821826239}} * {{navedi knjigo|editor1-last= Jakimowicz|editor1-first= E.|editor2-last= Miranowicz|editor2-first= A.|title= Stefan Banach - Remarkable life, Brilliant mathematics|publisher= Gdańsk University Press and Adam Mickiewicz University Press|date= 2007|isbn= 978-83-7326-451-9|url= http://kielich.amu.edu.pl/Stefan_Banach/e-jakimowicz_miranowicz.html}} * {{navedi knjigo|last1= James|first1= Ioan|author-link1= Ioan James|title= Remarkable Mathematicians: From Euler to von Neumann|url= https://archive.org/details/remarkablemathem0000jame|url-access= registracija|publisher= Cambridge University Press|date= 2003|isbn= 0521520940}} * {{navedi knjigo|last1= Kałuża|first1= Roman|title= Through a Reporter's Eyes: The Life of Stefan Banach|publisher= Birkhäuser|date= 1996|isbn= 0-8176-3772-9|url= https://books.google.com/books?id=i3ZrfMinChkC&q=Stefan+Banach|others= Translated by Wojbor Andrzej Woyczyński and Ann Kostant}} * {{navedi splet|last1= Kondek-Dyoniziak|first1= Anna|url= https://dzieje.pl/aktualnosci/prezydent-uhonorowal-posmiertnie-orderem-orla-bialego-ponad-20-wybitnych-polakow|title= Prezydent uhonorował pośmiertnie Orderem Orła Białego ponad 20 wybitnych Polaków|date= 11. november 2018|work= dzieje.pl|accessdate= 11. novembra 2018|language= pl}} * {{navedi splet|last1= Kosiedowski|first1= Stanisław|title= Stefan Banach|work= Mój Lwów|url= http://www.lwow.com.pl/m.htm|access-date= 20. maja 2008}} * {{navedi knjigo|last1= MacCluer|first1= Barbara|title= Elementary Functional Analysis|url= https://archive.org/details/elementaryfuncti0000macc_g7p9|publisher= Springer|date= 2008|isbn= 978-0387855288}} * {{navedi splet|last1= O'Connor|first1= John Jospeh|authorlink1= John Joseph O'Connor (matematik)|last2= Robertson|first2= Edmund Frederick|authorlink2= Edmund Frederick Robertson|url= http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Biographies/Banach.html|title= Stefan Banach|publisher= [[Univerza v St Andrewsu]]|work= [[Arhiv zgodovine matematike MacTutor]]|date= 2000|access-date= 19. avgusta 2012}} * {{navedi revijo|last1= Samojlenko|first1= Anatolij Mihajlovič|authorlink1= Anatolij Mihajlovič Samojlenko (matematik)|last2= Banah|first2= Taras Onufrijovič|last3= Pritula|first3= Jaroslav Grigorovič|date= 2017|title= Стефан Банах і математика у Львові в першій половині ХХ століття (до 125-річчя від дня народження)|url= https://www.nas.gov.ua/UA/Messages/news/Pages/View.aspx?MessageID=3598|journal= [[Vestnik Ukrajinske narodne akademije znanosti]]|issn= 1027-3239|volume= 11|pages= 92—102|language= uk}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{navedi knjigo|last1= Siegmund-Schultze|first1= Reinhard|editor-first= Hans Niels|editor-last= Jahnke|title= A History of Analysis|publisher= [[Ameriško matematično društvo]]|date= 2003|isbn= 0-8218-2623-9|url= https://books.google.com/books?id=CVRZEXFVsZkC&q=A+History+of+Analysis}} * {{navedi knjigo|last1= Stachura|first1= Peter|authorlink1= Peter Stachura|title= Poland in the Twentieth Century|date= 1999|publisher= Springer}} * {{navedi splet|last1= Strick|first1= Heinz Klaus|url= http://mathematics-in-europe.eu/?p=250|title= Stefan Banach (March 30, 1892 – August 8, 1945)|translator-first= David|translator-last= Kramer|date= 2011|website= Mathematics in Europe|publisher= European Mathematical Society|language= en-us|access-date= 28. marca 2018|df= dmy-all|archive-date= 2018-03-29|archive-url= https://web.archive.org/web/20180329121010/http://mathematics-in-europe.eu/?p=250|url-status= dead}} * {{navedi revijo|last1= Urbanek|first1= Mariusz|authorlink1= Mariusz Urbanek|title= Geniusz: gen i już|journal= Polityka|date= april 2002|volume= 8|issue= 2348|url= http://www.lwow.com.pl/g8.htm}} * {{navedi revijo|last1= Waksmundzka-Hajnos|first1= Monika|url= http://kielich.amu.edu.pl/Stefan_Banach/greczek.html|title= Wspomnienie o Stefanie Greczku|publisher= Gdańsk University|journal= Focus|date= 2006|issue= 11}} {{refend}} <!-- == Nadaljne branje == --> == Zunanje povezave == {{v sorodnikih| wikt=no | commons=no | b=no | n=no | q=Stefan Banach | s=no | v=no | voy=no | species=no | d=no}} * [http://kielich.amu.edu.pl/Stefan_Banach/e-index.html Spletna stran, posvečena Stefanu Banachu] {{in lang|en}} {{in lang|pl}} * {{Projekt Matematična genealogija|id=12681}} * {{MacTutor|id=Banach}} * {{worldcat id|id=lccn-n86-118445}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Banach, Stefan}} [[Kategorija:Poljski matematiki]] [[Kategorija:Poljski akademiki]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Lvovu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Lvovu]] [[Kategorija:Člani Poljske akademije umetnosti]] [[Kategorija:Umrli za pljučnim rakom]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla (Poljska)]] [[Kategorija:Predsedniki Poljskega matematičnega društva]] day4jsvhdb1hikpng22fehimshecth4 0 515120 6675060 5963109 2026-05-12T19:17:41Z XJaM 3 m+/dp+/+ktgr 6675060 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik |name = Karol Borsuk |image = <!-- WD --> |image_size = |caption = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> |residence = |citizenship = |nationality = {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljaki|poljska]] |ethnicity = |fields = [[matematika]] |workplaces = |alma_mater = [[Univerza v Varšavi]] |doctoral_advisor = [[Stefan Mazurkiewicz]] |academic_advisors = |doctoral_students = |notable_students = {{plainlist|1= * [[Samuel Eilenberg]] * [[Jan Jaworowski]] * [[Krystyna Kuperberg]] * [[Włodzimierz Kuperberg]] * [[Andrzej Trybulec]] }} |known_for = [[Borsukova domneva]] <br /> [[Borsuk-Ulamov izrek]] |influences = |influenced = |awards = |religion = |signature = |footnotes = }} '''Karol Borsuk''', [[Poljaki|poljski]] [[matematik]], * [[8. maj]] [[1905]], [[Varšava]], [[Privislinski kraj]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Poljska]]), † [[24. januar]] [[1982]], Varšava, [[Ljudska republika Poljska]] (sedaj [[Poljska]]). Borsuk se je največ ukvarjal s [[topologija|topologijo]] in dosegel pomembne rezultate na področju [[funkcionalna analiza|funkcionalne analize]]. Uvedel je teorijo ''[[retrakcija (topologija)|absolutnih retraktov]]'' (AR) in ''retraktov z absolutno sosesko'' (ANR), ter [[množica kohomotopije|grupe kohomotopije]], kasneje poimenovane Borsuk-[[Edwin Spanier|Sponierove]] grupe kohomotopije. Uvedel je tudi [[teorija oblik (matematika)|teorijo oblik]]. Skonstruiral je več lepih primerov [[topološki prostor|topoloških prostorov]], na primer aciklični [[trirazsežni prostor|trirazsežni]] [[kontinuum (topologija)|kontinuum]], ki dovoljuje negibno točko, prosto [[homeomorfizem|homeomorfizma]] nase, in tudi [[dvorazsežni prostor|dvorazsežne]] kontraktilne [[polieder|poliedre]], ki so brez prostih robov. Njegove topološke in geometrijske domneve in teme so spodbujale raziskave več kot pol stoletja, še posebej so njegovi [[nerešeni matematični problemi|odprti problemi]] spodbujali področje [[neskončnorazsežna topologija|neskončnorazsežne topologije]]. Borsuk je opravil [[magisterij]] in [[doktorat]] na [[Univerza v Varšavi|Univerzi v Varšavi]] leta 1927 in 1930. Njegov doktorski mentor je bil [[Stefan Mazurkiewicz]]. Borsuk je bil od leta 1951 član [[Poljska akademija znanosti|Poljske akademije znanosti]]. Med njegovimi študenti so: [[Samuel Eilenberg]], Włodzimierz Holsztyński, [[Jan Jaworowski]], [[Krystyna Kuperberg]], [[Włodzimierz Kuperberg]], Hanna Patkowska in [[Andrzej Trybulec]]. == Dela == * ''Geometria analityczna w n wymiarach'' (1950) (prevod v angleščino kot ''Multidimensional Analytic Geometry'', [[Polish Scientific Publishers]], 1969) * ''Podstawy geometrii'' (1955) * ''Foundations of Geometry'' (1960) z [[Wanda Szmielew|Wando Szmielewo]], North Holland publisher{{r|freu_1961}} * ''Theory of Retracts'' (1967), PWN, Varšava. * ''Theory of Shape'' (1975) * ''Collected papers'' vol. I, (1983), PWN, Varšava. == Glej tudi == * [[Bing-Borsukova domneva]] * [[Borsukova domneva]] * [[Borsuk-Ulamov izrek]] * [[Zygmunt Janiszewski]] * [[Stanislaw Marcin Ulam]] * [[Škotska kavarna]] * [[Živinoreja (igra)|Živinoreja]], izobraževalna [[igra s kockami]], ki jo je Borsuk izdal na lastne stroške leta 1943 med nemško okupacijo Varšave. Izvirna igra se je med [[Varšavska vstaja (1944)|Varšavsko vstajo avgusta 1944]] izgubila. Zunaj Varšave je preživelo zelo malo izvodov, eno pa so vrnili družini Borsuk. Igro sedaj izdaja Granna pod imenom »Super Farmer«. == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="freu_1961">{{sktxt|Freudenthal|1961}}.</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{navedi revijo|last1= Freudenthal|first1= Hans|authorlink1= Hans Freudenthal|title= Review: ''Foundations of geometry, Euclidean and Bolyai–Lobachevskian geometry, projective geometry''. By K. Borsuk and Wanda Szmielew. Revised English translation.|journal= [[Bulletin of the American Mathematical Society]]|date= 1961|volume= 67|issue= 4|pages= 342–344|url= https://www.ams.org/journals/bull/1961-67-04/S0002-9904-1961-10606-X/S0002-9904-1961-10606-X.pdf|issn= 0273-0979|doi=10.1090/s0002-9904-1961-10606-x|doi-access= free}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Karol Borsuk (mathematician)}} * {{MacTutor|id=Borsuk}} * {{Projekt Matematična genealogija|id=12548}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Borsuk, Karol}} [[Kategorija:Poljski matematiki]] [[Kategorija:Poljski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Varšavi]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Varšavi]] [[Kategorija:Člani Poljske akademije znanosti]] [[Kategorija:Predsedniki Poljskega matematičnega društva]] 3h31pyfutrmhbm28swj5m6fgh0wak4t 0 517288 6675157 6263075 2026-05-13T06:55:10Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6675157 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Ilnur Zakarin | image = <!-- WD --> | fullname = Ilnur Azatovič Zakarin | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 187 cm<ref name="Ilnur Zakarin - Team KATUSHA ALPECIN">{{navedi splet|title=Ilnur Zakarin - Team KATUSHA ALPECIN|url=https://teamkatushaalpecin.com/team/riders/ilnur-zakarin|access-date=8 July 2019|archive-date=2019-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190708110219/https://teamkatushaalpecin.com/team/riders/ilnur-zakarin|url-status=dead}}</ref> | weight = 67 kg<ref name="Ilnur Zakarin - Team KATUSHA ALPECIN"/> | currentteam = {{ct|GAZ}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = | amateurteam1 = | proyears1 = 2012 | proteam1 = {{ct|TIK|2012}} | proyears2 = 2013–2014 | proteam2 = {{ct|RVL|2013}} | proyears3 = 2015–2019 | proteam3 = {{ct|KAT|2015}}<ref>{{navedi novice|url=http://www.cyclingnews.com/news/katusha-alpecin-announce-reduced-24-rider-roster-for-2019/|title=Katusha-Alpecin announce reduced 24-rider roster for 2019|work=[[Cyclingnews.com]]|publisher=[[Immediate Media Company]]|date=20 November 2018|access-date=5 January 2019}}</ref> | proyears4 = 2020 | proteam4 = {{ct|BMC|2020}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/valter-completes-ccc-teams-2020-roster/|title=Valter completes CCC Team's 2020 roster|work=[[Cyclingnews.com]]|publisher=[[Future plc]]|date=25 November 2019|access-date=1 January 2020}}</ref> | proyears5 = 2021– | proteam5 = {{ct|GAZ|2021}} | majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::1 etapna zmaga ([[Dirka po Franciji 2016|2016]]) :'''[[Dirka po Italiji]]''' ::2 etapni zmagi ([[Dirka po Italiji 2015|2015]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]]) '''Etapne dirke''' :[[Dirka po Azerbajdžanu]] (2014) :[[Dirka po Romandiji]] (2015) '''[[Kolesarska klasika|Enodnevne in klasične dirke]]''' :rusko državno prvenstvo - kronometer (2013, 2017) | medaltemplates = | show-medals = }} '''Ilnur Azatovič Zakarin''' ({{lang-ru|Ильнур Азатович Закарин}}), [[Rusi|ruski]] [[kolesar]], * [[15. september]] [[1989]], [[Naberežnje Čelni]], [[Sovjetska zveza]]. Zakarin je profesionalni kolesar, ki od leta 2021 tekmuje za [[UCI ProSeries|UCI ProTeam]] ekipo {{ct|GAZ}}.<ref>{{navedi splet|url=https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15258/1001716/280|title=Gazprom-RusVelo|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|access-date=6 January 2021|archive-url=https://archive.today/20210106015945/https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15258/1001716/280|archive-date=6 January 2021}}</ref><ref name="Gazprom">{{navedi novice|url=https://www.lequipe.fr/Cyclisme-sur-route/Actualites/Ilnur-zakarin-s-engage-avec-gazprom/1184290|title=Ilnur Zakarin s'engage avec Gazprom|language=fr|trans-title=Ilnur Zakarin joins forces with Gazprom|work=[[L'Équipe]]|publisher=[[Éditions Philippe Amaury]]|date=16 October 2020|access-date=16 October 2020}}</ref> Leta 2009 ga je ruska protidopinška agencija kaznovala z dvoletno prepovedjo tekmovanja po pozitivnem vzorcu na [[anabolični steroid]] [[metandienon]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.cyclingnews.com/news/russia-suspends-three-young-riders|title=Russia suspends three young riders|work=[[Cyclingnews.com]]|publisher=[[Future plc]]|date=28 January 2009|access-date=3 May 2015|author=Susan Westemeyer}}</ref> Leta [[Dirka po Sloveniji 2014|2014]] je osvojil drugo mesto na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in zmagal na [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirki po Azerbajdžanu]], leta 2015 pa je dosegel skupno zmago na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]]. [[Dirka po Italiji 2015|Istega leta]] je dosegel svojo prvo etapno zmago na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]], drugo pa leta [[Dirka po Italiji 2019|2019]]. Leta [[Dirka po Franciji 2016|2016]] je dosegel svojo edino etapno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], [[Dirka po Španiji 2017|naslednjega leta]] pa je dosegel tretje mesto v skupnem seštevku [[Dirka po Španiji|Dirke po Španiji]] in peto mesto v skupnem seštevku Dirke po Italiji. Na Dirki po Franciji je najboljšo uvrstitev v skupnem seštevku dosegel leta [[Dirka po Franciji 2018|2018]] z devetim mestom. V svojem edinem nastopu na [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2020]] je odstopil na cestni dirki. Dvakrat je postal ruski državni prvak v kronometru. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Zakarin, Ilnur}} [[Kategorija:Ruski kolesarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Rusijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Ruski športniki, kaznovani zaradi dopinga]] [[Kategorija:Kolesarji, kaznovani zaradi dopinga]] r31rcx0z6tv9uquoytiy2z8tupxamt7 0 517418 6675133 6546999 2026-05-13T05:10:37Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Lačna_bučka_logo.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi [[:c:COM:VRT|No permission]] since 5 May 2026. Odstranjevanje. 6675133 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spletišče | name = Lačna Bučka | logo = | type = blog | owner = | editor = [[Samo Kreft]] in Nataša Sivec | url = {{URL|https://lacna-bucka.com/}} | launch_date = 2019 | current_status = Deluje }} '''Lačna Bučka - veganska prehrana s kančkom znanosti''' je poljudnoznanstveni portal/[[blog]], ki obravnava živila rastlinskega izvora, predvsem njihovo hranilno vrednost, pa tudi zgodovinske, kulturne, botanične in druge naravoslovne in družboslovne zanimivosti povezane z rastlinskimi živili.<ref>{{Navedi splet|title=Asist. Darja Kolar in prof. dr. Samo Kreft prejela priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju|url=https://www.ffa.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/odlicnost/asist.-darja-kolar-in-prof.-dr.-samo-kreft-prejela-priznanje-prometej-znanosti-za-odlicnost-v-komuniciranju-2019|website=www.ffa.uni-lj.si|accessdate=2023-03-07}}</ref> Namen te strani je pokazati, da je lahko [[Veganstvo|veganska]] hrana enostavna za pripravo, hranilno polnovredna, pestra in cenovno ugodna.<ref>{{Navedi splet|title=Ekipa Lačne Bučke|url=https://lacna-bucka.com/kdo-sva/|accessdate=2023-03-07|language=|website=lacna-bucka.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lačna bučka na obisku pri Katji Rebolj - veganska divja hrana|url=https://katjarebolj.com/lacna-bucka/|website=dr. Katja Rebolj {{!}} ROŽMA|date=2020-09-17|accessdate=2023-03-07|language=sl-SI|last=admin}}</ref> Ustanovitelja, [[Samo Kreft]] in Darja Kolar, sta bila sodelavca [[Fakulteta za farmacijo v Ljubljani|Fakulete za farmacijo, Univerze v Ljubljani]].<ref name=":0" /> Stran Lačna Bučka ima tudi sestrsko stran v angleščini '''Hungry Pumpkin'''. == Nagrade in priznanja == Januarja 2020 so ustvarjalci strani za inovativen pristop h komuniciranju o živilih rastlinskega izvora v okviru poljudnoznanstvenega portala Lačna bučka prejeli priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, ki ga podeljuje [[Slovenska znanstvena fundacija]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Univerza v Ljubljani prejela srebrno priznanje za donatorsko podporo Slovenske znanstvene fundacije|url=https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/2020012814115653/|website=www.uni-lj.si|accessdate=2023-03-07|language=sl|first=Univerza v|last=Ljubljani|date=28. januar 2020|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328041340/https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/2020012814115653/|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[https://Www.hungry-pumpkin.com www.hungry-pumpkin.com], angleška različica portala {{Škrbina o spletišču}} [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2019]] gd4xpove1i9632nlfmxsc4y2duilu7w 0 517645 6674878 6674780 2026-05-12T12:30:31Z Sporti 5955 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28494-46|~2026-28494-46]] ([[User talk:~2026-28494-46|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6643419 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | image = Kos EC Portrait 2024.jpg | caption = | office = [[Evropski komisar za evropsko sosedsko politiko in pogajanja o širitvi|Evropska komisarka za širitev]] | term_start =1. december 2024 | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] |party=[[Gibanje Svoboda]] (2022)|relations=[[Drago Kos]] (brat)|termend1=|termend=|predecessor=[[Olivér Várhelyi]]|president=[[Ursula von der Leyen]]}} '''Marta Kos''', [[Slovenci|slovenska]] [[plavalka]], [[Novinarstvo|novinarka]], [[Veleposlanik|veleposlanica]] in [[Politik|političarka]], * [[28. junij]] [[1965]], [[Slovenj Gradec]]. Je nekdanja slovenska novinarka, kasneje pa se je vključila v politiko in v diplomacijo. Bila je veleposlanica Republike Slovenije v Nemčiji in v Švici. Nekaj let je bila tudi podpredsednica [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]].<ref name=":0" /> Je soavtorica več knjig, med drugim knjige ''Politično komuniciranje'' (2002) ter ''Države in svet'' (2001). 1. decembra 2024 je nastopila mandat evropske komisarke za širitev. == Izobrazba == Marta Kos je obiskovala [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteto za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1988 diplomirala z delom ''Komunikacijski sistem pri koroških Slovencih v Avstriji in dvojezično šolstvo s posebnim ozirom na politično diferenciacijo med Zvezo slovenskih organizacij in Narodnim svetom koroških Slovencev.'' == Novinarstvo == Delovala je kot novinarka športnega uredništva Radiotelevizije Slovenija in dopisnica RTV iz Nemčije ter kot dopisnica Deutsche Welle.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Marta Kos: Odhod v politiko? Nikakor ne.|url=https://www.dnevnik.si/1042977758|website=Dnevnik|accessdate=2022-04-29|archive-date=2021-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20211128122547/https://www.dnevnik.si/1042977758|url-status=dead}}</ref> == Diplomacija == [[Slika:Combined Resolve DV Day45 (10995060724).jpg|sličica|Kot veleposlanica v Nemčiji]] Iz novinarstva se je Marta Kos v politiko sprva podala kot direktorica urada vlade za informiranje in kot tiskovna predstavnica vlade.<ref name=":0" /> V času [[11. vlada Republike Slovenije|vlade Alenke Bratušek]] je bila leta 2013 imenovana na funkcijo slovenske veleposlanice v [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Nemčiji|Nemčiji]]. Leta 2016 jo je nemška revija ''Diplomatisches Magazin'' izbrala za veleposlanico leta.<ref name=":0" /> Leta 2017 je Kosova nastopila mandat slovenske veleposlanice v [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Švici|Švici]], a je zaradi drugačnih pogledov na vodenje veleposlaništva in zunanje politike po menjavi slovenske vlade in tudi očitanih nepravilnosti in izrednega inšpekcijskega nadzora na veleposlaništvu s položaja odstopila leta 2020.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos odstopila tudi zaradi izrednega inšpekcijskega nadzora na veleposlaništvu v Bernu|url=https://www.dnevnik.si/1042933136|website=www.dnevnik.si|accessdate=2020-06-01|archive-date=2020-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200911185355/https://www.dnevnik.si/1042933136|url-status=dead}}</ref> == Politika == Leta 2022 se je pridružila [[Slovenija|slovenski]] politični stranki [[Gibanje Svoboda]]<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Marta Kos odstopila kot podpredsednica Gibanja Svoboda|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marta-kos-odstopila-kot-podpredsednica-gibanja-svoboda/640310|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-13|language=sl}}</ref> ter od aprila 2022 dalje delovala kot ena od dveh podpredsednic stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Gibanje Svoboda ima še drugo podpredsednico|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/stranka-gibanje-svoboda-z-odzivom-na-aktualno-dogajanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-29}}</ref> 28. junija 2022 je uradno napovedala svojo kandidaturo za predsednico države,<ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos: Moj stil vodenja države bo drugačen od Pahorjevega|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/marta-kos-o-kandidaturi-za-predsednico-drzave/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-03|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos osupnila ob Golobovih besedah o Kučanu|url=https://siol.net/novice/slovenija/marta-kos-osupnila-ob-golobovih-besedah-o-kucanu-582712|website=siol.net|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref> vendar jo je konec avgusta iz osebnih razlogov umaknila.<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos odstopa od kandidature|url=https://n1info.si/novice/slovenija/marta-kos-odstopa-od-kandidature/|website=N1|date=2022-08-30|accessdate=2022-08-30|language=sl-SI|last=Roglič|first=Meta|last2=Presekar|first2=Domenika}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob o umiku kandidature Marte Kos: To ni bila moja zahteva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-o-predsedniskih-in-lokalnih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-03|language=sl}}</ref> 13. septembra 2022 je odstopila s podpredsedniškega mesta Gibanja Svoboda in za razlog navedla nove usmeritve v življenju po odstopu od predsedniške kandidature.<ref name=":1" /> 12. decembra 2022 je v znak podpore notranji ministrici [[Tatjana Bobnar|Tatjani Bobnar]] in njenemu odstopu s funkcije izstopila iz Gibanja Svoboda, z izjavo, da to ni več njena stranka.<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos izstopa iz Gibanja Svoboda: To ni več moja stranka|url=https://siol.net/novice/slovenija/marta-kos-izstopa-iz-gibanja-svoboda-to-ni-vec-moja-stranka-594342|website=siol.net|accessdate=2022-12-12|language=sl}}</ref> === Evropska komisarka === [[Slika:Marta Kos, Radosław Sikorski 2.jpg|sličica|Marta Kos in poljski zunanji minister [[Radosław Sikorski]] (2025)]] Predsednik Gibanja Svobode je Marto Kos spomladi leta 2024 povabil, da prevzame prvo mesto na listi stranke za evropske volitve in kasneje možnost imenovanja na mesto evropske komisarke, a je ponudbo zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Velike težave za Goloba: Klemen Grošelj se umika, zavrnila ga je tudi Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kandidaturo-umaknil-klemen-groselj-kdo-vse-je-golobu-ze-dal-kosarico/|website=N1|date=2024-04-03|accessdate=2024-09-09|language=sl-SI|first=M. R. , M.|last=O}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Grošelj ne bo kandidiral na listi Gibanja Svoboda. Marta Kos zavrnila ponudbo stranke.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/groselj-ne-bo-kandidiral-na-listi-gibanja-svoboda-marta-kos-zavrnila-ponudbo-stranke/703800|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-09|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po odstopu kandidata za komisarja [[Tomaž Vesel|Tomaža Vesela]] je 9. septembra 2024 Kosova sprejela nominacijo predsednika [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Roberta Goloba]] za [[Evropski komisar|evropsko komisarko]].<ref>[https://n1info.si/novice/slovenija/marta-kos-premierju-golobu-dala-soglasje-za-komisarsko-kandidaturo/ Vlada soglasno potrdila nominacijo Marte Kos za evropsko komisarko], n1info, 9. september 2024</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos: "Zelo se zavedam odgovornosti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-za-novo-kandidatko-za-evropsko-komisarko-potrdila-marto-kos/720432|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-09|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Predsednica Evropske komisije [[Ursula von der Leyen]] naj bi namreč zaradi spolne uravnoteženosti Komisije od Slovenije pričakovala žensko kandidatko.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija vztraja: Tomaž Vesel ostaja edini kandidat za slovenskega komisarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-vztraja-tomaz-vesel-ostaja-edini-kandidat-za-slovenskega-komisarja/|website=N1|date=2024-09-03|accessdate=2024-09-09|language=sl-SI|first=Meta Roglič , Luka|last=Mlakar}}</ref> Vlada je njeno kandidaturo potrdila 19. septembra.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Vlada soglasno potrdila kandidaturo Marte Kos|url=https://siol.net/novice/slovenija/marta-kos-zavraca-obtozbe-o-proruskih-staliscih-gre-za-ocitno-manipulacijo-644152|website=siol.net|accessdate=2024-09-19|language=sl}}</ref> Predsednica Komisijo je za Marto Kos predvidela mesto komisarke za širitev EU, katere ključna naloga je mdr. vključitev [[Ukrajina|Ukrajine]] in njena obnove po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski agresiji]]. Kosova je kmalu po ruski invaziji izjavila, da je potrebno »na račun Rusije izreči vse kritike, vendar si ne smemo zapirati vrat« in »Slovenija je imela z Rusijo ves čas dobre odnose, v času vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]] pa smo doživeli premik proti [[ZDA]] in oddaljitev od Rusije«.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=What Europe’s new enlargement czar, Marta Kos, means for Ukraine|url=https://www.politico.eu/article/europe-enlargement-slovenia-marta-kos-russia-ukraine-moldova-accession/|website=POLITICO|date=2024-09-18|accessdate=2024-09-19|language=en-GB}}</ref><ref name=":2" /> Njene izjave je opozicija označila za proruske, pritegnile pa so tudi pozornost bruseljskega [[Politico|Politica]].<ref>{{Navedi splet|title=Kos prestala burno zaslišanje: očitki o Udbi, naklonjenosti Rusiji in mobingu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-test-za-komisarsko-kandidatko-marto-kos-bo-dobila-zeleno-luc-odbora/|website=N1|date=2024-09-18|accessdate=2024-09-19|language=sl-SI|first=L. M. , J.|last=M}}</ref> Predstavniki Ukrajine jih niso želeli komentirati.<ref name=":3" /> Kosova je očitke o proruskosti zavrnila, češ da gre za manipulacijo konteksta in da je že od začetka vojne na strani Ukrajine ter pozvala k podpori obrambe v političnem, finančnem in vojaškem smislu.<ref name=":2" /> 7. novembra 2024 je kot kandidatka evropske stranke [[Renew Europe|Renew]] prestala zaslišanje za komisarsko mesto Sosedstvo in širitev. [[Slika:Srečanje evropske komisarke Marte Kos s predsednikom vlade Robertom Golobom. Novinarska konferenca po srečanju. (54222758385).jpg|sličica|Eden prvih obisk Kosove kot komisarke je bil v Sloveniji. Na fotografiji s premierjem [[Robert Golob|Golobom]] (2024)]] Funkcijo komisarke je uradno prevzela 1. decembra 2024, prav tega dne se je skupaj z novo visoko predstavnico Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko [[Kaja Kallas|Kajo Kallas]] in novim predsednikom Evropskega sveta [[António Costa|Antoniem Costo]] odpravila na obisk v [[Kijev]] v podporo v času [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije]].<ref>{{Navedi splet|title=Costa, Kallas in Kos na obisku v Kijevu, kjer potrjujejo nadaljnjo podporo Ukrajini|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/costa-kallas-in-kos-na-obisku-v-kijevu-kjer-potrjujejo-nadaljnjo-podporo-ukrajini/729152|website=rtvslo.si|accessdate=2024-12-01|language=sl|first=K.|last=T}}</ref> == Zasebno == Marta Kos je bila v mladosti jugoslovanska in slovenska prvakinja in rekorderka v [[Plavanje|plavanju]].<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Avtoriteta staršev je nujno potrebna|url=https://www.dnevnik.si/1042550057|website=Dnevnik|accessdate=2023-03-11|date=23. oktober 2012|archive-date=2023-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20230311085306/https://www.dnevnik.si/1042550057|url-status=dead}}</ref> Je sestra [[Drago Kos|Draga Kosa]].<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos Marko: Ženske so mi najbolj odpirale vrata|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5864028d1b1c0/marta-kos-marko-zenske-so-mi-najbolj-odpirale-vrata|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref> === Zakonsko življenje === 16 let je bila poročena z [[Aaron Marko|Aaronom Markom]], ločila sta se leta 2018. V [[Ženeva|Ženevi]] živi s svojim drugim možem Henrijem Gétazom.<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos spregovorila o boleči ločitvi, ki jo jemlje kot osebni poraz|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/marta-kos-spregovorila-o-boleci-locitvi-ki-jo-jemlje-kot-osebni-poraz/|website=Govori.se|date=2022-06-29|accessdate=2023-03-11|language=sl}}</ref><ref>Comino, Andreja. "Henri je moja skala in največja podpora". ''Jana''. 31. maj 2022. str. 11-15</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|title=Komisarka : Marta Kos kot zanesljiva sodelavka komunistične tajne policije|last=Omerza|first=Igor|publisher=Zavod Aruma|year=2026|location=Ljubljana|cobiss=268407811|language=sl}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{SEK}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kos, Marta}} [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Slovenski veleposlaniki]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Švici]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Nemčiji]] [[Kategorija:Slovenski evropski komisarji]] g29jx21dqu6b0gohpsarux933gtdjof 0 517728 6675092 6556823 2026-05-12T21:25:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675092 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Bombardiranje Odese | partof = [[južna ukrajinska ofenziva|južne ukrajinske ofenzive]] med [[ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino]] | date = 24. februar 2022 – danes<br>({{Age in years, months, weeks and days|month1=2|day1=24|year1=2022}}) | place = [[Odesa]], [[Odesovska oblast]], [[Ukrajina]] | caption = Posledice raketnega napada na skladišče 24. februarja 2022 | image = Одеса, вул. Новомосковська, 24.02.2022.jpg | strength2 = | strength1 = | commander2 = | commander1 = | combatant2 = {{flag|Ukrajina}} | combatant1 = {{flag|Rusija}} | units1 = {{flagicon image|Banner_of_the_Armed_Forces_of_the_Russian_Federation_(obverse).svg}} [[Oborožene sile Rusije]] *{{flagicon image|Flag of the Russian Air Force.svg}} [[Ruske zračne sile]] *{{flagicon image|Naval ensign of Russia.svg}} [[Ruska vojna mornarica]] | units2 = {{flagicon image|Ensign_of_the_Ukrainian_Armed_Forces.svg}} [[Oborožene sile Ukrajine]] *{{flagicon image|Territorial Defence Forces branch SSI.svg}} [[Teritorialna obramba Ukrajine]] | casualties1 = 1 mornar ubit, 27 pogrešanih<ref name="27missing">{{navedi novice |date=22 April 2022 |title=Russia says one sailor died, 27 missing after missile cruiser sank |website=Al Arabiya |url=https://english.alarabiya.net/News/world/2022/04/22/Russia-says-one-sailor-died-27-missing-after-missile-cruiser-sank}}</ref><br />[[Potapljanje Moskve|Moskva potopljena]]<ref name="sunk">{{navedi novice |title=Russia says flagship missile cruiser has sunk after explosion off coast of Ukraine |language=en-US |newspaper=Washington Post |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/04/14/ukraine-russian-missile-cruiser-moskva-warship/ |access-date=2022-04-14 |issn=0190-8286 |archive-date=14 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220414092224/https://www.washingtonpost.com/world/2022/04/14/ukraine-russian-missile-cruiser-moskva-warship/ |url-status=live }}</ref><br>1 Mi-8 helikopter izgubljen | casualties2 = 22+ vojakov ubitih, 6+ ranjenih<ref name="UAcas1" /><ref name="UAcas2" /><br />1 letalo izgubljeno | casualties3 = 31 civilistov ubitih, 63-65 ranjenih<ref>{{navedi novice |last=Medina |first=Eduardo |last2=Kim |first2=Victoria |date=2022-07-01 |title=Missile Strikes on Ukraine Kill at Least 21 Near Odesa |language=en-US |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2022/06/30/world/europe/ukraine-odesa-missile-strike.html |access-date=2022-07-01 |issn=0362-4331}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Лотоцька |first=Наталка |date=3 March 2022 |title=Окупанти двічі обстріляли село Біленьке на Одещині, загинула людина |url=https://lb.ua/society/2022/03/03/507885_okupanti_dvichi_obstrilyali_selo.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220323234757/https://lb.ua/society/2022/03/03/507885_okupanti_dvichi_obstrilyali_selo.html |archive-date=23 March 2022 |access-date=29 March 2022 |website=LB.ua |language=uk}}</ref><ref name="edition.cnn.com">[https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-04-24-22/h_3f65b85b8497d5406bc752cb5b7d25b8 8 dead in Russian missile strikes in Southern Ukraine, Odesa mayor says]</ref><ref>[https://abcnews.go.com/International/wireStory/putin-marks-victory-day-show-11-week-war-84608250 Russia pummels port of Odesa in attempt to disrupt supplies]</ref> }} Med [[Južna ukrajinska ofenziva|južnoukrajinsko ofenzivo]] [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino leta 2022]] je bilo mesto [[Odesa]] in njena okolica večkrat tarča obstreljevanja ruskih vojaških ladij v [[Črno morje|Črnem morju]] in zračnih napadov ruskih zračnih sil. Mesto je bilo tudi tarča ruskih [[Manevrirni izstrelek|manevrirnih raket]]. == Časovnica == [[Slika:Equipment_of_the_sabotage_and_reconnaissance_group_captured_in_Odessa_Oblast,_2022_(2).jpg|levo|sličica| Zasežena oprema domnevnih ruskih saboterjev, 27. februar]] Prvi ruski zračni napadi na Odeso so se zgodili na prvi dan invazije, 24. februarja zgodaj zjutraj ter pri tem ciljali na skladišča v mestu ter radarske in protizračne obrambne sisteme v Lipecku. V napadih je bilo ubitih najmanj 22 vojakov, še 6 je bilo ranjenih.<ref name="UAcas1">{{Navedi splet|url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/02/24/7325379/|title=На Одещині російські окупанти вбили 18 осіб|language=uk|date=24 February 2022|accessdate=12 April 2022|archivedate=8 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220308145229/https://www.pravda.com.ua/news/2022/02/24/7325379/}}</ref><ref name="UAcas2">{{Navedi splet|url=https://odesa.depo.ua/ukr/odesa/v-podilsku-na-odeshchini-proshchayutsya-z-zagiblimi-vnaslidok-vorozhogo-aviaudaru-po-viyskoviy-chastini-202202271429461|title=В Подільську на Одещині прощаються з загиблими внаслідок ворожого авіаудару по військовій частині|language=uk|date=27 February 2022|website=Depo Odesa|accessdate=2022-04-24|archive-date=2022-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220420173742/https://odesa.depo.ua/ukr/odesa/v-podilsku-na-odeshchini-proshchayutsya-z-zagiblimi-vnaslidok-vorozhogo-aviaudaru-po-viyskoviy-chastini-202202271429461|url-status=dead}}</ref> Ruski saboterji so v Odesi začeli delovati okrog 27. februarja, ko so jih ukrajinske oblasti pridržale in jim zaplenile opremo. Evakuacijski vlaki so 2. marca pričeli odvažati civiliste iz mesta proti Černivcu in Užgorodu, nadaljnji evakuacijski vlaki pa so vozili 8. marca.<ref>{{Navedi splet|title=The situation in Odessa: what is happening in the city|url=https://www.rbc.ua/ukr/styler/situatsiya-odesse-seychas-proihodit-gorode-1645700129.html|website=RBC Ukraine|accessdate=29 March 2022|language=ru|archivedate=8 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220308131538/https://www.rbc.ua/ukr/styler/situatsiya-odesse-seychas-proihodit-gorode-1645700129.html}}</ref> 2. marca ob 12.00 po lokalnem času so ruske sile obstreljevale vas Dakne severozahodno od Odese in poškodovale plinovod ter med napadom zažgale devet hiš in garažo. Temu je 3. marca sledilo obstreljevanje bližnjih vasi Zatoka<ref>{{Navedi splet|title=Ворог обстріляв курортну Затоку на Одещині|url=https://www.ukrinform.ua/rubric-regions/3419095-vorog-obstrilav-kurortnu-zatoku-na-odesini.html|website=Ukrinform|accessdate=29 March 2022|language=uk|date=3 March 2022|archivedate=30 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220330122113/https://www.ukrinform.ua/rubric-regions/3419095-vorog-obstrilav-kurortnu-zatoku-na-odesini.html}}</ref> in Bilenke, pri čemer je bil v slednjem napadu ubit vsaj en civilist.<ref>{{Navedi splet|last=Лотоцька|first=Наталка|title=Окупанти двічі обстріляли село Біленьке на Одещині, загинула людина|url=https://lb.ua/society/2022/03/03/507885_okupanti_dvichi_obstrilyali_selo.html|website=LB.ua|accessdate=29 March 2022|language=uk|date=3 March 2022|archivedate=23 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220323234757/https://lb.ua/society/2022/03/03/507885_okupanti_dvichi_obstrilyali_selo.html}}</ref> Ruske vojaške ladje so obstreljevale tudi ukrajinsko civilno plovilo ''Helt'' v pristanišču v Odesi, zaradi česar je potonilo.<ref>{{Navedi splet|last=Касіян|first=Віра|title=Pосійські кораблі в Одеському порту потопили цивільне судно, яке не погодилося стати живим щитом (оновлено)|url=https://lb.ua/society/2022/03/03/507842_rosiyski_korabli_odeskomu_portu.html|website=LB.ua|accessdate=29 March 2022|language=uk|date=3 March 2022|archivedate=30 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220330235610/https://lb.ua/society/2022/03/03/507842_rosiyski_korabli_odeskomu_portu.html}}</ref> 5. marca so poročali o sestrelitvi enega ruskega [[Mil Mi-8|Mi-8]] v bližini Odese.<ref>{{Navedi splet|last=Орлова|first=Віолетта|title=ППО України збила російський літак в Одесі|url=https://www.unian.ua/war/ppo-ukrajini-zbila-rosiyskiy-litak-v-odesi-novini-odesi-11730472.html|website=UNIAN|accessdate=29 March 2022|language=uk|date=5 March 2022|archivedate=23 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220323180336/https://www.unian.ua/war/ppo-ukrajini-zbila-rosiyskiy-litak-v-odesi-novini-odesi-11730472.html}}</ref><ref name="TheDrive2">{{Navedi splet|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/44602/the-russian-air-force-just-had-a-terrible-day-over-ukraine|title=The Russian Air Force Just Had A Terrible Day Over Ukraine|website=The Drive|date=5 March 2022|accessdate=12 April 2022|archivedate=6 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220306022503/https://www.thedrive.com/the-war-zone/44602/the-russian-air-force-just-had-a-terrible-day-over-ukraine}}</ref> V Odesi je bila 8. marca po prvih pritožbah civilistov v mestu, ki so se želeli pridružiti obrambnim silam, ustanovljena nova brigada teritorialnih obrambnih sil Ukrajine.<ref>{{Navedi splet|title=Що відбувається у Одесі зараз. Ситуація в місті 9 березня: онлайн|url=https://www.rbc.ua/ukr/news/proishodit-odesse-seychas-situatsiya-gorode-1646345434.html|website=RBC Ukraine|accessdate=29 March 2022|language=ru|date=9 March 2022|archivedate=24 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220324041253/https://www.rbc.ua/ukr/news/proishodit-odesse-seychas-situatsiya-gorode-1646345434.html}}</ref> Ruski napadi v Odesi so se okrepili proti koncu marca. 21. marca zjutraj so se ruske vojaške ladje ponovno pojavile na morju in začele obstreljevati Odeso, vključno s pristaniščem, preden je ukrajinska obalna [[artilerija]] izvedla protiofenzivne baraže in jih pregnala nazaj v [[Črno morje]].<ref>{{Navedi splet|title=Одеське узбережжя обстріляли два кораблі рф – артилерія ЗСУ відігнала ворога|url=https://www.ukrinform.ua/rubric-ato/3435618-odeske-uzberezza-obstrilali-dva-korabli-rf-artileria-zsu-vidignala-voroga.html|website=Ukrinform|accessdate=29 March 2022|language=uk|date=21 March 2022|archivedate=24 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220324103557/https://www.ukrinform.ua/rubric-ato/3435618-odeske-uzberezza-obstrilali-dva-korabli-rf-artileria-zsu-vidignala-voroga.html}}</ref> 25. marca je ukrajinska protizračna obramba trdila, da je nad Črnim morjem sestrelila tri [[Manevrirni izstrelek|križarske rakete]], ki so bile na poti v Odeso in njeno okolico.<ref>{{Navedi splet|title=Над Одещиною збили три ворожі крилаті ракети|url=https://www.ukrinform.ua/rubric-regions/3439792-nad-odesinou-zbito-tri-vorozi-krilati-raketi.html|website=Ukrinform|accessdate=29 March 2022|language=uk|date=25 March 2022|archivedate=26 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220326143624/https://www.ukrinform.ua/rubric-regions/3439792-nad-odesinou-zbito-tri-vorozi-krilati-raketi.html}}</ref> Ukrajina je trdila, da sta bili 27. marca ob obali Odese sestreljeni še dve ruski križarski raketi.<ref>{{Navedi splet|last=Вельможко|first=Александр|title=Бойові дії 27 березня: ворог намагався обстріляти Одесу ракетами (ВІДЕО)|url=https://uc.od.ua/columns/alexvelmozhko/1241818|website=Одесский Курьер|accessdate=29 March 2022|language=uk|date=27 March 2022|archivedate=15 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220415133608/https://uc.od.ua/columns/alexvelmozhko/1241818}}</ref> Mesto je bilo po izjavi Sergeja Bratčuka, tiskovnega predstavnika vojaške uprave Odese, pozneje pod močnim minometnim ognjem.<ref>{{Navedi splet|last=Закревська|first=Софія|title=Окупанти втекли та залишили на полі бою рідкісну зброю – міномет 2С23 "Нона-СВК". Фото|url=https://news.obozrevatel.com/ukr/society/okupanti-vtekli-ta-zalishili-na-poli-boyu-ridkisnu-zbroyu-minomet-2s23-nona-svk-foto.htm|website=OBOZREVATEL|accessdate=29 March 2022|language=uk|date=28 March 2022|archivedate=29 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220329061411/https://news.obozrevatel.com/ukr/society/okupanti-vtekli-ta-zalishili-na-poli-boyu-ridkisnu-zbroyu-minomet-2s23-nona-svk-foto.htm}}</ref> 13. aprila sta svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič in guverner Odese Maksim Marčenko povedala, da sta rusko križarko Moskva, admiralsko ladjo ruske [[Črnomorska flota|črnomorske flote]], zadeli dve protiladijski raketi Neptun in da je v nemirnem morju zagorela. Rakete so bile proti Moskvi očitno izstreljene v Odesi ali v njeni okolici (ladja se je nahajal okrog 60 do 65 navtičnih milj od obale).<ref>{{Navedi novice|last=Axe|first=David|title=One Of Russia's Biggest Cruisers Knocked Out Near Odessa|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2022/04/13/the-ukrainians-claim-they-damaged-a-russian-cruiser-be-skeptical/?sh=11c89cbb3971|work=Forbes|date=April 13, 2022|accessdate=14 April 2022|archivedate=14 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220414202404/https://gum.criteo.com/syncframe?origin=publishertag&topUrl=www.forbes.com}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Fire puts Russian Navy's Black Sea Fleet flagship out of action|url=https://www.janes.com/defence-news/fire-puts-russian-navys-black-sea-fleet-flagship-out-of-action/|publisher=Janes Information Services|date=April 14, 2022|last=Manash Pratim Boruah|last2=Prathamesh Karle|last3=Shaurav Gairola|accessdate=14 April 2022|archivedate=14 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220414202407/https://www.janes.com/defence-news/fire-puts-russian-navys-black-sea-fleet-flagship-out-of-action/}}</ref> Rusko obrambno ministrstvo je trdilo, da je ladja med ladijskim požarom eksplodiralo skladišče streliva in pri tem utrpela močne poškodbe, posadka pa je bila v celoti evakuirana; pri tem se na ukrajinski napad ni sklicevala.<ref name="ammunition explosion">{{Navedi splet|url=https://www.usnews.com/news/world/articles/2022-04-13/russia-says-major-ship-in-black-sea-fleet-badly-damaged-in-blast-interfax|title=Russia Says Major Ship in Black Sea Fleet Badly Damaged in Blast - Interfax|date=April 13, 2022|accessdate=April 13, 2022|archivedate=14 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220414002231/https://www.usnews.com/news/world/articles/2022-04-13/russia-says-major-ship-in-black-sea-fleet-badly-damaged-in-blast-interfax}}</ref> Naslednji dan je ladja med vleko do pristanišča potonila. Rusija je navedla, da je bil en mornar iz ''Moskve'' ubit, 27 jih pogrešajo, medtem ko je bilo rešenih 396 članov posadke.<ref name="27missing" /> Po podatkih Ukrajine je 23. aprila ruski raketni napad zadel vojaški objekt in dve stanovanjski zgradbi,<ref>[https://en.interfax.com.ua/news/general/826624.html As a result of missile attack on Odesa, military facility and two residential buildings damaged]</ref> pri čemer je bilo po ukrajinskih podatkih ubitih 5 civilistov, 18 pa ranjenih.<ref name="edition.cnn.com"/> Rusija je napad potrdila.<ref>{{Navedi novice|title=Russia claims missile strikes in Odesa area|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61185469?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=626430ef6b7942142fe95592%26Russia%20claims%20missile%20strikes%20in%20Odesa%20area%262022-04-23T17%3A03%3A25.526Z&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:bf04ff30-8018-48f0-b043-451c5260430c&pinned_post_asset_id=626430ef6b7942142fe95592&pinned_post_type=share|accessdate=23 April 2022|agency=BBC}}</ref> Rusija je potrdila napad in navedla, da je bil tarča logistični terminal na vojaškem letališču, kjer je bilo shranjeno ameriško in evropsko orožje, podarjeno Ukrajini.<ref>{{navedi novice|title=Russian army eliminates logistics terminal with foreign weapons near Odessa|url=https://tass.com/defense/1442091|access-date=23 April 2022}}</ref> [[Slika:Riviera_shopping_mall_after_Russian_shelling_on_9_May_2022_(02).jpg|sličica|Nakupovalno središče v vasi Fontanka blizu Odese, uničeno 9. maja]] 27. aprila so ruske sile napadle in uničile most Zatoka, da bi mesto Odesa odrezale stran od preostale države vzhodno od reke [[Dnester]].<ref>{{navedi splet|url=https://atalayar.com/en/content/russia-bombs-strategic-zatoka-bridge-bid-cut-part-odessa|title=Russia bombs the strategic Zatoka bridge in a bid to cut off part of Odessa|date=27 April 2022|work=Atalayar|language=en|accessdate=2022-07-14|archive-date=2022-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220503160400/https://atalayar.com/en/content/russia-bombs-strategic-zatoka-bridge-bid-cut-part-odessa|url-status=dead}}</ref> 1. maja je ukrajinski predsednik Zelenski izjavil, da so ruske sile uničile novo zgrajeno vzletno-pristajalno stezo na letališču v Odesi. Ukrajinski uradniki so povedali, da so ruske sile za napad uporabile raketo [[K-300P Bastion-P|Bastion]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/5/1/russia-ukraine-war-odesa-airport-runway-destroyed|title=Russia-Ukraine war: Odesa airport runway 'destroyed'|date=1 May 2022|work=[[Aljazeera]]}}</ref> Mesto je bilo ponovno bombardirano 7. maja, ko so štiri rakete zadele civilno stavbo, dve pa mestno letališče.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/live/2022/05/07/world/ukraine-russia-war-news|title=Live Updates: Russian Pullback Seen Near Kharkiv, Despite Victory Day Push for Gains|work=The Neww York Times|date=8 May 2022}}</ref> Rusija je 9. maja izstrelila tri rakete [[Kh-47M2 Kinžal|Kinžal]] na Odeško oblast. Predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]] in predsednik ukrajinske vlade [[Denis Šmihal]] sta bila tak rat v Odesi in sta se morala skriti v bombnem zaklonišču. Zvečer istega dne so ruske enote z raketami obstreljevale tri skladišča v Odesi in nakupovalni center v vasi Fontanka v bližini mesta. V skladiščih je bila ena oseba ubita, dve osebi sta bili ranjeni, v nakupovalnem središču pa so bile ranjene tri osebe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/russian/news-61391346|title=Россия бомбила Одессу 9 мая. Последний удар был после праздничного салюта в Москве. Фото|date=2022-05-10|publisher=BBC|language=ru|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220510161004/https://www.bbc.com/russian/news-61391346|archivedate=2022-05-10|url-status=live}}</ref> V noči med 30. junijem in 1. julijem 2022 so bile iz strateških bombnikov [[Tupoljev Tu-22|Tu-22]] izstreljene tri rakete [[Kh-22]], ki so [[Raketni napad na Sergijivko|zadele 9-nadstropno stanovanjsko hišo in rekreacijski center v naselju Sergjivka]] v Bilgorod-Dnistrovskjem rajonu v Odeški oblasti. Uničen je bil celoten del stanovanjske stavbe. Vsaj 21 ljudi je bilo ubitih, več kot 38 pa ranjenih.<ref name="Meduza_Serhiivka">{{navedi novice|title=В Одесской области из-за ракетного удара погибли 18 человек|trans-title=18 people have died in Odessa Oblast after missile strike|url=https://meduza.io/news/2022/07/01/v-odesskoy-oblasti-iz-za-raketnogo-udara-pogibli-17-chelovek|agency=[[Meduza]]|date=1 July 2022}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Medina|first=Eduardo|last2=Kim|first2=Victoria|date=2022-07-01|title=Missile Strikes on Ukraine Kill at Least 21 Near Odesa|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/06/30/world/europe/ukraine-odesa-missile-strike.html|access-date=2022-07-01|issn=0362-4331}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:Bitke leta 2022]] [[Kategorija:Bitke Rusije]] [[Kategorija:Bitke Ukrajine]] [[Kategorija:Odesa]] m14flx1cqwydhxy1voslbne704ned19 0 517774 6674906 6496906 2026-05-12T13:43:54Z ~2026-28279-21 259659 /* 1917–1927 */ 6674906 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of the Soviet Union.svg|sličica|348x348px|Zastava Sovjetske zveze]] '''Zgodovina Sovjetske Rusije in Sovjetske zveze''' vključuje obdobje sprememb tako za [[Rusija|Rusijo]] kot za celoten [[svet]]. Čeprav sta izraza »Sovjetska Rusija« in »Sovjetska zveza« pogosto sopomenki v vsakdanjem govoru (bodisi za priznavanje prevlade Rusije nad [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] ali sklicevanje na Rusijo v času Sovjetske zveze), se nanaša »Sovjetska Rusija« pogosto posebej na nekaj let med [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] leta 1917 in ustanovitvijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1922. Pred letom 1922 so obstajale štiri neodvisne sovjetske republike: [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika]], [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika]], [[Beloruska ljudska republika|Beloruska]] SSR in [[Zakavkazje|Zakavkaška]] SFSR. Te štiri republike so postale prve zvezne republike Sovjetske zveze, kasneje (1924/25) pa sta se jim pridružili Ljudska sovjetska republika [[Buhara]] in Ljudska sovjetska republika [[Horezm]] leta 1924. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in takoj po njej so različne sovjetske republike priključile dele držav v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]] in Ruska SFSR je priključila Ljudsko [[Republika Tuva|republiko Tuva]], [[Japonska|Japonskemu cesarstvu]] pa je odvzela [[Južni Sahalin]] in [[Kurilsko otočje|Kurilske otoke]]. ZSSR je priključila tudi tri države ob [[Baltsko morje|Baltskem morju]] in tako ustvarila tri nove republike: [[Litovska sovjetska socialistična republika|Litovsko SSR]], [[Latvijska sovjetska socialistična republika|Latvijsko]] SSR in [[Estonija|Estonsko]] SSR. Sčasoma je nacionalna razmejitev v Sovjetski zvezi povzročila nastanek več novih republik na ravni države po etničnih linijah, pa tudi organizacijo avtonomnih etničnih regij (avtonomnih republik, avtonomnih oblasti, avtonomnih okrajev) znotraj Rusije. ZSSR je v naslednjem obdobju pridobivala in izgubljala vpliv na druge komunistične države. Okupacijska sovjetska vojska je omogočila ustanovitev komunističnih satelitskih držav po drugi svetovni vojni v srednji in vzhodni Evropi. Te so bile vključene v [[Varšavski pakt]] in so vključevale (sprva tudi [[Albanija|Ljudsko republiko Albanijo]]), [[Bolgarija|Ljudsko republiko Bolgarijo]], [[Češkoslovaška|Češkoslovaško socialistično republiko]], [[Nemška demokratična republika|Vzhodno Nemčijo]], [[Madžarska|Madžarsko ljudsko republiko]], [[Poljska|Poljsko ljudsko republiko]] in [[Romunija|Socialistično republiko Romunijo]]. V šestdesetih letih dvajsetega stoletja je prišlo do [[Sovjetsko-albanski spor|sovjetsko-albanskega spora]], [[Sovjetsko-kitajski spor|kitajsko-sovjetskega spora]] in [[Destalinizacija|destalinizacije]] komunistične Romunije; invazija Varšavskega pakta leta 1968 na Češkoslovaško je razdelila komunistično gibanje. [[Padec komunizma|Revolucije leta 1989]] so končale komunistično vladavino v satelitskih državah.  Napetosti z osrednjo vlado so vodile do tega, da so konstitutivne republike od leta 1988 razglasile neodvisnost, kar je povzročilo popolen in dokončen [[razpad Sovjetske zveze]], ki se je zgodil po neuspelem državnem udaru leta 1991. == 1917–1927 == Prvotna filozofija države je temeljila predvsem na delih nemških filozofov [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]]. V svojem bistvu je Marxova teorija navajala, da so gospodarski in politični sistemi šli skozi neizogibno evolucijo v obliki, po kateri bi sedanji [[Kapitalizem|kapitalistični]] sistem zaradi svojih notranjih protislovij propadel, nadomestila pa ga bi [[Socializem|socialistična]] država, kjer bo [[proletariat]] držal državno oblast. Socializem bi pa sčasoma nadomestila brezdržavna in brezrazredna družba, kar je Marx imenoval »čisti [[komunizem]]«. Prevladujoča socialistična stranka, Ruska socialdemokratska laburistična stranka (RSDLP), je bila ustanovljena po [[Marksizem|marksistični ideologiji]]. Od leta 1903 se je stopnjevala vrsta razcepov v stranki med dvema glavnima voditeljema: boljševiki (kar pomeni »večina«) na čelu z [[Vladimir Lenin|Vladimirjem Leninom]] in menševiki (kar pomeni »manjšina«) pod vodstvom [[Julij Martov|Julija Martova]]. Vse do leta 1912 sta obe skupini ostali združeni pod imenom »RSDLP«, vendar so velike razlike med Leninovimi in Martovovimi nazori pripeljali do dokončnega razkola. Ne samo, da sta se ti skupini borili med seboj, ampak sta imeli tudi skupne sovražnike, zlasti tiste, ki so poskušali vrniti carja na oblast. Po februarski revoluciji leta 1917 so menjševiki prevzeli nadzor nad Rusijo in ustanovili začasno vlado, vendar je to trajalo le nekaj mesecev, dokler niso boljševiki prevzeli oblast v [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] istega leta, znani tudi kot velika oktobrska socialistična revolucija. Pod partijskim nadzorom je bila zatrta vsa politika in stališča, ki niso bili v skladu z Rusko komunistično partijo, pod predpostavko, da je RCP predstavljala proletariat in da so bile vse dejavnosti v nasprotju s prepričanjem stranke »kontrarevolucionarne« ali »protisocialistične«. Leta 1917 je Sovjetska zveza dosegla mir z osrednjimi silami, njihovimi sovražniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], a se je borila tudi v [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] proti [[Bela armada|Beli armadi]] in tujim vojskam iz [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in [[Francija|Francije]]. To je povzročilo velike teritorialne spremembe, čeprav začasne za nekatere od teh. Ruska komunistična partija je sčasoma zatrla vse nasprotnike in je hitro razširila sovjetsko pravilo in se uveljavila po vsej Rusiji. 30. decembra 1922 je bila razglašena ustanovitev Sovjetske zveze, prve komunistične države. Po Leninovi smrti leta 1924 je [[Josif Stalin]], že dotlej generalni sekretar KPSZ, postopoma postal Leninov naslednik in v približno petih letih sam prevzel vodenje Sovjetske zveze. == 1927–1953 == Zgodovina Sovjetske zveze med letoma 1927 in 1953 zajema obdobje druge svetovne vojne in zmage proti [[Tretji rajh|nacistični Nemčiji]], medtem ko je ZSSR ostala pod nadzorom Josifa Stalina. Ker je industrija v Sovjetski zvezi še vedno bila nerazvita, je do druge svetovne vojne trajalo obdobje hitre industrializacije. To je potekalo v obliki ''petletk.'' V prvi petletki so elektrificirali državo, razvili težko industrijo in kolektivizirali zemljo. V drugi so razvili železnice. V tretji pa so razvili vojaško industrijo, a je bila prekinjena zaradi [[Operacija Barbarossa|Nemškega napada na Sovjetsko zvezo]]. Stalinova moč v partiji in državi je bila vzpostavljena in se je sčasoma razvila v Stalinov kult osebnosti, sovjetsko tajno policijo in množično mobilizacijo. Komunistična partija je bila eno glavnih Stalinovih orodij pri oblikovanju sovjetske družbe. Kolektivizacija je potekala v času prve petletke, in njen namen je bil spremeniti večja kmetijska zemljišča v kolektivne (Kolhoze) ali državno upravljane kmetije (Sovhoze). Cilji kolektivizacije so bili večja proizvodnja kmetijskih izdelkov in bolj pravična porazdelitev pridelkov. [[Druga svetovna vojna]], v Sovjetski zvezi znana kot »velika domovinska vojna«, je opustošila velik del ZSSR, pri čemer je približno ena od treh smrti v drugi svetovni vojni predstavljala državljana Sovjetske zveze. Po drugi svetovni vojni so vojske Sovjetske zveze zasedle srednjo in vzhodno Evropo, kjer so oblast prevzele socialistične vlade. Leta 1949 se je začela [[hladna vojna]] med zahodnim blokom in vzhodnim (sovjetskim) blokom, pri čemer je [[Varšavski pakt]] v Evropi postavil proti [[NATO|Natu]]. Po letu 1945 Stalin ni neposredno sodeloval v nobeni vojni. Stalin je z svojim vodstvom nadaljeval do svoje smrti leta 1953. == 1953–1964 == V Sovjetski zvezi je v enajstletnem obdobju od smrti Josifa Stalina (1953) do politične odstavitve [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] (1964) v nacionalni politiki prevladovala hladna vojna; ideološki boj ZDA in ZSSR za planetarno prevlado svojih družbeno-ekonomskih sistemov in obrambo hegemoničnih sfer vpliva. Kljub temu se je od sredine petdesetih let dvajsetega stoletja, kljub temu, da se je Komunistična partija Sovjetske zveze (KPSZ) odrekla stalinizmu, politični kulturi stalinizma – vsemogočnemu generalnemu sekretarju, protitrockizmu, petletnemu načrtnemu gospodarstvu (post-nova ekonomska politika) in zavračanje tajnih protokolov pakta Molotov-Ribbentrop – je ostala značaj sovjetske družbe vse do pristopa Mihaila Gorbačova kot vodje KPSZ leta 1985. Leto 1953 je bilo za Sovjetsko zvezo tudi prelomno leto, ko je Hruščov po svojem prihodu na oblast uvedel vrste reform, znanih kot [[destalinizacija]], v kateri so "liberalizirali" (spremenili) stalinistični sistem, odstranili so Stalinove spomenike, njegovo ime so odstranili iz krajev, stavb in himne. Tri leta pozneje je Hruščov na 20. kongresu KPSZ imel [[O kultu osebnosti in njegovih posledicah|tajni govor]], v katerem je razkril Stalinove zločine in obsodil [[stalinizem]]. == 1964–1982 == Zgodovina Sovjetske zveze od 1964 do 1982, imenovana Brežnjevska doba, zajema obdobje vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] v Zvezi sovjetskih socialističnih republik (ZSSR). To obdobje se je začelo z visoko gospodarsko rastjo in hitro blaginjo, končalo pa se je z veliko šibkejšo Sovjetsko zvezo, ki se je soočala z družbeno, politično in gospodarsko stagnacijo. Povprečni letni dohodek je stagniral, ker potrebne gospodarske reforme niso bile nikoli v celoti izvedene. Nikita Hruščov je bil 14. oktobra 1964 odstavljen z mesta prvega sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze (KPSZ) in predsednika Sveta ministrov zaradi neuspešnih reform in neupoštevanja partijskih in vladnih institucij. Brežnjev je zamenjal Hruščova kot prvi sekretar, [[Aleksej Kosigin]] (1904-80) pa ga je zamenjal kot predsednik Sveta ministrov. [[Anastas Mikojan]] in pozneje [[Nikolaj Podgorni]] sta postala predsednika predsedstva vrhovnega sovjeta. Skupaj z [[Andrej Kirilenk|Andrejem Kirilenkom]] kot organizacijskim sekretarjem in Mihailom Suslovom kot glavnim ideologom in kadrovikom sta sestavljala oživljeno kolektivno vodstvo, ki je bilo po svoji obliki zamenjala avtokracijo, ki je bila značilna za Hruščovovo vladavino zadnjih (6-7) let. Kolektivno vodstvo si je najprej prizadevalo stabilizirati Sovjetsko zvezo in umiriti sovjetsko družbo, kar jim je uspelo izpolniti. Poleg tega so poskušali pospešiti gospodarsko rast, ki se je v zadnjih letih Hruščovega vladanja močno upočasnila. Leta 1965 je Kosygin sprožil več reform za decentralizacijo sovjetskega gospodarstva. Po začetnem uspehu pri ustvarjanju gospodarske rasti so privrženci v stranki zaustavili reforme, saj so se bali, da bi oslabili prestiž in moč stranke. V času Brežnjeva niso bile izvedene nobene druge radikalne gospodarske reforme, gospodarska rast pa je začela stagnirati v začetku do sredine sedemdesetih let. Po Brežnjevovi smrti leta 1982 se je sovjetska gospodarska rast po mnenju več zgodovinarjev skoraj ustavila. Politika stabilizacije, ki je nastala po odstavitvi Hruščova, je vzpostavila vladajočo gerontokracijo, politična korupcija pa je postala normalen pojav. Brežnjev pa nikoli ni sprožil obsežnih protikorupcijskih kampanj. Zaradi velike vojaške kopičenja v šestdesetih letih dvajsetega stoletja se je Sovjetska zveza v času Brežnjevove vladavine lahko utrdila kot velesila. Obdobje se je končalo z Brežnjevovo smrtjo 10. novembra 1982.<ref>James W. Cortada, "Public Policies and the Development of National Computer Industries in Britain, France, and the Soviet Union, 1940—80." ''Journal of Contemporary History'' (2009) 44#3 pp: 493-512, especially page 509-10.</ref><ref>Frank Cain, "Computers and the Cold War: United States restrictions on the export of computers to the Soviet Union and Communist China." ''Journal of Contemporary History'' (2005) 40#1 pp: 131-147. [https://www.jstor.org/stable/30036313 in JSTOR]</ref> Medtem ko so se vsa modernizirana gospodarstva po letu 1965 hitro premikala k informatizaciji, je ZSSR vedno bolj zaostajala. Odločitev [[Moskva|Moskve]], da se zgleduje po IBM/360 iz leta 1965, se je izkazala za odločilno napako, saj je znanstvenike zaklenila v sistem, ki ga niso mogli izboljšati, tako da je postopoma postal zastarel. Imeli so ogromne težave pri zanesljivi in ​​količinski izdelavi potrebnih čipov, pri programiranju delujočih in učinkovitih programov, pri usklajevanju povsem ločenih operacij in pri zagotavljanju podpore uporabnikom računalnikov.<ref>Yergin, ''The Quest'' (2011) p 23</ref> Ena največjih prednosti sovjetskega gospodarstva so bile njene ogromne zaloge [[Nafta|nafte]] in [[Plin|plina]]; Svetovne cene nafte so se med naftno krizo 1973–74 po štirikrat povečale in v letih 1979–81 ponovno narasle, zaradi česar je energetski sektor postal glavno gonilo sovjetskega gospodarstva in je bil uporabljen za pokrivanje številnih slabosti. Na neki točki je sovjetski premier Aleksej Kosygin povedal vodji proizvodnje nafte in plina: »S kruhom so stvari slabe. Dajte mi 3 milijone ton [nafte] več kot načrt.« pred tremi desetletji, leta 2007 je napisal: Trda valuta iz izvoza nafte je zaustavila naraščajočo krizo oskrbe s hrano, povečala uvoz opreme in potrošniškega blaga, zagotovila finančno osnovo za oboroževalno tekmo in doseganje jedrske paritete z [[Združene države Amerike|ZDA]] ter omogočila realizacijo tako tveganih tujih držav politične akcije, kot je vojna v [[Afganistan|Afganistanu]]. == 1982–1991 == Zgodovina Sovjetske zveze od 1982 do 1991 zajema obdobje od smrti in pogreba Leonida Brežnjeva do razpada Sovjetske zveze. Zaradi let krepitve sovjetske vojaške sile na račun domačega razvoja je gospodarska rast upadla. Neuspešni poskusi reform, mirovanje gospodarstva in uspeh Združenih držav Amerike proti silam Sovjetske zveze v vojni v Afganistanu so vodili k splošnemu občutku nezadovoljstva, zlasti v baltskih republikah in vzhodni Evropi.<ref>WorldBook online</ref> Brežnjeva je kot generalni sekretar KPSZ (in tudi šef države) nasledil [[Jurij Andropov]], dolgoletni šef KGB, njega pa že 1984, spet le za eno leto, [[Konstantin Černenko]]. Večje politične in družbene svoboščine, ki jih je uvedel zadnji sovjetski voditelj [[Mihail Gorbačov]], so ustvarile vzdušje odprte kritike sovjetske vlade. Dramatični padec cene nafte v letih 1985 in 1986 je močno vplival na dejanja sovjetskega vodstva.<ref name="AEI-Gaidar-Grain and Oil">{{navedi splet|last=Gaidar|first=Yegor|author-link=Yegor Gaidar|title=The Soviet Collapse: Grain and Oil|work=On the Issues: AEI online|publisher=American Enterprise Institute|url=http://www.aei.org/issue/25991|access-date=2009-07-09|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090722091512/http://www.aei.org/issue/25991|archive-date=2009-07-22}} (Edited version of a speech given November **, **** at the American Enterprise Institute.)</ref> [[Nikolaj Tihonov|Nikolaja Tihonova]] (1905-95), predsednika Sveta ministrov, je že 1985 nasledil [[Nikolaj Rižkov]] (1929-2024), [[Vasilij Kuznjecov|Vasilija Kuznjecova]] (1901-90), vršilca ​​dolžnosti predsednika predsedstva prezidija vrhovnega sovjeta, pa je nasledil [[Andrej Gromiko]], nekdanji dolgoletni minister za zunanje zadeve, ki je imel ključno vlogo pri Gorbačovovem imenovanju. Več sovjetskih socialističnih republik se je začelo upirati centralnemu nadzoru in vse večja demokratizacija je vodila v oslabitev centralne oblasti. Trgovinska vrzel ZSSR je postopoma praznila blagajno unije, kar je vodilo v končni bankrot. Neuspel državni udar avgusta 1991 je povzočil dokončni razpad, saj so se dotedanje zvezne republike začele medsebojno povezovati in dogovarjati, tako da je bil 25. decembra 1991 Mihail Gorbačov prisiljen odstopiti kot predsednik države in s tem razglasil [[razpad Sovjetske zveze]]. [[Rusija|Ruska federacija]], katere predsednik je bil že takrat [[Boris Jelcin]], je postala njena glavna naslednica v mendarodnopravnem oziru. == Glej tudi == * [[Razpad Sovjetske zveze]] * [[Politična represija v Sovjetski zvezi]] * [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi]] * [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistična Partija Sovjetske Zveze]] * [[Marksizem-leninizem|Marksizem-Leninizem]] == Sklici == <references /> == Literatura == * Conquest, Robert. ''The Great Terror: Stalin's Purge of the Thirties'' (1973). * Daly, Jonathan and Leonid Trofimov, eds. "[http://www.hackettpublishing.com/russia-in-war-and-revolution-1914-1922 Russia in War and Revolution, 1914–1922: A Documentary History]." (Indianapolis and Cambridge, MA: Hackett Publishing Company, 2009). {{ISBN|978-0-87220-987-9}}. * Feis, Herbert. ''Churchill-Roosevelt-Stalin: The War they waged and the Peace they sought'' (1953). * {{navedi knjigo|last=Figes|first=Orlando|title=A People's Tragedy: The Russian Revolution: 1891-1924|publisher=Pimlico|url=https://books.google.com/books?id=p6LzAgAAQBAJ|year=1996|isbn=9780805091311}} [[iarchive:peoplestragedyhi00fige|online no charge to borrow]] * Fenby, Jonathan. ''Alliance: the inside story of how Roosevelt, Stalin and Churchill won one war and began another'' (2015). * Firestone, Thomas. "Four Sovietologists: A Primer." ''National Interest'' No. 14 (Winter 1988/9), pp. 102-107 [https://www.jstor.org/stable/24027135 on the ideas of] [[:en:Zbigniew_Brzezinski|Zbigniew Brzezinski]], [[:en:Stephen_F._Cohen|Stephen F. Cohen]] [[:en:Jerry_F._Hough|Jerry F. Hough]], and [[:en:Richard_Pipes|Richard Pipes]]. * Fitzpatrick, Sheila. ''The Russian Revolution''. 199 pages. Oxford University Press; (2nd ed. 2001). {{ISBN|0-19-280204-6}}. * Fleron, F.J. ed. ''Soviet Foreign Policy 1917–1991: Classic and Contemporary Issues'' (1991) * Gorodetsky, Gabriel, ed. ''Soviet foreign policy, 1917–1991: a retrospective'' (Routledge, 2014). * Haslam, Jonathan. ''Russia's Cold War: From the October Revolution to the Fall of the Wall'' (Yale UP, 2011) 512 pages * Hosking, Geoffrey. ''History of the Soviet Union'' (2017). * Keep, John L.H. ''Last of the Empires: A History of the Soviet Union, 1945–1991'' (Oxford UP, 1995). * [[:en:Stephen_Kotkin|Kotkin, Stephen]]. ''Stalin: Vol. 1: Paradoxes of Power, 1878–1928'' (2014), 976pp ** Kotkin, Stephen. ''Stalin: Waiting for Hitler, 1929–1941'' (2017) vol 2 * Lincoln, W. Bruce. ''Passage Through Armageddon: The Russians in War and Revolution, 1914–1918''. (New York, 1986). [[iarchive:passagethroughar00linc|online]] * McCauley, Martin. ''The Soviet Union 1917–1991'' (2nd ed. 1993) [[iarchive:sovietunion1917100mcca|online]] * McCauley, Martin. ''Origins of the Cold War 1941–1949.'' (Routledge, 2015). * McCauley, Martin. ''Russia, America, and the Cold War, 1949–1991'' (1998) * McCauley, Martin. ''The Khrushchev Era 1953–1964'' (2014). * Millar, James R. ed. ''Encyclopedia of Russian History'' (4 vol, 2004), 1700pp; 1500 articles by experts. * [[:en:Alec_Nove|Nove, Alec]]. ''An Economic History of the USSR, 1917–1991''. (3rd ed. 1993) [[iarchive:economichistoryo00nove|online w]] * Paxton, John. ''Encyclopedia of Russian History: From the Christianization of Kiev to the Break-up of the USSR'' (Abc-Clio Inc, 1993). * Pipes, Richard. ''Russia under the Bolshevik regime'' (1981). [[iarchive:russiaunderbolsh00rich|online]] * Reynolds, David, and Vladimir Pechatnov, eds. ''The Kremlin Letters: Stalin's Wartime Correspondence with Churchill and Roosevelt'' (2019) * Service, Robert. ''Stalin: a Biography'' (2004). * Shaw, Warren, and David Pryce-Jones. ''Encyclopedia of the USSR: From 1905 to the Present: Lenin to Gorbachev'' (Cassell, 1990). * Shlapentokh, Vladimir. ''Public and private life of the Soviet people: changing values in post-Stalin Russia'' (Oxford UP, 1989). * Taubman, William. ''Khrushchev: the man and his era'' (2003). * Taubman, William. ''Gorbachev'' (2017) * Tucker, Robert C., ed. ''Stalinism: Essays in Historical Interpretation'' (Routledge, 2017). * [[:en:Odd_Arne_Westad|Westad, Odd Arne]]. ''[[:en:The_Cold_War:_A_World_History|The Cold War: A World History]]'' (2017) * Wieczynski, Joseph L., and Bruce F. Adams. ''The modern encyclopedia of Russian, Soviet and Eurasian history'' (Academic International Press, 2000). {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Sovjetske zveze]] 2suhiqisjjvfa380cbw6jbr4udvdt7f 6674917 6674906 2026-05-12T13:51:27Z ~2026-28279-21 259659 /* 1982–1991 */ 6674917 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of the Soviet Union.svg|sličica|348x348px|Zastava Sovjetske zveze]] '''Zgodovina Sovjetske Rusije in Sovjetske zveze''' vključuje obdobje sprememb tako za [[Rusija|Rusijo]] kot za celoten [[svet]]. Čeprav sta izraza »Sovjetska Rusija« in »Sovjetska zveza« pogosto sopomenki v vsakdanjem govoru (bodisi za priznavanje prevlade Rusije nad [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] ali sklicevanje na Rusijo v času Sovjetske zveze), se nanaša »Sovjetska Rusija« pogosto posebej na nekaj let med [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] leta 1917 in ustanovitvijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1922. Pred letom 1922 so obstajale štiri neodvisne sovjetske republike: [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika]], [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika]], [[Beloruska ljudska republika|Beloruska]] SSR in [[Zakavkazje|Zakavkaška]] SFSR. Te štiri republike so postale prve zvezne republike Sovjetske zveze, kasneje (1924/25) pa sta se jim pridružili Ljudska sovjetska republika [[Buhara]] in Ljudska sovjetska republika [[Horezm]] leta 1924. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in takoj po njej so različne sovjetske republike priključile dele držav v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]] in Ruska SFSR je priključila Ljudsko [[Republika Tuva|republiko Tuva]], [[Japonska|Japonskemu cesarstvu]] pa je odvzela [[Južni Sahalin]] in [[Kurilsko otočje|Kurilske otoke]]. ZSSR je priključila tudi tri države ob [[Baltsko morje|Baltskem morju]] in tako ustvarila tri nove republike: [[Litovska sovjetska socialistična republika|Litovsko SSR]], [[Latvijska sovjetska socialistična republika|Latvijsko]] SSR in [[Estonija|Estonsko]] SSR. Sčasoma je nacionalna razmejitev v Sovjetski zvezi povzročila nastanek več novih republik na ravni države po etničnih linijah, pa tudi organizacijo avtonomnih etničnih regij (avtonomnih republik, avtonomnih oblasti, avtonomnih okrajev) znotraj Rusije. ZSSR je v naslednjem obdobju pridobivala in izgubljala vpliv na druge komunistične države. Okupacijska sovjetska vojska je omogočila ustanovitev komunističnih satelitskih držav po drugi svetovni vojni v srednji in vzhodni Evropi. Te so bile vključene v [[Varšavski pakt]] in so vključevale (sprva tudi [[Albanija|Ljudsko republiko Albanijo]]), [[Bolgarija|Ljudsko republiko Bolgarijo]], [[Češkoslovaška|Češkoslovaško socialistično republiko]], [[Nemška demokratična republika|Vzhodno Nemčijo]], [[Madžarska|Madžarsko ljudsko republiko]], [[Poljska|Poljsko ljudsko republiko]] in [[Romunija|Socialistično republiko Romunijo]]. V šestdesetih letih dvajsetega stoletja je prišlo do [[Sovjetsko-albanski spor|sovjetsko-albanskega spora]], [[Sovjetsko-kitajski spor|kitajsko-sovjetskega spora]] in [[Destalinizacija|destalinizacije]] komunistične Romunije; invazija Varšavskega pakta leta 1968 na Češkoslovaško je razdelila komunistično gibanje. [[Padec komunizma|Revolucije leta 1989]] so končale komunistično vladavino v satelitskih državah.  Napetosti z osrednjo vlado so vodile do tega, da so konstitutivne republike od leta 1988 razglasile neodvisnost, kar je povzročilo popolen in dokončen [[razpad Sovjetske zveze]], ki se je zgodil po neuspelem državnem udaru leta 1991. == 1917–1927 == Prvotna filozofija države je temeljila predvsem na delih nemških filozofov [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]]. V svojem bistvu je Marxova teorija navajala, da so gospodarski in politični sistemi šli skozi neizogibno evolucijo v obliki, po kateri bi sedanji [[Kapitalizem|kapitalistični]] sistem zaradi svojih notranjih protislovij propadel, nadomestila pa ga bi [[Socializem|socialistična]] država, kjer bo [[proletariat]] držal državno oblast. Socializem bi pa sčasoma nadomestila brezdržavna in brezrazredna družba, kar je Marx imenoval »čisti [[komunizem]]«. Prevladujoča socialistična stranka, Ruska socialdemokratska laburistična stranka (RSDLP), je bila ustanovljena po [[Marksizem|marksistični ideologiji]]. Od leta 1903 se je stopnjevala vrsta razcepov v stranki med dvema glavnima voditeljema: boljševiki (kar pomeni »večina«) na čelu z [[Vladimir Lenin|Vladimirjem Leninom]] in menševiki (kar pomeni »manjšina«) pod vodstvom [[Julij Martov|Julija Martova]]. Vse do leta 1912 sta obe skupini ostali združeni pod imenom »RSDLP«, vendar so velike razlike med Leninovimi in Martovovimi nazori pripeljali do dokončnega razkola. Ne samo, da sta se ti skupini borili med seboj, ampak sta imeli tudi skupne sovražnike, zlasti tiste, ki so poskušali vrniti carja na oblast. Po februarski revoluciji leta 1917 so menjševiki prevzeli nadzor nad Rusijo in ustanovili začasno vlado, vendar je to trajalo le nekaj mesecev, dokler niso boljševiki prevzeli oblast v [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] istega leta, znani tudi kot velika oktobrska socialistična revolucija. Pod partijskim nadzorom je bila zatrta vsa politika in stališča, ki niso bili v skladu z Rusko komunistično partijo, pod predpostavko, da je RCP predstavljala proletariat in da so bile vse dejavnosti v nasprotju s prepričanjem stranke »kontrarevolucionarne« ali »protisocialistične«. Leta 1917 je Sovjetska zveza dosegla mir z osrednjimi silami, njihovimi sovražniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], a se je borila tudi v [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] proti [[Bela armada|Beli armadi]] in tujim vojskam iz [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in [[Francija|Francije]]. To je povzročilo velike teritorialne spremembe, čeprav začasne za nekatere od teh. Ruska komunistična partija je sčasoma zatrla vse nasprotnike in je hitro razširila sovjetsko pravilo in se uveljavila po vsej Rusiji. 30. decembra 1922 je bila razglašena ustanovitev Sovjetske zveze, prve komunistične države. Po Leninovi smrti leta 1924 je [[Josif Stalin]], že dotlej generalni sekretar KPSZ, postopoma postal Leninov naslednik in v približno petih letih sam prevzel vodenje Sovjetske zveze. == 1927–1953 == Zgodovina Sovjetske zveze med letoma 1927 in 1953 zajema obdobje druge svetovne vojne in zmage proti [[Tretji rajh|nacistični Nemčiji]], medtem ko je ZSSR ostala pod nadzorom Josifa Stalina. Ker je industrija v Sovjetski zvezi še vedno bila nerazvita, je do druge svetovne vojne trajalo obdobje hitre industrializacije. To je potekalo v obliki ''petletk.'' V prvi petletki so elektrificirali državo, razvili težko industrijo in kolektivizirali zemljo. V drugi so razvili železnice. V tretji pa so razvili vojaško industrijo, a je bila prekinjena zaradi [[Operacija Barbarossa|Nemškega napada na Sovjetsko zvezo]]. Stalinova moč v partiji in državi je bila vzpostavljena in se je sčasoma razvila v Stalinov kult osebnosti, sovjetsko tajno policijo in množično mobilizacijo. Komunistična partija je bila eno glavnih Stalinovih orodij pri oblikovanju sovjetske družbe. Kolektivizacija je potekala v času prve petletke, in njen namen je bil spremeniti večja kmetijska zemljišča v kolektivne (Kolhoze) ali državno upravljane kmetije (Sovhoze). Cilji kolektivizacije so bili večja proizvodnja kmetijskih izdelkov in bolj pravična porazdelitev pridelkov. [[Druga svetovna vojna]], v Sovjetski zvezi znana kot »velika domovinska vojna«, je opustošila velik del ZSSR, pri čemer je približno ena od treh smrti v drugi svetovni vojni predstavljala državljana Sovjetske zveze. Po drugi svetovni vojni so vojske Sovjetske zveze zasedle srednjo in vzhodno Evropo, kjer so oblast prevzele socialistične vlade. Leta 1949 se je začela [[hladna vojna]] med zahodnim blokom in vzhodnim (sovjetskim) blokom, pri čemer je [[Varšavski pakt]] v Evropi postavil proti [[NATO|Natu]]. Po letu 1945 Stalin ni neposredno sodeloval v nobeni vojni. Stalin je z svojim vodstvom nadaljeval do svoje smrti leta 1953. == 1953–1964 == V Sovjetski zvezi je v enajstletnem obdobju od smrti Josifa Stalina (1953) do politične odstavitve [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] (1964) v nacionalni politiki prevladovala hladna vojna; ideološki boj ZDA in ZSSR za planetarno prevlado svojih družbeno-ekonomskih sistemov in obrambo hegemoničnih sfer vpliva. Kljub temu se je od sredine petdesetih let dvajsetega stoletja, kljub temu, da se je Komunistična partija Sovjetske zveze (KPSZ) odrekla stalinizmu, politični kulturi stalinizma – vsemogočnemu generalnemu sekretarju, protitrockizmu, petletnemu načrtnemu gospodarstvu (post-nova ekonomska politika) in zavračanje tajnih protokolov pakta Molotov-Ribbentrop – je ostala značaj sovjetske družbe vse do pristopa Mihaila Gorbačova kot vodje KPSZ leta 1985. Leto 1953 je bilo za Sovjetsko zvezo tudi prelomno leto, ko je Hruščov po svojem prihodu na oblast uvedel vrste reform, znanih kot [[destalinizacija]], v kateri so "liberalizirali" (spremenili) stalinistični sistem, odstranili so Stalinove spomenike, njegovo ime so odstranili iz krajev, stavb in himne. Tri leta pozneje je Hruščov na 20. kongresu KPSZ imel [[O kultu osebnosti in njegovih posledicah|tajni govor]], v katerem je razkril Stalinove zločine in obsodil [[stalinizem]]. == 1964–1982 == Zgodovina Sovjetske zveze od 1964 do 1982, imenovana Brežnjevska doba, zajema obdobje vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] v Zvezi sovjetskih socialističnih republik (ZSSR). To obdobje se je začelo z visoko gospodarsko rastjo in hitro blaginjo, končalo pa se je z veliko šibkejšo Sovjetsko zvezo, ki se je soočala z družbeno, politično in gospodarsko stagnacijo. Povprečni letni dohodek je stagniral, ker potrebne gospodarske reforme niso bile nikoli v celoti izvedene. Nikita Hruščov je bil 14. oktobra 1964 odstavljen z mesta prvega sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze (KPSZ) in predsednika Sveta ministrov zaradi neuspešnih reform in neupoštevanja partijskih in vladnih institucij. Brežnjev je zamenjal Hruščova kot prvi sekretar, [[Aleksej Kosigin]] (1904-80) pa ga je zamenjal kot predsednik Sveta ministrov. [[Anastas Mikojan]] in pozneje [[Nikolaj Podgorni]] sta postala predsednika predsedstva vrhovnega sovjeta. Skupaj z [[Andrej Kirilenk|Andrejem Kirilenkom]] kot organizacijskim sekretarjem in Mihailom Suslovom kot glavnim ideologom in kadrovikom sta sestavljala oživljeno kolektivno vodstvo, ki je bilo po svoji obliki zamenjala avtokracijo, ki je bila značilna za Hruščovovo vladavino zadnjih (6-7) let. Kolektivno vodstvo si je najprej prizadevalo stabilizirati Sovjetsko zvezo in umiriti sovjetsko družbo, kar jim je uspelo izpolniti. Poleg tega so poskušali pospešiti gospodarsko rast, ki se je v zadnjih letih Hruščovega vladanja močno upočasnila. Leta 1965 je Kosygin sprožil več reform za decentralizacijo sovjetskega gospodarstva. Po začetnem uspehu pri ustvarjanju gospodarske rasti so privrženci v stranki zaustavili reforme, saj so se bali, da bi oslabili prestiž in moč stranke. V času Brežnjeva niso bile izvedene nobene druge radikalne gospodarske reforme, gospodarska rast pa je začela stagnirati v začetku do sredine sedemdesetih let. Po Brežnjevovi smrti leta 1982 se je sovjetska gospodarska rast po mnenju več zgodovinarjev skoraj ustavila. Politika stabilizacije, ki je nastala po odstavitvi Hruščova, je vzpostavila vladajočo gerontokracijo, politična korupcija pa je postala normalen pojav. Brežnjev pa nikoli ni sprožil obsežnih protikorupcijskih kampanj. Zaradi velike vojaške kopičenja v šestdesetih letih dvajsetega stoletja se je Sovjetska zveza v času Brežnjevove vladavine lahko utrdila kot velesila. Obdobje se je končalo z Brežnjevovo smrtjo 10. novembra 1982.<ref>James W. Cortada, "Public Policies and the Development of National Computer Industries in Britain, France, and the Soviet Union, 1940—80." ''Journal of Contemporary History'' (2009) 44#3 pp: 493-512, especially page 509-10.</ref><ref>Frank Cain, "Computers and the Cold War: United States restrictions on the export of computers to the Soviet Union and Communist China." ''Journal of Contemporary History'' (2005) 40#1 pp: 131-147. [https://www.jstor.org/stable/30036313 in JSTOR]</ref> Medtem ko so se vsa modernizirana gospodarstva po letu 1965 hitro premikala k informatizaciji, je ZSSR vedno bolj zaostajala. Odločitev [[Moskva|Moskve]], da se zgleduje po IBM/360 iz leta 1965, se je izkazala za odločilno napako, saj je znanstvenike zaklenila v sistem, ki ga niso mogli izboljšati, tako da je postopoma postal zastarel. Imeli so ogromne težave pri zanesljivi in ​​količinski izdelavi potrebnih čipov, pri programiranju delujočih in učinkovitih programov, pri usklajevanju povsem ločenih operacij in pri zagotavljanju podpore uporabnikom računalnikov.<ref>Yergin, ''The Quest'' (2011) p 23</ref> Ena največjih prednosti sovjetskega gospodarstva so bile njene ogromne zaloge [[Nafta|nafte]] in [[Plin|plina]]; Svetovne cene nafte so se med naftno krizo 1973–74 po štirikrat povečale in v letih 1979–81 ponovno narasle, zaradi česar je energetski sektor postal glavno gonilo sovjetskega gospodarstva in je bil uporabljen za pokrivanje številnih slabosti. Na neki točki je sovjetski premier Aleksej Kosygin povedal vodji proizvodnje nafte in plina: »S kruhom so stvari slabe. Dajte mi 3 milijone ton [nafte] več kot načrt.« pred tremi desetletji, leta 2007 je napisal: Trda valuta iz izvoza nafte je zaustavila naraščajočo krizo oskrbe s hrano, povečala uvoz opreme in potrošniškega blaga, zagotovila finančno osnovo za oboroževalno tekmo in doseganje jedrske paritete z [[Združene države Amerike|ZDA]] ter omogočila realizacijo tako tveganih tujih držav politične akcije, kot je vojna v [[Afganistan|Afganistanu]]. == 1982–1991 == Zgodovina Sovjetske zveze od 1982 do 1991 zajema obdobje od smrti in pogreba Leonida Brežnjeva do razpada Sovjetske zveze. Zaradi let krepitve sovjetske vojaške sile na račun domačega razvoja je gospodarska rast upadla. Neuspešni poskusi reform, mirovanje gospodarstva in uspeh Združenih držav Amerike proti silam Sovjetske zveze v vojni v Afganistanu so vodili k splošnemu občutku nezadovoljstva, zlasti v baltskih republikah in vzhodni Evropi.<ref>WorldBook online</ref> Brežnjeva je kot generalni sekretar KPSZ (in tudi šef države) nasledil [[Jurij Andropov]], dolgoletni šef KGB, njega pa že 1984, spet le za eno leto, [[Konstantin Černenko]]. Večje politične in družbene svoboščine, ki jih je uvedel zadnji sovjetski voditelj [[Mihail Gorbačov]], so ustvarile vzdušje odprte kritike sovjetske vlade. Dramatični padec cene nafte v letih 1985 in 1986 je močno vplival na dejanja sovjetskega vodstva.<ref name="AEI-Gaidar-Grain and Oil">{{navedi splet|last=Gaidar|first=Yegor|author-link=Yegor Gaidar|title=The Soviet Collapse: Grain and Oil|work=On the Issues: AEI online|publisher=American Enterprise Institute|url=http://www.aei.org/issue/25991|access-date=2009-07-09|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090722091512/http://www.aei.org/issue/25991|archive-date=2009-07-22}} (Edited version of a speech given November **, **** at the American Enterprise Institute.)</ref> [[Nikolaj Tihonov|Nikolaja Tihonova]] (1905-95), predsednika Sveta ministrov, je že 1985 nasledil [[Nikolaj Rižkov]] (1929-2024), [[Vasilij Kuznjecov|Vasilija Kuznjecova]] (1901-90), vršilca ​​dolžnosti predsednika Prezidija Vrhovnega sovjeta, kar je bil že tretjič, pa je nasledil [[Andrej Gromiko]], nekdanji dolgoletni minister za zunanje zadeve, ki je imel ključno vlogo pri Gorbačovovem imenovanju. Več sovjetskih socialističnih republik se je začelo upirati centralnemu nadzoru in vse večja demokratizacija je vodila v oslabitev centralne oblasti. Trgovinska vrzel ZSSR je postopoma praznila blagajno unije, kar je vodilo v končni bankrot. Neuspel državni udar avgusta 1991 je povzočil dokončni razpad, saj so se dotedanje zvezne republike začele medsebojno povezovati in dogovarjati, tako da je bil 25. decembra 1991 Mihail Gorbačov prisiljen odstopiti kot predsednik države in s tem razglasil [[razpad Sovjetske zveze]]. [[Rusija|Ruska federacija]], katere predsednik je bil že takrat [[Boris Jelcin]], je postala njena glavna naslednica v mendarodnopravnem oziru. == Glej tudi == * [[Razpad Sovjetske zveze]] * [[Politična represija v Sovjetski zvezi]] * [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi]] * [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistična Partija Sovjetske Zveze]] * [[Marksizem-leninizem|Marksizem-Leninizem]] == Sklici == <references /> == Literatura == * Conquest, Robert. ''The Great Terror: Stalin's Purge of the Thirties'' (1973). * Daly, Jonathan and Leonid Trofimov, eds. "[http://www.hackettpublishing.com/russia-in-war-and-revolution-1914-1922 Russia in War and Revolution, 1914–1922: A Documentary History]." (Indianapolis and Cambridge, MA: Hackett Publishing Company, 2009). {{ISBN|978-0-87220-987-9}}. * Feis, Herbert. ''Churchill-Roosevelt-Stalin: The War they waged and the Peace they sought'' (1953). * {{navedi knjigo|last=Figes|first=Orlando|title=A People's Tragedy: The Russian Revolution: 1891-1924|publisher=Pimlico|url=https://books.google.com/books?id=p6LzAgAAQBAJ|year=1996|isbn=9780805091311}} [[iarchive:peoplestragedyhi00fige|online no charge to borrow]] * Fenby, Jonathan. ''Alliance: the inside story of how Roosevelt, Stalin and Churchill won one war and began another'' (2015). * Firestone, Thomas. "Four Sovietologists: A Primer." ''National Interest'' No. 14 (Winter 1988/9), pp. 102-107 [https://www.jstor.org/stable/24027135 on the ideas of] [[:en:Zbigniew_Brzezinski|Zbigniew Brzezinski]], [[:en:Stephen_F._Cohen|Stephen F. Cohen]] [[:en:Jerry_F._Hough|Jerry F. Hough]], and [[:en:Richard_Pipes|Richard Pipes]]. * Fitzpatrick, Sheila. ''The Russian Revolution''. 199 pages. Oxford University Press; (2nd ed. 2001). {{ISBN|0-19-280204-6}}. * Fleron, F.J. ed. ''Soviet Foreign Policy 1917–1991: Classic and Contemporary Issues'' (1991) * Gorodetsky, Gabriel, ed. ''Soviet foreign policy, 1917–1991: a retrospective'' (Routledge, 2014). * Haslam, Jonathan. ''Russia's Cold War: From the October Revolution to the Fall of the Wall'' (Yale UP, 2011) 512 pages * Hosking, Geoffrey. ''History of the Soviet Union'' (2017). * Keep, John L.H. ''Last of the Empires: A History of the Soviet Union, 1945–1991'' (Oxford UP, 1995). * [[:en:Stephen_Kotkin|Kotkin, Stephen]]. ''Stalin: Vol. 1: Paradoxes of Power, 1878–1928'' (2014), 976pp ** Kotkin, Stephen. ''Stalin: Waiting for Hitler, 1929–1941'' (2017) vol 2 * Lincoln, W. Bruce. ''Passage Through Armageddon: The Russians in War and Revolution, 1914–1918''. (New York, 1986). [[iarchive:passagethroughar00linc|online]] * McCauley, Martin. ''The Soviet Union 1917–1991'' (2nd ed. 1993) [[iarchive:sovietunion1917100mcca|online]] * McCauley, Martin. ''Origins of the Cold War 1941–1949.'' (Routledge, 2015). * McCauley, Martin. ''Russia, America, and the Cold War, 1949–1991'' (1998) * McCauley, Martin. ''The Khrushchev Era 1953–1964'' (2014). * Millar, James R. ed. ''Encyclopedia of Russian History'' (4 vol, 2004), 1700pp; 1500 articles by experts. * [[:en:Alec_Nove|Nove, Alec]]. ''An Economic History of the USSR, 1917–1991''. (3rd ed. 1993) [[iarchive:economichistoryo00nove|online w]] * Paxton, John. ''Encyclopedia of Russian History: From the Christianization of Kiev to the Break-up of the USSR'' (Abc-Clio Inc, 1993). * Pipes, Richard. ''Russia under the Bolshevik regime'' (1981). [[iarchive:russiaunderbolsh00rich|online]] * Reynolds, David, and Vladimir Pechatnov, eds. ''The Kremlin Letters: Stalin's Wartime Correspondence with Churchill and Roosevelt'' (2019) * Service, Robert. ''Stalin: a Biography'' (2004). * Shaw, Warren, and David Pryce-Jones. ''Encyclopedia of the USSR: From 1905 to the Present: Lenin to Gorbachev'' (Cassell, 1990). * Shlapentokh, Vladimir. ''Public and private life of the Soviet people: changing values in post-Stalin Russia'' (Oxford UP, 1989). * Taubman, William. ''Khrushchev: the man and his era'' (2003). * Taubman, William. ''Gorbachev'' (2017) * Tucker, Robert C., ed. ''Stalinism: Essays in Historical Interpretation'' (Routledge, 2017). * [[:en:Odd_Arne_Westad|Westad, Odd Arne]]. ''[[:en:The_Cold_War:_A_World_History|The Cold War: A World History]]'' (2017) * Wieczynski, Joseph L., and Bruce F. Adams. ''The modern encyclopedia of Russian, Soviet and Eurasian history'' (Academic International Press, 2000). {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Sovjetske zveze]] fi6me8y3413s0bgpf6dzlaclvzfyw78 6674920 6674917 2026-05-12T13:53:39Z ~2026-28279-21 259659 /* 1982–1991 */ 6674920 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of the Soviet Union.svg|sličica|348x348px|Zastava Sovjetske zveze]] '''Zgodovina Sovjetske Rusije in Sovjetske zveze''' vključuje obdobje sprememb tako za [[Rusija|Rusijo]] kot za celoten [[svet]]. Čeprav sta izraza »Sovjetska Rusija« in »Sovjetska zveza« pogosto sopomenki v vsakdanjem govoru (bodisi za priznavanje prevlade Rusije nad [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] ali sklicevanje na Rusijo v času Sovjetske zveze), se nanaša »Sovjetska Rusija« pogosto posebej na nekaj let med [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] leta 1917 in ustanovitvijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1922. Pred letom 1922 so obstajale štiri neodvisne sovjetske republike: [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika]], [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika]], [[Beloruska ljudska republika|Beloruska]] SSR in [[Zakavkazje|Zakavkaška]] SFSR. Te štiri republike so postale prve zvezne republike Sovjetske zveze, kasneje (1924/25) pa sta se jim pridružili Ljudska sovjetska republika [[Buhara]] in Ljudska sovjetska republika [[Horezm]] leta 1924. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in takoj po njej so različne sovjetske republike priključile dele držav v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]] in Ruska SFSR je priključila Ljudsko [[Republika Tuva|republiko Tuva]], [[Japonska|Japonskemu cesarstvu]] pa je odvzela [[Južni Sahalin]] in [[Kurilsko otočje|Kurilske otoke]]. ZSSR je priključila tudi tri države ob [[Baltsko morje|Baltskem morju]] in tako ustvarila tri nove republike: [[Litovska sovjetska socialistična republika|Litovsko SSR]], [[Latvijska sovjetska socialistična republika|Latvijsko]] SSR in [[Estonija|Estonsko]] SSR. Sčasoma je nacionalna razmejitev v Sovjetski zvezi povzročila nastanek več novih republik na ravni države po etničnih linijah, pa tudi organizacijo avtonomnih etničnih regij (avtonomnih republik, avtonomnih oblasti, avtonomnih okrajev) znotraj Rusije. ZSSR je v naslednjem obdobju pridobivala in izgubljala vpliv na druge komunistične države. Okupacijska sovjetska vojska je omogočila ustanovitev komunističnih satelitskih držav po drugi svetovni vojni v srednji in vzhodni Evropi. Te so bile vključene v [[Varšavski pakt]] in so vključevale (sprva tudi [[Albanija|Ljudsko republiko Albanijo]]), [[Bolgarija|Ljudsko republiko Bolgarijo]], [[Češkoslovaška|Češkoslovaško socialistično republiko]], [[Nemška demokratična republika|Vzhodno Nemčijo]], [[Madžarska|Madžarsko ljudsko republiko]], [[Poljska|Poljsko ljudsko republiko]] in [[Romunija|Socialistično republiko Romunijo]]. V šestdesetih letih dvajsetega stoletja je prišlo do [[Sovjetsko-albanski spor|sovjetsko-albanskega spora]], [[Sovjetsko-kitajski spor|kitajsko-sovjetskega spora]] in [[Destalinizacija|destalinizacije]] komunistične Romunije; invazija Varšavskega pakta leta 1968 na Češkoslovaško je razdelila komunistično gibanje. [[Padec komunizma|Revolucije leta 1989]] so končale komunistično vladavino v satelitskih državah.  Napetosti z osrednjo vlado so vodile do tega, da so konstitutivne republike od leta 1988 razglasile neodvisnost, kar je povzročilo popolen in dokončen [[razpad Sovjetske zveze]], ki se je zgodil po neuspelem državnem udaru leta 1991. == 1917–1927 == Prvotna filozofija države je temeljila predvsem na delih nemških filozofov [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]]. V svojem bistvu je Marxova teorija navajala, da so gospodarski in politični sistemi šli skozi neizogibno evolucijo v obliki, po kateri bi sedanji [[Kapitalizem|kapitalistični]] sistem zaradi svojih notranjih protislovij propadel, nadomestila pa ga bi [[Socializem|socialistična]] država, kjer bo [[proletariat]] držal državno oblast. Socializem bi pa sčasoma nadomestila brezdržavna in brezrazredna družba, kar je Marx imenoval »čisti [[komunizem]]«. Prevladujoča socialistična stranka, Ruska socialdemokratska laburistična stranka (RSDLP), je bila ustanovljena po [[Marksizem|marksistični ideologiji]]. Od leta 1903 se je stopnjevala vrsta razcepov v stranki med dvema glavnima voditeljema: boljševiki (kar pomeni »večina«) na čelu z [[Vladimir Lenin|Vladimirjem Leninom]] in menševiki (kar pomeni »manjšina«) pod vodstvom [[Julij Martov|Julija Martova]]. Vse do leta 1912 sta obe skupini ostali združeni pod imenom »RSDLP«, vendar so velike razlike med Leninovimi in Martovovimi nazori pripeljali do dokončnega razkola. Ne samo, da sta se ti skupini borili med seboj, ampak sta imeli tudi skupne sovražnike, zlasti tiste, ki so poskušali vrniti carja na oblast. Po februarski revoluciji leta 1917 so menjševiki prevzeli nadzor nad Rusijo in ustanovili začasno vlado, vendar je to trajalo le nekaj mesecev, dokler niso boljševiki prevzeli oblast v [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] istega leta, znani tudi kot velika oktobrska socialistična revolucija. Pod partijskim nadzorom je bila zatrta vsa politika in stališča, ki niso bili v skladu z Rusko komunistično partijo, pod predpostavko, da je RCP predstavljala proletariat in da so bile vse dejavnosti v nasprotju s prepričanjem stranke »kontrarevolucionarne« ali »protisocialistične«. Leta 1917 je Sovjetska zveza dosegla mir z osrednjimi silami, njihovimi sovražniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], a se je borila tudi v [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] proti [[Bela armada|Beli armadi]] in tujim vojskam iz [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in [[Francija|Francije]]. To je povzročilo velike teritorialne spremembe, čeprav začasne za nekatere od teh. Ruska komunistična partija je sčasoma zatrla vse nasprotnike in je hitro razširila sovjetsko pravilo in se uveljavila po vsej Rusiji. 30. decembra 1922 je bila razglašena ustanovitev Sovjetske zveze, prve komunistične države. Po Leninovi smrti leta 1924 je [[Josif Stalin]], že dotlej generalni sekretar KPSZ, postopoma postal Leninov naslednik in v približno petih letih sam prevzel vodenje Sovjetske zveze. == 1927–1953 == Zgodovina Sovjetske zveze med letoma 1927 in 1953 zajema obdobje druge svetovne vojne in zmage proti [[Tretji rajh|nacistični Nemčiji]], medtem ko je ZSSR ostala pod nadzorom Josifa Stalina. Ker je industrija v Sovjetski zvezi še vedno bila nerazvita, je do druge svetovne vojne trajalo obdobje hitre industrializacije. To je potekalo v obliki ''petletk.'' V prvi petletki so elektrificirali državo, razvili težko industrijo in kolektivizirali zemljo. V drugi so razvili železnice. V tretji pa so razvili vojaško industrijo, a je bila prekinjena zaradi [[Operacija Barbarossa|Nemškega napada na Sovjetsko zvezo]]. Stalinova moč v partiji in državi je bila vzpostavljena in se je sčasoma razvila v Stalinov kult osebnosti, sovjetsko tajno policijo in množično mobilizacijo. Komunistična partija je bila eno glavnih Stalinovih orodij pri oblikovanju sovjetske družbe. Kolektivizacija je potekala v času prve petletke, in njen namen je bil spremeniti večja kmetijska zemljišča v kolektivne (Kolhoze) ali državno upravljane kmetije (Sovhoze). Cilji kolektivizacije so bili večja proizvodnja kmetijskih izdelkov in bolj pravična porazdelitev pridelkov. [[Druga svetovna vojna]], v Sovjetski zvezi znana kot »velika domovinska vojna«, je opustošila velik del ZSSR, pri čemer je približno ena od treh smrti v drugi svetovni vojni predstavljala državljana Sovjetske zveze. Po drugi svetovni vojni so vojske Sovjetske zveze zasedle srednjo in vzhodno Evropo, kjer so oblast prevzele socialistične vlade. Leta 1949 se je začela [[hladna vojna]] med zahodnim blokom in vzhodnim (sovjetskim) blokom, pri čemer je [[Varšavski pakt]] v Evropi postavil proti [[NATO|Natu]]. Po letu 1945 Stalin ni neposredno sodeloval v nobeni vojni. Stalin je z svojim vodstvom nadaljeval do svoje smrti leta 1953. == 1953–1964 == V Sovjetski zvezi je v enajstletnem obdobju od smrti Josifa Stalina (1953) do politične odstavitve [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] (1964) v nacionalni politiki prevladovala hladna vojna; ideološki boj ZDA in ZSSR za planetarno prevlado svojih družbeno-ekonomskih sistemov in obrambo hegemoničnih sfer vpliva. Kljub temu se je od sredine petdesetih let dvajsetega stoletja, kljub temu, da se je Komunistična partija Sovjetske zveze (KPSZ) odrekla stalinizmu, politični kulturi stalinizma – vsemogočnemu generalnemu sekretarju, protitrockizmu, petletnemu načrtnemu gospodarstvu (post-nova ekonomska politika) in zavračanje tajnih protokolov pakta Molotov-Ribbentrop – je ostala značaj sovjetske družbe vse do pristopa Mihaila Gorbačova kot vodje KPSZ leta 1985. Leto 1953 je bilo za Sovjetsko zvezo tudi prelomno leto, ko je Hruščov po svojem prihodu na oblast uvedel vrste reform, znanih kot [[destalinizacija]], v kateri so "liberalizirali" (spremenili) stalinistični sistem, odstranili so Stalinove spomenike, njegovo ime so odstranili iz krajev, stavb in himne. Tri leta pozneje je Hruščov na 20. kongresu KPSZ imel [[O kultu osebnosti in njegovih posledicah|tajni govor]], v katerem je razkril Stalinove zločine in obsodil [[stalinizem]]. == 1964–1982 == Zgodovina Sovjetske zveze od 1964 do 1982, imenovana Brežnjevska doba, zajema obdobje vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] v Zvezi sovjetskih socialističnih republik (ZSSR). To obdobje se je začelo z visoko gospodarsko rastjo in hitro blaginjo, končalo pa se je z veliko šibkejšo Sovjetsko zvezo, ki se je soočala z družbeno, politično in gospodarsko stagnacijo. Povprečni letni dohodek je stagniral, ker potrebne gospodarske reforme niso bile nikoli v celoti izvedene. Nikita Hruščov je bil 14. oktobra 1964 odstavljen z mesta prvega sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze (KPSZ) in predsednika Sveta ministrov zaradi neuspešnih reform in neupoštevanja partijskih in vladnih institucij. Brežnjev je zamenjal Hruščova kot prvi sekretar, [[Aleksej Kosigin]] (1904-80) pa ga je zamenjal kot predsednik Sveta ministrov. [[Anastas Mikojan]] in pozneje [[Nikolaj Podgorni]] sta postala predsednika predsedstva vrhovnega sovjeta. Skupaj z [[Andrej Kirilenk|Andrejem Kirilenkom]] kot organizacijskim sekretarjem in Mihailom Suslovom kot glavnim ideologom in kadrovikom sta sestavljala oživljeno kolektivno vodstvo, ki je bilo po svoji obliki zamenjala avtokracijo, ki je bila značilna za Hruščovovo vladavino zadnjih (6-7) let. Kolektivno vodstvo si je najprej prizadevalo stabilizirati Sovjetsko zvezo in umiriti sovjetsko družbo, kar jim je uspelo izpolniti. Poleg tega so poskušali pospešiti gospodarsko rast, ki se je v zadnjih letih Hruščovega vladanja močno upočasnila. Leta 1965 je Kosygin sprožil več reform za decentralizacijo sovjetskega gospodarstva. Po začetnem uspehu pri ustvarjanju gospodarske rasti so privrženci v stranki zaustavili reforme, saj so se bali, da bi oslabili prestiž in moč stranke. V času Brežnjeva niso bile izvedene nobene druge radikalne gospodarske reforme, gospodarska rast pa je začela stagnirati v začetku do sredine sedemdesetih let. Po Brežnjevovi smrti leta 1982 se je sovjetska gospodarska rast po mnenju več zgodovinarjev skoraj ustavila. Politika stabilizacije, ki je nastala po odstavitvi Hruščova, je vzpostavila vladajočo gerontokracijo, politična korupcija pa je postala normalen pojav. Brežnjev pa nikoli ni sprožil obsežnih protikorupcijskih kampanj. Zaradi velike vojaške kopičenja v šestdesetih letih dvajsetega stoletja se je Sovjetska zveza v času Brežnjevove vladavine lahko utrdila kot velesila. Obdobje se je končalo z Brežnjevovo smrtjo 10. novembra 1982.<ref>James W. Cortada, "Public Policies and the Development of National Computer Industries in Britain, France, and the Soviet Union, 1940—80." ''Journal of Contemporary History'' (2009) 44#3 pp: 493-512, especially page 509-10.</ref><ref>Frank Cain, "Computers and the Cold War: United States restrictions on the export of computers to the Soviet Union and Communist China." ''Journal of Contemporary History'' (2005) 40#1 pp: 131-147. [https://www.jstor.org/stable/30036313 in JSTOR]</ref> Medtem ko so se vsa modernizirana gospodarstva po letu 1965 hitro premikala k informatizaciji, je ZSSR vedno bolj zaostajala. Odločitev [[Moskva|Moskve]], da se zgleduje po IBM/360 iz leta 1965, se je izkazala za odločilno napako, saj je znanstvenike zaklenila v sistem, ki ga niso mogli izboljšati, tako da je postopoma postal zastarel. Imeli so ogromne težave pri zanesljivi in ​​količinski izdelavi potrebnih čipov, pri programiranju delujočih in učinkovitih programov, pri usklajevanju povsem ločenih operacij in pri zagotavljanju podpore uporabnikom računalnikov.<ref>Yergin, ''The Quest'' (2011) p 23</ref> Ena največjih prednosti sovjetskega gospodarstva so bile njene ogromne zaloge [[Nafta|nafte]] in [[Plin|plina]]; Svetovne cene nafte so se med naftno krizo 1973–74 po štirikrat povečale in v letih 1979–81 ponovno narasle, zaradi česar je energetski sektor postal glavno gonilo sovjetskega gospodarstva in je bil uporabljen za pokrivanje številnih slabosti. Na neki točki je sovjetski premier Aleksej Kosygin povedal vodji proizvodnje nafte in plina: »S kruhom so stvari slabe. Dajte mi 3 milijone ton [nafte] več kot načrt.« pred tremi desetletji, leta 2007 je napisal: Trda valuta iz izvoza nafte je zaustavila naraščajočo krizo oskrbe s hrano, povečala uvoz opreme in potrošniškega blaga, zagotovila finančno osnovo za oboroževalno tekmo in doseganje jedrske paritete z [[Združene države Amerike|ZDA]] ter omogočila realizacijo tako tveganih tujih držav politične akcije, kot je vojna v [[Afganistan|Afganistanu]]. == 1982–1991 == Zgodovina Sovjetske zveze od 1982 do 1991 zajema obdobje od smrti in pogreba Leonida Brežnjeva do razpada Sovjetske zveze. Zaradi let krepitve sovjetske vojaške sile na račun domačega razvoja je gospodarska rast upadla. Neuspešni poskusi reform, mirovanje gospodarstva in uspeh Združenih držav Amerike proti silam Sovjetske zveze v vojni v Afganistanu so vodili k splošnemu občutku nezadovoljstva, zlasti v baltskih republikah in vzhodni Evropi.<ref>WorldBook online</ref> Brežnjeva je kot generalni sekretar KPSZ (in tudi šef države) nasledil [[Jurij Andropov]], dolgoletni šef KGB, njega pa že 1984, spet le za eno leto, [[Konstantin Černenko]]. Večje politične in družbene svoboščine, ki jih je uvedel zadnji sovjetski voditelj [[Mihail Gorbačov]], so ustvarile vzdušje odprte kritike sovjetske vlade. Dramatični padec cene nafte v letih 1985 in 1986 je močno vplival na dejanja sovjetskega vodstva.<ref name="AEI-Gaidar-Grain and Oil">{{navedi splet|last=Gaidar|first=Yegor|author-link=Yegor Gaidar|title=The Soviet Collapse: Grain and Oil|work=On the Issues: AEI online|publisher=American Enterprise Institute|url=http://www.aei.org/issue/25991|access-date=2009-07-09|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090722091512/http://www.aei.org/issue/25991|archive-date=2009-07-22}} (Edited version of a speech given November **, **** at the American Enterprise Institute.)</ref> [[Nikolaj Tihonov|Nikolaja Tihonova]] (1905-95), predsednika Sveta ministrov, je že 1985 nasledil [[Nikolaj Rižkov]] (1929-2024), [[Vasilij Kuznjecov|Vasilija Kuznjecova]] (1901-90), vršilca ​​dolžnosti predsednika Prezidija Vrhovnega sovjeta, kar je bil že tretjič po smrti Brežnjeva (Andropova in Černenka), pa je nasledil [[Andrej Gromiko]], nekdanji dolgoletni minister za zunanje zadeve, ki je imel ključno vlogo pri Gorbačovovem imenovanju. Več sovjetskih socialističnih republik se je začelo upirati centralnemu nadzoru in vse večja demokratizacija je vodila v oslabitev centralne oblasti. Trgovinska vrzel ZSSR je postopoma praznila blagajno unije, kar je vodilo v končni bankrot. Neuspel državni udar avgusta 1991 je povzočil dokončni razpad, saj so se dotedanje zvezne republike začele medsebojno povezovati in dogovarjati, tako da je bil 25. decembra 1991 Mihail Gorbačov prisiljen odstopiti kot predsednik države in s tem razglasil [[razpad Sovjetske zveze]]. [[Rusija|Ruska federacija]], katere predsednik je bil že takrat [[Boris Jelcin]], je postala njena glavna naslednica v mendarodnopravnem oziru. == Glej tudi == * [[Razpad Sovjetske zveze]] * [[Politična represija v Sovjetski zvezi]] * [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi]] * [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistična Partija Sovjetske Zveze]] * [[Marksizem-leninizem|Marksizem-Leninizem]] == Sklici == <references /> == Literatura == * Conquest, Robert. ''The Great Terror: Stalin's Purge of the Thirties'' (1973). * Daly, Jonathan and Leonid Trofimov, eds. "[http://www.hackettpublishing.com/russia-in-war-and-revolution-1914-1922 Russia in War and Revolution, 1914–1922: A Documentary History]." (Indianapolis and Cambridge, MA: Hackett Publishing Company, 2009). {{ISBN|978-0-87220-987-9}}. * Feis, Herbert. ''Churchill-Roosevelt-Stalin: The War they waged and the Peace they sought'' (1953). * {{navedi knjigo|last=Figes|first=Orlando|title=A People's Tragedy: The Russian Revolution: 1891-1924|publisher=Pimlico|url=https://books.google.com/books?id=p6LzAgAAQBAJ|year=1996|isbn=9780805091311}} [[iarchive:peoplestragedyhi00fige|online no charge to borrow]] * Fenby, Jonathan. ''Alliance: the inside story of how Roosevelt, Stalin and Churchill won one war and began another'' (2015). * Firestone, Thomas. "Four Sovietologists: A Primer." ''National Interest'' No. 14 (Winter 1988/9), pp. 102-107 [https://www.jstor.org/stable/24027135 on the ideas of] [[:en:Zbigniew_Brzezinski|Zbigniew Brzezinski]], [[:en:Stephen_F._Cohen|Stephen F. Cohen]] [[:en:Jerry_F._Hough|Jerry F. Hough]], and [[:en:Richard_Pipes|Richard Pipes]]. * Fitzpatrick, Sheila. ''The Russian Revolution''. 199 pages. Oxford University Press; (2nd ed. 2001). {{ISBN|0-19-280204-6}}. * Fleron, F.J. ed. ''Soviet Foreign Policy 1917–1991: Classic and Contemporary Issues'' (1991) * Gorodetsky, Gabriel, ed. ''Soviet foreign policy, 1917–1991: a retrospective'' (Routledge, 2014). * Haslam, Jonathan. ''Russia's Cold War: From the October Revolution to the Fall of the Wall'' (Yale UP, 2011) 512 pages * Hosking, Geoffrey. ''History of the Soviet Union'' (2017). * Keep, John L.H. ''Last of the Empires: A History of the Soviet Union, 1945–1991'' (Oxford UP, 1995). * [[:en:Stephen_Kotkin|Kotkin, Stephen]]. ''Stalin: Vol. 1: Paradoxes of Power, 1878–1928'' (2014), 976pp ** Kotkin, Stephen. ''Stalin: Waiting for Hitler, 1929–1941'' (2017) vol 2 * Lincoln, W. Bruce. ''Passage Through Armageddon: The Russians in War and Revolution, 1914–1918''. (New York, 1986). [[iarchive:passagethroughar00linc|online]] * McCauley, Martin. ''The Soviet Union 1917–1991'' (2nd ed. 1993) [[iarchive:sovietunion1917100mcca|online]] * McCauley, Martin. ''Origins of the Cold War 1941–1949.'' (Routledge, 2015). * McCauley, Martin. ''Russia, America, and the Cold War, 1949–1991'' (1998) * McCauley, Martin. ''The Khrushchev Era 1953–1964'' (2014). * Millar, James R. ed. ''Encyclopedia of Russian History'' (4 vol, 2004), 1700pp; 1500 articles by experts. * [[:en:Alec_Nove|Nove, Alec]]. ''An Economic History of the USSR, 1917–1991''. (3rd ed. 1993) [[iarchive:economichistoryo00nove|online w]] * Paxton, John. ''Encyclopedia of Russian History: From the Christianization of Kiev to the Break-up of the USSR'' (Abc-Clio Inc, 1993). * Pipes, Richard. ''Russia under the Bolshevik regime'' (1981). [[iarchive:russiaunderbolsh00rich|online]] * Reynolds, David, and Vladimir Pechatnov, eds. ''The Kremlin Letters: Stalin's Wartime Correspondence with Churchill and Roosevelt'' (2019) * Service, Robert. ''Stalin: a Biography'' (2004). * Shaw, Warren, and David Pryce-Jones. ''Encyclopedia of the USSR: From 1905 to the Present: Lenin to Gorbachev'' (Cassell, 1990). * Shlapentokh, Vladimir. ''Public and private life of the Soviet people: changing values in post-Stalin Russia'' (Oxford UP, 1989). * Taubman, William. ''Khrushchev: the man and his era'' (2003). * Taubman, William. ''Gorbachev'' (2017) * Tucker, Robert C., ed. ''Stalinism: Essays in Historical Interpretation'' (Routledge, 2017). * [[:en:Odd_Arne_Westad|Westad, Odd Arne]]. ''[[:en:The_Cold_War:_A_World_History|The Cold War: A World History]]'' (2017) * Wieczynski, Joseph L., and Bruce F. Adams. ''The modern encyclopedia of Russian, Soviet and Eurasian history'' (Academic International Press, 2000). {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Sovjetske zveze]] dwskzpt1vtjgtvubd8z3ta6krvkqpk5 0 526131 6674975 6665668 2026-05-12T16:00:49Z ~2026-28648-54 259758 Viri in zunanje povezave 6674975 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=pretiravanje z viri vprašljive relevantnosti}} {{Infopolje Oseba}} '''Rada Lečič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Slovenistika|slovenistka]], * [[25. oktober]] [[1961]], [[Ljubljana]]. Deluje kot lektorica/učiteljica slovenščine na tujih univerzah, avtorica slovničnih priročnikov in učbenikov slovenščine za tujce, predavateljica in prevajalka. ==Življenje== Leta 1985 je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] diplomirala iz slovenskega in italijanskega jezika s književnostjo, leta 1990 pa opravila znanstveni magisterij iz sodobne slovenske književnosti. ==Delo in ustvarjanje== Rada Lečič je bila od leta 1993 do 1998 lektorica/učiteljica slovenskega jezika na Univerzi "La Sapienza" v Rimu, vmes je slovenščino poučevala na tečajih v Braziliji in Urugvaju (leta 1997), v ZDA (1998) in dvakrat v Luksemburgu (1999 in 2000). Od leta 2001 do 2009 je bila lektorica slovenskega jezika na Visoki šoli za prevajalce in tolmače v Trstu, nekaj semestrov je poučevala na fakultetah v Vidmu in Padovi, od leta 2009 pa je kot lektorica Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik zaposlena na Oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu. Napisala je več priročnikov in učbenikov, ki so prevedeni v številne tuje jezike: '''''Osnove slovenskega jezika''''' (tudi v angleškem in italijanskem prevodu); učbenik v dveh delih '''''Slovenščina od A do Ž''''' (tudi v angleškem, italijanskem, nemškem, srbskem, ruskem, albanskem in madžarskem prevodu); '''''Slovenski predlogi in frazemi''''' (tudi z italijanskim prevodom); '''''Lepa beseda lepo mesto najde – Slovenski pregovori in izreki; Parlo, parli, parliamo sloveno; Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov''''' (s prevodi v več jezikov); kartice '''''Igraje do znanja slovenščine''''' in '''''Prepletenke'''''. Lektorira prevodna dela svojega moža [[Vasja Bratina|Vasje Bratine]], novinarja in priznanega prevajalca italijanske, angleške, hrvaške in srbske književnosti. == Bibliografija == ; Slovnični priročniki in učbeniki slovenščine s prevodi * '''''Osnove slovenskega jezika: slovnični priročnik''.''' Založba Gaya, Cerkno, 2009, ²2016, ³2021. * ''Fondamenti della lingua slovena: manuale di grammatica''. Prevedla Martina Clerici. Založba ZTT, Trst, 2009. Drugi in tretji natis: Založba Gaya, Cerkno, ²2016, ³2021. * ''Basic grammar of the slovene language : language manual''. Prevedla Oliver Currie in Martina Ožbot. Založba Gaya, Cerkno, 2012, ²2018, ³2021. * '''''Slovenščina od A do Ž'' (1. del).''' Založba Gaya, Cerkno, 2017, ²2021. * ''Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž''. Prevedel Vasja Bratina. Založba Gaya, Cerkno, 2013, ²2015, ³2018, ⁴2022. * ''Slovenščina od A do Ž / Slowenisch von A bis Ž''. Prevedel Slavo Šerc. Založba Gaya, Cerkno, 2016, ²2022. * ''Slovenščina od A do Ž / Slovenački od A do Ž''. Prevedla Maja Đukanović. Založba Gaya, Cerkno, 2017, ²2022. * ''Slovenščina od A do Ž / Slovene from A to Ž''. Prevedla Ksenija Malia Leban. Založba Gaya, Cerkno, 2020, ²2022. * ''Slovenščina od A do Ž / Словенский от А до Я.'' Prevedla Janja Urbas. Založba Gaya. Cerkno 2024. * ''Slovenščina od A do Ž /'' ''Sllovenishtja prej A deri në ZH.'' Prevedel Nikollë Berishaj. Založba Gaya. Cerkno 2025. * ''Slovenščina od A do Ž / Szlovén nyelv A-tól Ž-ig.'' Prevedla Judit Reiman. Založba Gaya. Cerkno 2026. * '''''Slovenščina od A do Ž'' (2. del).''' Založba Gaya, Cerkno, 2018, ²2025. * ''Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž'' (2. del). Prevedla Francesca Garlatti in Vasja Bratina. Založba Gaya, Cerkno, 2015, ²2016, ³2020, ⁴2025. * '''''Slovenski predlogi in frazemi.''''' Založba Gaya, Cerkno, 2021. * ''Slovenski predlogi in frazemi / Preposizioni e frasi'' ''idiomatiche slovene''. Prevedli Michele Antolović Seyfert, Rebecca Cabas, Sandro Clemente, Matija Kralj, Tadej Pahor in Roberta Saunig. Založba Gaya, Cerkno, 2019. * '''''Parlo, parli, parliamo sloveno.''''' Prevedla Martina Clerici in Vasja Bratina. Založba Gaya, Cerkno, 2022. * '''''Lepa beseda lepo mesto najde : Slovenski pregovori in izreki – Priročnik z vajami.''''' Založba Gaya, Cerkno, 2023. * '''''Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Slovene verb: a morphological manual and dictionary of Slovene verbs.''''' Prevedla Ksenija Leban. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2004, ²2005. * ''Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Das slowenische Verb: morphologisches Hand- und Wörterbuch der'' ''slowenischen Verben''. Prevedli Kasilda Bedenk in Barbara Urbanija. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006. * ''Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Il verbo sloveno: manuale morfologico e dizionario dei verbi sloveni.'' Prevedla Barbara Iskra. ''Z''aložba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006. * ''Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / El verbo esloveno: manual morfologico y diccionario de los verbos eslovenos.'' Prevedla Mojca Jesenovec. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2009, ²2010. * ''Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Czasownik słoweński: Podręcznik morfologizny i słownik czasowników'' ''słoweńskich''. Prevedla Bojana Todorović. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2011. * '''''Igraje do znanja slovenščine / Learning slovene by playing games / Spielend slowenisch lernen / Imparare lo sloveno giocando.''''' Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006, ²2011. * '''''Prepletenke''.''' Založba Modrijan, Ljubljana, 2003. == Viri in zunanje povezave == *[https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/rada-lecic <small>Osebna stran v okviru Filozofske fakultete v Ljubljani</small>] *Rada Lečič o slovenščini od A do Ž. Studio Koper, S-prehodi, 11. 5. 2026 (oddajo vodila Nataša Mihelič). <nowiki>https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175220515?s=tv</nowiki> *Slovenistika v Trstu in italijanistika v Kopru. Studio Koper, S-prehodi, 4. 5. 2026 (oddajo vodila Elena Husu). <nowiki>https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175218586?s=tv·</nowiki>       *<small>Intervju z mag. Rado Lečič. ''V prihodniku bo vse bolje'', revija študentov in študentk po svetu, št. 1, str. 40–45, junij 2024 (intervju zapisal Tjaž Mihelič).</small> * <small>Pogovori s sodobniki. Kristina Jurkovič z Rado Lečič. ''Sodobnost'', letnik 87, str. 1599–1611, december 2023 (intervju zapisala Kristina Jurkovič).</small> * <small>Jezik je ena od temeljnih sestavin narodne identitete. ''Novi glas'', 9. 11. 2023 (intervju zapisala Katja Ferletič).</small> * <small>Rada Lečič: Slovenski predlogi in frazemi. ''Jezik in slovstvo'', letnik 68, številka 3, 2023 (avtor Boris Kern).</small> * <small>TDD predstavlja: Jezikoslovka in profesorica Rada Lečič. RAI Tre Bis, 9. 6. 2023 (pogovor vodila Ines Škabar). https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2023/06/tdd-predstavlja-jezikoslovka-in-profesorica-rada-lecic-d3f9a653-e966-4f28-8e05-5fd996243455.html</small> * <small>Zvezdana Marija Kompara, 2022: Vabilo na seminar o sklanjanju tujih imen [[https://www.dpts.si/seminarji-delavnice-konference/seminar/mag-rada-lecic-sklanjanje-tujih-lastnih-imen-16-6-2022|konferenca Društvo prevajalcev in tolmačev Slovenije]]</small> * <small>Prikaz priročnika Slovenski predlogi in frazemi / Prikaz priručnika Slovenski predlogi in frazemi. ''Slovenika VII'', 2021 (avtorja Nejc Robida, Tanja Tomazin).</small> * <small>O študiju slovenščine na tujih univerzah. RTVSLO, Tednik, 13. 9. 2021 (oddajo pripravila Anka Pirš). https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174805115</small> * <small>Slovenski lektorati na tujem; Pisano na kožo. ''Večer'', 2. 9. 2021 (intervju zapisala Melita Forstnerič Hajnšek).</small> * <small>Slovene from A to Ž, by Rada Lečič: The Best Slovenian Textbook I’ve Seen. ''Total Slovenia News'', 12. 10. 2020 (avtor JL Flanner).</small> * <small>O frazemih, pregovorih in predlogih. S katerim sklonom se vežejo blizu, na, pred, po, skozi? ''Primorski dnevnik'', 27. 2. 2020 (avtor Robert Grošelj).</small> * <small>Če se ne bomo za jezik vsi bolj potrudili in ga negovali, se nam kot narodu slabo piše. ''ZarjaJana'', 25. 2. 2020 (intervju zapisala Urška Krišelj Grubar).</small> * <small>Učbenik slovenščine Rade Lečič še v srbskem prevodu. ''Primorske novice'', 1. 9. 2017.</small> * <small>Tutti i segreti della lingua slovena in due volumi. ''Il Piccolo'', 19. 5. 2017 (avtor Alessandro Mezzena Lona).</small> * <small>Rada Lečič: Slovenački od A do Ž. ''Slovenika III'', 2017 (avtorica Laura Fekonja).</small> * <small>Due incontri sulla lingua slovena. ''Messaggero'', 18. 5. 2016.</small> * <small>Nočni obisk: Pogovor z Rado Lečič. RTVSLO, Radio Koper, 2. 1. 2016 (pogovor vodila Janja Samsa). https://prvi.rtvslo.si/podkast/nocni-obisk/2847501/174380249</small> * <small>Pogovor o študiju slovenščine v Italiji. Studio Koper, S-prehodi, 24. 11. 2015 (oddajo vodil Mitja Tretjak). https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174373211?s=tv</small> * <small>Slovenščina od A do Ž. ''Novi glas'', 14. 4. 2016.</small> * <small>Most med Slovenci in Italijani. ''Primorske novice'', 14. 4. 2016 (avtor Andraž Gombač).</small> * <small>Slovenščina od A do Ž v besedi, glasu in sliki. ''Primorski dnevnik'', 7. 4. 2016 (avtorica Sanela Čoralič).</small> * <small>Slovenščina je lažja, kot se zdi. ''Primorski dnevnik'', 7. 4. 2016 (intervju zapisala Sanela Čoralič).</small> * <small>Rada Lečič na kavi s knjigo v TKS. ''Primorski dnevnik'', 7. 4. 2016.</small> * <small>Na kavi s knjigo: Jutri Slovenščina od A do Ž. ''Primorski dnevnik'', 5. 4. 2016.</small> * <small>Slovenščina od A do Ž. ''Primorski dnevnik'', 4. 2. 2016 (avtorica Nataša Jakop).</small> * <small>Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž. ''Mladika'', št. 8, 2014 (avtorica Marija Cenda-Klinc).</small> * <small>Maturantje izbirajo bodoči študij. Pripeljati slovenske in tuje študente do solidnega znanja slovenskega jezika. ''Mladika'', št. 1, 2014 (intervju zapisala Nika Čok).</small> * <small>Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž. ''Bukla,'' 2013-14 (avtor Žiga Valetič).</small> * <small>Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž. ''Primorski dnevnik'', 8. 10. 2013 (avtorica Nataša Jakop).</small> * <small>Prek kljuke na vratih NUK. ''Delo'', 11. 12. 2012 (avtor Andrej Perdih).</small> * <small>Rada Lečič: Osnove slovenskega jezika : slovnični priročnik. ''Slovenski jezik –'' ''Slovene Linguistic Studies'' 8, 2011 (avtor Andrej Perdih).</small> * <small>Rada Lečič: Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Slovene verb: a morphological manual and dictionary of Slovene verbs. ''Jezik in slovstvo'', vol. 51/1, 2011 (avtorica Mateja Jemec Tomazin).</small> * <small>Slovnični priročnik za Italijane. ''Slavistična revija'', letnik 58, št. 3, julij–september 2010 (avtor Zoltan Jan).</small> * <small>Rada Lečič: Osnove slovenskega jezika : slovnični priročnik''. Moja Slovenija'', maj 2010 (avtorica Nataša Jakop).</small> * <small>I Fondamenti della lingua slovena presentati a Trieste. ''Novi Matajur'', 20. 5. 2010.</small> * <small>Jezikovna mediacija v duhu medsebojnega zbliževanja. Predstavili Osnove slovenskega jezika mag. Rade Lečič v italijanščini. ''Primorski dnevnik'', 14. 5. 2010 (avtor Primož Sturman).</small> * <small>Sodobna slovenska slovnica v italijanščini. ''Novi Matajur'', 1. 4. 2010.</small> * <small>Osnove slovenskega jezika zdaj tudi v italijanskem prevodu. ''Primorski dnevnik'', 28. 3. 2010.</small> * <small>Rada Lečič: Osnove slovenskega jezika : slovnični priročnik. ''Delo'', 6. 1. 2010 (avtorica Nataša Jakop).</small> * <small>Osnove slovenskega jezika: slovnični priročnik. ''Bukla'', december 2009 (avtor Jure Preglau).</small> * <small>Učenje jezika drugače. Rada Lečič: Igraje do znanja slovenščine / Learning Slovene by Playing Games / Spielend slowenisch lernen / Imparare lo sloveno giocando. ''Delo'', 24. 1. 2007 (avtorica Martina Ožbot).</small> * <small>Glagol brez tančic. Rada Lečič: Slovenski glagol – oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov. ''Delo'', 12. 7. 2006 (avtorica Andreja Markovič).</small> * <small>Rada Lečič. Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Slovene Verb: A Morphological Manual and Dictionary of Slovene Verbs. ''Slovene studies'' : ''journal of the Society for Slovene Studies'', Vol. 28, no. 1/2, 2006 (avtor Donald F. Reindl).</small> * <small>Za lažje učenje slovenščine. Rada Lečič: Slovenski glagol – oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov. ''Delo'', 15. 9. 2005 (avtorica Andreja Žele).</small> <small><br /></small> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lečič, Rada}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski slovenisti]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Rimu]] cfmvw7673uhxasai6rmjyjj2y343ox1 6674976 6674975 2026-05-12T16:03:46Z ~2026-28648-54 259758 Viri in zunanje povezave 6674976 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=pretiravanje z viri vprašljive relevantnosti}} {{Infopolje Oseba}} '''Rada Lečič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Slovenistika|slovenistka]], * [[25. oktober]] [[1961]], [[Ljubljana]]. Deluje kot lektorica/učiteljica slovenščine na tujih univerzah, avtorica slovničnih priročnikov in učbenikov slovenščine za tujce, predavateljica in prevajalka. ==Življenje== Leta 1985 je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] diplomirala iz slovenskega in italijanskega jezika s književnostjo, leta 1990 pa opravila znanstveni magisterij iz sodobne slovenske književnosti. ==Delo in ustvarjanje== Rada Lečič je bila od leta 1993 do 1998 lektorica/učiteljica slovenskega jezika na Univerzi "La Sapienza" v Rimu, vmes je slovenščino poučevala na tečajih v Braziliji in Urugvaju (leta 1997), v ZDA (1998) in dvakrat v Luksemburgu (1999 in 2000). Od leta 2001 do 2009 je bila lektorica slovenskega jezika na Visoki šoli za prevajalce in tolmače v Trstu, nekaj semestrov je poučevala na fakultetah v Vidmu in Padovi, od leta 2009 pa je kot lektorica Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik zaposlena na Oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu. Napisala je več priročnikov in učbenikov, ki so prevedeni v številne tuje jezike: '''''Osnove slovenskega jezika''''' (tudi v angleškem in italijanskem prevodu); učbenik v dveh delih '''''Slovenščina od A do Ž''''' (tudi v angleškem, italijanskem, nemškem, srbskem, ruskem, albanskem in madžarskem prevodu); '''''Slovenski predlogi in frazemi''''' (tudi z italijanskim prevodom); '''''Lepa beseda lepo mesto najde – Slovenski pregovori in izreki; Parlo, parli, parliamo sloveno; Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov''''' (s prevodi v več jezikov); kartice '''''Igraje do znanja slovenščine''''' in '''''Prepletenke'''''. Lektorira prevodna dela svojega moža [[Vasja Bratina|Vasje Bratine]], novinarja in priznanega prevajalca italijanske, angleške, hrvaške in srbske književnosti. == Bibliografija == ; Slovnični priročniki in učbeniki slovenščine s prevodi * '''''Osnove slovenskega jezika: slovnični priročnik''.''' Založba Gaya, Cerkno, 2009, ²2016, ³2021. * ''Fondamenti della lingua slovena: manuale di grammatica''. Prevedla Martina Clerici. Založba ZTT, Trst, 2009. Drugi in tretji natis: Založba Gaya, Cerkno, ²2016, ³2021. * ''Basic grammar of the slovene language : language manual''. Prevedla Oliver Currie in Martina Ožbot. Založba Gaya, Cerkno, 2012, ²2018, ³2021. * '''''Slovenščina od A do Ž'' (1. del).''' Založba Gaya, Cerkno, 2017, ²2021. * ''Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž''. Prevedel Vasja Bratina. Založba Gaya, Cerkno, 2013, ²2015, ³2018, ⁴2022. * ''Slovenščina od A do Ž / Slowenisch von A bis Ž''. Prevedel Slavo Šerc. Založba Gaya, Cerkno, 2016, ²2022. * ''Slovenščina od A do Ž / Slovenački od A do Ž''. Prevedla Maja Đukanović. Založba Gaya, Cerkno, 2017, ²2022. * ''Slovenščina od A do Ž / Slovene from A to Ž''. Prevedla Ksenija Malia Leban. Založba Gaya, Cerkno, 2020, ²2022. * ''Slovenščina od A do Ž / Словенский от А до Я.'' Prevedla Janja Urbas. Založba Gaya. Cerkno 2024. * ''Slovenščina od A do Ž /'' ''Sllovenishtja prej A deri në ZH.'' Prevedel Nikollë Berishaj. Založba Gaya. Cerkno 2025. * ''Slovenščina od A do Ž / Szlovén nyelv A-tól Ž-ig.'' Prevedla Judit Reiman. Založba Gaya. Cerkno 2026. * '''''Slovenščina od A do Ž'' (2. del).''' Založba Gaya, Cerkno, 2018, ²2025. * ''Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž'' (2. del). Prevedla Francesca Garlatti in Vasja Bratina. Založba Gaya, Cerkno, 2015, ²2016, ³2020, ⁴2025. * '''''Slovenski predlogi in frazemi.''''' Založba Gaya, Cerkno, 2021. * ''Slovenski predlogi in frazemi / Preposizioni e frasi'' ''idiomatiche slovene''. Prevedli Michele Antolović Seyfert, Rebecca Cabas, Sandro Clemente, Matija Kralj, Tadej Pahor in Roberta Saunig. Založba Gaya, Cerkno, 2019. * '''''Parlo, parli, parliamo sloveno.''''' Prevedla Martina Clerici in Vasja Bratina. Založba Gaya, Cerkno, 2022. * '''''Lepa beseda lepo mesto najde : Slovenski pregovori in izreki – Priročnik z vajami.''''' Založba Gaya, Cerkno, 2023. * '''''Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Slovene verb: a morphological manual and dictionary of Slovene verbs.''''' Prevedla Ksenija Leban. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2004, ²2005. * ''Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Das slowenische Verb: morphologisches Hand- und Wörterbuch der'' ''slowenischen Verben''. Prevedli Kasilda Bedenk in Barbara Urbanija. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006. * ''Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Il verbo sloveno: manuale morfologico e dizionario dei verbi sloveni.'' Prevedla Barbara Iskra. ''Z''aložba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006. * ''Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / El verbo esloveno: manual morfologico y diccionario de los verbos eslovenos.'' Prevedla Mojca Jesenovec. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2009, ²2010. * ''Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Czasownik słoweński: Podręcznik morfologizny i słownik czasowników'' ''słoweńskich''. Prevedla Bojana Todorović. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2011. * '''''Igraje do znanja slovenščine / Learning slovene by playing games / Spielend slowenisch lernen / Imparare lo sloveno giocando.''''' Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006, ²2011. * '''''Prepletenke''.''' Založba Modrijan, Ljubljana, 2003. == Viri in zunanje povezave == *[https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/rada-lecic <small>Osebna stran v okviru Filozofske fakultete v Ljubljani</small>] *Rada Lečič o slovenščini od A do Ž. Studio Koper, S-prehodi, 11. 5. 2026 (pogovorvodila Nataša Mihelič). <nowiki>https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175220515?s=tv</nowiki> ·     *Slovenistika v Trstu in italijanistika v Kopru. Studio Koper, S-prehodi, 4. 5. 2026 (pogovor vodila Elena Husu). <nowiki>https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175218586?s=tv·</nowiki>       *<small>Intervju z mag. Rado Lečič. ''V prihodniku bo vse bolje'', revija študentov in študentk po svetu, št. 1, str. 40–45, junij 2024 (intervju zapisal Tjaž Mihelič).</small> * <small>Pogovori s sodobniki. Kristina Jurkovič z Rado Lečič. ''Sodobnost'', letnik 87, str. 1599–1611, december 2023 (intervju zapisala Kristina Jurkovič).</small> * <small>Jezik je ena od temeljnih sestavin narodne identitete. ''Novi glas'', 9. 11. 2023 (intervju zapisala Katja Ferletič).</small> * <small>Rada Lečič: Slovenski predlogi in frazemi. ''Jezik in slovstvo'', letnik 68, številka 3, 2023 (avtor Boris Kern).</small> * <small>TDD predstavlja: Jezikoslovka in profesorica Rada Lečič. RAI Tre Bis, 9. 6. 2023 (pogovor vodila Ines Škabar). https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2023/06/tdd-predstavlja-jezikoslovka-in-profesorica-rada-lecic-d3f9a653-e966-4f28-8e05-5fd996243455.html</small> * <small>Zvezdana Marija Kompara, 2022: Vabilo na seminar o sklanjanju tujih imen [[https://www.dpts.si/seminarji-delavnice-konference/seminar/mag-rada-lecic-sklanjanje-tujih-lastnih-imen-16-6-2022|konferenca Društvo prevajalcev in tolmačev Slovenije]]</small> * <small>Prikaz priročnika Slovenski predlogi in frazemi / Prikaz priručnika Slovenski predlogi in frazemi. ''Slovenika VII'', 2021 (avtorja Nejc Robida, Tanja Tomazin).</small> * <small>O študiju slovenščine na tujih univerzah. RTVSLO, Tednik, 13. 9. 2021 (oddajo pripravila Anka Pirš). https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174805115</small> * <small>Slovenski lektorati na tujem; Pisano na kožo. ''Večer'', 2. 9. 2021 (intervju zapisala Melita Forstnerič Hajnšek).</small> * <small>Slovene from A to Ž, by Rada Lečič: The Best Slovenian Textbook I’ve Seen. ''Total Slovenia News'', 12. 10. 2020 (avtor JL Flanner).</small> * <small>O frazemih, pregovorih in predlogih. S katerim sklonom se vežejo blizu, na, pred, po, skozi? ''Primorski dnevnik'', 27. 2. 2020 (avtor Robert Grošelj).</small> * <small>Če se ne bomo za jezik vsi bolj potrudili in ga negovali, se nam kot narodu slabo piše. ''ZarjaJana'', 25. 2. 2020 (intervju zapisala Urška Krišelj Grubar).</small> * <small>Učbenik slovenščine Rade Lečič še v srbskem prevodu. ''Primorske novice'', 1. 9. 2017.</small> * <small>Tutti i segreti della lingua slovena in due volumi. ''Il Piccolo'', 19. 5. 2017 (avtor Alessandro Mezzena Lona).</small> * <small>Rada Lečič: Slovenački od A do Ž. ''Slovenika III'', 2017 (avtorica Laura Fekonja).</small> * <small>Due incontri sulla lingua slovena. ''Messaggero'', 18. 5. 2016.</small> * <small>Nočni obisk: Pogovor z Rado Lečič. RTVSLO, Radio Koper, 2. 1. 2016 (pogovor vodila Janja Samsa). https://prvi.rtvslo.si/podkast/nocni-obisk/2847501/174380249</small> * <small>Pogovor o študiju slovenščine v Italiji. Studio Koper, S-prehodi, 24. 11. 2015 (pogovor vodil Mitja Tretjak). https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174373211?s=tv</small> * <small>Slovenščina od A do Ž. ''Novi glas'', 14. 4. 2016.</small> * <small>Most med Slovenci in Italijani. ''Primorske novice'', 14. 4. 2016 (avtor Andraž Gombač).</small> * <small>Slovenščina od A do Ž v besedi, glasu in sliki. ''Primorski dnevnik'', 7. 4. 2016 (avtorica Sanela Čoralič).</small> * <small>Slovenščina je lažja, kot se zdi. ''Primorski dnevnik'', 7. 4. 2016 (intervju zapisala Sanela Čoralič).</small> * <small>Rada Lečič na kavi s knjigo v TKS. ''Primorski dnevnik'', 7. 4. 2016.</small> * <small>Na kavi s knjigo: Jutri Slovenščina od A do Ž. ''Primorski dnevnik'', 5. 4. 2016.</small> * <small>Slovenščina od A do Ž. ''Primorski dnevnik'', 4. 2. 2016 (avtorica Nataša Jakop).</small> * <small>Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž. ''Mladika'', št. 8, 2014 (avtorica Marija Cenda-Klinc).</small> * <small>Maturantje izbirajo bodoči študij. Pripeljati slovenske in tuje študente do solidnega znanja slovenskega jezika. ''Mladika'', št. 1, 2014 (intervju zapisala Nika Čok).</small> * <small>Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž. ''Bukla,'' 2013-14 (avtor Žiga Valetič).</small> * <small>Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž. ''Primorski dnevnik'', 8. 10. 2013 (avtorica Nataša Jakop).</small> * <small>Prek kljuke na vratih NUK. ''Delo'', 11. 12. 2012 (avtor Andrej Perdih).</small> * <small>Rada Lečič: Osnove slovenskega jezika : slovnični priročnik. ''Slovenski jezik –'' ''Slovene Linguistic Studies'' 8, 2011 (avtor Andrej Perdih).</small> * <small>Rada Lečič: Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Slovene verb: a morphological manual and dictionary of Slovene verbs. ''Jezik in slovstvo'', vol. 51/1, 2011 (avtorica Mateja Jemec Tomazin).</small> * <small>Slovnični priročnik za Italijane. ''Slavistična revija'', letnik 58, št. 3, julij–september 2010 (avtor Zoltan Jan).</small> * <small>Rada Lečič: Osnove slovenskega jezika : slovnični priročnik''. Moja Slovenija'', maj 2010 (avtorica Nataša Jakop).</small> * <small>I Fondamenti della lingua slovena presentati a Trieste. ''Novi Matajur'', 20. 5. 2010.</small> * <small>Jezikovna mediacija v duhu medsebojnega zbliževanja. Predstavili Osnove slovenskega jezika mag. Rade Lečič v italijanščini. ''Primorski dnevnik'', 14. 5. 2010 (avtor Primož Sturman).</small> * <small>Sodobna slovenska slovnica v italijanščini. ''Novi Matajur'', 1. 4. 2010.</small> * <small>Osnove slovenskega jezika zdaj tudi v italijanskem prevodu. ''Primorski dnevnik'', 28. 3. 2010.</small> * <small>Rada Lečič: Osnove slovenskega jezika : slovnični priročnik. ''Delo'', 6. 1. 2010 (avtorica Nataša Jakop).</small> * <small>Osnove slovenskega jezika: slovnični priročnik. ''Bukla'', december 2009 (avtor Jure Preglau).</small> * <small>Učenje jezika drugače. Rada Lečič: Igraje do znanja slovenščine / Learning Slovene by Playing Games / Spielend slowenisch lernen / Imparare lo sloveno giocando. ''Delo'', 24. 1. 2007 (avtorica Martina Ožbot).</small> * <small>Glagol brez tančic. Rada Lečič: Slovenski glagol – oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov. ''Delo'', 12. 7. 2006 (avtorica Andreja Markovič).</small> * <small>Rada Lečič. Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Slovene Verb: A Morphological Manual and Dictionary of Slovene Verbs. ''Slovene studies'' : ''journal of the Society for Slovene Studies'', Vol. 28, no. 1/2, 2006 (avtor Donald F. Reindl).</small> * <small>Za lažje učenje slovenščine. Rada Lečič: Slovenski glagol – oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov. ''Delo'', 15. 9. 2005 (avtorica Andreja Žele).</small> <small><br /></small> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lečič, Rada}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski slovenisti]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Rimu]] hz7z9kdpnm9m4qtexlm9hbcxvy7c8hr 6674978 6674976 2026-05-12T16:05:10Z ~2026-28648-54 259758 Viri in zunanje povezave 6674978 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=pretiravanje z viri vprašljive relevantnosti}} {{Infopolje Oseba}} '''Rada Lečič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Slovenistika|slovenistka]], * [[25. oktober]] [[1961]], [[Ljubljana]]. Deluje kot lektorica/učiteljica slovenščine na tujih univerzah, avtorica slovničnih priročnikov in učbenikov slovenščine za tujce, predavateljica in prevajalka. ==Življenje== Leta 1985 je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] diplomirala iz slovenskega in italijanskega jezika s književnostjo, leta 1990 pa opravila znanstveni magisterij iz sodobne slovenske književnosti. ==Delo in ustvarjanje== Rada Lečič je bila od leta 1993 do 1998 lektorica/učiteljica slovenskega jezika na Univerzi "La Sapienza" v Rimu, vmes je slovenščino poučevala na tečajih v Braziliji in Urugvaju (leta 1997), v ZDA (1998) in dvakrat v Luksemburgu (1999 in 2000). Od leta 2001 do 2009 je bila lektorica slovenskega jezika na Visoki šoli za prevajalce in tolmače v Trstu, nekaj semestrov je poučevala na fakultetah v Vidmu in Padovi, od leta 2009 pa je kot lektorica Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik zaposlena na Oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu. Napisala je več priročnikov in učbenikov, ki so prevedeni v številne tuje jezike: '''''Osnove slovenskega jezika''''' (tudi v angleškem in italijanskem prevodu); učbenik v dveh delih '''''Slovenščina od A do Ž''''' (tudi v angleškem, italijanskem, nemškem, srbskem, ruskem, albanskem in madžarskem prevodu); '''''Slovenski predlogi in frazemi''''' (tudi z italijanskim prevodom); '''''Lepa beseda lepo mesto najde – Slovenski pregovori in izreki; Parlo, parli, parliamo sloveno; Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov''''' (s prevodi v več jezikov); kartice '''''Igraje do znanja slovenščine''''' in '''''Prepletenke'''''. Lektorira prevodna dela svojega moža [[Vasja Bratina|Vasje Bratine]], novinarja in priznanega prevajalca italijanske, angleške, hrvaške in srbske književnosti. == Bibliografija == ; Slovnični priročniki in učbeniki slovenščine s prevodi * '''''Osnove slovenskega jezika: slovnični priročnik''.''' Založba Gaya, Cerkno, 2009, ²2016, ³2021. * ''Fondamenti della lingua slovena: manuale di grammatica''. Prevedla Martina Clerici. Založba ZTT, Trst, 2009. Drugi in tretji natis: Založba Gaya, Cerkno, ²2016, ³2021. * ''Basic grammar of the slovene language : language manual''. Prevedla Oliver Currie in Martina Ožbot. Založba Gaya, Cerkno, 2012, ²2018, ³2021. * '''''Slovenščina od A do Ž'' (1. del).''' Založba Gaya, Cerkno, 2017, ²2021. * ''Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž''. Prevedel Vasja Bratina. Založba Gaya, Cerkno, 2013, ²2015, ³2018, ⁴2022. * ''Slovenščina od A do Ž / Slowenisch von A bis Ž''. Prevedel Slavo Šerc. Založba Gaya, Cerkno, 2016, ²2022. * ''Slovenščina od A do Ž / Slovenački od A do Ž''. Prevedla Maja Đukanović. Založba Gaya, Cerkno, 2017, ²2022. * ''Slovenščina od A do Ž / Slovene from A to Ž''. Prevedla Ksenija Malia Leban. Založba Gaya, Cerkno, 2020, ²2022. * ''Slovenščina od A do Ž / Словенский от А до Я.'' Prevedla Janja Urbas. Založba Gaya. Cerkno 2024. * ''Slovenščina od A do Ž /'' ''Sllovenishtja prej A deri në ZH.'' Prevedel Nikollë Berishaj. Založba Gaya. Cerkno 2025. * ''Slovenščina od A do Ž / Szlovén nyelv A-tól Ž-ig.'' Prevedla Judit Reiman. Založba Gaya. Cerkno 2026. * '''''Slovenščina od A do Ž'' (2. del).''' Založba Gaya, Cerkno, 2018, ²2025. * ''Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž'' (2. del). Prevedla Francesca Garlatti in Vasja Bratina. Založba Gaya, Cerkno, 2015, ²2016, ³2020, ⁴2025. * '''''Slovenski predlogi in frazemi.''''' Založba Gaya, Cerkno, 2021. * ''Slovenski predlogi in frazemi / Preposizioni e frasi'' ''idiomatiche slovene''. Prevedli Michele Antolović Seyfert, Rebecca Cabas, Sandro Clemente, Matija Kralj, Tadej Pahor in Roberta Saunig. Založba Gaya, Cerkno, 2019. * '''''Parlo, parli, parliamo sloveno.''''' Prevedla Martina Clerici in Vasja Bratina. Založba Gaya, Cerkno, 2022. * '''''Lepa beseda lepo mesto najde : Slovenski pregovori in izreki – Priročnik z vajami.''''' Založba Gaya, Cerkno, 2023. * '''''Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Slovene verb: a morphological manual and dictionary of Slovene verbs.''''' Prevedla Ksenija Leban. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2004, ²2005. * ''Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Das slowenische Verb: morphologisches Hand- und Wörterbuch der'' ''slowenischen Verben''. Prevedli Kasilda Bedenk in Barbara Urbanija. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006. * ''Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Il verbo sloveno: manuale morfologico e dizionario dei verbi sloveni.'' Prevedla Barbara Iskra. ''Z''aložba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006. * ''Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / El verbo esloveno: manual morfologico y diccionario de los verbos eslovenos.'' Prevedla Mojca Jesenovec. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2009, ²2010. * ''Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Czasownik słoweński: Podręcznik morfologizny i słownik czasowników'' ''słoweńskich''. Prevedla Bojana Todorović. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2011. * '''''Igraje do znanja slovenščine / Learning slovene by playing games / Spielend slowenisch lernen / Imparare lo sloveno giocando.''''' Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006, ²2011. * '''''Prepletenke''.''' Založba Modrijan, Ljubljana, 2003. == Viri in zunanje povezave == *[https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/rada-lecic <small>Osebna stran v okviru Filozofske fakultete v Ljubljani</small>] *Rada Lečič o slovenščini od A do Ž. Studio Koper, S-prehodi, 11. 5. 2026 (pogovor vodila Nataša Mihelič). <nowiki>https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175220515?s=tv</nowiki> ·     *Slovenistika v Trstu in italijanistika v Kopru. Studio Koper, S-prehodi, 4. 5. 2026 (pogovor vodila Elena Husu). <nowiki>https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175218586?s=tv·</nowiki>       *<small>Intervju z mag. Rado Lečič. ''V prihodniku bo vse bolje'', revija študentov in študentk po svetu, št. 1, str. 40–45, junij 2024 (intervju zapisal Tjaž Mihelič).</small> * <small>Pogovori s sodobniki. Kristina Jurkovič z Rado Lečič. ''Sodobnost'', letnik 87, str. 1599–1611, december 2023 (intervju zapisala Kristina Jurkovič).</small> * <small>Jezik je ena od temeljnih sestavin narodne identitete. ''Novi glas'', 9. 11. 2023 (intervju zapisala Katja Ferletič).</small> * <small>Rada Lečič: Slovenski predlogi in frazemi. ''Jezik in slovstvo'', letnik 68, številka 3, 2023 (avtor Boris Kern).</small> * <small>TDD predstavlja: Jezikoslovka in profesorica Rada Lečič. RAI Tre Bis, 9. 6. 2023 (pogovor vodila Ines Škabar). https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2023/06/tdd-predstavlja-jezikoslovka-in-profesorica-rada-lecic-d3f9a653-e966-4f28-8e05-5fd996243455.html</small> * <small>Zvezdana Marija Kompara, 2022: Vabilo na seminar o sklanjanju tujih imen [[https://www.dpts.si/seminarji-delavnice-konference/seminar/mag-rada-lecic-sklanjanje-tujih-lastnih-imen-16-6-2022|konferenca Društvo prevajalcev in tolmačev Slovenije]]</small> * <small>Prikaz priročnika Slovenski predlogi in frazemi / Prikaz priručnika Slovenski predlogi in frazemi. ''Slovenika VII'', 2021 (avtorja Nejc Robida, Tanja Tomazin).</small> * <small>O študiju slovenščine na tujih univerzah. RTVSLO, Tednik, 13. 9. 2021 (oddajo pripravila Anka Pirš). https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174805115</small> * <small>Slovenski lektorati na tujem; Pisano na kožo. ''Večer'', 2. 9. 2021 (intervju zapisala Melita Forstnerič Hajnšek).</small> * <small>Slovene from A to Ž, by Rada Lečič: The Best Slovenian Textbook I’ve Seen. ''Total Slovenia News'', 12. 10. 2020 (avtor JL Flanner).</small> * <small>O frazemih, pregovorih in predlogih. S katerim sklonom se vežejo blizu, na, pred, po, skozi? ''Primorski dnevnik'', 27. 2. 2020 (avtor Robert Grošelj).</small> * <small>Če se ne bomo za jezik vsi bolj potrudili in ga negovali, se nam kot narodu slabo piše. ''ZarjaJana'', 25. 2. 2020 (intervju zapisala Urška Krišelj Grubar).</small> * <small>Učbenik slovenščine Rade Lečič še v srbskem prevodu. ''Primorske novice'', 1. 9. 2017.</small> * <small>Tutti i segreti della lingua slovena in due volumi. ''Il Piccolo'', 19. 5. 2017 (avtor Alessandro Mezzena Lona).</small> * <small>Rada Lečič: Slovenački od A do Ž. ''Slovenika III'', 2017 (avtorica Laura Fekonja).</small> * <small>Due incontri sulla lingua slovena. ''Messaggero'', 18. 5. 2016.</small> * <small>Nočni obisk: Pogovor z Rado Lečič. RTVSLO, Radio Koper, 2. 1. 2016 (pogovor vodila Janja Samsa). https://prvi.rtvslo.si/podkast/nocni-obisk/2847501/174380249</small> * <small>Pogovor o študiju slovenščine v Italiji. Studio Koper, S-prehodi, 24. 11. 2015 (pogovor vodil Mitja Tretjak). https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174373211?s=tv</small> * <small>Slovenščina od A do Ž. ''Novi glas'', 14. 4. 2016.</small> * <small>Most med Slovenci in Italijani. ''Primorske novice'', 14. 4. 2016 (avtor Andraž Gombač).</small> * <small>Slovenščina od A do Ž v besedi, glasu in sliki. ''Primorski dnevnik'', 7. 4. 2016 (avtorica Sanela Čoralič).</small> * <small>Slovenščina je lažja, kot se zdi. ''Primorski dnevnik'', 7. 4. 2016 (intervju zapisala Sanela Čoralič).</small> * <small>Rada Lečič na kavi s knjigo v TKS. ''Primorski dnevnik'', 7. 4. 2016.</small> * <small>Na kavi s knjigo: Jutri Slovenščina od A do Ž. ''Primorski dnevnik'', 5. 4. 2016.</small> * <small>Slovenščina od A do Ž. ''Primorski dnevnik'', 4. 2. 2016 (avtorica Nataša Jakop).</small> * <small>Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž. ''Mladika'', št. 8, 2014 (avtorica Marija Cenda-Klinc).</small> * <small>Maturantje izbirajo bodoči študij. Pripeljati slovenske in tuje študente do solidnega znanja slovenskega jezika. ''Mladika'', št. 1, 2014 (intervju zapisala Nika Čok).</small> * <small>Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž. ''Bukla,'' 2013-14 (avtor Žiga Valetič).</small> * <small>Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž. ''Primorski dnevnik'', 8. 10. 2013 (avtorica Nataša Jakop).</small> * <small>Prek kljuke na vratih NUK. ''Delo'', 11. 12. 2012 (avtor Andrej Perdih).</small> * <small>Rada Lečič: Osnove slovenskega jezika : slovnični priročnik. ''Slovenski jezik –'' ''Slovene Linguistic Studies'' 8, 2011 (avtor Andrej Perdih).</small> * <small>Rada Lečič: Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Slovene verb: a morphological manual and dictionary of Slovene verbs. ''Jezik in slovstvo'', vol. 51/1, 2011 (avtorica Mateja Jemec Tomazin).</small> * <small>Slovnični priročnik za Italijane. ''Slavistična revija'', letnik 58, št. 3, julij–september 2010 (avtor Zoltan Jan).</small> * <small>Rada Lečič: Osnove slovenskega jezika : slovnični priročnik''. Moja Slovenija'', maj 2010 (avtorica Nataša Jakop).</small> * <small>I Fondamenti della lingua slovena presentati a Trieste. ''Novi Matajur'', 20. 5. 2010.</small> * <small>Jezikovna mediacija v duhu medsebojnega zbliževanja. Predstavili Osnove slovenskega jezika mag. Rade Lečič v italijanščini. ''Primorski dnevnik'', 14. 5. 2010 (avtor Primož Sturman).</small> * <small>Sodobna slovenska slovnica v italijanščini. ''Novi Matajur'', 1. 4. 2010.</small> * <small>Osnove slovenskega jezika zdaj tudi v italijanskem prevodu. ''Primorski dnevnik'', 28. 3. 2010.</small> * <small>Rada Lečič: Osnove slovenskega jezika : slovnični priročnik. ''Delo'', 6. 1. 2010 (avtorica Nataša Jakop).</small> * <small>Osnove slovenskega jezika: slovnični priročnik. ''Bukla'', december 2009 (avtor Jure Preglau).</small> * <small>Učenje jezika drugače. Rada Lečič: Igraje do znanja slovenščine / Learning Slovene by Playing Games / Spielend slowenisch lernen / Imparare lo sloveno giocando. ''Delo'', 24. 1. 2007 (avtorica Martina Ožbot).</small> * <small>Glagol brez tančic. Rada Lečič: Slovenski glagol – oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov. ''Delo'', 12. 7. 2006 (avtorica Andreja Markovič).</small> * <small>Rada Lečič. Slovenski glagol: oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov / Slovene Verb: A Morphological Manual and Dictionary of Slovene Verbs. ''Slovene studies'' : ''journal of the Society for Slovene Studies'', Vol. 28, no. 1/2, 2006 (avtor Donald F. Reindl).</small> * <small>Za lažje učenje slovenščine. Rada Lečič: Slovenski glagol – oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov. ''Delo'', 15. 9. 2005 (avtorica Andreja Žele).</small> <small><br /></small> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lečič, Rada}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski slovenisti]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Rimu]] q2uea1oygv234u7pfi5yhjcrqylpt9q 0 556239 6675276 6658097 2026-05-13T11:02:57Z ~2026-28961-43 259804 Funkcijo je opravljal poklicno, ne nepoklicno 6675276 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|image=<!-- WD -->|name=Darko Ratajc|role=|office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|predecessor=|party=[[Socialni demokrati|SD]]|birth_date=<!-- WD -->|profession=|term_start=10. april 2026|term_end=|successor=|office2=[[Občina Slovenske Konjice|Župan Občine Slovenske Konjice]]|termstart2=2018|termend2=2026|predecessor2=[[Miran Gorinšek]]}} '''Darko Ratajc''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[20. avgust]] [[1960]].<ref>{{Navedi splet|title=Poročilo o izidu rednih volitev članov Občinskega sveta občine Slovenske Konjice|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Vsebina Uradnega lista {{!}} Uradni list|accessdate=2024-02-19}}</ref> Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist. Med letoma 2018 in 2026 je bil poklicni župan [[Občina Slovenske Konjice|Občine Slovenske Konjice]], izvoljen je bil na listi stranke [[Socialni demokrati]], a član stranke sprva ni bil.<ref>{{Navedi splet|title=Darko Ratajc|url=https://socialnidemokrati.si/tag/darko-ratajc/|website=SD|accessdate=2024-02-19|language=sl-SI}}</ref> Pred tem je bil direktor Zdravstvenega doma Slovenske Konjice. Na državnozborskih volitvah leta 2026 je bil na listi SD v Slovenskih Konjicah izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. S tem mu je prenehala županska funkcija.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo bodo poslanci iz naših krajev?|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/kdo-bodo-poslanci-iz-nasih-krajev2.html?archive=1|website=Radio Štajerski val|accessdate=2026-04-10}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-politik}} {{DEFAULTSORT:Ratajc, Darko}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Župani Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]] jjh1llrkxwd9v9td0dehk5v9tq4mdx6 0 557103 6675128 6672836 2026-05-13T04:03:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675128 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Den Burg | native_name = | settlement_type = Vas | image_skyline = Denburgaerial.JPG | image_alt = | image_caption = Fotografija Den Burga iz zraka | image_flag = Texel_flag.svg | flag_size = 100x67px | image_shield = | shield_size = | motto = | anthem = | image_map = Map NL - Texel - Den Burg.svg | map_alt = Prikaz pozicije Den Burga na mapi Severne Holandije | map_caption = Lokacija na otoku Texel | mapsize = 290px | image_map2 = | map_caption2 = | mapsize2 = | subdivision_type = [[Suverena država]] | subdivision_name = {{NLD}} | subdivision_type1 = [[Province na Nizozemskem|Provinca]] | subdivision_name1 = [[Slika:Flag_of_North_Holland.svg|22px|Zastava Severne Holandije]] [[Severna Holandija]] | subdivision_type2 = [[Občina]] | subdivision_name2 = [[Texel]] | established_title = | demographics_type1 = | demographics1_title1 = | demographics1_info1 = | demographics1_info2 = | established_date = | government_footnotes = | government_type = | governing_body = | leader_party = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | legislature = | seat_type = | seat = | seat1_type = | seat1 = | coordinates = {{coord|53|03|21|N|04|47|46|E|display=inline}} | foto0 = [[Slika:Hofje_Den_Burg.jpg|{{infobox/afbeeldingbreedte}}px]] | ondertitel0 = Dvorec na Weverstraat | image = Denburgaerial.JPG | caption = Fotografija Den Burga iz zraka | area_footnotes = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_footnotes = | population_total = 7,555 | population_as_of = 1. januar 2021 | population_density_km2 = | population_demonym = | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | area_code_type = | area_code = | blank_name = | blank_info = | blank1_name = | blank1_info = | blank2_name = | blank2_info = | blank_name_sec2 = | blank_info_sec2 = | iso_code = | website = | official_name = | image_map1 = }} '''Den Burg''' (Tessels : ''de Burreg'')<ref>Het Tessels: Inleiding, vocabulaire en teksten|authorlink=|first=S.|last=Keyser|language=nl|url=https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|publisher=[[Koninklijke Brill NV|E. J. Brill]]|location=Leiden|date=1951|page=blz. 39|isbn=|accessdate=26 oktober 2020|quote=de Burreg, Den Burg, hoofdplaats van Tessel|format=pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201029210916/https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|archivedate=2020-1{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}0-29|deadurl=nee}}</ref> je [[vas]] v [[Občina|občini]] [[Texel]] v [[Pokrajina|provinci]] [[Severna Holandija]]. Den Burg je največja vas na [[Nizozemska|nizozemskem]] Vatskem otoku [[Texel]]. Ima 7.555 prebivalcev (2021); to je več kot polovica vseh prebivalcev otoka Texel. V vasi so tudi občinska hiša občine Texel, javna knjižnica, [[kino]] in [[bazen]]. == Zgodovina == Arheološka izkopavanja so pokazala, da je kraj, kjer se nahaja vas, poseljen že dolgo. V vasi je verjetno obstajal frizijski grad, ki so ga uničili [[Franki]] v sedmem stoletju. V [[1345|letih 1345/1346]] je grof Janez Beaumontski vas ponovno obdal z [[1346|obzidjem]]. Poleg samostanskega dvora (ali uithofa) v vasi je dal pozidati upravno središče otoka. Obročast vzorec ulic v središču spominja na značaj trdnjave. Stara občinska dvorana se nahaja v eni najstarejših hiš v Den Burgu. ; Druga svetovna vojna V času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vas Den Burg veliko pretrpela med uporom Gruzijcev. Obstreljevanje z minometami je resno poškodovalo številne zgradbe, vključno s spomeniki. Po ukazu nacistov so esperantski spomenik porušili že leta 1941, vendar so pred porušenjem uspeli odstraniti in zavarovati najpomembnejše dele, kot so besedila, podobo [[Ludwik Zamenhof|Zamenhofa]] in esperantska zvezdo. Po osvoboditvi je bil na pobudo g. Boona spomenik obnoviljen in je bil ponovno odkrit leta 1950. Spominsko pokopališče Hoge Berg Texel se nahaja med Den Burgom in Oudeschildom. Tu je pokopanih 476 oseb, ki so bile del [[822. gruzijski bataljon|822. gruzijskega bataljona]] v [[Wehrmacht|Wehrmachtu]]. == Staro vaško jedro == [[Slika:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|link=Bestand:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|584x584_pik]] ''Zemljevid starega središča Den Burga.'' == Religija == Ikonični De Burght na Binnenburgu je bil zgrajen v 15. stoletju. Stolp te cerkve ima kamnit zvonik. V vasi je tudi menonit Vermaning. Druge cerkve v Den Burgu so Rimskokatoliška cerkev Janeza Krstnika iz 19. stoletja, Reformirana cerkev, Svobodni baptisti, [[Jehovove priče]] in [[Bahajstvo|Bahajski tempelj]]. == Rojeni v Den Burgu == * [[Willem Eduard Bok]] (1846-1904), državni sekretar Južnoafriške republike * [[Kees de Jager]] (1921-2021), astronom, pionir vesoljskih raziskav * [[Jan Wolkers]] pisatelj in umetnik == Glej tudi == * Seznam nacionalnih spomenikov v Den Burgu * Seznam občinskih spomenikov v Den Burgu == Izobraževanje == V Den Burgu se nahaja Skupnost javnih šol De Hogeberg, ki otrokom nudi srednješolsko izobraževanje. Na voljo je izobraževanje za VMBO, HAVO in VWO. V vasi je pet osnovnih šol: Jac. P. Thijsseschool (javna), De Fontein (protestantsko-krščanska), Jozefschool (rimokatoliška), Kompasschool (posebno izobraževanje) in šola Vrije ( [[antropozofija]] ). == Slike == <gallery> Slika:Doorkijkje.jpg|alt=Een doorkijkje|Vaški pogled Slika:Hervormde_kerk,_Den_Burgh_2014.jpg|alt=Hervormde kerk|Reformirana cerkev Slika:Den_Burg,_sculpturen_op_de_Vismarkt_IMG_5890_2020-06-06_08.34.jpg|alt=Sculpturen op de Vismarkt|Skulptura na ribji tržnici Slika:Texel_view_of_Den_Burg.jpg|alt=Gezicht op Den Burg|Pogled po Den Burgu Slika:Den_Burg_-_Wappen.jpg|alt=Wapen van De Burg op het Polderhuis|Grb De Burga po Polderhuisuju </gallery> == Zunanje povezave == * [https://texelinformatie.nl/informatie/dorpen-texel/den-burg/ Den Burg] (vključno z video posnetki vasi) == Sklici == {{Sklici|30em}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Severna Holandija]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 254pbs4hsbknoym6xgrlba3exe3qrhw 0 560279 6675055 6457296 2026-05-12T19:14:20Z XJaM 3 m+/dp+/+ktgr 6675055 wikitext text/x-wiki {{short description|poljski matematik (1888–1945)}} {{infopolje Znanstvenik | name = Stefan Mazurkiewicz | image = Stefan Mazurkiewicz.jpg | image_size = 185px | image_upright = | alt = | caption = Stefan Mazurkiewicz, 1935 | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | nationality = {{ikona zastave|Poljska}} [[Poljaki|poljska]] | fields = [[matematika]] | workplaces = [[Univerza v Varšavi]] | alma_mater = {{ubl|[[Univerza v Lvovu]] <br />{{small|[[doktorat]] 1913}}}} | thesis_title = O krzywych wypelniajacych kwadrat (O krivuljah zapolnjevanja kvadrata) | thesis_url = | thesis_year = 1913 | doctoral_advisor = [[Wacław Franciszek Sierpiński]] | doctoral_students = {{ubl|[[Kazimierz Kuratowski]] {{small|(1921)}}|[[Aleksander Michał Rajchman]] {{small|(1921)}}|[[Bronisław Knaster]] {{small|(1922)}}|[[Stanisław Saks]] {{small|(1922)}}|[[Antoni Zygmund]] {{small|(1923)}}|[[Nachman Aronszajn]] {{small|(1930)}}|[[Karol Borsuk]] {{small|(1930)}}|[[Witold Wolibner]] {{small|(1930)}}}} | known_for = {{ubl|[[Hahn-Mazurkiewiczev izrek]]|[[Knaster-Kuratowski-Mazurkiewiczeva lema|lema KKM]]}} | prizes = članstvo: [[Poljska akademija umetnosti]] {{small|(1922)}} | spouse = {{ubl|Kazimiera Badior|Maria Brzozowska}} | children = }} '''Stefan Mazurkiewicz''', [[Poljaki|poljski]] [[matematik]], * [[25. september]] [[1888]], [[Varšava]], [[Kongresna Poljska]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Poljska]]), † [[19. junij]] [[1945]], [[Grodzisk Mazowiecki]],<ref>{{navedi splet|title= Mazurkiewicz Stefan|publisher= [[Internetna enciklopedija PWN|Enciklopedija PWN]]|lang= pl|accessdate= 2021-10-01|url= https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/;3938966}}</ref> Poljska. Mazurkiewicz je deloval na področju [[matematična analiza|matematične analize]], [[topologija|topologije]] in [[verjetnost]]i. Njegovi najbolj znani študenti so bili: [[Karol Borsuk|Borsuk]], [[Bronisław Knaster|Knaster]], [[Kazimierz Kuratowski|Kuratowski]], [[Stanisław Saks|Saks]] in [[Antoni Zygmund|Zygmund]]. Nekaj časa je bil profesor na [[Univerza v Parizu|Univerzi v Parizu]], večino svoje kariere pa je preživel kot profesor na [[Univerza v Varšavi|Univerzi v Varšavi]]. Velja za enega vodilnih predstavnikov [[varšavska matematična šola|varšavske matematične šole]].{{sfnp|Iłowiecki|1981|pp=251, 253}} == Življenje in delo == [[slika:Stefan Mazurkiewicz - grób.jpg|thumb|right|Grob Stefana Mazurkiewicza na [[Pokopališče Powązki v Varšavi|Pokopališču Powązki v Varšavi]], 2019]] Rodil se je v družini odvetnika Jana (1853–1922) in Michaline, rojene Piotrowska (rojena 1864). Imel je brata [[Władysław Mazurkiewicz (diplomat)|Władysława]] (1887–1963), ki je bil pravnik in diplomat, in sestro (rojeno leta 1894).<ref>{{navedi splet|title= Stefan Mazurkiewicz|accessdate= 2022-06-12|website= Sejm-Wielki.pl|lang= pl|url= http://www.sejm-wielki.pl/b/psb.17458.1}}</ref> Leta 1906 je končal gimnazijo v Varšavi in ​​opravil [[matura|maturo]] na [[IV. gimnazija in realka Henryka Sienkiewicza v Krakovu|IV. gimnaziji v Krakovu]]. Po končani srednji šoli je leta 1907 končal višji študij matematike na Filozofski fakulteti [[Jagelonska univerza|Jagelonske univerze]], nato je med letoma 1907 in 1910 študiral v [[München|Münchnu]], med letoma 1910 in 1912 v [[Göttingen]]u in leta 1912 v [[Lvov]]u. [[doktorat|Doktoriral]] je leta 1913 na [[Univerza v Lvovu|Univerzi v Lvovu]] z disertacijo ''O krivuljah zapolnjevanja kvadrata'' (''O krzywych wypelniajacych kwadrat'') pod mentorstvom [[Wacław Franciszek Sierpiński|Sierpińskega]]. Predaval je matematiko na Univerzi v Varšavi od 1. decembra 1915, izredni profesor tega predmeta je bil od 1. aprila 1919, izredni profesor matematike na Jagelonski univerzi je bil od 4. junija 1919, redni profesor na Univerzi v Varšavi je bil od 1. oktobra 1920. V letih 1927–28, 1930–31 in 1934–35 je bil [[Dekan (šolstvo)|dekan]] Fakultete za matematiko in naravoslovje, leta 1937 pa je postal zadnji predvojni [[prorektor]] univerze.{{sfnp|Łoza|1938|pp=474}} Predaval je tudi na Višji trgovski šoli in [[Svobodna poljska univerza|Svobodni poljski univerzi]]. Leta 1917 je postal član [[Varšavsko znanstveno društvo|Varšavskega znanstvenega društva]] – v letih 1935–1945 je bil tudi njegov glavni tajnik. Od leta 1922 je bil član [[Poljska akademija umetnosti|Poljske akademije umetnosti]] (''PAU''). Topološki seminar, ki sta ga vodila on in [[Zygmunt Janiszewski|Janiszewski]], se je začel leta 1916 in je bil verjetno prvi na svetu v tej disciplini. Leta 1920 je skupaj z Janiszewskim in Sierpińskim ustanovil revijo ''[[Fundamenta Mathematicae]]''. Bil je član uredništva serije ''Monografie matematyczne'' od njenega začetka leta 1932.<ref name="knas">{{navedi splet|last1= Knaster|first1= Bronisław|authorlink1= Bronisław Knaster|title= Mazurkiewicz, Stefan|publisher= [[encyclopedia.com]]|lang= en|url= https://www.encyclopedia.com/science/dictionaries-thesauruses-pictures-and-press-releases/mazurkiewicz-stefan|accessdate= 2024-04-25}}</ref> [[Hahn-Mazurkiewiczev izrek]], osnovni rezultat o [[krivulja]]h, ki ga je spodbudil pojav [[krivulja zapolnjevanja prostora|krivulj zapolnjevanja prostora]], je poimenovan po Mazurkiewiczu in [[Hnas Hahn|Hansu Hahnu]]. Njegov članek iz leta 1935 ''O obstoju nedekompozabilnih kontinuumov'' (''Sur l'existence des continus indécomposables'') na splošno velja za najelegantnejši del v [[splošna topologija|topologiji množic točk]]. Njegov pojem [[razsežnost (vektorski prostor)|razsežnosti]] [[kompaktna množica|kompaktne množice]] je bil sedem let pred pojmom [[Karl Menger|Mengerja]] in [[Pavel Samuilovič Urison|Urisona]]. Uporabil je [[topologija|topološke]] metode za [[teorija funkcij|teorijo funkcij]] in dobil močne rezultate. Njegova teorija je dala še posebej močne rezultate, ko se je uporabila za [[evklidska ravnina|evklidsko ravnino]], saj je dala globoko znanje o njeni topološki strukturi.<ref>{{navedi splet|last1= O'Connor|first1= John Joseph|authorlink1= John Joseph O'Connor (matematik)|last2= Robertson|first2= Edmund Frederick|authorlink2= Edmund Frederick Robertson|title= Stefan Mazurkiewicz|publisher= [[Arhiv zgodovine matematike MacTutor]], [[Univerza v St Andrewsu]]|lang= en|url= https://mathshistory.st-andrews.ac.uk/Biographies/Mazurkiewicz/|accessdate= 2024-04-25}}</ref> V vrsti poznejših publikacij je Mazurkiewicz znatno prispeval k razvoju topologije z rešitvami več temeljnih problemov, ki so jih zastavili Sierpiński, Menger, [[Pavel Sergejevič Aleksandrov|Aleksandrov]], Urison in drugi, s katerimi je izjemno poglobil znanje, zlasti o topološki strukturi evklidske ravnine. Pri reševanju problema, ki ga je objavil Sierpiński leta 1921 v ''Fundamenta Mathematicae'', je na ravnini skonstruiral zaprto povezano množico, ki je vsota [[števna množica|števne]] neskončnosti disjunktnih zaprtih množic (1924) in, ki ima poleg tega značilnost, da so vsi ti sumandi razen enega povezani. Poleg tega je pokazal (neodvisno od [[Robert Lee Moore|Moorea]]), da je na ravnini povezljivost vseh obravnavanih sumandov nemogoča, čeprav bi po rezultatu Sierpińskega morala biti mogoča v prostoru. Mazurkiewicz je pritrdilno rešil tudi problem Aleksandrova (1935) o obstoju [[nedekompozabilni kontinuum|nedekompozabilnega kontinuuma]] (to je tistega, ki je vsota najmanj <math> 2^{80} \!\, </math> podkontinuumov, ki se razlikujejo med seboj) v vsakem kontinuumu več kot [[norazsežni prostor|ene razsežnosti]]. Rešil je Mengerjev problem (1929) o obstoju šibko <math> n \!\, </math>-razsežnih množic za vsako pozitivno celo število <math> n \!\, </math>, Urisonov problem (1927) o obstoju za vsako celo število <math> n > 1 \!\, </math> [[separabilni prostor|separabilnih]] polnih <math> n \!\, </math>-razsežnih prostorih brez povezanih podmnožic, ki vsebujejo več kot eno točko. Prav tako je pokazal (1929), da če je <math> R \!\, </math> območje v <math> n \!\, </math>-razsežnem [[evklidski prostor|evklidskem prostoru]] in je <math> E \!\, </math> množica <math> n - 2 \!\, </math> razsežnosti, potem je razlika <math> R - E \!\, </math> vedno povezana in je celo polkontinuum.{{r|knas}} Med [[poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetsko vojno]] (1919–21) je Mazurkiewicz sodeloval pri razbijanju kod in izobraževanju poljskih kriptologov. Tu je služil skupaj s Sierpińskim in [[Stanisław Leśniewski (filozof)|Leśniewskim]]. Že leta 1919 je razbil najpogostejšo rusko [[šifra|šifro]] za [[Šifrirni urad|kriptološko agencijo]] [[2. oddelek Generalštaba poljske vojske|2. oddelka poljskega generalštaba]]. Zahvaljujoč temu so bili poveljniki poljske vojske seznanjeni z ukazi, ki jih je izdal štab sovjetskega poveljnika [[Mihail Nikolajevič Tuhačevski|Mihaila Tuhačevskega]]. To je bistveno, morda odločilno, prispevalo k poljski zmagi v kritični [[bitka za Varšavo (1920)|bitki za Varšavo]] in morda k preživetju Poljske kot neodvisne države.<ref>{{navedi splet|url= http://serwisy.gazeta.pl/df/1,34467,2856516.html|title= Bolszewik złamany (wywiad z dr Grzegorzem Nowikiem)|website= serwisy.gazeta.pl|lang= pl|archive-url= https://web.archive.org/web/20070312094712/http://serwisy.gazeta.pl/df/1,34467,2856516.html|archive-date= 2007-03-12}}</ref><ref>{{navedi splet|title= Wojna wywiadów|date= 2019-08-11|website= polska-zbrojna.pl|lang= pl|accessdate= 2023-09-28|url= https://polska-zbrojna.pl/home/articleshow/28973?t=Wojna-wywiadow|archive-url= https://web.archive.org/web/20230928150156/https://polska-zbrojna.pl/home/articleshow/28973?t=Wojna-wywiadow|archive-date= 2023-09-28}}</ref>{{sfnp|Nowik|2004|pp=23–25,232}}{{sfnp|Nowik|2010|pp=70–77}} Leta 1922 je prejel pravico do spominskega znaka 1. vrhovnega poveljstva (generalnega štaba) poljske vojske. Bil je evangeličanske reformirane vere. Leta 1924 se je v Vilenski enotnosti ločil od prve žene Kazimiere, rojene Badior. Drugič se je poročil 7. oktobra 1933 v evangeličansko reformirani cerkvi v Varšavi z Mario, rojeno Brzozowska . Svojo knjigo o [[verjetnostni račun|verjetnostnem računu]] je napisal v Varšavi med nemško okupacijo Poljske. Rokopis se je leta 1944 uničil, ko so Nemci pred umikom požgali in uničili Varšavo. Delno jo je prepisal Mazurkiewicz sam. Objavljena je bila v poljščini enajst let po njegovi smrti.{{r|knas}} Pokopali so ga na [[Pokopališče Powązki v Varšavi|Pokopališču Powązki v Varšavi]] (parcela 41-2-24,25).<ref>{{navedi splet|title= Cmentarz Stare Powązki: MAZURKIEWICZOWIE|publisher= Warszawskie Zabytkowe Pomniki Nagrobne|url= https://cmentarze.um.warszawa.pl/pomnik.aspx?pom_id=16666|accessdate= 2019-12-18|lang= pl}}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Priznanja == * komandorski križec [[red obnovljene Poljske|reda obnovljene Poljske]] (11. november 1936)<ref>{{navedi splet|title= M.P. z 1936 r. nr 263, poz. 468|publisher= [[Internetowy System Aktów Prawnych|ISAP]]|lang= pl|url= https://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/DocDetails.xsp?id=WMP19362630468}} »Za zasluge na področju znanstvenega dela«.</ref> == Glej tudi == * [[Šifrirni urad]] * [[polni metrični prostor]] == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Iłowiecki|first1= Maciej|title= Dzieje nauki polskiej|date= 1981|publisher= Wydawnictwo „Interpress” |location= Varšava|isbn= 83-223-1876-6}} * {{citat|last1= Łoza|first1= Stanisław|authorlink1= Stanisław Łoza|title= Czy wiesz kto to jest?|date= 1938|publisher= Wydawnictwo Głównej Księgarni Wojskowej|location= Varšava|chapter= Maturkiewicz, Stefan|url= http://jbc.jelenia-gora.pl/dlibra/publication/19725/edition/18466/content|accessdate= 2021-01-14}} * {{citat|last1= Nowik|first1= Grzegorz|authorlink1= Grzegorz Nowik|title= Zanim złamano „Enigmę”. Polski radiowywiad podczas wojny z bolszewicką Rosją 1918–1920|date= 2004|publisher= [[Oficyna Wydawnicza „Rytm”]]|location= Varšava|edition= 1.|isbn= 978-83-7399-099-9}} * {{citat|last1= Nowik|first1= Grzegorz|authorlink1= |title= Zanim złamano „Enigmę” … Rozszyfrowano rewolucję. Polski radiowywiad podczas wojny z bolszewicką Rosją 1918–1920|date= 2010|publisher= Oficyna Wydawnicza „Rytm”|location= Varšava|edition= 1.|isbn= 978-83-60580-61-5}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stefan Mazurkiewicz}} * {{MathGenealogy|id=12547}} * {{MacTutor Biography|id=Mazurkiewicz}} * [https://polona.pl/sets?searchCategory=objectSets&page=0&size=24&sort=RELEVANCE&searchLike=Mazurkiewicz,%20Stefan&copyright=false Dela Stefana Mazurkiewicza] na [[Polona (digitalna knjižnica)|Polona]] {{v jeziku|pl|en}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mazurkiewicz, Stefan}} [[Kategorija:Poljski matematiki]] [[Kategorija:Poljski akademiki]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Lvovu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Parizu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Varšavi]] [[Kategorija:Člani Poljske akademije umetnosti]] [[Kategorija:Predsedniki Poljskega matematičnega društva]] 7d0n4jw8dg9l0nlxxzooahbvjeqiir1 0 561966 6675054 6629394 2026-05-12T19:13:43Z XJaM 3 m+/dp+/+ktgr 6675054 wikitext text/x-wiki {{short description|poljski politik in znanstvenik (1882–1941)}} {{infopolje Funkcionar | name = Kazimierz Bartel | image = Kazimierz Bartel 1929.jpg | caption = Kazimierz Bartel, 1929 | office = [[Predsednik vlade Poljske]] | president = [[Ignacy Mościcki]] | term_start = 29. december 1929 | term_end = 17. marec 1930 | predecessor = [[Kazimierz Świtalski]] | successor = [[Walery Sławek]] | term_start2 = 27. junij 1928 | term_end2 = 14. april 1929 | president2 = [[Ignacy Mościcki]] | predecessor2 = [[Józef Piłsudski]] | successor2 = [[Kazimierz Świtalski]] | term_start3 = 15. maj 1926 | term_end3 = 30. september 1926 | president3 = {{ubl|[[Maciej Rataj]] ([[vršilec dolžnosti predsednika Poljske|vršilec dolžnosti]])|[[Ignacy Mościcki]]}} | predecessor3 = [[Wincenty Witos]] | successor3 = [[Józef Piłsudski]] | birth_name = Kazimierz Władysław Bartel | birth_date = <!-- {{Birth date|df=yes|1882|3|3}} --> | birth_place = <!-- [[Lvov|Lemberg]], [[Kraljevina Galicije in Lodomerije]], [[Avstro-Ogrska]] --> | death_date = <!-- {{death date and age|df=yes|1941|7|26|1882|3|3}} --> | death_place = <!-- [[Lvov|Lemberg]], [[Generalna vlada]] --> | nationality = {{ikona zastave|POL}} [[Poljaki|poljska]] | party = [[Nestrankarski blok za sodelovanje z vlado|BBWR]] | occupation = {{Flatlist| * član parlamenta * državnik * matematik * učenjak * diplomat * prostozidar }} | alma_mater = [[Politehnika v Lvovu]] <br />{{small|[[diploma]] 1907}} <br /> {{small|[[doktorat]] 1909}} | spouse = Maria Bartlowa | signature = Kazimierz Bartel - podpis.jpg }} '''Kazimierz Władysław Bartel''' (poljska izgovorjava [kaˈʑimjɛʂ fwaˈdɨswav ˈbartɛl]; {{jezik-en|Casimir Bartel}}), [[Poljaki|poljski]] [[matematik]], [[učenjak]], [[diplomat]] in [[politik]], * [[3. marec]] [[1882]], [[Lvov|Lemberg]], [[Kraljevina Galicije in Lodomerije]], [[Avstro-Ogrska]] (sedaj [[Lvov]], [[Ukrajina]]), † [[26. julij]] [[1941]], Lemberg, [[Generalna vlada]]. Bartel je bil 15., 17. in 19. [[predsednik vlade Poljske]] trikrat med letoma 1926 in 1930 ter senator Poljske od leta 1937 do izbruha [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]].{{r|spl00}} Med letoma 1919 in 1920 so ga imenovali za ministra za železnice, v letih 1922–1930 je bil član [[Sejm Republike Poljske|poljskega Sejma]]. Po [[majski prevrat (Poljska)|majskem državnem udaru]] [[Józef Piłsudski|Józefa Piłsudskega]] leta 1926 je postal predsednik vlade in to mesto opravljal v treh prekinjenih mandatih: 1926, 1928–29, 1929–1930. Bil je podpredsednik vlade med letoma 1926–1928 in minister za verska prepričanja in javno razsvetljenje, ko je Piłsudski sam prevzel mesto predsednika vlade, vendar pa je bil Bartel v tem obdobju dejansko »de facto« predsednik vlade, saj se Piłsudski ni ukvarjal z dnevnimi funkcijami [[kabinet]]a in [[vlada|vlade]].{{r|spl00}} Leta 1930 se je Bartel po opustitvi politike vrnil na univerzo kot profesor matematike. Leta 1930 je postal rektor Politehnike v Lvovu in kmalu prejel častni doktorat ter članstvo v Poljskem matematičnem združenju. Leta 1937 so ga imenovali za poljskega senatorja in to funkcijo je opravljal do 2. svetovne vojne. Po sovjetski invaziji in okupaciji vzhodne Poljske so mu dovolili nadaljevati predavanja na Politehniki. Leta 1940 so ga poklicali v Moskvo in mu ponudili mesto v sovjetskem parlamentu. 30. junija 1941 je med [[operacija Barbarossa|operacijo Barbarossa]] nemški [[Wehrmacht]] vstopil v Lvov in začel preganjati krajevno inteligenco. Dva dni kasneje je [[Gestapo]] zaprl Bartla in mu ponudil najvišje mesto v poljski marionetni vladi.{{r|well-1995}}{{r|alle-2014}} Njegovo končno zavrnitev nemških pogojev so Nemci vzeli kot dejanje izdaje.{{r|stei-2015}} Po ukazu [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] so Bartla umorili 26. julija 1941, kmalu po koncu [[pokol lvovskih profesorjev|pokola lvovskih profesorjev]].{{r|spl01}} == Zgodnje življenje in študij == Rodil se je kot sin Michała Bartla in Amalie Chadaczek. Odraščal je v delavski družini in končal osnovno šolo v [[Strij]]u. Njegov oče železničar je Bartla zaposlil kot vajenca monterja, ki je poučeval na obrtni šoli. To je Bartlu omogočilo nadaljevanje formalnega izobraževanja, medtem ko je delal kot vajenec.{{r|dere-1994}} Po končani srednji šoli leta 1901 je Bartel študiral [[mehanika|mehaniko]] na [[Politehnika v Lvovu|Politehniki v Lvovu]] na Oddelku za strojništvo. Diplomiral je z odliko leta 1907 in kmalu začel delati za svojo alma mater kot asistent pri [[opisna geometrija|opisni geometriji]] [[Placyd Dziwiński|Placyda Zdzisława Dziwinskega]].{{r|spl02}} Od leta 1908 do 1909 je študiral tudi [[matematika|matematiko]] in [[filozofija|filozofijo]] na [[Frančiškanska univerza v Lvovu|Frančiškanski univerzi v Lvovu]] in na [[Univerza v Münchnu|Univerzi Ludwiga Maximiliana v Münchnu]]. Štipendija za potovanje v München mu je omogočila obiskovati predavanja o [[umetnostna zgodovina|umetnostni zgodovini]] Karla Dochlemanna in matematiki [[Aurel Voss|Aurela Vossa]] in [[Alfred Pringsheim|Alfreda Pringsheima]].{{r|dere-1994}} Vrnil se je na Politehniko in leta 1909 pridobil naziv [[doktorat|doktorja]] tehniških znanosti. Njegova disertacija ''O produktu involucijskih vrst in šopov'' (''O utworach szeregów i pęków inwolucyjnych'') mu je omogočila, da je postal eden prvih imetnikov takšnega doktorata v Avstro-Ogrski. Leta 1912 je habilitiral z nalogo ''O ravninskih produktih involucije četrte stopnje ničelne vrste'' (''O płaskich utworach inwolucji stopnia czwartego szeregu zerowego''),{{r|spl03}} nato pa je prejel naziv [[izredni profesor|izrednega profesorja]]. Postal vodja opisne geometrije po upokojitvi [[Mieczysław Łazarski|Mieczysława Łazarskega]] leta 1911 zaradi slepote.{{r|brzo-1973}} Bartel je leta 1917 pridobil naziv profesorja matematike na Politehniki v Lvovu.{{r|spl04}}{{r|spl05}} Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] so ga vpoklicali v [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrsko vojsko]], po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 pa se je vrnil v Lvov, ki je postal del novoustanovljene [[Druga poljska republika|Druge poljske republike]]. Leta 1919 se je kot poveljnik [[železniške čete|železniških čet]] boril pri obrambi mesta pred ukrajinskim obleganjem. Medtem je napisal svoj prvi učbenik o opisni geometriji{{r|dere-1994}} ter se spoprijateljil in pozneje podpiral bodočega poljskega voditelja, maršala in vrhovnega poveljnika Józefa Piłsudskega. Od maja 1919 je opravljal funkcijo upravnika Uprave in društva za gradnjo oklepnih vlakov. Zaradi številnih uspehov na tem področju ga je predsednik vlade [[Leopold Skulski]] imenoval za ministra za železniški sistem Republike Poljske. Bartel se je srečal z drugimi pomembnimi in vplivnimi politiki in diplomati, predvsem s predsednikoma vlade [[Wincenty Witos|Wincentyjem Witosom]] in [[Władysław Grabski|Władysławom Grabskim]]. Po [[poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetski vojni]] leta 1920 so ga imenovali za [[podpolkovnik]]a in je bil prepuščen vodji železniških rezervnih častnikov in [[Milica (paravojaštvo)|milice]] Lvova.{{r|spl05}} Po oboroženem spopadu je bil odlikovan s srebrnim križem vojaškega reda [[Virtuti Militari]], poljskim odlikovanjem za hrabrost.{{r|dere-1994}} Leta 1921 je Bartel šest mesecev potoval po muzejih in galerijah v Franciji, Italiji, Švici in Avstriji, da bi raziskoval umetnost. Večino svojih počitnic je preživel prav tako zaradi zanimanja, ki izhaja iz Dochlemannovih predavanj. Za to svoje zanimanje je zbral dober osebni arhiv zapiskov in fotografij.{{r|dere-1994}} == Politična in diplomatska kariera == Leta 1922 so Bartla izvolili za člana [[Sejm Republike Poljske|poljskega Sejma]] (parlamenta) in je bil na tem položaju do leta 1929. Sprva je bil član stranke [[Poljska ljudska stranka »Osvoboditev«|PSL »Osvoboditev«]], vendar ni bil zadovoljen z radikalizacijo skupine. Marca 1925 se je na kongresu Poljske ljudske stranke odločil, da bo med drugim sprejel prenovo brez odškodnine. Sčasoma je aprila 1925 zapustil stranko in organizacijo, skupaj z [[Marian Zyndram-Kościałkowski|Marianom Zyndram-Kościałkowskim]] in [[Bolesław Wysłouch|Bolesławom Wysłouchom]] ter kasneje ustanovil parlamentarni »Delavski klub«. Ta organizacija je hitro prišla pod neposreden vpliv vrhovnega poveljnika Józefa Piłsudskega. Tik pred [[majski prevrat (Poljska)|majskim državnim udarom]] leta 1926 je Bartel od maršala Piłsudskega prejel ukaz, naj se pripravi na prevzem položaja predsednika vlade po pričakovanem padcu [[predsednik Poljske|predsednika]] [[Stanisław Wojciechowski|Stanisława Wojciechowskega]] in njegove vlade.{{r|spl06}} === Prvi mandat, prva vlada (1926) === 15. maja 1926, po odstopu vlade pod vodstvom Wincentyja Witosa in predsednika Wojciechowskega po majskem državnem udaru, je [[maršal Sejma Republike Poljske|maršal Sejma]] in vršilec dolžnosti državnega voditelja [[Maciej Rataj]] Bartla imenoval za predsednika vlade Druge poljske republike, vendar je Bartel pozneje v inavguracijskem govoru izjavil, da bo na čelu vlade le do izvolitve novega predsednika. Verjetno je na njegovo odločitev vplivalo dejstvo, da je imel težave z ledvicami in želodcem ter ga nenehno boli. Eden od članov parlamenta je izjavil: »Bil je vesel in ambiciozen človek, a vedno v bolečini. Celo njegovi nasprotniki v Sejmu so priznali, da je v osebnih odnosih izjemno težko ne biti naklonjen človeku, kot je Bartel. Kot predsednik vlade je skušal pomagati vsem možem, tudi moškim in ženskam, ki so nasprotovali njegovi politiki in vladi, vendar si ni mogel pomagati, kar je pripeljalo do njegovega zgodnjega padca v politiki in diplomaciji Poljske republike. Bil je šibke postave in šibkega zdravja ter bi težko naredil dober vtis na javnost, zlasti na socialiste ali komuniste na vzhodu, zato zaradi tega ne bi bil vpliven predsednika vlade ali diplomat, ki podpira demokracijo.« [[slika:Kazimierz Bartel.jpg|thumb|right|200px|Predsednik vlade Kazimierz Bartel, 1928]] Novo Bartlovo vlado so večinoma sestavljali ljudje, ki niso bili povezani s političnimi strankami (štirje od teh politikov so že bili na ministrskih položajih). Bartla so označili kot ideološko sredinskega: novoustanovljeni premierski urad so zasedli tako desni kot levi voditelji. Bartel je sam prevzel predsedništvo vlade, Piłsudski pa vojno ministrstvo. Takšen sistem je razburkal predvsem [[Poljska socialistična stranka|Poljsko socialistično stranko]], ki je podprla majski državni udar. 16. maja 1926 je predsednik vlade Bartel podal izjavo, v kateri je izpostavil načela svoje politike. Dejal je, da je vlada prevzela oblast v skladu z zakonom, brez poseganja v ustavni red. Pozval je tudi k miru, trdemu delu in predanosti poljskemu narodu. Hkrati je obljubil takojšnjo odstranitev nesposobnih in skorumpiranih politikov z vseh visokih položajev, ki bi lahko negativno vplivali na prihodnjo gospodarsko rast Druge poljske republike. Bartlov najbližji osebni svetovalec v politiki in diplomaciji je bil maršal Józef Piłsudski, ki je bil naklonjen novemu predsedniku vlade.{{r|nowi-2014}} Bartel je predlagal, da bi za mesto državnega voditelja (predsednika) postal kandidat [[Ignacy Mościcki]], ki je bil tudi profesor na Politehniki v Lvovu. Bartlova prva vlada je bila ena najdejavnejših v [[zgodovina Poljske|zgodovini Poljske]] – politiki in poslanci so se zbirali vsak drugi dan in občasno vsak dan, da bi razpravljali o političnih zadevah. 4. junija 1926 so Ignacyja Mościckega izvolili za predsednika Druge poljske republike in Bartel je odstopil skupaj s celotnim kabinetom, vendar ga je predsednik Mościcki kmalu po imenovanju ponovno imenoval za predsednika vlade. === Druga in tretja vlada (1926) === 8. junija 1926, tri dni po imenovanju Mościckega, je Bartel sestavil svoj drugi kabinet. Istega dne je Józef Piłsudski na glavno pisarno poslal pismo, v katerem je orisal pogoje za ponovni vstop v parlament. Po drugi izvolitvi se je Bartel osredotočil predvsem na obnovitev odloka na osnovi organizacije najvišjih vojaških oblasti z dne 7. januarja 1921, ki omogoča svobodno vodenje vojnega ministrstva brez glasovanja vlade in parlamenta. 9. junija 1926 so odlok uradno obnovili, vendar so sprejeli še en odlok, ki je povečal oblast predsednika ali državnega voditelja nad ministrstvom. Bartel se je srečal s predstavniki poslanskih klubov in v pogovoru z njimi izpostavil svojo zavezanost parlamentarnemu sistemu, izpostavil pa je tudi bolj zaskrbljujočo temo – gospodarski razvoj države. Na zasebnem srečanju s senatorji je izpostavil svojo odločnost in angažiranost v boju proti birokraciji, uvedbi apolitične vojske in odpravi Ministrstva za javna dela. Nazorno je izjavil, da pred majskim prevratom ni bilo demokracije in da Poljski vladajo [[oligarhija]], [[plemstvo|plemiči]] in vplivni voditelji bogatih zasebnih klubov in strank. Privrženci Bartla in njegove vlade so poudarjali njegovo učinkovitost pri vodenju države. Njegovi nasprotniki pa so ga videli kot orodje za omejevanje vloge poljskega parlamenta in mu očitali namerno diktaturo in nadzor nad ministri na njegovih »zasebnih parlamentarnih zasedanjih«, imenovanih Bartlov parlament (''Sejm Bartlowy''). Bartla so imenovali za predsednika vlade, ko je maršal Piłsudski poskušal vzpostaviti stik z uporniškimi senatorji in člani Sejma. Sam Bartel je veljal za predstavnika liberalnih tendenc v stranki in predstavnika gibanja [[Sanacija (Poljska)|Sanacija]]. Sicer sta mesto vodje vlade (predsednika vlade) prevzela [[Kazimierz Świtalski]] ali [[Walery Sławek]], oba pa sta veljala za brezkompromisna zagovornika spora s parlamentom.{{r|spl06}}{{r|tycn-2011}} Bartlova vlada je prispevala k izrazitemu izboljšanju uprave, čemur so botrovale predvsem organizacijske sposobnosti in znanje predsednika vlade. Ustvaril je učinkovit sistem delovanja vlade v povezavi s Sejmom in uradniki nižjega ranga: »Ministri prejšnjih vlad so se na splošno imeli za avtonomne vladarje, kar je vplivalo na zasebne interese članov različnih strank, ki so bile odgovorne. Kazimierz Bartel ni bil nikoli osredotočen na nobene politične vezi in prijateljstva. Uradniki predsednika vlade so morali potrditi učinkovitost vsakega ministrstva. Vsak minister je bil odgovoren za delovanje svojega urada in ministri se niso mogli ukvarjati s političnimi dejavnostmi. Svoj govor v parlamentu o kateri koli temi je moral predložiti besedilo predsedniku vlade samemu v potrditev. Bartel je zahteval takšne postopke od vsakega ministra in senatorja svojega kabineta in osebno pripravljal dnevni red za vsako sejo vlade ter prepovedal razpravo o kateri koli temi brez njegovega dovoljenja ali soglasja.« Bartel je tudi poskušal izboljšati položaj [[poljski Judje|poljskih Judov]] in [[Judje|judovske]] manjšine po državi. Odločen je bil odpraviti ostanke predpisov iz časov ruskega imperatorja [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]] in [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]], osredotočenih na preganjanje verskih manjšin, predvsem Judov in [[Romi|Romov]]. Bartlov kabinet je sporočil, da je proti takšnim nečloveškim postopkom in dejanjem, leta 1927 pa je predsednik vlade dovolil sprejeti zakon, ki uradno priznava in podeljuje pravice judovskim skupnostim. Bartel je bil tudi proti uveljavljanju nekaterih zakonov glede narave gospodarskih sankcij, naloženih Judom. [[slika:Daszyński i Bartel.jpg|thumb|right|200px|Bartel (desno) z [[maršal Sejma Republike Poljske|maršalom Sejma]] [[Ignacy Daszyński|Ignacyjem Daszyńskim]], 1929]] 2. avgusta 1926 je parlament sprejel amandma k ustavi (»avgustovska novela«), s katerim je bistveno okrepil vlogo predsednika. [[Poljska krščanskodemokratska stranka|Krščanskodemokratska stranka]] je 20. septembra 1926 sprožila glasovanje proti dvema ministroma v Bartlovi vladi: [[Antoni Sujkowski|Antoniju Sujkowskemu]] in [[Kazimierz Młodzianowski|Kazimierzu Młodzianowskemu]]. Stranka jim je očitala politične čistke v državni upravi. Na koncu je vlada sprejela glasovanje, zaradi česar sta morala Bartel in njegov kabinet odstopiti, vendar je maršal Piłsudski ukazal predsedniku Mościckemu, naj Bartla imenuje za predsednika vlade. Tudi tokrat ni bilo v nasprotju z ustavo, vendar so protiparlamentarni govorci in socialistični politiki, zmedeni zaradi pogostih menjav uprave in vlade, grozili Sejmu in celo predlagali upor ali nov državni udar. Zaradi konflikta je Bartlov tretji novi kabinet trajal le štiri dni. Svet je imel 30. septembra v palači [[Belweder v Varšavi|Belweder]] v [[Varšava|Varšavi]] sejo v delovni sobi, na kateri so sklenili razpustiti tretjo vlado. Zato je Bartel prejel dokument o tej temi, ki je za svojo veljavnost zahteval podpis predsednika Mościckega. Medtem je senat takoj zahteval, da parlament sprejme politiko zmanjševanja proračuna, ki jo je predlagal zgornji dom. Bartel je predsedniku Sejma Macieju Rataju dejal, da bo v takšni situaciji odlok osebno odnesel Mościckemu in ga prosil za podpis. Potem ko je Sejm sprejel politiko zmanjšanja proračuna, je Bartel prispel v [[Sulejówek|zasebno rezidenco]] Mościckega, a Mościcki na njegovo presenečenje ni hotel podpisati dokumenta, ki dovoljuje razpustitev. Namesto tega je Bartlu odredil odpoved delovnega razmerja. Bartel je bil ponovno prisiljen odstopiti, vendar bi tokrat njegov kabinet ostal nedotaknjen, njegovo mesto pa bi zasedel sam maršal. Nekdanji predsednik vlade je bil zelo zagrenjen nad takšnim razpletom dogodkov, kljub temu da se je strinjal z načrti Piłsudskega in Rataja. V njej je maršal opozoril, da v nasprotju s prejšnjo vlado ne bo »tekmoval« z ministri in bo, če bo treba, uporabil silo, če člani ne bodo pristali na njegovo radikalno politiko. === Sodelovanje s svetom Piłsudskega === Po njegovem odstopu naj bi Bartel postal podpredsednik vlade in minister za veroizpovedi in javno razsvetljenost v zasebnem svetu Piłsudskega, ki je deloval v primeru kakršnega koli nepričakovanega konflikta s trenutno delujočo vlado. Maršal svojemu kabinetu ni posvečal veliko pozornosti, osredotočil se je predvsem na vojaško in zunanjo politiko. Bartel naj bi nadomestil maršala in prevzel njegove dolžnosti v primeru odsotnosti ter postal predsednik Sejma. Kot predstavnik vlade je pogosto govoril o proračunskofinančnih zadevah. Te teme so bile morda glavni predmet spora med »piłsudskisti« in parlamentarno opozicijo. Po volitvah marca 1928 se je Piłsudski odločil, da je treba Bartla imenovati na mesto predsednika Sejma. 27. marca je »[[Nestrankarski blok za sodelovanje z vlado]]« (BBWR), navidezno nepolitična organizacija, ki je obstajala od leta 1928 do 1935, tesno povezana s Piłsudskim in njegovim gibanjem Sanacija, razglasila Bartlovo kandidaturo. Toda načrt Piłsudskega, da bi Bartla postavil na čelo Sejma in ga imenoval za maršala predsednika, ni uspel, ker so se senatorji in člani parlamenta odločili, da namesto tega za maršala Sejma izberejo [[Ignacy Daszyński|Ignacyja Daszyńskega]] iz Poljske socialistične stranke. Protestno so po izidu glasovanja člani in simpatizerji parlamentarne stranke BBWR zapustili dvorano. Leto 1928 je zaznamovalo tudi izid njegove prve knjige ''Perspektywa Malarska''. Obravnavala je osnovno teorijo [[perspektiva (likovna umetnost)|perspektive]] in njeno razširitev na [[arhitektura|arhitekturo]] in [[umetnost]]. Izdala jo je [[Książnica-Atlas]], založba v Lvovu, ki je priskrbela negative za nemški prevod v izdaji založbe [[B. G. Teubner]] leta 1934.{{r|dere-1994}} === Drugi mandat (1928–1929) === Takoj ko so sestavili novo vlado brez Bartla na čelu, je odstopil Piłsudski, ki je začasno opravljal funkcijo predsednika vlade države. Odločil pa se je, da bo njegov položaj prevzel Bartel, ki je veljal za njegovega najbolj zaupanja vrednega in najzvestejšega prijatelja in podpornika med člani stranke, čeprav je bila ta zamenjava le formalna – Bartel je bil že odgovoren za vodenje tekočega dela Sveta ministrov, tudi če ni bil vodja kabineta. Odločitev Piłsudskega je močno razjezila senatorje parlamenta, ki so svojo jezo preprosto izkazovali z neudeležbo na sejah in zasedanjih Sejma. Nekateri politiki so si drznili celo metati pokvarjeno hrano v ministre, ki so zapuščali volilno dvorano. Razmere so se v naslednjih mesecih poslabšale in nekateri ministri so izrazili zaskrbljenost glede svoje varnosti, saj so nekateri protestniki, pogosto sestavljeni iz običajnih državljanov, delujočih v imenu stranke, običajno fizično zlorabljali uradnike, ki so potovali od svojih domov do novozgrajene vladne stavbe na Ulici Wiejska v Varšavi. Podobni dogodki so se zgodili med inavguracijo prvega predsednika Druge poljske republike [[Gabriel Narutowicz|Gabriela Narutowicza ]] decembra 1922. Politikom in ministrom so svetovali, naj potujejo s stražarji, policijo ali vsaj z orožjem, s katerim bi se lahko branili, vendar je morda uporaba orožja okrepila enotnost opozicije in demonstrantov, ki bi to lahko uporabili kot dejanje nasilja nad navadnimi ljudmi in kršitev socialne demokracije. Po začetku »afere Czechowicz«, v kateri je opozicija odkrila, da je minister za finance [[Gabriel Czechowicz]], velik občudovalec Piłsudskega, namenil 8 milijonov [[poljski zlot|poljskih zlotov]] iz državnega proračuna za kampanjo BBWR med letoma 1927 in 1928. 12. februarja 1929 so člani gibanja proti Sanaciji zahtevali, da se tako Czechowicza kot Bartla postavi pred državno sodišče. V znak protesta proti tej odločitvi je Bartel novinarje obvestil o svoji nameri odstopa. Izjavil je tudi, da je po njegovem mnenju afero Czechowicz povzročil parlament in njegovi senatorji, ne pa dejanja enega politika. 13. aprila 1929 je Bartel svoji vladi ukazal, naj odstopi. Zamenjal ga je Świtalski, trmasti in samovšečni človek, ki je veljal za vzrok neizprosnega boja s parlamentarno opozicijo. Naslednje mesece so zaznamovali spori med novo oblikovano vlado in Sejmom. Novi Bartlov kabinet je začel delovati 5. novembra 1929, vendar je bila njegova prva seja decembra po ukazu predsednika Mościckega. Po tem je parlament izglasoval [[nezaupnica|nezaupnico]] kabinetu Świtalskega. Bartel je ponovno postal predsednik vlade. === Tretji mandat (1929–1930) === [[slika:V Rząd Bartla 29.12.1929.jpg|thumb|right|200px|Bartlov peti kabinet, december 1929. V sredini: [[Józef Piłsudski]] in [[Ignacy Mościcki]].]] 29. decembra 1929 so Bartla tretjič izbrali za predsednika vlade in sestavil je svojo peto vlado in kabinet, vendar je svoje naloge opravljal z velikimi negotovostmi, predvsem zaradi slabega zdravja. Imel je bolezen ledvic in so mu s pomočjo [[Tadeusz Pisarski|Tadeusza Pisarskega]], urologa, s katerim se je spoprijateljil med njunim vpoklicem v vojsko, naredili [[ureterolitotomija|ureterolitotomijo]].{{r|dobr-2002}} Trpel je tudi za depresijo in tesnobo, verjetno zaradi nenehnih sporov s Sejmom in njegovimi senatorji. 10. januarja se je pojavil na srečanju s člani parlamenta, kjer je izjavil, da je pripravljen sodelovati s senatorji in Sejmom, in rekel: »Prihajam z dobro voljo in odločnostjo, gospodje!« Sprva mu je uspelo vzpostaviti sodelovanje s Sejmom, kar je privedlo do stabilizacije celotne situacije in konflikta. Kasneje pa so se odnosi med vlado in parlamentom znova zaostrili. Vrhunec drugega spora je bila zahteva za izglasovanje nezaupnice ministru za delo in socialno varstvo [[Aleksander Prystor|Aleksandru Prystorju]]. To je bilo storjeno predvsem na pobudo Poljske socialistične stranke, ki jo je vodil Daszyński, in njegovih podpornikov, kot je [[Bolesław Limanowski]], poljski socialistični politik, zgodovinar, novinar in zagovornik [[agrarizem|agrarizma]], ki je bil najstarejši član [[Senat Republike Poljske|poljskega senata]] do svoje smrti leta 1935 v starosti 99 let. 12. marca je imel Bartel govor v Senatu, v katerem je ostro napadel senatorje, ki »niso bili sposobni izpolniti zadanih nalog za nadzor nad državo in da je njihova trma in ponos nase osupljiv udarec tako gospodarstvu kot oolitiki Poljske.« Navedel je še, da je »biti poslanec poklic. Od poslancev ne zahteva pridobivanja kakršnih koli veščin in ustvarjanja novih škodljivih kampanj, temveč le poslušnost vladajoči stranki. Človek, osredotočen le na delo in kariero, pogosto postane človek v konfliktu z drugimi, kar ima za seboj dolge politične posledice.« Bartel je menil, da gre pri nezaupnici enemu članu Senata za pomanjkanje podpore celotne vlade. 15. marca 1930 se je odločil zapustiti pisarno in predsednik je naslednji dan sprejel njegov odstop. Kmalu je odstopil tudi s poslanskega stolčka in zapustil politiko. Za novega predsednika vlade Poljske so imenovali Sławka.{{r|nowi-2014}} == Postkandidatura in vrnitev na univerzo == Po umiku iz političnega življenja se je vrnil na Politehniko. Istega leta so ga izvolili za rektorja univerze in to funkcijo opravljal v študijskem letu 1930/1931. Prejel je tudi [[častni doktorat]] in članstvo v [[Poljska akademija znanosti|Poljski akademiji znanosti]]. V letih 1930–1932 je bil predsednik [[Poljsko matematično društvo|Poljskega matematičnega društva]]. V tem času je objavil svoja najpomembnejša dela, med njimi tudi vrsto predavanj o perspektivi evropskega slikarstva. To je bila prva tovrstna publikacija na svetu. Med svojim delom na Politehniki je izrazil ostro nasprotovanje načrtom, osredotočenim na uvedbo [[klopni geto|klopnega geta]] za študente judovskega porekla in etnične pripadnosti, da bi jih ločili od poljskih in krščanskih vrstnikov. Zaradi svojih mnenj in drugih dejanj proti [[antisemitizem|antisemitskim]] študentom je bil predmet mnogih napadov, vključno z metanjem jajc in pokvarjeno hrano vanj ali prinosom prašiča z napisom »Bartel« poljskih [[nacionalizem|nacionalistov]] na območje univerze. Leta 1932 je kot priča pričal na [[brestovski proces|brestovskem procesu]], ki je trajal od 26. oktobra 1931 do 13. januarja 1932 in je potekal na Okrožnem sodišču v Varšavi, kjer so sodili voditeljem [[Centrolew]]a, »levosredinskega« političnega opozicijskega gibanja proti Sanaciji. Leta 1937 je predsednik imenoval Bartla za poljskega senatorja namesto umrlega [[Emil Bobrowski|Emila Bobrowskega]] in je služboval do izbruha 2. svetovne vojne. Jeseni 1938 je bil med podpisniki dokumenta, naslovljenega na predsednika Mościckega, ki je zahteval vključitev predstavnikov opozicije v vlado v zvezi z ogroženostjo neodvisnosti države. Dokument je predvideval tudi amnestijo za opozicijske politike, ki so bili prisiljeni v izgnanstvo ali zaprti po brestovskem procesu. Bartel je Mościckemu predal memorandum, vendar se Mościcki na predloge ni odzval. Februarja 1939 je imel Bartel govor v Senatu, ki je v državi pridobil široko javnost. V njem je ostro kritiziral razmere na univerzah in visokih šolah po Poljski. Omenil je tamkajšnji razširjeni antisemitizem in neuspešno organizacijo študija, predmetov in tečajev. == 2. svetovna vojna == [[slika:PL-Kazimierz Bartel.jpg|thumb|right|200px|Bartel, 1928]] [[poljska kampanja (1939)|Septembra 1939]], med obrambo Lvova tik pred napadom nemških čet, je Bartel deloval kot vodja Državljanskega odbora. Ko je Lvov zasedla [[Sovjetska zveza]], so mu dovolili nadaljevati predavanja na Politehniki. Julija 1940 so ga skupaj z mnogimi drugimi politiki in profesorji poklicali v [[Moskva|Moskvo]], kjer je sodeloval na srečanju vsekomitejev univerz Sovjetske zveze. Pogovori in teme so omenile predvsem sorodna znanstvena vprašanja in Bartel je podpisal pogodbo z založbo, da napiše učbenik znanosti in geometrije za šole Sovjetske zveze. Obiskal je tudi znanstvene in kulturne ustanove, kot sta [[Tretjakovska galerija]] in [[Arhitekturni inštitut v Moskvi|Arhitekturni inštitut]]. Obstaja nekaj nasprotujočih si poročil o tem, ali so mu sovjeti med njegovim bivanjem v Moskvi ponudili politično sodelovanje. Po mnenju nekaterih njegovih najbližjih prijateljev je [[Josif Stalin|Stalin]] izdal predlog za oblikovanje nove poljske vlade, vendar ga je Bartel zavrnil. Kot je pisal svoji ženi 16. julija 1941: »S poslušanjem zasebnih pogovorov častnikov sklepam, da bodo moj položaj predsednika vlade morda obudili, toda kako velika dolžnost bo to nadzorovati razcepljeno, komunistično državo. V Moskvi z Josifom Stalinom sem imel veselje izvedeti nove informacije z Zahoda – govor [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] [[Władysław Eugeniusz Sikorski|Władysławu Sikorskemu]] o domnevni prihodnosti Poljske.« Ena od izdaj »Pariških zgodovinskih zvezkov«{{r|spl07}} je opisala vsebino pisma, poslanega [[Ministrstvo za zunanje zadeve Nemčije|nemškemu zunanjemu ministrstvu]]. Navajala je, da je Müller, namestnik vodje varnostne policije in varnostne službe ([[Reinhard Heydrich]]), verjel, da se je Bartel v začetku leta 1941 pogajal s sovjetskimi oblastmi o ustanovitvi nove države, ki naj bi skupaj s Sovjetsko zvezo napovedala vojno [[Tretji rajh|nacistični Nemčiji]]. Podobne informacije je mogoče najti med drugim v telegramu, ki ga je poljski odpravnik poslov v Švici poslal Ministrstvu za zunanje zadeve v Londonu 26. septembra 1940: »Verjamemo, da namerava moskovski profesor Bartel ustvariti rdečo vlado Poljske.« Vendar se ta informacija nikoli ni izkazala za resnično. Medtem je Maria Bartlowa, žena nekdanjega predsednika vlade, izjavila, da se je njen mož o izidu svoje nove knjige predavanj pogovarjal le s sovjeti. Splošno prepričanje je tudi, da Bartel nikoli ni osebno srečal Stalina. Predsednik vlade v izgnanstvu v Londonu, general Sikorski, je nameraval sodelovati z Bartlom in ga imenovati za veleposlanika. Sikorski ga je prepoznal kot enega redkih ljudi iz nekdanjih političnih krogov, ki bi pristali na sodelovanje pod pogoji britanske vlade. 19. junija 1941 je Sikorski na seji Sveta ministrov uradno poročal o Bartlovi kandidaturi. Odločitev je bila motivirana s politično lojalnostjo nekdanjega predsednika vlade, pa tudi z njegovimi uspešnimi prizadevanji za ohranitev poljskega značaja Politehnike v Lvovu pod sovjetsko okupacijo. Sikorskemu Bartla v Sovjetski zvezi ni uspelo najti, namesto njega pa so za veleposlanika imenovali [[Stanisław Kot|Stanisława Kota]]. === Aretacija in smrt === 30. junija 1941, kmalu po začetku [[operacija Barbarossa|nemške invazije na Sovjetsko zvezo]] je [[Wehrmacht]] vstopil v Lvov. Bartla so aretirali 2. julija na srečanju s sodelavci na univerzi. Šestintrideset drugih kolegov na fakulteti so aretirali naslednjo noč.{{r|dere-1994}} Bartla so najprej odpeljali v gestapovski zapor na Ulici Pelczyńska. Tam so z njim, kot je omenil sojetnik Antoni Stefanowicz, ustrezno ravnali. Nekdanji predsednik vlade je lahko od svoje žene sprejemal in pošiljal pisma in matematične knjige ter referate. Lahko mu je prinašala hrano od doma. Tedaj Bartla niso zaslišali, ker je bilo nekaj vprašanj glede obtožb [[Gestapo|Gestapa]]. 21. julija pa so ga premestili v [[Zapor na Ulici Łąckega]], kjer so z njim ravnali slabo. Stražarji so ga imenovali 'komi-Jud', kot je poročal Stefanowicz, nacistični uradniki so Bartlu ukazali, naj očisti škornje ukrajinskega vojaka Hilfsgestapa. Stefanowicz je poročal, da je bil Bartel duševno uničen in ni mogel razumeti bistva tragedije. Po nekaterih virih so nacistični uradniki predlagali ustanovitev poljske marionetne vlade, ki bi bila odvisna od rajha. Takšne informacije je podal general Sikorski na tiskovni konferenci v [[Kairo|Kairu]] novembra 1941 (na poti v Moskvo). Po njegovi različici je Bartel to zavrnil in so ga po ukazu [[Heinrich Himmler|Heinricha Himmlerja]] usmrtili 26. julija 1941 ob zori. Verjetno so ga ustrelili blizu ''Piaski Janowskie'' v sklopu [[pokol lvovskih profesorjev|pokola lvovskih profesorjev]].{{r|spl08}} Ker so ji v soboto, 26. junija, prepovedali dnevno dostavo hrane možu, je Bartlova žena izvedela za njegovo smrt naslednji ponedeljek.{{r|dere-1994}} Po eni pripovedi je ponoči oktobra 1943 [[Sonderkommando]], sestavljen iz judovskih zapornikov, izkopal trupla umorjenih poljskih profesorjev, ki so bila shranjena v množičnem grobu. Izvedeno je bilo za odstranitev sledi umora v povezavi s približevanjem sovjetskih enot. 9. oktobra 1943 so trupla zložili na kup. Zaporniki so bili prisiljeni vzeti vse osebne stvari in oblačila, vključno z dokumenti Kazimierza Bartla in profesorja [[Tadeusz Ostrowski (zdravnik)|Tadeusza Ostrowskega]]. Kasneje so kup trupel zažgali in v naslednjih dneh je Sonderkommando raztresel pepel po okoliških poljih.{{r|spl08}}{{r|tycn-2011}} Leta 1966, ob 25. obletnici usmrtitve lvovskih profesorjev, so na Cerkvi svetega Frančiška Asiškega v [[Krakov]]u postavili ploščo z imeni žrtev nacizma. Ob spomeniku je tudi ločen epitaf v čast Kazimierzu Bartlu. == Po smrti == Zavedajoč se pomena, ki ga je Bartel dal svojemu delu o perspektivi, je njegova žena po njegovi smrti rešila njegov rokopis z beračenjem pri nacističnih uradnikih. Bartlovo knjižnico knjig so skupaj z nekaterimi deli pohištva poslali v Nemčijo ali pa jih sežgali z njegovimi osebnimi dokumenti. Njegovo drugo knjigo naj bi izdal najprej v nemščini B. G. Teubner, ki naj bi založbi Książnica-Atlas posredoval negative za poljsko izdajo. Vendar je vojna zadržala tiskanje in na koncu povzročila uničenje vsega gradiva. V 1950-ih je drugo knjigo rekonstruiral profesor F. Otto z Univerze v Gdansku z uporabo ohranjenega rokopisa in tiskarskih korektur, ki jih je Teubner poslal Bartlu v odobritev. Knjiga se je ukvarjala z geometrijsko analizo slik, umetniško rekonstrukcijo geometrije, prikazane na slikah, in sledenjem umetnostni zgodovini z uporabo načel njegove teorije perspektive. Enotno serijo je izdala Polskie Wydawnictwo Naukowe, drugo knjigo leta 1958 in prvi zvezek leta 1960.{{r|dere-1994}} == Časti in nagrade == Med drugim je bil odlikovan z [[red belega orla (Poljska)|redom belega orla]] (1932) za izjemne dosežke, francosko [[red legije časti|legijo časti]] (I. razred), [[križ za hrabrost (Poljska)|križem za hrabrost]], [[križ osamosvojitve|križem osamosvojitve]] in srebrni križ vojaškega reda [[Virtuti Militari]] (1922). == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="alle-2014">{{sktxt|Allen|2014}}.</ref> <ref name="brzo-1973">{{sktxt|Brzozowski|1973}}.</ref> <ref name="dere-1994">{{sktxt|Deręgowski|1994}}.</ref> <ref name="dobr-2002">{{sktxt|Dobrowolski|Swolkien|Dobrowolska|Lipczynski|2002}}.</ref> <ref name="nowi-2014">{{sktxt|Nowik|2014}}.</ref> <ref name="stei-2015">{{sktxt|Steinhaus|2015}}.</ref> <ref name="tycn-2011">{{sktxt|Tycner|2011}}.</ref> <ref name="well-1995">{{sktxt|Wells|1995}}.</ref> <ref name="spl00">{{citat|title= Kazimierz Bartel » Witryna edukacyjna Kancelarii Senatu|lang= pl|url= https://www.senat.edu.pl/senat/senatorowie-1922-1939/senatorowie-ii-rp/senator/kazimierz-bartel|accessdate= 2015-04-14|url-status= dead|archive-url= https://archive.today/20150414082052/https://www.senat.edu.pl/senat/senatorowie-1922-1939/senatorowie-ii-rp/senator/kazimierz-bartel|archive-date= 2015-04-14}}</ref> <ref name="spl01">{{citat|title= Bartel Kazimierz - Ludzie - Wirtualny Sztetl|lang= pl|url= http://www.sztetl.org.pl/pl/person/368,kazimierz-bartel/|accessdate= 2016-12-28|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20160803202729/http://www.sztetl.org.pl/pl/person/368,kazimierz-bartel/|archive-date= 2016-08-03}}</ref> <ref name="spl02">{{Mactutor|id=Bartel|title=Kazimierz Wladyslaw Bartel}}</ref> <ref name="spl03">{{citat|title= The growth of mathematical culture in the Lvov area in the autonomy period (1870–1920)|lang= en|url= https://dml.cz/bitstream/handle/10338.dmlcz/402157/DejinyMat_47-2011-1_7.pdf}}</ref> <ref name="spl04">{{citat|title= Kazimierz Władysław Bartel|website= [[geni.com]]|lang= en|url= http://www.geni.com/people/Kazimierz-Bartel/6000000019133692485|accessdate= 2016-12-28}}</ref> <ref name="spl05">{{citat|title= Kazimierz Bartel - słownik postaci|lang= pl|url= http://www.pradzieje.klp.pl/slp-187.html|accessdate= 2016-12-28}}</ref> <ref name="spl06">{{citat|title= Kazimierz Bartel|website= szkolnictwo.pl|lang= pl|url= http://www.szkolnictwo.pl/szukaj,Kazimierz_Bartel|accessdate= 2016-12-28}}</ref> <ref name="spl07">{{citat|title= Editorial Policy|url= http://kulturaparyska.com/en/historia/polityka-wydawnicza|accessdate= 2016-12-28}}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="spl08">{{citat|title= Kazimierz Bartel - premier i męczennik|lang= pl|url= http://www.polskieradio.pl/39/156/Artykul/896485,Kazimierz-Bartel-premier-i-meczennik|accessdate= 2016-12-28|archive-date= 2020-07-26|archive-url= https://web.archive.org/web/20200726183750/https://www.polskieradio.pl/39/156/Artykul/896485,Kazimierz-Bartel-premier-i-meczennik|url-status= dead}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Allen|first1= Arthur|authorlink1= Arthur Allen (pisatelj)|title= The Fantastic Laboratory of Dr. Weigl: How Two Brave Scientists Battled Typhus and Sabotaged the Nazis|date= 2014-07-21|publisher= [[W. W. Norton & Company]]|location= New York, NY|lang= en|url= https://books.google.com/books?id=Ka1bAwAAQBAJ&q=kazimierz+bartel+refused+nazi&pg=PT110|isbn= 978-0-39-324401-4|oclc= 922841856}} * {{citat|last1= Brzozowski|first1= Stanisław Marian|authorlink1= Stanisław Marian Brzozowski|chapter= Mieczysław Łazarski|title= [[Polski Słownik Biograficzny]] tom XVIII|date= 1973|pages= 290|lang= pl|chapter-url= https://www.ipsb.nina.gov.pl/a/biografia/mieczyslaw-lazarski|accessdate= 2024-05-29|archive-date= 2023-06-11|archive-url= https://web.archive.org/web/20230611121246/https://www.ipsb.nina.gov.pl/a/biografia/mieczyslaw-lazarski|url-status= dead}} * {{citat|last1= Deręgowski|first1= Jan Bronisław|authorlink1= Jan Deręgowski|title= Kazimierz Bartel (1882-1941)|journal= Psychologie und Geschichte|date= 1994|volume= 5|issue= 3/4|pages= 246–260|publisher= Verlag C. W. Leske + Budrich GmbH|doi= 10.23668/psycharchives.667}} * {{citat|last1= Dobrowolski|first1= Z. F.|last2= Swolkien|first2= J.|last3= Dobrowolska|first3= B.|last4= Lipczynski|first4= W.|last5= Jaszczynski|first5= J.|title= The beginnings of urology in Kraków: on the 70th anniversary of the founding of the Clinic of Urology|journal= [[BJU International]]|date= 2002-04-09|volume= 89|issue= |pages= 596–598|lang= en|doi= 10.1046/j.1464-410X.2002.02694.x}} * {{citat|last1= Nowik|first1= Mariusz|title= Polski premier, którego kusił Hitler|date= 2014-11-28|website= [[dziennik.pl]]|lang= pl|url= http://wiadomosci.dziennik.pl/historia/ksiazki/artykuly/476383,kazimierz-bartel-polski-premier-ktorego-kusil-adolf-hitler-mariusz-urbanek-lwowska-szkola-matematyczna-recenzja.html|accessdate= 2016-12-28}} * {{citat|last1= Steinhaus|first1= Hugo|authorlink1= Hugo Dyonizy Steinhaus|title= Mathematician for All Seasons: Recollections and Notes Vol. 1 (1887–1945)|date= 2015-12-28|publisher= [[Birkhäuser]]|location= Cham|series= (Vita mathematica)|volume= 18|lang= en|isbn= 978-3-31-921984-4|doi= 10.1007/978-3-319-21984-4|oclc= 934634328|url= https://books.google.com/books?id=V4hNCwAAQBAJ&pg=PA291}} * {{citat|last1= Tycner|first1= Adam|title= Kazimierz Bartel –premier od łagodzenia napięć - Opinie|date= 2011-07-26|newspaper= [[Rzeczpospolita (časopis)|Rzeczpospolita]] (rp.pl)|lang= pl|url= https://www.rp.pl/publicystyka/art14363961-kazimierz-bartel-premier-od-lagodzenia-napiec|accessdate= 2024-05-29}} * {{citat|last1= Wells|first1= Leon Weliczker|authorlink1= Leon Weliczker Wells|title= Shattered Faith: A Holocaust Legacy|date= 1995|publisher= [[University Press of Kentucky]]|location= Lexington, KY|lang= en|url= https://books.google.com/books?id=dvCwqCTCy_YC&pg=PA99|isbn= 978-0-8-13-11931-1|oclc= 32240680}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Kazimierz Bartel}} * {{Mactutor|id=Bartel|title=Kazimierz Wladyslaw Bartel}} * [http://delibra.bg.polsl.pl/Content/25238/BCPS_28784_1931_Rzuty-cechowane.pdf Rzuty cechowane] {{v jeziku|pl}} * [http://lib.ru/MEMUARY/1939-1945/NURNBERG/np5.txt_Piece40.04 Nürnberg. Crimes against humanity (Volume 5)] {{v jeziku|ru}} Нюрнбергский процесс. Преступления против человечности (том 5) Москва "Юридическая литература" 1991 {{ISBN|5-7260-0625-9}} (part related to murder of Kazimierz Bartel and his colleagues) * [https://zbmath.org/authors/?q=ai:bartel.kazimierz Bartel, Kazimierz Władysław] v podatkovni zbirki [[zbMATH Open|zbMATH]] {{v jeziku|en}} {{s-start}} {{s-off}} {{succession box|title=15. [[predsednik vlade Poljske]]|before=[[Wincenty Witos]]|after=[[Józef Piłsudski]]|years=1926}} {{succession box|title=17. [[predsednik vlade Poljske]]|before=[[Józef Piłsudski]]|after=[[Kazimierz Świtalski]]|years=1928–1929}} {{succession box|title=19. [[predsednik vlade Poljske]]|before=[[Kazimierz Świtalski]]|after=[[Walery Sławek]]|years=1929–1930}} {{s-end}} {{predsedniki vlade Poljske}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bartel, Kazimierz}} [[Kategorija:Poljski matematiki]] [[Kategorija:Poljski diplomati]] [[Kategorija:Poljski politiki]] [[Kategorija:Poljski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Politehnike v Lvovu]] [[Kategorija:Doktorirali na Politehniki v Lvovu]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Poljske]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla (Poljska)]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Člani Poljske akademije znanosti]] [[Kategorija:Predsedniki Poljskega matematičnega društva]] b942mg2kepngmfbiz99r4e1blvpjdch 0 562290 6674911 6674856 2026-05-12T13:47:35Z A09 188929 pospr, COBISS 6674911 wikitext text/x-wiki {{avtobiografija}} {{primarni viri}} {{infopolje oseba}} '''Eva Premk Bogataj''', [[Literarni zgodovinar|literarna zgodovinarka]] in komunikacijska strokovnjakinja, znana po delu na področju jezikoslovja, književnosti, strateškega komuniciranja in interdisciplinarnih raziskav, * [[29. januar]] [[1979]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze]] v Ljubljani in je po izobrazbi [[profesorica]] hrvaškega, srbskega, makedonskega in ruskega jezika s književnostmi, magistra hrvaškega in srbskega jezika in doktorica literarnih znanosti. Leta 2002 je diplomirala s primerjalno temo ''Intelektualni lirizam kod [[:en:Isaac_Babel|Isaka E. Babelja]] i [[Danilo Kiš|Danila Kiša]]<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/22564706|title=COBISS Bibliografije raziskovalcev|date=2002|accessdate=3. 6. 2024|website=COBISS Bibliografije raziskovalcev|publisher=COBISS IZUM}}</ref>'', leta 2005 je magistrirala z naslovom ''Enklitike v hrvaškem jeziku (na primeru elektronskih medijev)<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/30349922|title=Cobiss Bibilografije raziskovalcev|date=2005|accessdate=3. 6. 2024|website=COBISS Bibliografije raziskovalcev|publisher=COBISS IZUM}}</ref>.'' Leta 2012 je doktorirala z naslovom ''Končnost in neskončnost v literarnem opusu Nikole Šopa in [[Gregor Strniša|Gregorja Strniše]]<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/51692130|title=Cobiss bibilografije raziskovalcev|date=2012|accessdate=3. 6. 2024|website=Cobiss bibilografije raziskovalcev - Eva Premk Bogataj|publisher=Cobiss}}</ref>.'' Je [[Francka Premk|Francke Premk]] in [[Janez Premk|Janeza Premka]], vnukinja [[Marja Boršnik|Marje Boršnik]] ter [[Tibor Škerlak|Tiborja Škerlaka]] in "četrta generacija žensk v znanosti"<ref>{{Navedi revijo|last=Krišelj Grubar|first=Urška|date=23.9.2025|title=So zgodbe, ki ne smejo umreti|magazine=Jana|edition=38|publication-date=23. 9. 2025|volume=38|page=26|issn=0350-9125}}</ref>. V času študija in kasneje je preživela več let v tujini<ref>{{Navedi splet|url=https://onave.si/doc-dr-eva-premk-bogataj/|title=ONAVE doc. dr. Eva Premk Bogataj|date=2023|accessdate=3. 6. 2024|website=ONAVE|publisher=Združenje Onave}}</ref> in prejela številne štipendije za nadarjene, med drugim je nekdanja štipendistka [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]]. Izmed 1380 kandidati iz vse Evrope<ref>{{Navedi splet|url=http://www.evapremkbogataj.com|title=Eva Premk Bogataj Home|date=2024|accessdate=3. 6. 2024|website=Eva Premk Bogataj, osebna stran}}</ref> je bila izbrana za postdoktorsko štipendijo Basileus. Objavila je dve znanstveni monografiji in več deset bibliografskih enot na področju jezikoslovja, književnosti in interdisciplinarnih raziskav.<ref>{{Navedi splet|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20240602_204124_a23151715.html|title=COBISS Bibliografije raziskovalcev, dr. Eva Premk Bogataj|date=3. 6. 2024|accessdate=3. 6. 2024|website=COBISS Bibliografije raziskovalcev|publisher=COBISS IZUM}}</ref> Aktivno govori slovensko, hrvaško, srbsko, angleško, nemško, francosko, italijansko, rusko, pasivno pa tudi makedonsko in druge slovanske jezike<ref>{{Navedi splet|url=http://www.evapremkbogataj.com|title=Eva Premk Bogataj osebna stran|date=2024|accessdate=3. 6. 2024|website=Eva Premk Bogataj osebna stran}}</ref>. == Delo == Po zaključku študija se je zaposlila kot [[Asistent|asistentka]] za hrvaški in srbski knjižni jezik, sodelovala je v ARRS in bilateralnih projektih Nevrolingvistični aspekti bilingvizma, Kontrastivne in aplikativne raziskave in predavala predmeta Uvod v lingvistiko in Metodologija pisanja in objavljanja znanstvenih besedil. Leta 2017 je postala docentka za hrvaško in srbsko književnost. Kasneje je delovala na področju mednarodnih in EU projektov s področja kulture, izobraževanja in trajnosti ter založništva in komuniciranja. Z [[Občina Tržič|Občino Tržič]] je leta 2009 organizirala gostovanje permakulturnega kmeta Seppa Holzerja. Z [[Mestna občina Kranj|Občino Kranj]] in je izvedla projekt [[Pot Jeprškega učitelja]]. Leta 2008 je pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo Vodja projektov in opravila izobraževanje ZPM-IPMA, opravljene ima številne certifikate in licence s področja odnosov z javnostmi, ESG, voditeljstva in digitalne transformacije na mednarodnih inštitucijah. Med leti 2006 in 2008 je delala kot vodja izobraževanja, med leti 2008 in 2018 kot vodja projektov in vodja dogodkov ter strokovnjakinja za komuniciranje. Med 2018 in 2022 je kot strateški vodja projektov in vodja promocije na [[Beletrina|Beletrini]] nadzirala promocijo šestdesetih novih knjižnih naslovov letno, produkcijo 250 dogodkov letno in sodelovala pri več kot 65 domačih in EU projektih letno. Kot vodja marketinga in odnosov z javnostmi je skrbela tudi za promocijo festivalov Dnevi poezije in vina in Festival Fabula, v sodelovanju z agencijo Kreativna baza pa tudi za odnose z mediji, sodelovala pri promociji novih projektov, kot je Klasična<ref>{{Navedi splet|url=https://www.marketingmagazin.si/intervju/klasicna-beletrina-mora-postati-mantra-bralcev|title=Klasična Beletrina mora postati mantra bralcev|date=23. 1. 2021|accessdate=2. 6. 2024|website=www.marketingmagazin.si|publisher=Marketing Magazin|last=Gaberšček Kruhar|first=Simona}}</ref> Beletrina, komuniciranju e-branja in e-knjige in platforme Biblos ter spletne dostopnosti. Ob petindvajsetletnici Beletrine je vodila projekt razstave Temnejša je noč, svetlejše so zvezde<ref>{{Navedi splet|url=https://beletrina.si/novice/razstava-temnejsa-je-noc-svetlejse-so-zvezde|title=Razstava temnejša je noč svetlejše so zvezde|date=20. 10. 2021|accessdate=3. 6. 2024|website=Beletrina - novice|publisher=Beletrina}}</ref> v sodelovanju s [[Cankarjev dom|Cankarjevim domom]]. Leta 2021 je vodila marketing in odnose z javnostmi za 37. slovenski knjižni sejem v sodelovanju z [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarsko zbornico Slovenije]]. Med leti 2022 in 2026 je imela vodstvene vloge na področju komuniciranja v bančnem in FMCG sektorju. V letu 2023 je kot vodja odnosov z javnostmi, regijskega marketinga, CSR in tiskovin - katalog, katalog ekspres in revija active beauty v dm Slovenija vodila tudi projekt 30 let in #Skupaj drug za drugega.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dm.si/podjetje/mediji/sporocila-za-medije/skupaj-drug-za-drugega-1982444|title=Sporočila za medije dm drogerie markt d.o.o.|date=17. 8. 2023|accessdate=3. 6. 2024|website=dm drogerie markt - sporočila za medije|publisher=dm}}</ref> Od leta 2024 raziskuje in piše interdisciplinarni blog The Architect of Meaning, v katerem obravnava teme s področja jezika, kulture, ESG, komunikacije, družbenih sistemov ter razmerja med pomenom, odločanjem in institucionalnim delovanjem. Leta 2025 je objavila svoj prvi roman ''Maestro in tidldibab'' o neandertalski piščali.<ref>{{Navedi splet|title=Bralni užitki: Vsak človek, ki pride naproti, je tvoj učitelj - Svet24.si|url=https://svet24.si/revija/jana/odnosi/bogataj-maestro-tidldiba-1867824|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-12|language=sl}}</ref> == Izbor del == === Roman === * 2025. ''Maestro in tidldibab''. Lux&Rosen. {{COBISS|256289795}} === Znanstveni članki === * 2017. [https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=69786&lang=slv ''Kritika modernizma pri Nikoli Šopu in Gregorju Strniši skozi prizmo perenialistične šole'']. Slavia Centralis. Letn. 10, št. 1, str. 90-103. {{COBISS|64821090}} * 2016. ''Motiv besmrtnosti u kontekstu kosmogonije u srpskoj narodnoj pripoveci Baš Čelik i ruskoj Koščej bessmertnyj'' . Philological studies = Filološki studii; Filološke pripombe; Filologičeskie zametki; Filološke studije [Elektronski vir]. Zv. 2, str. 83-92. {{COBISS|63168866}} * 2016. [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_4_09.pdf ''Vuk Stefanović Karadžić v slovenskem tisku''] Slavistična revija: časopis za jezikoslovje in literarne vede = journal for linguistics and literary studies. Letn. 64, št. 4, str. 525-538. {{COBISS|63362402}} * 2006. ''Smrt u djelima Šopa i Strniše: (na primjerima Tremende, ʺspjeva groze i grohotaʺ, i mrtvačkog plesa Ljudožderi)''. Rad Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, Razred za književnost. Knj. 27 (493), str. 245-261. {{COBISS|33954146}} * 2006. ''Važnost stvaralačke veze Trubar - Petar Pavao Vergerij ml. za Slovence i Hrvate''. Prilozi za istraživanje hrvatske filozofske baštine. God. 32, br. 1-2, str. 13-34. {{COBISS|26032173}} * 2003. ''O ustvarjalnem ritmu v opusu Danila Kiša.'' Perspektive slovenistike ob vključevanju v Evropsko zvezo. Str. [338]-344. {{COBISS|24567138}} === Monografije === * 2017. ''Časovno v večnem in večnost v minljivem: primerjalna študija ustvarjalnosti Nikole Šopa in Gregorja Strniše v luči tradicionalizma''. Maribor: Univerzitetna založba Univerze.{{COBISS|93467905}} * 2015. ''Prof. dr. Marja Boršnik: prva dama slovenske slavistike.'' (v soavtorstvu s Premk, Francka). Kranj: Mestna občina in Gorenjski muzej. {{COBISS|82902529}} === Uredništvo === * 2021. Premk, Francka. ''Čudež življenja''. Škofja Loka: Domus Litisia. {{COBISS|88070147}} * 2016. Premk, Francka in Premk, Janez. ''Srečevanja z Martinom Kojcem''. Domus Litisia. {{COBISS|283858176}} * 2009. Holzer, Sepp, PREMK, Eva (urednik). ''Uporni kmet''. Ljubljana: Amalietti & Amalietti. {{COBISS|243439360}} === Nagrade === * Leta 2022 je kot direktorica AEIOU UNIVERSE skupaj s [[Sonja Klopčič|Sonjo Klopčič]] in [[Bogo Seme|Bogom Semetom]] prejela Bronasto priznanje [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]] za inovacijo. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [https://onave.si/doc-dr-eva-premk-bogataj/ doc. dr. Eva Premk Bogataj. Ona ve.] * [https://airbeletrina.si/avtorji/eva-premk-bogataj/ Airbeletrina - predstavitev avtorjev] * 2016. Breznik, Nada. Premk, Eva, 1979-. Ljubljana: glasilo Mestne občine Ljubljana. Letn. 21, št. 2, mar.-apr. 2016, str. 31. {{COBISS|60440930}} * 2004. Klopčič Lavrenčič, Katja. Knjiga štipendistov MOL . Ljubljana: Mestna občina Ljubljana, str. 28. == Zunanje povezave == * [https://www.evapremkbogataj.com/sl/resume Eva Premk Bogataj (osebna stran)] * 2020. Rakovec Kurent, Agata. [https://www.delo.si/nedelo/slovenci-odkrivamo-care-e-knjig/ Slovenci odkrivamo čare e-knjige]. Nedelo, 19. april 2020. * 2021. Kruhar Gaberšček, Simona. [https://www.marketingmagazin.si/intervju/klasicna-beletrina-mora-postati-mantra-bralcev »Klasična Beletrina mora postati mantra bralcev.« Intervju]. Marketing magazin. 21. januar 2021. * 2020. Premk Bogataj, Eva. [https://airbeletrina.si/pandemija-zlati-cas-za-branje-in-e-knjige/ Pandemija, zlati časi za branje e-knjig.] Airbeletrina. 22. maj 2020. * 2023. Praštalo, Boško. [https://www.youtube.com/watch?v=SIlmarscEm8 Intervju z Evo Premk Bogataj.] Boško Praštalo: More than networking. 2023. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Premk Bogataj, Eva}} [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] szkgak0pya39tce4geiiuuqyzu3eec0 0 563768 6674907 6674825 2026-05-12T13:44:37Z A09 188929 na YT se ne sklicuje 6674907 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska rock skupina}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = KONTRADIKSHN | Img = <!-- WD --> | Img_capt = | Landscape = yes | Background = group_or_band | Origin = [[Brežice]], [[Krško]], [[Slovenija]] | Genre = [[electronic rock]], [[breakbeat]] | Years_active = 2010–danes | Label = | URL = | Current_members = Petar Stojanović (vokal, kitara, sintetizator)</br>Matej Plešej (kitara, sintetizator)</br>Anže Kump (bobni) | Past_members = }} '''Kontradikshn''' je [[Slovenija|slovenska]] rock skupina,<ref>{{Navedi splet|title=Kontradikshn in krški simfoniki v Izštekanih|url=https://www.posavskiobzornik.si/panorama/kontradikshn-in-krski-simfoniki-v-izstekanih-103580|website=Posavskiobzornik.si|accessdate=2024-07-11}}</ref> ki je nastala leta 2010 v [[Brežice|Brežicah]] in [[Krško|Krškem]]. Leta 2014 so izdali svojo prvo malo ploščo (EP) z naslovom "''Anatomy''". Dve leti kasneje pa prvi polnopravni album ''Reframing''. Takoj po pandemskem obdobju so leta 2023 izdali nov album ''Ahead of Ourselves''. Leta 2024 je skupina nastopila v oddaji ''Izštekani'' na Valu 202, kjer jo je spremljal Simfonični orkester Glasbene šole Krško.<ref>{{Citat|title=Izštekani Kontradikshn|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/izstekani/52137502/175043920|accessdate=2026-05-12|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Marca 2025 je pri založbi Nika izšel album ''Intro'', prvi album skupine v slovenskem jeziku.<ref>{{Navedi splet|title=Intro(spekcija) Kontradikshn z lastno kriptovaluto {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/introspekcija-kontradikshn-z-lastno-kriptovaluto.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-12|language=sl}}</ref> == Diskografija == '''Studijski albumi''' * Anatomy (EP - 2014)<ref>{{Navedi splet|title=Anatomy (EP), by Kontradikshn|url=https://kontradikshn.bandcamp.com/album/anatomy-ep|website=Kontradikshn|accessdate=2024-07-11|language=en}}</ref> * Reframing (LP - 2016)<ref>{{Navedi splet|title=Reframing (Album), by Kontradikshn|url=https://kontradikshn.bandcamp.com/album/reframing-album|website=Kontradikshn|accessdate=2024-07-11|language=en}}</ref> * Ahead of Ourselves (LP - 2023)<ref>{{Navedi splet|title=Ahead of Ourselves (Album), by Kontradikshn|url=https://kontradikshn.bandcamp.com/album/ahead-of-ourselves-album|website=Kontradikshn|accessdate=2024-07-11|language=en}}</ref> * Intro (LP - 2025)<ref>{{Navedi splet|title=Intro - Kontradikshn - Spotify|url=https://open.spotify.com/album/3aOn04dyPWVFbj1CpNGWat|website=Spotify|accessdate=2026-05-12|language=sl}}</ref> == Videospoti == * 027 (''Reframing,'' 2016) * Excess (''Ahead of Ourselves,'' 2022) * Vesolje posodil kolegu (2024) * On Demand + Simfonični orkester GŠ Krško (Live, 2024) * Sladkamala (2024) * Peljemo (2025) * Izi lajf (Live, 2025) == Člani == === Trenutni člani === * Petar Stojanović - [[vokal]], [[kitara]], [[sintetizator]] * Matej Plešej - [[kitara]], [[sintetizator]] * Anže Kump - [[Boben|bobni]] === Nekdanji člani === * Aleš Rupar - bobni (2010-2014) * Matic Benjamin Strojanšek - bas kitara (2010-2014) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2010]] rmd49sy29y726wryahgp3zgo0vdfm64 0 564500 6675077 6285287 2026-05-12T20:28:28Z ~2026-13659-49 255600 6675077 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kanton Švice |short_name = Valais |other_names = Wallis |coord = {{koord|46|4|N|7|36|E|region:CH-VS_type:adm1st|display=title}} |coa_img_path = Wappen Wallis matt.svg |locatormap_img_path = Switzerland Locator Map VS.svg |capital = [[Sion, Švica|Sion]] (Sitten) |largest_city = |area = 5224,64 |area_rank = 3 |population_asof = 31. dec. 2022 |population = 357.282 |population_rank = 8 |population_density = 68 |since = 1815 |abbr = VS |languages = [[francoščina]], [[nemščina]] |highest_m = 4634 |highest = [[Dufourspitze|vrh Dufour]], [[Monte Rosa]] |lowest_m = 372 |lowest = [[Ženevsko jezero]] |executive = Conseil d'État/Staatsrat |executive_members = 5 |legislative = Grand Conseil/Grosser Rat |parliament_members = 130 |municipalities_number = 122 |districts_number = 13 |districts_designation = okrajev |cantonalmap_img_path = Reliefkarte Wallis.png }} '''Kanton Valais''' [valé]<ref>{{navedi splet |url=https://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3806013/valais |title=Valais |work=Slovenski pravopis |publisher=fran.si}}</ref> ({{jezik-fr|Valais}}, {{jezik-de|Wallis}}, {{jezik-it|Vallese}}, {{jezik-rm|Vallais}}) je [[kantoni Švice|kanton]] na jugozahodu [[Švica|Švice]]. Je uradno [[Dvojezičnost|dvojezičen]], saj je prebivalstvo njegovega zahodnega dela francosko, vzhodnega dela pa nemško govoreče. Njegovo največje in glavno mesto je [[Sion, Švica|Sion]] (nemško ''Sitten''), ostali večji mesti sta [[Martigny]] in [[Monthey]]. Tretji največji švicarski kanton po površini leži v celoti v [[Švicarske Alpe|Alpah]], skozi katere je vrezana dolina reke [[Rona|Rone]] od [[Ronski ledenik|ronskega ledenika]] do [[Ženevsko jezero|Ženevskega jezera]] ter doline njenih pritokov. Južno od doline Rone se dviga ena najvišjih gorskih skupin v Alpah – [[Peninske Alpe]], kjer se med drugim nahajajo [[Monte Rosa]] z [[Dufourspitze|najvišjim vrhom Švice]], ikonični [[Matterhorn]] in [[prelaz Simplon]]. Tradicionalno se kanton deli na tri regije: Spodnji, Srednji in Gornji Valais. Na severu meji na kantona [[kanton Vaud|Vaud]] in [[kanton Bern|Bern]], na vzhodu na kantona [[kanton Uri|Uri]] in [[kanton Ticino|Ticino]], na jugu na [[Italija|Italijo]] in na zahodu na [[Francija|Francijo]]. Od druge polovice 15. stoletja do [[Helvetska republika|francoske invazije]] leta 1798 se Valais delil na sedem dežel (''Zehnden''); leta 1802 je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] Valais razglasil za neodvisno republiko, leta 1810 pa si ga je [[Francosko cesarstvo|Francija]] priključila kot departma Simplon. Po priporočilu [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] se je Valais leta 1815 pridružil Švicarski konfederaciji. Kantonska ustava, ki z nekaj spremembami velja še danes, je bila sprejeta leta 1907. == Upravna delitev == [[Slika:Karte Gemeinden des Kantons Wallis farbig 2021.png|260px|sličica|Okraji in občine kantona Valais]] Kanton je razdeljen na trinajst [[okraji Švice|okrajev]] (francosko ''districts'', nemško ''Bezirke''), ki se nadalje delijo na 122 občin:<ref name="ListeCommunesSuisses">{{navedi splet |url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/bases-statistiques/repertoire-officiel-communes-suisse.assetdetail.31265302.html |title=Répertoire officiel des communes de Suisse |publisher=Zvezni urad za statistiko |accessdate=2024-07-26}}</ref> * '''okraj Brig''' ** občine [[Brig-Glis]], [[Eggerberg]], [[Naters]], [[Ried-Brig]], [[Simplon]], [[Termen]], [[Zwischbergen]] * '''okraj Conthey''' ** občine [[Ardon]], [[Chamoson]], [[Conthey]], [[Nendaz]], [[Vétroz]] * '''okraj Entremont''' ** občine [[Bourg-Saint-Pierre]], [[Liddes]], [[Orsières]], [[Sembrancher]], [[Val de Bagnes]] * '''okraj Goms''' ** občine [[Bellwald]], [[Binn]], [[Ernen]], [[Fiesch]], [[Fieschertal]], [[Lax]], [[Obergoms]], [[Goms]] * '''okraj Hérens''' ** občine [[Ayent]], [[Evolène]], [[Hérémence]], [[Saint-Martin, Valais|Saint-Martin]], [[Vex]], [[Mont-Noble]] * '''okraj Leuk''' ** občine [[Agarn]], [[Albinen]], [[Ergisch]], [[Inden]], [[Leuk]], [[Leukerbad]], [[Oberems]], [[Salgesch]], [[Varen]], [[Guttet-Feschel]], [[Gampel-Bratsch]], [[Turtmann-Unterems]] * '''okraj Martigny''' ** občine [[Bovernier]], [[Fully]], [[Isérables]], [[Leytron]], [[Martigny]], [[Martigny-Combe]], [[Riddes]], [[Saillon]], [[Saxon, Valais|Saxon]], [[Trient]], [[Champéry]], [[Collombey-Muraz]], [[Monthey]], [[Port-Valais]], [[Saint-Gingolph]], [[Troistorrents]], [[Val-d'Illiez]], [[Vionnaz]], [[Vouvry]] * '''polokraj Vzhodni Raron''' ** občine [[Bettmeralp]], [[Bister]], [[Bitsch]], [[Grengiols]], [[Mörel-Filet]], [[Riederalp]] * '''polokraj Zahodni Raron''' ** občine [[Ausserberg]], [[Blatten]], [[Bürchen]], [[Eischoll]], [[Ferden]], [[Kippel]], [[Niedergesteln]], [[Raron]], [[Unterbäch]], [[Wiler (Lötschen)]], [[Steg-Hohtenn]], [[Bettmeralp]] * '''okraj Saint-Maurice''' ** občine [[Collonges, Valais|Collonges]], [[Dorénaz]], [[Evionnaz]], [[Finhaut]], [[Massongex]], [[Saint-Maurice, Valais|Saint-Maurice]], [[Salvan]], [[Vernayaz]], [[Vérossaz]] * '''okraj Sierre''' ** občine [[Chalais]], [[Chippis]], [[Grône]], [[Icogne]], [[Lens, Valais|Lens]], [[Saint-Léonard]], [[Sierre]], [[Anniviers]], [[Crans-Montana]], [[Noble-Contrée]] * '''okraj Sion''' ** občine [[Arbaz]], [[Grimisuat]], [[Savièse]], [[Sion, Švica|Sion]], [[Veysonnaz]] * '''okraj Visp''' ** občine [[Baltschieder]], [[Eisten]], [[Embd]], [[Grächen]], [[Lalden]], [[Randa]], [[Saas-Almagell]], [[Saas-Balen]], [[Saas-Fee]], [[Saas-Grund]], [[St. Niklaus]], [[Stalden, Valais|Stalden]], [[Staldenried]], [[Täsch]], [[Törbel]], [[Visp]], [[Visperterminen]], [[Zeneggen]], [[Zermatt]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} *[https://www.vs.ch/ Uradno spletno mesto kantona] *[https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/statistiques/statistique-regions/portraits-regionaux-chiffres-cles/cantons/valais.html Predstavitev kantona na spletnem mestu Zveznega statističnega urada] {{Kantoni Švice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kantoni Švice|Valais]] [[Kategorija:Kanton Valais| ]] htrgvb2cvfwd45huncmndwi4lz2sor8 0 569026 6674890 6674189 2026-05-12T13:07:04Z ~2026-28693-34 259744 6674890 wikitext text/x-wiki 6674915 6674890 2026-05-12T13:51:14Z A09 188929 Reverted 1 edit by [[Special:Contributions/~2026-28693-34|~2026-28693-34]] ([[User talk:~2026-28693-34|talk]]): Rv tega v viru ni (TwinkleGlobal) 6674915 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} '''Osnovna šola Koseze''' je javna [[osnovna šola]], ustanovljena leta 1977, s sedežem na Ledarski ulici 23 v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Podatki in vodstvo |publisher=Osnovna šola Koseze Ljubljana|url=https://www.oskoseze.si/sl/izkaznica/|accessdate=2025-01-01|language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == Šola je bila ustanovljena leta 1977 kot Osnovna šola narodnega heroja Veljka Vlahovića. Leta 1991 se je preimenovala v Osnovno šolo Koseze. <ref name=":0" /> == Vodstvo == Trenutna ravnateljica šole je Lorieta Pečoler, pedagoginja in profesorica zgodovine. Pomočnika ravnateljice sta Mojca Černigoj Bizjak, profesorica razrednega pouka, in Emanuel Grgić.<ref name=":0" /> == Simboli == Šola ima svoj logotip – zeleno hiško, ki simbolizira prijaznost do učencev in zdrave medsebojne odnose. Logotip je oblikoval nagrajenec Prešernovega sklada [[Matevž Medja]]. Šola ima tudi svojo himno, katere besedilo je napisala bivša pomočnica na šoli, glasbo pa tedanji učitelj glasbe.<ref name=":0" /> == Znani nekdanji učenci == Med znanimi nekdanjimi učenci šole so košarkarja [[Goran Dragić|Goran]] in [[Zoran Dragić]], trener smučarskih skakalcev [[Goran Janus]], maneken in športnik [[Alen Kobilica]] ter glasbenika [[Rok Golob]] in [[Gal Gjurin]] s sestro [[Severa Gjurin|Severo Gjurin]].<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.oskoseze.si Uradna spletna stran]. {{school-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Osnovne šole v Ljubljani]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1978]] euxgkg3vusb97dlj9kwcsvc085zhy4t 0 571461 6675129 6438480 2026-05-13T04:32:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675129 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Deziderij Švara''', [[umetnik]], [[slikar]], * [[5. april]] [[1934]], [[Ricmanje|Ricmanje pri Trstu]], † [[25. december]] [[2020]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Deziderij Švara se je rodil v [[Ricmanje|Ricmanjih]] v občini [[Dolina, Trst|Dolina]] pri Trstu, oče Marij, kmet, mati Alojzija, kmetica. Bil je prvorojenec in želja staršev je bila, da bi bil krščen kot Željko, a takrat so bila v Italiji zaradi fašizma prepovedana tuja imena, zato je bil uradno krščen kot Desiderio.<ref>{{Navedi splet|title=Prešernova proslava v besedi in fotografiji {{!}} Spletna stran vasi Mačkolje|url=http://www.mackolje.org/presernova-proslava-v-besedi-in-fotografiji/|accessdate=2024-12-12|language=sl-SI}}</ref> V domači vasi je obiskoval tri leta osnovne šole v italijanskem jeziku, potem pa so šolo ukinili zaradi vojne. Po vojni je opravil še eno leto in pol industrijske šole in se pri štirinajstih letih zaposlil kot mizar, nato je delal v tovarni. Že kot otrok je imel željo po risanju in zato je opazoval tržaške slikarje, ki so prihajali v Ricmanje, saj jih je očaral tamkajšnji krasni razgled na mesto Trst in morje. Ko je delal v tovarni, je risal in slikal v prostem času, spoznal je tržaškega slikarja Riccarda Tostija, ki ga je naučil dobro obvladovati slikarske veščine. Pravi mentor pa je bil gotovo tržaški slikar in umetnostni kritik [[Milko Bambič]], ki ga je spodbujal, da bi poglobil študij umetnosti in tako je kot privatist leta 1966 opravil maturo na umetnostnem liceju v Benetkah, kasneje pa habilitacijo za poučevanje likovne vzgoje v Bologni.<ref>{{Navedi splet|title=“Da bom slikar, sem se odločil že kot otrok!” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/da-bom-slikar-sem-se-odlocil-ze-kot-otrok/|website=Noviglas|date=2019-04-03|accessdate=2024-12-12|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> V sedemdesetih letih je bil s [[Franc Vecchiet|Francem Vecchietom]], [[Edi Žerjal|Edijem Žerjalom]], Frankom Volkom, [[Boris Zuljan|Borisem Zulianom]] in drugimi umetniki soustanovitelj ''Grupe U''. Pogosto se je udeleževal likovnih kolonij,<ref>{{Navedi splet|title=Seznam udeležencev|url=https://www.skiz.si/seznam-udelezencev/|website=SKIZ|accessdate=2024-12-12|language=sl}}</ref> saj so bile to zanimive priložnosti za širše poznavanje umetnosti in umetnikov: v Sloveniji, Makedoniji, na Dunaju v Avstriji, poleg bližnje Istre.<ref>{{Navedi splet|title=Pri treh letih je doma risal stenske risbe|url=https://www.primorski.eu/kultura/228058-pri-treh-letih-je-doma-risal-stenske-risbe-DEPR241604|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-12-12|language=sl}}</ref> Leta 1985 so ga službeno poslali v Pariz in nato na otok Martinika v Antilih v Karibskem morju za pet let, kar je tudi vplivalo na njegovo umetnost, saj je od tedaj začel uporabljati živahnejše barve v svojih slikah.<ref>{{Navedi splet|title=Addio Desiderio Svara, il pittore che inseguiva la luce|url=https://ilpiccolo.gelocal.it/tempo-libero/2021/01/15/news/addio-desiderio-svara-il-pittore-che-inseguiva-la-luce-1.39778403|website=Il Piccolo|date=2021-01-15|accessdate=2024-12-12|language=it}}</ref> Dozorel je vsekakor v slovenskem tržaškem okolju ob slikarjih prejšnje generacije, kot že prej omenjeni [[Milko Bambič|Bambič]], a tudi v zgledovanju po [[Avgust Černigoj|Avgustu Černigoju]], [[Bogdan Grom|Bogdanu Gromu]], [[Jože Cesar|Jožetu Cesarju]], [[Lojze Spacal|Lojzetu Spacalu]] in drugih.<ref>{{Navedi splet|title=V večnost je odšel Deziderij Švara » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-vecnost-je-odsel-deziderij-svara/|website=Noviglas|date=2020-12-26|accessdate=2024-12-12|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Bil je med ustanovitelji ''Društva zamejskih likovnikov'', in tudi član društva umetnikov ''KONS''.<ref>{{Navedi splet|title=20 &#187;črno-belih« umetnikov|url=https://www.primorski.eu/trzaska/75816-20-rno-belih-umetnikov-XIPR76132|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-12-12|language=sl}}</ref> Deziderij Švara je ogromno razstavljal, postavil je nad sto osebnih razstav<ref>{{Navedi splet|title=Umetniki {{!}} Raz_ume|url=http://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=2924|website=razume.mg-lj.si|accessdate=2024-12-12}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marine di Deziderij Svara - ilponterosso|url=https://www.ilponterosso.eu/marine-di-deziderij-svara/|website=www.ilponterosso.eu|date=2017-12-24|accessdate=2024-12-12|language=it-IT|first=Anna|last=Calonico}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Harmonične Marine Deziderija Švare|url=https://www.primorski.eu/kultura/269857-harmonine-marine-deziderija-vare-BJPR291437|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-12-12|language=sl}}</ref> in sodeloval je pri več kot 350 skupinskih razstavah.<ref>{{Navedi splet|title=Skupinska razstava Gozd|url=https://www.teaterssg.com/event/skupinska-razstava-gozd/|website=www.teaterssg.com|accessdate=2024-12-12}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slike nagovarjajo gledalca z žarečimi barvami » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/slike-nagovarjajo-gledalca-z-zarecimi-barvami/|website=Noviglas|date=2019-12-19|accessdate=2024-12-12|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2010 je izdal knjigo ''Kronika družine Švara in preživetje v Bregu od naselitve do danes'', kjer je njegova avtobiografija in so tudi zgodovinsko dokumentarni podatki o Slovencih v zamejstvu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kronika družine Švara in preživetje v Bregu od naselitve do danes|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4306156#full|publisher=samozal. D. Švara|date=2010|location=Trst|first=Deziderij|last=Švara}}</ref> Leta 2016 sta krovni organizaciji [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza|Slovensko kulturno gospodarska zveza - SKGZ]] in [[Svet slovenskih organizacij|Svet slovenskih organizaciji - SSO]] na osrednji proslavi ob Dnevu slovenske kulture Slovencev v Italiji podelila Švari priznanje za posebne zasluge na kulturnem področju. <ref>{{Navedi splet|title=Svet, v katerem je morje tudi oranžne barve|url=https://www.primorski.eu/kultura/253554-svet-v-katerem-je-morje-tudi-oranne-barve-DHPR272067|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-12-12|language=sl}}</ref> Leta 2020 je poklonil nekaj svojih slik vsem šolam s slovenskim učnim jezikom v svoji rojstni občini [[Dolina, Trst|Dolini]].<ref>{{Navedi splet|title=Deziderij Švara poklonil svoje slike šolam rodne občine|url=https://www.primorski.eu/trzaska/deziderij-svara-poklonil-svoje-slike-solam-rodne-obcine-XH449330#dmid=dca115ac-ff39-49b9-b8f7-2e300666528c|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-12-12|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Švara, Deziderij}} [[Kategorija:Slovenski umetniki]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] m5p027qtdg45n9pn93dgaibkqeg51tg 0 575412 6675113 6665894 2026-05-12T22:53:29Z ~2026-13659-49 255600 /* F */ 6675113 wikitext text/x-wiki To je poimenski seznam [[potok]]ov (s tem imenom in vseh drugih), ki tečejo po ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in v bližnjem zamejstvu. (Za seznam rek na ozemlju Slovenije glej [[seznam rek v Sloveniji]]) {{TOC}} ==A== {{div col|colwidth=20em}} *[[Adrijanski potok]] *[[Ajba]] *[[Ajdkov potok]] *[[Andrejski potok]] *[[Andrenski potok]] *[[Ankov potok]] *[[Antonski potok]] (graben) *[[Anženski potok]] *[[Artišnica (Savinja)|Artišnica]] *[[Aslivka]] *[[Avšček]] {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=20em}} *[[Babja loka]] *[[Babji graben]] *[[Babna reka]] *[[Bačji potok]] *([[Badaševica]]) *[[Bajdinc]] (Bajdinški potok) *[[Bajdiški potok]] *[[Bant]] ({{lang|de|Waidischbach}}) *[[Barbarski graben]] *[[Barbarski potok]] (tudi [[Barbara]]) *[[Baredinka]] *[[Batava]] *[[Bavdokova voda]] *[[Bavharski potok]] *[[Bavhov graben]] *[[Bavšica]] *[[Bavški potok]] *[[Beč]] *[[Bečovnica]] * [[Bedenov graben]] *[[Begunjščica (potok)]] *[[Bela (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Belana]] *[[Belca (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Bela voda]] *[[Beli breg]] *[[Belica (potok)|Bel(i)ca (potok)]] *[[Belica, Bohinjska Bela]] *[[Belica, Bohinjska Bistrica]] *Belica, potok v Halozah *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] *[[Beli graben]] *[[Beli potok]], več (okoli 13) potokov v Slov. in zamejstvu *[[Belski potok]] *[[Belščica]] *[[Belški potok]] *[[Bena]] *[[Benšetov graben]] * [[Berečanov graben]] *[[Berečanov potok]] *Berek *[[Berinjski graben]] *[[Besnica (potok)|Besnica]] *[[Bevščica]] *[[Bevški jarek]] ([[Bevški graben]]) *[[Bezena]] *[[Bezenica]] *[[Bezgavec]] ([[Bršljinski potok]]) *[[Bezgovica (potok)|Bezgovica]]/Bezgovnica *[[Bezjakovski potok]] *[[Beznovski potok]] *Bezovica/[[Bezovčica]] *potok [[Bičje]] *[[Bilpa]] *[[Birni žleb]] *[[Birša]] (T. Versa) *([[Bistra, Ljubljanica|Bistra]]) *[[Bistrica]] (več potokov oz. vodotokov) *[[Bistričica (potok)|Bistričica]] *[[Bistri graben]] *[[Bistri potok]] *[[Bistriški graben]] ([[Bistrica na Zilji]]) *[[Bitenjski graben]] *[[Bitgovec]] *[[Bizeljski potok]] *[[Bizoviški potok]] *[[Bizovski potok]] *[[Blaguški potok]] *[[Blajšnica]] *[[Blanščica]] *[[Blaški potok]] ({{lang|de|Vorderberger Wildbach}}) *[[Blatnica (razločitev)]] (več potokov) *[[Blatni graben]] *[[Blatni potok (Bloke)]] *[[Blatni potok (Brestanica)]] *[[Blažetov graben]] *[[Blažovnica]] *[[Bloščica]] *[[Boben (potok)|Boben]] (Bobnarica) *[[Bobnarica]] *[[Bočnica]] *[[Bodkovski potok]] *[[Bodoljski potok]] *[[Bodonski potok]] *[[Bogojinski potok]] *[[Bojanski potok]] *[[Bojtinski potok]] *([[Boka]]) *[[Bokrački potok]] *([[Bolska]]) *[[Boračevski potok]] *[[Borovniščica]] *[[Bozozov graben]] *[[Božjenica]] *[[Božna]] *[[Bradačev potok]] *[[Brajdov potok]] *[[Branšček]] *[[Bratnica]] *[[Brčin]] *[[Brdski potok]] *[[Brebrovščica]] *[[Breg (potok)]] *[[Bregana (potok)|Bregana]] [[Bregana (potok)|(potok)]] - mejni s Hrvaško *[[Bregarski graben]] *[[Brejščkov potok]] *[[Breska]] *[[Bresniški potok]] *[[Brestanica (potok)]] *[[Brestnikov potok]] *[[Brestrniški potok]] *[[Breški potok]] *[[Breznica (potok)]] *[[Brezniški potok (razločitev)|Brezniški potok]], ime več (vsaj dveh) potokov *[[Brezoviški potok]] *[[Brežiček]] *[[Brežnica]] *[[Brezovski potok]] *[[Brezovščica]] *[[Brezovški graben]] *[[Briša]] *[[Briški potok]] *[[Brški žleb]] *[[Brlovka]] *[[Brložnica]] *[[Brnca (potok)]] *[[Brnica (potok)|Brnica]] *[[Brniški potok]] *[[Brsnica]] *[[Brsnik]] *[[Bršljanovec]] *[[Bršljinski potok]] *[[Bršnik]] *[[Brstniški graben]] *[[Brunik]] *[[Brunški graben]] *[[Brziček]] *[[Brzinski graben]] *[[Brzinski potok]] *[[Bržanski potok]] *[[Buča (Sotla)|Buča]] *[[Bučanov graben (Martuljek)]] *[[Bučavnica]] *[[Budin (potok)|Budin]] *[[Budinski potok]] * [[Bukalški graben]] *[[Bukov potok (Gradaščica)]] *[[Bukovica (potok)|Bukovica]] *[[Bukovnica (potok)|Bukovnica]] *[[Bukovniški potok]] *[[Bukovravenski graben]] *[[Bukovščica]] *[[Burčnica]] *[[Busenka]] *[[Butanica, Bohinjska Bistrica|Butanica]] {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=20em}} *[[Cecinjski potok]] *[[Cedilnica]] *[[Cerknica (razločitev)|Cerknica]] (2 potoka) **[[Cerknica (Idrijca)|Cerknica]] (pritok Idrijce) **[[Cerknica (Mirna)]] (pritok Mirne) *[[Cerkniščica]] *[[Cirknica (potok)|Cirknica]] *[[Cetiška]] *[[Cevka, Nevljica|Cevka]] *[[Ciglerjev graben]] *[[Cirkušnica]] *[[Cogetinski potok]] *[[Culovec]] *[[Curnovec (potok)|Curnovec]] *[[Curnovščica]] *[[Cvarjev potok]] {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=20em}} *[[Čadramski potok]] *[[Čadraški potok]] *[[Čanjski potok]] *[[Čed]] *([[Čedca]]) *[[Čehov graben]] *[[Čemšeniški potok]] *[[Čepovanski potok]] *[[Čepski graben]] *[[Černova]] *[[Česniški potok]] /Češniški potok *[[Češnjevica]] *[[Češnjica (potok)]] *[[Čikole]] *[[Čolnišček]] *[[Čreškovica]] *[[Črešnjeva graba]] *[[Črešnjevski potok]] *[[Čret (potok)]] *Čretež *[[Črmenica]] *[[Črmla]] * [[Črmlja (potok)|Črmlja]] (Črmljenski potok) *[[Črna (razločitev)|Črna]], ime več vodotokov *[[Črna mlaka]] *[[Črnava]] (2 potoka na Pohorju) *[[Črnec (Ledava)]] *[[Črnec (Goričko)]] *[[Črnec (Dravsko polje)]] *[[Črnelski potok]] *[[Črni graben (razločitev)|Črni graben]], ime dveh potokov *[[Črni potok (razločitev)|Črni potok]], ime več potokov *[[Črnovška grapa]] *[[Črnušnjica]] *[[Čubnica]] (T. Barbucina) *[[Čudna]] {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=20em}} *[[Dabrček]] *[[Dajnica]] *[[Daleja]] *[[Danjarska grapa]] *[[Dašnjica]] *[[Davča (potok)|Davča]] ([[Davščica]]) *[[Depalščica]] *[[Derešnjak]] *[[Dernarnik]] *[[Dešenski potok]] (tudi graben) *[[Devina (potok)|Devina]] *[[Divji potok]] *[[Dobel]] *[[Dobjanski potok]] *[[Doblarec]] *[[Doblič, Pšata|Doblič]] *([[Dobličica]]) *[[Dobljanski potok]] *[[Dobovski potok]] *[[Dobrava, Gameljščica|Dobrava]] (Graben) *[[Dobravka]] *[[Dobravščica]] *[[Dobrinski potok]] *[[Dobrivšek, Pšata|Dobrivšek]] *[[Dobrnica]] *[[Dobrovski potok]] *[[Dobršnik]] *[[Dobrunjščica]] *[[Dobruša (potok)|Dobruša]] *[[Dolenjski potok]] ([[Dolenjska draga]]) *[[Dolenski potok]] *[[Dolenjevaški potok]] *[[Dolgi potok]], ime več potokov (vsaj treh) *[[Dolinski potok]] *[[Dolski graben]] *[[Dolski potok]] *[[Dolžanka]] *[[Domaček]] *[[Donank]] *[[Dovški potok]] *[[Dovžanka]] *[[Draga (potok)]] (gl. [[Draga pri Igu]]) *[[Draganja (potok)|Draganja]] *[[Dragobarska grapa]] *[[Dragomilski potok]] *([[Dragonja]]) *[[Dragovški potok]] *[[Drajni potok]] *[[Drameljski potok]] *[[Dramlja (Sotla)|Dramlja]] *[[Draščica]] *[[Draški potok]] ({{lang|de|Draschitzbach}}) *[[Dravski potok]] *[[Dremavščica]] *([[Dreta]]) *[[Drežnica (potok)]] *[[Drkov graben]] *[[Drmožnik]] *[[Drnica]] *[[Drobinski potok]] *[[Drobtinka]] *[[Drožanjski potok]] *[[Dršak]] *[[Drtijščica]] *[[Duga]] *[[Dulak]] *[[Dupeljnik (potok)|Dupeljnik]] *[[Dupla]] *[[Duplica (potok)]] *[[Dušica]] *[[Dvorski potok]] {{div col end}} ==E== *[[Ebnikov graben]] *[[Ehartov potok]] *Erjavec *[[Erzeljski potok]] *[[Estrama]] == F == {{div col|colwidth=20em}} *[[Fabski potok]] *[[Farjevec]] *[[Farji potok]] *[[Farovščica]] *[[Fedrih]] (Rio Fidri) *[[Fluderski graben]] *[[Framski potok]] *[[Frcovec]] *[[Gozdna učna pot Fuks graba|Fuks graba]] *[[Funtkov graben]] {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=20em}} * [[Gabernica]] * [[Gabrovščica]] *[[Gabrski potok]] *[[Gabršček (potok)]] *[[Gabrški potok]] *[[Gačnik (potok)|Gačnik]] *[[Gačniški potok]] *[[Veliki Galjevec|(Veliki) Galjevec]] *[[Gameljščica]] *[[Gasterajski potok]] *[[Gašpirčev graben]] *[[Gerš potok]] *[[Gibinski potok]] *[[Gladka voda]] *[[Gladomeški potok]] *[[Glavniški potok]] *[[Glažarica]] *[[Glažuta (razločitev)|Glažuta]] (2 različna potoka) *[[Glažutnica]] *[[Glijun]] *[[Glinščica (Trst)]] *[[Glinščica, Gradaščica|Glinščica]] *[[Globaščica]] *[[Globaški graben]] *[[Globetka]] *[[Globočak]] *[[Globočec (potok)]] *[[Globočnik, Bohinjska Bistrica|Globočnik]] *[[Globočnjak]] *[[Globočnjak (Pasjek)|Globočnjak]] [[Globočnjak (Pasjek)|(Pasjek)]] *[[Globoki graben]] *[[Globoki potok (razločitev)|Globoki potok]], več potokov (štirje različni) *[[Globoko (potok)|Globoko]] *[[Globošca]] *[[Globoški potok]] *[[Globotinski potok]] *[[Globotnik]] *[[Globovščica]] *[[Globovšek (potok)|Globovšek]] *[[Gnojevec]] *[[Gobovšek]] (2 potoka) *[[Godiča]] *[[Godomlja]] *[[Golobarski potok]] *[[Gomilski potok]] *Gomišček *[[Gorevšček]] *[[Goričica (Kokrica)|Goričica]] *[[Gorički Brežiček]] *[[Goričnik]] *[[Goriški graben]] *[[Goriški potok]] *[[Gorska grapa]] *[[Gostenk]] *[[Gostinca (Lutnik)]] *[[Gostinca (Radulja)]] *[[Gostinčica]] *[[Gostince]] *[[Gošč]] *[[Goštaldski potok]] *[[Govajnik]] (Imenjščica) *[[Govic]] *[[Govinek, Pšata|Govinek]] *[[Gozdnica]] *[[Gozdni potok]] *[[Graben (potok)]] ([[Gabernica]]) *Graben pri vasi [[Mošnje]] *[[Grabnarica]] *[[Grabnarica (Mavelščica)]] *[[Grabski potok]] *[[Grabnarjev graben]] (2) *[[Grabniček]] *[[Grčenica, Gameljščica|Gračenica]] *[[Grački potok]] (Graški potok) *[[Gračnica (reka)|Gračnica]] *[[Gračnica (potok, Radmirje)|Gračnica]] [[Gračnica (potok, Radmirje)|(potok, Radmirje)]] *([[Gradaščica|Gradaščica)]] * ([[Gradaščica]]) - struga v Lj *[[Gradiščica]] * [[Gradiški graben]] * [[Grajena (potok)|Grajena]] *[[Graški graben]] *[[Gradolski potok]] *[[Grahovščica]] *[[Grajena (potok)|Grajena]] *[[Grajski potok]] *[[Grajšček]] * [[Gramoznica Graben]], Radovljica * [[Granjevica]] * [[Graški graben]] * [[Grdi graben]] *[[Grdodolščica]] * [[Grebnov potok]] * [[Griljčev graben]] * [[Grilov graben]] *[[Grintovški potok]] ({{lang|de|Grintouzbach}}) *[[Grivka]] *[[Griža]] *[[Grižanski potok]] *[[Grižnik]] *[[Grmečica]] *[[Grohat]] *[[Grojnica]] (T. Groina) *[[Grosupeljščica]] *[[Gubova graba]] *[[Gunjač]]{{div col end}} ==H== {{div col|colwidth=20em}} *[[Habidov potok]] *[[Hajdinska Studenčnica]] *[[Hajnski potok]] *[[Hajnžev graben]] (Hainschgraben) *[[Helenski potok]] *[[Hercegovščak]] *[[Hinja]] *[[Hladnik (potok)]] *[[Hleviški graben]] *[[Hobovščica]] *[[Hočki potok]] *[[Hočna]] *[[Hom (potok)]] *[[Homščica]] *[[Homšnica]] *[[Horjulščica|Horjulščica (Horjulka)]] *[[Hotemeški potok]] *[[Hotenja]] *[[Hotenjka]] *[[Hotevlje]] *[[Hotoveljščica]] *[[Hotujka]] *[[Hotunjščica]] *[[Hramška graba]] *[[Hrastnica]] *[[Hrastnikov graben]] (Krabniggraben) *[[Hrastovski potok]] *[[Hrenovec]] *[[Hribski potok]] *[[Hruševka, Nevljica|Hruševka]] *[[Hruševnik]] *[[Hruševski potok]] (tudi "Graben") *[[Hruškarica]] *[[Hruški potok (Ljubljanica)]] *([[Hubelj]]) *[[Huda grapa]] *[[Hudi graben]] /Veliki in Mali Hudi graben *[[Hudi potok]] *[[Hudičev graben]]/[[Hudičev potok]] (Zlodejev graben) *[[Hudinov graben]] *[[Hudournik (Impoljski potok)]] *[[Hudovinc]] *[[Hujski potok]] ([[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]]) *[[Humec]] *[[Humski potok]] {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=20em}} *[[Ična (potok)]] *[[Idrija (potok)]] *[[Igmanca]] *[[Ihovski potok]] *[[Ilgov potok]] *[[Ilov graben]] *[[Ilovec]] *[[Imenjščica]] (tudi Govajnik) *[[Imenski potok]] *[[Impoljski potok]] *[[Irski potok]] *[[Ivanjševski potok]] *[[Ivanovski potok]] *[[Ivanšček]] *[[Izar]] *[[Izber]] *[[Izvirska voda]] {{div col end}} ==J== {{div col|colwidth=20em}} *[[Jablaniški potok]] *[[Jablanovica]] *[[Jablanščica]] *[[Jablanški potok]] *[[Jakobski potok]] *[[Jakopnik]] *[[Jamnik (potok)]] *[[Jamniški potok]] *[[Jamovica]] *[[Jančkov graben]] * [[Janezov graben]] *[[Jarčinski potok]] *[[Jarčji potok]] *[[Jareninski potok]] *[[Jasenk]] *[[Jasenski graben]] *[[Jasnarica]] *[[Jasovnik]] *[[Javniški graben]] *[[Javorje (Impoljski potok)|Javorje]] *[[Javorjeva grapa]] *[[Javorska reka]] *[[Javorski potok]], ime več (treh) potokov *[[Javorščica (Radomlja)|Javorščica]] *[[Jazbine (Cerkniščica)|Jazbine]] *[[Jazbinski potok]] *[[Jedlovniški potok]] *[[Jelenca (potok)]] *[[Jelenji potok (razločitev)|Jelenji potok]], več potokov *[[Jelenk (potok)]] *[[Jelenkov graben]] *[[Jelenovka]] * [[Jelenski graben]] * [[Jelniščica]] *[[Jelovščica]] * [[Jelovški potok]] * [[Jelšanski potok]] * [[Jenina]] *[[Jepihovec]] *[[Jerčinski potok]] *[[Jerebova grapa]] * [[Jereka (potok)|Jereka]] *[[Jerešca]] * [[Jerman (potok)]] * [[Jernejčkov graben]] *[[Jernejski potok]] *[[Jeromščica]] *[[Jesenica (razločitev)|Jesenica]] (ime več/5? potokov v Sloveniji) *[[Jeseničnica]] (Loka) *[[Jesenščica]] *[[Ješanski potok]] *[[Ješki potok]] *[[Jever (potok)]] *[[Jevnica (potok)]] *[[Jevniški potok]] *[[Jezera (potok)]] *[[Jezernica (razločitev)|Jezernica]] (več potokov, odtokov iz jezer) *[[Jezerski potok]] *[[Jezerščica]] *[[Ježevec (potok)]] *[[Josipdolski potok]] *[[Josovski graben]]/graba * [[Joštov graben]] *[[Jošavski potok]] (tudi Mejni potok) *[[Jožetov graben]] * [[Jugov graben]] (Trbovlje) * [[Jurčet (potok)|Jurčet]] * [[Jurežev graben]] * [[Juvanjski graben]] {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=20em}} *[[Kačja graba]]-[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kačji graben]] *[[Kačnik]] *[[Kališarjev potok]] *[[Kališki potok]] *[[Kališnik (potok)|Kališnik]] *[[Kaluder (potok)]] *[[Kamenca]] (2 različna potoka) *[[Kamenjak]] *[[Kamenski potok]] *[[Kamnarica]] *[[Kamnek, Pšata|Kamnek]] *[[Kamnica (potok)]] *[[Kamnik (potok)]] *[[Kamniška graba]] *[[Kamniška Bela]] *[[Kamníški potok]] *[[Kandrščica]] *[[Kanolščica]] *[[Kanomljica]] * [[Kansov graben]] *[[Kaplanov potok]] * [[Kapusov graben]] *[[Karlovski potok]] *[[Karničnik]] *[[Kisla voda (potok)]] *[[Kisovnik]] *[[Kisovški potok]] *[[Kižovka]] *[[Kladenski graben]] *[[Kladnik (potok)]] *[[Klamfer]] *[[Klančnica]] *[[Klavžarica]] * [[Klemucov graben]] * [[Klobaša]] * [[Klokočovnik (potok)]] * [[Klošnica]] *[[Kmetov potok]] *[[Kneža (potok)]] *[[Knežji potok, Pšata]] *[[Kobila (potok)]] *[[Kobiljanski potok]] *[[Kobiljski potok]] ({{jezik-hu|Kebele}}) *[[Kobljak]] *[[Kodeljevec]] *[[Kogovski potok]] *[[Kojuhovski potok]] *[[Kokošnjak]] *[[Kokrica (reka)|Kokrica]], tudi ''[[Rupovščica]]'' *[[Kolarica]] *[[Kolaški potok]] *[[Kolja (potok)]] *[[Kolovratščica]] *[[Komenik]] *[[Končnar]] *[[Konjski graben]] (2) *[[Konjski potok (razločitev)]], ime več (treh) potokov *[[Konjščanski potok]] *[[Konjščica (Bolska)]] *[[Konjščica (Medija)]] *[[Konopljin potok]] *[[Kopačnica]] (2 potoka?) *[[Koparčev graben]] *[[Koparjev graben]] *[[Kopica (potok)|Kopica]] *[[Kopnikov potok]] *[[Koprivna (Meža)|Koprivna]] [[Koprivna (Meža)|(Meža)]] *[[Koprivnica]] (ime štirih potokov v Sloveniji) *[[Koprivniški potok (Brestanica)]] *[[Koren (potok)]] (vsaj 2) *[[Korenščica]] *[[Korentan]]/[[Korotan, Nanoščica|Korotan (Nanoščica)]] *[[Korešnik]] *[[Korita (Bohinj)|Korita]] *[[Koritarica]] *([[Koritnica (reka)|Koritnica]]) *[[Koritnica, Nomenj]] *[[Koritnica (Sopota)|Koritnica]] [[Koritnica (Sopota)|(Sopota)]] *[[Koritni dol]] *[[Koritnikov graben]] *[[Koritiški potok]] *[[Korito]] *[[Korošica (hudournik)|Korošica]] *[[Koroška Kramarica]] *[[Korški potok]] ({{lang|de|Trogernbach}}) *[[Kosca]] *[[Kosmatec]] *[[Kosov graben]] *[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kostanjeviški potok]] *[[Kostrevniški potok]] *[[Koški potok]] *[[Košutnik (potok)|Košutnik]] *[[Košutni potok]] ({{lang|de|Koschutabah}}) *[[Kotarica]] *[[Kotliški graben]] *[[Kotnikov graben]] *[[Kotniški graben]] *[[Kovačeva graba]] *[[Kovparica]] *[[Kozarica]] *[[Kozjak (potok)]] * [[Kozjakov graben]] * [[Kozjanski graben]] * [[Kozlov graben]] * [[Kožbanjšček]] * [[Krakovski graben]] *[[Kotredeščica]] *[[Kozarščica]] *[[Kozjanski graben]] *[[Kozjek (potok)]] *[[Kozji potok]] *[[Kozmanjka]] *[[Kožbanjšček]] *[[Krajcarica]] (tudi [[Zadnjica]]) *[[Krajček (potok)|Krajček]] *[[Krajnica]] *[[Kraljev graben]] *[[Kraljev potok]] *[[Kramarica (razločitev)]] *[[Kranjšek]] *[[Krčovina]] *[[Kregarjev graben]] *[[Kremžarjev potok]] *[[Krivi potok]] *[[Križanji potok]] *[[Krka (Pesnica)]] *[[Krkovo]] *[[Krmarica]] *[[Krmeljev graben]] *[[Krnica]] *[[Krnski potok]] *[[Kropa (potok)|Kropa]]  *[[Kropa (Dreta)]] *[[Krotnjek]] *[[Krplivniški potok]] *[[Kršivnik]] *[[Krumpah]] *[[Krvavec (hudournik)|Krvavec]] *Krvavi potok *[[Krvavški Šumnik]] *[[Kučnica]] *[[Kučnica (Bolska)]] *[[Kukurjevec]] *[[Kumenska voda]] *[[Kuna Graba]] *[[Kunetov graben]] *[[Kunkeljski potok]] *[[Kunovska graba]] *[[Kunovski potok]] *[[Kupetinski potok]] *[[Kurji graben]] *[[Kušljanov graben]] *[[Kuzlovec]] {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=20em}} *[[Lačni potok]] *[[Lagvaj]] *[[Lahka voda]] *[[Lahki potok]] (tudi [[Bržiček]]) *[[Lahomnica (potok)]] *[[Lahomščica]] *[[Lahonščica]] *[[Lahov graben]] *[[Lahovka]] *[[Lahovški potok]] *[[Laknica]] *[[Lakovnikov graben]] *[[Lakovnikov potok]] *[[Lakovski potok]] *[[Lamberščica]] *[[Lamprehtov potok]] *[[Langersvaldski potok]] (tudi [[Krajnica]]) *[[Lanšpreščica]] *[[Lastomerski potok]] *[[Lašček]] *[[Laščica]] *[[Lašek]] *[[Laški potok (Stržen)]] *[[Lava (Savinja)|Lava]] *[[Laznica (potok)|Laznica]] *[[Lazniški potok]] *[[Ledeni jarek]] *[[Ledergaserjev potok]] *[[Ledinski graben]] *[[Legrada]] *[[Leljakova slatina]] *[[Lemberžica]] *[[Leniška]] *([[Lepena (razločitev)|Lepena]]) *[[Lepenjica]] *[[Lepenk]] *[[Lesanjščica]] *[[Lesji potok]] *[[Leskovski potok]] *[[Leskovški potok]] *[[Leški graben]] *[[Lešnica (potok)|Lešnica]] (Sava) *[[Lešnica (Krka)]] *[[Lešnica (Drava)]] * [[Lešnikov graben]] * [[Letošč]] * [[Letuška struga]] * [[Libanja (potok)|Libanja]] * [[Libenica]] * [[Libovija]] * [[Libuški potok]] * [[Ličenca (potok)|Ličenca]] *[[Lijak (potok)]] *[[Limnovšca]] *[[Limovski graben]] *[[Lipjak]] * [[Lipni graben, Pišnica]] *[[Lipnica (Ledava)]] *[[Lipnica (Psičina)]] *[[Lipnica (Sava)]] *[[Lipnica (Ščavnica)]] *[[Lipni graben, Pišnica|Lipni graben]] *[[Lipnik (Nemiljščica)]] *[[Lipnik, Radovna]] *[[Lipnik (potok)|Lipnik]] *[[Lipoglavščica]] *[[Lipovec (potok)|Lipovec]] *[[Lipovšček]] *[[Lipovščica]] *[[Lipsenjščica]] *[[Liskurski potok]] *[[Liščak]] *[[Liški potok]] *[[Ližen]] *[[Ližovnica]] (Ribnik) *[[Ljubela]] *[[Ljubeljska Borovnica]], tudi [[Ljubeljski potok]] *[[Ljubevščica]] *([[Ljubija (Ljubljanica)]]) *[[Ljubija (Savinja)]] *[[Ljubnica (Dravinja)]] *[[Ljubnica (Savinja)]] (=? [[Ljubnica (potok)|Ljubnica]] [[Ljubnica (potok)|(potok)]]) *([[Lobnica (Drava)]]) in ([[Lobnica (Kokra)]]) *[[Ločica (Iška)|Ločica]] *[[Ločnica]] (ime štirih potokov) *[[Lobodikov potok]] *[[Logarjev potok]] *[[Logaščica]] *[[Lojna]] *[[Lojščica]] *[[Lokavec (potok)]] (2 pritoka Krke) *[[Lokavšček]] *[[Lokavški potok]] *[[Loki potok]] *[[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]] *[[Lokoviški potok]] *[[Lokovški potok]] *[[Lokva (potok)]] *[[Lokvanski potok]] *[[Lomovšek (potok)]] *[[Lomščica]] *[[Lonjšček]] *[[Loški potok (potok)]] *[[Loški potok (Sava)]] *[[Loški potok (Travnik)]] *[[Lovniški graben]] *[[Lovšetov potok]] *[[Lozarski potok]] *[[Ložekarjev graben]] *[[Ložina]] *[[Ložiški potok]] *[[Ložnica (Dravinja)]] *[[Ložnica (Savinja)]] *[[Ložnica (Hudinja)]] *[[Lučka Bela]] *[[Lučnica]] *[[Lukaj]] *[[Lukenjski graben]] *[[Luknjica]] *[[Lukovnik (potok)]] *[[Luša]] *[[Lutnik]] {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=20em}} *[[Macesnov graben]] *[[Mačji potok]] * [[Mačkov graben]] *[[Mačkovski potok]] *[[Maharjev graben]] *[[Mahnečica]] *[[Majda (potok)]] *[[Majland]] *[[Mala Božna]] *[[Mala Brnca]] *[[Mala Pišnica]] *[[Mala reka (Litija)|Mala reka]] *[[Mala voda, Gradaščica|Mala voda]] *[[Malčeva grapa]] *[[Malenski graben]] *[[Malenšček]] *[[Malenščica]] *[[Malešnica]] *[[Mali graben]] *[[Malinska (potok)]] *[[Mali Obrh]] *[[Mali potok]] * [[Malnarjev graben]] * [[Malneški potok]] *[[Mangartski potok]] *Mala reka /Marija Reka? *[[Marija Magdalena (Cerkniško jezero)|Marija Magdalena]] *[[Marinčeva grapa]] *[[Markovski graben]] *[[Markovski potok]] *[[Markovščica]] *[[Martežin]] *[[Martinek]] *[[Martinjska grapa]] *[[Martinjščica (Stržen)|Martinjščica]] *[[Martink]] *[[Martižev graben]] *[[Martjanski potok]] *[[Martuljek (potok)]] (''Matruljščica'') *[[Mavelščica]] *([[Medija (potok)|Medija]]) *[[Medijanščica]] *[[Medvedji graben]] * [[Medvedov graben]] *[[Medvejščica]] *[[Mejačev graben]] *[[Mejaš]] *[[Mejični potok]] *[[Mejni potok]] *[[Merejski potok]] *[[Merinščica]] *([[Mestinjščica]]) *[[Mešica (potok)|Mešica]] *[[Metličica]] *[[Mevlja]] *[[Mežnarjev potok]] *[[Miklavški potok]] *[[Milka]] *[[Mirenščica]] ([[Mirna (reka)|Mirna]]) *[[Mirna grapa]] *[[Mirnov graben]] *[[Mirtovički potok]] *[[Mislinjski graben]] (Laški graben) *[[Mišca]] *[[Mišji potok]] *[[Mišnica]] *[[Mišnik (Pivka)|Mišnik]] (Pivka) *[[Mivčev potok]] *[[Mkcova grapa]] *[[Mlaka (Radulja)]] *[[Mlake, Gameljščica|Mlake]] *[[Mlakošč]] *[[Mlečni potok]] *[[Mlinaršica]] *[[Mlinca]] *[[Mlinski graben]] *[[Mlinski potok]] *[[Mlinski potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Mlinšček]] *[[Mlinščica (razločitev)|Mlinščica]] (več vodotokov) *[[Radomeljska Mlinščica]] *[[Močila (potok)]] *[[Močilnica]] *([[Močilnik]]) *[[Močilnik (Vipava)]] *[[Močilo]] *[[Močnik (potok)|Močnik]] *[[Modriški potok]] *[[Mokre peči]] *[[Mokri potok]] *[[Molja]] (Mola) *[[Moravščica]] *[[Morigla]] *[[Morski potok]] *[[Mostec (potok)|Mostec]] *[[Mostnica]] *[[Mostni graben]] *[[Mošenik]] (2 potoka) *[[Moškrinška grapa]] ali [[Planica (potok)]] *[[Motnica (Dobravščica)|Motnica]] *[[Motnišnica]] (Motnijščica) *[[Movžanka]] *[[Mozirnica]] *[[Moželje]] *[[Mrtvi potok]] *[[Mrzla grapa]] *[[Mrzlek]] (več) *[[Mrzlica, Nevljica|Mrzlica]] *[[Mrzli potok (Bohinj)]] *[[Mrzli potok]] *[[Muhrenk]] *[[Murica]] * [[Murnov graben (razločitev)]] {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=20em}} *[[Naborješki graben]] * [[Nackov graben]] * [[Nadiža, Tamar]] *[[Nanoščica]] *[[Naratov graben]] *[[Negonjščica]] *[[Negota (Sotla)|Negota]] *[[Nemiljščica]] *[[Nerajčica]] *([[Nevljica]]) *[[Nezbiški potok]] *[[Nikova]] *[[Njivčarjev graben]] *[[Graba Noršinci]] *[[Noškarjev graben]] * [[Novaški graben]] *[[Novi Hočki potok]] *([[Nunska Graba|Nunska graba]]) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=20em}} *[[Obarica]] *[[Obevnik]] *[[Obirski potok]] ({{lang|de|Ebriachbach}}) *[[Obojnikov potok]] ({{lang|de|Obojnikbach}}) *[[Oblenč]] *[[Obrh (razločitev)|Obrh]] (več vodotokov) *[[Obrijski potok]] *[[Očaršek]] *[[Odenca]] *[[Održna]] *[[Ogeški potok]] *[[Ojstrica (potok)|Ojstrica]] *[[Ojstriški potok]] *[[Ojstrova Graba]] *[[Ojstrški graben]] *[[Okoslavski potok]] *[[Olimski potok]] *[[Olimščica]] *[[Olmski potok]] *[[Olševnica]] *[[Opečnik (potok)|Opečnik]] *[[Oplenk]] *[[Oplotniščica|Oplotni(šči)ca]] *[[Orehovec (potok)|Orehovec]] *[[Orehovica (Medija)|Orehovica]] *[[Orliški potok]] *[[Osojnica (potok)|Osojnica]] *[[Osojniški potok]] *[[Ostrožni potok]] *[[Ostrožnik (Gradaščica)|Ostrožnik]] *[[Oševek, Nevljica|Oševek]] *[[Oševlje]] *[[Ošovica]] *[[Otavnik (potok)]] *[[Otavščica]] *[[Otuška]] *[[Ovčjak (razločitev)|Ovčjak]] *[[Ovčjaški graben]] *[[Ovčji potok]] (tudi Klavžarica) *[[Ozmica]] *[[Ožbaltski potok]] {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=20em}} *[[Padež]] *[[Padežnik]] *[[Padižni potok]] *[[Palenk]] *[[Panška reka]] *[[Parovnica (Kokrica)|Parovnica]] *[[Partinjski potok]] *[[Pasica (potok)|Pasica]] *[[Pasjek]] *[[Pasji graben]] *[[Pasji potok]] *[[Pasji rep]] *[[Paška voda]] *[[Pavenski potok]] *[[Pavlovski potok]] *[[Peceljev graben]] *[[Pečen potok]] *[[Peklača]] *[[Peklenščica]] *[[Peklenščica (občina Žalec)]] *[[Pekov graben]] *[[Pekrski potok]] *[[Pendirjevka]] *[[Peračica (potok)|Peračica]] *[[Perilo]] *[[Perilščica]] *[[Perivnik]] *[[Perobnica]] *[[Perovski graben]] *[[Pesarjev potok]] *[[Peskovski potok]], ime več potokov *[[Kanal Peščenek|(Kanal) Peščenek]] *[[Pešnica]] *[[Petačev graben]] *[[Petelinec]] *[[Petkov graben]] *[[Petkovščica]] *[[Pevmica]] (''Piumizza'') *[[Pijavški potok]] *[[Pikeljščica]] *[[Piklerica]] *[[Pila]] *[[Pinjevec]] (Rokava) *[[Pinkava]] *[[Pirašica]] *[[Pirešica (potok)]] *[[Pirnik]] *[[Piroški potok]] *[[Pisen graben, Podkoren|Pisen graben]] *[[Piševec]] *[[Pišnica]] ([[Pišenca]]) *[[Pjažentin]] *[[Pivolski potok]] *[[Plački potok]] *[[Plajberški graben]] *[[Planica (potok)]] (Moškrinška grapa) *[[Plastuhova grapa]] *[[Plazna]] *[[Plaznica]] *[[Plenšak]] *[[Plešiščica]] *[[Plitvički potok]] (Plitvica) *[[Podborški potok]] *[[Podbrdec]] *[[Podbreški potok]] *[[Podenski potok]] ({{lang|de|Bodenbach}}) *[[Podgorica (Meža)]] *[[Podjedlovščica]] *[[Podkanjski potok]] ({{lang|de|Wildensteiner Bach}}) *[[Podkovščica]] *[[Podleščica]] *[[Podlipščica]] *[[Podlomščica]] *[[Podmolniški graben]] *[[Podnanoščica]] *[[Podosojnica]] *[[Podpasica]] *[[Podpečnikov graben]] (na slov.-avstr.drž.meji) *[[Podplečica]] * [[Podsevčnica]] *[[Podturnščica]] *[[Podvin (Iščica)|Podvin]] *[[Podvinski potok]] *[[Podvinska struga]] * [[Podvinška struga]] *[[Podvrški potok]] *[[Pogorelca]] *[[Poharjev graben]] *[[Pohorski potok]] *[[Polanski potok]] *[[Polinca]] ([[Polenica]]) *[[Poličanka]] *[[Poljanšček]] *[[Poljanščica]] *[[Poljšak, Gameljščica|Poljšak]] *[[Polnarjev potok]] *[[Pološki graben]] *[[Polšniški potok]] *[[Polulski potok]] *[[Polskava (potok)|Polskava]] ([[Mala Polskava]], [[Velika Polskava]]) *[[Polžanski potok]] *[[Polževski potok]] *[[Pomejski potok]] *[[Ponikva (ponikalnica)]] *[[Ponikvica]] *[[Porebrščica]] *[[Porečnik (potok)|Porečnik]] *[[Porodnica]] *[[Posrtev]] *[[Potočec]] *[[Potočnica (razločitev)|Potočnica]] *[[Potočnica, Nevljica|Potočnica]] (tudi ''Potoški graben'') *[[Potočnikov potok]] *[[Potočnikov graben]] *[[Potok (Kostel)]] *[[Potok (Krka)]] *[[Potok (Prem)]] *[[Potok (Straža)]] *[[Potok Belica]] *[[Potok Grivo]] *[[Potok Pleče]] *[[Potok Raduhovo]] *[[Potok Raščak]] *[[Potok Ročica]] *[[Potok Sevnik (Karavanke)]] *[[Potok Slanica]] *[[Potok Suha]] *[[Potok Svete Neže]] *[[Potok Ukva]] *[[Potok za Gradom]] *[[Potoščica]] *[[Potoška grapa]] *[[Potoški graben]] * [[Potoški graben (Paka)]] *[[Potoški potok]] * [[Potrebuježev graben]] *[[Pradišjol]] * [[Praporščica]] * [[Prčkov graben]] *[[Prečna, Krka|Prečna (Krka)]] *[[Predelica]] *[[Prednja Smoleva]] * [[Prekov graben]] *[[Preloški potok]] *[[Presiški potok]] *[[Presladolski potok]] *[[Presušnik]] * [[Prešnikov graben]] * [[Prevalov graben]] *[[Prifarski jarak]] *[[Prileški potok]] *[[Prilipski potok]] *[[Pripravna]] *[[Prodarjeva grapa]] *[[Prosca (potok)|Prosca]] *[[Prošca]] *[[Prošček]] *[[Pršjak]] *[[Prušnica]] *[[Pržanec]] *[[Psičina]] *([[Pšata]]) *[[Pščak]] *[[Pšetna Graba]] *[[Puconski potok]] *[[Pusti graben]] *[[Pustotnica]] *[[Pušenski potok]] {{div col end}} == R == {{div col|colwidth=20em}} *[[Rača (reka)|Rača]] ([[Rudniška Rača]] &[[Češnjiška Rača]]) *[[Račeva (potok)]] *[[Račički potok]] *[[Račjek]] *[[Rački potok]] *[[Račna (potok)|Račna]] *[[Radečki potok]] *[[Radeljski potok]] *[[Radenski potok]] *[[Radenščica]] *[[Radešica]] *[[Radkovski potok]] (tudi [[Radkovski graben]]) *[[Radna (Ljubljanica)|Radna]] *([[Radoljna]]) *([[Radomlja]]) *[[Radov]] *[[Radovan (potok)]] *([[Radovna]]) *[[Radkovski graben]] *[[Radovski potok]] (tudi Bódonski potok) *([[Radulja]]) *[[Radušnica]] *[[Radvanjski potok]] *[[Radvenska slatina]] *[[Radvenski potok]] *[[Rakiški graben]] *([[Rakitnica]]) *[[Rakovec (potok)]] (2 potoka) *[[Rakovnik (Litija)]] *[[Rakovnik (Iščica)]] *[[Rakovnik (Laknica)]] *[[Rakovnik]] (Veliki, Mali Rakovnik: [[Rožnik]]) *[[Rakovniški graben]] *[[Rakovški potok]] *[[Rakulk]] *[[Rakušek]] *[[Rakuški graben]] *[[Rančki potok]] *[[Rapid]] (mejni z Italijo) *[[Rapovšca|Rapovš(''ic)''ca]] *[[Rastok]] *[[Rastučnik]] *[[Raša (potok)]] *[[Rašica (potok)]]/tudi Raš(či)ca *[[Ratanski potok]] *[[Rateški potok]] *[[Ratibovec]] *[[Ratkovski potok]] *[[Ratovški žleb]] *[[Ravbarjev graben]] *[[Ravniščica]]   *[[Ravnik, Radovna]] * [[Razborški graben]] ([[Dovžanka]]) *[[Raztoka]] *[[Razvanjski potok]] *[[Rdeči potok]] * [[Rebrnikov graben]] * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Rebrski potok]] *[[Rebrnikov graben]] *[[Rečica (razločitev)|Rečica]] (ime več - petih - potokov v Sloveniji) * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Reka (razločitev)|Reka]] (ime več - sedmih - potokov v Sloveniji) **[[Reka (Jablaniški potok)|Reka]] [[Reka (Jablaniški potok)|(Jablaniški potok)]] **[[Reka (Jezersko)]] **[[Reka (Logatec)]] *[[Rekarjeva reka|Rekarjeva (Rekarska) reka]] *[[Remšniški potok]] *[[Repinčev graben]] *[[Replje (Pivka)|Replje]] * [[Repov graben]] * [[Repov potok]] * [[Resov graben]] * [[Revsov graben]] *[[Ribiški potok]] * [[Ribjenk]] *[[Ribnica (Bohinj)]] *[[Ribnica (potok)]], Slovenske Konjice *[[Ribnik, potok (Sava)]] *[[Ribnik (Sotla)]] *[[Ribniški potok]] * [[Ribščica, Radovna|Ribščica]] * [[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rikorvo]] * [[Rimski graben]] * [[Rjavčev graben]] * [[Rjavec]] *[[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rimača]] * [[Rimski graben]] * [[Rinčetova Graba]] *([[Rižana (reka)]]) * [[Rjavčev graben]] *[[Rjavec]] *[[Rjavški potok]] * [[Robanšek]] * [[Robarica]] * [[Robičev graben]] * [[Robnikov graben]] *[[Robnikov potok]] * [[Roček]] * [[Ročica (Drvanja)|Ročica]] *[[Ročica (Drvanja)|Ročíca (Drvanja)]] *[[Ročíca (Drežnica)]] *[[Rogačnik]] *[[Rogačnikov graben]] *[[Rogašovski potok]] *[[Rogatnica]] * [[Rogoznica (potok)|Rogoznica]] *[[Rohat]] *[[Roja, Strunjan]] *[[Rojca]] *[[Rokava]] *[[Rovni potok]] *[[Rovski potok]] *[[Rovšca]]/[[Rovščica|Rov(šči)ca]] *[[Rovtarica]] /[[Rovtarska Sora]] *[[Rovtarjev graben]] *[[Rovtarjeva grapa]] *[[Rovtarski potok]] * [[Rožiščica]] *[[Rubičev graben]] *[[Rudniški potok]] *[[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]] (tudi Hujski potok) * [[Runarščica]] *[[Runža]] *[[Rušev graben, Pišnica]] *[[Ruški potok]] *[[Rutarski potok]] {{lang|de|(}}Bärntaler Bach){{div col end}} == S == {{div col|colwidth=20em}} *[[Sajevec (potok)]] (vsaj 2) *[[Sakalovski potok]] *[[Samčev potok]] * [[Savelnov graben]] *[[Savica]] * [[Savrica]] *[[Savski potok]] *[[Sebeborski potok]] *[[Sečovski potok]] *[[Sedelšček]] *[[Sedučnikov potok]] *[[Sejanski potok]] *[[Selčnica]] *[[Selnica (Selška Sora)]] *[[Selniški potok]] *[[Selski potok]] *[[Selščica (Bolska)]] *[[Seniški potok]] *[[Senovski potok]] *[[Senožeški potok]] *[[Senuša]] *[[Sevnica (Kokrica)|Sevnica]] (Sevnik) *[[Sevnična]] *[[Sevnik (Stol)]] *[[Sevnik (Storžič)]] *Sirotka *[[Skalnik]] *[[Sklednik]] (Krka) *[[Sklepnica]] *[[Skradnica]] *[[Skralska]] * [[Skrlovški potok]] * [[Slabetov graben]] * [[Potok Slanica|(Potok) Slanica]] * [[Slapnica (potok)|Slapnica]] *[[Slatenik (potok)]] *[[Slatenski potok]] *[[Slatinska graba]] *[[Slatinski potok]], ime več potokov *[[Slatna]] *[[Slatnarjev graben]] *[[Slavinšček]] *[[Slavčev potok]] *[[Slepnica]] *[[Slivje (Olimščica)]] *[[Slomski potok]] *[[Slomščica]] *[[Smešnik, Radovna]] *[[Smetanca]] *[[Smoletinski potok]] *[[Smolina]] *[[Smolinski potok]] *[[Smovnica]] *[[Smrdejski potok]] *[[Smrečji graben]] *[[Smreški graben]] *[[Smrski potok]] *[[Snedčica]] *[[Snopkov graben]] *[[Snovišek]] *[[Socka (potok)]] *[[Soješka voda]] *[[Solznik]] *[[Somešca]] *[[Sopet]] (2) *[[Sopot (potok)]] *([[Sopota (reka)|Sopota]]) *[[Sopota (Bača)]] *[[Sopotnica (Soča)]] *[[Sotla (Mirna)]] *[[Soupot]] *[[Sovjak (potok)|Sovjak]] *[[Sovpat]] *[[Sovra]] *[[Spašniški graben]] *[[Spunika]] *[[Srednjak (potok)|Srednjak]] *[[Srednji graben]] *[[Srna grapa]] *[[Sromljica]] *[[Stajski potok]] *[[Stajnik]] *[[Stajniški potok]] *[[Stamarica]] *[[Stamerna voda]] *[[Stanetinski potok]] *[[Stanjšek (potok)|Stanjšek]] *[[Stanovenška grapa]] *[[Starovaški potok]] *[[Starovrhniški graben]] *[[Stavešinski potok]] ([[Stavešinski graben]]) *[[Stebovniški potok]] *[[Stegovnik (potok)|Stegovnik]] *[[Sterec]] *[[Stiški potok]] *[[Stoganka]] *[[Stojanšek]] *[[Stolnik (Besnica)|Stolnik]] *[[Stópica]] *[[Strajanov breg]] *[[Stranica]] *[[Stranjski potok]], ime več (dveh?) potokov *[[Strašnik]] *[[Stražnica]] *[[Stražunski kanal]]/jarek *[[Strmec]] (Rio Starmaz) *[[Strmec (Prušnica)]] *[[Strmi graben]] *[[Struga (Močnik)|Struga]] [[Struga (Močnik)|(Močnik)]] *[[Struga (Negota)]] *[[Strunjanski potok]]/[[Strunjanska reka]]/[[Roja, Strunjan|Roja]] *[[Struški potok]] *[[Studena (potok)]] *[[Studenčica]] *[[Studenški potok]] *[[Stržen (Cerknica)]] *[[Stržen (Pivka)]] *[[Stržiški potok]] *[[Stržnica, Bohinjska Bistrica]] *[[Studenčica (Kamniška Bistrica)]] *[[Suha]] (ime več potokov) *[[Suhača]] *[[Suhadolski graben]] *[[Suhadolski potok]] *[[Suha Pišnica]] *[[Suhelj]] *[[Suhi dol, Nevljica]] *[[Suhi potok]] *[[Suhi potok, Nevljica]] *[[Suhi žleb]] *[[Suhodolnica]] ([[Suhadolnica]]) *[[Supot]] *[[Sušački potok]] *[[Sušec]] *[[Sušica (Pivka)]] *[[Sušica (Kolpa)]] *[[Sušica (Krka)]] *Sušica (Krka pri [[Podbočje|Podbočju]]) *[[Sušica (Sora)]] *[[Sušica (Bistica)]] *[[Sušjek]] *[[Suški graben]] *[[Sušnica]] *[[Svarina]] *[[Svečinski potok]] *[[Svinjšček]] *[[Svobodni potok]] {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=20em}} *[[Šahov graben]] *[[Šalčkov graben]] *[[Šantavec]] (ob meji s Hrvaško) *[[Ščurkov potok]] *[[Šebeč]] *[[Šentanelska reka]] *[[Šentanski graben]] *[[Šentflorjanščica]] *[[Šentovnik]] *[[Šentovski potok]] *[[Šentpavelščica]] *[[Šentviški graben]] *[[Šentviški potok]] *[[Ševnik]] *[[Šica (Sotla)]] *[[Šica (Račna)]] *[[Šiklarski potok]] *[[Široki potok]] *[[Šivnik]] *[[Šjak]] *[[Škandrov graben]] *[[Šklendrovec (potok)]] *[[Škocjanski potok]] *[[Škofeljski graben]] *[[Škofeljščica]] *[[Škofijski potok]] ({{lang|de|Rabuiese}}) *[[Škratovka]] *[[Škrjanški potok]] *[[Škubov potok]] *[[Šmagurka]] *[[Šmarjetni graben]] *[[Šmarski potok]] *[[Šmidol, Pšata|Šmidol]] *[[Šmihelski potok]] *[[Šokatnica]] *[[Šošnarjev graben]] *[[Šovlačevec]] *[[Španov potok]] *[[Špikov graben]] * [[Špornov graben]] *[[Štaberska voda]] *[[Štagina]] * [[Štajerska Kramarica]] *[[Štajnpoh]] *[[Štangarski potok]] *[[Štefinka]] *[[Štefanov graben]] *[[Štefuljev potok]] *[[Štibrnica]] *[[Štihovec]] *[[Štimpaški potok]] *[[Štriglovec]] *[[Štrukljevski potok]] *[[Štulovca]] *[[Šturmov potok]] *[[Šujica (potok)]] *[[Šumberk]] *[[Šumeči potok]] *[[Šumnik (razločitev)]] **[[Šumnik (potok)]] **[[Šumnik (Soča)|Šumnik]] **[[Šumik (Borovniščica)]] **[[Šumnik (Želimeljščica)]] *[[Šumščica]] *[[Šunik]] *[[Šuno]] *[[Šuštarjev graben]] *[[Šutna]] {{div col end}} ==T== {{div col|colwidth=20em}} *[[Tamackov graben]] *[[Tbinj]] *([[Temenica]]) *Teršnica (?) * [[Tesen graben]] * [[Tesnica]] *[[Težka voda (potok)|Težka voda]] *[[Tihabojski potok]] *[[Tihi potok]] *[[Tinjski potok]] *[[Tinski potok]] *[[Tofov graben]] *[[Tojnica]] *[[Tominčev graben]] *[[Tominčev potok, Mošenik|Tominčev potok]] *[[Topla (dolina)|Topla]]/[[Topla (potok)|Topla]] [[Topla (potok)|(potok)]] *[[Toplica]] *[[Topliški potok]] *[[Tracah]] *[[Tratnikov graben]] * [[Trbiški graben]] *[[Trboveljščica]] *[[Trbuhovica]] *[[Trebevnik]] *[[Trebež (potok)|Trebež]] *[[Trebiža, Rateče|Trebiža]] *[[Trebščica]] *[[Trebuščica|Trebuš(čic)a]] *[[Trebušnica]] *[[Treska]] *[[Trešnica (Sotla)|Trešnica]] *[[Triglavska Bistrica]] *[[Tripotok]] *[[Trnava]], ime štirih vodotokov v Slov. **[[Trnava (Drava)]] **[[Trnava (Trnava)]] *[[Trnavca]] *[[Trniški graben]] *[[Trnovlja]] *[[Trnovski potok]] *[[Trnovšek]] *[[Trnski izvir]] *[[Trobeljščica]] *[[Trojiščica]] *[[Trojšnica]] *[[Trsnjak]] *[[Trsteniščica]] *[[Tržiščica]] *[[Tržiški potok (Sotla)]] *[[Tržiški potok (Mirna)]] *[[Truški potok]] *[[Tuhinjščica]] *[[Tunglav]] *[[Tunjščica]] (Tunca) *[[Turenšca]] *[[Turičnica]] *[[Turja]] *[[Turkov graben]] *[[Turniška Studenčnica]] *[[Turnov potok]] *[[Turnska Cerknica]] *[[Turški potok]] {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=20em}} *[[Udečkarica]] *[[Ukanška Suha]] *[[Ukova (Jesenice)]] *[[Ukovski potok]] ({{jezik|it|Torrente Uqua}}) *[[Ukovški graben]] * [[Urbančev graben]] *[[Urbinček]] *[[Usklopec]] (pritok [[Bregana (potok)|Bregane]]) *[[Ušica]] *[[Utrška grapa]] {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=20em}} *[[Vabučnikov graben]] *[[Vakovka]] * [[Valnaček]] * [[Vanišnik]] * [[Varčevka]] *[[Vardovski potok]] *[[Vasenščica]] *[[Vaški potok]] *[[Vavrčovka]] *[[Vedrijanšček]] *[[Vejar (potok)]] *[[Velika Božna]] *[[Velika Pišnica]]; [[Velika Suha Pišnica]] *Velika reka (Marija reka?) *[[Veliki graben (Gradaščica)]] *[[Veliki graben (Radomlja)]] *[[Veliki graben (Barje)]] *[[Veliki jarek]] *[[Veliki Obrh]] *[[Veliki potok]] (=[[Grosupeljščica]]) *[[Veliki potok (Pivka)]] *[[Veliki krški potok]] *[[Velikovaški potok]] *[[Velje]] *[[Velka (potok)|Velka]] (ime treh potokov/rečic v Sloveniji) **[[Velka (Pesnica)]] **[[Velka (Drava, Košenjak)]] **[[Velka (Drava, Pohorje)]] *[[Velunja]] * [[Verdovnikov graben]] *[[Veternik (potok)]] * [[Videnski graben]] *[[Vidrešnica]] *[[Vidrnica]] *[[Viltuški graben]] *[[Viltužnikova graba]] *[[Vinarski potok]] *[[Vinjanski potok]] ({{jezik|it|Menariolo}}) *[[Vintarjevski potok]]/[[Vintarjevški potok]] *potok Virje *[[Virloški potok]] *[[Virštajnski potok]] *[[Višarski graben]] (Rio Lussari) *Viševnik *[[Viševski Brežiček]] *[[Višnjica (potok)]] *[[V kadeh]] *[[V kraju]] *[[Vnajnarski graben]] *[[Vobenca]] *[[Vodonos]] *[[Vogrinka]] *[[Vogršček]] (2 potoka) *[[Voje (Pšata)|Voje]] *[[Volarja]] *[[Volaščica]] *[[Volčji potok (Konjski potok)]] *[[Volčji potok (Litija)]] *[[Volovljek (potok)]] *[[Voložnica]] *[[Vosenik]]/[[Vosenk]] *[[Voščevka]] *[[Vovček]] *[[Vrački potok]] *[[Vranov potok]] *[[Vranjski potok]] *[[Vratljanski potok]] *[[Vratni potok]] *[[Vrbnica (Hudinja)]] *[[Vrčica]] *[[Vrsnik]] *[[Vršca]] *[[Vršni graben]] *[[Vršnikov potok]] *[[Vrtački graben]] *[[Vrtačnikov potok]] *[[Vrtaški potok]] (Vrtašnica) *[[Vrtce]] *[[Vruja]] *[[Vudina]] *[[Vuhredski potok]] *[[Vukovski potok]] {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=20em}} *[[Zaboček]] *[[Zabrdnik]] *[[Zabrežnik]] *[[Zabrščica]] *[[Zabukovski potok]] *[[Zadačnica]] *[[Zadlaščica (potok)|Zadlaščica]] *[[Zadnja Smoleva]] *[[Zadnja Sora]] *[[Zadnjica]] (Krajcarica) *[[Zadnji potok]] *[[Zagajski potok]] *[[Zaganjavčnica]] ([[Zagajavca]]) *[[Zagorski potok]] *[[Zagoriški potok]] ({{jezik|de|Goritscher Bach}}) *[[Zadnja Sora]] *[[Zagračnica]] *[[Zahujka]] *[[Zakojška grapa]] (potok) *[[Zakonjščica]] *[[Zala (Idrijca)|Zala]], pritok Idrijce *[[Zala (Iška)|Zala]], pritok Iške *Zala, pritok Brebovščice *[[Zalarški graben]] *[[Zali potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Zali potok (Učja)]] *Zaloka *[[Zaloški potok]] *[[Zamedvejski potok]] *[[Zaplanščica]] *[[Zapleš]] *[[Zapotoški potok]] *[[Zastava (potok)]] *[[Zatrep, Radovna]] *[[Zavetrščica]] *[[Zavrharjev graben]] * [[Zavrharjev graben]] *[[Završnica (potok)|Završnica]] *[[Zdravščica]] *[[Zel potok]] *[[Zelena (potok)]] (ob meji s Hrvaško) *[[Zelenbreški potok]] *[[Zelenka]] *[[Zenkovski potok]] *[[Zevnikov potok]] *[[Zibika (potok)|Zibika]] [[Zibika (potok)|(potok)]] *[[Zibiški potok]] *[[Zglavnica (potok)|Zglavnica]] *[[Zgorivec]] *[[Zgornji žlebi, Vršič|Zgornji žlebi]] *[[Zgoša (potok)]] *[[Zidarjev graben]] *[[Zlačka grapa|Zlačka graba (grapa)]] *[[Zlatenščica]] *[[Zlatopoljščica]] *[[Zmrzlek, Radovna|Zmrzlek]] *[[Zrnica]] *[[Zvirčica]] *[[Zvirenčina]] *[[Zviršnik]] {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=20em}} *[[Žabenska grapa]] *[[Žabjek (potok)|Žabjek]] *[[Žabnica (potok)]] *[[Žabnica, Kranj|Žabnica (Kranj)]] *[[Žabovec]] *[[Žagarjev graben]] *[[Žagarski potok]] *[[Žahenberc (potok)]] /[[Žahenberški potok]] *[[Žakelj (Mlinca)]] *[[Žedeka]] *[[Žejski potok]] *[[Žekovski potok]] *[[Želimeljščica]] *[[Želinski potok]] *[[Želodnik (Radomlja)|Želodnik]] *[[Žep]] *[[Žerjavinski potok]] *[[Žerjavski potok]] ({{lang|de|Scheriaubach}}) *[[Žermejnica]] * [[Žerovnikov graben]] *[[Žerovniščica]] *[[Žičev žleb]] *[[Žičnica (potok)|Žičnica]] *[[Žignanica]] *[[Žikovca (potok)|Žikovca]] *[[Žirovnica (Idrija)]] *[[Žirovnica (Žiri)]] *[[Žirovniški potok]] *[[Žiški potok]] *[[Žitečki potok]] *[[Žlapovec]] *[[Žleb]] *[[Žrela]] *[[Župčev graben]] *[[Župetinski potok]] *[[Župnijski jarek]] {{div col end}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Slovenski seznami]] 9mjx7ts7mxda7vqutf5sbu0l27ff5q3 6675114 6675113 2026-05-12T23:04:40Z ~2026-13659-49 255600 /* V */ 6675114 wikitext text/x-wiki To je poimenski seznam [[potok]]ov (s tem imenom in vseh drugih), ki tečejo po ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in v bližnjem zamejstvu. (Za seznam rek na ozemlju Slovenije glej [[seznam rek v Sloveniji]]) {{TOC}} ==A== {{div col|colwidth=20em}} *[[Aborna]] (T. Alberone) *[[Adrijanski potok]] *[[Ajba]] *[[Ajdkov potok]] *[[Andrejski potok]] *[[Andrenski potok]] *[[Ankov potok]] *[[Antonski potok]] (graben) *[[Anženski potok]] * [[Arbeč]] (T. Erbezzo) *[[Artišnica (Savinja)|Artišnica]] *[[Aslivka]] *[[Avšček]] {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=20em}} *[[Babja loka]] *[[Babji graben]] *[[Babna reka]] *[[Bačji potok]] *([[Badaševica]]) *[[Bajdinc]] (Bajdinški potok) *[[Bajdiški potok]] *[[Bant]] ({{lang|de|Waidischbach}}) *[[Barbarski graben]] *[[Barbarski potok]] (tudi [[Barbara]]) *[[Baredinka]] *[[Batava]] *[[Bavdokova voda]] *[[Bavharski potok]] *[[Bavhov graben]] *[[Bavšica]] *[[Bavški potok]] *[[Beč]] *[[Bečovnica]] * [[Bedenov graben]] *[[Begunjščica (potok)]] *[[Bela (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Belana]] *[[Belca (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Bela voda]] *[[Beli breg]] *[[Belica (potok)|Bel(i)ca (potok)]] *[[Belica, Bohinjska Bela]] *[[Belica, Bohinjska Bistrica]] *Belica, potok v Halozah *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] *[[Beli graben]] *[[Beli potok]], več (okoli 13) potokov v Slov. in zamejstvu *[[Belski potok]] *[[Belščica]] *[[Belški potok]] *[[Bena]] *[[Benšetov graben]] * [[Berečanov graben]] *[[Berečanov potok]] *Berek *[[Berinjski graben]] *[[Besnica (potok)|Besnica]] *[[Bevščica]] *[[Bevški jarek]] ([[Bevški graben]]) *[[Bezena]] *[[Bezenica]] *[[Bezgavec]] ([[Bršljinski potok]]) *[[Bezgovica (potok)|Bezgovica]]/Bezgovnica *[[Bezjakovski potok]] *[[Beznovski potok]] *Bezovica/[[Bezovčica]] *potok [[Bičje]] *[[Bilpa]] *[[Birni žleb]] *[[Birša]] (T. Versa) *([[Bistra, Ljubljanica|Bistra]]) *[[Bistrica]] (več potokov oz. vodotokov) *[[Bistričica (potok)|Bistričica]] *[[Bistri graben]] *[[Bistri potok]] *[[Bistriški graben]] ([[Bistrica na Zilji]]) *[[Bitenjski graben]] *[[Bitgovec]] *[[Bizeljski potok]] *[[Bizoviški potok]] *[[Bizovski potok]] *[[Blaguški potok]] *[[Blajšnica]] *[[Blanščica]] *[[Blaški potok]] ({{lang|de|Vorderberger Wildbach}}) *[[Blatnica (razločitev)]] (več potokov) *[[Blatni graben]] *[[Blatni potok (Bloke)]] *[[Blatni potok (Brestanica)]] *[[Blažetov graben]] *[[Blažovnica]] *[[Bloščica]] *[[Boben (potok)|Boben]] (Bobnarica) *[[Bobnarica]] *[[Bočnica]] *[[Bodkovski potok]] *[[Bodoljski potok]] *[[Bodonski potok]] *[[Bogojinski potok]] *[[Bojanski potok]] *[[Bojtinski potok]] *([[Boka]]) *[[Bokrački potok]] *([[Bolska]]) *[[Boračevski potok]] *[[Borovniščica]] *[[Bozozov graben]] *[[Božjenica]] *[[Božna]] *[[Bradačev potok]] *[[Brajdov potok]] *[[Branšček]] *[[Bratnica]] *[[Brčin]] *[[Brdski potok]] *[[Brebrovščica]] *[[Breg (potok)]] *[[Bregana (potok)|Bregana]] [[Bregana (potok)|(potok)]] - mejni s Hrvaško *[[Bregarski graben]] *[[Brejščkov potok]] *[[Breska]] *[[Bresniški potok]] *[[Brestanica (potok)]] *[[Brestnikov potok]] *[[Brestrniški potok]] *[[Breški potok]] *[[Breznica (potok)]] *[[Brezniški potok (razločitev)|Brezniški potok]], ime več (vsaj dveh) potokov *[[Brezoviški potok]] *[[Brežiček]] *[[Brežnica]] *[[Brezovski potok]] *[[Brezovščica]] *[[Brezovški graben]] *[[Briša]] *[[Briški potok]] *[[Brški žleb]] *[[Brlovka]] *[[Brložnica]] *[[Brnca (potok)]] *[[Brnica (potok)|Brnica]] *[[Brniški potok]] *[[Brsnica]] *[[Brsnik]] *[[Bršljanovec]] *[[Bršljinski potok]] *[[Bršnik]] *[[Brstniški graben]] *[[Brunik]] *[[Brunški graben]] *[[Brziček]] *[[Brzinski graben]] *[[Brzinski potok]] *[[Bržanski potok]] *[[Buča (Sotla)|Buča]] *[[Bučanov graben (Martuljek)]] *[[Bučavnica]] *[[Budin (potok)|Budin]] *[[Budinski potok]] * [[Bukalški graben]] *[[Bukov potok (Gradaščica)]] *[[Bukovica (potok)|Bukovica]] *[[Bukovnica (potok)|Bukovnica]] *[[Bukovniški potok]] *[[Bukovravenski graben]] *[[Bukovščica]] *[[Burčnica]] *[[Busenka]] *[[Butanica, Bohinjska Bistrica|Butanica]] {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=20em}} *[[Cecinjski potok]] *[[Cedilnica]] *[[Cerknica (razločitev)|Cerknica]] (2 potoka) **[[Cerknica (Idrijca)|Cerknica]] (pritok Idrijce) **[[Cerknica (Mirna)]] (pritok Mirne) *[[Cerkniščica]] *[[Cirknica (potok)|Cirknica]] *[[Cetiška]] *[[Cevka, Nevljica|Cevka]] *[[Ciglerjev graben]] *[[Cirkušnica]] *[[Cogetinski potok]] *[[Culovec]] *[[Curnovec (potok)|Curnovec]] *[[Curnovščica]] *[[Cvarjev potok]] {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=20em}} *[[Čadramski potok]] *[[Čadraški potok]] *[[Čanjski potok]] *[[Čed]] *([[Čedca]]) *[[Čehov graben]] *[[Čemšeniški potok]] *[[Čepovanski potok]] *[[Čepski graben]] *[[Černova]] *[[Česniški potok]] /Češniški potok *[[Češnjevica]] *[[Češnjica (potok)]] *[[Čikole]] *[[Čolnišček]] *[[Čreškovica]] *[[Črešnjeva graba]] *[[Črešnjevski potok]] *[[Čret (potok)]] *Čretež *[[Črmenica]] *[[Črmla]] * [[Črmlja (potok)|Črmlja]] (Črmljenski potok) *[[Črna (razločitev)|Črna]], ime več vodotokov *[[Črna mlaka]] *[[Črnava]] (2 potoka na Pohorju) *[[Črnec (Ledava)]] *[[Črnec (Goričko)]] *[[Črnec (Dravsko polje)]] *[[Črnelski potok]] *[[Črni graben (razločitev)|Črni graben]], ime dveh potokov *[[Črni potok (razločitev)|Črni potok]], ime več potokov *[[Črnovška grapa]] *[[Črnušnjica]] *[[Čubnica]] (T. Barbucina) *[[Čudna]] {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=20em}} *[[Dabrček]] *[[Dajnica]] *[[Daleja]] *[[Danjarska grapa]] *[[Dašnjica]] *[[Davča (potok)|Davča]] ([[Davščica]]) *[[Depalščica]] *[[Derešnjak]] *[[Dernarnik]] *[[Dešenski potok]] (tudi graben) *[[Devina (potok)|Devina]] *[[Divji potok]] *[[Dobel]] *[[Dobjanski potok]] *[[Doblarec]] *[[Doblič, Pšata|Doblič]] *([[Dobličica]]) *[[Dobljanski potok]] *[[Dobovski potok]] *[[Dobrava, Gameljščica|Dobrava]] (Graben) *[[Dobravka]] *[[Dobravščica]] *[[Dobrinski potok]] *[[Dobrivšek, Pšata|Dobrivšek]] *[[Dobrnica]] *[[Dobrovski potok]] *[[Dobršnik]] *[[Dobrunjščica]] *[[Dobruša (potok)|Dobruša]] *[[Dolenjski potok]] ([[Dolenjska draga]]) *[[Dolenski potok]] *[[Dolenjevaški potok]] *[[Dolgi potok]], ime več potokov (vsaj treh) *[[Dolinski potok]] *[[Dolski graben]] *[[Dolski potok]] *[[Dolžanka]] *[[Domaček]] *[[Donank]] *[[Dovški potok]] *[[Dovžanka]] *[[Draga (potok)]] (gl. [[Draga pri Igu]]) *[[Draganja (potok)|Draganja]] *[[Dragobarska grapa]] *[[Dragomilski potok]] *([[Dragonja]]) *[[Dragovški potok]] *[[Drajni potok]] *[[Drameljski potok]] *[[Dramlja (Sotla)|Dramlja]] *[[Draščica]] *[[Draški potok]] ({{lang|de|Draschitzbach}}) *[[Dravski potok]] *[[Dremavščica]] *([[Dreta]]) *[[Drežnica (potok)]] *[[Drkov graben]] *[[Drmožnik]] *[[Drnica]] *[[Drobinski potok]] *[[Drobtinka]] *[[Drožanjski potok]] *[[Dršak]] *[[Drtijščica]] *[[Duga]] *[[Dulak]] *[[Dupeljnik (potok)|Dupeljnik]] *[[Dupla]] *[[Duplica (potok)]] *[[Dušica]] *[[Dvorski potok]] {{div col end}} ==E== *[[Ebnikov graben]] *[[Ehartov potok]] *Erjavec *[[Erzeljski potok]] *[[Estrama]] == F == {{div col|colwidth=20em}} *[[Fabski potok]] *[[Farjevec]] *[[Farji potok]] *[[Farovščica]] *[[Fedrih]] (Rio Fidri) *[[Fluderski graben]] *[[Framski potok]] *[[Frcovec]] *[[Gozdna učna pot Fuks graba|Fuks graba]] *[[Funtkov graben]] {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=20em}} * [[Gabernica]] * [[Gabrovščica]] *[[Gabrski potok]] *[[Gabršček (potok)]] *[[Gabrški potok]] *[[Gačnik (potok)|Gačnik]] *[[Gačniški potok]] *[[Veliki Galjevec|(Veliki) Galjevec]] *[[Gameljščica]] *[[Gasterajski potok]] *[[Gašpirčev graben]] *[[Gerš potok]] *[[Gibinski potok]] *[[Gladka voda]] *[[Gladomeški potok]] *[[Glavniški potok]] *[[Glažarica]] *[[Glažuta (razločitev)|Glažuta]] (2 različna potoka) *[[Glažutnica]] *[[Glijun]] *[[Glinščica (Trst)]] *[[Glinščica, Gradaščica|Glinščica]] *[[Globaščica]] *[[Globaški graben]] *[[Globetka]] *[[Globočak]] *[[Globočec (potok)]] *[[Globočnik, Bohinjska Bistrica|Globočnik]] *[[Globočnjak]] *[[Globočnjak (Pasjek)|Globočnjak]] [[Globočnjak (Pasjek)|(Pasjek)]] *[[Globoki graben]] *[[Globoki potok (razločitev)|Globoki potok]], več potokov (štirje različni) *[[Globoko (potok)|Globoko]] *[[Globošca]] *[[Globoški potok]] *[[Globotinski potok]] *[[Globotnik]] *[[Globovščica]] *[[Globovšek (potok)|Globovšek]] *[[Gnojevec]] *[[Gobovšek]] (2 potoka) *[[Godiča]] *[[Godomlja]] *[[Golobarski potok]] *[[Gomilski potok]] *Gomišček *[[Gorevšček]] *[[Goričica (Kokrica)|Goričica]] *[[Gorički Brežiček]] *[[Goričnik]] *[[Goriški graben]] *[[Goriški potok]] *[[Gorska grapa]] *[[Gostenk]] *[[Gostinca (Lutnik)]] *[[Gostinca (Radulja)]] *[[Gostinčica]] *[[Gostince]] *[[Gošč]] *[[Goštaldski potok]] *[[Govajnik]] (Imenjščica) *[[Govic]] *[[Govinek, Pšata|Govinek]] *[[Gozdnica]] *[[Gozdni potok]] *[[Graben (potok)]] ([[Gabernica]]) *Graben pri vasi [[Mošnje]] *[[Grabnarica]] *[[Grabnarica (Mavelščica)]] *[[Grabski potok]] *[[Grabnarjev graben]] (2) *[[Grabniček]] *[[Grčenica, Gameljščica|Gračenica]] *[[Grački potok]] (Graški potok) *[[Gračnica (reka)|Gračnica]] *[[Gračnica (potok, Radmirje)|Gračnica]] [[Gračnica (potok, Radmirje)|(potok, Radmirje)]] *([[Gradaščica|Gradaščica)]] * ([[Gradaščica]]) - struga v Lj *[[Gradiščica]] * [[Gradiški graben]] * [[Grajena (potok)|Grajena]] *[[Graški graben]] *[[Gradolski potok]] *[[Grahovščica]] *[[Grajena (potok)|Grajena]] *[[Grajski potok]] *[[Grajšček]] * [[Gramoznica Graben]], Radovljica * [[Granjevica]] * [[Graški graben]] * [[Grdi graben]] *[[Grdodolščica]] * [[Grebnov potok]] * [[Griljčev graben]] * [[Grilov graben]] *[[Grintovški potok]] ({{lang|de|Grintouzbach}}) *[[Grivka]] *[[Griža]] *[[Grižanski potok]] *[[Grižnik]] *[[Grmečica]] *[[Grohat]] *[[Grojnica]] (T. Groina) *[[Grosupeljščica]] *[[Gubova graba]] *[[Gunjač]]{{div col end}} ==H== {{div col|colwidth=20em}} *[[Habidov potok]] *[[Hajdinska Studenčnica]] *[[Hajnski potok]] *[[Hajnžev graben]] (Hainschgraben) *[[Helenski potok]] *[[Hercegovščak]] *[[Hinja]] *[[Hladnik (potok)]] *[[Hleviški graben]] *[[Hobovščica]] *[[Hočki potok]] *[[Hočna]] *[[Hom (potok)]] *[[Homščica]] *[[Homšnica]] *[[Horjulščica|Horjulščica (Horjulka)]] *[[Hotemeški potok]] *[[Hotenja]] *[[Hotenjka]] *[[Hotevlje]] *[[Hotoveljščica]] *[[Hotujka]] *[[Hotunjščica]] *[[Hramška graba]] *[[Hrastnica]] *[[Hrastnikov graben]] (Krabniggraben) *[[Hrastovski potok]] *[[Hrenovec]] *[[Hribski potok]] *[[Hruševka, Nevljica|Hruševka]] *[[Hruševnik]] *[[Hruševski potok]] (tudi "Graben") *[[Hruškarica]] *[[Hruški potok (Ljubljanica)]] *([[Hubelj]]) *[[Huda grapa]] *[[Hudi graben]] /Veliki in Mali Hudi graben *[[Hudi potok]] *[[Hudičev graben]]/[[Hudičev potok]] (Zlodejev graben) *[[Hudinov graben]] *[[Hudournik (Impoljski potok)]] *[[Hudovinc]] *[[Hujski potok]] ([[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]]) *[[Humec]] *[[Humski potok]] {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=20em}} *[[Ična (potok)]] *[[Idrija (potok)]] *[[Igmanca]] *[[Ihovski potok]] *[[Ilgov potok]] *[[Ilov graben]] *[[Ilovec]] *[[Imenjščica]] (tudi Govajnik) *[[Imenski potok]] *[[Impoljski potok]] *[[Irski potok]] *[[Ivanjševski potok]] *[[Ivanovski potok]] *[[Ivanšček]] *[[Izar]] *[[Izber]] *[[Izvirska voda]] {{div col end}} ==J== {{div col|colwidth=20em}} *[[Jablaniški potok]] *[[Jablanovica]] *[[Jablanščica]] *[[Jablanški potok]] *[[Jakobski potok]] *[[Jakopnik]] *[[Jamnik (potok)]] *[[Jamniški potok]] *[[Jamovica]] *[[Jančkov graben]] * [[Janezov graben]] *[[Jarčinski potok]] *[[Jarčji potok]] *[[Jareninski potok]] *[[Jasenk]] *[[Jasenski graben]] *[[Jasnarica]] *[[Jasovnik]] *[[Javniški graben]] *[[Javorje (Impoljski potok)|Javorje]] *[[Javorjeva grapa]] *[[Javorska reka]] *[[Javorski potok]], ime več (treh) potokov *[[Javorščica (Radomlja)|Javorščica]] *[[Jazbine (Cerkniščica)|Jazbine]] *[[Jazbinski potok]] *[[Jedlovniški potok]] *[[Jelenca (potok)]] *[[Jelenji potok (razločitev)|Jelenji potok]], več potokov *[[Jelenk (potok)]] *[[Jelenkov graben]] *[[Jelenovka]] * [[Jelenski graben]] * [[Jelniščica]] *[[Jelovščica]] * [[Jelovški potok]] * [[Jelšanski potok]] * [[Jenina]] *[[Jepihovec]] *[[Jerčinski potok]] *[[Jerebova grapa]] * [[Jereka (potok)|Jereka]] *[[Jerešca]] * [[Jerman (potok)]] * [[Jernejčkov graben]] *[[Jernejski potok]] *[[Jeromščica]] *[[Jesenica (razločitev)|Jesenica]] (ime več/5? potokov v Sloveniji) *[[Jeseničnica]] (Loka) *[[Jesenščica]] *[[Ješanski potok]] *[[Ješki potok]] *[[Jever (potok)]] *[[Jevnica (potok)]] *[[Jevniški potok]] *[[Jezera (potok)]] *[[Jezernica (razločitev)|Jezernica]] (več potokov, odtokov iz jezer) *[[Jezerski potok]] *[[Jezerščica]] *[[Ježevec (potok)]] *[[Josipdolski potok]] *[[Josovski graben]]/graba * [[Joštov graben]] *[[Jošavski potok]] (tudi Mejni potok) *[[Jožetov graben]] * [[Jugov graben]] (Trbovlje) * [[Jurčet (potok)|Jurčet]] * [[Jurežev graben]] * [[Juvanjski graben]] {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=20em}} *[[Kačja graba]]-[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kačji graben]] *[[Kačnik]] *[[Kališarjev potok]] *[[Kališki potok]] *[[Kališnik (potok)|Kališnik]] *[[Kaluder (potok)]] *[[Kamenca]] (2 različna potoka) *[[Kamenjak]] *[[Kamenski potok]] *[[Kamnarica]] *[[Kamnek, Pšata|Kamnek]] *[[Kamnica (potok)]] *[[Kamnik (potok)]] *[[Kamniška graba]] *[[Kamniška Bela]] *[[Kamníški potok]] *[[Kandrščica]] *[[Kanolščica]] *[[Kanomljica]] * [[Kansov graben]] *[[Kaplanov potok]] * [[Kapusov graben]] *[[Karlovski potok]] *[[Karničnik]] *[[Kisla voda (potok)]] *[[Kisovnik]] *[[Kisovški potok]] *[[Kižovka]] *[[Kladenski graben]] *[[Kladnik (potok)]] *[[Klamfer]] *[[Klančnica]] *[[Klavžarica]] * [[Klemucov graben]] * [[Klobaša]] * [[Klokočovnik (potok)]] * [[Klošnica]] *[[Kmetov potok]] *[[Kneža (potok)]] *[[Knežji potok, Pšata]] *[[Kobila (potok)]] *[[Kobiljanski potok]] *[[Kobiljski potok]] ({{jezik-hu|Kebele}}) *[[Kobljak]] *[[Kodeljevec]] *[[Kogovski potok]] *[[Kojuhovski potok]] *[[Kokošnjak]] *[[Kokrica (reka)|Kokrica]], tudi ''[[Rupovščica]]'' *[[Kolarica]] *[[Kolaški potok]] *[[Kolja (potok)]] *[[Kolovratščica]] *[[Komenik]] *[[Končnar]] *[[Konjski graben]] (2) *[[Konjski potok (razločitev)]], ime več (treh) potokov *[[Konjščanski potok]] *[[Konjščica (Bolska)]] *[[Konjščica (Medija)]] *[[Konopljin potok]] *[[Kopačnica]] (2 potoka?) *[[Koparčev graben]] *[[Koparjev graben]] *[[Kopica (potok)|Kopica]] *[[Kopnikov potok]] *[[Koprivna (Meža)|Koprivna]] [[Koprivna (Meža)|(Meža)]] *[[Koprivnica]] (ime štirih potokov v Sloveniji) *[[Koprivniški potok (Brestanica)]] *[[Koren (potok)]] (vsaj 2) *[[Korenščica]] *[[Korentan]]/[[Korotan, Nanoščica|Korotan (Nanoščica)]] *[[Korešnik]] *[[Korita (Bohinj)|Korita]] *[[Koritarica]] *([[Koritnica (reka)|Koritnica]]) *[[Koritnica, Nomenj]] *[[Koritnica (Sopota)|Koritnica]] [[Koritnica (Sopota)|(Sopota)]] *[[Koritni dol]] *[[Koritnikov graben]] *[[Koritiški potok]] *[[Korito]] *[[Korošica (hudournik)|Korošica]] *[[Koroška Kramarica]] *[[Korški potok]] ({{lang|de|Trogernbach}}) *[[Kosca]] *[[Kosmatec]] *[[Kosov graben]] *[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kostanjeviški potok]] *[[Kostrevniški potok]] *[[Koški potok]] *[[Košutnik (potok)|Košutnik]] *[[Košutni potok]] ({{lang|de|Koschutabah}}) *[[Kotarica]] *[[Kotliški graben]] *[[Kotnikov graben]] *[[Kotniški graben]] *[[Kovačeva graba]] *[[Kovparica]] *[[Kozarica]] *[[Kozca]] (T. Cosizza) *[[Kozjak (potok)]] * [[Kozjakov graben]] * [[Kozjanski graben]] * [[Kozlov graben]] * [[Kožbanjšček]] * [[Krakovski graben]] *[[Kotredeščica]] *[[Kozarščica]] *[[Kozjanski graben]] *[[Kozjek (potok)]] *[[Kozji potok]] *[[Kozmanjka]] *[[Kožbanjšček]] *[[Krajcarica]] (tudi [[Zadnjica]]) *[[Krajček (potok)|Krajček]] *[[Krajnica]] *[[Kraljev graben]] *[[Kraljev potok]] *[[Kramarica (razločitev)]] *[[Kranjšek]] *[[Krčovina]] *[[Kregarjev graben]] *[[Kremžarjev potok]] *[[Krivi potok]] *[[Križanji potok]] *[[Krka (Pesnica)]] *[[Krkovo]] *[[Krmarica]] *[[Krmeljev graben]] *[[Krnica]] *[[Krnski potok]] *[[Kropa (potok)|Kropa]]  *[[Kropa (Dreta)]] *[[Krotnjek]] *[[Krplivniški potok]] *[[Kršivnik]] *[[Krumpah]] *[[Krvavec (hudournik)|Krvavec]] *Krvavi potok *[[Krvavški Šumnik]] *[[Kučnica]] *[[Kučnica (Bolska)]] *[[Kukurjevec]] *[[Kumenska voda]] *[[Kuna Graba]] *[[Kunetov graben]] *[[Kunkeljski potok]] *[[Kunovska graba]] *[[Kunovski potok]] *[[Kupetinski potok]] *[[Kurji graben]] *[[Kušljanov graben]] *[[Kuzlovec]] {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=20em}} *[[Lačni potok]] *[[Lagvaj]] *[[Lahka voda]] *[[Lahki potok]] (tudi [[Bržiček]]) *[[Lahomnica (potok)]] *[[Lahomščica]] *[[Lahonščica]] *[[Lahov graben]] *[[Lahovka]] *[[Lahovški potok]] *[[Laknica]] *[[Lakovnikov graben]] *[[Lakovnikov potok]] *[[Lakovski potok]] *[[Lamberščica]] *[[Lamprehtov potok]] *[[Langersvaldski potok]] (tudi [[Krajnica]]) *[[Lanšpreščica]] *[[Lastomerski potok]] *[[Lašček]] *[[Laščica]] *[[Lašek]] *[[Laški potok (Stržen)]] *[[Lava (Savinja)|Lava]] *[[Laznica (potok)|Laznica]] *[[Lazniški potok]] *[[Ledeni jarek]] *[[Ledergaserjev potok]] *[[Ledinski graben]] *[[Legrada]] *[[Leljakova slatina]] *[[Lemberžica]] *[[Leniška]] *([[Lepena (razločitev)|Lepena]]) *[[Lepenjica]] *[[Lepenk]] *[[Lesanjščica]] *[[Lesji potok]] *[[Leskovski potok]] *[[Leskovški potok]] *[[Leški graben]] *[[Lešnica (potok)|Lešnica]] (Sava) *[[Lešnica (Krka)]] *[[Lešnica (Drava)]] * [[Lešnikov graben]] * [[Letošč]] * [[Letuška struga]] * [[Libanja (potok)|Libanja]] * [[Libenica]] * [[Libovija]] * [[Libuški potok]] * [[Ličenca (potok)|Ličenca]] *[[Lijak (potok)]] *[[Limnovšca]] *[[Limovski graben]] *[[Lipjak]] * [[Lipni graben, Pišnica]] *[[Lipnica (Ledava)]] *[[Lipnica (Psičina)]] *[[Lipnica (Sava)]] *[[Lipnica (Ščavnica)]] *[[Lipni graben, Pišnica|Lipni graben]] *[[Lipnik (Nemiljščica)]] *[[Lipnik, Radovna]] *[[Lipnik (potok)|Lipnik]] *[[Lipoglavščica]] *[[Lipovec (potok)|Lipovec]] *[[Lipovšček]] *[[Lipovščica]] *[[Lipsenjščica]] *[[Liskurski potok]] *[[Liščak]] *[[Liški potok]] *[[Ližen]] *[[Ližovnica]] (Ribnik) *[[Ljubela]] *[[Ljubeljska Borovnica]], tudi [[Ljubeljski potok]] *[[Ljubevščica]] *([[Ljubija (Ljubljanica)]]) *[[Ljubija (Savinja)]] *[[Ljubnica (Dravinja)]] *[[Ljubnica (Savinja)]] (=? [[Ljubnica (potok)|Ljubnica]] [[Ljubnica (potok)|(potok)]]) *([[Lobnica (Drava)]]) in ([[Lobnica (Kokra)]]) *[[Ločica (Iška)|Ločica]] *[[Ločnica]] (ime štirih potokov) *[[Lobodikov potok]] *[[Logarjev potok]] *[[Logaščica]] *[[Lojna]] *[[Lojščica]] *[[Lokavec (potok)]] (2 pritoka Krke) *[[Lokavšček]] *[[Lokavški potok]] *[[Loki potok]] *[[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]] *[[Lokoviški potok]] *[[Lokovški potok]] *[[Lokva (potok)]] *[[Lokvanski potok]] *[[Lomovšek (potok)]] *[[Lomščica]] *[[Lonjšček]] *[[Loški potok (potok)]] *[[Loški potok (Sava)]] *[[Loški potok (Travnik)]] *[[Lovniški graben]] *[[Lovšetov potok]] *[[Lozarski potok]] *[[Ložekarjev graben]] *[[Ložina]] *[[Ložiški potok]] *[[Ložnica (Dravinja)]] *[[Ložnica (Savinja)]] *[[Ložnica (Hudinja)]] *[[Lučka Bela]] *[[Lučnica]] *[[Lukaj]] *[[Lukenjski graben]] *[[Luknjica]] *[[Lukovnik (potok)]] *[[Luša]] *[[Lutnik]] {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=20em}} *[[Macesnov graben]] *[[Mačji potok]] * [[Mačkov graben]] *[[Mačkovski potok]] *[[Maharjev graben]] *[[Mahnečica]] *[[Majda (potok)]] *[[Majland]] *[[Mala Božna]] *[[Mala Brnca]] *[[Mala Pišnica]] *[[Mala reka (Litija)|Mala reka]] *[[Mala voda, Gradaščica|Mala voda]] *[[Malčeva grapa]] *[[Malenski graben]] *[[Malenšček]] *[[Malenščica]] *[[Malešnica]] *[[Mali graben]] *[[Malinska (potok)]] *[[Mali Obrh]] *[[Mali potok]] * [[Malnarjev graben]] * [[Malneški potok]] *[[Mangartski potok]] *Mala reka /Marija Reka? *[[Marija Magdalena (Cerkniško jezero)|Marija Magdalena]] *[[Marinčeva grapa]] *[[Markovski graben]] *[[Markovski potok]] *[[Markovščica]] *[[Martežin]] *[[Martinek]] *[[Martinjska grapa]] *[[Martinjščica (Stržen)|Martinjščica]] *[[Martink]] *[[Martižev graben]] *[[Martjanski potok]] *[[Martuljek (potok)]] (''Matruljščica'') *[[Mavelščica]] *([[Medija (potok)|Medija]]) *[[Medijanščica]] *[[Medvedji graben]] * [[Medvedov graben]] *[[Medvejščica]] *[[Mejačev graben]] *[[Mejaš]] *[[Mejični potok]] *[[Mejni potok]] *[[Merejski potok]] *[[Merinščica]] *([[Mestinjščica]]) *[[Mešica (potok)|Mešica]] *[[Metličica]] *[[Mevlja]] *[[Mežnarjev potok]] *[[Miklavški potok]] *[[Milka]] *[[Mirenščica]] ([[Mirna (reka)|Mirna]]) *[[Mirna grapa]] *[[Mirnov graben]] *[[Mirtovički potok]] *[[Mislinjski graben]] (Laški graben) *[[Mišca]] *[[Mišji potok]] *[[Mišnica]] *[[Mišnik (Pivka)|Mišnik]] (Pivka) *[[Mivčev potok]] *[[Mkcova grapa]] *[[Mlaka (Radulja)]] *[[Mlake, Gameljščica|Mlake]] *[[Mlakošč]] *[[Mlečni potok]] *[[Mlinaršica]] *[[Mlinca]] *[[Mlinski graben]] *[[Mlinski potok]] *[[Mlinski potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Mlinšček]] *[[Mlinščica (razločitev)|Mlinščica]] (več vodotokov) *[[Radomeljska Mlinščica]] *[[Močila (potok)]] *[[Močilnica]] *([[Močilnik]]) *[[Močilnik (Vipava)]] *[[Močilo]] *[[Močnik (potok)|Močnik]] *[[Modriški potok]] *[[Mokre peči]] *[[Mokri potok]] *[[Molja]] (Mola) *[[Moravščica]] *[[Morigla]] *[[Morski potok]] *[[Mostec (potok)|Mostec]] *[[Mostnica]] *[[Mostni graben]] *[[Mošenik]] (2 potoka) *[[Moškrinška grapa]] ali [[Planica (potok)]] *[[Motnica (Dobravščica)|Motnica]] *[[Motnišnica]] (Motnijščica) *[[Movžanka]] *[[Mozirnica]] *[[Moželje]] *[[Mrtvi potok]] *[[Mrzla grapa]] *[[Mrzlek]] (več) *[[Mrzlica, Nevljica|Mrzlica]] *[[Mrzli potok (Bohinj)]] *[[Mrzli potok]] *[[Muhrenk]] *[[Murica]] * [[Murnov graben (razločitev)]] {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=20em}} *[[Naborješki graben]] * [[Nackov graben]] * [[Nadiža, Tamar]] *[[Nanoščica]] *[[Naratov graben]] *[[Negonjščica]] *[[Negota (Sotla)|Negota]] *[[Nemiljščica]] *[[Nerajčica]] *([[Nevljica]]) *[[Nezbiški potok]] *[[Nikova]] *[[Njivčarjev graben]] *[[Graba Noršinci]] *[[Noškarjev graben]] * [[Novaški graben]] *[[Novi Hočki potok]] *([[Nunska Graba|Nunska graba]]) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=20em}} *[[Obarica]] *[[Obevnik]] *[[Obirski potok]] ({{lang|de|Ebriachbach}}) *[[Obojnikov potok]] ({{lang|de|Obojnikbach}}) *[[Oblenč]] *[[Obrh (razločitev)|Obrh]] (več vodotokov) *[[Obrijski potok]] *[[Očaršek]] *[[Odenca]] *[[Održna]] *[[Ogeški potok]] *[[Ojstrica (potok)|Ojstrica]] *[[Ojstriški potok]] *[[Ojstrova Graba]] *[[Ojstrški graben]] *[[Okoslavski potok]] *[[Olimski potok]] *[[Olimščica]] *[[Olmski potok]] *[[Olševnica]] *[[Opečnik (potok)|Opečnik]] *[[Oplenk]] *[[Oplotniščica|Oplotni(šči)ca]] *[[Orehovec (potok)|Orehovec]] *[[Orehovica (Medija)|Orehovica]] *[[Orliški potok]] *[[Osojnica (potok)|Osojnica]] *[[Osojniški potok]] *[[Ostrožni potok]] *[[Ostrožnik (Gradaščica)|Ostrožnik]] *[[Oševek, Nevljica|Oševek]] *[[Oševlje]] *[[Ošovica]] *[[Otavnik (potok)]] *[[Otavščica]] *[[Otuška]] *[[Ovčjak (razločitev)|Ovčjak]] *[[Ovčjaški graben]] *[[Ovčji potok]] (tudi Klavžarica) *[[Ozmica]] *[[Ožbaltski potok]] {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=20em}} *[[Padež]] *[[Padežnik]] *[[Padižni potok]] *[[Palenk]] *[[Panška reka]] *[[Parovnica (Kokrica)|Parovnica]] *[[Partinjski potok]] *[[Pasica (potok)|Pasica]] *[[Pasjek]] *[[Pasji graben]] *[[Pasji potok]] *[[Pasji rep]] *[[Paška voda]] *[[Pavenski potok]] *[[Pavlovski potok]] *[[Peceljev graben]] *[[Pečen potok]] *[[Peklača]] *[[Peklenščica]] *[[Peklenščica (občina Žalec)]] *[[Pekov graben]] *[[Pekrski potok]] *[[Pendirjevka]] *[[Peračica (potok)|Peračica]] *[[Perilo]] *[[Perilščica]] *[[Perivnik]] *[[Perobnica]] *[[Perovski graben]] *[[Pesarjev potok]] *[[Peskovski potok]], ime več potokov *[[Kanal Peščenek|(Kanal) Peščenek]] *[[Pešnica]] *[[Petačev graben]] *[[Petelinec]] *[[Petkov graben]] *[[Petkovščica]] *[[Pevmica]] (''Piumizza'') *[[Pijavški potok]] *[[Pikeljščica]] *[[Piklerica]] *[[Pila]] *[[Pinjevec]] (Rokava) *[[Pinkava]] *[[Pirašica]] *[[Pirešica (potok)]] *[[Pirnik]] *[[Piroški potok]] *[[Pisen graben, Podkoren|Pisen graben]] *[[Piševec]] *[[Pišnica]] ([[Pišenca]]) *[[Pjažentin]] *[[Pivolski potok]] *[[Plački potok]] *[[Plajberški graben]] *[[Planica (potok)]] (Moškrinška grapa) *[[Plastuhova grapa]] *[[Plazna]] *[[Plaznica]] *[[Plenšak]] *[[Plešiščica]] *[[Plitvički potok]] (Plitvica) *[[Podborški potok]] *[[Podbrdec]] *[[Podbreški potok]] *[[Podenski potok]] ({{lang|de|Bodenbach}}) *[[Podgorica (Meža)]] *[[Podjedlovščica]] *[[Podkanjski potok]] ({{lang|de|Wildensteiner Bach}}) *[[Podkovščica]] *[[Podleščica]] *[[Podlipščica]] *[[Podlomščica]] *[[Podmolniški graben]] *[[Podnanoščica]] *[[Podosojnica]] *[[Podpasica]] *[[Podpečnikov graben]] (na slov.-avstr.drž.meji) *[[Podplečica]] * [[Podsevčnica]] *[[Podturnščica]] *[[Podvin (Iščica)|Podvin]] *[[Podvinski potok]] *[[Podvinska struga]] * [[Podvinška struga]] *[[Podvrški potok]] *[[Pogorelca]] *[[Poharjev graben]] *[[Pohorski potok]] *[[Polanski potok]] *[[Polinca]] ([[Polenica]]) *[[Poličanka]] *[[Poljanšček]] *[[Poljanščica]] *[[Poljšak, Gameljščica|Poljšak]] *[[Polnarjev potok]] *[[Pološki graben]] *[[Polšniški potok]] *[[Polulski potok]] *[[Polskava (potok)|Polskava]] ([[Mala Polskava]], [[Velika Polskava]]) *[[Polžanski potok]] *[[Polževski potok]] *[[Pomejski potok]] *[[Ponikva (ponikalnica)]] *[[Ponikvica]] *[[Porebrščica]] *[[Porečnik (potok)|Porečnik]] *[[Porodnica]] *[[Posrtev]] *[[Potočec]] *[[Potočnica (razločitev)|Potočnica]] *[[Potočnica, Nevljica|Potočnica]] (tudi ''Potoški graben'') *[[Potočnikov potok]] *[[Potočnikov graben]] *[[Potok (Kostel)]] *[[Potok (Krka)]] *[[Potok (Prem)]] *[[Potok (Straža)]] *[[Potok Belica]] *[[Potok Grivo]] *[[Potok Pleče]] *[[Potok Raduhovo]] *[[Potok Raščak]] *[[Potok Ročica]] *[[Potok Sevnik (Karavanke)]] *[[Potok Slanica]] *[[Potok Suha]] *[[Potok Svete Neže]] *[[Potok Ukva]] *[[Potok za Gradom]] *[[Potoščica]] *[[Potoška grapa]] *[[Potoški graben]] * [[Potoški graben (Paka)]] *[[Potoški potok]] * [[Potrebuježev graben]] *[[Pradišjol]] * [[Praporščica]] * [[Prčkov graben]] *[[Prečna, Krka|Prečna (Krka)]] *[[Predelica]] *[[Prednja Smoleva]] * [[Prekov graben]] *[[Preloški potok]] *[[Presiški potok]] *[[Presladolski potok]] *[[Presušnik]] * [[Prešnikov graben]] * [[Prevalov graben]] *[[Prifarski jarak]] *[[Prileški potok]] *[[Prilipski potok]] *[[Pripravna]] *[[Prodarjeva grapa]] *[[Prosca (potok)|Prosca]] *[[Prošca]] *[[Prošček]] *[[Pršjak]] *[[Prušnica]] *[[Pržanec]] *[[Psičina]] *([[Pšata]]) *[[Pščak]] *[[Pšetna Graba]] *[[Puconski potok]] *[[Pusti graben]] *[[Pustotnica]] *[[Pušenski potok]] {{div col end}} == R == {{div col|colwidth=20em}} *[[Rača (reka)|Rača]] ([[Rudniška Rača]] &[[Češnjiška Rača]]) *[[Račeva (potok)]] *[[Račički potok]] *[[Račjek]] *[[Rački potok]] *[[Račna (potok)|Račna]] *[[Radečki potok]] *[[Radeljski potok]] *[[Radenski potok]] *[[Radenščica]] *[[Radešica]] *[[Radkovski potok]] (tudi [[Radkovski graben]]) *[[Radna (Ljubljanica)|Radna]] *([[Radoljna]]) *([[Radomlja]]) *[[Radov]] *[[Radovan (potok)]] *([[Radovna]]) *[[Radkovski graben]] *[[Radovski potok]] (tudi Bódonski potok) *([[Radulja]]) *[[Radušnica]] *[[Radvanjski potok]] *[[Radvenska slatina]] *[[Radvenski potok]] *[[Rakiški graben]] *([[Rakitnica]]) *[[Rakovec (potok)]] (2 potoka) *[[Rakovnik (Litija)]] *[[Rakovnik (Iščica)]] *[[Rakovnik (Laknica)]] *[[Rakovnik]] (Veliki, Mali Rakovnik: [[Rožnik]]) *[[Rakovniški graben]] *[[Rakovški potok]] *[[Rakulk]] *[[Rakušek]] *[[Rakuški graben]] *[[Rančki potok]] *[[Rapid]] (mejni z Italijo) *[[Rapovšca|Rapovš(''ic)''ca]] *[[Rastok]] *[[Rastučnik]] *[[Raša (potok)]] *[[Rašica (potok)]]/tudi Raš(či)ca *[[Ratanski potok]] *[[Rateški potok]] *[[Ratibovec]] *[[Ratkovski potok]] *[[Ratovški žleb]] *[[Ravbarjev graben]] *[[Ravniščica]]   *[[Ravnik, Radovna]] * [[Razborški graben]] ([[Dovžanka]]) *[[Raztoka]] *[[Razvanjski potok]] *[[Rdeči potok]] * [[Rebrnikov graben]] * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Rebrski potok]] *[[Rebrnikov graben]] *[[Rečica (razločitev)|Rečica]] (ime več - petih - potokov v Sloveniji) * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Reka (razločitev)|Reka]] (ime več - sedmih - potokov v Sloveniji) **[[Reka (Jablaniški potok)|Reka]] [[Reka (Jablaniški potok)|(Jablaniški potok)]] **[[Reka (Jezersko)]] **[[Reka (Logatec)]] *[[Rekarjeva reka|Rekarjeva (Rekarska) reka]] *[[Remšniški potok]] *[[Repinčev graben]] *[[Replje (Pivka)|Replje]] * [[Repov graben]] * [[Repov potok]] * [[Resov graben]] * [[Revsov graben]] *[[Ribiški potok]] * [[Ribjenk]] *[[Ribnica (Bohinj)]] *[[Ribnica (potok)]], Slovenske Konjice *[[Ribnik, potok (Sava)]] *[[Ribnik (Sotla)]] *[[Ribniški potok]] * [[Ribščica, Radovna|Ribščica]] * [[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rikorvo]] * [[Rimski graben]] * [[Rjavčev graben]] * [[Rjavec]] *[[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rimača]] * [[Rimski graben]] * [[Rinčetova Graba]] *([[Rižana (reka)]]) * [[Rjavčev graben]] *[[Rjavec]] *[[Rjavški potok]] * [[Robanšek]] * [[Robarica]] * [[Robičev graben]] * [[Robnikov graben]] *[[Robnikov potok]] * [[Roček]] * [[Ročica (Drvanja)|Ročica]] *[[Ročica (Drvanja)|Ročíca (Drvanja)]] *[[Ročíca (Drežnica)]] *[[Rogačnik]] *[[Rogačnikov graben]] *[[Rogašovski potok]] *[[Rogatnica]] * [[Rogoznica (potok)|Rogoznica]] *[[Rohat]] *[[Roja, Strunjan]] *[[Rojca]] *[[Rokava]] *[[Rovni potok]] *[[Rovski potok]] *[[Rovšca]]/[[Rovščica|Rov(šči)ca]] *[[Rovtarica]] /[[Rovtarska Sora]] *[[Rovtarjev graben]] *[[Rovtarjeva grapa]] *[[Rovtarski potok]] * [[Rožiščica]] *[[Rubičev graben]] *[[Rudniški potok]] *[[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]] (tudi Hujski potok) * [[Runarščica]] *[[Runža]] *[[Rušev graben, Pišnica]] *[[Ruški potok]] *[[Rutarski potok]] {{lang|de|(}}Bärntaler Bach){{div col end}} == S == {{div col|colwidth=20em}} *[[Sajevec (potok)]] (vsaj 2) *[[Sakalovski potok]] *[[Samčev potok]] * [[Savelnov graben]] *[[Savica]] * [[Savrica]] *[[Savski potok]] *[[Sebeborski potok]] *[[Sečovski potok]] *[[Sedelšček]] *[[Sedučnikov potok]] *[[Sejanski potok]] *[[Selčnica]] *[[Selnica (Selška Sora)]] *[[Selniški potok]] *[[Selski potok]] *[[Selščica (Bolska)]] *[[Seniški potok]] *[[Senovski potok]] *[[Senožeški potok]] *[[Senuša]] *[[Sevnica (Kokrica)|Sevnica]] (Sevnik) *[[Sevnična]] *[[Sevnik (Stol)]] *[[Sevnik (Storžič)]] *Sirotka *[[Skalnik]] *[[Sklednik]] (Krka) *[[Sklepnica]] *[[Skradnica]] *[[Skralska]] * [[Skrlovški potok]] * [[Slabetov graben]] * [[Potok Slanica|(Potok) Slanica]] * [[Slapnica (potok)|Slapnica]] *[[Slatenik (potok)]] *[[Slatenski potok]] *[[Slatinska graba]] *[[Slatinski potok]], ime več potokov *[[Slatna]] *[[Slatnarjev graben]] *[[Slavinšček]] *[[Slavčev potok]] *[[Slepnica]] *[[Slivje (Olimščica)]] *[[Slomski potok]] *[[Slomščica]] *[[Smešnik, Radovna]] *[[Smetanca]] *[[Smoletinski potok]] *[[Smolina]] *[[Smolinski potok]] *[[Smovnica]] *[[Smrdejski potok]] *[[Smrečji graben]] *[[Smreški graben]] *[[Smrski potok]] *[[Snedčica]] *[[Snopkov graben]] *[[Snovišek]] *[[Socka (potok)]] *[[Soješka voda]] *[[Solznik]] *[[Somešca]] *[[Sopet]] (2) *[[Sopot (potok)]] *([[Sopota (reka)|Sopota]]) *[[Sopota (Bača)]] *[[Sopotnica (Soča)]] *[[Sotla (Mirna)]] *[[Soupot]] *[[Sovjak (potok)|Sovjak]] *[[Sovpat]] *[[Sovra]] *[[Spašniški graben]] *[[Spunika]] *[[Srednjak (potok)|Srednjak]] *[[Srednji graben]] *[[Srna grapa]] *[[Sromljica]] *[[Stajski potok]] *[[Stajnik]] *[[Stajniški potok]] *[[Stamarica]] *[[Stamerna voda]] *[[Stanetinski potok]] *[[Stanjšek (potok)|Stanjšek]] *[[Stanovenška grapa]] *[[Starovaški potok]] *[[Starovrhniški graben]] *[[Stavešinski potok]] ([[Stavešinski graben]]) *[[Stebovniški potok]] *[[Stegovnik (potok)|Stegovnik]] *[[Sterec]] *[[Stiški potok]] *[[Stoganka]] *[[Stojanšek]] *[[Stolnik (Besnica)|Stolnik]] *[[Stópica]] *[[Strajanov breg]] *[[Stranica]] *[[Stranjski potok]], ime več (dveh?) potokov *[[Strašnik]] *[[Stražnica]] *[[Stražunski kanal]]/jarek *[[Strmec]] (Rio Starmaz) *[[Strmec (Prušnica)]] *[[Strmi graben]] *[[Struga (Močnik)|Struga]] [[Struga (Močnik)|(Močnik)]] *[[Struga (Negota)]] *[[Strunjanski potok]]/[[Strunjanska reka]]/[[Roja, Strunjan|Roja]] *[[Struški potok]] *[[Studena (potok)]] *[[Studenčica]] *[[Studenški potok]] *[[Stržen (Cerknica)]] *[[Stržen (Pivka)]] *[[Stržiški potok]] *[[Stržnica, Bohinjska Bistrica]] *[[Studenčica (Kamniška Bistrica)]] *[[Suha]] (ime več potokov) *[[Suhača]] *[[Suhadolski graben]] *[[Suhadolski potok]] *[[Suha Pišnica]] *[[Suhelj]] *[[Suhi dol, Nevljica]] *[[Suhi potok]] *[[Suhi potok, Nevljica]] *[[Suhi žleb]] *[[Suhodolnica]] ([[Suhadolnica]]) *[[Supot]] *[[Sušački potok]] *[[Sušec]] *[[Sušica (Pivka)]] *[[Sušica (Kolpa)]] *[[Sušica (Krka)]] *Sušica (Krka pri [[Podbočje|Podbočju]]) *[[Sušica (Sora)]] *[[Sušica (Bistica)]] *[[Sušjek]] *[[Suški graben]] *[[Sušnica]] *[[Svarina]] *[[Svečinski potok]] *[[Svinjšček]] *[[Svobodni potok]] {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=20em}} *[[Šahov graben]] *[[Šalčkov graben]] *[[Šantavec]] (ob meji s Hrvaško) *[[Ščurkov potok]] *[[Šebeč]] *[[Šentanelska reka]] *[[Šentanski graben]] *[[Šentflorjanščica]] *[[Šentovnik]] *[[Šentovski potok]] *[[Šentpavelščica]] *[[Šentviški graben]] *[[Šentviški potok]] *[[Ševnik]] *[[Šica (Sotla)]] *[[Šica (Račna)]] *[[Šiklarski potok]] *[[Široki potok]] *[[Šivnik]] *[[Šjak]] *[[Škandrov graben]] *[[Šklendrovec (potok)]] *[[Škocjanski potok]] *[[Škofeljski graben]] *[[Škofeljščica]] *[[Škofijski potok]] ({{lang|de|Rabuiese}}) *[[Škratovka]] *[[Škrjanški potok]] *[[Škubov potok]] *[[Šmagurka]] *[[Šmarjetni graben]] *[[Šmarski potok]] *[[Šmidol, Pšata|Šmidol]] *[[Šmihelski potok]] *[[Šokatnica]] *[[Šošnarjev graben]] *[[Šovlačevec]] *[[Španov potok]] *[[Špikov graben]] * [[Špornov graben]] *[[Štaberska voda]] *[[Štagina]] * [[Štajerska Kramarica]] *[[Štajnpoh]] *[[Štangarski potok]] *[[Štefinka]] *[[Štefanov graben]] *[[Štefuljev potok]] *[[Štibrnica]] *[[Štihovec]] *[[Štimpaški potok]] *[[Štriglovec]] *[[Štrukljevski potok]] *[[Štulovca]] *[[Šturmov potok]] *[[Šujica (potok)]] *[[Šumberk]] *[[Šumeči potok]] *[[Šumnik (razločitev)]] **[[Šumnik (potok)]] **[[Šumnik (Soča)|Šumnik]] **[[Šumik (Borovniščica)]] **[[Šumnik (Želimeljščica)]] *[[Šumščica]] *[[Šunik]] *[[Šuno]] *[[Šuštarjev graben]] *[[Šutna]] {{div col end}} ==T== {{div col|colwidth=20em}} *[[Tamackov graben]] *[[Tbinj]] *([[Temenica]]) *Teršnica (?) * [[Tesen graben]] * [[Tesnica]] *[[Težka voda (potok)|Težka voda]] *[[Tihabojski potok]] *[[Tihi potok]] *[[Tinjski potok]] *[[Tinski potok]] *[[Tofov graben]] *[[Tojnica]] *[[Tominčev graben]] *[[Tominčev potok, Mošenik|Tominčev potok]] *[[Topla (dolina)|Topla]]/[[Topla (potok)|Topla]] [[Topla (potok)|(potok)]] *[[Toplica]] *[[Topliški potok]] *[[Tracah]] *[[Tratnikov graben]] * [[Trbiški graben]] *[[Trboveljščica]] *[[Trbuhovica]] *[[Trebevnik]] *[[Trebež (potok)|Trebež]] *[[Trebiža, Rateče|Trebiža]] *[[Trebščica]] *[[Trebuščica|Trebuš(čic)a]] *[[Trebušnica]] *[[Treska]] *[[Trešnica (Sotla)|Trešnica]] *[[Triglavska Bistrica]] *[[Tripotok]] *[[Trnava]], ime štirih vodotokov v Slov. **[[Trnava (Drava)]] **[[Trnava (Trnava)]] *[[Trnavca]] *[[Trniški graben]] *[[Trnovlja]] *[[Trnovski potok]] *[[Trnovšek]] *[[Trnski izvir]] *[[Trobeljščica]] *[[Trojiščica]] *[[Trojšnica]] *[[Trsnjak]] *[[Trsteniščica]] *[[Tržiščica]] *[[Tržiški potok (Sotla)]] *[[Tržiški potok (Mirna)]] *[[Truški potok]] *[[Tuhinjščica]] *[[Tunglav]] *[[Tunjščica]] (Tunca) *[[Turenšca]] *[[Turičnica]] *[[Turja]] *[[Turkov graben]] *[[Turniška Studenčnica]] *[[Turnov potok]] *[[Turnska Cerknica]] *[[Turški potok]] {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=20em}} *[[Udečkarica]] *[[Ukanška Suha]] *[[Ukova (Jesenice)]] *[[Ukovski potok]] ({{jezik|it|Torrente Uqua}}) *[[Ukovški graben]] * [[Urbančev graben]] *[[Urbinček]] *[[Usklopec]] (pritok [[Bregana (potok)|Bregane]]) *[[Ušica]] *[[Utrška grapa]] {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=20em}} *[[Vabučnikov graben]] *[[Vakovka]] * [[Valnaček]] * [[Vanišnik]] * [[Varčevka]] *[[Vardovski potok]] *[[Vasenščica]] *[[Vaški potok]] *[[Vavrčovka]] *[[Vedrijanšček]] *[[Vejar (potok)]] *[[Velika Božna]] *[[Velika Pišnica]]; [[Velika Suha Pišnica]] *Velika reka (Marija reka?) *[[Veliki graben (Gradaščica)]] *[[Veliki graben (Radomlja)]] *[[Veliki graben (Barje)]] *[[Veliki jarek]] *[[Veliki Obrh]] *[[Veliki potok]] (=[[Grosupeljščica]]) *[[Veliki potok (Pivka)]] *[[Veliki krški potok]] *[[Velikovaški potok]] *[[Velje]] *[[Velka (potok)|Velka]] (ime treh potokov/rečic v Sloveniji) **[[Velka (Pesnica)]] **[[Velka (Drava, Košenjak)]] **[[Velka (Drava, Pohorje)]] *[[Velunja]] * [[Verdovnikov graben]] *[[Veternik (potok)]] * [[Videnski graben]] *[[Vidrešnica]] *[[Vidrnica]] *[[Viltuški graben]] *[[Viltužnikova graba]] *[[Vinarski potok]] *[[Vinjanski potok]] ({{jezik|it|Menariolo}}) *[[Vintarjevski potok]]/[[Vintarjevški potok]] *potok Virje *[[Virloški potok]] *[[Virštajnski potok]] *[[Višarski graben]] (Rio Lussari) *Viševnik *[[Viševski Brežiček]] *[[Višnjica (potok)]] *[[V kadeh]] *[[V kraju]] *[[Vnajnarski graben]] *[[Vobenca]] *[[Vodonos]] *[[Vogrinka]] *[[Vogršček]] (2 potoka) *[[Voje (Pšata)|Voje]] *[[Volarja]] *[[Volaščica]] *[[Volčji potok (Konjski potok)]] *[[Volčji potok (Litija)]] *[[Volovljek (potok)]] *[[Voložnica]] *[[Vosenik]]/[[Vosenk]] *[[Voščevka]] *[[Vovček]] *[[Vrački potok]] *[[Vranov potok]] *[[Vranjski potok]] *[[Vratljanski potok]] *[[Vratni potok]] *[[Vrbnica (Hudinja)]] *[[Vrčica]] *[[Vrsnik]] *[[Vršca]] *[[Vršni graben]] *[[Vršnikov potok]] *[[Vrtački graben]] *[[Vrtačnikov potok]] *[[Vrtaški potok]] (Vrtašnica) *[[Vrtce]] *[[Vruja]] *[[Vudina]] *[[Vuhredski potok]] *[[Vukovski potok]] {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=20em}} *[[Zaboček]] *[[Zabrdnik]] *[[Zabrežnik]] *[[Zabrščica]] *[[Zabukovski potok]] *[[Zadačnica]] *[[Zadlaščica (potok)|Zadlaščica]] *[[Zadnja Smoleva]] *[[Zadnja Sora]] *[[Zadnjica]] (Krajcarica) *[[Zadnji potok]] *[[Zagajski potok]] *[[Zaganjavčnica]] ([[Zagajavca]]) *[[Zagorski potok]] *[[Zagoriški potok]] ({{jezik|de|Goritscher Bach}}) *[[Zadnja Sora]] *[[Zagračnica]] *[[Zahujka]] *[[Zakojška grapa]] (potok) *[[Zakonjščica]] *[[Zala (Idrijca)|Zala]], pritok Idrijce *[[Zala (Iška)|Zala]], pritok Iške *Zala, pritok Brebovščice *[[Zalarški graben]] *[[Zali potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Zali potok (Učja)]] *Zaloka *[[Zaloški potok]] *[[Zamedvejski potok]] *[[Zaplanščica]] *[[Zapleš]] *[[Zapotoški potok]] *[[Zastava (potok)]] *[[Zatrep, Radovna]] *[[Zavetrščica]] *[[Zavrharjev graben]] * [[Zavrharjev graben]] *[[Završnica (potok)|Završnica]] *[[Zdravščica]] *[[Zel potok]] *[[Zelena (potok)]] (ob meji s Hrvaško) *[[Zelenbreški potok]] *[[Zelenka]] *[[Zenkovski potok]] *[[Zevnikov potok]] *[[Zibika (potok)|Zibika]] [[Zibika (potok)|(potok)]] *[[Zibiški potok]] *[[Zglavnica (potok)|Zglavnica]] *[[Zgorivec]] *[[Zgornji žlebi, Vršič|Zgornji žlebi]] *[[Zgoša (potok)]] *[[Zidarjev graben]] *[[Zlačka grapa|Zlačka graba (grapa)]] *[[Zlatenščica]] *[[Zlatopoljščica]] *[[Zmrzlek, Radovna|Zmrzlek]] *[[Zrnica]] *[[Zvirčica]] *[[Zvirenčina]] *[[Zviršnik]] {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=20em}} *[[Žabenska grapa]] *[[Žabjek (potok)|Žabjek]] *[[Žabnica (potok)]] *[[Žabnica, Kranj|Žabnica (Kranj)]] *[[Žabovec]] *[[Žagarjev graben]] *[[Žagarski potok]] *[[Žahenberc (potok)]] /[[Žahenberški potok]] *[[Žakelj (Mlinca)]] *[[Žedeka]] *[[Žejski potok]] *[[Žekovski potok]] *[[Želimeljščica]] *[[Želinski potok]] *[[Želodnik (Radomlja)|Želodnik]] *[[Žep]] *[[Žerjavinski potok]] *[[Žerjavski potok]] ({{lang|de|Scheriaubach}}) *[[Žermejnica]] * [[Žerovnikov graben]] *[[Žerovniščica]] *[[Žičev žleb]] *[[Žičnica (potok)|Žičnica]] *[[Žignanica]] *[[Žikovca (potok)|Žikovca]] *[[Žirovnica (Idrija)]] *[[Žirovnica (Žiri)]] *[[Žirovniški potok]] *[[Žiški potok]] *[[Žitečki potok]] *[[Žlapovec]] *[[Žleb]] *[[Žrela]] *[[Župčev graben]] *[[Župetinski potok]] *[[Župnijski jarek]] {{div col end}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Slovenski seznami]] eo0e0r9t4c0aln97mz1lc4qjszcd5ao 6675115 6675114 2026-05-12T23:11:33Z ~2026-13659-49 255600 /* S */ 6675115 wikitext text/x-wiki To je poimenski seznam [[potok]]ov (s tem imenom in vseh drugih), ki tečejo po ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in v bližnjem zamejstvu. (Za seznam rek na ozemlju Slovenije glej [[seznam rek v Sloveniji]]) {{TOC}} ==A== {{div col|colwidth=20em}} *[[Aborna]] (T. Alberone) *[[Adrijanski potok]] *[[Ajba]] *[[Ajdkov potok]] *[[Andrejski potok]] *[[Andrenski potok]] *[[Ankov potok]] *[[Antonski potok]] (graben) *[[Anženski potok]] * [[Arbeč]] (T. Erbezzo) *[[Artišnica (Savinja)|Artišnica]] *[[Aslivka]] *[[Avšček]] {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=20em}} *[[Babja loka]] *[[Babji graben]] *[[Babna reka]] *[[Bačji potok]] *([[Badaševica]]) *[[Bajdinc]] (Bajdinški potok) *[[Bajdiški potok]] *[[Bant]] ({{lang|de|Waidischbach}}) *[[Barbarski graben]] *[[Barbarski potok]] (tudi [[Barbara]]) *[[Baredinka]] *[[Batava]] *[[Bavdokova voda]] *[[Bavharski potok]] *[[Bavhov graben]] *[[Bavšica]] *[[Bavški potok]] *[[Beč]] *[[Bečovnica]] * [[Bedenov graben]] *[[Begunjščica (potok)]] *[[Bela (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Belana]] *[[Belca (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Bela voda]] *[[Beli breg]] *[[Belica (potok)|Bel(i)ca (potok)]] *[[Belica, Bohinjska Bela]] *[[Belica, Bohinjska Bistrica]] *Belica, potok v Halozah *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] *[[Beli graben]] *[[Beli potok]], več (okoli 13) potokov v Slov. in zamejstvu *[[Belski potok]] *[[Belščica]] *[[Belški potok]] *[[Bena]] *[[Benšetov graben]] * [[Berečanov graben]] *[[Berečanov potok]] *Berek *[[Berinjski graben]] *[[Besnica (potok)|Besnica]] *[[Bevščica]] *[[Bevški jarek]] ([[Bevški graben]]) *[[Bezena]] *[[Bezenica]] *[[Bezgavec]] ([[Bršljinski potok]]) *[[Bezgovica (potok)|Bezgovica]]/Bezgovnica *[[Bezjakovski potok]] *[[Beznovski potok]] *Bezovica/[[Bezovčica]] *potok [[Bičje]] *[[Bilpa]] *[[Birni žleb]] *[[Birša]] (T. Versa) *([[Bistra, Ljubljanica|Bistra]]) *[[Bistrica]] (več potokov oz. vodotokov) *[[Bistričica (potok)|Bistričica]] *[[Bistri graben]] *[[Bistri potok]] *[[Bistriški graben]] ([[Bistrica na Zilji]]) *[[Bitenjski graben]] *[[Bitgovec]] *[[Bizeljski potok]] *[[Bizoviški potok]] *[[Bizovski potok]] *[[Blaguški potok]] *[[Blajšnica]] *[[Blanščica]] *[[Blaški potok]] ({{lang|de|Vorderberger Wildbach}}) *[[Blatnica (razločitev)]] (več potokov) *[[Blatni graben]] *[[Blatni potok (Bloke)]] *[[Blatni potok (Brestanica)]] *[[Blažetov graben]] *[[Blažovnica]] *[[Bloščica]] *[[Boben (potok)|Boben]] (Bobnarica) *[[Bobnarica]] *[[Bočnica]] *[[Bodkovski potok]] *[[Bodoljski potok]] *[[Bodonski potok]] *[[Bogojinski potok]] *[[Bojanski potok]] *[[Bojtinski potok]] *([[Boka]]) *[[Bokrački potok]] *([[Bolska]]) *[[Boračevski potok]] *[[Borovniščica]] *[[Bozozov graben]] *[[Božjenica]] *[[Božna]] *[[Bradačev potok]] *[[Brajdov potok]] *[[Branšček]] *[[Bratnica]] *[[Brčin]] *[[Brdski potok]] *[[Brebrovščica]] *[[Breg (potok)]] *[[Bregana (potok)|Bregana]] [[Bregana (potok)|(potok)]] - mejni s Hrvaško *[[Bregarski graben]] *[[Brejščkov potok]] *[[Breska]] *[[Bresniški potok]] *[[Brestanica (potok)]] *[[Brestnikov potok]] *[[Brestrniški potok]] *[[Breški potok]] *[[Breznica (potok)]] *[[Brezniški potok (razločitev)|Brezniški potok]], ime več (vsaj dveh) potokov *[[Brezoviški potok]] *[[Brežiček]] *[[Brežnica]] *[[Brezovski potok]] *[[Brezovščica]] *[[Brezovški graben]] *[[Briša]] *[[Briški potok]] *[[Brški žleb]] *[[Brlovka]] *[[Brložnica]] *[[Brnca (potok)]] *[[Brnica (potok)|Brnica]] *[[Brniški potok]] *[[Brsnica]] *[[Brsnik]] *[[Bršljanovec]] *[[Bršljinski potok]] *[[Bršnik]] *[[Brstniški graben]] *[[Brunik]] *[[Brunški graben]] *[[Brziček]] *[[Brzinski graben]] *[[Brzinski potok]] *[[Bržanski potok]] *[[Buča (Sotla)|Buča]] *[[Bučanov graben (Martuljek)]] *[[Bučavnica]] *[[Budin (potok)|Budin]] *[[Budinski potok]] * [[Bukalški graben]] *[[Bukov potok (Gradaščica)]] *[[Bukovica (potok)|Bukovica]] *[[Bukovnica (potok)|Bukovnica]] *[[Bukovniški potok]] *[[Bukovravenski graben]] *[[Bukovščica]] *[[Burčnica]] *[[Busenka]] *[[Butanica, Bohinjska Bistrica|Butanica]] {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=20em}} *[[Cecinjski potok]] *[[Cedilnica]] *[[Cerknica (razločitev)|Cerknica]] (2 potoka) **[[Cerknica (Idrijca)|Cerknica]] (pritok Idrijce) **[[Cerknica (Mirna)]] (pritok Mirne) *[[Cerkniščica]] *[[Cirknica (potok)|Cirknica]] *[[Cetiška]] *[[Cevka, Nevljica|Cevka]] *[[Ciglerjev graben]] *[[Cirkušnica]] *[[Cogetinski potok]] *[[Culovec]] *[[Curnovec (potok)|Curnovec]] *[[Curnovščica]] *[[Cvarjev potok]] {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=20em}} *[[Čadramski potok]] *[[Čadraški potok]] *[[Čanjski potok]] *[[Čed]] *([[Čedca]]) *[[Čehov graben]] *[[Čemšeniški potok]] *[[Čepovanski potok]] *[[Čepski graben]] *[[Černova]] *[[Česniški potok]] /Češniški potok *[[Češnjevica]] *[[Češnjica (potok)]] *[[Čikole]] *[[Čolnišček]] *[[Čreškovica]] *[[Črešnjeva graba]] *[[Črešnjevski potok]] *[[Čret (potok)]] *Čretež *[[Črmenica]] *[[Črmla]] * [[Črmlja (potok)|Črmlja]] (Črmljenski potok) *[[Črna (razločitev)|Črna]], ime več vodotokov *[[Črna mlaka]] *[[Črnava]] (2 potoka na Pohorju) *[[Črnec (Ledava)]] *[[Črnec (Goričko)]] *[[Črnec (Dravsko polje)]] *[[Črnelski potok]] *[[Črni graben (razločitev)|Črni graben]], ime dveh potokov *[[Črni potok (razločitev)|Črni potok]], ime več potokov *[[Črnovška grapa]] *[[Črnušnjica]] *[[Čubnica]] (T. Barbucina) *[[Čudna]] {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=20em}} *[[Dabrček]] *[[Dajnica]] *[[Daleja]] *[[Danjarska grapa]] *[[Dašnjica]] *[[Davča (potok)|Davča]] ([[Davščica]]) *[[Depalščica]] *[[Derešnjak]] *[[Dernarnik]] *[[Dešenski potok]] (tudi graben) *[[Devina (potok)|Devina]] *[[Divji potok]] *[[Dobel]] *[[Dobjanski potok]] *[[Doblarec]] *[[Doblič, Pšata|Doblič]] *([[Dobličica]]) *[[Dobljanski potok]] *[[Dobovski potok]] *[[Dobrava, Gameljščica|Dobrava]] (Graben) *[[Dobravka]] *[[Dobravščica]] *[[Dobrinski potok]] *[[Dobrivšek, Pšata|Dobrivšek]] *[[Dobrnica]] *[[Dobrovski potok]] *[[Dobršnik]] *[[Dobrunjščica]] *[[Dobruša (potok)|Dobruša]] *[[Dolenjski potok]] ([[Dolenjska draga]]) *[[Dolenski potok]] *[[Dolenjevaški potok]] *[[Dolgi potok]], ime več potokov (vsaj treh) *[[Dolinski potok]] *[[Dolski graben]] *[[Dolski potok]] *[[Dolžanka]] *[[Domaček]] *[[Donank]] *[[Dovški potok]] *[[Dovžanka]] *[[Draga (potok)]] (gl. [[Draga pri Igu]]) *[[Draganja (potok)|Draganja]] *[[Dragobarska grapa]] *[[Dragomilski potok]] *([[Dragonja]]) *[[Dragovški potok]] *[[Drajni potok]] *[[Drameljski potok]] *[[Dramlja (Sotla)|Dramlja]] *[[Draščica]] *[[Draški potok]] ({{lang|de|Draschitzbach}}) *[[Dravski potok]] *[[Dremavščica]] *([[Dreta]]) *[[Drežnica (potok)]] *[[Drkov graben]] *[[Drmožnik]] *[[Drnica]] *[[Drobinski potok]] *[[Drobtinka]] *[[Drožanjski potok]] *[[Dršak]] *[[Drtijščica]] *[[Duga]] *[[Dulak]] *[[Dupeljnik (potok)|Dupeljnik]] *[[Dupla]] *[[Duplica (potok)]] *[[Dušica]] *[[Dvorski potok]] {{div col end}} ==E== *[[Ebnikov graben]] *[[Ehartov potok]] *Erjavec *[[Erzeljski potok]] *[[Estrama]] == F == {{div col|colwidth=20em}} *[[Fabski potok]] *[[Farjevec]] *[[Farji potok]] *[[Farovščica]] *[[Fedrih]] (Rio Fidri) *[[Fluderski graben]] *[[Framski potok]] *[[Frcovec]] *[[Gozdna učna pot Fuks graba|Fuks graba]] *[[Funtkov graben]] {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=20em}} * [[Gabernica]] * [[Gabrovščica]] *[[Gabrski potok]] *[[Gabršček (potok)]] *[[Gabrški potok]] *[[Gačnik (potok)|Gačnik]] *[[Gačniški potok]] *[[Veliki Galjevec|(Veliki) Galjevec]] *[[Gameljščica]] *[[Gasterajski potok]] *[[Gašpirčev graben]] *[[Gerš potok]] *[[Gibinski potok]] *[[Gladka voda]] *[[Gladomeški potok]] *[[Glavniški potok]] *[[Glažarica]] *[[Glažuta (razločitev)|Glažuta]] (2 različna potoka) *[[Glažutnica]] *[[Glijun]] *[[Glinščica (Trst)]] *[[Glinščica, Gradaščica|Glinščica]] *[[Globaščica]] *[[Globaški graben]] *[[Globetka]] *[[Globočak]] *[[Globočec (potok)]] *[[Globočnik, Bohinjska Bistrica|Globočnik]] *[[Globočnjak]] *[[Globočnjak (Pasjek)|Globočnjak]] [[Globočnjak (Pasjek)|(Pasjek)]] *[[Globoki graben]] *[[Globoki potok (razločitev)|Globoki potok]], več potokov (štirje različni) *[[Globoko (potok)|Globoko]] *[[Globošca]] *[[Globoški potok]] *[[Globotinski potok]] *[[Globotnik]] *[[Globovščica]] *[[Globovšek (potok)|Globovšek]] *[[Gnojevec]] *[[Gobovšek]] (2 potoka) *[[Godiča]] *[[Godomlja]] *[[Golobarski potok]] *[[Gomilski potok]] *Gomišček *[[Gorevšček]] *[[Goričica (Kokrica)|Goričica]] *[[Gorički Brežiček]] *[[Goričnik]] *[[Goriški graben]] *[[Goriški potok]] *[[Gorska grapa]] *[[Gostenk]] *[[Gostinca (Lutnik)]] *[[Gostinca (Radulja)]] *[[Gostinčica]] *[[Gostince]] *[[Gošč]] *[[Goštaldski potok]] *[[Govajnik]] (Imenjščica) *[[Govic]] *[[Govinek, Pšata|Govinek]] *[[Gozdnica]] *[[Gozdni potok]] *[[Graben (potok)]] ([[Gabernica]]) *Graben pri vasi [[Mošnje]] *[[Grabnarica]] *[[Grabnarica (Mavelščica)]] *[[Grabski potok]] *[[Grabnarjev graben]] (2) *[[Grabniček]] *[[Grčenica, Gameljščica|Gračenica]] *[[Grački potok]] (Graški potok) *[[Gračnica (reka)|Gračnica]] *[[Gračnica (potok, Radmirje)|Gračnica]] [[Gračnica (potok, Radmirje)|(potok, Radmirje)]] *([[Gradaščica|Gradaščica)]] * ([[Gradaščica]]) - struga v Lj *[[Gradiščica]] * [[Gradiški graben]] * [[Grajena (potok)|Grajena]] *[[Graški graben]] *[[Gradolski potok]] *[[Grahovščica]] *[[Grajena (potok)|Grajena]] *[[Grajski potok]] *[[Grajšček]] * [[Gramoznica Graben]], Radovljica * [[Granjevica]] * [[Graški graben]] * [[Grdi graben]] *[[Grdodolščica]] * [[Grebnov potok]] * [[Griljčev graben]] * [[Grilov graben]] *[[Grintovški potok]] ({{lang|de|Grintouzbach}}) *[[Grivka]] *[[Griža]] *[[Grižanski potok]] *[[Grižnik]] *[[Grmečica]] *[[Grohat]] *[[Grojnica]] (T. Groina) *[[Grosupeljščica]] *[[Gubova graba]] *[[Gunjač]]{{div col end}} ==H== {{div col|colwidth=20em}} *[[Habidov potok]] *[[Hajdinska Studenčnica]] *[[Hajnski potok]] *[[Hajnžev graben]] (Hainschgraben) *[[Helenski potok]] *[[Hercegovščak]] *[[Hinja]] *[[Hladnik (potok)]] *[[Hleviški graben]] *[[Hobovščica]] *[[Hočki potok]] *[[Hočna]] *[[Hom (potok)]] *[[Homščica]] *[[Homšnica]] *[[Horjulščica|Horjulščica (Horjulka)]] *[[Hotemeški potok]] *[[Hotenja]] *[[Hotenjka]] *[[Hotevlje]] *[[Hotoveljščica]] *[[Hotujka]] *[[Hotunjščica]] *[[Hramška graba]] *[[Hrastnica]] *[[Hrastnikov graben]] (Krabniggraben) *[[Hrastovski potok]] *[[Hrenovec]] *[[Hribski potok]] *[[Hruševka, Nevljica|Hruševka]] *[[Hruševnik]] *[[Hruševski potok]] (tudi "Graben") *[[Hruškarica]] *[[Hruški potok (Ljubljanica)]] *([[Hubelj]]) *[[Huda grapa]] *[[Hudi graben]] /Veliki in Mali Hudi graben *[[Hudi potok]] *[[Hudičev graben]]/[[Hudičev potok]] (Zlodejev graben) *[[Hudinov graben]] *[[Hudournik (Impoljski potok)]] *[[Hudovinc]] *[[Hujski potok]] ([[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]]) *[[Humec]] *[[Humski potok]] {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=20em}} *[[Ična (potok)]] *[[Idrija (potok)]] *[[Igmanca]] *[[Ihovski potok]] *[[Ilgov potok]] *[[Ilov graben]] *[[Ilovec]] *[[Imenjščica]] (tudi Govajnik) *[[Imenski potok]] *[[Impoljski potok]] *[[Irski potok]] *[[Ivanjševski potok]] *[[Ivanovski potok]] *[[Ivanšček]] *[[Izar]] *[[Izber]] *[[Izvirska voda]] {{div col end}} ==J== {{div col|colwidth=20em}} *[[Jablaniški potok]] *[[Jablanovica]] *[[Jablanščica]] *[[Jablanški potok]] *[[Jakobski potok]] *[[Jakopnik]] *[[Jamnik (potok)]] *[[Jamniški potok]] *[[Jamovica]] *[[Jančkov graben]] * [[Janezov graben]] *[[Jarčinski potok]] *[[Jarčji potok]] *[[Jareninski potok]] *[[Jasenk]] *[[Jasenski graben]] *[[Jasnarica]] *[[Jasovnik]] *[[Javniški graben]] *[[Javorje (Impoljski potok)|Javorje]] *[[Javorjeva grapa]] *[[Javorska reka]] *[[Javorski potok]], ime več (treh) potokov *[[Javorščica (Radomlja)|Javorščica]] *[[Jazbine (Cerkniščica)|Jazbine]] *[[Jazbinski potok]] *[[Jedlovniški potok]] *[[Jelenca (potok)]] *[[Jelenji potok (razločitev)|Jelenji potok]], več potokov *[[Jelenk (potok)]] *[[Jelenkov graben]] *[[Jelenovka]] * [[Jelenski graben]] * [[Jelniščica]] *[[Jelovščica]] * [[Jelovški potok]] * [[Jelšanski potok]] * [[Jenina]] *[[Jepihovec]] *[[Jerčinski potok]] *[[Jerebova grapa]] * [[Jereka (potok)|Jereka]] *[[Jerešca]] * [[Jerman (potok)]] * [[Jernejčkov graben]] *[[Jernejski potok]] *[[Jeromščica]] *[[Jesenica (razločitev)|Jesenica]] (ime več/5? potokov v Sloveniji) *[[Jeseničnica]] (Loka) *[[Jesenščica]] *[[Ješanski potok]] *[[Ješki potok]] *[[Jever (potok)]] *[[Jevnica (potok)]] *[[Jevniški potok]] *[[Jezera (potok)]] *[[Jezernica (razločitev)|Jezernica]] (več potokov, odtokov iz jezer) *[[Jezerski potok]] *[[Jezerščica]] *[[Ježevec (potok)]] *[[Josipdolski potok]] *[[Josovski graben]]/graba * [[Joštov graben]] *[[Jošavski potok]] (tudi Mejni potok) *[[Jožetov graben]] * [[Jugov graben]] (Trbovlje) * [[Jurčet (potok)|Jurčet]] * [[Jurežev graben]] * [[Juvanjski graben]] {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=20em}} *[[Kačja graba]]-[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kačji graben]] *[[Kačnik]] *[[Kališarjev potok]] *[[Kališki potok]] *[[Kališnik (potok)|Kališnik]] *[[Kaluder (potok)]] *[[Kamenca]] (2 različna potoka) *[[Kamenjak]] *[[Kamenski potok]] *[[Kamnarica]] *[[Kamnek, Pšata|Kamnek]] *[[Kamnica (potok)]] *[[Kamnik (potok)]] *[[Kamniška graba]] *[[Kamniška Bela]] *[[Kamníški potok]] *[[Kandrščica]] *[[Kanolščica]] *[[Kanomljica]] * [[Kansov graben]] *[[Kaplanov potok]] * [[Kapusov graben]] *[[Karlovski potok]] *[[Karničnik]] *[[Kisla voda (potok)]] *[[Kisovnik]] *[[Kisovški potok]] *[[Kižovka]] *[[Kladenski graben]] *[[Kladnik (potok)]] *[[Klamfer]] *[[Klančnica]] *[[Klavžarica]] * [[Klemucov graben]] * [[Klobaša]] * [[Klokočovnik (potok)]] * [[Klošnica]] *[[Kmetov potok]] *[[Kneža (potok)]] *[[Knežji potok, Pšata]] *[[Kobila (potok)]] *[[Kobiljanski potok]] *[[Kobiljski potok]] ({{jezik-hu|Kebele}}) *[[Kobljak]] *[[Kodeljevec]] *[[Kogovski potok]] *[[Kojuhovski potok]] *[[Kokošnjak]] *[[Kokrica (reka)|Kokrica]], tudi ''[[Rupovščica]]'' *[[Kolarica]] *[[Kolaški potok]] *[[Kolja (potok)]] *[[Kolovratščica]] *[[Komenik]] *[[Končnar]] *[[Konjski graben]] (2) *[[Konjski potok (razločitev)]], ime več (treh) potokov *[[Konjščanski potok]] *[[Konjščica (Bolska)]] *[[Konjščica (Medija)]] *[[Konopljin potok]] *[[Kopačnica]] (2 potoka?) *[[Koparčev graben]] *[[Koparjev graben]] *[[Kopica (potok)|Kopica]] *[[Kopnikov potok]] *[[Koprivna (Meža)|Koprivna]] [[Koprivna (Meža)|(Meža)]] *[[Koprivnica]] (ime štirih potokov v Sloveniji) *[[Koprivniški potok (Brestanica)]] *[[Koren (potok)]] (vsaj 2) *[[Korenščica]] *[[Korentan]]/[[Korotan, Nanoščica|Korotan (Nanoščica)]] *[[Korešnik]] *[[Korita (Bohinj)|Korita]] *[[Koritarica]] *([[Koritnica (reka)|Koritnica]]) *[[Koritnica, Nomenj]] *[[Koritnica (Sopota)|Koritnica]] [[Koritnica (Sopota)|(Sopota)]] *[[Koritni dol]] *[[Koritnikov graben]] *[[Koritiški potok]] *[[Korito]] *[[Korošica (hudournik)|Korošica]] *[[Koroška Kramarica]] *[[Korški potok]] ({{lang|de|Trogernbach}}) *[[Kosca]] *[[Kosmatec]] *[[Kosov graben]] *[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kostanjeviški potok]] *[[Kostrevniški potok]] *[[Koški potok]] *[[Košutnik (potok)|Košutnik]] *[[Košutni potok]] ({{lang|de|Koschutabah}}) *[[Kotarica]] *[[Kotliški graben]] *[[Kotnikov graben]] *[[Kotniški graben]] *[[Kovačeva graba]] *[[Kovparica]] *[[Kozarica]] *[[Kozca]] (T. Cosizza) *[[Kozjak (potok)]] * [[Kozjakov graben]] * [[Kozjanski graben]] * [[Kozlov graben]] * [[Kožbanjšček]] * [[Krakovski graben]] *[[Kotredeščica]] *[[Kozarščica]] *[[Kozjanski graben]] *[[Kozjek (potok)]] *[[Kozji potok]] *[[Kozmanjka]] *[[Kožbanjšček]] *[[Krajcarica]] (tudi [[Zadnjica]]) *[[Krajček (potok)|Krajček]] *[[Krajnica]] *[[Kraljev graben]] *[[Kraljev potok]] *[[Kramarica (razločitev)]] *[[Kranjšek]] *[[Krčovina]] *[[Kregarjev graben]] *[[Kremžarjev potok]] *[[Krivi potok]] *[[Križanji potok]] *[[Krka (Pesnica)]] *[[Krkovo]] *[[Krmarica]] *[[Krmeljev graben]] *[[Krnica]] *[[Krnski potok]] *[[Kropa (potok)|Kropa]]  *[[Kropa (Dreta)]] *[[Krotnjek]] *[[Krplivniški potok]] *[[Kršivnik]] *[[Krumpah]] *[[Krvavec (hudournik)|Krvavec]] *Krvavi potok *[[Krvavški Šumnik]] *[[Kučnica]] *[[Kučnica (Bolska)]] *[[Kukurjevec]] *[[Kumenska voda]] *[[Kuna Graba]] *[[Kunetov graben]] *[[Kunkeljski potok]] *[[Kunovska graba]] *[[Kunovski potok]] *[[Kupetinski potok]] *[[Kurji graben]] *[[Kušljanov graben]] *[[Kuzlovec]] {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=20em}} *[[Lačni potok]] *[[Lagvaj]] *[[Lahka voda]] *[[Lahki potok]] (tudi [[Bržiček]]) *[[Lahomnica (potok)]] *[[Lahomščica]] *[[Lahonščica]] *[[Lahov graben]] *[[Lahovka]] *[[Lahovški potok]] *[[Laknica]] *[[Lakovnikov graben]] *[[Lakovnikov potok]] *[[Lakovski potok]] *[[Lamberščica]] *[[Lamprehtov potok]] *[[Langersvaldski potok]] (tudi [[Krajnica]]) *[[Lanšpreščica]] *[[Lastomerski potok]] *[[Lašček]] *[[Laščica]] *[[Lašek]] *[[Laški potok (Stržen)]] *[[Lava (Savinja)|Lava]] *[[Laznica (potok)|Laznica]] *[[Lazniški potok]] *[[Ledeni jarek]] *[[Ledergaserjev potok]] *[[Ledinski graben]] *[[Legrada]] (Lerada) *[[Leljakova slatina]] *[[Lemberžica]] *[[Leniška]] *([[Lepena (razločitev)|Lepena]]) *[[Lepenjica]] *[[Lepenk]] *[[Lesanjščica]] *[[Lesji potok]] *[[Leskovski potok]] *[[Leskovški potok]] *[[Leški graben]] *[[Lešnica (potok)|Lešnica]] (Sava) *[[Lešnica (Krka)]] *[[Lešnica (Drava)]] * [[Lešnikov graben]] * [[Letošč]] * [[Letuška struga]] * [[Libanja (potok)|Libanja]] * [[Libenica]] * [[Libovija]] * [[Libuški potok]] * [[Ličenca (potok)|Ličenca]] *[[Lijak (potok)]] *[[Limnovšca]] *[[Limovski graben]] *[[Lipjak]] * [[Lipni graben, Pišnica]] *[[Lipnica (Ledava)]] *[[Lipnica (Psičina)]] *[[Lipnica (Sava)]] *[[Lipnica (Ščavnica)]] *[[Lipni graben, Pišnica|Lipni graben]] *[[Lipnik (Nemiljščica)]] *[[Lipnik, Radovna]] *[[Lipnik (potok)|Lipnik]] *[[Lipoglavščica]] *[[Lipovec (potok)|Lipovec]] *[[Lipovšček]] *[[Lipovščica]] *[[Lipsenjščica]] *[[Liskurski potok]] *[[Liščak]] *[[Liški potok]] *[[Ližen]] *[[Ližovnica]] (Ribnik) *[[Ljubela]] *[[Ljubeljska Borovnica]], tudi [[Ljubeljski potok]] *[[Ljubevščica]] *([[Ljubija (Ljubljanica)]]) *[[Ljubija (Savinja)]] *[[Ljubnica (Dravinja)]] *[[Ljubnica (Savinja)]] (=? [[Ljubnica (potok)|Ljubnica]] [[Ljubnica (potok)|(potok)]]) *([[Lobnica (Drava)]]) in ([[Lobnica (Kokra)]]) *[[Ločica (Iška)|Ločica]] *[[Ločnica]] (ime štirih potokov) *[[Lobodikov potok]] *[[Logarjev potok]] *[[Logaščica]] *[[Lojna]] *[[Lojščica]] *[[Lokavec (potok)]] (2 pritoka Krke) *[[Lokavšček]] *[[Lokavški potok]] *[[Loki potok]] *[[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]] *[[Lokoviški potok]] *[[Lokovški potok]] *[[Lokva (potok)]] *[[Lokvanski potok]] *[[Lomovšek (potok)]] *[[Lomščica]] *[[Lonjšček]] *[[Loški potok (potok)]] *[[Loški potok (Sava)]] *[[Loški potok (Travnik)]] *[[Lovniški graben]] *[[Lovšetov potok]] *[[Lozarski potok]] *[[Ložekarjev graben]] *[[Ložina]] *[[Ložiški potok]] *[[Ložnica (Dravinja)]] *[[Ložnica (Savinja)]] *[[Ložnica (Hudinja)]] *[[Lučka Bela]] *[[Lučnica]] *[[Lukaj]] *[[Lukenjski graben]] *[[Luknjica]] *[[Lukovnik (potok)]] *[[Luša]] *[[Lutnik]] {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=20em}} *[[Macesnov graben]] *[[Mačji potok]] * [[Mačkov graben]] *[[Mačkovski potok]] *[[Maharjev graben]] *[[Mahnečica]] *[[Majda (potok)]] *[[Majland]] *[[Mala Božna]] *[[Mala Brnca]] *[[Mala Pišnica]] *[[Mala reka (Litija)|Mala reka]] *[[Mala voda, Gradaščica|Mala voda]] *[[Malčeva grapa]] *[[Malenski graben]] *[[Malenšček]] *[[Malenščica]] *[[Malešnica]] *[[Mali graben]] *[[Malinska (potok)]] *[[Mali Obrh]] *[[Mali potok]] * [[Malnarjev graben]] * [[Malneški potok]] *[[Mangartski potok]] *Mala reka /Marija Reka? *[[Marija Magdalena (Cerkniško jezero)|Marija Magdalena]] *[[Marinčeva grapa]] *[[Markovski graben]] *[[Markovski potok]] *[[Markovščica]] *[[Martežin]] *[[Martinek]] *[[Martinjska grapa]] *[[Martinjščica (Stržen)|Martinjščica]] *[[Martink]] *[[Martižev graben]] *[[Martjanski potok]] *[[Martuljek (potok)]] (''Matruljščica'') *[[Mavelščica]] *([[Medija (potok)|Medija]]) *[[Medijanščica]] *[[Medvedji graben]] * [[Medvedov graben]] *[[Medvejščica]] *[[Mejačev graben]] *[[Mejaš]] *[[Mejični potok]] *[[Mejni potok]] *[[Merejski potok]] *[[Merinščica]] *([[Mestinjščica]]) *[[Mešica (potok)|Mešica]] *[[Metličica]] *[[Mevlja]] *[[Mežnarjev potok]] *[[Miklavški potok]] *[[Milka]] *[[Mirenščica]] ([[Mirna (reka)|Mirna]]) *[[Mirna grapa]] *[[Mirnov graben]] *[[Mirtovički potok]] *[[Mislinjski graben]] (Laški graben) *[[Mišca]] *[[Mišji potok]] *[[Mišnica]] *[[Mišnik (Pivka)|Mišnik]] (Pivka) *[[Mivčev potok]] *[[Mkcova grapa]] *[[Mlaka (Radulja)]] *[[Mlake, Gameljščica|Mlake]] *[[Mlakošč]] *[[Mlečni potok]] *[[Mlinaršica]] *[[Mlinca]] *[[Mlinski graben]] *[[Mlinski potok]] *[[Mlinski potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Mlinšček]] *[[Mlinščica (razločitev)|Mlinščica]] (več vodotokov) *[[Radomeljska Mlinščica]] *[[Močila (potok)]] *[[Močilnica]] *([[Močilnik]]) *[[Močilnik (Vipava)]] *[[Močilo]] *[[Močnik (potok)|Močnik]] *[[Modriški potok]] *[[Mokre peči]] *[[Mokri potok]] *[[Molja]] (Mola) *[[Moravščica]] *[[Morigla]] *[[Morski potok]] *[[Mostec (potok)|Mostec]] *[[Mostnica]] *[[Mostni graben]] *[[Mošenik]] (2 potoka) *[[Moškrinška grapa]] ali [[Planica (potok)]] *[[Motnica (Dobravščica)|Motnica]] *[[Motnišnica]] (Motnijščica) *[[Movžanka]] *[[Mozirnica]] *[[Moželje]] *[[Mrtvi potok]] *[[Mrzla grapa]] *[[Mrzlek]] (več) *[[Mrzlica, Nevljica|Mrzlica]] *[[Mrzli potok (Bohinj)]] *[[Mrzli potok]] *[[Muhrenk]] *[[Murica]] * [[Murnov graben (razločitev)]] {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=20em}} *[[Naborješki graben]] * [[Nackov graben]] * [[Nadiža, Tamar]] *[[Nanoščica]] *[[Naratov graben]] *[[Negonjščica]] *[[Negota (Sotla)|Negota]] *[[Nemiljščica]] *[[Nerajčica]] *([[Nevljica]]) *[[Nezbiški potok]] *[[Nikova]] *[[Njivčarjev graben]] *[[Graba Noršinci]] *[[Noškarjev graben]] * [[Novaški graben]] *[[Novi Hočki potok]] *([[Nunska Graba|Nunska graba]]) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=20em}} *[[Obarica]] *[[Obevnik]] *[[Obirski potok]] ({{lang|de|Ebriachbach}}) *[[Obojnikov potok]] ({{lang|de|Obojnikbach}}) *[[Oblenč]] *[[Obrh (razločitev)|Obrh]] (več vodotokov) *[[Obrijski potok]] *[[Očaršek]] *[[Odenca]] *[[Održna]] *[[Ogeški potok]] *[[Ojstrica (potok)|Ojstrica]] *[[Ojstriški potok]] *[[Ojstrova Graba]] *[[Ojstrški graben]] *[[Okoslavski potok]] *[[Olimski potok]] *[[Olimščica]] *[[Olmski potok]] *[[Olševnica]] *[[Opečnik (potok)|Opečnik]] *[[Oplenk]] *[[Oplotniščica|Oplotni(šči)ca]] *[[Orehovec (potok)|Orehovec]] *[[Orehovica (Medija)|Orehovica]] *[[Orliški potok]] *[[Osojnica (potok)|Osojnica]] *[[Osojniški potok]] *[[Ostrožni potok]] *[[Ostrožnik (Gradaščica)|Ostrožnik]] *[[Oševek, Nevljica|Oševek]] *[[Oševlje]] *[[Ošovica]] *[[Otavnik (potok)]] *[[Otavščica]] *[[Otuška]] *[[Ovčjak (razločitev)|Ovčjak]] *[[Ovčjaški graben]] *[[Ovčji potok]] (tudi Klavžarica) *[[Ozmica]] *[[Ožbaltski potok]] {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=20em}} *[[Padež]] *[[Padežnik]] *[[Padižni potok]] *[[Palenk]] *[[Panška reka]] *[[Parovnica (Kokrica)|Parovnica]] *[[Partinjski potok]] *[[Pasica (potok)|Pasica]] *[[Pasjek]] *[[Pasji graben]] *[[Pasji potok]] *[[Pasji rep]] *[[Paška voda]] *[[Pavenski potok]] *[[Pavlovski potok]] *[[Peceljev graben]] *[[Pečen potok]] *[[Peklača]] *[[Peklenščica]] *[[Peklenščica (občina Žalec)]] *[[Pekov graben]] *[[Pekrski potok]] *[[Pendirjevka]] *[[Peračica (potok)|Peračica]] *[[Perilo]] *[[Perilščica]] *[[Perivnik]] *[[Perobnica]] *[[Perovski graben]] *[[Pesarjev potok]] *[[Peskovski potok]], ime več potokov *[[Kanal Peščenek|(Kanal) Peščenek]] *[[Pešnica]] *[[Petačev graben]] *[[Petelinec]] *[[Petkov graben]] *[[Petkovščica]] *[[Pevmica]] (''Piumizza'') *[[Pijavški potok]] *[[Pikeljščica]] *[[Piklerica]] *[[Pila]] *[[Pinjevec]] (Rokava) *[[Pinkava]] *[[Pirašica]] *[[Pirešica (potok)]] *[[Pirnik]] *[[Piroški potok]] *[[Pisen graben, Podkoren|Pisen graben]] *[[Piševec]] *[[Pišnica]] ([[Pišenca]]) *[[Pjažentin]] *[[Pivolski potok]] *[[Plački potok]] *[[Plajberški graben]] *[[Planica (potok)]] (Moškrinška grapa) *[[Plastuhova grapa]] *[[Plazna]] *[[Plaznica]] *[[Plenšak]] *[[Plešiščica]] *[[Plitvički potok]] (Plitvica) *[[Podborški potok]] *[[Podbrdec]] *[[Podbreški potok]] *[[Podenski potok]] ({{lang|de|Bodenbach}}) *[[Podgorica (Meža)]] *[[Podjedlovščica]] *[[Podkanjski potok]] ({{lang|de|Wildensteiner Bach}}) *[[Podkovščica]] *[[Podleščica]] *[[Podlipščica]] *[[Podlomščica]] *[[Podmolniški graben]] *[[Podnanoščica]] *[[Podosojnica]] *[[Podpasica]] *[[Podpečnikov graben]] (na slov.-avstr.drž.meji) *[[Podplečica]] * [[Podsevčnica]] *[[Podturnščica]] *[[Podvin (Iščica)|Podvin]] *[[Podvinski potok]] *[[Podvinska struga]] * [[Podvinška struga]] *[[Podvrški potok]] *[[Pogorelca]] *[[Poharjev graben]] *[[Pohorski potok]] *[[Polanski potok]] *[[Polinca]] ([[Polenica]]) *[[Poličanka]] *[[Poljanšček]] *[[Poljanščica]] *[[Poljšak, Gameljščica|Poljšak]] *[[Polnarjev potok]] *[[Pološki graben]] *[[Polšniški potok]] *[[Polulski potok]] *[[Polskava (potok)|Polskava]] ([[Mala Polskava]], [[Velika Polskava]]) *[[Polžanski potok]] *[[Polževski potok]] *[[Pomejski potok]] *[[Ponikva (ponikalnica)]] *[[Ponikvica]] *[[Porebrščica]] *[[Porečnik (potok)|Porečnik]] *[[Porodnica]] *[[Posrtev]] *[[Potočec]] *[[Potočnica (razločitev)|Potočnica]] *[[Potočnica, Nevljica|Potočnica]] (tudi ''Potoški graben'') *[[Potočnikov potok]] *[[Potočnikov graben]] *[[Potok (Kostel)]] *[[Potok (Krka)]] *[[Potok (Prem)]] *[[Potok (Straža)]] *[[Potok Belica]] *[[Potok Grivo]] *[[Potok Pleče]] *[[Potok Raduhovo]] *[[Potok Raščak]] *[[Potok Ročica]] *[[Potok Sevnik (Karavanke)]] *[[Potok Slanica]] *[[Potok Suha]] *[[Potok Svete Neže]] *[[Potok Ukva]] *[[Potok za Gradom]] *[[Potoščica]] *[[Potoška grapa]] *[[Potoški graben]] * [[Potoški graben (Paka)]] *[[Potoški potok]] * [[Potrebuježev graben]] *[[Pradišjol]] * [[Praporščica]] * [[Prčkov graben]] *[[Prečna, Krka|Prečna (Krka)]] *[[Predelica]] *[[Prednja Smoleva]] * [[Prekov graben]] *[[Preloški potok]] *[[Presiški potok]] *[[Presladolski potok]] *[[Presušnik]] * [[Prešnikov graben]] * [[Prevalov graben]] *[[Prifarski jarak]] *[[Prileški potok]] *[[Prilipski potok]] *[[Pripravna]] *[[Prodarjeva grapa]] *[[Prosca (potok)|Prosca]] *[[Prošca]] *[[Prošček]] *[[Pršjak]] *[[Prušnica]] *[[Pržanec]] *[[Psičina]] *([[Pšata]]) *[[Pščak]] *[[Pšetna Graba]] *[[Puconski potok]] *[[Pusti graben]] *[[Pustotnica]] *[[Pušenski potok]] {{div col end}} == R == {{div col|colwidth=20em}} *[[Rača (reka)|Rača]] ([[Rudniška Rača]] &[[Češnjiška Rača]]) *[[Račeva (potok)]] *[[Račički potok]] *[[Račjek]] *[[Rački potok]] *[[Račna (potok)|Račna]] *[[Radečki potok]] *[[Radeljski potok]] *[[Radenski potok]] *[[Radenščica]] *[[Radešica]] *[[Radkovski potok]] (tudi [[Radkovski graben]]) *[[Radna (Ljubljanica)|Radna]] *([[Radoljna]]) *([[Radomlja]]) *[[Radov]] *[[Radovan (potok)]] *([[Radovna]]) *[[Radkovski graben]] *[[Radovski potok]] (tudi Bódonski potok) *([[Radulja]]) *[[Radušnica]] *[[Radvanjski potok]] *[[Radvenska slatina]] *[[Radvenski potok]] *[[Rakiški graben]] *([[Rakitnica]]) *[[Rakovec (potok)]] (2 potoka) *[[Rakovnik (Litija)]] *[[Rakovnik (Iščica)]] *[[Rakovnik (Laknica)]] *[[Rakovnik]] (Veliki, Mali Rakovnik: [[Rožnik]]) *[[Rakovniški graben]] *[[Rakovški potok]] *[[Rakulk]] *[[Rakušek]] *[[Rakuški graben]] *[[Rančki potok]] *[[Rapid]] (mejni z Italijo) *[[Rapovšca|Rapovš(''ic)''ca]] *[[Rastok]] *[[Rastučnik]] *[[Raša (potok)]] *[[Rašica (potok)]]/tudi Raš(či)ca *[[Ratanski potok]] *[[Rateški potok]] *[[Ratibovec]] *[[Ratkovski potok]] *[[Ratovški žleb]] *[[Ravbarjev graben]] *[[Ravniščica]]   *[[Ravnik, Radovna]] * [[Razborški graben]] ([[Dovžanka]]) *[[Raztoka]] *[[Razvanjski potok]] *[[Rdeči potok]] * [[Rebrnikov graben]] * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Rebrski potok]] *[[Rebrnikov graben]] *[[Rečica (razločitev)|Rečica]] (ime več - petih - potokov v Sloveniji) * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Reka (razločitev)|Reka]] (ime več - sedmih - potokov v Sloveniji) **[[Reka (Jablaniški potok)|Reka]] [[Reka (Jablaniški potok)|(Jablaniški potok)]] **[[Reka (Jezersko)]] **[[Reka (Logatec)]] *[[Rekarjeva reka|Rekarjeva (Rekarska) reka]] *[[Remšniški potok]] *[[Repinčev graben]] *[[Replje (Pivka)|Replje]] * [[Repov graben]] * [[Repov potok]] * [[Resov graben]] * [[Revsov graben]] *[[Ribiški potok]] * [[Ribjenk]] *[[Ribnica (Bohinj)]] *[[Ribnica (potok)]], Slovenske Konjice *[[Ribnik, potok (Sava)]] *[[Ribnik (Sotla)]] *[[Ribniški potok]] * [[Ribščica, Radovna|Ribščica]] * [[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rikorvo]] * [[Rimski graben]] * [[Rjavčev graben]] * [[Rjavec]] *[[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rimača]] * [[Rimski graben]] * [[Rinčetova Graba]] *([[Rižana (reka)]]) * [[Rjavčev graben]] *[[Rjavec]] *[[Rjavški potok]] * [[Robanšek]] * [[Robarica]] * [[Robičev graben]] * [[Robnikov graben]] *[[Robnikov potok]] * [[Roček]] * [[Ročica (Drvanja)|Ročica]] *[[Ročica (Drvanja)|Ročíca (Drvanja)]] *[[Ročíca (Drežnica)]] *[[Rogačnik]] *[[Rogačnikov graben]] *[[Rogašovski potok]] *[[Rogatnica]] * [[Rogoznica (potok)|Rogoznica]] *[[Rohat]] *[[Roja, Strunjan]] *[[Rojca]] *[[Rokava]] *[[Rovni potok]] *[[Rovski potok]] *[[Rovšca]]/[[Rovščica|Rov(šči)ca]] *[[Rovtarica]] /[[Rovtarska Sora]] *[[Rovtarjev graben]] *[[Rovtarjeva grapa]] *[[Rovtarski potok]] * [[Rožiščica]] *[[Rubičev graben]] *[[Rudniški potok]] *[[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]] (tudi Hujski potok) * [[Runarščica]] *[[Runža]] *[[Rušev graben, Pišnica]] *[[Ruški potok]] *[[Rutarski potok]] {{lang|de|(}}Bärntaler Bach){{div col end}} == S == {{div col|colwidth=20em}} *[[Sajevec (potok)]] (vsaj 2) *[[Sakalovski potok]] *[[Samčev potok]] * [[Savelnov graben]] *[[Savica]] * [[Savrica]] *[[Savski potok]] *[[Sebeborski potok]] *[[Sečovski potok]] *[[Sedelšček]] *[[Sedučnikov potok]] *[[Sejanski potok]] *[[Selčnica]] *[[Selnica (Selška Sora)]] *[[Selniški potok]] *[[Selski potok]] *[[Selščica (Bolska)]] *[[Seniški potok]] *[[Senovski potok]] *[[Senožeški potok]] *[[Senuša]] *[[Sevnica (Kokrica)|Sevnica]] (Sevnik) *[[Sevnična]] *[[Sevnik (Stol)]] *[[Sevnik (Storžič)]] *Sirotka *[[Skalnik]] *[[Sklednik]] (Krka) *[[Sklepnica]] *[[Skradnica]] *[[Skralska]] *[[Skrila]] * [[Skrlovški potok]] * [[Slabetov graben]] * [[Potok Slanica|(Potok) Slanica]] * [[Slapnica (potok)|Slapnica]] *[[Slatenik (potok)]] *[[Slatenski potok]] *[[Slatinska graba]] *[[Slatinski potok]], ime več potokov *[[Slatna]] *[[Slatnarjev graben]] *[[Slavinšček]] *[[Slavčev potok]] *[[Slepnica]] *[[Slivje (Olimščica)]] *[[Slomski potok]] *[[Slomščica]] *[[Smešnik, Radovna]] *[[Smetanca]] *[[Smoletinski potok]] *[[Smolina]] *[[Smolinski potok]] *[[Smovnica]] *[[Smrdejski potok]] *[[Smrečji graben]] *[[Smreški graben]] *[[Smrski potok]] *[[Snedčica]] *[[Snopkov graben]] *[[Snovišek]] *[[Socka (potok)]] *[[Soješka voda]] *[[Solznik]] *[[Somešca]] *[[Sopet]] (2) *[[Sopot (potok)]] *([[Sopota (reka)|Sopota]]) *[[Sopota (Bača)]] *[[Sopotnica (Soča)]] *[[Sotla (Mirna)]] *[[Soupot]] *[[Sovjak (potok)|Sovjak]] *[[Sovpat]] *[[Sovra]] *[[Spašniški graben]] *[[Spunika]] *[[Srednjak (potok)|Srednjak]] *[[Srednji graben]] *[[Srna grapa]] *[[Sromljica]] *[[Stajski potok]] *[[Stajnik]] *[[Stajniški potok]] *[[Stamarica]] *[[Stamerna voda]] *[[Stanetinski potok]] *[[Stanjšek (potok)|Stanjšek]] *[[Stanovenška grapa]] *[[Starovaški potok]] *[[Starovrhniški graben]] *[[Stavešinski potok]] ([[Stavešinski graben]]) *[[Stebovniški potok]] *[[Stegovnik (potok)|Stegovnik]] *[[Sterec]] *[[Stiški potok]] *[[Stoganka]] *[[Stojanšek]] *[[Stolnik (Besnica)|Stolnik]] *[[Stópica]] *[[Strajanov breg]] *[[Stranica]] *[[Stranjski potok]], ime več (dveh?) potokov *[[Strašnik]] *[[Stražnica]] *[[Stražunski kanal]]/jarek *[[Strmec]] (Rio Starmaz) *[[Strmec (Prušnica)]] *[[Strmi graben]] *[[Struga (Močnik)|Struga]] [[Struga (Močnik)|(Močnik)]] *[[Struga (Negota)]] *[[Strunjanski potok]]/[[Strunjanska reka]]/[[Roja, Strunjan|Roja]] *[[Struški potok]] *[[Studena (potok)]] *[[Studenčica]] *[[Studenški potok]] *[[Stržen (Cerknica)]] *[[Stržen (Pivka)]] *[[Stržiški potok]] *[[Stržnica, Bohinjska Bistrica]] *[[Studenčica (Kamniška Bistrica)]] *[[Suha]] (ime več potokov) *[[Suhača]] *[[Suhadolski graben]] *[[Suhadolski potok]] *[[Suha Pišnica]] *[[Suhelj]] *[[Suhi dol, Nevljica]] *[[Suhi potok]] *[[Suhi potok, Nevljica]] *[[Suhi žleb]] *[[Suhodolnica]] ([[Suhadolnica]]) *[[Supot]] *[[Sušački potok]] *[[Sušec]] *[[Sušica (Pivka)]] *[[Sušica (Kolpa)]] *[[Sušica (Krka)]] *Sušica (Krka pri [[Podbočje|Podbočju]]) *[[Sušica (Sora)]] *[[Sušica (Bistica)]] *[[Sušjek]] *[[Suški graben]] *[[Sušnica]] *[[Svarina]] *[[Svečinski potok]] *[[Svinjšček]] *[[Svobodni potok]] {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=20em}} *[[Šahov graben]] *[[Šalčkov graben]] *[[Šantavec]] (ob meji s Hrvaško) *[[Ščurkov potok]] *[[Šebeč]] *[[Šentanelska reka]] *[[Šentanski graben]] *[[Šentflorjanščica]] *[[Šentovnik]] *[[Šentovski potok]] *[[Šentpavelščica]] *[[Šentviški graben]] *[[Šentviški potok]] *[[Ševnik]] *[[Šica (Sotla)]] *[[Šica (Račna)]] *[[Šiklarski potok]] *[[Široki potok]] *[[Šivnik]] *[[Šjak]] *[[Škandrov graben]] *[[Šklendrovec (potok)]] *[[Škocjanski potok]] *[[Škofeljski graben]] *[[Škofeljščica]] *[[Škofijski potok]] ({{lang|de|Rabuiese}}) *[[Škratovka]] *[[Škrjanški potok]] *[[Škubov potok]] *[[Šmagurka]] *[[Šmarjetni graben]] *[[Šmarski potok]] *[[Šmidol, Pšata|Šmidol]] *[[Šmihelski potok]] *[[Šokatnica]] *[[Šošnarjev graben]] *[[Šovlačevec]] *[[Španov potok]] *[[Špikov graben]] * [[Špornov graben]] *[[Štaberska voda]] *[[Štagina]] * [[Štajerska Kramarica]] *[[Štajnpoh]] *[[Štangarski potok]] *[[Štefinka]] *[[Štefanov graben]] *[[Štefuljev potok]] *[[Štibrnica]] *[[Štihovec]] *[[Štimpaški potok]] *[[Štriglovec]] *[[Štrukljevski potok]] *[[Štulovca]] *[[Šturmov potok]] *[[Šujica (potok)]] *[[Šumberk]] *[[Šumeči potok]] *[[Šumnik (razločitev)]] **[[Šumnik (potok)]] **[[Šumnik (Soča)|Šumnik]] **[[Šumik (Borovniščica)]] **[[Šumnik (Želimeljščica)]] *[[Šumščica]] *[[Šunik]] *[[Šuno]] *[[Šuštarjev graben]] *[[Šutna]] {{div col end}} ==T== {{div col|colwidth=20em}} *[[Tamackov graben]] *[[Tbinj]] *([[Temenica]]) *Teršnica (?) * [[Tesen graben]] * [[Tesnica]] *[[Težka voda (potok)|Težka voda]] *[[Tihabojski potok]] *[[Tihi potok]] *[[Tinjski potok]] *[[Tinski potok]] *[[Tofov graben]] *[[Tojnica]] *[[Tominčev graben]] *[[Tominčev potok, Mošenik|Tominčev potok]] *[[Topla (dolina)|Topla]]/[[Topla (potok)|Topla]] [[Topla (potok)|(potok)]] *[[Toplica]] *[[Topliški potok]] *[[Tracah]] *[[Tratnikov graben]] * [[Trbiški graben]] *[[Trboveljščica]] *[[Trbuhovica]] *[[Trebevnik]] *[[Trebež (potok)|Trebež]] *[[Trebiža, Rateče|Trebiža]] *[[Trebščica]] *[[Trebuščica|Trebuš(čic)a]] *[[Trebušnica]] *[[Treska]] *[[Trešnica (Sotla)|Trešnica]] *[[Triglavska Bistrica]] *[[Tripotok]] *[[Trnava]], ime štirih vodotokov v Slov. **[[Trnava (Drava)]] **[[Trnava (Trnava)]] *[[Trnavca]] *[[Trniški graben]] *[[Trnovlja]] *[[Trnovski potok]] *[[Trnovšek]] *[[Trnski izvir]] *[[Trobeljščica]] *[[Trojiščica]] *[[Trojšnica]] *[[Trsnjak]] *[[Trsteniščica]] *[[Tržiščica]] *[[Tržiški potok (Sotla)]] *[[Tržiški potok (Mirna)]] *[[Truški potok]] *[[Tuhinjščica]] *[[Tunglav]] *[[Tunjščica]] (Tunca) *[[Turenšca]] *[[Turičnica]] *[[Turja]] *[[Turkov graben]] *[[Turniška Studenčnica]] *[[Turnov potok]] *[[Turnska Cerknica]] *[[Turški potok]] {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=20em}} *[[Udečkarica]] *[[Ukanška Suha]] *[[Ukova (Jesenice)]] *[[Ukovski potok]] ({{jezik|it|Torrente Uqua}}) *[[Ukovški graben]] * [[Urbančev graben]] *[[Urbinček]] *[[Usklopec]] (pritok [[Bregana (potok)|Bregane]]) *[[Ušica]] *[[Utrška grapa]] {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=20em}} *[[Vabučnikov graben]] *[[Vakovka]] * [[Valnaček]] * [[Vanišnik]] * [[Varčevka]] *[[Vardovski potok]] *[[Vasenščica]] *[[Vaški potok]] *[[Vavrčovka]] *[[Vedrijanšček]] *[[Vejar (potok)]] *[[Velika Božna]] *[[Velika Pišnica]]; [[Velika Suha Pišnica]] *Velika reka (Marija reka?) *[[Veliki graben (Gradaščica)]] *[[Veliki graben (Radomlja)]] *[[Veliki graben (Barje)]] *[[Veliki jarek]] *[[Veliki Obrh]] *[[Veliki potok]] (=[[Grosupeljščica]]) *[[Veliki potok (Pivka)]] *[[Veliki krški potok]] *[[Velikovaški potok]] *[[Velje]] *[[Velka (potok)|Velka]] (ime treh potokov/rečic v Sloveniji) **[[Velka (Pesnica)]] **[[Velka (Drava, Košenjak)]] **[[Velka (Drava, Pohorje)]] *[[Velunja]] * [[Verdovnikov graben]] *[[Veternik (potok)]] * [[Videnski graben]] *[[Vidrešnica]] *[[Vidrnica]] *[[Viltuški graben]] *[[Viltužnikova graba]] *[[Vinarski potok]] *[[Vinjanski potok]] ({{jezik|it|Menariolo}}) *[[Vintarjevski potok]]/[[Vintarjevški potok]] *potok Virje *[[Virloški potok]] *[[Virštajnski potok]] *[[Višarski graben]] (Rio Lussari) *Viševnik *[[Viševski Brežiček]] *[[Višnjica (potok)]] *[[V kadeh]] *[[V kraju]] *[[Vnajnarski graben]] *[[Vobenca]] *[[Vodonos]] *[[Vogrinka]] *[[Vogršček]] (2 potoka) *[[Voje (Pšata)|Voje]] *[[Volarja]] *[[Volaščica]] *[[Volčji potok (Konjski potok)]] *[[Volčji potok (Litija)]] *[[Volovljek (potok)]] *[[Voložnica]] *[[Vosenik]]/[[Vosenk]] *[[Voščevka]] *[[Vovček]] *[[Vrački potok]] *[[Vranov potok]] *[[Vranjski potok]] *[[Vratljanski potok]] *[[Vratni potok]] *[[Vrbnica (Hudinja)]] *[[Vrčica]] *[[Vrsnik]] *[[Vršca]] *[[Vršni graben]] *[[Vršnikov potok]] *[[Vrtački graben]] *[[Vrtačnikov potok]] *[[Vrtaški potok]] (Vrtašnica) *[[Vrtce]] *[[Vruja]] *[[Vudina]] *[[Vuhredski potok]] *[[Vukovski potok]] {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=20em}} *[[Zaboček]] *[[Zabrdnik]] *[[Zabrežnik]] *[[Zabrščica]] *[[Zabukovski potok]] *[[Zadačnica]] *[[Zadlaščica (potok)|Zadlaščica]] *[[Zadnja Smoleva]] *[[Zadnja Sora]] *[[Zadnjica]] (Krajcarica) *[[Zadnji potok]] *[[Zagajski potok]] *[[Zaganjavčnica]] ([[Zagajavca]]) *[[Zagorski potok]] *[[Zagoriški potok]] ({{jezik|de|Goritscher Bach}}) *[[Zadnja Sora]] *[[Zagračnica]] *[[Zahujka]] *[[Zakojška grapa]] (potok) *[[Zakonjščica]] *[[Zala (Idrijca)|Zala]], pritok Idrijce *[[Zala (Iška)|Zala]], pritok Iške *Zala, pritok Brebovščice *[[Zalarški graben]] *[[Zali potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Zali potok (Učja)]] *Zaloka *[[Zaloški potok]] *[[Zamedvejski potok]] *[[Zaplanščica]] *[[Zapleš]] *[[Zapotoški potok]] *[[Zastava (potok)]] *[[Zatrep, Radovna]] *[[Zavetrščica]] *[[Zavrharjev graben]] * [[Zavrharjev graben]] *[[Završnica (potok)|Završnica]] *[[Zdravščica]] *[[Zel potok]] *[[Zelena (potok)]] (ob meji s Hrvaško) *[[Zelenbreški potok]] *[[Zelenka]] *[[Zenkovski potok]] *[[Zevnikov potok]] *[[Zibika (potok)|Zibika]] [[Zibika (potok)|(potok)]] *[[Zibiški potok]] *[[Zglavnica (potok)|Zglavnica]] *[[Zgorivec]] *[[Zgornji žlebi, Vršič|Zgornji žlebi]] *[[Zgoša (potok)]] *[[Zidarjev graben]] *[[Zlačka grapa|Zlačka graba (grapa)]] *[[Zlatenščica]] *[[Zlatopoljščica]] *[[Zmrzlek, Radovna|Zmrzlek]] *[[Zrnica]] *[[Zvirčica]] *[[Zvirenčina]] *[[Zviršnik]] {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=20em}} *[[Žabenska grapa]] *[[Žabjek (potok)|Žabjek]] *[[Žabnica (potok)]] *[[Žabnica, Kranj|Žabnica (Kranj)]] *[[Žabovec]] *[[Žagarjev graben]] *[[Žagarski potok]] *[[Žahenberc (potok)]] /[[Žahenberški potok]] *[[Žakelj (Mlinca)]] *[[Žedeka]] *[[Žejski potok]] *[[Žekovski potok]] *[[Želimeljščica]] *[[Želinski potok]] *[[Želodnik (Radomlja)|Želodnik]] *[[Žep]] *[[Žerjavinski potok]] *[[Žerjavski potok]] ({{lang|de|Scheriaubach}}) *[[Žermejnica]] * [[Žerovnikov graben]] *[[Žerovniščica]] *[[Žičev žleb]] *[[Žičnica (potok)|Žičnica]] *[[Žignanica]] *[[Žikovca (potok)|Žikovca]] *[[Žirovnica (Idrija)]] *[[Žirovnica (Žiri)]] *[[Žirovniški potok]] *[[Žiški potok]] *[[Žitečki potok]] *[[Žlapovec]] *[[Žleb]] *[[Žrela]] *[[Župčev graben]] *[[Župetinski potok]] *[[Župnijski jarek]] {{div col end}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Slovenski seznami]] 6ga97bb9uz37ey9ugmemb1l4lozungb 0 576360 6675125 6631890 2026-05-13T01:38:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675125 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|honorific-prefix=|name=Christian Stocker|image=2025 Christian Stocker (54362633314) (cropped).jpg|caption=|office=|president=|1blankname=|1namedata=|termstart=|termend=|predecessor=|successor=|office1=|termstart1=|termend1=|predecessor1=|successor1=|office2=[[Kancler Avstrije]]|termstart2=3. marec 2025|termend2=|predecessor2=[[Karl Nehammer]]|constituency2=|party=|otherparty= |alma_mater=[[Univerza na Dunaju]]|president2=[[Alexander Van der Bellen]]}} '''Christian Stocker''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[politik]] in [[pravnik]], * [[20. marec]] [[1960]], [[Dunajsko Novo mesto]], [[Avstrija]]. Kot član Ljudske stranke (ÖVP) je 3. marca 2025 postal 30. [[kancler Avstrije]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=V Avstriji prisegla nova vlada. Sestavljajo jo ljudska stranka, socialdemokrati in Neos.|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/v-avstriji-prisegla-nova-vlada-sestavljajo-jo-ljudska-stranka-socialdemokrati-in-neos/738213|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-03|language=sl|first=B.|last=V}}</ref> Leta 2019 je postal član Državnega sveta.<ref>{{cite web|url=https://www.dievolkspartei.at/Christian-Stocker-zum-geschaeftsfuehrenden-Bundesparteiobmann-der-Volkspartei-bestellt|title=Dr. Christian Stocker zum geschäftsführenden Bundesparteiobmann der Volkspartei bestellt|website=Die Volkspartei|language=de|date=6 January 2025|access-date=3 March 2025|archive-date=2025-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20250303164734/https://www.dievolkspartei.at/Christian-Stocker-zum-geschaeftsfuehrenden-Bundesparteiobmann-der-Volkspartei-bestellt|url-status=dead}}</ref> pred tem je bil tri leta generalni sekretar stranke.<ref>{{cite web|url=https://www.meineabgeordneten.at/Abgeordnete/christian.stocker|title=Dr. Christian Stocker|work=Meine Abgeordneten|language=de}}</ref><ref name="Austrian Parliament biography">{{cite web|url=https://www.parlament.gv.at/person/5439|title=Dr. Christian Stocker (aktiv)|publisher=[[Parlament Avstrije]]|date=13 November 2019|language=de}}</ref> 5. januarja 2025 je bil po odstopu kanclerja Karla Nehammerja izvoljen za novega vršilca dolžnosti vodje [[Avstrijska ljudska stranka|Ljudske stranke]]. Potem ko je to že prej izključil, je Stocker napovedal, da je ÖVP pripravljena vstopiti v koalicijska pogajanja s [[Herbert Kickl|Herbertom Kicklom]] in skrajno desno [[Avstrijska svobodnjaška stranka|FPÖ]]. Koalicijska pogajanja med ÖVP, SPÖ in NEOS so pred tem propadla po avstrijskih zakonodajnih volitvah leta 2024.<ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/austria-nehammer-coalition-stocker-4bb25ad73af94692e6e6caffa05f7849|title=Austrian People’s Party nominates Christian Stocker as interim leader after Nehammer resigns|website=AP News|language=en|date=5 January 2025}}</ref> 27. februarja 2025 so SPÖ, ÖVP in NEOS objavili dogovor o oblikovanju koalicijske vlade, ki jo bo vodil Stocker kot kancler.<ref>{{Navedi splet|title=Austria is getting a new coalition government without the far-right election winner|url=https://apnews.com/article/austria-new-government-coalition-stocker-2d39904a00c33d382b1c94cb021d0c0c|website=AP News|accessdate=27 February 2025|language=en|date=27 February 2025}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Stocker se je rodil in odraščal v [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]], tam je obiskoval tudi osnovno in srednjo šolo. Njegov oče Frank Stocker je bil predstavnik [[Avstrijska ljudska stranka|Avstrijske ljudske stranke]] (ÖVP) v državnem svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.meinbezirk.at/wiener-neustadt/c-politik/franz-stocker-feiert-85-geburtstag_a2672939|title=Franz Stocker feiert 85. Geburtstag|last=Peter Zezula|date=8 June 2018|accessdate=3 March 2025|website=meinbezirk.at|language=de|archive-date=2025-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20250303134343/https://www.meinbezirk.at/wiener-neustadt/c-politik/franz-stocker-feiert-85-geburtstag_a2672939|url-status=dead}}</ref> Študiral je pravo na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]] in leta 1986 diplomiral z magisterijem. Leta 1988 je doktoriral iz prava.<ref name="Austrian Parliament biography"/> == Politična kariera == Stocker je 12. junija 2019 prisegel kot član [[Parlament Avstrije|državnega sveta]] v XXVI. zakonodajnem obdobju in nasledil [[Johann Rädler|Johanna Rädlerja]], ki je prej odstopil. Junija 2021 je bil Stocker ponovno izvoljen za predsednika ÖVP v Dunajskem Novem mestu. Decembra 2021 je bil imenovan za tiskovnega predstavnika za notranje zadeve in varnost v okviru poslanske skupine ÖVP. Marca 2022 je bil Stocker izvoljen za namestnika predsednika območne enote stranke, septembra 2022 pa je bil imenovan za generalnega sekretarja ÖVP. Na volitvah v državni svet leta 2024 je bil glavni kandidat stranke v okraju [[Južna Spodnja Avstrija]] in bil uvrščen na sedmo mesto na zvezni listi ÖVP, s čimer si je zagotovil neposreden mandat v svojem okraju. Po volitvah je postal član pogajalske skupine ÖVP za pogovore o oblikovanju vlade s Socialdemokratsko stranko (SPÖ) in NEOS. 5. januarja 2025 je bil Stocker po propadlih pogajanjih med ÖVP, SPÖ in NEOS in posledičnem odstopu [[Karl Nehammer|Karla Nehammerja]] imenovan za predsednika ÖVP. Pod njegovim vodstvom je ÖVP začela pogajanja s [[Avstrijska svobodnjaška stranka|Avstrijsko svobodnjaško stranko]] (FPÖ), ki je na zakonodajnih volitvah leta 2024 postala najmočnejša stranka. Kljub temu, da je Stocker pred tem močno kritiziral FPÖ, so se pogajanja med obema strankama nadaljevala, a so 12. februarja 2025 naposled propadla. Po volitvah v lokalni svet v Spodnji Avstriji leta 2025 je Stocker odstopil z mesta predstavnika v Dunajskem Novem mestu in odstopil tudi kot podžupan, ostal pa je predsednik mestne stranke. === Avstrijski kancler === [[Slika:Mitglieder des Kabinetts Stocker, 3. März 2025.jpg|sličica|Prisega Stockerjeve vlade]] Po ponovnih koalicijskih pogajanjih med ÖVP, SPÖ in NEOS je Stocker najresnejši kandidat za mesto [[Kancler Avstrije|kanclerja]]. Na ta položaj je prisegel 3. marca 2025.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=V Avstriji imajo novo vlado|url=https://www.rtvslo.si/enostavno/svet/v-avstriji-imajo-novo-vlado/738405|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-05|language=sl|first=M. Z. / MMC|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Avstrija je dobila novo vlado|url=https://www.delo.si/novice/svet/na-dunaju-prisegla-nova-avstrijska-vlada-christiana-stocker-ja|website=www.delo.si|accessdate=2025-03-05|language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{Kanclerji Avstrije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stocker, Christian}} [[Kategorija:Avstrijski politiki]] [[Kategorija:Avstrijski pravniki]] [[Kategorija:Ministri vlade Avstrije]] [[Kategorija:Kanclerji Avstrije]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete na Dunaju]] [[Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti na Dunaju]] agr20qxhos7oy3u1vpbk3pdyrkrqkel 2 576626 6674921 6674637 2026-05-12T13:55:18Z SirFranzPaul 189873 6674921 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik}} <!-- Urejajte pod to vrstico --> {{Sidebar <!--metapodatki --> | name = Protestantizem na Slovenskem | contentclass = hlist | expanded={{{expanded|}}} <!--glava--> | pretitle = Niz člankov | image = [[Slika:Primož Trubar - Catechiſmus.jpg|150px]] | title = [[Protestantizem na Slovenskem]] | heading1 = Pisci | content1 = * '''[[Primož Trubar]]''' * '''[[Adam Bohorič]]''' * '''[[Sebastijan Krelj]]''' * '''[[Jurij Dalmatin]]''' * [[Samuel Budina]] * [[Lenart Merherič]] * [[Mihael Bučič]] * [[Janž Schweiger]] * [[Lenart Budina]] * [[Marko Kumpreht]] * [[Janž Znojilšek]] * [[Matija Trost]] * [[Janž Tulščak]] * [[Andrej Savinec]] * [[Felicijan Trubar]] * [[Jurij Juričič]] * [[Matija Klombner]] | heading3 = Vplivi | content3 = * * [[Peter Pavel Vergerij]] * [[Ivan Ungnad]] * [[Peter Bonomo]] | heading2 = Pomembna dela | content2 = * '''''[[Catechismus (1550)|Katekizem]]''''' in '''''[[Abecedarium|Abecednik]]''''' * '''''[[Zimske urice proste|Zimske urice]]''''' * '''''[[Otročja biblija|Otročja Biblija]]''''' * '''''[[Dalmatinova Biblija]]''''' * ''[[Articuli|Articvli]]'' * ''[[Cerkovna ordninga]]'' * ''[[Postila slovenska|Postilla]]'' * ''[[Ta celi catehismus (pesmarica 1584)|Ta celi catehismvs]]'' * <small>[[Protestantizem_na_Slovenskem#Seznam_pomembnej%C5%A1ih_slovenskih_del_protestantov|(več)]]</small> | heading4 = Drugo | content4 = * [[Dan reformacije]] * [[Južnoslovanski biblijski inštitut]] * [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|Evangeličani v Sloveniji]] }} tstujn9u5sjbc2mtx9lykzk1e1higcy 0 577101 6675147 6446914 2026-05-13T06:35:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675147 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image = Dresdner Grüner Diamant - Neues Grünes Gewölbe Dresden.jpg | caption = Diamant v okrasju zaponke za klobuk | name = | weight = 41 karatov (8,2 g) | grams = | color = | cut = | country = | found = | owner = }} [[Image:Dresden Grün Diamant copy.jpg|thumb|upright=1.1|Steklena kopija Dresdenskega zelenega diamanta]] '''Dresdenski zeleni diamant''', znan tudi kot '''dresdenski zeleni''', je 41-karatni (8,2 g) naravni zeleni [[diamant]], ki izvira iz indijskih rudnikov Kollur.<ref>{{cite web|title=Green Diamonds|url=https://en.israelidiamond.co.il/wikidiamond/fancy-color-diamonds/green-diamonds/|website=israelidiamond.co.il}}</ref> Dresden zeleni je redek tip IIa, s čistostjo VS1 in naj bi bil potencialno brezhiben v notranjosti, če ga nekoliko predelamo.<ref>{{Cite web|url=http://famousdiamonds.tripod.com/dresdengreendiamond.html|title=The Dresden Green Diamond|website=famousdiamonds.tripod.com}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ime je dobil po [[Dresden|Dresdnu]], glavnem mestu nemške dežele [[Saška|Saške]], kjer je bil na ogled večji del zadnjih dveh stoletij, nazadnje v Novem zelenem trezorju na Dresdenskem gradu. Po drugi svetovni vojni so ga za desetletje preselili v [[Moskva|Moskvo]], preden so ga vrnili v Dresden. Novembra 2019 je bil poslan na izposojo v [[Metropolitanski muzej umetnosti]] v New Yorku,<ref>{{cite web |url=https://www.skd.museum/en/besucherservice/press/2019/green-diamond-to-act-as-cultural-ambassador-for-dresden-in-new-york/|title= Green diamond to act as cultural ambassador for Dresden in New York - Loans from Staatliche Kunstsammlungen Dresden to feature in exhibition at Metropolitan Museum of Art|date=18 November 2019|website=Staatliche Kunstsammlungen Dresden|access-date=25 November 2019}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.cnn.com/europe/live-news/green-vault-dresden-heist-live-grm-intl/index.html |title=Archived copy |website=www.cnn.com |access-date=15 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191125183114/https://www.cnn.com/europe/live-news/green-vault-dresden-heist-live-grm-intl/index.html |archive-date=25 November 2019 |url-status=dead}}</ref> tako da ni bil odnesen kot kraja dragulja 25. novembra.<ref>{{cite web |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-50545003 |title=Dresden Green Vault robbery: Priceless diamonds stolen |last= |first= |date= 25 November 2019|website= BBC World News|access-date= 25 November 2019|quote=}}</ref> == Zgodovina == Dresdenski zeleni diamant ima zgodovinski zapis, ki sega v leto 1722, ko je londonski časopis v svoji izdaji od 25. oktobra do 27. oktobra objavil članek o njem.<ref name=Streeter>{{cite book |url=http://www.farlang.com/diamonds/streeter_great_diamonds/page_275 |title=Dresden Green Diamond, in "The Great Diamonds of the World" |author=Edwin W. Streeter |year=1898 |accessdate=30 October 2011 |publisher=George Bell & Sons |archive-url=https://web.archive.org/web/20070209140510/http://www.farlang.com/diamonds/streeter_great_diamonds/page_275 |archive-date=9 February 2007 |url-status=dead }}</ref> Pridobil ga je [[Avgust III. Poljski]] od nizozemskega trgovca leta 1742 na Leipziškem sejmu. Leta 1768 je bil diamant vgrajen v izjemno dragocen okras za klobuk, obdan z dvema velikima ter 411 srednje velikimi in majhnimi diamanti.<ref name=Syndram2>Dirk Syndram, ''Prunkstücke des Grünen Gewölbes zu Dresden'', 5th ed. Leipzig: Seemann, 2006, {{ISBN|978-3-86502-150-2}}, pp. 166-173 {{in lang|de}}</ref> V tem okolju se Dresdenski zeleni pojavlja še danes. Leta 2000 je ameriško draguljarno podjetje Harry Winston poskrbelo, da je Dresdenski zeleni razstavljen v glavni trgovini v New Yorku in nato v Smithsonianu v Washingtonu, D. C., kjer je bil razstavljen v paviljonu Harry Winston poleg največjega modrega diamanta na svetu, [[diamant Hope|diamanta Hope]]. Leta 2019 je Dresdenski zeleni diamant za las ušel kraji v vlomu v Dresdenski Green Vault, ker je bil takrat posojen newyorškemu Metropolitanskemu muzeju. == Barva == Edinstvena jabolčno zelena barva kamna je posledica naravne izpostavljenosti radioaktivnim snovem, saj lahko sevanje diamantom spremeni barvo. Dresdenski zeleni diamant je bil uporabljen za primerjavo naravnih in laboratorijsko proizvedenih zelenih diamantov - upamo, da ga bo mogoče uporabiti za pripravo testa za razlikovanje med naravno zelenimi diamanti, ki so precej redki, in tistimi, proizvedenimi v laboratoriju. == V popularni kulturi == Zaplet romana ''Dresden Green'' iz leta 1966 Nicolasa Freelinga se nanaša na namišljeno krajo diamanta ''Dresden Green'' in poskuse, da bi ga vrnili.<ref>{{Citation | author1=Freeling, Nicolas | title=The Dresden Green | date=1975 | publisher=Penguin | isbn=978-0-14-002902-4 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category}} [[Kategorija:Diamanti|Daria-i-Noor]] [[Kategorija: Golkondski diamanti]] 8bevtg3lbj5tsftp8ru2sb0e0iqce41 0 578994 6675233 6498366 2026-05-13T09:26:34Z Shabicht 3554 6675233 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Avstriji | name_local= Šmihel nad Pliberkom | Name = St. Michael ob Bleiburg | Bild = | Bundesland = [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] | Bezirk = Velikovec | Gemeinde = [[Bistrica pri Pliberku]] |Gemeindekennzahl = 20805 |Ortschaft = St. Michael ob Bleiburg |Ortschaftskennziffer = 02681 }} '''Šmihel nad Pliberkom''' ({{Jezik-de|St. Michael ob Bleiburg}}) je naselje v Občini [[Bistrica pri Pliberku]] v [[Okraj Velikovec|okraju Velikovec]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Rimskokatoliško [[Teritorialna župnija|teritorialno]] župnijo sv. Mihaela, ki je cerkvenoupravno spadala pod [[Oglejski patriarhat|Oglejski patriahat]] ter je imela sedež v Šmihelu nad Pliberkom, zgodovinarji uvrščajo med t.i. [[Pražupnija|pražupnije]] in je kot taka izmed najstarejših na slovenskem etničnem ozemlju.<ref>{{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2013 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem: k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn= |cobiss=268869376 |pages=}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-naselje-at}} 855z0daucysm8laeigd6tow0hh3nmw8 118 584108 6675079 6674571 2026-05-12T20:31:45Z Raprep 220594 dodal in izbrisal nekaj besedila 6675079 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == Slovensko politično vodstvo je izhajalo iz stališča, da so jugoslovanske republike izvorne nosilke suverenosti, zato je že pred plebiscitom o samostojnosti Republike Slovenije zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej,<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} hkrati pa svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve ter poteze po spopadu poleti 1991, v katerem je "''kapituliralo''"<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}}<ref name=":24" />, pred domačo in tujo javnostjo opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našlo "''partnerja za pogovore''"<ref name=":20" /> Razlogi spopada. Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja.<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> Način slovenskih oblasti, ki ga je narekovala predvsem vladna koalicija [[:sl:DEMOS|Demos]], so zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) tradicionalni lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|Zveznega izvršnega sveta]] (ZIS) oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških izvršnih svetov ("vlad") oziroma proračunov. Odločitev o prisvajanju carin je slovenska vlada sprejela nekaj dni po [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS]] konec decembra 1990; cariniki, sicer uslužbenci Zvezne carinske uprave, delujoči na ozemlju RS, pa so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu.<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|pages=68—69}} V odgovor na slovensko prisvajanje carin je ZIS aprila 1991 pripravil in maja sprejel odlok o izvajanju zveznih carinskih predpisov na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji. Odlok je ZIS omogočal gotovinsko carinjenje v Sloveniji ter angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih jugoslovanskih republik na zunanji meji SFRJ v Sloveniji. [[Jugoslovanska ljudska armada]] (JLA), tudi zadolžena za izvedbo odloka, pa naj bi carinikom, lojalnim ZIS, in zveznim miličnikom pomagala pri razmestitvi na mejo ter prevzemu mejnih prehodov in poskrbela za varovanje ter transport gotovine v Beograd.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—275}} Carinski spor so v obdobju do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991 zaznamovali opozorila in pozivi zveznih oblasti, naj slovenske oblasti izvajajo zvezne carinske predpise in preusmerijo carine v zvezni proračun, ter prazne obljube o izvajanju zveznih carinskih predpisov s slovenske strani.<ref name=":16" />{{Rp|pages=68—69}} Slovensko vodstvo se je odločilo za taktiko zavlačevanja, izmikanja in zavajanja vse do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991, ki so ji sledili zavzetje carinarnic in mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s strani oboroženih formacij RS, prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in zamenjava državnih simbolov na meji.<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} ZIS je na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 na enostranske poteze RS odgovoril z izvršbo aprila pripravljenega "carinskega" odloka in posledično intervencijo v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}} Intervencija poleti 1991 je bila omejena<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> in ni ogrožala oblasti RS, saj JLA ni napadla njenih upravnih institucij, niti ni imela polnomočja za razpustitev Demosove vlade, Predsedstva RS ali [[:sl:Skupščina_Socialistične_republike_Slovenije|Skupščine RS]]. JLA takisto ni ogrožala pravice do samoodločbe in dogovorjene osamosvojitve RS. S prelivanjem krvi je 27. 6. 1991 začela slovenska stran.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|page=315}}<ref name=":3" />{{Rp|page=47}}<ref name=":4" />{{Rp|page=286}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. Slovenske oborožene sile so v noči s 28. na 29. 6. 1991 začele obširnejši napad in do jutranjih ur zavzele več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA so dokaj hitro podlegle bojnemu delovanju obloženih formacij RS. Prvotni taktični uspeh JLA, ki je z omejeno "carinsko" akcijo v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje in vzpostavila nadzor nad večino mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji,<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|pages=48—49}} se je kasneje prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Pobuda v konfliktu je spet prešla na stran JLA, ko je intenzivirala bojno delovanje svojega letalstva, tako prisilila slovensko stran k pogajanjem in 2. 7. 1991 tudi k sprejetju pogojev premirja. Slovensko vodstvo, ki je med pogajanji na televiziji spremljalo posnetke (posledic) zračnih napadov JLA, je bilo besno, a je hkrati želelo napade čim prej ustaviti. Pristalo je na okvir premirja, nastal po diktatu JLA; zahteve JLA so bile: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve ZIS o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.{{listref|VII|p=302—303}} Okvir premirja, slovenski strani vsiljen 2. 7. 1991, je bil osnova za nadaljnja pogajanj na Brionih 7. 7. 1991. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=142}} ZIS je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve ZIS in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna (“Badinterjeva”) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je Zveznemu izvršnemu svetu dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Zaradi različnih pogledov na politično, pravno in institucionalno preureditev Jugoslavije in slovenskega zagovarjanja avtonomije povečini z Albanci poseljenega [[Kosovo|Kosova]] sta se Slovenija in [[Serbia|Srbija]] že konec osemdesetih zapletli v spor, ki je prerasel v ekonomsko vojno,<ref name=":4" />{{Rp|page=63}} politično vodstvo Srbije pa napeljal k zaključku, da je treba Slovenijo "''izgnati''"<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} iz Jugoslavije. Srbsko vodstvo se je zavedalo, da je izgon Slovenije pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, potem ko je ravnanje slovenske strani razumel kot zahrbtno in kot izigravanje doseženih dogovorov. Konflikt v Sloveniji je vodstvo Srbije izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, s pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo pa je na koncu doseglo tudi izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,{{listref|VII|p=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo. == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvorna suverenost in zveznemu centru izvedena.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/Iskanje.php?type=napredno&stl0=Avtor&niz0=Petra%C4%8D+Kvirin&lang=eng|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=februar 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48,49}} Motila sta jih predvsem z Ustavo SFRJ (1974) zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo zvezne ustave, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. (('''OPOMBA''': [[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.)) Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ). PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}} ['''OPOMBA:''' Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].] Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je nekoliko kasneje izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek osamosvojitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij. ['''OPOMBA''' Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost;<ref>{{Navedi knjigo|title=Imaginarij Balkana|last=Todorova|first=Marija|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK|year=2001|location=Ljubljana}}</ref> "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav slovensko vodstvo s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, sprenevedanjem, zavajanjem, krajo, na koncu s prelivanjem krvi.] === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvorno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno "tekoče posle", izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} A vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije. <ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so tudi ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval skupno carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. "Ustavna struja" v Demosu je menila, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so menili, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat res ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref>{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS vložila predlog za razpis. Skupščina RS je predlog zavrnila, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj ostane federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno samostojnost sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Skupščina RS je ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom RS glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami podprlo samoodločbo in samostojnost Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/2/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=25. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana}}</ref> Vodstvo RS je sčasoma prišlo do zaključka, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Provociranje v Pekrah === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5" />{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejstev in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Republiki nima pravice do ne-izpogajane osamosvojitve; realizacija samoodločbe ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref>{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} ['''OPOMBA:''' primerjava z BREXIT] === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === ['''OPOMBA:''' V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, ker carine so tradicionalna lastna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU.<ref>{{Navedi splet|url=https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/long-term-eu-budget/2021-2027/revenue/own-resources/customs-duties_sl|title=Carine|publisher=Evropska komisija|accessdate=7. 4. 2026}}</ref> ] Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Prilaščanje carin s strani slovenskih oblasti je vodilo do spopada v Sloveniji poleti 1991. Tudi vlade drugih jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerile v republiške proračune, a Skupščina RS je prihodke od carin razglasila za izvorni prihodek RS, slovenska vlada pa v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref>»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov .<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref>{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so obrnili hrbet svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje zveznih miličnikov in carinikov, lojalnih zvezni vladi, na mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala in s tem tudi carinsko-miličniško-armadno intervencijo v Sloveniji. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejel pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami ES in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Zaradi zavrnitve konstruktivnih predlogov za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podanih s strani Predsedstva SFRJ, slovensko vodstvo ne nosi odgovornosti le za začetek spopada v Sloveniji, pač pa, kot je Kučanu pred začetkom Konference o Jugoslaviji septembra 1991 v Haagu očital Zimmermann, tudi velik del odgovornosti za prelivanje krvi v drugih delih Jugoslavije. Sebično slovensko republiško vodstvo<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} se je zavedalo, da lahko "odhod" Slovenije pred sprejetjem zvezne zakonodaje, ki bi urejala in določala dogovorjene pogoje in proces razdružitve za vse republike oziroma narode, sproži "''verižno reakcijo''"<ref name=":4" />{{Rp|page=81}} in izbruh nasilja v preostalih delih Jugoslavije.<ref name=":10" />{{Rp|page=146}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Information_warfare|informacijsko vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17" /> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejstev in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. '''OPOMBA MEDVEDJEK''' V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da vojno vodila za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak. '''OPOMBA PRODAJA OROŽJA''' === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na mejah; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.{{listref|VII|p=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je pristanek na pogoje premirja, v veliki meri prilagojene diktatu JLA, komentiral z besedami: "''To je puč. Gre za proti-slovenski diktat''."<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^Repe:372}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela! ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /><ref name=":22" /> <s>Izjava implicira, da izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben.</s> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski "posel" === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz BiH [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{opombe|group=efn}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ oejy44yxp6qrogmduy0evqbny30ifah 0 584501 6675189 6673838 2026-05-13T07:55:48Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Občina Vrhnika]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675189 wikitext text/x-wiki {{reklama}} Drenovo (Drenov grič) Drenovo je manjša stanovanjska soseska vrstnih hiš na območju krajevne skupnosti Drenov grič v občini Vrhnika, v jugozahodnem delu Slovenije. Nahaja se na robu Ljubljanskega barja, v neposredni bližini avtoceste A1, približno 2 kilometra vzhodno od središča Vrhnike. Soseska je del širšega urbanega območja Drenovega griča in je znana po mirnem bivalnem okolju, obdana z gozdom in naravnimi površinami. ==Geografija== Drenovo se razprostira na rahlo dvignjenem terenu Drenovega griča, ki ponuja razgled na okoliško naravo in Ljubljansko barje. Sosesko sestavlja niz sodobnih vrstnih hiš, zgrajenih v urejeni mreži ulic in zelenih površin. Arhitekturno se soseska odlikuje po enotnem urbanističnem slogu in premišljeno zasnovanem bivalnem okolju. ==Zgodovina== Gradnja soseske Drenovo je potekala v zadnjih desetletjih 20. stoletja in v začetku 21. stoletja kot del širše stanovanjske širitve Vrhnike proti vzhodu. Zaradi dobrih prometnih povezav z Ljubljano in bližine narave se je območje hitro razvilo v priljubljeno lokacijo za družinsko bivanje. ==Prebivalstvo== V Drenovu prebivajo predvsem družine in posamezniki, ki delujejo v okolici Vrhnike in Ljubljane. Soseska nima uradno ločenega statusa naselja, temveč spada pod naselje Drenov grič, ki je upravno del občine Vrhnika. ==Infrastruktura== V bližini soseske se nahajajo: osnovna šola in vrtec (na Drenovem griču), lokalna trgovina, pošta in druge osnovne storitve, urejene prometne povezave z Vrhnikom in Ljubljano (bližina avtocestnega priključka), avtobusne linije v smeri Vrhnike in glavnega mesta. ==Narava in rekreacija== Soseska Drenovo je obdana z gozdnimi površinami, ki nudijo možnosti za sprehode, tek, kolesarjenje in druge rekreacijske dejavnosti. V bližini se nahajajo pohodniške poti, naravne znamenitosti Ljubljanskega barja ter območja, zanimiva za ljubitelje narave in opazovalce ptic. ==Zanimivosti== Območje Drenovega griča je bogato z arheološkimi ostalinami, ki pričajo o prazgodovinski naseljenosti. Soseska je primer sodobnega urbanističnega razvoja z upoštevanjem naravnega okolja. Zunanje povezave Občina Vrhnika Krajevna skupnost Drenov grič - Lesno Brdo https://www.drenovo.si/ [[Kategorija:Občina Vrhnika]] ek58g2go2mpeuk5vfids5kux703npib 10 587820 6675148 6674708 2026-05-13T06:49:37Z Sporti 5955 +1 6675148 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = Etapne dirke |title = [[Etapna dirka (kolesarstvo)|Etapne kolesarske dirke]] |state = {{{state|autocollapse}}} |bodyclass = hlist |group1 = [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] |list1 = * [[Dirka po Italiji]] * [[Dirka po Franciji]] * [[Dirka po Španiji]] |group2 = [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velikih sedem]] |list2 = * [[Pariz–Nica]] * [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] * [[Dirka po Kataloniji]] * [[Dirka po Baskiji]] * [[Dirka po Romandiji]] * [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]] * [[Dirka po Švici]] |group3 = Ostale |list3 = * [[Dirka po Albaniji]] * [[Dirka po Alpah]] * [[Dirka po Avstriji]] * [[Dirka po Azerbajdžanu]] * [[Beograd–Banjaluka]] * [[Dirka po Baltiku]] * [[Dirka po Bolgariji]] * [[Dirka po Češki]] * [[Dirka okoli jezera Činghaj]] * [[Dirka po Estoniji]] * [[Dirka po Grčiji]] * [[Dirka po Hrvaški]] * [[Istrska pomlad]] * [[Dirka po Kosovu]] * [[Dirka po Madžarski]] * [[Dirka po Małopolski]] * [[Dirka po Poljski]] * [[Dirka po Romuniji]] * [[Dirka po Slovaški]] * [[Dirka po Sloveniji]] * [[Dirka po Srbiji]] * [[Dirka po Turčiji]] * [[Dirka po Zgornji Avstriji]] * [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] |group4 = Nekdanje |list4 = * [[Alpe–Adria (kolesarska dirka)|Alpe–Adria]] * [[Dirka miru]] * [[Dirka po Jugoslaviji]] * [[Po poteh AVNOJ–a (kolesarska dirka)|Po poteh AVNOJ–a]] * [[Po poteh kralja Nikole]] }}<noinclude> {{collapsible option}} [[Kategorija:Kolesarske predloge| ]] </noinclude> 9r2b6p80rbz6z66bw4pfmwqvtqgdz6t 0 588858 6674999 6648640 2026-05-12T16:54:23Z ~2026-28576-06 259762 6674999 wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name = Volčji brlog |native_name = {{lang|de|Wolfsschanze}} |partof = del Del Führerjevega poveljstva {{lang|de|Führerhauptquartiere}} |location = Danes Gierłoż, [[Poljska]] |image = Adolf Hitler's Bunker in Wolfsschanze b.jpg |image_size = 275 |caption = Hitlerjev okrepljen bunker pri {{lang|de|Wolfsschanze}} |map_type = Poljska |map_size = |map = |map_caption =Lega na Polskem |coordinates = {{coord|54.0804|21.4941|scale:10000|display=inline,title}} |type = Kamuflirani betonski bunkerji |built = {{start date and years ago|1941}} |used = Junij 1941 – januar 1945 |builder = Hochtief AG, Organisation Todt |materials = 2 m [[armirani beton]] |fate = Delno porušeno s strani umikajočih se nemških sil |condition = Večinoma uničeno |ownership = Poljska vlada |open_to_public = Da |garrison = {{ubl|{{lang|de|Reichssicherheitsdienst}}|{{lang|de|Führerbegleitbrigade}}}} |past_commanders = Johann Rattenhuber |occupants = {{ubl|[[Adolf Hitler]]| Vlada nacistične Nemčije|{{lang|de|Vrhovno poveljstvo Wehrmachta}}}} |battles = |events = 20. julij Plot |image2 = [[File:WolfsLairThenAndNow.gif|250px]] |caption2 = Lega znotraj zgodovinskih in sedanjih meja }} '''Volčji brlog''' ({{langx|de|Wolfsschanze}}; {{langx|pl|Wilczy Szaniec}}) je bil prvi vojaški štab [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] na vzhodni fronti v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Štab je bil v [[Mazurija|mazurskih]] gozdovih, blizu vasi Görlitz (danes Gierłoż), približno 8 kilometrov vzhodno od mesta Rastenburg (danes Kętrzyn) na današnjem Poljskem. Osrednji kompleks in Führerjev bunker so obdajale tri varnostne cone, ki sta jih varovali dve enoti Schutzstaffel (SS): SS-Begleitkommando des Führers in Reichssicherheitsdienst. Oklepna Führerbegleitbrigade [[Wehrmacht]]a je bila v pripravljenosti v bližini, vendar je bila kot del elitne nemške divizije Großdeutschland uporabljena za protinapad na preboje [[Rdeča armada|Rdeče armade]] na fronti armadne skupine Center in za reševanje odrezanih oklepnih enot vojske, letalstva, padalcev in SS. Zarota 20. julija, poskus atentata na Hitlerja, se je zgodila v Volčjem brlogu 20. julija 1944.<ref>Kershaw 2000 p. 55</ref> == Ime == Ime ''Wolfsschanze'' izhaja iz ''Wolf'', vzdevka Hitlerja, ki so ga uporabljali le njegovi tesni prijatelji. ''Wolf'' se je uporabljal v več nazivih Hitlerjevega poveljstva po okupirani Evropi, kot sta ''Wolfsschlucht I'' in ''II'' v [[Belgija|Belgiji]] in [[Francija|Franciji]] ter ''Werwolf'' v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Samo ime Adolf izvira iz germanskega ''Athalwolf'', 'plemeniti volk'. Čeprav je standardni prevod v ''Volčji brlog'', ''Schanze'' v nemščini označuje stensko svetilko, reduto ali začasno terensko utrditev. Nemški prevod za volčji brlog je ''Höhle'' (jama) ali ''Bau'' (bivališče). == Zgodovina == Kot del priprav na prihajajočo [[Operacija Barbarossa|operacijo Barbarossa]] je bila konec leta 1940 sprejeta odločitev o izgradnji vojaškega poveljstva za ''[[Führer]]ja'' v vzhodni Evropi, podobnega konceptu ''Felsennest'' v zahodni Evropi. Tako kot ''Felsennest'' je moral biti tudi novi poveljstvo čim bližje fronti, a dovolj daleč, da je bilo varno pred sovražnikovimi silami. Sčasoma je bila izbrana strogo zaupna lokacija sredi mazurskih gozdov, v takratni Vzhodni Prusiji, daleč od cest in urbanih območij, dostopna le z eno samo železnico in majhno letališčem. Da bi ohranili tajnost, so domačinom povedali, da gre za gradbena dela za novo cementarno. Organizacija Todt je do 21. junija 1941 dokončala gradnjo celotnega 6,5 ​​km² velikega kompleksa. Hitler je prvič prispel v poveljstvo 24. junija 1941, dva dni po začetku operacije Barbarossa. Na vrhuncu je v Volčjem brlogu živelo in delalo več kot 2000 ljudi, vključno z degustatorji hrane, ki so pred Hitlerjevim jedjo poskusili njegovo hrano, da bi ga zaščitili pred zastrupitvijo.<ref>{{Cite web |last=Paterson |first=Tony |date=2014-09-17 |title=Hitler's only surviving food taster reveals the horrors of the 'Wolf's Lair' |url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/hitler-s-food-taster-reveals-the-horrors-of-the-wolf-s-lair-9738880.html |access-date=2023-06-28 |website=The Independent |language=en}}</ref> Dodatna gradbena dela so se začela sredi leta 1944, da bi po Hitlerjevem ukazu povečali in okrepili številne prvotne stavbe na lokaciji, čeprav dela niso bila nikoli končana zaradi hitrega napredovanja Rdeče armade med baltsko ofenzivo. Hitler je Volčji brlog zadnjič zapustil novembra 1944, potem ko je tam preživel več kot 800 dni, kar je najdlje, kar je ostal na katerem koli kraju v času vojne, v obdobju 3,5 let. == Razporeditev == Stavbe znotraj kompleksa so bile kamuflirane z grmovjem, travo in umetnimi drevesi na ravnih strehah; med stavbami in okoliškim gozdom je bila postavljena tudi mreža, tako da je bila instalacija iz zraka videti kot neprekinjen gost gozd. Lokacija je bila sestavljena iz treh koncentričnih varnostnih con.<ref>{{Cite web|title=Location and construction of Wolf's Lair – Why Gierloz / Ketrzyn?|url=https://wolfsschanze.pl/en/location-and-construction/|access-date=2022-01-14|website=Wolfsschanze|language=en-US}}</ref> * ''Sperrkreis 1'' (Varnostna cona 1) je bila v osrčju Volčjega brloga, obod je bil obdan z jekleno ograjo in ga je varovala ''SS Reichssicherheitsdienst'' (RSD). Znotraj kompleksa je varnost skrbela ''Dienststelle I'' (poveljstvo I) iz ''SS-Begleitkommando des Führers'' (FBK), ki je delovala pod okriljem ''Obersturmbannführerja'' Bruna Gescheja. To so bili edini oboroženi stražarji, ki so jim Hitler dovolil biti v njegovi bližini.<ref>{{cite book | last = Felton | first = Mark | author-link = | title = Guarding Hitler: The Secret World of the Führer | year = 2014 | publisher = Pen and Sword Military | location = London | isbn = 978-1-78159-305-9 |page=104}}</ref> Nikoli jim ni bilo treba predati orožja in jih nikoli niso preiskali, medtem ko so morali RSD ostati na položajih nekoliko oddaljenih od Hitlerja.<ref>{{cite book | last = Misch | first = Rochus | author-link = | title = Hitler's Last Witness: The Memoirs of Hitler's Bodyguard | url = https://archive.org/details/hitlerslastwitne0000misc | publisher = Frontline Books–Skyhorse Publishing, Inc| location = London | year = 2014 | orig-year = 2008 | isbn = 978-1848327498 |pages =[https://archive.org/details/hitlerslastwitne0000misc/page/120 120]–121}}</ref> V coni so bili Führerjev bunker in deset drugih kamufliranih bunkerjev, zgrajenih iz 2 metra debelega jekleno-armiranega betona. Ta zavetja so varovala člane Hitlerjevega ožjega kroga, kot so [[Joseph Goebbels]], [[Martin Bormann]], [[Hermann Göring]], [[Wilhelm Keitel]] in [[Alfred Jodl]]. Hitlerjeve nastanitve so bile na senčni severni strani Führerjevega bunkerja. Tako Hitlerjev kot Keiteljev bunker sta imela dodatne prostore, kjer so lahko potekale vojaške konference. * ''Sperrkreis 2'' (Varnostna cona 2) je obdajala notranjo cono. V tem območju so bila bivališča več ministrov rajha, kot so [[Fritz Todt]], [[Albert Speer]] in [[Joachim von Ribbentrop]]. V njem so bila tudi bivališča osebja, ki je delalo v Volčjem brlogu in vojašnici RSD. * ''Sperrkreis 3'' (Varnostna cona 3) je bilo močno utrjeno zunanje varnostno območje, ki je obdajalo obe notranji coni. Branili so ga z minami in ''Führerbegleitbrigade'' (FBB), posebno oklepno varnostno enoto Wehrmachta, ki je upravljala stražo, opazovalne stolpe in kontrolne točke. V bližini kompleksa je bil tudi objekt za poveljstvo vojske. FBK in RSD sta bila odgovorna za Hitlerjevo osebno varnost znotraj območja, medtem ko je zunanjo zaščito kompleksa zagotavljala FBB, ki je do julija 1944 postala polk. FBB je bila opremljena s tanki, protiletalskimi topovi in ​​drugim težkim orožjem. Vsako bližajoče se letalo je bilo mogoče zaznati do 100 km od območja. Dodatne čete so bile nameščene tudi približno 75 km stran.<ref name="website">{{Cite web |title=Location and construction of Wolf's Lair – Why Gierloz / Ketrzyn? |url=http://wolfsschanze.pl/en/location-and-construction/}}</ref> [[File:Lageplan Wolfsschanze.svg|thumb|center|upright=2.6|{{image key |list type=ordered|Urad in vojašnica Begleitkommando-SS |Poveljstvo SS spremstva Führerja (FBK)/varnostne službe Reicha |Zasilni generator |Bunker |Pisarna Otta Dietricha, Hitlerjevega tiskovnega sekretarja |Konferenčna soba, kraj poskusa [[Atentat na Adolfa Hitlerja leta 1944|atentata 20. julija 1944]] |Poveljniško mesto RSD |Bunker za goste in zaklonišče pred zračnim napadom |Poveljniško mesto RSD |Sekretariat pod Philippom Bouhlerjem |Štab Johanna Rattenhuberja, vodje SS Hitlerjevega varnostnega oddelka, in pošta |Radijske in stavbe teleteksta |Vozila |Železniški tir za Hitlerjev vlak |Kino |Stavbe generatorjev |Četrt [[Theo Morell|Theodorja Morella]], Karla Bodenschatza, Waltherja Hewela, Hansa-Ericha Vossa, Karla Wolffa in [[Hermann Fegelein|Hermanna Fegeleina]] |Trgovine |Prebivališče Martina Bormanna, Hitlerjevega osebnega tajnika |Prebivališče in bunker Adolfa Hitlerja |Bormanovo osebno zaklonišče pred zračnim napadom zanj in osebje |Pisarna Fritza Wiedemanna in kadrovska pisarna Wehrmachta |Vojaška in štabna menza II |Bila generala [[Alfred Jodl|Alfreda Jodla]], vodje operacij Oberkommanda der Wehrmacht |Gasilski ribnik |[[Joachim von Ribbentrop]], Urad zunanjega ministrstva |Kabine [[Fritz Todt|Fritza Todta]], nato [[Albert Speer|Alberta Speera]] po Todtovi smrti |Poveljniško mesto RSD |Zaklonišče pred zračnim napadom z enotami protiletalskih in mitraljezov na strehi |Hitlerjev bunker in zaklonišče pred zračnim napadom |Nova čajnica |Rezidenca generalfeldmaršala [[Wilhelm Keitel|Wilhelma Keitela]], vrhovnega poveljnika OKW |Stara čajnica |Rezidenca ''Reichsmarschalla'' [[Hermann Göring|Hermanna Göringa]] |Göringovo osebno zaklonišče pred zračnim napadom zanj in osebje, z enotami protiletalskih in mitraljezov na strehi |Pisarne Oberkommanda der [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] |Pisarne Oberkommanda der Marine |Bunker z protiletalskimi sistemi |Pokopališče |Železniška proga Kętrzyn }}]] === Okrepitve === [[File:Bundesarchiv Bild 101III-Reprich-012-08, Wolfschanze, Hitler, Ley, Porsche und Göring.jpg|thumb|Hitler se je leta 1942 srečal z rajhskim komisarjem Robertom Leyem, avtomobilskim inženirjem Ferdinandom Porschejem in rajhsmaršalom Hermannom Göringom v Volčjem brlogu]] Hitlerjeva tajnica Traudl Junge se je spominjala, da je Hitler konec leta 1943 ali v začetku leta 1944 večkrat govoril o morebitnem bombnem napadu zahodnih zaveznikov na Volčji brlog. Citirala je Hitlerjeve besede: »Točno vedo, kje smo in nekoč bodo tukaj vse uničili s skrbno usmerjenimi bombami. Pričakujem, da bodo napadli kadarkoli.«<ref>{{cite book|author=Junge, Traudl|title=Until the Final Hour|url=https://archive.org/details/untilfinalhourhi0000jung|publisher=Weidenfeld & Nicolson|year=2003|page=[https://archive.org/details/untilfinalhourhi0000jung/page/116 116]}}</ref> Po Speerju je Hitler med 28. julijem 1941 in 20. marcem 1942 Rastenburg zapustil le štirikrat, skupno 57 dni. Nato je Hitler naslednje tri mesece preživel v Obersalzbergu, preden se je za naslednjih devet mesecev vrnil v Rastenburg.<ref name="Speer 2">{{cite book |last1=Speer|first1=Albert|title=Inside the Third Reich|date=1995|publisher=Weidenfeld & Nicolson|location=London |isbn=9781842127353 |page=401}}</ref> Hitlerjevo spremstvo se je julija 1944 vrnilo v Wolfsschanze po daljšem poletnem bivanju v Berghofu. Prejšnje majhne bunkerje je Organizacija Todt zamenjala s »težkimi, kolosalnimi strukturami« iz armiranega betona kot obrambo pred strahom pred zračnim napadom.<ref>Junge, Traudl. ''Until the Final Hour''. Weidenfeld & Nicolson, 2003, p. 126.</ref> Po besedah ​​ministra za oborožitev Alberta Speera je bilo »za bunkerje v Rastenburgu [Volčjem brlogu] porabljenih približno 36.000.000 mark.«<ref name = "Speer">Speer, A: ''Inside the Third Reich'', p. 217</ref> Hitlerjev bunker je postal največji, »prava trdnjava« z »labirintom prehodov, sob in dvoran«. Junge je zapisal: »V obdobju med poskusom atentata 20. julija in Hitlerjevim dokončnim odhodom iz Volčjega brloga novembra 1944 smo imeli vsak dan opozorila o zračnem napadu,« »vendar nad gozdom ni nikoli krožilo več kot eno samo letalo in ni bila odvržena nobena bomba. Kljub temu je Hitler nevarnost jemal zelo resno in je mislil, da so vsi ti izvidniški leti priprava na velik napad, ki ga je pričakoval.«<ref>Junge, Traudl. ''Until the Final Hour''. Weidenfeld & Nicolson, 2003, p. 145.</ref> Do zračnega napada ni nikoli prišlo. Nikoli ni bilo razkrito, ali so zahodni zavezniki vedeli za lokacijo in pomen Volčjega brloga. Sovjetska zveza se ni zavedala ne lokacije ne obsega kompleksa, dokler ga njene sile niso odkrile med napredovanjem proti Berlinu v začetku leta 1945.<ref>Antony Beevor (1999) ''Stalingrad: The Fateful Siege: 1942–1943''. New York: Penguin Books. {{isbn|9780140284584}}</ref> == Hitlerjeva dnevna rutina == Hitler je svoj dan začel s sprehodom s psom okoli 10. ure zjutraj, ob 10.30 pa si je ogledal pošto, ki je bila dostavljena po zraku ali kurirskem vlaku. Opoldanski sestanek o situaciji je bil sklican bodisi v Keitelovem bodisi v Jodlovem bunkerju in je pogosto trajal dve uri. Temu je sledilo kosilo ob 14. uri v jedilnici. Hitler je vedno sedel na istem sedežu med Jodlom in Ottom Dietrichom, medtem ko so Keitel, Martin Bormann in Göringov generalni adjutant Karl Bodenschatz sedeli nasproti njega. Po kosilu se je Hitler preostanek popoldneva ukvarjal z nevojaškimi zadevami. Kavo so postregli okoli 17. ure, nato pa je ob 18. uri sledil drugi vojaški sestanek Jodla. Večerja je lahko trajala tudi dve uri, začenši ob 19.30, nato pa so v kinu predvajali filme. Hitler se je nato umaknil v svoje zasebne prostore, kjer je svojim spremljevalcem govoril monologe do poznih ur, običajno pa je šel spat okoli 3. ali 4. ure zjutraj. Občasno sta Hitler in njegovo spremstvo poslušala gramofonske plošče Beethovnovih simfonij, odlomke iz Wagnerjevih ali drugih oper ali nemške samospeve. == Poskus atentata == {{glavni|Atentat na Adolfa Hitlerja leta 1944}} [[File:Bundesarchiv Bild 146-1984-079-02, Führerhauptquartier, Stauffenberg, Hitler, Keitel.jpg|thumb|left|Claus von Stauffenberg (levo) se sreča z Adolfom Hitlerjem v Volčjem brlogu pet dni pred zaroto 20. julija 1944]] V četrtek, 20. julija 1944, je bil v Volčjem brlogu izveden poskus atentata na Hitlerja. Organizirala ga je skupina delujočih in upokojenih vojaških častnikov ter nekaj civilistov, ki so želeli odstraniti Hitlerja in vzpostaviti novo demokratično vlado v Nemčiji, ki bi se z zavezniki pogajala o mirnem koncu vojne pred neizogibnim porazom Nemčije, ki je takrat postal očiten obema stranema. Vendar je bil glavni izziv, s katerim so se soočali zarotniki ta, da je Hitlerjeva navada spreminjanja urnika v zadnjem trenutku privedla do neuspeha poskusov drugih, da bi ga ubili. Sčasoma so zarotniki izbrali Volčji brlog kot primerno lokacijo za napad na Hitlerja, ker je bilo to edino mesto, kjer so bili prepričani, da se lahko dovolj približajo, da ga ubijejo. Štabni častnik polkovnik Claus von Stauffenberg se je prostovoljno javil, da bo na enega od dnevnih vojaških sestankov, ki so običajno potekali v bunkerjih, prinesel bombo, skrito v aktovki, v upanju, da bi se lahko močne okrepitve bunkerjev obrnile proti Führerju s pomočjo udarnega vala eksplozije, ki bi se odbil od močno ojačenih sten prostora in ga zagotovo ubil. Vendar pa so na dan načrtovanega atentata lokacijo sestanka nepričakovano spremenili v lahko opečno kočo zaradi Hitlerjevih pritožb nad izjemno vročino v bunkerjih tistega dne. Ta sprememba kraja sestanka je skupaj z drugimi dejavniki, kot je Hitlerjev nepričakovani sklic sestanka prej, kot je bilo predvideno, prispevala k končnemu neuspehu zarote. Kljub tej spremembi načrtov je Stauffenberg nadaljeval z izvedbo zarote. Aktovko z bombo je prinesel v konferenčno kočo in prosil, naj ga namestijo blizu Hitlerja, ker ima zaradi poškodb, ki jih je utrpel med bojem v Severni Afriki, težave s sluhom, kar bi zagotovilo, da bo bomba dovolj blizu Hitlerja, da bo učinkovita. Bomba je eksplodirala natanko ob 12.42, Stauffenberg pa se je nekaj minut prej opravičil, da se ni udeležil sestanka. Notranjost stavbe je bila uničena, štirje častniki so bili ranjeni in so kasneje umrli zaradi ran, Hitler pa je bil le lažje poškodovan. To je bilo posledica dejstva, da je eden od drugih častnikov, prisotnih na sestanku, zaradi lastnega udobja premaknil aktovko s mesta, kjer jo je Stauffenberg postavil blizu Hitlerja, in jo položil na eno od nog masivne hrastove mize, ki je bila uporabljena za sestanek. Posledično je debela, težka miza absorbirala večino eksplozije, kar je skupaj z zrušitvijo nekaterih tankih sten barake, ki so razpršile udarni val, rešilo Führerju življenje. Še preden je bomba eksplodirala, sta Stauffenberg in njegov adjutant, poročnik Werner von Haeften, že začela odhajati v Berlin, kjer sta nameravala skupaj s svojimi sozarotniki prevzeti nadzor nad državo. Njihov pobeg je vključeval prehod skozi različna varnostna območja, ki so nadzorovala ves dostop do lokacije. Po kratkem postanku na stražnem mestu RSD tik pred Sperrkreis 1 so jima dovolili oditi z vozilom. Nato so oficirja odpeljali po južni izhodni cesti proti vojaškemu letališču blizu Rastenburga. [[File:Bundesarchiv Bild 146-1972-025-10, Hitler-Attentat, 20. Juli 1944.jpg|thumb|[[Hermann Göring]] si ogleduje konferenčno sobo, ki jo je uničila bomba v kovčku, ki jo je 20. julija 1944 pustil Claus von Stauffenberg]] Alarm je bil sprožen, ko sta prispela do stražarnice na obrobju Sperrkreisa 2. Po uradnem poročilu RSHA je »stražar sprva zavrnil prehod, dokler ga Stauffenberg ni prepričal, naj se obrne na adjutanta poveljnika kompleksa, ki je nato končno odobril dovoljenje«. Med tem mestom in zadnjo kontrolno točko Sperrkreisa 3 je Haeften iz avtomobila vrgel še en kovček z neuporabljeno drugo bombo. Moška sta dosegla zunanjo mejo varnostnih con in jima je bilo dovoljeno, da se z letalom vrneta v generalštab vojske v Berlinu. Poskus atentata je izhajal iz ''operacije Valkira'', tajnega načrta, ki ga je Hitler uradno odobril, da bi rezervna vojska prevzela nadzor in zatrla morebiten upor v državi v primeru njegove prezgodnje smrti, ki so ga zarotniki prilagodili svojemu namenu. Na žalost zarotnikov je iz Volčjega brloga kmalu prispela novica, da je Hitler še vedno živ. Ko je od propagandnega ministra Josepha Goebbelsa slišal, da je Hitler res živ, in se pogovarjal s samim Führerjem, je bil major Otto Ernst Remer, poveljnik čet rezervne vojske v Berlinu, ki so bile še vedno zveste režimu, popolnoma prepričan o Hitlerjevem življenju, zato je hitro ponovno vzpostavil nadzor nad ključnimi vladnimi stavbami in aretiral zarotnike. Istega večera so Stauffenberga in njegove sozarotnike na hitro usmrtili s strelnim orožjem pred Bendlerblockom v Berlinu. 20. avgusta 1944 je Hitler osebno podelil preživelim eksplozije bombe »Značko za rane 20. julija 1944«. To odlikovanje so prejeli tudi najbližji sorodniki ubitih v eksploziji. == Uničenje in zavzetje == [[File:Wolfsschanze, Gierloz, Poland 1.jpg|thumb|left|Umikajoči se Nemci so uporabili ogromne količine eksploziva za razstrelitev bunkerjev v Volčjem brlogu. Tukaj je eksplozija dvignila streho bunkerja, izdelano iz trdnega armiranega betona, debelega dva metra.]] [[Rdeča armada]] je dosegla meje Vzhodne Prusije med baltsko ofenzivo oktobra 1944. Hitler je Volčji brlog zadnjič zapustil v ponedeljek, 20. novembra 1944, ko je sovjetsko napredovanje doseglo Angerburg (danes Węgorzewo), 15 km stran. Dva dni pozneje je bil izdan ukaz za uničenje kompleksa. Rušenje se je zgodilo v noči s 24. na 25. januar 1945, deset dni po začetku ofenzive Rdeče armade na Visli in Odri. Uporabljenih je bilo na tone eksploziva; za en bunker je bilo potrebnih približno 8000 kg TNT-ja. Večina stavb je bila zaradi svoje ogromne velikosti in ojačenih konstrukcij le delno uničena. Rdeča armada je 27. januarja brez enega samega strela zavzela zapuščene ostanke Volčjega brloga, isti dan, ko je bil [[Auschwitz]] osvobojen južneje. == Zgodovinska lokacija == [[File:Wilczy Szaniec, 08.jpg|thumb|right|Spomenik poljskim vojakom, ki so razminirali območje med letoma 1945 in 1955]] Po vojni je bilo z območja odstranjenih več kot 54.000 kopenskih min, skupaj z zapuščenim ubojnim sredstvom, celotno najdišče pa je poljska komunistična vlada prepustila propadanju. Od padca [[komunizem|komunizma]] v začetku 1990-ih se je Volčji brlog razvil kot turistična atrakcija. Obiskovalci se lahko odpravijo na enodnevne izlete iz [[Varšava|Varšave]] ali [[Gdansk]]a.<ref>{{Cite web|url=https://www.globotreks.com/destinations/poland/visit-wolfs-lair-warsaw/|title=How to Visit Wolf's Lair from Warsaw|date=13 December 2013}}</ref> V bližini lokacije so zrasli hoteli in restavracije. Občasno so bili predlagani načrti za obnovo območja, vključno z namestitvijo zgodovinskih razstav.<ref>{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2012/09/18/world/europe/restoring-the-walls-and-history-at-a-hitler-command-post.html|title=Restoring the Walls, and the History, at Hitler's Wolf's Lair|first=Joanna|last=Berendt|newspaper=The New York Times|date=17 September 2012}}</ref> Od leta 2019 je lokacija privabilo skoraj 300.000 obiskovalcev na leto. Gozdno okrožje Srokowo, ki upravlja območje, je napovedalo načrte za obnovo in restavriranje zgodovinskega območja, vključno z novimi možnostmi nastanitve, razširjenimi zgodovinskimi razstavami in drugimi nadgradnjami za izboljšanje izkušnje obiskovalcev. Kritiki so bili zaskrbljeni, da bi načrtovane spremembe lahko območje spremenile v kraj za neonacistična romanja, čeprav je tiskovni predstavnik okrožja dejal, da se bodo »potrudili« ohraniti »resnost in spoštovanje zgodovinske resnice«. Pawel Machcewicz, poljski zgodovinar, specializiran za drugo svetovno vojno, je dejal: »Brazgotine, ki jih je pustila vojna, je treba ohraniti in predstaviti kot lekcijo, opozorilo ... Razstave bi morale pojasniti zgodovino, postaviti kraj v kontekst, vendar ga ne bi smele popolnoma zasenčiti.«<ref>Peter, Lawrence (31 July 2019) [https://www.bbc.com/news/world-europe-49111787 "Wolf's Lair: Will Hitler HQ makeover create a Nazi theme park?"] ''[[BBC News]]''.</ref> Februarja 2023 so uradniki gozdnega okrožja Srokowo napovedali, da se je obnova območja Wilczy Szaniec začela in naj bi bila končana do konca leta 2024. Projekt bo vključeval širitev in prenovo hotelske in restavracijske stavbe, dodajanje nove konferenčne sobe, prenovo razstavnega prostora ter gradnjo nove razgledne ploščadi.<ref>{{Cite web |last=Boguszewski |first=Marcin |date=2023-02-06 |title=Hotel i restauracja w 'Wilczym Szańcu' zostaną zmodernizowane |url=https://www.pap.pl/aktualnosci/news%2C1531796%2Cjedna-z-najwiekszych-atrakcji-turystycznych-mazur-wilczy-szaniec-czeka |access-date=2023-07-25 |website=Polska Agencja Prasowa |language=pl}}</ref> Leta 2024 so arheologi, ki so raziskovali nekdanje bivalne prostore kompleksa Hermanna Göringa, poročali o odkritju petih človeških okostij (trije odrasli, najstnik in dojenček, za katere se domneva, da so družina) brez rok in nog ter brez sledi oblačil ali osebnih predmetov, zakopanih pod opečnato hišo.<nowiki><ref name="Grdn2024"></nowiki>{{cite news |last1=Cole |first1=Deborah |title=Five skeletons found under Wolf's Lair home of Hermann Göring in Poland |url=https://www.theguardian.com/world/2024/apr/30/five-skeletons-wolfs-lair-home-hermann-goring-poland |access-date=3 May 2024 |work=The Guardian |date=30 April 2024}}</ref> Ob vsakem od okostij so našli ''belemite'' – fosile izumrlih bitij, podobnih lignjem, imenovanih belemnoidi.<ref>{{cite news |title=Human remains and occult symbols found in Hermann Göring's bunker |url=https://www.thetimes.co.uk/article/human-remains-and-occult-symbols-found-in-hermann-gorings-bunker-782gkbj9w |access-date=7 May 2024 |work=The Times |date=30 April 2024 |archive-date=30 April 2024 |archive-url=https://archive.today/20240430160351/https://www.thetimes.co.uk/article/human-remains-and-occult-symbols-found-in-hermann-gorings-bunker-782gkbj9w |url-status=bot: unknown }}</ref><ref>Bill Yenne (2010). ''Hitler's Master of the Dark Arts: Himmler's Black Knights and the Occult Origins of the SS.'' Zenith Press. p. 69.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Traudl Junge, ''"Bis Zur Letzten Stunde: Hitlers Sekretärin erzählt ihr Leben"'', München: Claassen, 2002, pp.&nbsp;131, 141, 162. * Traudl Junge, ''"Until the Final Hour: Hitler's Last Secretary"'', London: Weidenfeld & Nicolson, 2003, pp.&nbsp;116, 126, 145. * Traudl Junge, ''"Voices from the Bunker"'', New York: G.P. Putnam's sons, 1989. * {{Cite book | last = Kershaw | first = Ian | author-link = | title = Hitler, 1936–45 | publisher = W.W. Norton | location = New York | year = 2000 | isbn = 978-0-393-04994-7 | url-access = registration | url = https://archive.org/details/hitler193645neme00kers }} * Albert Speer, ''"Inside the Third Reich"'', New York and Toronto: Macmillan, 1970, p.&nbsp;217. == Zunanje povezave == {{Commons category|Wolfsschanze|Wolf's Lair}} * [http://www.wolfsschanze.pl/en/historia.html Wolf's Lair website] * [http://www.battlefieldsww2.com/wolfs-lair.html Remnants of Wolf's Lair and how to find it...] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Poljskem]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] 6ch9tku259ix2wo851v4jgh950bc8vj 6675016 6674999 2026-05-12T17:45:01Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28576-06|~2026-28576-06]] ([[User talk:~2026-28576-06|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6648640 wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name = Volčji brlog |native_name = {{lang|de|Wolfsschanze}} |partof = del Del Führerjevega poveljstva {{lang|de|Führerhauptquartiere}} |location = Danes Gierłoż, [[Poljska]] |image = Adolf Hitler's Bunker in Wolfsschanze b.jpg |image_size = 275 |caption = Hitlerjev okrepljen bunker pri {{lang|de|Wolfsschanze}} |map_type = Poljska |map_size = |map = |map_caption =Lega na Polskem |coordinates = {{coord|54.0804|21.4941|scale:10000|display=inline,title}} |type = Kamuflirani betonski bunkerji |built = {{start date and years ago|1941}} |used = Junij 1941 – januar 1945 |builder = Hochtief AG, Organisation Todt |materials = 2 m [[armirani beton]] |fate = Delno porušeno s strani umikajočih se nemških sil |condition = Večinoma uničeno |ownership = Poljska vlada |open_to_public = Da |garrison = {{ubl|{{lang|de|Reichssicherheitsdienst}}|{{lang|de|Führerbegleitbrigade}}}} |past_commanders = Johann Rattenhuber |occupants = {{ubl|[[Adolf Hitler]]| Vlada nacistične Nemčije|{{lang|de|Vrhovno poveljstvo Wehrmachta}}}} |battles = |events = 20. julij Plot |image2 = [[File:WolfsLairThenAndNow.gif|250px]] |caption2 = Lega znotraj zgodovinskih in sedanjih meja }} '''Volčji brlog''' ({{langx|de|Wolfsschanze}}; {{langx|pl|Wilczy Szaniec}}) je bil prvi vojaški štab [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] na vzhodni fronti v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Štab je bil v [[Mazurija|mazurskih]] gozdovih, blizu vasi Görlitz (danes Gierłoż), približno 8 kilometrov vzhodno od mesta Rastenburg (danes Kętrzyn) na današnjem Poljskem. Osrednji kompleks in Führerjev bunker so obdajale tri varnostne cone, ki sta jih varovali dve enoti Schutzstaffel (SS): SS-Begleitkommando des Führers in Reichssicherheitsdienst. Oklepna Führerbegleitbrigade [[Wehrmacht]]a je bila v pripravljenosti v bližini, vendar je bila kot del elitne nemške divizije Großdeutschland uporabljena za protinapad na preboje [[Rdeča armada|Rdeče armade]] na fronti armadne skupine Center in za reševanje odrezanih oklepnih enot vojske, letalstva, padalcev in SS. Zarota 20. julija, poskus atentata na Hitlerja, se je zgodila v Volčjem brlogu 20. julija 1944.<ref>Kershaw 2000 p. 55</ref> == Ime == Ime ''Wolfsschanze'' izhaja iz ''Wolf'', vzdevka Hitlerja, ki so ga uporabljali le njegovi tesni prijatelji. ''Wolf'' se je uporabljal v več nazivih Hitlerjevega poveljstva po okupirani Evropi, kot sta ''Wolfsschlucht I'' in ''II'' v [[Belgija|Belgiji]] in [[Francija|Franciji]] ter ''Werwolf'' v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Samo ime Adolf izvira iz germanskega ''Athalwolf'', 'plemeniti volk'. Čeprav je standardni prevod v ''Volčji brlog'', ''Schanze'' v nemščini označuje stensko svetilko, reduto ali začasno terensko utrditev. Nemški prevod za volčji brlog je ''Höhle'' (jama) ali ''Bau'' (bivališče). == Zgodovina == Kot del priprav na prihajajočo [[Operacija Barbarossa|operacijo Barbarossa]] je bila konec leta 1940 sprejeta odločitev o izgradnji vojaškega poveljstva za ''[[Führer]]ja'' v vzhodni Evropi, podobnega konceptu ''Felsennest'' v zahodni Evropi. Tako kot ''Felsennest'' je moral biti tudi novi poveljstvo čim bližje fronti, a dovolj daleč, da je bilo varno pred sovražnikovimi silami. Sčasoma je bila izbrana strogo zaupna lokacija sredi mazurskih gozdov, v takratni Vzhodni Prusiji, daleč od cest in urbanih območij, dostopna le z eno samo železnico in majhno letališčem. Da bi ohranili tajnost, so domačinom povedali, da gre za gradbena dela za novo cementarno. Organizacija Todt je do 21. junija 1941 dokončala gradnjo celotnega 6,5 ​​km² velikega kompleksa. Hitler je prvič prispel v poveljstvo 24. junija 1941, dva dni po začetku operacije Barbarossa. Na vrhuncu je v Volčjem brlogu živelo in delalo več kot 2000 ljudi, vključno z degustatorji hrane, ki so pred Hitlerjevim jedjo poskusili njegovo hrano, da bi ga zaščitili pred zastrupitvijo.<ref>{{Cite web |last=Paterson |first=Tony |date=2014-09-17 |title=Hitler's only surviving food taster reveals the horrors of the 'Wolf's Lair' |url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/hitler-s-food-taster-reveals-the-horrors-of-the-wolf-s-lair-9738880.html |access-date=2023-06-28 |website=The Independent |language=en}}</ref> Dodatna gradbena dela so se začela sredi leta 1944, da bi po Hitlerjevem ukazu povečali in okrepili številne prvotne stavbe na lokaciji, čeprav dela niso bila nikoli končana zaradi hitrega napredovanja Rdeče armade med baltsko ofenzivo. Hitler je Volčji brlog zadnjič zapustil novembra 1944, potem ko je tam preživel več kot 800 dni, kar je najdlje, kar je ostal na katerem koli kraju v času vojne, v obdobju 3,5 let. == Razporeditev == Stavbe znotraj kompleksa so bile kamuflirane z grmovjem, travo in umetnimi drevesi na ravnih strehah; med stavbami in okoliškim gozdom je bila postavljena tudi mreža, tako da je bila instalacija iz zraka videti kot neprekinjen gost gozd. Lokacija je bila sestavljena iz treh koncentričnih varnostnih con.<ref>{{Cite web|title=Location and construction of Wolf's Lair – Why Gierloz / Ketrzyn?|url=https://wolfsschanze.pl/en/location-and-construction/|access-date=2022-01-14|website=Wolfsschanze|language=en-US}}</ref> * ''Sperrkreis 1'' (Varnostna cona 1) je bila v osrčju Volčjega brloga, obod je bil obdan z jekleno ograjo in ga je varovala ''SS Reichssicherheitsdienst'' (RSD). Znotraj kompleksa je varnost skrbela ''Dienststelle I'' (poveljstvo I) iz ''SS-Begleitkommando des Führers'' (FBK), ki je delovala pod okriljem ''Obersturmbannführerja'' Bruna Gescheja. To so bili edini oboroženi stražarji, ki so jim Hitler dovolil biti v njegovi bližini.<ref>{{cite book | last = Felton | first = Mark | author-link = | title = Guarding Hitler: The Secret World of the Führer | year = 2014 | publisher = Pen and Sword Military | location = London | isbn = 978-1-78159-305-9 |page=104}}</ref> Nikoli jim ni bilo treba predati orožja in jih nikoli niso preiskali, medtem ko so morali RSD ostati na položajih nekoliko oddaljenih od Hitlerja.<ref>{{cite book | last = Misch | first = Rochus | author-link = | title = Hitler's Last Witness: The Memoirs of Hitler's Bodyguard | url = https://archive.org/details/hitlerslastwitne0000misc | publisher = Frontline Books–Skyhorse Publishing, Inc| location = London | year = 2014 | orig-year = 2008 | isbn = 978-1848327498 |pages =[https://archive.org/details/hitlerslastwitne0000misc/page/120 120]–121}}</ref> V coni so bili Führerjev bunker in deset drugih kamufliranih bunkerjev, zgrajenih iz 2 metra debelega jekleno-armiranega betona. Ta zavetja so varovala člane Hitlerjevega ožjega kroga, kot so [[Joseph Goebbels]], [[Martin Bormann]], [[Hermann Göring]], [[Wilhelm Keitel]] in [[Alfred Jodl]]. Hitlerjeve nastanitve so bile na senčni severni strani Führerjevega bunkerja. Tako Hitlerjev kot Keiteljev bunker sta imela dodatne prostore, kjer so lahko potekale vojaške konference. * ''Sperrkreis 2'' (Varnostna cona 2) je obdajala notranjo cono. V tem območju so bila bivališča več ministrov rajha, kot so [[Fritz Todt]], [[Albert Speer]] in [[Joachim von Ribbentrop]]. V njem so bila tudi bivališča osebja, ki je delalo v Volčjem brlogu in vojašnici RSD. * ''Sperrkreis 3'' (Varnostna cona 3) je bilo močno utrjeno zunanje varnostno območje, ki je obdajalo obe notranji coni. Branili so ga z minami in ''Führerbegleitbrigade'' (FBB), posebno oklepno varnostno enoto Wehrmachta, ki je upravljala stražo, opazovalne stolpe in kontrolne točke. V bližini kompleksa je bil tudi objekt za poveljstvo vojske. FBK in RSD sta bila odgovorna za Hitlerjevo osebno varnost znotraj območja, medtem ko je zunanjo zaščito kompleksa zagotavljala FBB, ki je do julija 1944 postala polk. FBB je bila opremljena s tanki, protiletalskimi topovi in ​​drugim težkim orožjem. Vsako bližajoče se letalo je bilo mogoče zaznati do 100 km od območja. Dodatne čete so bile nameščene tudi približno 75 km stran.<ref name="website">{{Cite web |title=Location and construction of Wolf's Lair – Why Gierloz / Ketrzyn? |url=http://wolfsschanze.pl/en/location-and-construction/}}</ref> [[File:Lageplan Wolfsschanze.svg|thumb|center|upright=2.6|{{image key |list type=ordered|Urad in vojašnica Begleitkommando-SS |Poveljstvo SS spremstva Führerja (FBK)/varnostne službe Reicha |Zasilni generator |Bunker |Pisarna Otta Dietricha, Hitlerjevega tiskovnega sekretarja |Konferenčna soba, kraj poskusa [[Atentat na Adolfa Hitlerja leta 1944|atentata 20. julija 1944]] |Poveljniško mesto RSD |Bunker za goste in zaklonišče pred zračnim napadom |Poveljniško mesto RSD |Sekretariat pod Philippom Bouhlerjem |Štab Johanna Rattenhuberja, vodje SS Hitlerjevega varnostnega oddelka, in pošta |Radijske in stavbe teleteksta |Vozila |Železniški tir za Hitlerjev vlak |Kino |Stavbe generatorjev |Četrt [[Theo Morell|Theodorja Morella]], Karla Bodenschatza, Waltherja Hewela, Hansa-Ericha Vossa, Karla Wolffa in [[Hermann Fegelein|Hermanna Fegeleina]] |Trgovine |Prebivališče Martina Bormanna, Hitlerjevega osebnega tajnika |Prebivališče in bunker Adolfa Hitlerja |Bormanovo osebno zaklonišče pred zračnim napadom zanj in osebje |Pisarna Fritza Wiedemanna in kadrovska pisarna Wehrmachta |Vojaška in štabna menza II |Bila generala [[Alfred Jodl|Alfreda Jodla]], vodje operacij Oberkommanda der Wehrmacht |Gasilski ribnik |[[Joachim von Ribbentrop]], Urad zunanjega ministrstva |Kabine [[Fritz Todt|Fritza Todta]], nato [[Albert Speer|Alberta Speera]] po Todtovi smrti |Poveljniško mesto RSD |Zaklonišče pred zračnim napadom z enotami protiletalskih in mitraljezov na strehi |Hitlerjev bunker in zaklonišče pred zračnim napadom |Nova čajnica |Rezidenca generalfeldmaršala [[Wilhelm Keitel|Wilhelma Keitela]], vrhovnega poveljnika OKW |Stara čajnica |Rezidenca ''Reichsmarschalla'' [[Hermann Göring|Hermanna Göringa]] |Göringovo osebno zaklonišče pred zračnim napadom zanj in osebje, z enotami protiletalskih in mitraljezov na strehi |Pisarne Oberkommanda der [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] |Pisarne Oberkommanda der Marine |Bunker z protiletalskimi sistemi |Pokopališče |Železniška proga Kętrzyn }}]] === Okrepitve === [[File:Bundesarchiv Bild 101III-Reprich-012-08, Wolfschanze, Hitler, Ley, Porsche und Göring.jpg|thumb|Hitler se je leta 1942 srečal z rajhskim komisarjem Robertom Leyem, avtomobilskim inženirjem Ferdinandom Porschejem in rajhsmaršalom Hermannom Göringom v Volčjem brlogu]] Hitlerjeva tajnica Traudl Junge se je spominjala, da je Hitler konec leta 1943 ali v začetku leta 1944 večkrat govoril o morebitnem bombnem napadu zahodnih zaveznikov na Volčji brlog. Citirala je Hitlerjeve besede: »Točno vedo, kje smo in nekoč bodo tukaj vse uničili s skrbno usmerjenimi bombami. Pričakujem, da bodo napadli kadarkoli.«<ref>{{cite book|author=Junge, Traudl|title=Until the Final Hour|url=https://archive.org/details/untilfinalhourhi0000jung|publisher=Weidenfeld & Nicolson|year=2003|page=[https://archive.org/details/untilfinalhourhi0000jung/page/116 116]}}</ref> Po Speerju je Hitler med 28. julijem 1941 in 20. marcem 1942 Rastenburg zapustil le štirikrat, skupno 57 dni. Nato je Hitler naslednje tri mesece preživel v Obersalzbergu, preden se je za naslednjih devet mesecev vrnil v Rastenburg.<ref name="Speer 2">{{cite book |last1=Speer|first1=Albert|title=Inside the Third Reich|date=1995|publisher=Weidenfeld & Nicolson|location=London |isbn=9781842127353 |page=401}}</ref> Hitlerjevo spremstvo se je julija 1944 vrnilo v Wolfsschanze po daljšem poletnem bivanju v Berghofu. Prejšnje majhne bunkerje je Organizacija Todt zamenjala s »težkimi, kolosalnimi strukturami« iz armiranega betona kot obrambo pred strahom pred zračnim napadom.<ref>Junge, Traudl. ''Until the Final Hour''. Weidenfeld & Nicolson, 2003, p. 126.</ref> Po besedah ​​ministra za oborožitev Alberta Speera je bilo »za bunkerje v Rastenburgu [Volčjem brlogu] porabljenih približno 36.000.000 mark.«<ref name = "Speer">Speer, A: ''Inside the Third Reich'', p. 217</ref> Hitlerjev bunker je postal največji, »prava trdnjava« z »labirintom prehodov, sob in dvoran«. Junge je zapisal: »V obdobju med poskusom atentata 20. julija in Hitlerjevim dokončnim odhodom iz Volčjega brloga novembra 1944 smo imeli vsak dan opozorila o zračnem napadu,« »vendar nad gozdom ni nikoli krožilo več kot eno samo letalo in ni bila odvržena nobena bomba. Kljub temu je Hitler nevarnost jemal zelo resno in je mislil, da so vsi ti izvidniški leti priprava na velik napad, ki ga je pričakoval.«<ref>Junge, Traudl. ''Until the Final Hour''. Weidenfeld & Nicolson, 2003, p. 145.</ref> Do zračnega napada ni nikoli prišlo. Nikoli ni bilo razkrito, ali so zahodni zavezniki vedeli za lokacijo in pomen Volčjega brloga. Sovjetska zveza se ni zavedala ne lokacije ne obsega kompleksa, dokler ga njene sile niso odkrile med napredovanjem proti Berlinu v začetku leta 1945.<ref>Antony Beevor (1999) ''Stalingrad: The Fateful Siege: 1942–1943''. New York: Penguin Books. {{isbn|9780140284584}}</ref> == Hitlerjeva dnevna rutina == Hitler je svoj dan začel s sprehodom s psom okoli 10. ure zjutraj, ob 10.30 pa si je ogledal pošto, ki je bila dostavljena po zraku ali kurirskem vlaku. Opoldanski sestanek o situaciji je bil sklican bodisi v Keitelovem bodisi v Jodlovem bunkerju in je pogosto trajal dve uri. Temu je sledilo kosilo ob 14. uri v jedilnici. Hitler je vedno sedel na istem sedežu med Jodlom in Ottom Dietrichom, medtem ko so Keitel, Martin Bormann in Göringov generalni adjutant Karl Bodenschatz sedeli nasproti njega. Po kosilu se je Hitler preostanek popoldneva ukvarjal z nevojaškimi zadevami. Kavo so postregli okoli 17. ure, nato pa je ob 18. uri sledil drugi vojaški sestanek Jodla. Večerja je lahko trajala tudi dve uri, začenši ob 19.30, nato pa so v kinu predvajali filme. Hitler se je nato umaknil v svoje zasebne prostore, kjer je svojim spremljevalcem govoril monologe do poznih ur, običajno pa je šel spat okoli 3. ali 4. ure zjutraj. Občasno sta Hitler in njegovo spremstvo poslušala gramofonske plošče Beethovnovih simfonij, odlomke iz Wagnerjevih ali drugih oper ali nemške samospeve. == Poskus atentata == {{glavni|Atentat na Adolfa Hitlerja leta 1944}} [[File:Bundesarchiv Bild 146-1984-079-02, Führerhauptquartier, Stauffenberg, Hitler, Keitel.jpg|thumb|left|Claus von Stauffenberg (levo) se sreča z Adolfom Hitlerjem v Volčjem brlogu pet dni pred zaroto 20. julija 1944]] V četrtek, 20. julija 1944, je bil v Volčjem brlogu izveden poskus atentata na Hitlerja. Organizirala ga je skupina delujočih in upokojenih vojaških častnikov ter nekaj civilistov, ki so želeli odstraniti Hitlerja in vzpostaviti novo demokratično vlado v Nemčiji, ki bi se z zavezniki pogajala o mirnem koncu vojne pred neizogibnim porazom Nemčije, ki je takrat postal očiten obema stranema. Vendar je bil glavni izziv, s katerim so se soočali zarotniki ta, da je Hitlerjeva navada spreminjanja urnika v zadnjem trenutku privedla do neuspeha poskusov drugih, da bi ga ubili. Sčasoma so zarotniki izbrali Volčji brlog kot primerno lokacijo za napad na Hitlerja, ker je bilo to edino mesto, kjer so bili prepričani, da se lahko dovolj približajo, da ga ubijejo. Štabni častnik polkovnik Claus von Stauffenberg se je prostovoljno javil, da bo na enega od dnevnih vojaških sestankov, ki so običajno potekali v bunkerjih, prinesel bombo, skrito v aktovki, v upanju, da bi se lahko močne okrepitve bunkerjev obrnile proti Führerju s pomočjo udarnega vala eksplozije, ki bi se odbil od močno ojačenih sten prostora in ga zagotovo ubil. Vendar pa so na dan načrtovanega atentata lokacijo sestanka nepričakovano spremenili v lahko opečno kočo zaradi Hitlerjevih pritožb nad izjemno vročino v bunkerjih tistega dne. Ta sprememba kraja sestanka je skupaj z drugimi dejavniki, kot je Hitlerjev nepričakovani sklic sestanka prej, kot je bilo predvideno, prispevala k končnemu neuspehu zarote. Kljub tej spremembi načrtov je Stauffenberg nadaljeval z izvedbo zarote. Aktovko z bombo je prinesel v konferenčno kočo in prosil, naj ga namestijo blizu Hitlerja, ker ima zaradi poškodb, ki jih je utrpel med bojem v Severni Afriki, težave s sluhom, kar bi zagotovilo, da bo bomba dovolj blizu Hitlerja, da bo učinkovita. Bomba je eksplodirala natanko ob 12.42, Stauffenberg pa se je nekaj minut prej opravičil, da se ni udeležil sestanka. Notranjost stavbe je bila uničena, štirje častniki so bili ranjeni in so kasneje umrli zaradi ran, Hitler pa je bil le lažje poškodovan. To je bilo posledica dejstva, da je eden od drugih častnikov, prisotnih na sestanku, zaradi lastnega udobja premaknil aktovko s mesta, kjer jo je Stauffenberg postavil blizu Hitlerja, in jo položil na eno od nog masivne hrastove mize, ki je bila uporabljena za sestanek. Posledično je debela, težka miza absorbirala večino eksplozije, kar je skupaj z zrušitvijo nekaterih tankih sten barake, ki so razpršile udarni val, rešilo Führerju življenje. Še preden je bomba eksplodirala, sta Stauffenberg in njegov adjutant, poročnik Werner von Haeften, že začela odhajati v Berlin, kjer sta nameravala skupaj s svojimi sozarotniki prevzeti nadzor nad državo. Njihov pobeg je vključeval prehod skozi različna varnostna območja, ki so nadzorovala ves dostop do lokacije. Po kratkem postanku na stražnem mestu RSD tik pred Sperrkreis 1 so jima dovolili oditi z vozilom. Nato so oficirja odpeljali po južni izhodni cesti proti vojaškemu letališču blizu Rastenburga. [[File:Bundesarchiv Bild 146-1972-025-10, Hitler-Attentat, 20. Juli 1944.jpg|thumb|[[Hermann Göring]] si ogleduje konferenčno sobo, ki jo je uničila bomba v kovčku, ki jo je 20. julija 1944 pustil Claus von Stauffenberg]] Alarm je bil sprožen, ko sta prispela do stražarnice na obrobju Sperrkreisa 2. Po uradnem poročilu RSHA je »stražar sprva zavrnil prehod, dokler ga Stauffenberg ni prepričal, naj se obrne na adjutanta poveljnika kompleksa, ki je nato končno odobril dovoljenje«. Med tem mestom in zadnjo kontrolno točko Sperrkreisa 3 je Haeften iz avtomobila vrgel še en kovček z neuporabljeno drugo bombo. Moška sta dosegla zunanjo mejo varnostnih con in jima je bilo dovoljeno, da se z letalom vrneta v generalštab vojske v Berlinu. Poskus atentata je izhajal iz ''operacije Valkira'', tajnega načrta, ki ga je Hitler uradno odobril, da bi rezervna vojska prevzela nadzor in zatrla morebiten upor v državi v primeru njegove prezgodnje smrti, ki so ga zarotniki prilagodili svojemu namenu. Na žalost zarotnikov je iz Volčjega brloga kmalu prispela novica, da je Hitler še vedno živ. Ko je od propagandnega ministra Josepha Goebbelsa slišal, da je Hitler res živ, in se pogovarjal s samim Führerjem, je bil major Otto Ernst Remer, poveljnik čet rezervne vojske v Berlinu, ki so bile še vedno zveste režimu, popolnoma prepričan o Hitlerjevem življenju, zato je hitro ponovno vzpostavil nadzor nad ključnimi vladnimi stavbami in aretiral zarotnike. Istega večera so Stauffenberga in njegove sozarotnike na hitro usmrtili s strelnim orožjem pred Bendlerblockom v Berlinu. 20. avgusta 1944 je Hitler osebno podelil preživelim eksplozije bombe »Značko za rane 20. julija 1944«. To odlikovanje so prejeli tudi najbližji sorodniki ubitih v eksploziji. == Uničenje in zavzetje == [[File:Wolfsschanze, Gierloz, Poland 1.jpg|thumb|left|Umikajoči se Nemci so uporabili ogromne količine eksploziva za razstrelitev bunkerjev v Volčjem brlogu. Tukaj je eksplozija dvignila streho bunkerja, izdelano iz trdnega armiranega betona, debelega dva metra.]] [[Rdeča armada]] je dosegla meje Vzhodne Prusije med baltsko ofenzivo oktobra 1944. Hitler je Volčji brlog zadnjič zapustil v ponedeljek, 20. novembra 1944, ko je sovjetsko napredovanje doseglo Angerburg (danes Węgorzewo), 15 km stran. Dva dni pozneje je bil izdan ukaz za uničenje kompleksa. Rušenje se je zgodilo v noči s 24. na 25. januar 1945, deset dni po začetku ofenzive Rdeče armade na Visli in Odri. Uporabljenih je bilo na tone eksploziva; za en bunker je bilo potrebnih približno 8000 kg TNT-ja. Večina stavb je bila zaradi svoje ogromne velikosti in ojačenih konstrukcij le delno uničena. Rdeča armada je 27. januarja brez enega samega strela zavzela zapuščene ostanke Volčjega brloga, isti dan, ko je bil [[Auschwitz]] osvobojen južneje. == Zgodovinska lokacija == [[File:Wilczy Szaniec, 08.jpg|thumb|right|Spomenik poljskim vojakom, ki so razminirali območje med letoma 1945 in 1955]] Po vojni je bilo z območja odstranjenih več kot 54.000 kopenskih min, skupaj z zapuščenim ubojnim sredstvom, celotno najdišče pa je poljska komunistična vlada prepustila propadanju. Od padca [[komunizem|komunizma]] v začetku 1990-ih se je Volčji brlog razvil kot turistična atrakcija. Obiskovalci se lahko odpravijo na enodnevne izlete iz [[Varšava|Varšave]] ali [[Gdansk]]a.<ref>{{Cite web|url=https://www.globotreks.com/destinations/poland/visit-wolfs-lair-warsaw/|title=How to Visit Wolf's Lair from Warsaw|date=13 December 2013}}</ref> V bližini lokacije so zrasli hoteli in restavracije. Občasno so bili predlagani načrti za obnovo območja, vključno z namestitvijo zgodovinskih razstav.<ref>{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2012/09/18/world/europe/restoring-the-walls-and-history-at-a-hitler-command-post.html|title=Restoring the Walls, and the History, at Hitler's Wolf's Lair|first=Joanna|last=Berendt|newspaper=The New York Times|date=17 September 2012}}</ref> Od leta 2019 je lokacija privabilo skoraj 300.000 obiskovalcev na leto. Gozdno okrožje Srokowo, ki upravlja območje, je napovedalo načrte za obnovo in restavriranje zgodovinskega območja, vključno z novimi možnostmi nastanitve, razširjenimi zgodovinskimi razstavami in drugimi nadgradnjami za izboljšanje izkušnje obiskovalcev. Kritiki so bili zaskrbljeni, da bi načrtovane spremembe lahko območje spremenile v kraj za neonacistična romanja, čeprav je tiskovni predstavnik okrožja dejal, da se bodo »potrudili« ohraniti »resnost in spoštovanje zgodovinske resnice«. Pawel Machcewicz, poljski zgodovinar, specializiran za drugo svetovno vojno, je dejal: »Brazgotine, ki jih je pustila vojna, je treba ohraniti in predstaviti kot lekcijo, opozorilo ... Razstave bi morale pojasniti zgodovino, postaviti kraj v kontekst, vendar ga ne bi smele popolnoma zasenčiti.«<ref>Peter, Lawrence (31 July 2019) [https://www.bbc.com/news/world-europe-49111787 "Wolf's Lair: Will Hitler HQ makeover create a Nazi theme park?"] ''[[BBC News]]''.</ref> Februarja 2023 so uradniki gozdnega okrožja Srokowo napovedali, da se je obnova območja Wilczy Szaniec začela in naj bi bila končana do konca leta 2024. Projekt bo vključeval širitev in prenovo hotelske in restavracijske stavbe, dodajanje nove konferenčne sobe, prenovo razstavnega prostora ter gradnjo nove razgledne ploščadi.<ref>{{Cite web |last=Boguszewski |first=Marcin |date=2023-02-06 |title=Hotel i restauracja w 'Wilczym Szańcu' zostaną zmodernizowane |url=https://www.pap.pl/aktualnosci/news%2C1531796%2Cjedna-z-najwiekszych-atrakcji-turystycznych-mazur-wilczy-szaniec-czeka |access-date=2023-07-25 |website=Polska Agencja Prasowa |language=pl}}</ref> Leta 2024 so arheologi, ki so raziskovali nekdanje bivalne prostore kompleksa Hermanna Göringa, poročali o odkritju petih človeških okostij (trije odrasli, najstnik in dojenček, za katere se domneva, da so družina) brez rok in nog ter brez sledi oblačil ali osebnih predmetov, zakopanih pod opečnato hišo.ref name="Grdn2024">{{cite news |last1=Cole |first1=Deborah |title=Five skeletons found under Wolf's Lair home of Hermann Göring in Poland |url=https://www.theguardian.com/world/2024/apr/30/five-skeletons-wolfs-lair-home-hermann-goring-poland |access-date=3 May 2024 |work=The Guardian |date=30 April 2024}}</ref> Ob vsakem od okostij so našli ''belemite'' – fosile izumrlih bitij, podobnih lignjem, imenovanih belemnoidi.<ref>{{cite news |title=Human remains and occult symbols found in Hermann Göring's bunker |url=https://www.thetimes.co.uk/article/human-remains-and-occult-symbols-found-in-hermann-gorings-bunker-782gkbj9w |access-date=7 May 2024 |work=The Times |date=30 April 2024 |archive-date=30 April 2024 |archive-url=https://archive.today/20240430160351/https://www.thetimes.co.uk/article/human-remains-and-occult-symbols-found-in-hermann-gorings-bunker-782gkbj9w |url-status=bot: unknown }}</ref><ref>Bill Yenne (2010). ''Hitler's Master of the Dark Arts: Himmler's Black Knights and the Occult Origins of the SS.'' Zenith Press. p. 69.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Traudl Junge, ''"Bis Zur Letzten Stunde: Hitlers Sekretärin erzählt ihr Leben"'', München: Claassen, 2002, pp.&nbsp;131, 141, 162. * Traudl Junge, ''"Until the Final Hour: Hitler's Last Secretary"'', London: Weidenfeld & Nicolson, 2003, pp.&nbsp;116, 126, 145. * Traudl Junge, ''"Voices from the Bunker"'', New York: G.P. Putnam's sons, 1989. * {{Cite book | last = Kershaw | first = Ian | author-link = | title = Hitler, 1936–45 | publisher = W.W. Norton | location = New York | year = 2000 | isbn = 978-0-393-04994-7 | url-access = registration | url = https://archive.org/details/hitler193645neme00kers }} * Albert Speer, ''"Inside the Third Reich"'', New York and Toronto: Macmillan, 1970, p.&nbsp;217. == Zunanje povezave == {{Commons category|Wolfsschanze|Wolf's Lair}} * [http://www.wolfsschanze.pl/en/historia.html Wolf's Lair website] * [http://www.battlefieldsww2.com/wolfs-lair.html Remnants of Wolf's Lair and how to find it...] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Poljskem]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] 2291yk1hkqs35yyax4pwxc0kgv09h8j 0 592604 6675100 6658999 2026-05-12T22:01:31Z Marko3 1829 /* Tekmovanje v celoti */ 6675100 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem Evrovizije | name = Pesem Evrovizije | year = 2026 | theme = United by Music | host = Österreichischer Rundfunk (ORF) | venue = [[Wiener Stadthalle]]<br />Dunaj, Avstrija | final = 16. maja 2026 | semi1 = 12. maja 2026 | semi2 = 14. maja 2026 | exproducer = Michael Krön | entries = 35 | return = {{Ubl|{{esc|Bolgarija}}|{{esc|Moldavija}}|{{esc|Romunija}}}} | non-return = {{Ubl| {{esc|Irska}}| {{esc|Islandija}}| {{esc|Nizozemska}}| {{esc|Slovenija}}| {{esc|Španija}}}} | participants update = Marec 2026 | prev_year = 2025 | Map ListOut = Y | logo = | exsupervisor = [[Martin Green]] | director = }} [[Pesem Evrovizije 2026]] bo 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se bo odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem, ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Odvijalo se bo v dveh predizborih 12. in 14. maja ter finala, ki bo 16. maja 2026. Tekmovanje organizira [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}</ref> Tekmovanja se bodo ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], tekmovanje pa bojkotirajo [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]], [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}</ref> == Tekmovanje v celoti == === 1. Predizbor === Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela. Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]]. {| class="wikitable" |+ !R/O !Država !Izvajalec !Pesem !Mesto !Št. točk |- |1 |{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] |[[Satoshi]] |"Viva, Moldova" | | |- |2 |{{Ikona zastave|Švedska}} [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] |[[Felicia Eriksson|Felicia]] |"My System" | | |- |3 |{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaška na Pesmi Evrovizije|Hrvaška]] |Lelek |"Andromeda" | | |- |4 |{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grčija na Pesmi Evrovizije|Grčija]] |[[Akylas]] |"Ferto" | | |- |5 |{{Ikona zastave|Portugalska}} [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]] |[[Bandidos do Cante]] |"Rosa" | | |- |6 |{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Gruzija na Pesmi Evrovizije|Gruzija]] |[[Bzikebi]] |"On Replay" | | |- |7 |{{Ikona zastave|Finska}} [[Finska na Pesmi Evrovizije|Finska]] |[[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]] |"Liekinheitin" | | |- |8 |{{Ikona zastave|Črna Gora}} [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna Gora]] |[[Tamara Živković]] |"Nova Zora" | | |- |9 |{{Ikona zastave|Estonija}} [[Estonija na Pesmi Evrovizije|Estonija]] |[[Vanilla Ninja]] |"To Epic To Be True" | | |- |10 |{{Ikona zastave|Izrael}} [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] |[[Noam Bettan]] |"Michelle" | | |- |11 |{{Ikona zastave|Belgija}} [[Belgija na Pesmi Evrovizije|Belgija]] |[[Essyla]] |"Dancing on the Ice" | | |- |12 |{{Ikona zastave|Litva}} [[Litva na Pesmi Evrovizije|Litva]] |[[Lion Ceccah]] |"Solo quiero mas" | | |- |13 |{{Ikona zastave|San Marino}} [[San Marino na Pesmi Evrovizije|San Marino]] |[[Sendi (pevka)|Senhit]] |"Superstar" | | |- |14 |{{Ikona zastave|Poljska}} [[Poljska na Pesmi Evrovizije|Poljska]] |[[Alicja Szemplińska|Alicja]] |"Pray" | | |- |15 |{{Ikona zastave|Srbija}} [[Srbija na Pesmi Evrovizije|Srbija]] |[[Feri Lainšček|Lavina]] |"Kraj mene" | | |} === 2. Predizbor === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |2. Predizbor ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem |- ! rowspan="7" |Prva polovica |{{Esc|Armenija|y=}} |Simon |Paloma Rumba |- |{{Esc|Azerbajdžan|y=}} |Jiva |Just Go |- |{{Esc|Bolgarija|y=}} |[[Dara (pevka)|Dara]] |Bangaranga |- |{{Esc|Češka|y=}} |Daniel Zizka |Crossroads |- |{{Esc|Luksemburg|y=}} |[[Eva Marija]] |Mother Nature |- |{{Esc|Romunija|y=}} |Versuri Alexandra Câpitânescu |Choke Me |- |{{Esc|Švica|y=}} |[[Veronica Fusaro]] |Alice |- ! rowspan="8" |Druga polovica |{{Esc|Albanija|y=}} |[[Alis (pevec)|Alis]] |Nân |- |{{Esc|Avstralija|y=}} |[[Delta Goodrem]] |Eclipse |- |{{Esc|Ciper|y=}} |[[Antigoni Buxton|Antigoni]] |Jalla |- |{{Esc|Danska|y=}} |[[Søren Torpegaard Lund]] |Før vi går hjem |- |{{Esc|Latvija|y=}} |[[Atvara]] |Ēnā |- |{{Esc|Malta|y=}} |[[Aidan (pevec)|Aidan]] |Bella |- |{{Esc|Norveška|y=}} |Jonas Lovv |Ya Ya Ya |- |{{Esc|Ukrajina|y=}} |[[Viktoria Anton|Leléka]] |Ridnym |} === Finale === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem |- |{{Esc|Avstrija|y=}} |[[Benjamin Gedeon|Cosmó]] |Tanzschein |- |{{Esc|Francija|y=}} |Paroles Monroe |Regarde |- |{{Esc|Nemčija|y=}} |Sarah Engels |Fire |- |{{Esc|Italija|y=}} |Sal Da Vinci |Per Sempre Si |- |{{Esc|Združeno kraljestvo|y=}} |[[Look Mum No Computer]] |Eins Zwei Drei |- |🇧🇪 Belgija |Essyla |Dancing on the ice |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:2026 v glasbi]] q3dhygf43m0zhjj2xkruf2sch1qhira 6675103 6675100 2026-05-12T22:08:37Z Marko3 1829 /* Tekmovanje v celoti */ 6675103 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem Evrovizije | name = Pesem Evrovizije | year = 2026 | theme = United by Music | host = Österreichischer Rundfunk (ORF) | venue = [[Wiener Stadthalle]]<br />Dunaj, Avstrija | final = 16. maja 2026 | semi1 = 12. maja 2026 | semi2 = 14. maja 2026 | exproducer = Michael Krön | entries = 35 | return = {{Ubl|{{esc|Bolgarija}}|{{esc|Moldavija}}|{{esc|Romunija}}}} | non-return = {{Ubl| {{esc|Irska}}| {{esc|Islandija}}| {{esc|Nizozemska}}| {{esc|Slovenija}}| {{esc|Španija}}}} | participants update = Marec 2026 | prev_year = 2025 | Map ListOut = Y | logo = | exsupervisor = [[Martin Green]] | director = }} [[Pesem Evrovizije 2026]] bo 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se bo odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem, ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Odvijalo se bo v dveh predizborih 12. in 14. maja ter finala, ki bo 16. maja 2026. Tekmovanje organizira [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}</ref> Tekmovanja se bodo ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], tekmovanje pa bojkotirajo [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]], [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}</ref> == Tekmovanje v celoti == === 1. Predizbor === Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela. Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]]. {| class="wikitable" |+ !R/O !Država !Izvajalec !Pesem !Mesto !Št. točk |- |1 |{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] |[[Satoshi]] |»Viva, Moldova« | | |- |2 |{{Ikona zastave|Švedska}} [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] |[[Felicia Eriksson|Felicia]] |»My System« | | |- |3 |{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaška na Pesmi Evrovizije|Hrvaška]] |Lelek |»Andromeda« | | |- |4 |{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grčija na Pesmi Evrovizije|Grčija]] |[[Akylas]] |»Ferto« | | |- |5 |{{Ikona zastave|Portugalska}} [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]] |[[Bandidos do Cante]] |»Rosa« | | |- |6 |{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Gruzija na Pesmi Evrovizije|Gruzija]] |[[Bzikebi]] |»On Replay« | | |- |7 |{{Ikona zastave|Finska}} [[Finska na Pesmi Evrovizije|Finska]] |[[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]] |»Liekinheitin« | | |- |8 |{{Ikona zastave|Črna Gora}} [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna Gora]] |[[Tamara Živković]] |»Nova Zora« | | |- |9 |{{Ikona zastave|Estonija}} [[Estonija na Pesmi Evrovizije|Estonija]] |[[Vanilla Ninja]] |»To Epic To Be True« | | |- |10 |{{Ikona zastave|Izrael}} [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] |[[Noam Bettan]] |»Michelle« | | |- |11 |{{Ikona zastave|Belgija}} [[Belgija na Pesmi Evrovizije|Belgija]] |[[Essyla]] |»Dancing on the Ice« | | |- |12 |{{Ikona zastave|Litva}} [[Litva na Pesmi Evrovizije|Litva]] |[[Lion Ceccah]] |»Solo quiero mas« | | |- |13 |{{Ikona zastave|San Marino}} [[San Marino na Pesmi Evrovizije|San Marino]] |[[Senhit]] |»Superstar« | | |- |14 |{{Ikona zastave|Poljska}} [[Poljska na Pesmi Evrovizije|Poljska]] |[[Alicja Szemplińska|Alicja]] |»Pray« | | |- |15 |{{Ikona zastave|Srbija}} [[Srbija na Pesmi Evrovizije|Srbija]] |[[Lavina]] |»Kraj mene« | | |} === 2. Predizbor === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |2. Predizbor ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem |- ! rowspan="7" |Prva polovica |{{Esc|Armenija|y=}} |Simon |Paloma Rumba |- |{{Esc|Azerbajdžan|y=}} |Jiva |Just Go |- |{{Esc|Bolgarija|y=}} |[[Dara (pevka)|Dara]] |Bangaranga |- |{{Esc|Češka|y=}} |Daniel Zizka |Crossroads |- |{{Esc|Luksemburg|y=}} |[[Eva Marija]] |Mother Nature |- |{{Esc|Romunija|y=}} |Versuri Alexandra Câpitânescu |Choke Me |- |{{Esc|Švica|y=}} |[[Veronica Fusaro]] |Alice |- ! rowspan="8" |Druga polovica |{{Esc|Albanija|y=}} |[[Alis (pevec)|Alis]] |Nân |- |{{Esc|Avstralija|y=}} |[[Delta Goodrem]] |Eclipse |- |{{Esc|Ciper|y=}} |[[Antigoni Buxton|Antigoni]] |Jalla |- |{{Esc|Danska|y=}} |[[Søren Torpegaard Lund]] |Før vi går hjem |- |{{Esc|Latvija|y=}} |[[Atvara]] |Ēnā |- |{{Esc|Malta|y=}} |[[Aidan (pevec)|Aidan]] |Bella |- |{{Esc|Norveška|y=}} |Jonas Lovv |Ya Ya Ya |- |{{Esc|Ukrajina|y=}} |[[Viktoria Anton|Leléka]] |Ridnym |} === Finale === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem |- |{{Esc|Avstrija|y=}} |[[Benjamin Gedeon|Cosmó]] |Tanzschein |- |{{Esc|Francija|y=}} |Paroles Monroe |Regarde |- |{{Esc|Nemčija|y=}} |Sarah Engels |Fire |- |{{Esc|Italija|y=}} |Sal Da Vinci |Per Sempre Si |- |{{Esc|Združeno kraljestvo|y=}} |[[Look Mum No Computer]] |Eins Zwei Drei |- |🇧🇪 Belgija |Essyla |Dancing on the ice |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:2026 v glasbi]] d0ljbg7moa93rzs5qbonw48qmv5sgzc 0 595394 6674929 6673918 2026-05-12T14:03:57Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6674929 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="3"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="2"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="2"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 4 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 5 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 6 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 7 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 8 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 9 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 10 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 11 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 12 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 13 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 14 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 15 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 16 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 17 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 18 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 19 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] f0mqvgezgv8jgi2b5u874bx6whq59nx 6674973 6674929 2026-05-12T15:54:10Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6674973 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="3"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="2"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="2"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 4 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 5 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 6 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 7 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 8 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 9 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 10 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 11 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 12 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 13 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 14 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 15 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 16 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 17 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 18 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 19 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 07l53joz4edtp58sjwy4tjt5hnr6qqo 6674974 6674973 2026-05-12T15:54:43Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6674974 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="3"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="2"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="2"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 5 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 6 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 7 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 8 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 9 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 10 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 11 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 12 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 13 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 14 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 15 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 16 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 17 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 18 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 19 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 97svt0hfwtdn0sl5wz1b6d4eevpmy3g 4 596359 6674985 6674806 2026-05-12T16:29:06Z Shabicht 3554 /* Pregled nad napredkom */ 6674985 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska vojska |tema=Slovenske župnije |sodelovanje=[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]], [[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]], Wikipedisti |nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem |podrejeni= }} [[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah. == Cilji projekta == S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so: * '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...''); * '''naselja in podružnične cerkve v župniji;''' * '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);'' * povezava na spletno stran (če ta obstaja); Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo: '''Grškokatoliške župnije''' * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]] * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] * [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]] '''Slovenske zamejske župnije''' * [[Župnija Doberdob]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska '''Slovenske župnije v Ameriki''' ''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)'' == Pregled nad napredkom == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] !urejeno !opombe |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic (v ločenih člankih), viri in sklici |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis cerkva, spominske plošče | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnice, župnija nima spletne strani, e-maila, vir zgodovinskih podatkov je omejen |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva | manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve, opis podružnice, viri |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic, zgodovina in zgodovinski viri |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, viri |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), župnija nima spletne strani, opis kapel, zgodovinski viri ter sklici |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice | manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|Koper]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic. |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija | manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, samostan | manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic | manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele | manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri | manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici | |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, spletna stran | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovinski viri,sklici |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, zgodovinski viri in sklici | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis sakralnih objektov, sedanje stanje | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), viri in sklici |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, pisni viri in sklici, fotografija podružnice |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovina | manjka: morebitne podružnice in opisi, sklici |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, spletne povezave | manjka: fotografije, sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župniki, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjka: zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka: viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), Dom sv. Jožefa, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic in kapele, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), popis in opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, zgodovinski vir | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: fotografija, župnijska cerkev (v ločenem članku), viri, sklici, zunanje povezave |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave<br> sporno: navedba točnega podatka (naselja) podružnice sv. Mohorja in Fortunata |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, podružnica Zaplaz (v ločenem članku), popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zgodovinski viri |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku) opisi podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis podružnice in kapel | manjka: opisi podružnice in nekaterih kapel, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: opis župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, zgodovinski viri, posodobljeni sklici | |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, zgodovinski viri | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, župnijska cerkev, zgodovina cerkve | manjka zgodovina župnije in viri o tem | |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice, spletna stran | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis cerkva |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice | dopolniti zgodovino, opis podružnic |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]] | zamenjati infopolje, manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje in podružnice | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina pražupnije | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zvonik | manjkata zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, samostana | |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, nekatere podružnice |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino, viri |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | |manjka infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov | |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice | |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjkajo podružnice z opisi |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika | |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, Radmirska zakladnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnici | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, nekatere podružnice | manjkajo: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | '''izbrani članek Wikipedije''' | |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, podružnice |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |osnovni podatki, zgodovina, podružnice | |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan | |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice | |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjkajo podružnice in njihov opis |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, | manjka zgodovina, podružnica na Resniku |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] | manjka vse ostalo! |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, Žička kartuzija | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, podružnice | |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjkata sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |} {| class="wikitable" |+ ![[Župnija]] / [[vikariat]] !urejeno !opombe |- |[[Bolniška župnija]] | | |- |[[Univerzitetna župnija Maribor]] | | |- |[[Zaporniški vikariat]] | | |- |[[Policijski vikariat]] | | |- |[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] | | |} == Glej tudi: == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]] gysme846zxld0vj86oa95cbzfzvhwcs 118 596915 6674879 6674851 2026-05-12T12:39:20Z Ihana Aneta 242446 6674879 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje Oseba}} '''Valentina Marija Karinger''', znana tudi kot '''Valentine Karinger''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pianist|pianistka]] in [[Klavir|učiteljica klavirja]], * [[3. maj]] [[1865]], [[Ljubljana]], † [[30. junij]] [[1922]], [[Ljubljana]]. <ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Bučić|first=Vesna|date=1990|title=Ljubljanski urarji v 19. in v začetku 20. stoletja|url=https://www.sistory.si/publication/41901|magazine=Kronika|language=Sl|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|volume=3|pages=114–127}}</ref><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Slovenska žena|year=1926|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/45001-46000/45351/minka_govekarjeva_slovenska_zena_1926_A_pt.pdf|editor-last=Vasič Govekar|editor-first=Minka|editor-link=Minka Govekar}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/22/LJU_504-148-Mestni_trg-008-034.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1900|date=1900|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/24/LJU_504-190-Mestni_trg-008-04-00116.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1910|date=1910|website=sistory si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/90946dfa-3736-4380-b8a8-20fa9e511d3d/enota/2/122b7243-0dee-48e7-b659-380ccc9fb04c?p=1|title=Popisi / Popis prebivalstva Ljubljana 1921, 2. del / Mestni trg, 8 / Valentina Karinger|date=1921|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref name=":12">{{Navedi revijo|last=Cigoj Krstulović|first=Nataša|date=2018|title=Aus vergangenen Tagen: pozabljene klavirske skladbe Josefa Zöhrerja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFUYLLFS|magazine=De musica disserenda|language=Sl|publisher=Muzikološki inštitut ZRC SAZU|volume=1|pages=19–37}}</ref><ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Bohak Adam|first=Tina|date=2022|title=Umetniško udejstvovanje sopranistke Milke Gerbič v slovenskem prostoru|url=https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/10857|magazine=De musica disserenda}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Kuret|first=Primož|author-link=Primož Kuret|date=2015|title=Wien und Slowenien - gegenseitige Bereicherungen|trans-title=Dunaj in Slovenija - medsebojna obogatitev|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXXFPRN7|magazine=Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani|language=De|publisher=Akademija za glasbo, Oddelek za glasbeno pedagogiko|volume=22|page=260}}</ref><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ljubljanske novice|date=5.7.1922|page=3|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZCADCK0|volume=149|newspaper=Slovenec|publisher=Ljudska tiskarna}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice|title=Valentina Karinger - Osmrtnica|date=1.7.1922|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUMY3VJK|page=5|language=Sl|publisher=Ljudska tiskarna|volume=146|newspaper=Slovenec}}</ref> == Otroštvo in izobraževanje == Rojena je bila 3. maja 1865 v slovenski družini v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name=":1" /><ref name=":4" /> Njena mati je bila učiteljica klavirja Jožefina Pichler (1832–1925), njen oče pa lastnik trgovskega lokala Edvard Karinger (1832), brat slikarja [[Anton Karinger|Antona Karingerja]].<ref name=":0" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg|last=Suhadolnik|first=Jože|publisher=Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana|year=2000|isbn=961-6247-05-0|page=138|cobiss=107024128|last2=Anžič|first2=Sonja|language=Sl|url=https://www.sistory.si/publication/6086}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/25/LJU_504-109-Mestni_trg-008-06-00341.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1890|date=1890|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03977 {{!}} Ljubljana - Sv. Nikolaj {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-nikolaj/03977/?pg=169|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-01-13|date=1851–1866|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":10">{{Navedi novice|title=Razne vesti.|date=julij 1925|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V3CX0CKM|language=Sl|newspaper=Cerkveni glasbenik|publisher=Cecilijino društvo|page=23|volume=7/8}}</ref> Imela je deset bratov in sester.<ref name=":10" /> Odraščala je v glasbenem okolju. Njena mati poleg službe pela v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|stolnem]] zboru ter denarno podpirala Filharmonočno družbo.<ref name=":10" /> Njena prva učiteljica klavirja je bila njena mati, ki je glasbeno izobraževala vse svoje otroke.<ref name=":8">{{Navedi novice|title=Naši dopisi|date=9.4.1879|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z0VY1JC6|newspaper=Kmetijske in rokodelske novice|volume=15|publisher=Jožef Blaznik|pages=5-8|language=Sl}}</ref><ref name=":10" /> Valentine je s sestrami in brati ter materjo doma pogosto uprizarjala opere in operete.<ref name=":10" /> Leta 1873 je začela obiskovati šestrazredno dekliško šolo pod vodstvom uršulink v Ljubljani, katere ravnateljica je od leta 1874 bila slikarka [[Barbara Jožefa Struss]].<ref name=":9">{{Navedi novice|title=Innere Schule|date=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBRMABQE|language=De|trans-title=Notranja šola|pages=24-30|publisher=Mädchen-Volksschule|newspaper=Jahresbericht der Mädchen-Volkschule bei den Ursulinnen zu Laibach|year=1874}}</ref> Tam je poleg osnovnega šolanja obiskovala tudi poseben pouk ročnih del.<ref name=":9" /> Po osnovnem šolanju se je učila klavirja pri pianistu in skladatelju [[Josef Zöhrer|Josefu Zöhrerju]] na šoli Filharmonične družbe.<ref name=":12" /> Konec osemdesetih let 19. stoletja je nadaljevala s študijem klavirja na Dunajskem konservatoriju.<ref name=":12" /> Pri študiju jo je podpirala materina sestra, kontraaltistka in učiteljica petja Cölestine Püchlers katero je tudi potovala.<ref>{{Navedi novice|title=Cur und Fremden-Liste der Landes-Curanstalt Rohitsch-Sauerbrunn. Ausgegeben am 14. Juli 1887.|date=14. julij 1887|trans-title=Seznam zdraviliških gostov in obiskovalcev državnega zdravilišča Rohitsch-Sauerbrunn. Izdan 14. julija 1887.|newspaper=Cur und Fremden-Liste der Landes-Curanstalt Rohitsch-Sauerbrunn|url=https://www.google.si/books/edition/Cur_und_Fremden_Liste_der_steierm%C3%83_rkis/_NKstDlRfpAC?hl=en|page=1|language=De|publisher=Leykam-Josefsthal}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Deželni zbor Kranjski (Peta seja dne 22. oktobra 1889) (Konec.)|date=26.10.1889|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H598IHL0|language=sl|pages=1-3|volume=247|publisher=Ljudska tiskarna|newspaper=Slovenec}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Programme|date=1889|language=De|trans-title=Program|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IY8UFI9Y|pages=28-33|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Tagebuch|date=1910|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0B24T8I|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|language=De|trans-title=Dnevnik|pages=3-19}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Programme|date=1900|pages=14-16|language=De|trans-title=Program|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPIWWQBL}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=I. Konzerte|date=1903|language=De|trans-title=I. Koncerti|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MXHSTFX|pages=23-27|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bericht an die Jahres-Hauptversammlung am 26. November 1903 über das Vereinsjahr 1902/3.|date=1904|pages=5-9|trans-title=Poročilo letni skupščini 26. novembra 1903, o klubskem letu 1902/3.|language=De|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIFDC4YR|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Programme|date=1899|language=Sl|trans-title=Program|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1OKTN7RJ|pages=16-20|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Programme|date=1888|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SS8AQEGI|pages=17-19|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|language=De|trans-title=Program}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=Adresar: 1. splošna naslovna knjiga za Kranjsko|publisher=Mulley & Kamenšek|year=1912|page=151|cobiss=80447744|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEQRBZF6}}</ref> == Delo ==   Že trinajstletna je začela nastopati.<ref name=":8" />{{Efn|Znana je bila tudi pod imenom Tinca Karinger.}} Kot zasebna učiteljica klavirja in glasbe je poučevala mnoge slovenske glasbenike, med drugim virtuozno organistinjo in skladateljico [[Josipina Eleonora Hudovernik|Josipino Eleonoro Hudovernik]].<ref>{{Navedi splet|title=Hudovernik, Josipina (1863–1945)|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi242026/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-05-12|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|language=Sl}}</ref> Nastopala je s češko sopranistko in prvo primadono ljubljanske opere [[Milka Daneš Gerbič|Milko Daneš Gerbič]], opernim pevcem in skladateljem [[Fran Gerbič|Franom Gerbičem]], judovsko mezosopranistko {{ill|Margarete Matzenauer|lt=Margarete Matzenauer|en}}<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Glasbena Ljubljana v letih 1899-1919|last=Kuret|first=Primož|publisher=Državna založba Slovenije|year=1985|authorlink=Primož Kuret}}</ref> <ref name=":7">{{Navedi novice|title=Domače stvari|date=7.5.1879|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SL7KIXF|page=3|volume=104|publisher=Narodna tiskarna|newspaper=Slovenski narod|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTL70LWV|title=Concert der Opernsangerin Frau Emilie Gerbić|date=avgust 1879|trans-title=Koncert operne pevke Emilije Gerbič|language=Sl}}</ref> Nastopala je tudi na koncertih Filharmonične družbe.<ref name=":12" /> Izvajala je predvsem dela [[Felix Mendelssohn Bartholdy|Felixa Mendelssona]], Stephena Hellerja, [[Frédéric Chopin|Frédérica Chopina]], [[Carl Maria von Weber|Carla Marie Webra]], [[Johannes Brahms|Johannesa Brahmsa]], <ref name=":7" /><ref name=":11" /> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je po hudi bolezni 30. junija 1922 v Ljubljani.<ref name=":6" /><ref name=":5" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{DEFAULTSORT:Karinger, Valentine}} [[Kategorija:Rojeni leta 1865]] [[Kategorija:Umrli leta 1922]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] tc7bzvyvj7oqckp9sc4ethdgcjuwdhy 0 598422 6675265 6634050 2026-05-13T10:05:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675265 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče |name = Fajaztepa |native_name = Fayoztepa |alternate_name = |image = Fayaz Tepe stupa.jpg |image_size = 300px |alt = |caption = Rekonstruirana stupa v Fajaztepi |map_type = Uzbekistan |map_alt = |map_size = 300px |relief=yes |coordinates = {{coord|37|11|17|N|67|11|17|E|display=inline,title}} |location = [[Slika:Flag of Uzbekistan.svg|24px]] [[Uzbekistan]] |region = |type = samostan |part_of = |length = |width = |area = 1,5 km² |height = |builder = |material = |built = 1. stoletje |abandoned = 8. stoletje |epochs = [[Kušansko cesarstvo]] |cultures = |dependency_of = |occupants = |event = |excavations = |archaeologists = |condition = ruševine |ownership = |management = |public_access = da |website = <!-- {{URL|example.com}} --> |notes = }} '''Fajaztepa''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Fajoztepa) je [[Budizem|budistično]] arheološko najdišče v [[Baktrija|Baktriji]] v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] v oazi Termez blizu mesta Termez v južnem [[Uzbekistan]]u.<ref name="CAA">Lukonin, Vladimir; Ivanov, Anatoly (2012). ''Central Asian Art''. Parkstone International. str. 62. ISBN 978-1-78042-894-9.</ref><ref>{{cite book |last1=Muzio |first1=Ciro Lo |title=The Legacy of Gandhāra in Central Asian Painting&quot; |page=116 |url=https://www.academia.edu/10175183/_The_Legacy_of_Gandh%C4%81ra_in_Central_Asian_Painting_ |language=en}}</ref> Nahaja se 15 km zahodno od Termeza ob glavni avtocesti M39. Na odcepu z glavne ceste proti Fajaztepi je postaja avtobusa številka 15, od koder je 1 km hoje po poti brez sence. Temelji najdišča so iz 1. stoletje našega štetja, vrhunec dejavnosti pa je doseglo v 3. in 4. stoletju v obdobju [[Kušansko cesarstvo|Kušanov]]. Okoli 5. stoletja našega štetja je doživelo usoden upad, verjetno z vdorom Kušanov-[[Saki|Sakov]], katerih kovance so našli na bližnjem najdišču [[Karatepa]].<ref>{{cite book |last1=Chatterjee |first1=Ms Suchandana |title=Trans Himalayan Buddhism: Re-connecting Spaces, Sharing Concerns: Re-connecting Spaces, Sharing Concerns |date=2013 |publisher=KW Publishers Pvt Ltd |isbn=978-93-85714-95-5 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=QVC6DQAAQBAJ&pg=PT31 |language=en}}</ref><ref name="HCCA549">{{cite book |last1=Dani |first1=Ahmad Hasan |last2=Litvinovskiĭ |first2=Boris Abramovich |title=History of Civilizations of Central Asia |date=1999 |publisher=Motilal Banarsidass Publ. |isbn=978-81-208-1540-7 |pages=549–550 |url=https://books.google.com/books?id=FcKtIPVQ6REC&pg=PA549 |language=en}}</ref> Večina napisov iz obdobja Kušanov in Kušanov-Sakov izvira iz budističnih samostanov Karatepa in Fajaztepa.<ref>{{Cite book |title=History of Civilizations of Central Asia |publisher=UNESCO |year=2006 |isbn=978-9231032110 |pages=122}}</ref> ==Zgodovina== Samostanski kompleks Fajaztepa se nahaja severozahodno od ruševin starega Termeza. Leta 1968 je Absadom Beknajev v sipinah našel kip [[Gautama Buda|Bude]] iz [[Alabaster|alabastra]], ki ga je kasneje prenesel v lokalni zgodovinski muzej. Med letoma 1968 in 1976 je to najdbo preučeval L. I. Albaum.<ref name="History8" /><ref name="History2" /><ref name="History7" /><ref name="History10" /> Ko je bil s trga Fajaztepe odstranjen pesek, se je začela preučevati arhitektura spomenika. Kompleks je sestavljen iz treh sklopov monumentalnih zgradb: templja v osrednjem delu, samostana na severozahodu in gospodarskih stavb na jugovzhodu. Skupna površina kompleksa je 1,5 kvadratnega kilometra.<ref name="History7" /><ref>{{Cite web|url= https://m.kun.uz/uz/news/2019/04/05/fayoztepa-yodgorligi-qanday-haqiqatdan-dalolat-beradi|title= Fayoztepa yodgorligi qanday haqiqatdan dalolat beradi?|website= m.kun.uz|accessdate= 2023-11-07}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ena od posebnosti je nenavadna [[stupa]], ki ni v osrednjem delu kompleksa, temveč izven njega, vzporedno s svetim oltarjem.<ref name="History10" /><ref>{{Cite web|url= http://visittashkent.uz/uz/content/news/335|title= Noyob topilmalar: Fayoztepa|website= visittashkent.uz|accessdate= 2023-11-07|archive-date= 2023-11-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20231107191259/http://visittashkent.uz/uz/content/news/335|url-status= dead}}</ref> Ti deli so med seboj povezani z opečnato in kamnito potjo, ki prečka trg.<ref name="History10">{{Cite web|url= https://termez-travel.uz/fayoztepa-yodgorligi/|title= Fayoztepa yodgorligi|website= termez-travel.uz|accessdate= 2023-11-07|archive-date= 2023-11-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20231107191302/https://termez-travel.uz/fayoztepa-yodgorligi/|url-status= dead}}</ref> V templju, katerega stene krasijo različne pisane poslikave, stoji Budov kip.<ref name="History8">{{Cite web|url= http://uzbekistan-geneva.ch/o-zbekiston-tarixiy-madaniy-yodgorliklari-fayoztepa-buddaviylik.html|title= O'ZBEKISTON TARIXIY-MADANIY YODGORLIKLARI: FAYOZTEPA BUDDAVIYLIK IBODATXONA MAJMUASI|website= uzbekistan-geneva.ch |accessdate= 2023-11-07}}</ref><ref name="History7" /><ref>{{Cite web|url= https://uzbekistan.travel/uz/o/fayoztepa-buddaviylik-ibodatxonasi-majmuasi/|title= Fayoztepa haqida nimalarni bilamiz ?|website= uzbekistan.travel |accessdate= 2023-11-07}}</ref> Ob stenah templja so nekoč stali kipi, posvečeni Budi, visoki do štiri metre.<ref>{{cite book |last= Козловский|date=1974 |title= изучению древних памятников материальной культуры Сурхандарьинской области |trans-title= studying ancient monuments of material culture of Surkhandarya region|language=Russian}}</ref><ref name="History10" /> Številni spomeniki so bili prvotno rdeče barve, kasneje pa so bili prekriti z zlato.<ref name="History10" /><ref name="History8" /> Na južni strani templja je podoba Bude v rdečih oblačilih.<ref name="History8" /> Na obeh straneh kipa sta dve osebi, oblečeni v dolga oblačila z zaponkami na ramenih.<ref name="History10" /> Na vzhodni steni svetišča so še sledi stenskih poslikav, v svetišču pa so našli fragmente glinastih človeških obrazov in kipov iz mavca.<ref>Uzbekistan, National Encyclopedia. Tashkent, 2005. Volume 9. str. 167.</ref> Tempeljsko dvorišče je pravokotne oblike, veliko 33 x 20 metrov, z vrati v sobe menihov na vseh štirih straneh.<ref name="History7" /><ref name="History10" /> Sredi dvorišča je velika dvorana s poslikavami, ohranjenimi le na spodnjih delih. Ob tej dvorani je stupa. V severozahodnem delu dvorišča je majhen trapezoidni ribnik, izdelan iz marmornih fragmentov. Na dnu ribnika je posebna odprtina v obliki levjih ust.<ref name="History10" /> Voda v takšnih ribnikih je bila čista in pitna. Lev je iz kušanskega obdobja in simbolizira Budo. V samostanu so bili v sobah nastanjeni menihi in študenti, medtem ko so bile spalnice za romarje v učilnicah in pisarnah.<ref name="History7">{{Cite web|url= https://uza.uz/oz/posts/fayoztepa-asrlar-qa-riga-sayohat-08-11-2017|title= Fayoztepa – asrlar qa'riga sayohat|website= uza.uz- National Information Agency of Uzbekistan |accessdate= 2023-11-07}}</ref> Na stenah sob so bile police za oljene svetilke.<ref name="History7"/> Ob stenah nekaterih sob so bili podstavki za Budove kipe. Menihi, njihovi učenci in romarji so molili v osrednjem delu templja v premorih med verskimi dogodki.<ref name="History2">{{cite book |last= Альбаум |date=1974 |title= Раскопки буддийского комплекса Фаяэтепа |trans-title= Excavations of the Buddhist complex of Phayaetepa|language=Russian }}</ref> ==Uničenje== Fajaztepa je bila porušena med napadi [[iran]]skih [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidov]]. Od prve polovice 5. do 6. stoletja so ruševine templja kot bivališče uporabljali [[Heftaliti]].<ref name="History7" /> Med invazijo [[Arabci|Arabcev]] je bila Fajaztepa popolnoma uničena in kasneje pokopan pod peskom. ==Najdišče== <gallery mode="packed" heights="130"> Slika:Fayaz Tepe, Monastery and Stupa, model.jpg|Maketa stupe in samostana Slika:Termiz, Fayoz-Tepe (6240998331).jpg|Fajaztepa Slika:Fayaz Tepe columns.jpg|Ostanki stebrov Slika:Fayaz Tepe, Monastery, Court.jpg|Samostan in dvorišče Slika:Fayaz Tepe stupa.jpg|Stupa Slika:Fayaz Tepe, Stupa, inside.jpg|Notranjost stupe </gallery> ==Najdbe== Na najdišču so odkrili številne budistične freske in reliefe, ki se danes večinoma nahajajo v Državnem zgodovinskem muzeju Uzbekistana v [[Taškent]]u.<ref name="CAA"/> Posebej znana je niša z Budo in dvema menihoma iz 3.–4. stoletja našega štetja.<ref name="EBAxi">{{cite book |last1=Rhie |first1=Marylin M. |title=Early Buddhist Art of China and Central Asia |date=1999 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-12848-4 |page=xi |url=https://books.google.com/books?id=OI_ug8E83DYC&pg=PR11 |language=en}}</ref><ref name="EBA99"/> Nedavno so odkrili napis, ki omenja kušanskega kralja [[Huviška|Huviško]].<ref name="CAA"/> <gallery mode="packed" heights="130"> Slika:Fayaz Tepe, Seated Buddha.jpg|Niša z Budo in dvema menihoma, 3.-4. stoletje našega štetja<ref name="EBAxi"/><ref name="EBA99">{{cite book|last1=Rhie|first1=Marylin M.|title=Early Buddhist Art of China and Central Asia|date=1999|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-12848-4|page=99 Figure 2.6|url=https://books.google.com/books?id=OI_ug8E83DYC&pg=PA99|language=en}}</ref> Slika:Fayaz Tepe, Fountain.jpg Slika:Fayaz Tepe, Standing Buddha.jpg Slika:Fayaz Tepe, Wall Painting of a group of courtiers.jpg|Skupina dvorjanov<ref name="academia.edu">{{cite journal|last1=Lo Muzio|first1=Ciro|title=Remarks on the Paintings from the Buddhist Monastery of Fayaz Tepe (Southern Uzbekistan)|journal=Bulletin of the Asia Institute|date=2012|volume=22|pages=189–206|url=https://www.academia.edu/3586155/Remarks_on_the_Paintings_from_the_Buddhist_Monastery_of_Fayaz_Tepe_Southern_Uzbekistan_}}</ref> Slika:Fayaz Tepe, Wall Painting of a seated Buddha.jpg|Sedeči Buda Slika:Fayaz Tepe, wall painting of Alexander the Great.jpg|Vernik z rogovi, morda kušansko-sasanidski motiv<ref>{{cite book|last1=Muzio|first1=Ciro Lo|title=The Legacy of Gandhāra in Central Asian Painting&quot;|page=130, Plate 3.13|url=https://www.academia.edu/10175183/_The_Legacy_of_Gandh%C4%81ra_in_Central_Asian_Painting_|language=en}}</ref><ref name="academia.edu"/> Slika:Fayaz Tepe, Miniature vessel.jpg|Miniaturna posoda Slika:Fayaz Tepe, Pottery with an Indian inscription.jpg|Fragment vrča z indijskim napisom Slika:Fayaz Tepe, Sun god.jpg|Bog Sonca Slika:Fayaz Tepe mural (men in caftan and boots).jpg|Stenska slika: možje v kaftanih in škornjih Slika:Fayaz Tepe mural with horns.jpg|Slika rogatega božanstva </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološka najdišča v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Budistični samostani]] [[Kategorija:Ustanovitve v 1. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 8. stoletju]] k7i3v0rs0pj1q9csndonitjx7dcj8nt 4 599018 6674962 6674714 2026-05-12T15:40:44Z XJaM 3 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6674962 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-11 18:21:18 CEST smo bili s 434 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''24 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] pz10b9ufc6ocnijyu5nbe3824pzcn0n 6674988 6674962 2026-05-12T16:40:39Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ murus 6674988 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-11 18:21:18 CEST smo bili s 434 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''24 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 7isijy6hyevtzobjsr08p7rtb9qpvx1 6675034 6674988 2026-05-12T18:31:48Z XJaM 3 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6675034 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-11 18:21:18 CEST smo bili s 434 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''24 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] lsvwj9q5u5xwjdu8au4vbs9zt3uxroy 6675036 6675034 2026-05-12T18:40:06Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ Kuldīga 6675036 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-11 18:21:18 CEST smo bili s 434 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''24 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 7euya5oytzg1f54pve6zy262fyxqmd7 6675155 6675036 2026-05-13T06:54:03Z Sporti 5955 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6675155 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-11 18:21:18 CEST smo bili s 434 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''24 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 6jbtytlhgk3es29sxchausdib3yb8pb 6675208 6675155 2026-05-13T08:41:12Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ vojvodstvo 6675208 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-11 18:21:18 CEST smo bili s 434 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''24 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] eznx2tnl781n267uh3j04yyrzw1mftw 6675224 6675208 2026-05-13T09:05:39Z Pinky sl 2932 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6675224 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-11 18:21:18 CEST smo bili s 434 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''24 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] cf0vofkh7p9qstgefbm8a0h50tcy0x0 0 599339 6674965 6644223 2026-05-12T15:44:22Z ~2026-28279-21 259659 /* Znane slovenske nosilke in nosilci priimka */ 6674965 wikitext text/x-wiki '''Šterbenc''' [šterbénc] je [[priimek]] več osebnosti. == Znane slovenske nosilke in nosilci priimka == * [[Barbara Šterbenc Svetina]], zgodovinarka, bibliografinja * [[Darja Šterbenc Erker]] (*1970), antropologinja, religiologinja, klasična filologinja * [[Josip Šterbenc]], skladatelj, zborovodja * [[Marija Šterbenc]], političarka * [[Nataša Šterbenc]], veterinarka * [[Primož Šterbenc]] (*1968), sociolog, politolog, religiolog * [[Zvezdana Knez Šterbenc]] (1925&ndash;2005), geografinja, pedagoginja == Glej tudi == * priimke [[Škerbec]], [[Škerbic]], [[Škerbinc]], [[Škrbec]], [[Škrbinc]], [[Šter]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Šterbenc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] c1ieqgzo0fp64zueci0l3t6bo413r4s 0 600868 6674963 6665565 2026-05-12T15:42:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6674963 wikitext text/x-wiki {{short description|Starodavni Armenski nacionalni simbol}} [[File:Arevakhach.svg|thumbnail|Armenski sončev križ (Arevahač)]] '''Armenski simbol večnosti''' (⟨֎ ֍⟩, {{langx|hy|Հավերժության նշան|haverzhut’yan nshan}}) ali '''Arevahač’''' ({{lang|hy|Արեւախաչ}}, »sončev križ«) je starodavni [[Armenija|armenski]] nacionalni simbol in simbol nacionalne identitete [[Armenci|Armencev]].<ref>[http://www.sarm.am/js/editor_innova/assets/Armenian_Eternity_Sign1.pdf Armenian Eternity Sign] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203005550/http://www.sarm.am/js/editor_innova/assets/Armenian_Eternity_Sign1.pdf |date=December 3, 2013 }}, [http://www.ada.am/arm/secretariats/itdsc/ IT Development Support Council of the Government Prime Minister of Armenia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203030655/http://www.ada.am/arm/secretariats/itdsc/ |date=December 3, 2013 }}, [http://www.ada.am/eng/secretariats/itdsc/workgroups/ Workgroup of Language & Culture, 2010] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203025738/http://www.ada.am/eng/secretariats/itdsc/workgroups/ |date=December 3, 2013 }}.<br /> From page [http://www.sarm.am/am/news/amd_eternity Prehistory of the Armenian Dram and Armenian eternity signs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210421115739/http://www.sarm.am/am/news/amd_eternity |date=2021-04-21 }} of [http://www.sarm.am/en National institute of Standards of Armenia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924094333/http://www.sarm.am/en |date=2015-09-24 }}.</ref> Je eden najpogostejših simbolov v [[Armenska arhitektura|armenski arhitekturi]],<ref name = "ghazarian ">Jacob G. Ghazarian (2006), ''[https://books.google.com/books?id=cKHYAAAAMAAJ&q=%22Armenian+symbol+of+eternity%22 The Mediterranean legacy in early Celtic Christianity: a journey from Armenia to Ireland]'', Bennett & Bloom, pp. 263, p. 171 "... Quite a different version of the Celtic triskelion, and perhaps the most common pre-Christian symbolism found throughout Armenian cultural tradition, is the round clockwise (occasionally counter-clockwise) whirling sun-like spiral fixed at a centre—the Armenian symbol of eternity."</ref><ref name = "mehr">K. B. Mehr, M. Markow, ''Mormon Missionaries enter Eastern Europe'', Brigham Young University Press, 2002, pp. 399, p. 252 "... She viewed a tall building with spires and circular windows along the top of the walls. It was engraved with sun stones, a typical symbol of eternity in ancient Armenian architecture."</ref> vklesan v ''[[Hačkar|hačkarje]]'' in na stene [[Armenska apostolska cerkev|cerkva]]. == Razvoj in uporaba == [[File:Armenian soldier from Letchashen, 15-14th centuries BC. Reconstructed by Prof. A. D. Tchagharian, Sardarapat museum, Armenia.jpg|thumb|Armenski vojak iz [[Lchashen–Metsamor culture|Lchashena]], 15.–14. stoletje pr. n. št., rekonstrukcija prof. A. D. Čagarjana v muzeju [[Sardarapat]].]] V srednjeveški armenski kulturi je simbol večnosti predstavljal koncept večnega, nebeškega življenja.<ref>{{cite book|last=Bauer-Manndorff|first=Elisabeth |title=Armenia: Past and Present|year=1981|publisher=Reich Verlag|page=89|quote=The circle, as a line returning upon itself, represented perfection. Having neither beginning, nor end, it was the symbol of eternity. The architects expressed the concept of everlasting, celestial life in the knowledge of the presence and effect of the divine power by sphere.}}</ref> Od 1. stoletja pr. n. št. dalje se je pojavljal na armenskih [[Stela (spomenik)|stelah]]; pozneje pa je postal del simbolike ''[[Hačkar|hačkarjev]]''.<ref name = "nelli">N. Sahakyan/ Armenian Highland: / RAU Press. 2006, page 150(349)</ref> Okoli 8. stoletja je uporaba armenskega simbola večnosti postala dolgo uveljavljena nacionalna ikonografska praksa,<ref>Jacob G. Ghazarian (2006), ''The Mediterranean legacy in early Celtic Christianity: a journey from Armenia to Ireland'', Bennett & Bloom, pp. 263, p. 186 "The eighth, or ninth, century date of this two examples of Irish stone crosses places them chronologically well after the carving of stone crosses in Armenia and the use of the Armenian symbol of eternity had become a long established national iconographical practice."</ref> in je svoj pomen ohranila tudi v sodobnem času.<ref>{{cite journal|last=Zarian|first=A. K.|title=Խաչքարերի խորհրդանշաններին և միթրայականությանը վերաբերող պատկերագրական հարցեր [Iconographical Problems Concerning Symbols of Khatchkars and Cult of Mithra]|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|year=1989|issue=1|pages=202–219|url=http://hpj.asj-oa.am/5140/|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|location=Yerevan|issn=0135-0536|language=hy|access-date=2026-04-12|archive-date=2017-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170530110322/http://hpj.asj-oa.am/5140/|url-status=dead}}</ref> Poleg tega, da je eden glavnih sestavnih delov ''hačkarjev'',<ref>The government of Armenia, [https://www.e-gov.am/u_files/file/decrees/kar/2010/03/10_0310.pdf The list of non-material cultural heritage of Armenia], 2010, p. 15</ref> ga je mogoče najti na cerkvenih stenah,<ref>R. Kartashyan, [http://lraber.asj-oa.am/4541/1/1986-4(42).pdf «Architectural complex of Khoranashat»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002204748/http://lraber.asj-oa.am/4541/1/1986-4(42).pdf |date=2013-10-02 }}, The journal of social sciences №4, Yerevan, 1986, pp. 42–52</ref><ref>Hayden Herrera (2005), ''Arshile Gorky: His Life and Work'', Macmillan, pp. 784 <!--".. one tip of the boot/butter churn, may be derived from the Armenian symbol of eternity carved into the facades of many eleventh-century Armenian churches,..."--></ref><ref>Károly Gink, Károly Gombos, ''Armenia: landscape and architecture'', Corvina Press, 1974 <!--"...On sunny days it is possible to see the stonework in the chapel, which is invisible, when the weather is cloudy and the light is not good. The sign of eternity, two combined wheels, is cut on the east wall, together with a number of pictures of sirens."--></ref> nagrobnikih in drugih arhitekturnih spomenikih.<ref>Nicolas Holding (2011), ''Armenia'', Bradt Travel Guides, pp 312, p. 130, 148</ref><ref>G. Sargsyan, U. Melkonyan, [http://hpj.asj-oa.am/5769/1/2012-3-(94).pdf Litographical sketches – 2] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210628152318/http://hpj.asj-oa.am/5769/1/2012-3-(94).pdf |date=2021-06-28 }}, Historico-phylological journal of Armenian Academy of sciences, № 3, 2012, p. 101</ref><ref>R. L. Khachatryan, Russian academy of Art, ''Rudolg Khachatryan: high-dimensional objects'', Galart, 2002, p. 13</ref><ref>''Armenia Today'', vol. 5–6, Yerevan, 1982, p. 4</ref><ref name = "kara">G. Karakhanyan, [http://lraber.asj-oa.am/5485/1/31.pdf «Medieval domesstic reliefs of Armenia»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304202457/http://lraber.asj-oa.am/5485/1/31.pdf |date=2016-03-04 }}, The journal of social sciences, №8, Yerevan, 1975, pp. 31–47</ref> Med pomembnejše cerkve s simbolom večnosti sodijo [[Cerkev Maštoc Ajrapet|cerkev Maštoc Ajrapet v Garni]],<ref>{{cite journal|last=Manoucharian|first=A. A.|title=The Upper Complex of the Horomayr Monument|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|year=1979|page=268|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|url=http://hpj.asj-oa.am/3204/|issue=4|location=Yerevan|language=hy|quote=Երկու զարդեր են քանդակված կամարների ներսի կողմի վերնամասում։ Մեկը պատկերում Է հավերժության նշան, կազմված գնդաձև ուռուցիկ մակերեսին սփռված ելունդավոր գծերով։|access-date=2013-10-03|archive-date=2014-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141025120052/http://hpj.asj-oa.am/3204/|url-status=dead}}</ref> [[Nor Varagavank]],<ref>{{cite journal|last=Kartashian|first=Hrach |title=The architectural ensemble of Nor Varagavank|journal=[[Patma-Banasirakan Handes]]|issue=7|page=65|url=http://lraber.asj-oa.am/5168/|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti Republike Armenije]]|location=Yerevan|language=hy|issn=0320-8117|quote=Պսակ-գոտու անմիջապես վերևով անցնում է եզան և կտցահարող թռչունների, նռնենու տեսքով կենաց ծառի, զամբյուղների, վարդյակի և հավերժության նշանի պատկերներով քանդակաշարք, որն ունի գաղափարական որոշակի իմաստ:|access-date=2013-10-03|archive-date=2014-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141025113936/http://lraber.asj-oa.am/5168/|url-status=dead}}</ref> [[Samostab Cicernavank|samostan Cicernavank]].<ref>Asratyan M., [http://hpj.asj-oa.am/3293/1/1980-2(39).pdf Tsitsernavank] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304202839/http://hpj.asj-oa.am/3293/1/1980-2(39).pdf |date=2016-03-04 }}, Historico-phylological journal of Armenian Academy of sciences, № 2, 1980, p. 50</ref> [[۞|Enak simbol]] se pojavlja na reliefih [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği|Velike mošeje in bolnišnice Divriğiju]],<ref>[http://www.divrigiulucamii.com/resim/g3.jpg The Great Mosque and Hospital of Divriği] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240524173938/http://divrigiulucamii.com/resim/g3.jpg |date=2024-05-24 }}, Genel Bilgi photo gallery</ref> in je verjetno izposojen iz starejših armenskih cerkva na tem območju. Najdemo ga tudi v [[Armenski iluminirani rokopisi|armenskih rokopisih]]. Simbol večnosti je vključen v logotipe številnih državnih agencijah in se pojavlja na priložnostnih kovancih.<ref> *{{cite web|title=Մամլո հաղորդագրություն – "Շուշիի ազատագրման 20-ամյակ" (ոսկի) [News release – A golden coin dedicated o the 20th anniversary of the Liberation of Shushi]|url=https://www.cba.am/AM/pmessagesannouncements/6%20new%20com.%20coins%2024.01.2012.pdf|publisher=[[Centralna banka Armenije]]|access-date=4 October 2013|date=24 January 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131003031820/https://www.cba.am/AM/pmessagesannouncements/6%20new%20com.%20coins%2024.01.2012.pdf|archive-date=3 October 2013|url-status=dead}} glej [[:File:Shoushi20coin.GIF|image of the coin]] *{{cite web|title=Հայաստանի Հանրապետության Կառավարության 2002 Թվականի Հունվարի 7-ի N 6 Որոշման Մեջ Փոփոխություններ Կատարելու Մասին|url=http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=82810|publisher=Armenian Legal Information System|access-date=4 October 2013|date=18 April 2012}}, see the [[:File:Armenian custom servise symbol.gif|logo of the Customs Service of Armenia]] *Mestni svet Erevana, [http://www.yerevan.am/edfiles/files/avagani%2012.04.2010/xorhrdanish%207.pdf žig Erevana], 2010, glejte [[:File:Coat of Arms of Yerevan.png|logo Erevana]] *Ministrstvo za pravosodje Republike Armenije, [http://www.justice.am/storage/files/legal_acts/legal_acts_61745932_q_46.pdf about the medals and decorations], 2007 *Vlada Armenije, [http://cscouncil.am/doc/Tert/21.03.12.pdf Simbol sodelovanja »Armenija-diaspora«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927011930/http://cscouncil.am/doc/Tert/21.03.12.pdf |date=2013-09-27 }}, 2012 *Ministry of Emergency Situations, [http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=72184 about the medals and decorations], 2011, glej [[:File:ArmRescuer.jpg|Simbol sodelovanja »Armenija-diaspora«]] *Centralna banka Armenije, [http://www.arlis.am/DocumentView.aspx?DocID=34309 coin «15-years of liberation of Shushi»], 2007, see the [[:File:AM 10000 dram Au 2007 Shushi a.png|image of the coin]]</ref> Poleg uradnih institucij ga uporabljajo tudi različne nevladne organizacije v Armeniji ter v [[Armenska diaspora|armenski diaspori]].<ref name = "westar">Nacionalni svet Zahodne Armenije, [http://www.western-armenia.eu/stat.gov.wa/arm/2011/Nakhaqahagan-Hramanaqir-21.10.2011.pdf zastava Zahodne Armenije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170621005635/http://www.western-armenia.eu/stat.gov.wa/arm/2011/Nakhaqahagan-Hramanaqir-21.10.2011.pdf |date=2017-06-21 }}, 2011</ref> Simbol uporabljajo tudi [[Noepaganizem|armenske neopoganske]] skupnosti in njihovi njihovi pripadniki, ki ga poimenujejo »Arevahač« ({{lang|hy|Արեւախաչ}}, »sončev križ«).<ref>{{cite web|script-title=hy:Հայկական արիական հիմնական նշանների (սիմվոլների) խորհուրդը եւ չափային շղթաները|url=http://www.hayary.org/wph/?p=2889|publisher=Armenian Aryan Union|access-date=4 October 2013|language=hy}}</ref> == ArmSCII in Unicode == [[File:Right-Facing and Left Facing Armenian Eternity Sign.svg|thumb|340px|Desno in levo usmerjena glifa pisave Unicode za armenski simbol večnosti]] V [[ArmSCII]] (armenski standardni nabor za izmenjavo informacij) je armenski simbol večnosti vključen v 7-bitnem v 8-bitnem standardnem in ad hoc kodiranju vsaj od leta 1987. Leta 2010 je Armenski nacionalni inštitut za standarde predlagal vključitev armenskega simbola večnosti v nabor znakov [[Unicode]].<ref name=SARM>{{cite web|title=Armenian Eternity Sign|url=https://www.unicode.org/L2/L2010/10372-n3921.pdf|publisher=[[Unicode]]|pages=10–12|year=2010}}</ref> Tako levo obrnjeni ⟨֎⟩ kot tudi desno obrnjeni ⟨֍⟩ armenski simbol za večnost sta bila vključena v različico Unicode 7.0, ko je bila izdana junija 2014.<ref>{{cite web|title=Unicode: Armenian|url=https://www.unicode.org/charts/PDF/Unicode-7.0/U70-0530.pdf|access-date=2014-06-27}}</ref> {{multiple image | align = center | direction = horizontal | header_align = center | header = Glifi pisave | caption_align = center | image1 = Armenian Eternity Sign Regular.png | width1 = 70 | alt1 = | caption1 = Navadni | image2 = Armenian Eternity Sign Italic.png | width2 = 70 | alt2 = | caption2 = ''Ležeče'' | image3 = Armenian Eternity Sign Bold.png | width3 = 70 | alt3 = | caption3 = '''Krepko''' | image4 = Armenian Eternity Sign Bold Italic.png | width4 = 70 | alt4 = | caption4 = '''''Krepko ležeče''''' | image5 = Armenian Eternity Sign Set.png | width5 = 286 | alt5 = | caption5 = }} == Galerija == ;Cerkve <gallery mode="packed"> Slika:The Archaeological Monuments and Spaciments of Armenia Volume 20 Armenia Yerevan 2008 p 370.jpg|[[Dvin (ancient city)|Arevahač iz ]][[Dvin (antično mesto)|Dvina]]<ref>[http://serials.flib.sci.am/openreader/hushardzanner_20/book/#page/1/mode/1up The Archaeological Monuments and Spaciments of Armenia, Volume 20, Armenia, Yerevan, 2008.<br>Zhores Khachatryan and Oleg Neverov, The Archives of Artashat - The Capital of Ancient Armenia, p. 370].</ref> Slika:Jerevan - Armenië (2892533612).jpg|[[Cerkev sv. Hripsime]], [[Vagaršapat|Vagharšapat]] (7. stoletje) Slika:AH - Harichvank, 21, Armenia.jpg|Petoločno znamenje večnosti na katedrali Matere Božje, [[samostan Haričavank]], blizu [[Artik|Artika]] (13. stoletje) Slika:Arevakhach Makaravank.JPG|[[Makaravank]], blizu [[Ačadžur|Ačadžurja]] (10. stoletje) Slika:WhiteMonasteryEastDome.jpg|18 simbolov večnosti na armenski freski koptskega [[Beli samostan|Belega samostana]] v [[Egipt|Egiptu]] (12. stoletje) Slika:Gandzasar Monastery Nagorno Karabakh 12 c decoration.jpg|[[Samostan Gandzasr]] (13. stoletje) Slika:Գեղարդ վանական համալիր174.JPG|[[Samostan Geghard]] (13. stoletje) Slika:Gospel by Stepanos, 1201, Ms. 10359, mtd-gr-03-l.jpg|Miniatura v evangeliju Stepanosa (1201) Slika:Hovsian1316.jpg|[[Armenski iluminirani rokopisi|Iluminirani rokopis]] Hovsiana (1316) Slika:The marble tombstone of grand prince Hasan Jalal Vahtangian part.jpg|Veliki princ [[Hasan-Džalaljani|Hasan Džalaljani Vahtangjan]] (1214–1261) Slika:Armenian Tombstone Aghout Sisian Armenia.jpg|Pokopališče Aghout v [[Sisian|Sisianu]] Slika:Saint Mesrop Mashtots Cathedral in Oshakan, part 30, VM.jpg|Katedrala svetega [[Mesrop Maštoc|Mesropa Maštoca]] v [[Oshakan|Oshakanu]] </gallery> ;Sodobni kipi in skulpture <gallery mode="packed"> Slika:Խաչքար Երեւանի Բժշկական Համալսարանի մօտ.JPG|Sodoben ''[[hačkar]]'' v [[Erevan|Erevanu]] Slika:Mari.gevrogyan.JPG|Hačkar v spomin na žrtve [[Armenski potres (1988)|armenskega potresa 1988]] Slika:DziDzernagapert - eternal flame.jpg|[[Armenski genocid|Spomenik armenskemu genocidu]] v [[Erevan|Erevanu]] (1965) Slika:Cascade of Yerevan, Armenia First Christian Country Monument, Head, Armenia, 2013-09-01, VM.jpg|Spomenik v [[Erevanske kaskade|Erevanski kaskadi]] iz leta 1992, posvečen Armeniji, ki je postala prva krščanska država v četrtem stoletju Slika:Oshakan tower, Armenian Alphabet and Eternity sign, VM.jpg|Spomenik [[Armenska abeceda|armenski abecedi]] in znak večnosti na stolpu [[Ošakan]] Slika:Haghpat Sayat-Nova Square.jpg|Plošča, ki označuje, da je bil trg pri vhodu v [[Samostan Hagpat|samostan Haghpat]] leta 2010 poimenovan po [[Sajat Nova|Sajat-Novi]]. Slika:Revived Armenia Monument Two of Four Eternity Signs on Base Cascade Yerevan Armenia 2013 09 01 VM.jpg|Na vrhu [[Erevanske kaskade]] je devet simbolov večnosti na spomeniku »Prerojena Armenija « iz leta 1965, ki je posvečen 50. obletnici sovjetske oblasti v Armeniji. </gallery> ;Logotipi <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Symbol of National Library of Armenia, Yerevan, Armenia, VM.jpg|Simbol [[Nacionalna knjižnica Armenije|Nacionalne knjižnice Armenije]] Slika:Armenian Eternity Sign ACC Stamp.jpg|Žig podjetja "Armenski računalniški center" [[družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] (1998) Slika:AM 100 dram Ag 2001 Council b.png|[[commons:Category:Commemorative coins of Armenia|Spominski kovanci Armenije]] ob vstopu [[Armenija]] v [[Svet Evrope]] (25. januar 2001) Slika:Coat of arms of Yerevan.svg|[[Žig Erevana]], sprejet leta 2004 Slika:The emblem of the Hovhannes Sharambeyan Peoples Art Centre in Yerevan.jpg|[[pečat Erevana|Pečat Erevana]], sprejet leta 2004 Slika:Japanese national sign Chrysanthemum and the Armenian eternity sign in one logo made in colours of national flags.jpg|[[cesarski pečat Japonske|Japonski]] nacionalni simbol [[krizantema|krizanteme]] in armenski simbol večnosti v enem logotipu, izdelanem v barvah nacionalnih zastav (2011) </gallery> ;v drugih kulturah <gallery mode="packed"> File:Selection_of_carvings_from_the_Castro_de_Santa_Trega.jpg|Izbor motivov in rezbarij, [[Kultura Castro|kultura Castra]] File:Martin of Braga Basilica (5) Cropped.jpg|Kamen iz kulture Castro </gallery> == Glej tudi == * [[Bordžgali]] * [[Kultura Castro|Kultura Castro (gospodarstvo in umetnost, kamnoseštvo, metalurgija)]] * [[Petroglif]] * [[commons:Category:Picture stones of Gotland|Slikovni kamni Gotlanda]] * [[Triskelion]] ==Sklici== {{reflist|30em}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Armenian eternity sign}} * [http://www.boston.com/yourtown/news/downtown/2013/04/armenian_heritage_park_to_part.html Downtown, North End. "Armenian Heritage Park to participate Saturday in World Labyrinth Day", Posted by Jeremy C. Fox April 29, 2013.] – "A single jet of water and the symbol of eternity mark its center, representing hope and rebirth." * [https://web.archive.org/web/20131020235342/http://www.aesa.org/index.php?x=1&y=75 Armenian Engineers & Scientists of America]. "The Armenian Engineers and Scientists of America (AESA) logo is an ancient symbol used in Armenian architecture and carvings. The symbol signifies Eternal Life – in Armenian ''Haverjoutian Nshan'' or Sign of Eternity." [[Kategorija:Religija v Armeniji]] [[Kategorija:Armenska mitologija]] [[Kategorija:Neskončnost]] [[Kategorija:Državni simboli Armenije]] rz4k74hv7uydbuvww8gxhotfmt92on2 0 601021 6675022 6666434 2026-05-12T18:01:24Z VidicK01 193275 /* Rezultati */ Anketa Mediana za DELO (maj 2026) +posodobitev napovedi 6675022 wikitext text/x-wiki Pred [[Naslednje državnozborske volitve v Sloveniji|naslednjimi državnozborskimi volitvami v Sloveniji]] različne agencije izvajajo '''[[Anketa|javnomnenjske raziskave,]]''' z namenom ocene volilnega namena v [[Slovenija|Sloveniji]]. Rezultati teh anket so predstavljeni v tem članku. Navedene javnomnenjske ankete obsegajo obdobje od [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|prejšnjih parlamentarnih volitev]], ki so potekale 22. marca 2026, do naslednjih parlamentarnih volitev, ki bodo potekale najkasneje spomladi 2030. == Izvajalci == Javnomnenjske raziskave volilnega namena v glavnem redno izvaja pet agencij: * ''Mediana'', ki ločeno izvaja raziskave za: časnik [[Delo (časopis)|Delo]], [[RTV Slovenija]] in televizijski kanal [[POP TV]] s pripadajočim multimedijskim spletnim portalom [[24ur.com]]; * ''Ninamedia'', ki izvaja raziskave "Vox Populi" za časnik [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]; * ''Parsifal SC'', ki izvaja raziskave za [[Nova24TV]]; * ''Raziskovalni center IJEK'', ki izvaja raziskave "Utrip družbe" * ''Valicon'', ki izvaja raziskave za [[Siol.net]]. Agencije, ki zbirajo rezultate raziskav in pripravljajo projekcije sedežev: * ''Odmev'', ki pripravlja mesečne prognoze "Volilna napoved". == Rezultati == {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:14px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' |'''[[Gibanje Svoboda|GS]]'''<br /><small>[[Robert Golob|Golob]]</small> |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]'''<br><small>[[Janez Janša|Janša]]</small> | colspan=3|'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Jernej Vrtovec|Vrtovec]], [[Tina Bregant|Bregant]], [[Marko Lotrič|Lotrič]]}}</small> |'''[[Socialni demokrati|SD]]'''<br><small>[[Matjaž Han|Han]]</small> |'''[[Demokrati|Dem.]]'''<br><small>[[Anže Logar|Logar]]</small> | colspan=2|'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]'''<br><small>[[Asta Vrečko|Vrečko]], [[Uroš Macerl|Macerl]]</small> |'''[[Resni.ca]]'''<br><small>[[Zoran Stevanović|Stevanović]]</small> |'''[[Prerod (stranka)|PVP]]'''<br><small>[[Vladimir Prebilič|Prebilič]]</small> |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''<br><small>[[Jasmin Feratović|Feratović]]</small> |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''<br><small>[[Zmago Jelinčič|Jelinčič]]</small> |'''[[Mi, socialisti!|Mi!]]'''<br><small>[[Miha Kordiš|Kordiš]]</small> |colspan=2|'''[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|SG+Zeleni]]'''<br><small>{{nowrap|[[Vlado Dimovski|Dimovski]], [[Andrej Čuš|Čuš]]}}</small> |colspan=2|'''[[Alternativa za Slovenijo|AZAS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Violeta Tomič|Tomić]]}}</small> | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px" | ! style="background: #1961ac; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #00a65e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Resni.ca}}; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #eb4d2f; width:50px" | ! style="background: #7ed957; width:50px" | ! style="background: #55943f; width:50px" | ! colspan=2 style="background: #ee2932; width:50px" | |- ! colspan="25" |2026 |- |{{nowrap|5.–7. maj}} |Mediana<br>DELO |'''718''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|25,5}} |24,7 | colspan="3" |9,3 |4,9 |4,7 | colspan="2" |5,5 | style="background:silver" |3,4 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |1,1 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |2,0 |14,0 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,8}} |<ref>{{Navedi splet|title=Kakšen bi bil izid, če bi volili še enkrat? |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nove-volitve-ne-bi-bistveno-spremenile-razmerij|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-12|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|21.–23. april}} |Mediana<br>POP TV |'''722''' |23,2 | style="background:#fffb90" |24,2 | colspan="3" |8,6 |5,9 |4,1 | colspan="2" |5,7 | style="background:silver" |3,8 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |1,2 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |1,2 |17,0 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Povolilno javno mnenje: noben blok ne bi dobil večine|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povolilno-javno-mnenje-noben-blok-ne-bi-dobil-vecine.html|website=24ur.com|accessdate=2026-04-27|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–15. april}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|26,1}} |24,8 | colspan="3" |7,7 |6,5 |4,6 | colspan="2" |5,2 | style="background:silver" |3,9 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |3,1 |12,0 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|1,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Vox populi: Razmere med političnimi strankami podobne izidom volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vox-populi-razmere-med-politicnimi-strankami-podobne-izidom-volitev/780000|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> |- |10. april | colspan="24" |[[Zoran Stevanović]] je izvoljen za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]]. |- |{{nowrap|1.–10. april}} |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''675''' |26,4 | style="background:#fffb90" |28,1 | colspan="3" |10,9 |7,5 |6,2 | colspan="2" |7,7 |5,4 | style="background:silver" |2,6 | style="background:silver" |1,4 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |0,6 | colspan="2" style="background:silver" |0,6 | colspan="2" style="background:silver" |0,6 |0,4 |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, april 2026|url=https://www.ijek.si/2026/04/15/utrip-druzbe-april-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-04-16|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|7.–9. april}} |Mediana<br>DELO |'''700''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|24,0}} |23,5 | colspan="3" |9,2 |5,6 |5,9 | colspan="2" |5,6 |4,9 | style="background:silver" |1,6 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |1,2 |13,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,5}} |<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj lojalno volilno bazo imata SDS in SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/najbolj-lojalno-volilno-bazo-imata-sds-in-sd|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref> |- ! style="border-top-width:3px |{{nowrap|22. marec}} ! style="border-top-width:3px |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Rezultati|Rezultati volitev]] ! style="border-top-width:3px |1.179.769 ! style="background:#6687e7; border-top-width:3px |{{font color|white|28,7}} ! style="border-top-width:3px |27,9 ! colspan=3 style="border-top-width:3px|9,3 ! style="border-top-width:3px |6,7 ! style="border-top-width:3px |6,7 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|5,7 ! style="border-top-width:3px |5,5 ! style="background:silver; border-top-width:3px |3,1 ! style="background:silver; border-top-width:3px |2,4 ! style="background:silver; border-top-width:3px |2,2 ! style="background:silver; border-top-width:3px |0,5 ! colspan=2 style="background:silver; border-top-width:3px |0,5 ! colspan=2 style="background:silver; border-top-width:3px |0,4 ! style="border-top-width:3px |0,6{{efn|Glas upokojencev - 0,4<br>Zaupanje - 0,3<br>Sloga - 0,0<br>Rešitev - 0,0}} ! style="border-top-width:3px |/ ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" border-top-width:3px |{{font color|white|0,8}} ! style="border-top-width:3px |<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-22|language=sl}}</ref> |- |} === Projekcija sedežev === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 |Organizacija | rowspan=2 |Objava | width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' | width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' | colspan=2 |'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+Fokus]]''' | width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' | width:50px" |'''[[Demokrati|Demokrati]]''' | colspan=2 |'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]''' | width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 12. Maj 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|31}} | 30 | colspan=2|11 | 5 | 5 | colspan=2|6 | – |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 27. Apr 2026 | 27 | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 7 | 5 | colspan=2|6 | 5 |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vox-populi-razmere-med-politicnimi-strankami-podobne-izidom-volitev/780000 Ninamedia] | 20. Apr 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} | 28 | colspan=2|9 | 7 | 5 | colspan=2|6 | 4 |- | [https://www.ijek.si/2026/04/15/utrip-druzbe-april-2026/ RC IJEK] | 15. Apr 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27}} | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 7 | 6 | colspan=2|6 | 5 |- ! style="border-top-width:3px|[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Rezultati|Rezultati volitev]] ! style="border-top-width:3px|22. Mar 2026 ! style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} ! style="border-top-width:3px|28 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|9 ! style="border-top-width:3px|6 ! style="border-top-width:3px|6 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|5 ! style="border-top-width:3px|5 |- |} {{small|Dva sedeža pripadata predstavnikoma italijanske in madžarske narodne skupnosti.}} == Opombe == {{noteslist}} == Sklici == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji 2030]] [[Kategorija:Javnomnenjske raziskave v Sloveniji]] ft8q3vyeg6osyt7h3034l3yodf2l311 0 601984 6675203 6672518 2026-05-13T08:28:01Z Ihana Aneta 242446 6675203 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska kuharica in slikarka (1935–2024)}} {{Infopolje Oseba}} '''Emilija Bucik Razman''',{{Efn|Znana je bila tudi pod imenoma Mimi Bucik-Razman in Emilia Bucik-Razman.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Slikar|slikarka]], * [[16. junij]] [[1935]], [[Gorica]], † [[28. junij]] [[2024]], [[Florida|Palm Harbor]]. == Otroštvo == Rodila se je 16. julija 1935 v [[Gorica|Gorici]] kot drugi otrok pobožne slovenske družine.<ref name=":0" /><ref name=":6" /> Njena mati je bila kmetica Emilija Makarovič (1909–2000), njen oče pa kmet Ivan Bucik (1902–1992), oba iz [[Kanalski Vrh|Kanalskega Vrha]].<ref name=":0" /><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/60901/records/15026857?tid=&pid=&queryId=23843f8c-2d0e-4dd5-924e-df85942c06d7&usePUBJs=true|title=U.S., Social Security Applications and Claims Index, 1936-2007|trans-title=ZDA, indeks prijav in zahtevkov za socialno varnost, 1936-2007|language=En|date=5 Feb 2000}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/60901/records/20313900?_phcmd=u(%27https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/?name=ivan_bucik&birth=1902&searchMode=advanced&successSource=Search&queryId=1666f5f0-4ffb-49b9-8168-234c1aad306f%27,%27successSource%27)|title=U.S., Social Security Applications and Claims Index, 1936-2007|date=Nov 1992|trans-title=ZDA, indeks prijav in zahtevkov za socialno varnost, 1936-2007|language=En}}</ref> Imela je osem bratov in sester, od katerih je pet bratov in ena sestra dočakalo odraslost.<ref name=":6" /><ref name=":0" /> Odraščala je na domači kmetiji v Kanalskem Vrhu.<ref name=":6" /><ref name=":0" /> Študirala je slikarstvo na Akademiji upodobljajočih umetnosti (sedaj [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademija za likovno umetnost in oblikovanje]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]).<ref name=":2">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> == Delo == === Na slovenskih tleh === Po študiju se je vrnila na Primorsko, kjer se je ukvarjala predvsem s sakralno umetnostjo in slikanjem krajin.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Še mlada se je poročila. V zakonu je med letoma 1964 in 1967 rodila tri hčere.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62882/records/14555814|title=Florida Voter Registration Records,1942-2023|date=28 september 2004|publisher=Florida Division of Elections|language=En|trans-title=Zapisniki registracije volivcev na Floridi, 1942-2023|location=Tallahassee, Florida}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/2934166?tid=&pid=&queryId=ff128f41-6e67-4ce8-9678-85ec570462f4&usePUBJs=true|title=ARC Title: Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|date=7 februar 1990|publisher=National Archives at Chicago|language=En|trans-title=Naslov ARC: Zahteve za naturalizacijo, 1906-1991; Številka NAI: M1285; Naslov skupine zapisov: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav, 1685-2009; Številka skupine zapisov: Rg 21|location=Chicago, Illinois}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/3171315?tid=&pid=&queryId=8c77439d-d1f2-4535-a9dd-3eef2c9380e6&usePUBJs=true|title=Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|date=29 Jan 1990|publisher=National Archives at Chicago|location=Chicago, Illinois|language=Sl|trans-title=Peticije za naturalizacijo, 1906–1991; številka NAI: M1285; naslov evidenčne skupine: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav Amerike, 1685–2009; številka evidenčne skupine: Rg 21}}</ref> V teh letih je naslikala več stropnih fresk v [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|frančiškanskem samostanu Kostanjevica]] pri [[Nova Gorica|Novi Gorici]].<ref name=":0" /> Poslikala je tudi več kapelic na [[Goriška statistična regija|Goriškem]].<ref name=":0" /> Slikala je tudi krajine [[Goriška statistična regija|Goriške]] in slovenske obale [[Jadransko morje|Jadranskega morja]].<ref name=":2" /> === V ZDA === Leta 1969 se je skupaj s hčerkami kot samohranilka preselila v ZDA.<ref name=":0" /> Odšla je v [[Chicago]], kjer sta že živela njena mlajša sestra ter starejši brat.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji : njihove sledi na Zemlji in v vesolju|last=Gobec|first=Edi|publisher=Družina|year=2015|isbn=978-961-04-0146-9|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/ProductFiles/slovenski-ameriski-izumitelji-in-inovatorji.pdf|others=prevedla Klementina Logar|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/2315582|title=ARC Title: Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|date=2. marec 1964|publisher=National Archives at Chicago|last=Chicago, Illinois|trans-title=Naslov ARC: Zahteve za naturalizacijo, 1906-1991; Številka NAI: M1285; Naslov skupine zapisov: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav, 1685-2009; Številka skupine zapisov: Rg 21|language=En}}</ref> Kasneje sta se v ZDA preselila tudi njena starša, ki sta tam ostala do smrti.<ref name=":7" /><ref name=":8" /> V Chicagu se je zaposlila kot kuharica, se čimer se je preživljala do upokojitve.<ref name=":0" /> Leta 1990 je postala ameriška državljanka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/3171284?tid=&pid=&queryId=a746739b-5ddf-4af7-8d33-9897ce0b5a09&usePUBJs=true|title=ARC Title: Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|publisher=National Archives at Chicago|trans-title=Naslov ARC: Zahteve za naturalizacijo, 1906-1991; Številka NAI: M1285; Naslov skupine zapisov: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav, 1685-2009; Številka skupine zapisov: Rg 21|language=En|location=Chicago, Illinois|date=31. maj 1990}}</ref> V prostem času je še naprej slikala. Upodabljala je predvsem krajine, tihožitja in prizore z divjimi živalmi, pa tudi nekaj portretov.<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Slovenska slikarka na ameriški razstavi|date=marec 1972|page=32|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFH6EO37|newspaper=Rodna gruda|volume=3|language=sl|publisher=Slovenska izseljenska matica}}</ref> Med drugimi je leta 1977 portretirala [[Marie Černe Prisland]], publicistko, urednico in soustonaviteljico Slovenske ženske zveze Amerike, ter naslikala sliko [[Friderik Baraga|Friderika Barage]] za cerkev svetega Jožefa v Jolietu, [[Illinois]] leta 1976.<ref>{{Navedi novice|title=Tribute To Our Founder Of S.W.U.|date=julij 1979|trans-title=Poklon naši ustanoviteljici|language=En|volume=7/8|page=2|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AF5P8ARB|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Participants|date=junij 1977|trans-title=Udeleženci|language=En|newspaper=Zarja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXWWEWXD|volume=6|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=3}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovesna blagoslovitev Baragove slike|date=marec 1976|page=18|language=Sl|newspaper=Zarja|volume=3|publisher=Slovenian Women's Union of America|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDUPDTW9}}</ref> Emilijine krajine, ki so prikazovale slovensko pokrajino, so bile zelo priljubljene med Ameriškimi Slovenci.<ref name=":5" /><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Slovenci v Chicagu - pozor!|date=1.11.1971|last=Fischinger|first=Metoda|page=2|publisher=J. Debevec|language=Sl|newspaper=Ameriška domovina|volume=209|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUCIEF2B}}</ref> Februarja 1971 je imela uspešno razstavo svojih del v Slovenskem domu Bled v Chicagu.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Maja 1971 je imela razstavo svojih del v Clevelandu.<ref name=":2" /> Novembra 1971 je razstavljala tihožitja, krajine in portrete v kulturnem paviljonu mednarodne razstave na Navy Pieru v Chicagu.<ref name=":5" /> Aktivno se je vključila v slovensko skupnost v Chicagu. Za skupnost je za praznovanje Slovenskega dne naslednja izdelala odrske dekoracije in scenografijo, kot na primer sliko [[Bled|Bleda]] s cerkvico na otoku.<ref>{{Navedi novice|title=Uspelo praznovanje Slovenskega dneva|date=februar 1973|newspaper=Rodna gruda|publisher=Slovenska izseljenska matica|language=Sl|pages=30-31|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E8FDHUWA|volume=2}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice|title=Slovenski dan v Chicagu|date=marec 1982|last=Skamperle|first=Tone|page=25|publisher=Slovenska izseljenska matica|language=Sl|newspaper=Rodna gruda|volume=3|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLVIEJLN}}</ref> ==== Zarja ==== Aprila 1971 je skupaj z sestro postala članica druge podružnice [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America) v Chicagu.<ref name=":2" /><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Dopisi|date=maj 1971|last=Arko|first=Krista|page=27|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|newspaper=Zarja|language=Sl|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=5}}</ref> S tem se je začelo njeno dolgoletno sodelovanje z časopisom [[Zarja (1929)|Zarja]] (The Dawn), ki ga je izdajala zveza, pod uredništvom [[Corinne Novak-Leskovar]].<ref name=":2" /> Prva številka Zarje, ki jo je opremila s svojimi ilustracijami je bila majska številka leta 1971 (43. letnik, 5. številka) posvečena materinskemu dnevu.<ref name=":2" /> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 2004 se je preselila v Palm Harbor na [[Florida|Floridi]], kjer je že živela njena najstarejša hči, pediatrinja.<ref>{{Navedi splet|title=More calls for masks in Hillsborough schools|url=https://www.tampabay.com/news/gradebook/2020/07/06/more-calls-for-masks-in-the-hillsborough-county-schools/|website=Tampa Bay Times|accessdate=2026-05-03|language=en|first=Marlene|last=Sokol|date=6. julij 2020|trans-title=V šolah na Hillsboroughu več pozivov k nošenju mask}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62209/records/69199123|title=Index to Public Records, 1994-2019|date=2020|language=Sl|trans-title=Indeks javnih zapisov, 1994–2019}}</ref><ref name=":9" /> Umrla je za 28. junija 2024 v Palm Harborju za rakom.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Obituary information for Emilia "Mimi" Razman|url=https://www.curlewhills.com/obituaries/obituary-listings?obId=32216608|website=www.curlewhills.com|accessdate=2026-05-02|language=en|trans-title=Osmrtnica za Emilio "Mimi" Razman|date=junij 2024}}</ref> Tam je bila tudi pokopana.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" />{{DEFAULTSORT:Bucik Razman, Emilija }} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenske umetnice]] [[Kategorija:Slovenski kuharji]] [[Kategorija:Ameriški slikarji]] [[Kategorija:Ameriški kuharji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1935]] [[Kategorija:Umrli leta 2024]] sgbf3404tal40pdcabbh643x0vla4vk 0 602171 6674952 6674534 2026-05-12T15:03:18Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6674952 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Ivan Đurić | native_name = Ivan | native_name_lang = sr | image = Ivan-Đurić-1990.jpg | imagesize = | alt = | caption = Leta 1990 je Ivan Đurić kandidiral za predsednika Srbije (takratni plakat)<ref>Napis na plakatu v cirilici: „Za predsednika Srbije Ivan Đurić * Glas razuma * Reformisti Srbije — UJDI." Geslo na plakatu „Glas razuma“ hoče poudariti Đurićevo miroljubno smer, ki naj bi bila protiutež zoper nerazumni nacionalizem in hujskaški militaristični revanšizem, ki ga je zagovarjal Slobodan Milošević in njegova stranka zlasti na množičnih "mitingih".</ref> | birth_date = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}} | birth_place = [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}} | death_place = [[Pariz]], [[Francoska republika|Francija]] | death_cause = [[rak]] | resting_place = [[Beograd]] [[Novo pokopališče]] | resting_place_coordinates = <!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--> | other_names = | residence = {{SRB}} | zgodovinske [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbija]] | citizenship = | nationality = [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbi|Srb]] | fields = [[zgodovina]]<br>pozna [[bizantinologija]]<br>teorija zgodovinske vede<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title= Иван Ђурић |publisher= ИСТОРИЈСКА БИБЛИОТЕКА |author= |place=Београд|language=sr|date=25. december 2016|accessdate=4. maj 2026}}</ref> | workplaces = [[Beograd]], [[Pariz]] itd. | patrons = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | thesis_title = <!--(ali | thesis1_title = in | thesis2_title = )--> | thesis_url = <!--(ali | thesis1_url = in | thesis2_url = )--> | thesis_year = <!--(ali | thesis1_year = in | thesis2_year = )--> | doctoral_advisor = | academic_advisors = <!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--> | doctoral_students = | notable_students = <!--(lahko je samostojni argument)--> | known_for = Kandidiral za predsednika Srbije 1990 | influences = [[Georgij Ostrogorski]] (1902-1976)<br>[[Božidar Ferjančić]] (1929-1998).<ref>{{cite web|url=https://kulturniheroj.com/?p=3818|title= DVADESET GODINA OD SMRTI UGLEDNOG VIZANTOLOGA I BORCA ZA GRAĐANSKE VREDNOSTI. Sećanje na profesora Ivana Đurića|publisher=Kulturni heroj|author= Siniša I. Kovačević|place=Београд|language=sr|date=20. februar 2017|accessdate=4. maj 2026}}</ref> | influenced = [[Siniša Kovačević]] (*1954) | awards = Red Odrešenika (Grčija)<ref>{{cite news |title=Americans decorated |newspaper=New York Times |date=September 12, 1906 |url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1906/09/12/101831263.pdf |access-date=December 19, 2010}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-dj/page/djuric-ivan|title= ЂУРИЋ, Иван |publisher= Српска енциклопедија |author= Радивој Радић & Александар Деветак|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> | author_abbrev_bot = | author_abbrev_zoo = | spouse = <!--(ali | spouses = )--> | partner = <!--(ali | partners = )--> | children = | signature = <!--(samo ime datoteke)--> | signature_alt = | website = <!--{{URL|www.primer.com}}--> | footnotes = <center>Spominjajo se ga kot ''"Srbskega Kennedyja"'' zaradi podobnosti v starosti, videzu in svobodoljubno-miroljubni usmerjenosti.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref></center> }} '''Ivan Đurić''' ({{lang-sr|Иван Ђурић/Ivan Đurić}}); *[[30. oktober]] [[1947]] [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], †[[23. november]] [[1997]] [[Pariz]] ([[Francija]]) je bil srbski [[pisatelj]], [[akademik]], [[zgodovinar]] in [[politik]].<ref name="Online bio">{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in izobraževanje === Đurić se je rodil 30. oktobra 1947 skupaj s sestro dvojčico Dušanko Đurić-Trbojević<ref>{{Cite book|title=Đurići u Zaovinama|last=Đurić|first=Dušan S.|location=|publisher=|year=|id=|pages=369}}</ref> univerzitetnima profesorjema očetu Dušanu Đuriću (1920–1997) in materi Ivani Bogdanović (*1925), ki so jo klicali na splošno kar Nana; bila je hči literarnega kritika in akademika Milana Bogdanovića ter sestra akademika Bogdana Bogdanovića. Po očetu je imel polbrata Sava Đurića, beograjskega odvetnika in sodnika. To je bil drugi zakon očeta Dušana, ki je bil profesor interne medicine in ustanovitelj Klinike za interno medicino na Medicinski fakulteti ter utemeljitelj srbske endokrinologije, mati pa profesorica ruske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Beograjske univerze]]. Družinsko okolje — kakor tudi njegovo družinsko deblo — je bilo močno povezano s kulturnimi in akademskimi krogi.<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Đurić je potomec staroselcev iz vasi [[Zaovine]] na Tari. Svojemu očetu je Ivan pozneje pomagal pri sestavljanju družinskega debla, ki je izšlo pod naslovom ''„Đurići u Zaovinama“ ("Đurići v Zaovinah")'', ki je izšla le nekaj mesecev pred Ivanovo smrtjo in nekaj tednov pred smrtjo Ivanovega očeta Dušana.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title=Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića|publisher=Kurir|author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=1. maj 2026}}</ref> Izhajal je iz družine univerzitetnih profesorjev z levičarsko usmeritvijo, vendar se ni odpovedal tradicionalnim vrednotam kot je svobodoljubno domoljubje in ne svojemu srbskemu poreklu v času, ki je oznanjal socialistični internacionalizem in bratsko jugoslovanstvo. Značilno zanj je tudi na teh prostorih izjemno redko ravnotežje med spoštovanjem do lastnega in do drugih narodov.<ref>{{Cite web|url=https://www.prviportal.net/secanje-na-ivana-djurica/|title=Sećanje na Ivana Đurića {{!}} Prvi Portal BB|last=Portal|first=Prvi|date=2020-11-23|website=www.prviportal.net|language=sr-RS|access-date=2024-12-26}}</ref> Starša sta oba bila univerzitetna profesorja. Njegov oče je dobil vzdevek [[Dušan Zinaja|Zinaja]] po priljubljenem nogometašu in smučarskem tekaču.<ref name="Online bio"/> Njegov praded po očetovi strani je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni duhovnik]] [[Milan Đurić]], eden od ustanoviteljev [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]].<ref name="Yugopapir source">{{cite web |url=http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html |author=TV Novosti |title=Federacija ili ne – za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti |accessdate=2017-10-19 |date=December 1990 |language=Serbian}}</ref> Njegov dedek po materini strani je bil pisatelj [[Milan Bogdanović]]<ref name="Yugopapir source"/>, medtem ko je bil arhitekt in nekdanji župan Beograda [[Bogdan Bogdanović]] njegov stric po materini strani.<ref name="Yugopapir source"/> V Beogradu je hodil v osnovno šolo "Sv. Sava" na Vračarju, nato pa v klasično gimnazijo, ki je bila nekdaj Osma beograjska gimnazija na Voždovcu, medtem ko je to danes Tretja beograjska gimnazija.<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Č.|first=B.| date = 29. 6. 1966|title=Одмор је радити у том одељењу|url=|journal=Борба|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Nato se je vpisal na Filozofsko fakulteto. Januarja 1971 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete z nalogo z naslovom "Bizantinski čini v srednjeveški Srbiji"<ref>„Византијски чинови у средњовековној Србији“/ „Vizantijski činovi u srednovekovnoj Srbiji“</ref>. === Akademsko uveljavljanje in pogledi === Po končanem študiju je bil izvoljen junija 1971 za asistenta na Stolici za zgodovino Bizanca, kjer je bil vodja oddelka [[Georgij Ostrogorski]]<ref>''Georgij Aleksandrovič Ostrogorski'' ({{lang-ru|Георгий Александрович Острогорский}}; 1902—1976) je bil zgodovinar, profesor Zgodovine [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na Beograjski univerzi in ustanovitelj Bizantološkega inštituta pri SANU. Je eden največjih bizantologov dvajsetega stoletja in prejemnik številnih domačih in tujih znanstvenih nagrad.</ref>. Leta 1974 je zaključil magistrsko delo na temo "Družina Foka". Istega leta je postal sodelavec Bizantološkega inštituta pri [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]].<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|last=|first=|date=|website=Историјска библиотека|publisher=http://www.istorijskabiblioteka.com/|access-date=25. 12. 2016.|archive-date=26. 12. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=}}</ref> Izpopolnjeval se je v Središču za bizantinske študije in na Ameriški šoli v Atenah (1977–1978). Pri petintridesetih letih (1982) je zagovarjal doktorsko disertacijo "Čas [[Ivan VIII. Paleolog|Ivana VIII. Paleologa]]".<ref>{{cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|publisher=ИСТОРИЈСКА БИБЛИОТЕКА|author=|place=Београд|language=sr|date=25. december 2016|accessdate=4. maj 2026|archive-date=2016-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=dead}}</ref> 1982 je postal docent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu ter gostujoči profesor na [[Univerza v Nici|Univerzi v Nici]] (1983), na [[Univerza v Atenah|Univerzi v Atenah]] in [[Univerza Sorbonne|v Parizu]] (1986). Izredni profesor na Filozofski fakulteti v Beogradu je postal 1989, a predsednik Sveta Filozofske fakultete 1990. 1989 je začel urejati revijo ''Demokratija danas'' (''Demokracija danes'').<ref>{{Cite web|url=http://www.danas.rs/danasrs/drustvo/terazije/vera_u_neprolazne_vrednosti.14.html?news_id=128478|title=Vera u neprolazne vrednosti|last=Petrović|first=Prof. dr Dragoslav| date = 23. 11. 2007.| website = www.danas.rs |publisher=Danas|access-date = 25. 12. 2016.}}</ref> Leta 1980 je sodeloval pri pripravi ''"Oxfordskega bizantinskega slovarja"''. Soočen s političnimi vrenji konec 20. stoletja se ni postavil ne na stran vlade ne opozicije, temveč je iskal drugačno izbiro ter tako tvegal spor z obema stranema: {| |- ! Jasno stajalište<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> ! Jasno stališče |- | <blockquote>“Pošto nisam bio komunista, čvrsto sam protiv antikomunističke histerije; pošto potičem iz porodice svećenika – čvrsto sam protiv države koja ne bi bila sekularna.“ </blockquote> | <blockquote>»Ker nisem bil komunist, sem odločno proti protikomunistični histeriji; ker prihajam iz duhovniške družine – sem odločno proti državi, ki ne bi bila sekularna.« </blockquote> |} Sam je večkrat dejal, da so ga razglašali za nacionalista, ker je slavil slavo in pisal v [[cirilica|cirilici]]. Ni pa bil zagovornik ne [[rusofilstvo|rusofilstva]] ne vele[[Srbija|srbstva]] ne [[Jugoslavija|jugoslovanskega]] unitarizma. Šešljevo „Veliko Srbijo“, ki naj bi spravila vse Srbe v eno državo z „etničnim čiščenjem“ vseh drugih narodnosti, je imel za tragično zablodo in poudarjal, da je v realnih zgodovinskih in narodnostnih okoliščinah zamisel o etnično čisti državi obsojena na neuspeh. Zavzemal pa se je za Srbijo kot sodobno evropsko in napredno državo, ki spoštuje pravice drugih – narodnostne, verske in politične – in jo smatral kot pogoj za lasten razvoj in skrb za rojake v tujini. Poleg tega je bil prepričan, da [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ni mogoče deliti glede na dejstvo, da so njene meje starejše tako od [[Kraljevina Jugoslavija|Stare]] kot tudi od [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]]. 1991 se je preselil v Pariz, kjer je poučeval bizantinske študije na univerzah Pariz VIII in Pariz XII ter na Inštitutu za evropske študije, kakor tudi na več drugih evropskih univerzah kot v [[Nemčija|Nemčiji]] in na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]]. V Parizu je živel in delal vse do svoje prezgodnje smrti 1997. === Volitve 1990 === Katera nuja je nagnilo sicer spoštovani zgodovinski vedi predanega Đurića, ki je vseskozi rad ponavljal: "A ja sam ipak još uvek najpre istoričar!" (»A jaz sem vendarle še vedno predvsem zgodovnar!«)<ref>{{cite web|url=https://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Ogledi13.pdf|title=Ivan Đurić: Vlast, opozicija, alternativa|publisher= Helsinški odbor Za ljudska prava u Srbiji|author=Ivan Đurić (Latinka Perović)|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=10. maj 2026}}</ref>, da se je vendarle podal na spolzko drsališče politike? V njegovem primeru je od tega pravzaprav imel samo strah, begunstvo in škodo — pa nobene koristi, ter ga je očitno vodila le ljubezen do domovine in negotove prihodnosti njegovega naroda. On sam je namreč rad poudarjal, da je bil doma vzgojen tako, ''da je domoljubje dolžnost in ne sme prinašati nobenih koristi''.<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Đurić je predaval in bival največ v tujini. Pazljivo je spremljal [[Padec berlinskega zidu]]; s skrbjo pa je opažal tudi začetke [[Razpad Jugoslavije|razpadanja Jugoslavije]] ter se odločil, da bo v grozi razpadajočega [[komunizem|komunizma]], ki ga je nadomestil morilski etnični [[nacionalizem]] — "masovno ludilo" ("množična ponorelost"), ponudil [[liberalizem|svobodoljubno]] človeka vredno drugo možnost.<ref>{{cite web|url=https://liberalniforum.com/2022/05/20/ivan-djuric-liberalni-glas-razuma-u-krvavom-raspadu-jugoslavije/|title=Ivan Đurić: Liberalni glas razuma u krvavom raspadu Jugoslavije|publisher=Liberalni Forum|author=Danijal Hadžović|place=|language=sr|date=20. maj 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegova odločitev je v teh prelomnih časih zaradi hudih nasprotovanj, podtikanj in medijskega linča pomenila res pravo junaštvo, ki ga je v svoji vesti čutil kot dolžnost. V kakšnih razmerah pa je nastopal, bomo lažje doumeli, če omenimo skoraj sočasni načrtovani »miting resnice« 1. decembra 1989 v [[Ljubljana|Ljubljani]], ki naj bi bil le eden v vrsti nacionalističnih [[miting]]ov, ki so zamajali in dokončno razdejali [[SFR Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]]. To naj bi bil le eden v verigi več kot 40 mitingov, prek katerih je bila nasilno že zamenjana oblast v Vojvodini, na Kosovem in Črni gori, medtem ko je na Hrvaškem že divjalo neusmiljeno »etnično čiščenje«.<ref>{{cite web|url=https://slovenija30let.si/AkcijaSever.html|title=Grožnja z intervencijo "Sad se znade ko je drugi Tito,/ Slobodan je ime ponosito"Pomen in vloga akcije Sever v srbskem mitingaškem rušenju slovenskega reformističnega vodstva in demokratičnih procesov v Sloveniji|publisher=Slovenija 30 let|author=Božo Repe|place=Ljubljana|language=sl|date=1. december 2019|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Čeprav te dogodke še danes različno razlagajo, ostaja nesporno priznano dejstvo, da je bila takratna prepoved mitinga — zaradi ohranjanja javnega reda in mira — edino možna rešitev, ki je preprečila uvoz velesrbskega [[iridentizem|iridentizma]], uličnega divjanja in medetničnega obračunavanja.<ref>{{cite web|url=https://www.gov.si/novice/30-obletnica-odlocnega-ne-mitingu-resnice-v-ljubljani/|title=30. obletnica odločnega NE mitingu resnice v Ljubljani|publisher=gov.si|author= Vesna Gotovina|place=Ljubljana|language=sl|date=1. december 2019|accessdate=8. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Miting+istine+u+ljubljani+1989&qs=n&sp=-1&ghc=1&lq=0&pq=miting+istine+u+ljubljani+1989&sc=10-30&sk=&cvid=0B6B920B00B1423E866A8D4749358867&ajaxnorecss=1&sid=0680B937D9F06C0B3484AE64D8D96D8A&jsoncbid=2&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dMiting%2520istine%2520u%2520ljubljani%25201989%26qs%3dn%26form%3dQBRE%26sp%3d-1%26ghc%3d1%26lq%3d0%26pq%3dmiting%2520istine%2520u%2520ljubljani%25201989%26sc%3d10-30%26sk%3d%26cvid%3d0B6B920B00B1423E866A8D4749358867%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d0680B937D9F06C0B3484AE64D8D96D8A%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d2%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=A60041433101A3234C94A60041433101A3234C94&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=b3679f1f4aba11f19e67d4e058afd81c|title= TV kalendar: Miting istine u Ljubljani |publisher=HRT|author=|place=Zagreb|language=hr|date=1. december 2024|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Tovrstno početje je namreč – z znanimi usodnimi posledicami – že preplavljalo druge jugoslovanske republike vključno z avtonomnima pokrajinama Kosovim in Vojvodino. Na prvih povojnih kolikor toliko demokratičnih volitvah sta v tem grozljivem in do skrajnosti napetem ozračju poleg množice drugih kandidatov nastopila vsaj z malimi možnostmi na uspeh tudi dva miroljubno usmerjena kandidata: pisatej Drašković in zgodovinar Đurić, ki je na srbskih splošnih volitvah leta 1990 kandidiral za predsednika Srbije kot skupni kandidat „Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo“ in „Unije reformnih sil“.<ref name="1990 Presidential candidates">{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |author=RIK |title=Lista kandidata za izbor predsednika Republike 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805083304/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |archive-date=2016-08-05 |url-status=dead }}</ref> Končal je na tretjem mestu (za [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]] in [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]]) z 277.398 glasovi.<ref name="1990 RIK results">{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |author=RIK |title=Izveštaj o ukupnim rezultatima izbora za predsednika Republike Srbije od 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806230150/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |archive-date=2016-08-06 |url-status=dead }}</ref> Z idejami Liberalnega foruma in kot kandidat Združene demokratične pobude (Ujedinjena demokratska inicijativa – UJDI) ter Zavezništva prenovitvenih sil za Srbijo (Savez reformskih snaga za Srbiju) takratnega premierja [[Ante Marković|Anteja Markovića]] je Ivan Đurić na predsedniških volitvah osvojil v Srbiji tretje mesto, za Slobodanom Miloševićem in Vukom Draškovićem, medtem ko je imel v Vojvodini na prvem mestu več glasov kot Slobodan Milošević. Bil je seveda politično in gmotno osamljen in nepripravljen. :»To je bil zadosten signal, da je vznemiril tako vladajočo stranko kot opozicijo. Kot nasprotnik, ki se je nepričakovano pojavil na politični sceni in pokazal, da ni sam, je moral biti izpostavljen medijski kampanji in grožnjam.«<ref>Latinka Perović v predgovoru k Đurićevi knjigi »Vlada, opozicija, alternativa«, ki jo je leta 2009 posmrtno izdal Helsinški odbor za človekove pravice v Srbiji.</ref><ref>{{cite web|url=https://forum.krstarica.com/threads/na-danasnji-dan-1997-godine-preminuo-ivan-djuric-predsednicki-kandidat-1990-godine.1045267/|title=На данашњи дан 1997. године преминуо Иван Ђурић, председнички кандидат 1990. године|publisher=Forum Krstarice|author=Alter Ego|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Đurić je igral na karto, ki je v drugih republikah že izgubila - na Jugoslavijo in jugoslovanstvo. Kmalu po [[Josip Broz Tito|Titovi]] smrti je na jugoslovanski politični oder "milom ili silom" stopal Slobodan Milošević, imenovan Slobo, ki je prigrabil medije in oblast ter s širjenjem velesrbskega iridentizma, mednarodnega sovraštva ter revanšizma v nasprotju s prejšnjim jugoslovanskim "bratstvom in enotnostjo" uspel pridobiti soglasje za svojo nacionalistično smer JLA in tudi [[SPC]]. Ivan Đurić se je zoperstavljal temu iskanju sporov s sosedi, češ da so Srbi povsod in od vseh ogroženi, kar je bila le pretveza za poznejše napade in krvave spopade, ki so terjali številne nedolžne žrtve. V pričakovanju vojne na ozemlju nekdanje [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]] se je on skupaj z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]] vztrajno zavzemal za mirno rešitev spornih vprašanj in do vrelišča pogrevanih medetničnih sporov. V središču je bila domnevna "ogroženost Srbov" ne le v drugih jugoslovanskih republikah, ampak tudi v "matični" Srbiji. Tam je Slobo s svojimi prirejenimi mitingi uspel oropati velike samoupravne samostojnosti AP Vojvodino in AP Kosovo, in s tem omajal že tako krhko ravnotežje v večnarodnostni in večverski državi: :"Oj Srbijo iz tri dela ponovo ćeš biti cela!" ("Oj Srbija iz treh delov, zopet boš cela!")<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=JIVNhqP-kI0|title=(796) Duet Stevanovic Oj Srbijo iz tri dela|publisher=YouTube|author=Duet Stevanović|place=|language=sr|date=1989|accessdate=8. maj 2026}}</ref> V nasprotju z nasilnim reševanjem medsebojnih odnosov tudi s pomočjo [[JLA]] pa je Đurić poudarjal, da so pogajanja edini pravi način za reševanje spornih vprašanj. Da bi k temu pripomogel, je decembra 1990 kljub nezakonitim in nedemokratičnim razmeram sprejel kot politično neizkušen in javnosti skoraj neznan kandidaturo na volitvah za predsednika Srbije in s skoraj 300.000 glasovi zasedel tretje mesto v republiki in prvo v Vojvodini med številnimi tekmeci iz drugih strank, ki so bili večinoma medijsko in tudi gmotno bistveno bolje podprti.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> V [[Vojvodina|Vojvodini]] je dobil največ glasov; očitno pa je bil razočaran s slabim izidom v nekaterih podeželskih volilnih enotah, kjer je gojil največja pričakovanja, zlasti po [[Šumadija|Šumadiji]]. Stvarno pa sta dosegla oba demokratično usmerjena kandidata sorazmerno dobro uvrstitev glede na to, da je imel Milošević že od osemdesetih let, od svoje uveljavitve v politiki, [[občilo|družbena občila]] takorekoč popolnoma pod svojim nadzorom. Morda se je tudi pod vtisom poraza umaknil Đurić skoraj popolnoma iz politike in se posvetil znanstvenemu delu. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref><ref name=":0"/> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} === Družina === Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni ravno branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kennedyja"'', kot so ga mediji imenovali zaradi starosti in videza.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo posledično vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, ki pa ga je posvojil drug moški v Parizu in njuno ime ni znano. Iz zakona z Majo Danon (hčerko Oskarja Danona) je imel najstarejšo hčer Marijo Đurić (1979–2015), ki je umrla stara 36 let v Washingtonu v ZDA. Iz razmerja z Dušico Golubovac je imel hčer Kristino Đurić, ki je diplomirala iz politologije in zgodovine v Ameriki na Grinnell Collegeu in magistrirala iz mednarodnih odnosov v Ženevi. Živi in ​​dela v Oslu na Norveškem kot priznana politologinja in dobrodelnica. Tretjo hčer je imel z Marijo Kreća, in sicer Sanjo Đurić, ki je diplomirala iz mednarodnih odnosov na [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]], magistrirala pa na [[Evropski zavod|Evropskem zavodu]]<ref>Evropski zavod ({{lang-en|College of Europe}}; {{lang-fr|Collège d'Europe}}; {{Lang-nl|Europacollege}}; {{lang-pl|Kolegium Europy}}) je podiplomska ustanova evropskih študijev s tremi kampusi oziroma študentskimi naselji: [[Bruges]] v Belgiji, [[Varšava]] na Poljskem in [[Tirana]] v Albaniji.</ref>, živi in ​​dela v Varšavi na Poljskem. Đurić pa je bil poročen tudi z znano slikarko in pisateljico, belograjsko lepotico in TV-voditeljico [[Biljana Vilimon|Biljano Vilimon]] (*1951); njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srpski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama v pogovoru za promenadni dnevnik sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; Biljana pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz, česar niti njegova žena — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "čednega Ivana" — ni tajila. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In nekaj let pozneje sta se res.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Kronologija pomembnejših spisov Ivana Đurića<ref>{{cite web|url=https://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Ogledi13.pdf|title=Ivan Đurić: Vlast, opozicija, alternativa|publisher= Helsinški odbor Za ljudska prava u Srbiji|author=Ivan Đurić (Latinka Perović) |place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=10. maj 2026}}</ref> === # „Ektesis nea“ – vizantijski priručnik za „pitakia“ o srpskom patrijarhu i nekim feudalcima krajem XIV veka, ZFFB – Filozofski fakultet, Beograd, XII – 1 (1974), Spomenica Georges Ostrogorsky, str. 415–432 # Porodica Foka, ZRVI – SANU, Beograd, 17 (1976), str. 189 296. # The Intitulations of the Metropolitans in „Ekstesis nea“ and the Organization of the Church in Asia Minor in the Late Fourteenth Century, Xve Cngrès International d’ Etudes Byzantines. Résumés des communications, Athènes, 1976 # Titulature Mitropolita u „Ektesis nea“ i crkvena organizacija u Maloj Aziji krajem XIV veka, ZFFB XIII-1, Filozofski fakultet, Beograd, (1976), str. 53–70 # Svetovni dostojanstvenici u „Ektesis nea“, ZRVI 18 – SANU, Beograd, (1978), str. 189–211 # Podatak iz 1444. o svetogorskom manastiru Karakalu, ZFFB XIV – 1 (1979), Filozofski fakultet, Beograd, Spomenica Franjo Barisić, str. 211–218 # Titles of the Rulers of the Second Blgarian Empire in the Eyes of the Byzantines, Charanis Studies. Essays in Honor of Peter Charanis, ed. By Angeliki E. LAIOU – THOMADAKIS, „Rutgers University Press“, New Brunswick – New Jersey, 1980, pp. 31–50 # Remarques sur l’épigramme de la croix de Léon, Etudes sur les croix byzantines du Musée d’Art et d’ Historie de Genève, Geneva XXVIII (1980), n.s., pp. 115–118, 123–124 371 Ivan Đurić # Pomenik svetogorskog protata s kraja XIV veka, ZRVI 20 (1981), SANU, Beograd, str. 139–169 # Chronological Limits of „Presbeutikos“ by Theodore Metochites, XIV. Internationaler Byzantinistenkongress. Résumés der Kurzbeigräge, Wien, 1981, 5.1 # Cadres chronologiques du „Presbeutikos“ de Théodore Métochite, XVI. Internationaler Byzantinistenkongress, Akten, II / 3, JÖB („Jahrbuch der Oesterreichischen Byzantinistik“) 32 / 3 (1982), pp. 111 120 # Evdokija Komnina i njen muž Konstatin Dragaš, ZRVI 22 (1982), SANU, Beograd, str. 259–272 # Sumrak Vizantije – Vreme Jovana VIII Paleologa; 1392–1448, „Narodna knjiga“, Beograd, 1984, 486 str. (drugo izdanje – 1985; treće izdanje – „Naprijed“, Zagreb, 1989; itd.) # Istorija – pribežište ili putokaz? „Književne novine, Beograd, n.676 (15. novembar 1984), str. 14. # La définition de Byzance: un essai d’ interprétation, Razo – Cahiers du Centre d’ Etudes Médiévales de Nice 4 (1984), pp. 153–165 # Istina i istorija, „Književne novine“, Beograd n.707 (1. april 1986), str. 12 # Teodor Metohit i „Poslaničko slovo“ Teodora Metohita, Vizantijski izvori za istoriju naroda Jugoslavije, t. VI;K ZRVI-SANU, Beograd (koautori: S. Ćirković, B. Ferjančić, Lj. Maksimović, N. Radošević i I. Đurić), (1986), str. 63–143 # Romejski govor i jezik Konstantina VII Porfirogenita, ZRVI 24–25, SANU, Beograd, (1986), str. 109–137 # L’habitat constantinopolitain sous les Palèologue: les palais et les baraques. He Kathêmerinê zoê sto Byzantio, Praktika tou A’ Diethnous Symposiou („La vie quotidienne à Byzance, Actes du I-er colloque international“), éd. „Kentro Byzantinôn Ereunôn / C.I.E.“, Athènes, (1989), pp. 733–752 # Historikê aletheia, balkanikoi patriotismoi kai ethogeneseis stên paideia („La vérité historique, les patriotismes balkaniques et les ethnogénèses dans l’ éducation“), Actes du Colloque International: 372 vlast, opozicija, alternativa Université-Idéologie – Culture (Athènes, 1987), 1989, pp. 377–385; 605 649 # Vizantija i Srbi u borbi protiv Turaka. 1389–1459, Srpski narod u drugoj polovini XIV i u prvoj polovini XV veka, ed. „Zavod za udžbenike i nastavna sredstva“, Beograd, (1989), str. 81–94 # Žorž Dibi: trijumf pojedinca u savremenoj francuskoj istorijskoj misli, ed. „Nolit“, Beograd, (1989), str. 7–21 # Teofilakt Ohridski pod šatorom Arona, ZRVI 27–28, SANU, Beograd, (1989), str. 69–91 # Istorijski pogled na budućnost krize u Jugoslaviji, Odjek, Sarajevo, godina XLII, n.6–7 (15. mart 1990 – 15. april 1990), Ibidem, godina II, n. 5, str. 9–20 # Vera i crkva, „Nedjelja“, Sarajevo, n. 7 (8. april 1990), str. 20 21 172 14–15 # Istorija – pribežište ili putokaz, ed. „Svjetlost“, Sarajevo, 1990, # Vilistan, „Demokratija danas“, Beograd, n. 3, jun 1990, str. # U koži Vuka Brankovića, „Demokratija danas“, Beograd, n. 4 5, jul–avgust 1990, str. 7–8 # Domoljupci i rodoljupci, „Demokratija danas“, Beograd, n. 6, oktobar 1990, str. 12–13 # Les racines historiques du conflit serbo-croate, Etudes, t. 375, n. 4 (3754), octobre 1991, pp. 293–303 # Deževski sabor u delu Danila II, Arhiepiskop Danilo II i njegovo doba, ed. SANU, Beograd (decembar 1987), 1991, str. 169–195 # Srbi i Hrvati šta sada valja činiti?, „Stav“, Novi Sad, n. 92 (23. januar 1992), str. 34–38 # „Srbi, Hrvati i ’Realpolitik’“, „Nedeljna borba“, Beograd, n. 88–89 (28–29. mart 1992), str. VI–VII # El historiador y la geostrategia en el espacio yugoslavo, El Pais, Temas de nuestra epoca, n. 242 (9 juille 1992), pp. 76–78 373 Ivan Đurić # Le Vilistan, dans Lettre Internationale, n. 33 (été 1992), pp 76 78 # L’ Europe face à la Yougoslavie: être ou ne pas être, Libération, 26 août 1992, p. 8 # Réalité historique et géostratégique de l’ espace yougoslave, Les Temps Modernes, n. 555 (octobre 1992) pp. 142–149 # La Bosnie – Herzégovine en dix questions, hors – série Sarajevo (coll. Libération), novembre 1992, pp. 16–20 # Pax Americana, El Pais, Opinion, 3 mars 1993, p. 17 # Preparémonos, El Pais, Opinion, 3 juin 1993, p. 4 # Préparons – nous, Le Monde, Débats, 3 juin 1993, p. 2 # Pax Americana, Sur l’ ex-Yougoslavie, éd. „Collège International de Philosophie“, Paris, 1993, pp. 17–19 # Bosnienserberna Belgrad gisslan, Svenska Dagbladet, 11 juin 1993, pp. 17–18 # Plus que jamais, soutenir les démocrates serbes, Globe, 14–20 juillet 1993, El Pais, pp. 37–39 # Serbia, agosto de 1993, El Pais, Opinion, 25 août 1993, pp. 7 8 # Demokratin svälts ut i Belgrad, Svenska Dagbladet, 7 septembre 1993, pp. 23–24 # Social Tensions Handicap The Opposition, Warreport (Londres), août – septembre 1993, p. 24 # Etat des lieux en Serbie, Le Soir (Bruxelles), 8 octobre 1993, p. 2 # Nazionalità, culture, etnie nella ex–Yugoslavia: una prospettiva storica, I Nuovi Razzismi n. 1, terza serie, 1993, pp. 23–25 # Serbes et Croates. Que faut – il faire maintenant?, Lignes, n. 20 (septembre 1993), pp. 14–29 # Droits des minorités et frontières européennes: prévisions et solutions (intervention), Nouvelle Europe: minorités et réfugiés (Actes du 374 vlast, opozicija, alternativa colloque organisé par le Groupement pour les droits des minorités, 25–26 mars 1992), éd. „GDM“, Paris, 1993, pp. 23–27, 32–34 # Rittorno in Serbia, Ragionamenti sui fatti e le imagini della storia, n. 34 (dicembre 1993), pp. 34–41 # Ett val med sväröverskädliga följder, Svenska Dagbladet, 17 decembre 1993, pp. 25–26 # El invierno europeo, El Pais, 31 décembre 1993, p. 6 # Les Russes dans les Blkans, Le Nouveau Quotidien (Lausanne), 1-er mars 1994, p. 4; Svenska Dagbladet, 3 mars 1994, pp. 17 18; Libération, 8 mars 1994, p. 6; Puls (Skopje, Macédoine), 4 mars 1994, p. 44; L’ Unità, 10 mars 1994, p. 2 # L’ au delà de la guerre dans l’ ex-Yougoslavie: la réconciliation aprés le conflit, Politique étrangère (hiver 93/94), pp. 919 931 # Vilistan, Dizionario di un paese che scomparse. Narrativa della ex-Yugoslavia, a cura di Nicole JANIGRO, éd. „Maniesto Libri“, Rome, 1994, pp. 71–77 # Milosevic ou Milosevic, Libération, 13 octobre 1994, p. 7 # Les rapports de force entre l’ Eglise et l’ Etat dans les Balkans, La Xénophobie (Actes du colloque) éd. „Passages – UNESCO“, Paris, 1994, pp. 242–244 # Sarajevo. Le miroir brisé, ouvrage collectif (P. MATVEHEVITCH, V. STEVANOVIC, N. KOVAC, I DJURIC, F. COMBES, CH. PETR), Éd. „Les Temps des Cerises“, Paris, 1995, 144 pp # Kriza knjige i moguća rešenja, „Erasmus“ (Zagreb, Hrvatska), n. 11 (1995), str. 59–60 # Les Yugoslaves en 1945: russophiles ou soviétophiles? Revue d’ Europe Centrale, t. II, n. 2 (1994), pp. 229–246 # L’heure de véritè, L’ Evénement du jeudi, No. 555 (22–28 juin 1995), p. 77 # Demasiado tarde para la verqüenza, El Pais (20 juillet 1995), p. 12 375 Ivan Đurić # Russophilie, russophobie, soviétophobie chez Les Slaves du Sud, Etudes, t. 383, n. 3 (3833), septembre 1995, pp. 169–177 # II Crepuscolo di Bisanzio. I tempi di Giovanni VIII Paleologo (1392–1448), Introduzione di Mario GALLINA, éd. „Donzelli Editore“, Rome, 1995, XVII 346 pp # Un americano en Paris, El Pais (5 décembre 1995), pp. 13–14 # Retten, was zu retten ist, Tages Anzeiger (Zurich), 8 décembre 1995, p. 2 # Le crépuscule de Byzance, éd. „Maisonneuve et Larose“, Paris, 1996, 430 pp # Belgrade ist nicht zuhause, Die weisse Stadt (Konferenzeiträge), Vienne, 1996, pp. 1–7 # Beograd – stariji od Srba, „Naša Borba“ (Beograd), 8–9 jun 1996, str. XIV–XV # La Fortune de Théodore Métochite, Cahiers Archéologiques 44 (1996), pp. 149–168 # Bosnia-Herzegovia – French Revolution Ideal, 99- Sarajevo, 2–3 (avril 1996), pp. 24–25 # Les Balkans. Pazsage aprés la bataille (sous la direction de Jacques RUPNIK), Le poids de la Serbie (pp. 83–105), éd. „Editons Complexe“, Bruxelles, 1996, 169 pp # L’usure du nationalisme serbe, „Convergences“, 12 janvier 1997, Paris # Milosevic peut provoquer la guerre (propos), „L’évenemente du jeudi“, 23–29 janvier 1997, p. 43, Paris # Mislio sam da će me bar neko razumeti, „Odgovor“, Beograd, 6. februar 1997 # S jedne strane demokratija i patriotizam, s druge – autoritarizam i nacionalizam, „Nedeljna Naša Borba“, Beograd, februar 1997 376 vlast, opozicija, alternativa # Kosovo, Albanci, Srbi: ipak se mora razgovarati. Srpsko albanski dijalog, jun 1997, Beograd, str. 120–126, Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji # Bosnu je nemoguće podeliti, „Oslobođenje“, Sarajevo, 30. jun 1997 # Srbija voli da o Kosovu ćuti, „Nedeljna Naša Borba“, Beograd, 5–6. jul 1997 # Srbija nije u demokratskom svetu, „Demokratija“, Beograd, 23–24. avgust 1997 # Regionalizacija – budućnost Srbije, „Demokratija“, Beograd, 14. oktobar 1997 377 # ''Vlast, opozicija, alternativa'', 2009 (Izdal "Helsinški odbor za človekove pravice v Srbiji", posmrtno; predgovor pa je napisala Latinka Perović)<ref>{{cite web|url=https://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Ogledi13.pdf|title=Ivan Đurić: Vlast, opozicija, alternativa|publisher= Helsinški odbor Za ljudska prava u Srbiji|author=Ivan Đurić (Latinka Perović) |place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=10. maj 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Begunstvo === Novembra 1991 je pred grožnjami nestrpnega srbskega šovinističnega establišmenta njemu in njegovi družini pobegnil v Pariz v Franciji v taki naglici, da še zobne krtačke ni utegnil ponesti s seboj.<ref name="In memoriam article">{{cite web |url=http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/97/177/177_20.HTM |author=Nastasja Radović, Republika |title=In memoriam: Prof. dr Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997 |language=Serbian}}</ref> :„Odšel sem pozno jeseni 1991. Nisem odšel, ker bi hotel, ampak ker sem moral. Srbijo sem zapustil v okoliščinah, ki so bile precej dramatične. Svoj pobeg sem tako dobro „pripravil“, da na tisto potovanje nisem vzel s seboj niti zobne ščetke. Po peripetijah, ki so me spremljale na poti skozi Skopje, Bolgarijo, Carigrad, sem se znašel v Parizu, v državi, kjer sem že bil, a takrat to ni bila moja izbira, ampak prisila.“ Če se na potovanje odpravite celo brez zobne krtačke, to pomeni, da vas je prisilila kakšna velika stiska. »Lahko bi govoril o trpljenju svojih sorodnikov, ki so ga prestajali zaradi mene, vendar to ne bi bilo prav; nisem edini, ki je trpel zaradi te vlade,« je 1997 dejal Đurić.<ref>{{cite web|url=https://forum.krstarica.com/threads/na-danasnji-dan-1997-godine-preminuo-ivan-djuric-predsednicki-kandidat-1990-godine.1045267/|title=На данашњи дан 1997. године преминуо Иван Ђурић, председнички кандидат 1990. године|publisher=Forum Krstarice|author=Alter Ego|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=8. maj 2026}}</ref> V Franciji je Đurić med drugim imel tudi pogovor za pariški katoliški katoliški list „La Croix“, kjer se vrstijo obtožbe na račun vojne v Jugoslaviji, kar je v povzetku objavila tudi novosadska RTV: {| |- ! »Srbin optužuje Srbiju« <ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Ivan+%c4%90uri%c4%87&mid=E3A828CF6F3C4DBF5648E3A828CF6F3C4DBF5648&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCyTwmJEJ6ZJhzkoAne_rbWg&FORM=VIRE|title= Ivan Đurić, intervju za francuski La Croix: "Srbin optužuje Srbiju".|publisher=bing.com|author=Izveštaj TV Novi Sad|place=Novi Sad|language=sr|date=1991|accessdate=4. maj 2026}}</ref> ! »Srb obtožuje Srbijo« |- | <blockquote>„A kada se rat završi tražiće (agresori) oproštaj od hrvatskog naroda“, izjavio je u Parizu lider srpskih reformista Ivan Đurić. Dodavši da su Srbija i Jugoslovenska narodna armija u toj republici prešli jednu vrstu zločinačke linije. U razgovoru u kojem današnji katolički list La Kroa u Parizu objavljuje pod naslovom: „Srbin optužuje Srbiju“, je Đurić takođe ocenio da je na Hrvatsku izvršena agresija i da se u njoj bombarduju Zagreb, Dubrovnik, ruše katoličke crkve, a njenom narodu nanosi bol što se ne može opravdati. On rešenje vidi jedino u odstranjivanju Miloševića za kojeg kaže da želi da postane car Jugoslavije ili bar Velike Srbije. Lider srpskih reformista predviđa slom i armije i Jugoslavije. </blockquote> | <blockquote>»In ko bo vojna končana, bodo (napadalci) prosili odpuščanja [[Hrvati|hrvaški]] narod,« je v [[Pariz]]u dejal srbski reformistični voditelj [[Ivan Đurić]]. Dodal je, da sta [[Srbija]] in [[Jugoslovanska ljudska armada]] v tej republiki prestopili neke vrste zločinsko mejo. V pogovoru, ki ga današnji katoliški časopis ''»[[La Croix]]«'' v Parizu objavlja pod naslovom: »Srb obtožuje Srbijo«, je Đurić ocenil tudi, da je bila na Hrvaško izvedena agresija in da bombardirajo [[Zagreb]] in [[Dubrovnik]], rušijo [[katolištvo|katoliške]] [[cerkev (stavba) |cerkve]] ter njenemu ljudstvu povzročajo bolečino, ki je ni mogoče opravičiti. Edino rešitev vidi v odstranitvi [[Slobodan Milošević|Miloševića]], za katerega pravi, da želi postati cesar Jugoslavije ali vsaj Velike Srbije. Vodja srbskih reformistov napoveduje razpad tako vojske kot [[razpad Jugoslavije|Jugoslavije]]. </blockquote> |} === Bolezen, smrt in pogreb === V Parizu je v petdesetem letu starosti umrl 23. novembra 1997 po kratki in hudi bolezni, domnevno raku, katere opozorilni znaki so se začeli kazati že na začetku tega istega leta, ko je govoril izpred beograjske Filozofske fakultete.<ref name="Preminuo Ivan Djuric">{{cite web |url=http://www.yurope.com/nasa-borba/arhiva/Nov97/2511/2511_32.HTM |author=Naša borba |title=Preminuo Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997-11-25 |language=Serbian}}</ref> Za njegovo zdravljenje, pa tudi za upepelitev njegovega trupla je poskrbela Francoska država; njegovo žaro je iz Pariza v Beograd v naročju prinesla njegova mati Nana Bogdanović. Čast so mu izkazale Francoske univerze, kjer je poučeval bizantinsko zgodovino; Filozofska fakulteta v Beogradu, kjer je bil izredni profesor in predsednik Sveta, njegove smrti sploh ni obeležila. Edino javno spominsko srečanje v Beogradu je bilo v Centru za kulturno razkužitev, kjer je imela govor Latinka Perović.<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Žaro z njegovimi posmrtnimi ostanki so položili k počitku na [[Beograd|beograjskem]] "[[Novo pokopališče, Beograd|Novem pokopališču]]" ("Novo groblje") nedaleč od Karaburme dne 6. decembra 1997; od njega se je poslovil [[Mile Isakov]], ki je s klenimi besedami orisal njegovo enkratno osebnost. {| |- ! Govor Miodraga Isakova, prilikom polaganja urne<ref>{{cite web|url=https://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Ogledi13.pdf|title=Ivan Đurić: Vlast, opozicija, alternativa|publisher= Helsinški odbor Za ljudska prava u Srbiji|author=Ivan Đurić (Latinka Perović) |place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=10. maj 2026}}</ref><ref>Alternativni kulturni centar Civis, Kragujevac, 1998.</ref> ! Govor Miodraga Isakova<ref>''Miodrag Mile Isakov'' (*20. marec 1950) je srbski politik, časnikar in diplomat, ki je bil dolgoletni vodja politične stranke Reformisti Vojvodine (RV). Do 2009 je bil srbski veleposlanik v Izraelu.</ref> ob polaganju žare |- | <blockquote> Po mnogo čemu Ivan je bio pojava koja je štrčala na kulturnoj i političkoj sceni Srbije i time izazivala zavist mnogih. Ali, umesto da se takvi stide, umesto da se stide oni koji su nas brukali — i u zemlji i u svetu — stideo se i u njihovo ime Ivan Đurić. Na žalost, tu količinu stida, koju je hteo da preuzme na sebe, da bi olakšao svima nama, fizički nije mogao da podnese. Nas je samo delimično oprao, ali je zato potrošio sebe.<br> Ne ostaje mi drugo nego da se poklonim pred urnom najmlađeg našeg, a ipak grčkog viteza, koji je viteški podnosio sve lomače koje su mu ovde pripremali, i koji je izgoreo iznutra jer nije hteo da kuka, i da se to eventualno čuje.<br> Što da se lažemo, bio je skoro savršen, posebno u politici. Operisan od vulgarnog nacionalizma, već svojom pojavom i ponašanjem sugerisao je superiorno i za mnoge nedostižno gospodstvo → u vreme kada smo svi naprasno želeli da postanemo gospoda i da se tako oslovljavamo. I nevinost, koja iritira nečiste savesti, čak i kod onih koji su je se odavno odrekli. Imao je naš prijatelj nesreću da bude mudar u vreme gluposti i ludila, da bude čist i lep u vreme prljavih, ružnih i zlih, da bude odvažan i dosledan u vreme kameleona koji ne podnose svedoke svog prerušavanja. Neka počiva u miru! Slava mu i hvala! </blockquote> | <blockquote> Ivan je bil v marsičem fenomen, ki je izstopal na kulturni in politični pozornici Srbije in s tem povzročal zavist mnogih. Toda namesto da bi se takšni ljudje sramovali, namesto da bi se sramovali tisti, ki so nas ustrahovali — tako v državi kot v svetu — se je Ivan Đurić sramoval tudi v njihovem imenu. Žal fizično ni mogel prenesti te količine sramu, ki si jo je želel nase naložiti, da bi nam vsem olajšal delo. Le delno nas je opral, a se je zato tudi izrabil.<br> Ni mi preostalo drugega, kot da se priklonim pred žaro našega najmlajšega, a še vedno grškega viteza, ki je viteško prestal vse grmade, ki so mu jih tukaj pripravljali, in ki je gorel odznotraj, ker ni hotel jokati, da bi se to ne slišalo odzunaj.<br> Čemu bi sami sebi lagali? Bil je skoraj popoln, še posebej v politiki. Ker je bil osvobojen od pouličnega nacionalizma, je njegov videz in vedenje že nakazovalo na vzvišeno in za mnoge nedosegljivo gospostvo — v času, ko smo si vsi obupno želeli postati gospodje in biti tako nagovorjeni. In nedolžnost, ki draži nečisto vest, tudi med tistimi, ki so se ji že zdavnaj odpovedali. Naš prijatelj je imel nesrečo, da je bil moder v času neumnosti in norosti, da je bil čist in lep v času umazanije, grde in zlobne, da je bil drzen in dosleden v času kameleonov, ki ne prenašajo prič svojega prelevičenja. Naj počiva v miru! Slava mu in hvala! </blockquote> |} === Ocena === Neredki menijo, „da so zamisli in nauk Ivana Đurića kot zgodovinarja in političnega misleca še vedno sveže, pomembne in sodobne“ in nakazujejo, da „še vedno živijo bistvene borbe za normalno državo, skupnost in politiko.“ {| |- ! „Vlast, opozicija, alternativa“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/putokazi-ivana-djurica/|title=Putokazi Ivana Đurića|publisher=Dnevni list Danas|author=Boban Tomić|place=Novi Sad|language=sr|date=2014|accessdate=1. maj 2026}}</ref> ! „Oblast, oporečništvo, drugačna možnost“ |- | <blockquote>„Većina tekstova Ivana Đurića objavljena je u stranim listovima. Na zanimanje za njegove poglede u svetu, u zemlji se odgovaralo njegovom marginalizacijom i sistematskim sužavanjem prostora za delovanje. Vlast je njegove ideje smatrala subverzivnim, opozicija ih je ignorisala, šira javnost je bila indiferentna. Međutim, sa njegovim idejama koje su bile na tragu alternative i koje su bile vrlo srodne potonjim idejama Zorana Đinđića, srpska politička scena je, bila pluralnija više nego što je dopuštao konsenzus oko stvaranja nacionalne države: ’Svi Srbi u jednoj državi’.“<br>''Ko je Ivan Đurić?'' Profesionalno, istoričar, univerzitetski profesor, javni radnik. Politički, komunista nije bio, ali ni antikomunista; najbliže su mu bile liberalne vrednosti i deklarisao se kao liberal.“ <ref>{{cite web|url=https://vdoc.pub/download/vlast-opozicija-alternativa-4uhs9h5hhlb0|title=Download PDF - Vlast, Opozicija, Alternativa [PDF] [4uhs9h5hhlb0]|publisher=VDOC.PUB|author=več avtorjev|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=1. maj 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>»Večina besedil Ivana Đurića je bila objavljena v tujih časopisih. Na zanimanje za njegove poglede v svetu se je država odzvala z njegovim odrivanjem na obrobje in načrtnim zoževanjem prostora za delovanje. Vlada je njegove zamisli imela za zarotniške, oporečništvo jih je spreglejevalo, širša javnost je bila ravnodušna. Z njegovimi zamislimi, ki so bile na sledi drugačne možnosti in ki so bile zelo podobne poznejšim idejam [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], pa je bila vendarle srbska politična pozornica, bolj večvrstna, kot je dopuščalo soglasje okoli nastanka narodne države: ’Vsi Srbi v eni državi’.«<br>''Kdo je Ivan Đurić?'' Poklicno zgodovinar, vseučiliščni predavatelj, javni delavec. Politično ni bil [[komunizem|komunist]], a tudi antikomunist ne; najbližje so mu bile [[liberalizem|svobodomiselne vrednote]] in se je sam razglašal za svobodomisleca.<ref>Latinka Perović v knjigi „Oblast, opozicija, alternativa“</ref> </blockquote> |} === Spomin === ;Odlikovanje [[File:Order of Redeemer,Grand Cross.jpg|150px|right]]{{nbsp}}{{nbsp}}Red [[Jezus Kristus |Odrešenika]] ({{lang-el|Τάγμα του Σωτήρος/Tágma tu Sotíros}}; {{lang-en|Order of the Redeemer}}; [[Grčija]])<ref>{{cite news |title=Americans decorated |newspaper=New York Times |date=September 12, 1906 |url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1906/09/12/101831263.pdf |access-date=December 19, 2010}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-dj/page/djuric-ivan|title= ЂУРИЋ, Иван |publisher= Српска енциклопедија |author= Радивој Радић & Александар Деветак|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref>. To odlikovanje je prejel kot priznanje za zasluge za grško ljudstvo; obenem je Đurić eden najmlajših prejemnikov tega odličja.<ref>{{cite web|url=https://forum.krstarica.com/threads/na-danasnji-dan-1997-godine-preminuo-ivan-djuric-predsednicki-kandidat-1990-godine.1045267/|title=На данашњи дан 1997. године преминуо Иван Ђурић, председнички кандидат 1990. године|publisher=Forum Krstarice|author=Alter Ego|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Red Odrešenika ali Zveličarja je grški red za zasluge ter najstarejše in najvišje odlikovanje, ki ga podeljuje sodobna grška država. Odličje je bilo ustanovljeno v odločilnem letu osvobodilne vojne od Turkov 1829.<ref name="Presidency">{{cite web | url = http://www.presidency.gr/?page_id=4409&lang=en | title = Hellenic Orders and Decorations: Order of the Redeemer | publisher = Presidency of the Hellenic Republic | access-date = 3 April 2013 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20150627221037/http://www.presidency.gr/?page_id=4409&lang=en | archive-date = 27 June 2015 }}</ref> ;Osebna zapuščina Osebni fond Ivana Đurića je oktobra 2003 prevzel Zgodovinski arhiv Beograda. V 33 škatlah je spravljeno gradivo, ki prikazuje njegovo življenje in delo ter čas, v katerem je živel.<ref>{{cite web|url=https://www.arhiv-beograda.org/sr/legat-djurica|title= Lični fond Ivana Đurića|publisher= Историјски архив Београда|author=|place=Београд|language=sr|date=|accessdate=4. maj 2026}}</ref> ;Pravočasno je opozarjal na napake {| |- ! Sećanje na profesora Ivana Đurića <ref>{{cite web|url=https://kulturniheroj.com/?p=3818|title= DVADESET GODINA OD SMRTI UGLEDNOG VIZANTOLOGA I BORCA ZA GRAĐANSKE VREDNOSTI. |publisher=Kulturni heroj|author= Siniša I. Kovačević|place=Београд|language=sr|date=20. februar 2017|accessdate=4. maj 2026}}</ref> ! Spomin na predavatelja Ivana Đurića |- | <blockquote>Njegovi nekadašnje kolege sećaće ga se kao naučnika svetskog formata, studenti kao pronicljivog, duhovitog i zanimljivog predavača, a politički sledbenici i prijatelji kao vizionara i vrsnog sagovornika koji je blagovremeno ukazivao na naše slabosti i greške nadajući se da nećemo klonuti u nastojanjima da se pridružimo zajednici zemalja koje su nosioci najprogresivnijih tokova u Evropi i svetu. </blockquote> | <blockquote> Njegovi nekdanji kolegi se ga bodo spominjali kot znanstvenika svetovnega formata, študenti kot pronicljivega, duhovitega in zanimivega predavatelja, politični somišljeniki in prijatelji pa kot vizionarja in odličnega sogovornika, ki je pravočasno opozarjal na naše slabosti in napake, v upanju, da ne bomo omahovali v prizadevanjih, da bi se pridružili skupnosti držav, ki so nosilke najnaprednejših tokov v Evropi in svetu. </blockquote> |} == Navedek == {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-dj/page/djuric-ivan ЂУРИЋ, Иван | Српска енциклопедија (Радивој Радић, Александар Деветак)] * [http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ Историчар Иван Ђурић/Istoričar Ivan Đurić (Zgodovinar Ivan Đurić)] * [http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html Prof. dr Ivan Đurić: Federacija ili ne - za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti (Federacija ali ne - zame je Jugoslavija vprašanje zdrave pameti)] ;{{ikona en}} *[https://www.arhiv-beograda.org/en/legacy-of-ivan-djuric Personal fond of Ivan Đurić | Историјски архив Београда/Historical Archives of Belgrade] *[https://radmilakarlas.blogspot.com/2011/12/ivan-uric-1947-beograd-1997-pariz.html Legacy of IVAN ĐURIĆ (1947 Beograd - 1997 Pariz) |Radmila Karlaš] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 1997]] [[Kategorija:Srbski zgodovinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom]] [[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]] 8wxls3w9kgrd7x5jkpg333yj6aj7i21 0 602451 6674897 6674783 2026-05-12T13:29:07Z Stebunik 55592 /* Bratova smrt */ 6674897 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović in odraščala v [[Beograd]]u. Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti.<ref name=":0" /> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Prejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv oderček. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Pogledi === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo [[študent]]je „blokaderji“ prav, ko zahtevajo že poldrugo leto od [[Aleksandar Vučić|Vučićeve]] vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri [[Genex]]u, po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Bolezen in "tretje obdobje" === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Za seboj ima dve benigni in dve maligni operaciji.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Tretje življenjsko obdobje želi preživljati dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje z domačimi. Napisala je knjigi ''»Nisva na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'' ter avtobiografija ''»Selfi«''. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življanja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nisva na isti ladji«). #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] n3if2hr7job3wu3mjyqbod3v0l2fvkp 6674899 6674897 2026-05-12T13:30:32Z Stebunik 55592 /* Bratova smrt */ 6674899 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović in odraščala v [[Beograd]]u. Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti.<ref name=":0" /> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Prejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv oderček. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Pogledi === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo [[študent]]je „blokaderji“ prav, ko zahtevajo že poldrugo leto od [[Aleksandar Vučić|Vučićeve]] vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Bolezen in "tretje obdobje" === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Za seboj ima dve benigni in dve maligni operaciji.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Tretje življenjsko obdobje želi preživljati dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje z domačimi. Napisala je knjigi ''»Nisva na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'' ter avtobiografija ''»Selfi«''. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življanja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nisva na isti ladji«). #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] c5njep2qo61w6er0mvpz37n5w27m5yx 6674942 6674899 2026-05-12T14:28:23Z Stebunik 55592 /* Bolezen in "tretje obdobje" */ 6674942 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović in odraščala v [[Beograd]]u. Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti.<ref name=":0" /> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Prejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv oderček. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Pogledi === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo [[študent]]je „blokaderji“ prav, ko zahtevajo že poldrugo leto od [[Aleksandar Vučić|Vučićeve]] vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Bolezen in "tretje obdobje" === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Za seboj ima dve benigni in dve maligni operaciji.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati, premagala jo je medicina. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka poslušna, je vprašanje, kaj bi se zgodilo ... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti nisem stopila nanjo. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen božji obisk, saj se v trenutkih, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pogledaš, kako si porabil svojo energijo. </blockquote> |} Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Napisala je knjigi ''»Nisva na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'' ter avtobiografija ''»Selfi«''. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nisva na isti ladji«). #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] ehkyx5t8fd5gm72smk51hgkrvth60os 6674944 6674942 2026-05-12T14:34:29Z Stebunik 55592 /* Bolezen in "tretje obdobje" */ 6674944 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović in odraščala v [[Beograd]]u. Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti.<ref name=":0" /> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Prejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv oderček. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Pogledi === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo [[študent]]je „blokaderji“ prav, ko zahtevajo že poldrugo leto od [[Aleksandar Vučić|Vučićeve]] vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Bolezen in "tretje obdobje" === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Za seboj ima dve benigni in dve maligni operaciji.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je medicina. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Med drugim je napisala knjigi ''»Nisva na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'' ter avtobiografija ''»Selfi«''. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nisva na isti ladji«). #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 25ixmnrnbnk4t108q76d7j16j0mgclq 6674954 6674944 2026-05-12T15:05:48Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6674954 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović in odraščala v [[Beograd]]u. Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti.<ref name=":0" /> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Prejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv oderček. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Pogledi === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo [[študent]]je „blokaderji“ prav, ko zahtevajo že poldrugo leto od [[Aleksandar Vučić|Vučićeve]] vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Bolezen in "tretje obdobje" === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Za seboj ima dve benigni in dve maligni operaciji.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je medicina. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Med drugim je napisala knjigi ''»Nisva na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'' ter avtobiografija ''»Selfi«''. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nisva na isti ladji«). #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] sx1pjm8qfisckmpjpj616qz9qwgwql2 6675001 6674954 2026-05-12T17:04:59Z Stebunik 55592 /* Življenjepis */ 6675001 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma". Odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u. Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti.<ref name=":0" /> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Prejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv oderček. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Pogledi === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo [[študent]]je „blokaderji“ prav, ko zahtevajo že poldrugo leto od [[Aleksandar Vučić|Vučićeve]] vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Bolezen in "tretje obdobje" === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Za seboj ima dve benigni in dve maligni operaciji.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je medicina. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Med drugim je napisala knjigi ''»Nisva na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'' ter avtobiografija ''»Selfi«''. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nisva na isti ladji«). #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 1lxitcwwsc4onp4ukdtklm92d81j6zh 6675002 6675001 2026-05-12T17:13:04Z Stebunik 55592 /* Življenjepis */ 6675002 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti.<ref name=":0" /> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Prejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv oderček. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Pogledi === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo [[študent]]je „blokaderji“ prav, ko zahtevajo že poldrugo leto od [[Aleksandar Vučić|Vučićeve]] vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Bolezen in "tretje obdobje" === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Za seboj ima dve benigni in dve maligni operaciji.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je medicina. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Med drugim je napisala knjigi ''»Nisva na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'' ter avtobiografija ''»Selfi«''. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nisva na isti ladji«). #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 7q9fgoip7wdlvguzethfhce1rjryylk 6675003 6675002 2026-05-12T17:16:55Z Stebunik 55592 /* Življenjepis */ 6675003 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti.<ref name=":0" /> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Prejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv oderček. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Pogledi === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo [[študent]]je „blokaderji“ prav, ko zahtevajo že poldrugo leto od [[Aleksandar Vučić|Vučićeve]] vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Bolezen in "tretje obdobje" === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Za seboj ima dve benigni in dve maligni operaciji.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je medicina. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Med drugim je napisala knjigi ''»Nisva na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'' ter avtobiografija ''»Selfi«''. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nisva na isti ladji«). #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] o01srsz0ubtzvlqneh3zotbhy1oe6nq 6675019 6675003 2026-05-12T17:52:44Z Stebunik 55592 /* Življenjepis */ 6675019 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Prejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv oderček. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Pogledi === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo [[študent]]je „blokaderji“ prav, ko zahtevajo že poldrugo leto od [[Aleksandar Vučić|Vučićeve]] vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Bolezen in "tretje obdobje" === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Za seboj ima dve benigni in dve maligni operaciji.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je medicina. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Med drugim je napisala knjigi ''»Nisva na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'' ter avtobiografija ''»Selfi«''. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nisva na isti ladji«). #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 2lsadw7nvjr81qk4j0cpvoc7aylylt8 6675023 6675019 2026-05-12T18:08:18Z Stebunik 55592 /* Bolezen in "tretje obdobje" */ 6675023 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Prejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv oderček. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Pogledi === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo [[študent]]je „blokaderji“ prav, ko zahtevajo že poldrugo leto od [[Aleksandar Vučić|Vučićeve]] vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Bolezen in "tretje obdobje" === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po Natovem bombardiranju (1999) je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na jajčnikih in nato še na ščitnici, ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve benigni in dve maligni operaciji.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je medicina. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Med drugim je napisala knjigi ''»Nisva na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'' ter avtobiografija ''»Selfi«''. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nisva na isti ladji«). #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] cckl3rlti1tjspmsn5fi0pmf2zypxng 6675026 6675023 2026-05-12T18:16:00Z Stebunik 55592 /* Bolezen in "tretje obdobje" */ 6675026 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Prejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv oderček. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Pogledi === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo [[študent]]je „blokaderji“ prav, ko zahtevajo že poldrugo leto od [[Aleksandar Vučić|Vučićeve]] vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Bolezen in "tretje obdobje" === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na jajčnikih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je medicina. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Med drugim je napisala knjigi ''»Nisva na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'' ter avtobiografija ''»Selfi«''. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nisva na isti ladji«). #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] t9nm5uvsmhy5bywtmrhbnf9zf9hz7zy 6675027 6675026 2026-05-12T18:19:19Z Stebunik 55592 /* Bolezen in "tretje obdobje" */ 6675027 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Prejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv oderček. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Pogledi === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo [[študent]]je „blokaderji“ prav, ko zahtevajo že poldrugo leto od [[Aleksandar Vučić|Vučićeve]] vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosno bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je medicina. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Med drugim je napisala knjigi ''»Nisva na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'' ter avtobiografija ''»Selfi«''. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nisva na isti ladji«). #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] jb29qnnicv4j94ht4nu536hi0wq84ux 6675028 6675027 2026-05-12T18:19:52Z Stebunik 55592 /* Premagana smrtonosno bolezen */ 6675028 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Prejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv oderček. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Pogledi === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo [[študent]]je „blokaderji“ prav, ko zahtevajo že poldrugo leto od [[Aleksandar Vučić|Vučićeve]] vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je medicina. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Med drugim je napisala knjigi ''»Nisva na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'' ter avtobiografija ''»Selfi«''. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nisva na isti ladji«). #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] row14v0m986p5u5ccgo7sjtae2yxqjy 6675029 6675028 2026-05-12T18:20:49Z Stebunik 55592 /* Premagana smrtonosna bolezen */ 6675029 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Prejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv oderček. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Pogledi === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo [[študent]]je „blokaderji“ prav, ko zahtevajo že poldrugo leto od [[Aleksandar Vučić|Vučićeve]] vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je medicina. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Med drugim je napisala knjigi ''»Nisva na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'' ter avtobiografija ''»Selfi«''. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nisva na isti ladji«). #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] qyxeauvqdhuvfzlb72n364ukswmjzm7 6675030 6675029 2026-05-12T18:22:09Z Stebunik 55592 /* Premagana smrtonosna bolezen */ 6675030 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Prejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv oderček. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Pogledi === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo [[študent]]je „blokaderji“ prav, ko zahtevajo že poldrugo leto od [[Aleksandar Vučić|Vučićeve]] vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Med drugim je napisala knjigi ''»Nisva na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'' ter avtobiografija ''»Selfi«''. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nisva na isti ladji«). #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 0w5fmvu41aj9ctpb5jmpwwhzhvouac1 6675042 6675030 2026-05-12T18:50:33Z Stebunik 55592 /* Njene knjige */ 6675042 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Prejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv oderček. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Pogledi === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo [[študent]]je „blokaderji“ prav, ko zahtevajo že poldrugo leto od [[Aleksandar Vučić|Vučićeve]] vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Med drugim je napisala knjigi ''»Nisva na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'' ter avtobiografija ''»Selfi«''. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] b1lnnm22jdflip1esgv2y8pqg1lmu7j 6675047 6675042 2026-05-12T18:59:31Z Stebunik 55592 /* Mirno tretje obdobje */ 6675047 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Prejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv oderček. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Pogledi === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo [[študent]]je „blokaderji“ prav, ko zahtevajo že poldrugo leto od [[Aleksandar Vučić|Vučićeve]] vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana poistovetila in zato tudi večkrat izgubila službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ter avtobiografijo ''»Selfi«''. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] ghhyrk4b8vogtlz7nfr6p8fverwudok 6675048 6675047 2026-05-12T19:03:52Z Stebunik 55592 /* Mirno tretje obdobje */ 6675048 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Prejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv oderček. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Pogledi === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo [[študent]]je „blokaderji“ prav, ko zahtevajo že poldrugo leto od [[Aleksandar Vučić|Vučićeve]] vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] jem1jxbgmlixrrb5u9shufuoew085g6 6675050 6675048 2026-05-12T19:07:53Z Stebunik 55592 /* Pogledi */ 6675050 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Prejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv oderček. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Pogledi === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji protesti [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] cmdl8vzyo90e0fh3soo7nib1xdv7bhl 6675052 6675050 2026-05-12T19:10:35Z Stebunik 55592 /* Služba */ 6675052 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo vse do pandemije veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv odrček. Pravi, da nerada sprašuje in vrta v ljudi, ampak da jih mnogo rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Pogledi === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji protesti [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 3ef8trs1v6ae6i4gh98vowdvbcc19w5 6675064 6675052 2026-05-12T19:34:14Z Stebunik 55592 /* Pogledi */ 6675064 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo vse do pandemije veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv odrček. Pravi, da nerada sprašuje in vrta v ljudi, ampak da jih mnogo rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji protesti [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Navedek == {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] gawkxm97t34sz8rynn49nbxs93vd6qv 6675071 6675064 2026-05-12T20:05:48Z Stebunik 55592 /* Navedek */ 6675071 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo vse do pandemije veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv odrček. Pravi, da nerada sprašuje in vrta v ljudi, ampak da jih mnogo rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji protesti [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se s starostjo ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] f46adbruzrrsx6a2ghamju52cq2ljtc 6675072 6675071 2026-05-12T20:06:47Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6675072 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo vse do pandemije veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv odrček. Pravi, da nerada sprašuje in vrta v ljudi, ampak da jih mnogo rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji protesti [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] j2u9n2di7dbpy3ejv655vcyrc6g5r4t 6675073 6675072 2026-05-12T20:10:20Z Stebunik 55592 6675073 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo vse do pandemije veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv odrček. Pravi, da nerada sprašuje in vrta v ljudi, ampak da jih mnogo rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji protesti [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] dr46hl1yqxf0i28gvjcwyci3m27fr1j 6675078 6675073 2026-05-12T20:30:18Z Stebunik 55592 /* Svobodoljubnost */ 6675078 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo vse do pandemije veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv odrček. Pravi, da nerada sprašuje in vrta v ljudi, ampak da jih mnogo rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana sama našteva, kaj jo spodbuja, da se zavestno opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazal sredinec in bila takoj odpuščena iz službe. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potoval po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil isti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride nekdo normalen in da se naš dan ne začenja z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji protesti [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 2nfkh4nqc5hyv99i6xai6myp6lanebh 6675081 6675078 2026-05-12T20:32:49Z Stebunik 55592 /* Svobodoljubnost */ 6675081 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo vse do pandemije veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv odrček. Pravi, da nerada sprašuje in vrta v ljudi, ampak da jih mnogo rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana sama našteva, kaj jo spodbuja, da se zavestno opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazal sredinec in bila takoj odpuščena iz službe. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride nekdo normalen in da se naš dan ne začenja z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji protesti [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 471vomdaa6p4akqvmup98wm4kxvnkwq 6675085 6675081 2026-05-12T20:38:30Z Stebunik 55592 /* Življenjepis */ 6675085 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo vse do pandemije veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv odrček. Pravi, da nerada sprašuje in vrta v ljudi, ampak da jih mnogo rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana sama našteva, kaj jo spodbuja, da se zavestno opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazal sredinec in bila takoj odpuščena iz službe. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride nekdo normalen in da se naš dan ne začenja z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji protesti [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] cim1fo3qmrzgjy183530fedp2vyhs7e 6675086 6675085 2026-05-12T20:49:46Z Stebunik 55592 /* Življenjepis */ 6675086 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo vse do pandemije veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv odrček. Pravi, da nerada sprašuje in vrta v ljudi, ampak da jih mnogo rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana sama našteva, kaj jo spodbuja, da se zavestno opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazal sredinec in bila takoj odpuščena iz službe. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride nekdo normalen in da se naš dan ne začenja z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji protesti [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] dw8b2pge3e4f2ondlp0fxzyu76crl16 6675088 6675086 2026-05-12T20:53:49Z Stebunik 55592 /* Njene knjige */ 6675088 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo vse do pandemije veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv odrček. Pravi, da nerada sprašuje in vrta v ljudi, ampak da jih mnogo rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana sama našteva, kaj jo spodbuja, da se zavestno opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazal sredinec in bila takoj odpuščena iz službe. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride nekdo normalen in da se naš dan ne začenja z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji protesti [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] hts5ql72l3m20thfnnf6fuslrrn2jmy 6675093 6675088 2026-05-12T21:28:43Z Stebunik 55592 /* Življenjepis */ 6675093 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo vse do pandemije veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv odrček. Pravi, da nerada sprašuje in vrta v ljudi, ampak da jih mnogo rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana sama našteva, kaj jo spodbuja, da se zavestno opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazal sredinec in bila takoj odpuščena iz službe. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride nekdo normalen in da se naš dan ne začenja z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji protesti [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] nzislupo6nfi4yj2e51ohqkgtpi8fhk 6675094 6675093 2026-05-12T21:30:00Z Stebunik 55592 /* Življenjepis */ 6675094 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon).<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo vse do pandemije veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv odrček. Pravi, da nerada sprašuje in vrta v ljudi, ampak da jih mnogo rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana sama našteva, kaj jo spodbuja, da se zavestno opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazal sredinec in bila takoj odpuščena iz službe. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride nekdo normalen in da se naš dan ne začenja z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji protesti [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] c5bkd8dkazna6tmd66rfhnorkeeo8s4 6675220 6675094 2026-05-13T08:58:14Z Stebunik 55592 /* Bratova smrt */ 6675220 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon).<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana Willimon odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Nato je prevzela priimek od svojega starega očeta, ki je bil katoličan in Poljak, in se je pisal pravzaprav Willimon. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in, začela gledati na življenje v njegovem bistvu, ni videla drugega ishoda, ko da se obrne na psihiatra. Hkrati je pet let obiskovala inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici, kot je sama priznala. Po tem je sledil težak boj s strašno boleznijo, rakom. <ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dalo vse do pandemije veselje in priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev se je odlikovala s postavitvami, ki so studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spremenile v nenavadno zanimiv odrček. Pravi, da nerada sprašuje in vrta v ljudi, ampak da jih mnogo rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov. Danes je slikarka upočasnila tempo, s katerim se je nekoč ukvarjala z ustvarjanjem.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana sama našteva, kaj jo spodbuja, da se zavestno opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazal sredinec in bila takoj odpuščena iz službe. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride nekdo normalen in da se naš dan ne začenja z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji protesti [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine in je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, saj je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preselit k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena. Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrt tega ni razumela, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] ier3oe10yzfwvy7rr3xfhiw2wnd9gy5 6675228 6675220 2026-05-13T09:24:56Z Stebunik 55592 /* Življenjepis */ 6675228 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila skupaj s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko. Nista se pa mogla prav ujeti in se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako je tudi bilo in sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila". Willimon — kar Srbi seveda pišejo poenostavljeno fonetično Vilimon — je bilo ime njenemu dedku po očetovi strani; bil je poljskega porekla in njegovo ime si je vzela za svoj priimek po ločitvi.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine in je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, saj je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preselit k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena. Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrt tega ni razumela, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 0tkmyx3e8ru9ilfoig9zhiy6sn373l3 6675235 6675228 2026-05-13T09:28:35Z Stebunik 55592 /* Poroka s Petrom Jankovićem */ 6675235 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine in je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, saj je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preselit k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena. Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrt tega ni razumela, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] rl74j2a8g2id5j9pxpf650ep4rrqicd 6675237 6675235 2026-05-13T09:30:09Z Stebunik 55592 /* "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem */ 6675237 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "hudičevsko čednega Ivana" — ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti on sam ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kenedija"'', kot so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit"''.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In čez nekaj let je do tega tudi res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine in je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, saj je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preselit k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena. Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrt tega ni razumela, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 51kg2c7h6n8v8ja4cyoqdktkp6nmcxb 6675245 6675237 2026-05-13T09:38:57Z Stebunik 55592 /* "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem */ 6675245 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''"Srbskega Kenedija"'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit Bardo"'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev: :Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila huda izguba osebe, ki ji je bila najbolj pri srcu — smrt brata Zorana: {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine in je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, saj je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preselit k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena. Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrt tega ni razumela, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] dyoftplwqsgqoupgxuluhczuufr4nhr 6675251 6675245 2026-05-13T09:42:19Z Stebunik 55592 /* Bratova smrt */ 6675251 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''"Srbskega Kenedija"'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit Bardo"'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev: :Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe. {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Njegova sestra Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu hodila po nasvete k isti zdravnici Inštitutu za duševno zdravje tudi sama in sicer po bratovi smrti, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičić]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se ločiti od živih ne od mrtvih, da lahko gre naparej. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi pa je dala psihiatrinja za njene pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem, v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov. Nisem vedela, kako se spopasti, in potem so ti pogovori s psihiatrom postali tisto, kar me je zaznamovalo ne le tisto leto, ampak vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine in je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, saj je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preselit k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena. Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrt tega ni razumela, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 54z8fa6nu4g4pij2qk6mhrlp82i2824 6675256 6675251 2026-05-13T09:51:29Z Stebunik 55592 /* Bratova smrt */ 6675256 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''"Srbskega Kenedija"'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit Bardo"'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev: :Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe. {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine in je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, saj je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preselit k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena. Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrt tega ni razumela, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> === Premagana smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 7ccgl13if872uxc73srhc8hy48kzbqk 6675275 6675256 2026-05-13T10:59:58Z Stebunik 55592 /* Premagana smrtonosna bolezen */ 6675275 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''"Srbskega Kenedija"'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit Bardo"'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev: :Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe. {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine in je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, saj je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preselit k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena. Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrt tega ni razumela, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> === Smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava, pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 1j5d0ij1994u14mf72symm7jgoxlfvh 1 602457 6675095 6674688 2026-05-12T21:39:14Z A09 188929 /* Viri */ odgovor 6675095 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Stebunik |tema=kultura |tema2=ženske |država=Srbija}} == Viri == Viri so navedeni, drugo je iz Wikipedije.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:04, 11. maj 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]]: da ne bom skakal v zelje med tvojim delom, bi te samo prosil, če lahko odstraniš izbrisano sliko Biljane. Oseba je še živa, zato avtorsko zaščitene slike ne zadoščajo pogojem, ki so opisani v predlogi {{tl|poštena uporaba}}. Hvala in lep večer '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:45, 11. maj 2026 (CEST) ::Kaj pa se lahko naredi?--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 09:15, 12. maj 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]]: V tem trenutku z dano zakonodajo samo da se jo obišče in poslika. Vem, ni v moji moči in mi včasih tudi dela bele lase, a tako je, ko izdaš projekt pod prosto licenco. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:39, 12. maj 2026 (CEST) jr454r4fo9ty8vp9hhasndaixi1mvcr 0 602484 6675258 6674812 2026-05-13T09:57:32Z Erardo Galbi 166658 6675258 wikitext text/x-wiki '''Sejalec''' lahko se nanaša na: == Slike == *[[Sejalec (Grohar)|''Sejalec'']], slika [[Ivan Grohar|Ivana Groharja]] iz leta 1907 *[[Sejalec (Millet)|''Sejalec'']], slika [[Jean-François Millet|Jeana-Françoisa Milleta]] iz leta 1850 *[[Sejalec (študija)|''Sejalec'']], del serije slik [[Vincent van Gogh|Vincenta van Gogha]] iz obdobja med letoma 1881 in 1885 == Kipi == * [[Sejalec (Bohland)|''Sejalec'']], kip [[Gustav Bohland|Gustava Bohlanda]] iz leta 1952 * [[Sejalec (Meunier)|''Sejalec'']], kip [[Constantin Meunier|Constantina Meunierja]] iz leta 1896 * ''Sejalec'', 5,8 metra visok bronasti kip, ki stoji na vrhu stavbe državnega parlamenta Nebraske v Lincolnu * ''[[Sejalec (Kralj)|Sejalec]]'', kip [[France Kralj|Franceta Kralja]] iz leta 1931, rekonstrukcija [[Denis Dražetić|Denisa Dražetića]] in [[Denis Vučko|Denisa Vučka]] iz leta 2026 * [[Sajalec (Šadr)|''Sajalec'']], kip [[Ivan Šadr|Ivana Šadra]] * [[Sejalec (Pisarro)|''Sejalec'']], kip [[Camille Pissarro|Camilla Pissarra]] iz leta 1875 == Filmi == *''[[Sejalci]]'', nemi film iz leta 1916 v režiji [[William C. deMille|Williama C. deMilleja]] *[[Sejalec (2013 film)|''Sejalec'' (2013 film)]], kanadski dokumentarni film v režiji [[Julie Perron]] *[[Sejalec (2017 film)|''Sejalec'' (2017 film)]], francoski dramski film v režiji [[Marine Francen]] == Drugo == *[[The Sower (novel)|''The Sower'' (novel)]], roman [[Kemble Scott|Kembleja Scotta]] iz leta 2009 *''Prilika o sejalcu'', Jezusova prilika iz evangelijev *[[Prilika o sejalcu (roman)|''Prilika o sejalcu'' (roman)]], roman [[Octavia E. Butler|Octavie E. Butler]] iz leta 1993 {{razločitev}} p8py72mrdaymszxmmmfx4jmfokx0zzv 0 602491 6674872 6674861 2026-05-12T12:13:25Z Romanm 13 dodal [[Kategorija:Slovenski pesniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6674872 wikitext text/x-wiki Vsestransko delujoča ustvarjalka z izjemnim talentom za govor in raznolike glasovne interpretacije je odraščala pod Donačko goro, v istoimenskem naselju. Po formalni izobrazbi je stekloslikarka in vzgojiteljica predšolskih otrok. Poklicno je radijsko in televizijsko sodelovala z nacionalno medijsko hišo. Bila je voditeljica jutranjega in nočnega programa RSI, kasneje je kot novinarka, avtorica oddaj in voditeljica delovala v kulturnem uredništvu Tv Maribor in dopisništvu TV SLO. Za Radio Slovenija in program ARS je pripravljala prispevke, reportaže in oddaje (Studio ob 17h, ODER, Valovanje besed, Besede na vrtiljaku, Zgodbarica, Zeliščarnica, Naši ljudje ...) ter pisala literarne in gledališke kritike. Po odmevnem tv projektu Pravljica s Simono se je po dolgoletnem medijskem delovanju odločila za umik in tako danes deluje kot svobodnjakinja, je samozaposlena na področju kulture, pripoveduje, piše in ustvarja zvočne knjige. Medijsko ohranja vez le še z režiserjem Primožem Meškom, s katerim sta v odlični družbi mojstra Andreja Lupinca ustvarila tudi celovečerna dokumentarna filma CIPROŠ in Stric Tona. Zasnovala je sobotno pravljično deželo v veliki mestni knjigarni MK v Mariboru, ki jo ob sobotah tudi vodi s predstavitvami knjig slovenskih avtoric in avtorjev. Njena besedila so doslej uglasbili skladateljica in skladatelji Tadeja Vulc, Samo Ivačič, Tine Bec, Ambrož Čopi ... Simona Kopinšek je avtorica knjig Antahkaran in drugi obrazi Lepote, Pikasta sreča, Pajkodlak in kresnica, Lom glasu, Ljubezenke, Vetrnice, Mila, Jezik(i) Zemlje, Drevesa. Ob pisanju tudi riše, slika in raziskuje svet narave, ki jo pogosto tudi aktivistično brani. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/simona-kopinsek/ https://ventilatorbesed.com/intervju-s-pravljicarko-pesnico-pisateljico-simono-kopinsek/ https://pranger.si/biografije/simona-kopinsek/|title=https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/pravljicassimono/173251198 https://www.rtvslo.si/tv/novosti/bukvarna/701915}}</ref> Je ena prvih slovenskih javnih osebnosti, ki odkrito govori o avtizmu, saj ima Aspergerjev sindrom. Ob tem zagovarja kar se da z naravo povezano odraščanje in izobraževanje otrok. [[Kategorija:Slovenski pesniki]] hubffco0d8yvq03qgwbfrhz2wim9bkz 6674873 6674872 2026-05-12T12:14:33Z Romanm 13 {{Normativna kontrola}} 6674873 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} Vsestransko delujoča ustvarjalka z izjemnim talentom za govor in raznolike glasovne interpretacije je odraščala pod Donačko goro, v istoimenskem naselju. Po formalni izobrazbi je stekloslikarka in vzgojiteljica predšolskih otrok. Poklicno je radijsko in televizijsko sodelovala z nacionalno medijsko hišo. Bila je voditeljica jutranjega in nočnega programa RSI, kasneje je kot novinarka, avtorica oddaj in voditeljica delovala v kulturnem uredništvu Tv Maribor in dopisništvu TV SLO. Za Radio Slovenija in program ARS je pripravljala prispevke, reportaže in oddaje (Studio ob 17h, ODER, Valovanje besed, Besede na vrtiljaku, Zgodbarica, Zeliščarnica, Naši ljudje ...) ter pisala literarne in gledališke kritike. Po odmevnem tv projektu Pravljica s Simono se je po dolgoletnem medijskem delovanju odločila za umik in tako danes deluje kot svobodnjakinja, je samozaposlena na področju kulture, pripoveduje, piše in ustvarja zvočne knjige. Medijsko ohranja vez le še z režiserjem Primožem Meškom, s katerim sta v odlični družbi mojstra Andreja Lupinca ustvarila tudi celovečerna dokumentarna filma CIPROŠ in Stric Tona. Zasnovala je sobotno pravljično deželo v veliki mestni knjigarni MK v Mariboru, ki jo ob sobotah tudi vodi s predstavitvami knjig slovenskih avtoric in avtorjev. Njena besedila so doslej uglasbili skladateljica in skladatelji Tadeja Vulc, Samo Ivačič, Tine Bec, Ambrož Čopi ... Simona Kopinšek je avtorica knjig Antahkaran in drugi obrazi Lepote, Pikasta sreča, Pajkodlak in kresnica, Lom glasu, Ljubezenke, Vetrnice, Mila, Jezik(i) Zemlje, Drevesa. Ob pisanju tudi riše, slika in raziskuje svet narave, ki jo pogosto tudi aktivistično brani. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/simona-kopinsek/ https://ventilatorbesed.com/intervju-s-pravljicarko-pesnico-pisateljico-simono-kopinsek/ https://pranger.si/biografije/simona-kopinsek/|title=https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/pravljicassimono/173251198 https://www.rtvslo.si/tv/novosti/bukvarna/701915}}</ref> Je ena prvih slovenskih javnih osebnosti, ki odkrito govori o avtizmu, saj ima Aspergerjev sindrom. Ob tem zagovarja kar se da z naravo povezano odraščanje in izobraževanje otrok. {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kopinšek, Simona}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] jeinrigs1uml83fpycl2gtlsmalhvxi 6674875 6674873 2026-05-12T12:15:26Z Romanm 13 /* Viri */ {{refsez}} 6674875 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} Vsestransko delujoča ustvarjalka z izjemnim talentom za govor in raznolike glasovne interpretacije je odraščala pod Donačko goro, v istoimenskem naselju. Po formalni izobrazbi je stekloslikarka in vzgojiteljica predšolskih otrok. Poklicno je radijsko in televizijsko sodelovala z nacionalno medijsko hišo. Bila je voditeljica jutranjega in nočnega programa RSI, kasneje je kot novinarka, avtorica oddaj in voditeljica delovala v kulturnem uredništvu Tv Maribor in dopisništvu TV SLO. Za Radio Slovenija in program ARS je pripravljala prispevke, reportaže in oddaje (Studio ob 17h, ODER, Valovanje besed, Besede na vrtiljaku, Zgodbarica, Zeliščarnica, Naši ljudje ...) ter pisala literarne in gledališke kritike. Po odmevnem tv projektu Pravljica s Simono se je po dolgoletnem medijskem delovanju odločila za umik in tako danes deluje kot svobodnjakinja, je samozaposlena na področju kulture, pripoveduje, piše in ustvarja zvočne knjige. Medijsko ohranja vez le še z režiserjem Primožem Meškom, s katerim sta v odlični družbi mojstra Andreja Lupinca ustvarila tudi celovečerna dokumentarna filma CIPROŠ in Stric Tona. Zasnovala je sobotno pravljično deželo v veliki mestni knjigarni MK v Mariboru, ki jo ob sobotah tudi vodi s predstavitvami knjig slovenskih avtoric in avtorjev. Njena besedila so doslej uglasbili skladateljica in skladatelji Tadeja Vulc, Samo Ivačič, Tine Bec, Ambrož Čopi ... Simona Kopinšek je avtorica knjig Antahkaran in drugi obrazi Lepote, Pikasta sreča, Pajkodlak in kresnica, Lom glasu, Ljubezenke, Vetrnice, Mila, Jezik(i) Zemlje, Drevesa. Ob pisanju tudi riše, slika in raziskuje svet narave, ki jo pogosto tudi aktivistično brani. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/simona-kopinsek/ https://ventilatorbesed.com/intervju-s-pravljicarko-pesnico-pisateljico-simono-kopinsek/ https://pranger.si/biografije/simona-kopinsek/|title=https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/pravljicassimono/173251198 https://www.rtvslo.si/tv/novosti/bukvarna/701915}}</ref> Je ena prvih slovenskih javnih osebnosti, ki odkrito govori o avtizmu, saj ima Aspergerjev sindrom. Ob tem zagovarja kar se da z naravo povezano odraščanje in izobraževanje otrok. == Viri == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kopinšek, Simona}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] qa24rup8b1xff7i8fbimlan0gepj7q0 6674912 6674875 2026-05-12T13:48:40Z A09 188929 -neuporabna vira 6674912 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} Vsestransko delujoča ustvarjalka z izjemnim talentom za govor in raznolike glasovne interpretacije je odraščala pod Donačko goro, v istoimenskem naselju. Po formalni izobrazbi je stekloslikarka in vzgojiteljica predšolskih otrok. Poklicno je radijsko in televizijsko sodelovala z nacionalno medijsko hišo. Bila je voditeljica jutranjega in nočnega programa RSI, kasneje je kot novinarka, avtorica oddaj in voditeljica delovala v kulturnem uredništvu Tv Maribor in dopisništvu TV SLO. Za Radio Slovenija in program ARS je pripravljala prispevke, reportaže in oddaje (Studio ob 17h, ODER, Valovanje besed, Besede na vrtiljaku, Zgodbarica, Zeliščarnica, Naši ljudje ...) ter pisala literarne in gledališke kritike. Po odmevnem tv projektu Pravljica s Simono se je po dolgoletnem medijskem delovanju odločila za umik in tako danes deluje kot svobodnjakinja, je samozaposlena na področju kulture, pripoveduje, piše in ustvarja zvočne knjige. Medijsko ohranja vez le še z režiserjem Primožem Meškom, s katerim sta v odlični družbi mojstra Andreja Lupinca ustvarila tudi celovečerna dokumentarna filma CIPROŠ in Stric Tona. Zasnovala je sobotno pravljično deželo v veliki mestni knjigarni MK v Mariboru, ki jo ob sobotah tudi vodi s predstavitvami knjig slovenskih avtoric in avtorjev. Njena besedila so doslej uglasbili skladateljica in skladatelji Tadeja Vulc, Samo Ivačič, Tine Bec, Ambrož Čopi ... Simona Kopinšek je avtorica knjig Antahkaran in drugi obrazi Lepote, Pikasta sreča, Pajkodlak in kresnica, Lom glasu, Ljubezenke, Vetrnice, Mila, Jezik(i) Zemlje, Drevesa. Ob pisanju tudi riše, slika in raziskuje svet narave, ki jo pogosto tudi aktivistično brani. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/simona-kopinsek/ https://ventilatorbesed.com/intervju-s-pravljicarko-pesnico-pisateljico-simono-kopinsek/ https://pranger.si/biografije/simona-kopinsek/|title=}}</ref> Je ena prvih slovenskih javnih osebnosti, ki odkrito govori o avtizmu, saj ima Aspergerjev sindrom. Ob tem zagovarja kar se da z naravo povezano odraščanje in izobraževanje otrok. == Viri == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kopinšek, Simona}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] 7rdswrq21lagu4cc5o76n5s28ggczfr 1 602493 6674937 2026-05-12T14:16:55Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6674937 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 602494 6674939 2026-05-12T14:18:19Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6674939 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 0 602496 6674959 2026-05-12T15:38:45Z XJaM 3 N 6674959 wikitext text/x-wiki {{short description|Društvo poljskih matematikov.}} {{infopolje Organizacija | name = Poljsko matematično društvo | image = logo-PTM.jpg | image_border = | image_size = 150x150 | caption = | formation = 2. april 1919 | type = | headquarters = [[Varšava|Ulica Śniadeckich 8, 00-956 Varšava, Poljska]] | location = {{POL}} | num_members = | language = poljščina, angleščina | leader_title = Predsednik | leader_name = [[Jacek Miękisz]] | key_people = [[Tomasz Downarowicz]], [[ Klaudiusz Wójcik]], [[Krystyna Jaworska]], [[ Piotr Kowalczyk]], [[ Leokadia Białas-Cież]], [[ Małgorzata Makiewicz]], [[ Dorota Mozyrska]], [[ Jan Poleszczuk ]] | num_staff = | budget = | website = {{URL|http://www.ptm.org.pl/|ptm.org.pl}} }} '''Poljsko matematično društvo''' ({{langx|pl|Polskie Towarzystwo Matematyczne}}, PTM) je glavno profesionalno [[znanstveno društvo]] [[Poljaki|poljskih]] [[matematik]]ov in predstavlja poljsko matematiko v sklopu [[Evropsko matematično društvo|Evropskega matematičnega društva]] (EMS) in [[Mednarodna matematična zveza|Mednarodne matematične zveze]] (IMU). == Zgodovina == === Ustanovitev PTM === Društvo je bilo ustanovljeno v [[Krakov]]u 2. aprila 1919 v dvorani Filozofskega seminarja, ki se je nahajal v stavbi [[Kolegij Nowodvorskega Jagelonske univerze|Kolegija Nowodvorskega]] na [[Ulica świętej Anny, Krakov|Ulici świętej Anny]] 12.{{r|urba-2014}} Izvirno se je imenovalo '''Matematično društvo v Krakovu''' ({{langx|pl|Towarzystwo Matematyczne w Krakowie|links=no}}) in je ime spremenilo v Poljsko matematično društvo 21. aprila 1920.{{r|spl04}} Ustanovilo ga je 16 [[krakovska matematična šola|krakovskih matematikov]] in astronomov: {{columns-list |colwidth=25em| * [[Stefan Banach]] (1892&ndash;1945) * Julian Chmiel * Mirosław Gibas * {{medjezikovna povezava|Leon Chwistek|en}} (1884&ndash;1944) * {{medjezikovna povezava|Antoni Maria Emilian Hoborski|lt=Antoni Hoborski|pl}} (1879&ndash;1940) * {{medjezikovna povezava|Ludwik Hordyński|pl}} (1882&ndash;1920) * Ludwig Kaszycki * {{medjezikovna povezava|Franciszek Leja|en}} (1885&ndash;1979) * {{medjezikovna povezava|Otton Nikodym|en|Otto M. Nikodym}} (1887&ndash;1974) * {{medjezikovna povezava|Alfred Rosenblatt|pl}} (1880&ndash;1947) * Antoni Rozmus * {{medjezikovna povezava|Jan Sleszyński|en}} (1854&ndash;1931) * Xawery Stankiewicz * {{medjezikovna povezava|Antoni Wilk|pl}} (1876&ndash;1940) * {{medjezikovna povezava|Stanisław Zaremba (matematik)|lt=Stanisław Zaremba|en|Stanisław Zaremba (mathematician)}} (1863&ndash;1942) * {{medjezikovna povezava|Kazimierz Żorawski|en}}{{r|cies-2019a}}{{r|spl09}}{{r|cies-2019b}} (1866&ndash;1953) }} Statut novo ustanovljenega združenja je njegov cilj opredelil kot celovito gojenje čiste in uporabne matematike z organiziranjem znanstvenih srečanj s predavanji.{{r|leja-1969}}{{r|spl09}} Imenovan je bil upravni odbor društva, ki so ga sestavljali: predsednik Zaremba, podpredsednik Hoborski, tajnik Leja in blagajnik Hordyński. Upravni odbor društva je ostal v Krakovu, članom s stalnim prebivališčem drugje pa je bilo {{snd}} z odobritvijo upravnega odbora {{snd}} dovoljeno ustanoviti podružnice v drugih mestih. Prva od teh, podružnica v [[Lvov]]u, je bila ustanovljena leta 1921 {{snd}} podružnice v [[Varšava|Varšavi]], [[Poznanj]]u in [[Vilna|Vilni]] so bile ustanovljene leta 1923.{{r|spl04}} V enem letu se je število članov društva povečalo na 40, kmalu zatem pa na 50. Pridružili so se tudi matematiki zunaj Krakova, med njimi [[Samuel Dickstein (matematik)|Samuel Dickstein]], [[Zygmunt Janiszewski]], [[Kazimierz Kuratowski]], [[Stefan Mazurkiewicz]], [[Wacław Franciszek Sierpiński]], [[Hugo Dyonizy Steinhaus]] in Stanisław Zakrocki.{{r|spl18}}{{r|cies-2019b}} Do leta 1928 je imelo društvo 165 članov. Steinhaus je o začetkih društva zapisal:{{r|stei-1970}}{{r|spl18}}{{r|domo-2018}}{{r|urba-2014}} {{citatni blok|Čeprav je bil Krakov formalno trdnjava, se je bilo mogoče zvečer sprehajati po Plantyh. Med enim takim sprehodom sem po naključju zaslišal besedi »Lebesguova mera«. Približal sem se klopi v parku in se predstavil dvema mladima navdušencema nad matematiko. Povedala sta mi, da imata še enega tovariša po imenu [[Witold Wilkosz]], ki ga še posebej hvalita. Mladeniča sta bila Stefan Banach in Otto Nikodym. Od tedaj naprej smo se redno srečevali in ... odločili smo se ustanoviti matematično društvo.}} Na izredni generalni skupščini, ki je bila 14. marca 1936 v Lvovu, je bila izvedena še ena organizacijska prenova, s katero se je PTM preoblikovalo v zvezo okrožnih podružnic. Te podružnice so imele svoje upravne odbore, katerih predsedniki so hkrati delovali kot člani glavnega odbora {{snd}} izvršnega organa, ki so ga vodili predsednik, tajnik in blagajnik. Glasovalne pravice na generalni skupščini so bile dodeljene delegatom podružnic sorazmerno s številom članov v njihovih podružnicah. Poleg tega se je sedež društva preselil v Varšavo, leta 1937 pa je bila ustanovljena podružnica v Krakovu (s čimer se je skupno število podružnic PTM tedaj povečalo na pet). === Dejavnosti PTM v medvojnem obdobju === ; Publikacije PTM Da bi dosegli svoje cilje, je Društvo začelo izdajati ''Rozprawy Polskiego Towarzystwa Matematycznego''. Prvi zvezek je bil objavljen v Krakovu leta 1921. Naslednji zvezek je izšel leto kasneje pod naslovom ''Annales de la Société Polonaise de Mathématique'' in je vseboval osem znanstvenih člankov. Zaremba je bil urednik ''Annales''. Do izbruha druge svetovne vojne je bilo objavljenih sedemnajst zvezkov. Revija je izhajala v glavnih mednarodnih jezikih; vendar so bili ''Dodatki'', ki so bili priloženi nekaterim zvezkom, natisnjeni v poljščini. Ti dodatki so med drugim vključevali dokumente, ki se nanašajo na življenje Društva, kot so njegovi statuti, poročila in zapisniki. ; Kongresi in srečanja PTM Društvo je organiziralo poljske matematične kongrese, pred letom 1939 pa so potekali trije taki kongresi. Prvi kongres je bil v Lvovu od 7. do 10. septembra 1927 in se ga je udeležilo približno 200 ljudi, med njimi več znanstvenikov iz tujine. Naslednji kongres je bil v Vilni od 23. do 26. septembra 1931, tretji pa v Varšavi (28. september {{snd}} 3. oktober 1937). V medvojnem obdobju je bilo na srečanjih Poljskega matematičnega društva predstavljenih 1143 prispevkov, med njimi: * v varšavski podružnici {{snd}} 446 * v lvovski podružnici {{snd}} 373 * v krakovski podružnici {{snd}} 184 * v poznanjski podružnici {{snd}} 76 * v vilnski podružnici {{snd}} 64 === Dejavnost po letu 1945 === Prvi povojni sestanek podružnice je bil v Krakovu 27. marca 1945. Marca 1946 se je sestal upravni odbor {{snd}} še vedno v sestavi članov iz leta 1939, čeprav je opazno manjkal predsednik Banach (ki je umrl v Lvovu leta 1945) {{snd}} in le dva meseca pozneje, maja istega leta, je bil izvoljen nov glavni odbor, ki so ga sestavljali: predsednik Kuratowski, blagajnik Borsuk in tajnik [[Andrzej Mostowski|Andrzej Stanisław Mostowski]]. Decembra 1946 je bil v Vroclavu 4. poljski matematični kongres, ki se ga je udeležilo 48 delegatov. [[Edward Marczewski]] je ta dogodek leta 1969 opisal takole:{{r|marc-1969}} {{citatni blok|Jeseni 1946 smo se lotili organizacije srečanja matematikov z vse države v Vroclavu. Skromno smo ga poimenovali Konferenca poljskih matematikov, vendar ga je PTM pozneje ex post priznal kot 4. poljski matematični kongres. (...) Kongres je potekal od 12. do 14. decembra 1946 in je poleg znanstvenih predstavitev vključeval tudi spominsko slovesnost v čast Stefana Banacha ter zasedanje, posvečeno spominu na vse poljske matematike, ki so padli med vojno. Poleg tega je 12. decembra profesor Wacław Sierpiński imel predavanje za študente matematike.}} Na generalni skupščini, ki je bila del tega kongresa, so bile ustanovljene tri nagrade (poimenovane po Stefanu Banachu, Stefanu Mazurkiewiczu in Stanisławu Zarembi), ki se podeljujejo za najboljša matematična dela, objavljena v preteklih dveh letih. Posamezne regionalne podružnice so začele ponovno delovati. Ustanovljene so bile tudi nove podružnice: v [[Lodž]]u leta 1946, v [[Lublin]]u leta 1947, v [[Gdansk]]u leta 1949, v [[Torunj]]u leta 1952, v [[Gliwice|Gliwicah]] leta 1954 in v [[Szczecin]]u leta 1956. Med 6. forumom poljskih matematikov (7.&ndash;12. september 2015) se je skupina članic PTM {{snd}} Urszula Foryś, Krystyna Jaworska, Stanisława Kanas, Małgorzata Migda in Ewa Schmeidel {{snd}} odločila ustanoviti združenje z imenom Poljsko društvo žensk v matematiki ({{langx|pl|Polskie Towarzystwo Kobiet w Matematyce|links=no}}, okrajšano PTKM). 2. aprila 2016 je bil v [[Rzeszow]]u ustanovni kongres PTKM, ki se ga je udeležilo 25 udeležencev. PTKM je bilo uradno registrirano 5. julija 2016.{{r|spl14}} Od leta 1990 je PTM član Evropskega matematičnega društva.{{r|spl05}} == Predsedniki PTM == {{glavna kategorija|Predsedniki Poljskega matematičnega društva}} Funkcijo predsednika PTM so zaporedoma opravljali:{{r|kowa-2004}} {{columns-list |colwidth=25em| * [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] (1919&ndash;1921, 1936&ndash;1937) * [[Wiktor Staniewicz]] (1921&ndash;1923) * [[Samuel Dickstein (matematik)|Samuel Dickstein]] (1923&ndash;1926) * [[Zdzisław Krygowski]] (1926&ndash;1928) * [[Wacław Franciszek Sierpiński]] (1928&ndash;1930) * [[Kazimierz Bartel]] (1930&ndash;1932) * [[Stefan Mazurkiewicz]] (1932&ndash;1936, 1937&ndash;1939) * [[Stefan Banach]] (1939&ndash;1945) * [[Karol Borsuk]] (1946) * [[Kazimierz Kuratowski]] (1946&ndash;1953) * [[Stefan Straszewicz]] (1953&ndash;1957) * [[Edward Marczewski]] (1957&ndash;1959) * [[Tadeusz Ważewski]] (1959&ndash;1961) * [[Władysław Ślebodziński]] (1961&ndash;1963) * [[Franciszek Leja]] (1963&ndash;1965) * [[Roman Sikorski]] (1965&ndash;1977) * [[Władysław Orlicz]] (1977&ndash;1979) * [[Jacek Szarski]] (1979&ndash;1981) * [[Zbigniew Ciesielski]] (1981&ndash;1983) * [[Wiesław Żelazko]] (1983&ndash;1985) * [[Stanisław Balcerzyk]] (1985&ndash;1987) * [[Andrzej Pelczar]] (1987&ndash;1991) * [[Julian Musielak]] (1991&ndash;1993) * [[Kazimierz Goebel]] (1993&ndash;1999) * [[Bolesław Szafirski]] (1999&ndash;2003) * [[Zbigniew Palka]] (2003&ndash;2005) * [[Stefan Jackowski]] (2005&ndash;2013) * [[Wacław Marzantowicz]] (2014&ndash;2019) * [[Jacek Miękisz]] (2020&ndash;2025){{r|spl03}}{{r|spl07}} * {{medjezikovna povezava|Armen Edigarian|pl}} (2026&ndash;''2028''){{r|spl08}} }} == Člani PTM == {{glavna kategorija|Člani Poljskega matematičnega društva}} Člani PTM so razdeljeni na individualne, podporne in častne.{{r|spl15}} == Publikacije PTM == V skladu s statutom so cilji društva: zastopanje interesov poljske matematične skupnosti; podpiranje matematičnega izobraževanja in popularizacija matematike; podpiranje matematičnih raziskav; varovanje poljskih matematičnih tradicij; spodbujanje povezovanja poljske matematične skupnosti {{snd}} vključno z vzdrževanjem vezi s poljskimi matematiki, ki delajo v tujini; in zagotavljanje ustrezne organizacije in delovnih pogojev za poljske matematike.{{r|spl06}} Vse od ustanovitve je bila glavna dejavnost društva združevanje matematikov z organizacijo konferenc in predavanj. Druga glavna dejavnost je objavljanje [[letopis]]ov in revij. Letne publikacije ''Annales de la Société Polonaise de Mathématique'' so izhajale do leta 1952 (izšlo je 25 zvezkov). Izdajanje te revije je prevzel [[Inštitut za matematiko Poljske akademije znanosti]] in se nadaljuje pod imenom ''[[Annales Polonici Mathematici]]''. Leta 1955 je PTM začel izdajati nove revije {{snd}} Društvo izdaja sedem periodičnih publikacij, skupaj znanih kot ''Annales Societatis Mathematicae Polonae'' (»''Letne publikacije Poljskega matematičnega društva''«), Serije od 1 do 6, ki so: * Serija 1: ''[[Commentationes Mathematicae]]'' ({{langx|pl|Prace Matematyczne|links=n}}, »''Matematična dela''«){{r|spl11}} * Serija 2: ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' (»''Matematične novice''«), v poljščini * Serija 3: ''[[Mathematica Applicanda]]'' (»''Uporabna matematika''«, nekdaj [https://wydawnictwa.ptm.org.pl/index.php/matematyka-stosowana ''Matematyka Stosowana''] do leta 2012) * Serija 4: ''[[Fundamenta Informaticae]]'' (»''Osnove računalništva''«) * Serija 5: ''[[Didactica Mathematicae]]''{{r|spl12}} (»''Didaktika matematike''«, nekdaj ''Dydaktyka Matematyki'') * Serija 6: ''[[Antiquitates Mathematicae]]''{{r|spl13}} (»''Matematične starine''«) Letopisi so znani tudi s poljskim imenom ''Roczniki Polskiego Towarzystwa Matematycznego'' in angleškim imenom ''Polish Mathematical Society Annals''. Poleg tega Poljsko matematično društvo skupaj s [[Poljsko fizikalno društvo|Poljskim fizikalnim društvom]], [[Poljsko astronomsko društvo|Poljskim astronomskim društvom]] in [[Poljsko računalniško društvo|Poljskim računalniškim društvom]] sodeluje z Inštitutom za matematiko [[Univerza v Varšavi|Univerze v Varšavi]] pri izdajanju [[mesečnik|mesečne]] [[poljudnoznanstvena revija|poljudnoznanstvene revije]] ''[[Delta (revija)|Delta]]''.{{r|spl10}}{{r|spl16}} Od leta 2018 so Serije 1, 3, 5 in 6 na voljo na portalu [[Virtualna knjižnica znanosti|Virtualne knjižnice znanosti]].{{r|spl17}} == Nagrade PTM == Poljsko matematično društvo podeljuje mnoge nagrade in priznanja za matematične dejavnosti.{{r|spl19}}{{r|spl20}} === Glavne nagrade PTM === ==== Nagrada Stefana Banacha ==== Poljsko matematično društvo je podelilo [[nagrada Stefana Banacha|nagrado Stefana Banacha]] ({{langx|pl|Nagroda Główna PTM im. Stefana Banacha|links=no}}) za dosežke na področju matematičnih raziskav naslednjim prejemnikom:{{r|spl00}} {{columns-list |colwidth=25em| * 1946: [[Hugo Dyonizy Steinhaus]] in [[Wacław Franciszek Sierpiński]] * 1947: [[Mieczysław Biernacki]] * 1948: [[Władysław Orlicz]] * 1949: [[Stanisław Mazur]] * 1950: [[Jan Mikusiński]] * 1951: [[Adam Bielecki (matematik)|Adam Bielecki]] * 1952: [[Andrzej Alexiewicz]] * 1953: [[Stanisław Hartman]] * 1954: [[Tadeusz Leżański]] * 1955: [[Witold Wolibner]] * 1956: [[Zofia Szmydt]] * 1957: [[Andrzej Grzegorczyk]] * 1958: [[Mieczysław Altman]] * 1959: [[Józef Meder]] * 1960: [[Krzysztof Maurin]] * 1961: [[Czesław Bessaga]] in [[Aleksander Pełczyński]] * 1962: [[Edward Sąsiada]] * 1963: [[Bogdan Bojarski]] * 1964: [[Zbigniew Ciesielski]] * 1965: [[Jan Mycielski]] * 1966: [[Włodzimierz Mlak]] * 1967: [[Wiesław Żelazko]] * 1968: [[Władysław Narkiewicz]] * 1969: [[Danuta Przeworska-Rolewicz]] in [[Stefan Rolewicz]] * 1970: {{medjezikovna povezava|Roman Duda|pl}} * 1971: {{medjezikovna povezava|Stanisław Kwapień|pl}} * 1972: [[Andrzej Pelczar]] * 1973: [[Adam Henryk Toruńczyk]] * 1974: {{medjezikovna povezava|Leszek Pacholski|pl}} * 1976: [[Tadeusz Figiel]] * 1977: [[Lech Drewnowski]] * 1979: [[Przemysław Wojtaszczyk]] * 1982: [[Lech Maligranda]] * 1983: {{medjezikovna povezava|Tomasz Byczkowski|pl}} * 1984: {{medjezikovna povezava|Marek Bożejko|pl}} * 1985: [[Wojciech Banaszczak]] * 1986: {{medjezikovna povezava|Henryk Hudzik|pl}} * 1987: {{medjezikovna povezava|Jarosław Zemanek|pl}} * 1988: {{medjezikovna povezava|Adam Paszkiewicz|pl}} * 1990: {{medjezikovna povezava|Marek Lassak|pl}} * 1991: {{medjezikovna povezava|Paweł Domański|pl}} * 1992: {{medjezikovna povezava|Marek Nawrocki|pl}} * 1993: {{medjezikovna povezava|Ryszard Szwarc|pl}} * 1997: {{medjezikovna povezava|Mariusz Lemańczyk|pl}} * 2001: {{medjezikovna povezava|Mieczysław Mastyło|pl}} * 2002: {{medjezikovna povezava|Rafał Latała|pl}} in {{medjezikovna povezava|Krzysztof Oleszkiewicz|pl}} * 2003: {{medjezikovna povezava|Jerzy Jezierski|pl}} in [[Wacław Marzantowicz]] * 2007: [[Grzegorz Świątek]] * 2008: [[Lech Tadeusz Januszkiewicz]] * 2009: {{medjezikovna povezava|Tomasz Downarowicz|pl}} * 2010: {{medjezikovna povezava|Adam Paszkiewicz|pl}} * 2011: [[Tomasz Komorowski]] * 2012: [[Jacek Świątkowski]] * 2013: [[Henryk Woźniakowski]] * 2014: [[Krzysztof Frączek]] * 2015: [[Jan Okniński]] * 2016: [[Adrian Langer]] * 2017: {{medjezikovna povezava|Krzysztof Bogdan|pl}} * 2018: {{medjezikovna povezava|Wojciech Kucharz|pl}} in [[Maksym Radziwill]] * 2019: [[Yuriy Tomilov]] * 2020: [[Jerzy Weyman]] * 2021: {{medjezikovna povezava|Damian Osajda|pl}} * 2022: {{medjezikovna povezava|Piotr W. Nowak|pl}} * 2023: {{medjezikovna povezava|Mariusz Mirek|pl}} * 2024: [[Mikołaj Frączyk]] in {{medjezikovna povezava|Adam Kanigowski|en}} * 2025: {{medjezikovna povezava|Jacek Jendrej|pl}} }} ==== Nagrada Samuela Dicksteina ==== [[Nagrada Samuela Dicksteina]] ({{langx|pl|Nagroda Główna PTM im. Samuela Dicksteina|links=no}}) je nagrada, ki jo podeljuje PTM za prispevke k poučevanju matematike, njeni popularizaciji in raziskovanju zgodovine te discipline. Je ena od več nagrad PTM, označenih kot »glavne nagrade«, ki se podeljujejo 1970-ih. Prvo nagrado so podelili leta 1979 [[Stefan Straszewicz|Stefanu Straszewiczu]]. ==== Nagrada Huga Steinhausa ==== [[Nagrada Huga Steinhausa]] ({{langx|pl|Nagroda im. Hugona Steinhausa|links= no}}) je nagrada, ki jo podeljuje PTM za dosežke na področju uporabne matematike. Je ena od štirih glavnih nagrad društva. Sprva (od leta 1979) je bila nagrada podeljena neredno; od leta 2015 se podeljuje vsako leto. Prvi je prejel nagrado [[Jerzy Baksalary]]. ==== Nagrada za mlade matematike ==== Nagrada za mlade matematike (ne starejše od 28 let) za raziskovalne dosežke. === Študentske nagrade PTM === * nagrada na tekmovanju [[Józef Marcinkiewicz (matematik)|Józefa Marcinkiewicza]] za najboljši študentski članek na katerem koli področju matematike * nagrada na tekmovanju za najboljši študentski članek s področja teorije verjetnosti in uporabe matematike * nagrada na tekmovanju [[Anna Zofia Krygowska|Anne Zofie Krygowske]] za najboljši študentski članek s področja matematičnega izobraževanja * nagrada na tekmovanju [[Witold Wilkosz|Witolda Wilkosza]] za najboljši študentski članek s področja popularizacije matematike === Druge nagrade in tekmovanja === ==== Mednarodna nagrada Stefana Banacha ==== [[Mednarodna nagrada Stefana Banacha]] ({{langx|pl|Międzynarodowa Nagroda im. Stefana Banacha|links=no}}, {{langx|en|The International Stefan Banach Prize for a Doctoral Dissertation in the Mathematical Sciences}}) je letna nagrada, ki jo Matematično društvo podeljuje matematikom za najboljše doktorske disertacije s področja [[matematične znanosti|matematičnih znanosti]].{{r|spl01}} Njen cilj je »spodbujati in finančno podpirati najobetavnejše mlade raziskovalce« na področju matematike. Ustanovljena je bila leta 2009 in je poimenovana v čast priznanega poljskega matematika [[Stefan Banach|Stefana Banacha]]. Nagrajenci prejmejo tudi denarno nagrado v višini 25.000 [[poljski zlot|zlotov]] (približno 5.810 [[evro]]v). Seznam nagrajencev: {{columns-list |colwidth=25em| * 2009: [[Tomasz Elsner]] * 2010: {{medjezikovna povezava|Jakub Gismatullin|pl}} * 2011: {{medjezikovna povezava|Łukasz Pańkowski|pl}} * 2012: {{medjezikovna povezava|Andras Mathe|pl}} * 2013: [[Marcin Pilipczuk]] * 2014: [[Dan Petersen (matematik)|Dan Petersen]] * 2015: [[Joonas Ilmavirta]] * 2016: [[Adam Kanigowski]] * 2017: [[Anna Szymusiak]] * 2018-2020: ''ni podeljena'' * 2021: [[Michał Miśkiewicz (matematik)|Michał Miśkiewicz]] * 2022: [[Marcin Sroka]] * 2024: [[Dalimil Peša]]{{r|spl02}} }} * tekmovanje Wacława Sierpińskega (skupaj s Fakulteto za matematiko, informatiko in mehaniko Univerze v Varšavi) * tekmovanje Władysława Orlicza (skupaj s Fakulteto za matematiko in informatiko [[Univerza Adama Mickiewicza v Poznanju|Univerze Adama Mickiewicza v Poznanju]]) * [[nagrada Kazimierza Kuratowskega|tekmovanje Kazimierza Kuratowskega]] (skupaj z Inštitutom za matematiko Poljske akademije znanosti) * tekmovanje v študentskih matematičnih projektih (skupaj s Fakulteto za matematiko, informatiko in mehaniko Univerze v Varšavi in uredniškim odborom mesečne revije ''Delta'') === Nagrade, ki jih je prej podelilo PTM{{r|iwin-1975}}{{r|spl20}} === * nagrada Stefana Mazurkiewicza za dosežke na področju matematičnih raziskav * nagrada Stanisława Zarembe za dosežke na področju matematičnih raziskav == Status organizacije za javno korist == Leta 2007 je PTM pridobilo status [[organizacija za javno korist|organizacije za javno korist]]. == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|Evropsko matematično društvo|en|European Mathematical Society}} * {{medjezikovna povezava|Poljsko kemijsko društvo|en|Polish Chemical Society}} * {{medjezikovna povezava|Poljsko fizikalno društvo|en|Polish Physical Society}} * {{medjezikovna povezava|nagrada Kazimierza Kuratowskega|en|Kuratowski Prize}} {{div col end}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="cies-2019a">[[#SKL-cies-2019a|Ciesielski (2019a)]].</ref> <ref name="cies-2019b">[[#SKL-cies-2019b|Ciesielski (2019b)]].</ref> <ref name="domo-2018">[[#SKL-domo-2018|Domoradzki; Stawiska (2018)]].</ref> <ref name="iwin-1975">[[#SKL-iwin-1975|Iwiński (1975)]].</ref> <ref name="kowa-2004">[[#SKL-kowa-2004|Kowalski (2004)]].</ref> <ref name="leja-1969">[[#SKL-leja-1969|Leja (1969)]].</ref> <ref name="marc-1969">[[#SKL-marc-1969|Marczewski (1969)]].</ref> <ref name="stei-1970">[[#SKL-stei-1970|Steinhaus (1970)]].</ref> <ref name="urba-2014">[[#SKL-urba-2014|Urbanek (2014)]].</ref> <ref name="spl00">{{citat | title= Laureates of Stefan Banach Prize | website= ptm.org.pl | url= https://www.ptm.org.pl/kategorie/konkursy/nagrody-glowne-ptm/nagroda-glowna-ptm-im-stefana-banacha | accessdate= 2019-06-01}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= THE INTERNATIONAL STEFAN BANACH PRIZE | website= ibp.ptm.org.pl | lang= pl, en | url= https://ibp.ptm.org.pl/en/ | accessdate= 2024-12-07}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= Polish Mathematical Society Awards a Graduate from Matfyz | date= 2024-09-19 | website= mff.cuni.cz | lang= en | url= https://www.mff.cuni.cz/en/public/news/polish-mathematical-society-awards-a-graduate-from-matfyz | accessdate= 2024-12-04}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= Władze Polskiego Towarzystwa Matematycznego | website= ptm.org.pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/wladze-polskiego-towarzystwa-matematycznego?q=wladze/zarzad-glowny | accessdate= 2020-02-23}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Polskie Towarzystwo Matematyczne ma 100 lat | website= gov.pl | lang= pl | url= https://www.gov.pl/web/nauka/polskie-towarzystwo-matematyczne-ma-100-lat | accessdate= 2020-04-10}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= European Mathematical Society — Corporate Member List | website= euro-math-soc.eu | lang= en | url= https://euro-math-soc.eu/corporate/polish-mathematical-society | accessdate= 2020-04-10 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20201230124631/https://euro-math-soc.eu/corporate/polish-mathematical-society | archivedate= 2020-12-30 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= Statut PTM | website= ptm.org.pl | lang= pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/statut-ptm | accessdate= 2020-04-10 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20200803172853/https://www.ptm.org.pl/zawartosc/statut-ptm | archivedate= 2020-08-03 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= Zarząd Główny PTM | website = ptm.org.pl | lang= pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/wladze-polskiego-towarzystwa-matematycznego?q=wladze/zarzad-glowny | accessdate = 2020-02-01}}</ref> <ref name="spl08">{{citat | title= Wyniki wyborów w PTM 2025 - władze PTM na kadencję 2026-2028 | date= 2025-11-24 | website= ptm.org.pl | lang= pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/wyniki-wybor%C3%B3w-w-ptm-2025-w%C5%82adze-ptm-na-kadencj%C4%99-2026-2028 | accessdate= 2025-11-25}}</ref> <ref name="spl09">{{citat | last1= Piórek | first1= Józef | title= Z protokołów PTM | website= msn.ap.siedlce.pl | lang= pl | url= http://www.msn.ap.siedlce.pl/smp/msn/3/04-10.pdf | accessdate= 2018-09-11 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20140820212553/http://www.msn.ap.siedlce.pl/smp/msn/3/04-10.pdf | archivedate= 2014-08-20}}</ref> <ref name="spl10">{{citat | title= delta {{!}} Strona główna | website= deltami.edu.pl | publisher= [[Delta (revija)|Delta]] | lang= pl | url= https://www.deltami.edu.pl/ | accessdate= 2026-05-07}}</ref> <ref name="spl11">{{citat | title= Commentationes Mathematicae &ndash; rocznik Polskiego Towarzystwa Matematycznego | website= ptm.org.pl | lang= pl | url= http://www.ptm.org.pl/wydawnictwa/2/ | archiveurl= https://web.archive.org/web/20100807105055/http://www.ptm.org.pl/wydawnictwa/2/ | archivedate= 2010-08-07}}</ref> <ref name="spl12">{{citat | title= Didactica Mathematicae | website= wydawnictwa.ptm.org.pl | lang= pl, en | url= https://wydawnictwa.ptm.org.pl/index.php/didactica-mathematicae }}</ref> <ref name="spl13">{{citat | title= Antiquitates Mathematicae | website= wydawnictwa.ptm.org.pl | lang= pl, en | url= https://wydawnictwa.ptm.org.pl/index.php/antiquitates-mathematicae}}</ref> <ref name="spl14">{{citat | title= PTKM - Historia | website= ptkwm.org.pl | lang= pl | url= https://ptkwm.org.pl/pl/onas/historia.html | accessdate= 2020-08-09 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20170223150559/http://ptkwm.org.pl/pl/onas/historia.html | archivedate=2017-02-23}}</ref> <ref name="spl15">{{citat | title= Członkostwo | website= ptm.org.pl | lang= pl | url= https://www.ptm.org.pl/czlonkostwo | accessdate= 2024-07-19}}</ref> <ref name="spl16">{{citat | title= Kolegium Redakcyjne Delty | website= deltami.edu.pl | publisher= Delta | lang= pl | url= http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/kolegium_redakcyjne/ | accessdate= 2021-08-21}}</ref> <ref name="spl17">{{citat | title= Czasopisma PTM | website= [[Virtualna knjižnica znanosti]] | lang= pl, en | url= https://bibliotekanauki.pl/publishing-companies/552/journals | accessdate= 2021-11-03}}</ref> <ref name="spl18">{{citat | title= The Polish Mathematical Society | date= avgust 2004 | work= Mathematical Societies, Medals, Prizes and other honours | publisher= [[Arhiv zgodovine matematike MacTutor]] | lang= en | url= http://www.gap-system.org/~history/Societies/Polish.html | accessdate= 2005-06-26 | url-status= dead | archiveurl= https://web.archive.org/web/20051214221824/http://www.gap-system.org/~history/Societies/Polish.html | archivedate= 2005-12-14}}</ref> <ref name="spl19">{{citat | title= Konkursy o nagrody PTM | website= www.ptm.org.pl | lang= pl | url= http://www.ptm.org.pl/konkursy/| accessdate=2008-05-05}}</ref> <ref name="spl20">{{citat | title= Nagrody główne PTM {{!}} Polskie Towarzystwo Matematyczne | website= www.ptm.org.pl | lang= pl | url= https://www.ptm.org.pl/kategorie/konkursy/nagrody-glowne-ptm | accessdate= 2025-02-22}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Ciesielski | first1= Krzysztof | authorlink1= Krzysztof Ciesielski (matematik) | title= The calendar of the first two years of PTM | journal= [[Wiadomości Matematyczne]] | date= 2019a | volume= 55 | issue= 1 | pages= 7&ndash;14 | publisher= Poljsko matematično društvo | url= https://wydawnictwa.ptm.org.pl/index.php/wiadomosci-matematyczne/article/view/7038/6474 | accessdate= 2022-05-03 | ref= SKL-cies-2019a}} * {{citat | last1= Ciesielski | first1= Krzysztof | authorlink1= | title= Sto lat temu w Krakowie, czyli o początkach Polskiego Towarzystwa Matematycznego | journal= [[Delta (revija)|Delta]] | date= 2019b | volume= 45 | issue= 9 (544) | pages= 1&ndash;2 | issn= 0137-3005 | url= https://www.deltami.edu.pl/media/issues/2019/09/delta-2019-09.pdf | accessdate= 2026-05-07 | ref= SKL-cies-2019b}} * {{citat | last1= Domoradzki | first1= Stanisław | authorlink1= Stanisław Domoradzki | last2= Stawiska | first2= Małgorzata | title= Polish Mathematicians and Mathematics in World War I | date= 2018-04-04 | arxiv= 1804.02448 | ref= SKL-domo-2018}} * {{citat | last1= Iwiński | first1= Tadeusz | title= Ponad pół wieku działalności matematyków polskich. Zarys historii Polskiego Towarzystwa Matematycznego 1919-1973 | date= 1975 | publisher= [[Państwowe Wydawnictwo Naukowe]] | location= Varšava | ref= SKL-iwin-1975}} * {{citat | last1= Kowalski | first1= Janusz | title= Polish Mathematical Society (PTM) | journal= EMS | date= december 2004 | pages= 24&ndash;29 | url= http://www.emis.de/newsletter/54/page24.pdf | accessdate= 2006-04-10 | format= PDF | ref= SKL-kowa-2004}} * {{citat | last1= Leja | first1= Franciszek | authorlink1= Franciszek Leja | title= Powstanie Polskiego Towarzystwa Matematycznego | journal= Wiadomości Matematyczne | date= 1969 | volume= XII | pages= 3&ndash;8 | ref= SKL-leja-1969}} * {{citat | last1= Marczewski | first1= Edward | authorlink1= Edward Marczewski | title= Początki matematyki wrocławskiej | journal= Wiadomości Matematyczne | date= 1969 | volume= XII | pages= 67 | ref= SKL-marc-1969}} * {{citat | last1= Steinhaus | first1= Hugo Dyonizy | authorlink1= Hugo Dyonizy Steinhaus | title= Reminiscences | date= 1970 | location= Krakov | ref= SKL-stei-1970}} * {{citat | last1= Urbanek | first1= Mariusz | authorlink1= Mariusz Urbanek | title= Genialni. Lwowska szkoła matematyczna | date= 2014 | publisher= Wydawnictwo Iskry | location= Varšava | isbn= 978-83-244-0381-3 | ref= SKL-urba-2014}} * {{citat | title= Wiadomości Matematyczne | website= wiadmat.wmid.amu.edu.pl | lang= pl, en | url= http://wiadmat.wmid.amu.edu.pl/English | accessdate= 2009-01-09}}. Revijo ureja Poljsko matematično društvo. {{refend}} == Zunanje povezave == * Uradno spletno mesto PTM: {{uradno spletno mesto|http://www.ptm.org.pl|name=ptm.org.pl}} {{v jeziku|pl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Poljska društva]] [[Kategorija:Matematična društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1919]] g5zcjwgono320b0q27gjcfox1c1na2k 1 602497 6674960 2026-05-12T15:38:54Z XJaM 3 m+/dp+/+predloga CEE Pomlad 2026 6674960 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=xJaM |tema=Znanost |država=Poljska}} jkabugy15qdd5q7vt4pleogjyk3zgfp 828 602499 6675004 2026-05-12T17:17:06Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »--[==[ To inspect the content of this data module, use [[Special:ExpandTemplates]] and enter the following input text: {{#invoke:Road data/dump|dump|module=Module:<name-of-this-module>}} To inspect the content of this data module when editing, enter the following into the Debug console: local util = require("Module:Road data/util") print(util.arrayToString(p)) To inspect a particular route type, change `p` above to include the route type, e.g., `p.I` and `p[...« 6675004 Scribunto text/plain --[==[ To inspect the content of this data module, use [[Special:ExpandTemplates]] and enter the following input text: {{#invoke:Road data/dump|dump|module=Module:<name-of-this-module>}} To inspect the content of this data module when editing, enter the following into the Debug console: local util = require("Module:Road data/util") print(util.arrayToString(p)) To inspect a particular route type, change `p` above to include the route type, e.g., `p.I` and `p["US-Hist"]`. ]==] -- Spain local ESP = {} local util = require("Module:Road data/util") util.addAll(ESP, require("Module:Road data/strings/EUR")) ESP.E.shield = "ESP E-%route%.svg" ESP.E.color = "EUR-ESP" ESP.A.shield = "Autovía %route%.svg" ESP.A.link = "Autovía %route%" ESP.A.abbr = "%route%" ESP.A.color = "ESP-A" ESP.AP = { shield = "Autopista %route%.svg", name = "Autopista %route%", link = "Autopista %route%", abbr = "%route%", color = "ESP-A" } ESP.Autovia = { shield = "Autovía %route%.svg", name = "Autovía %route%", link = "Autovía %route%", abbr = "%route%", color = "ESP-A" } ESP.B = { shield = "Autovía B-%route%.svg", name = "B-%route%", link = "Avtocesta B-%route%, Španija", abbr = "B-%route%" } ESP.C = { shield = { default = "Autovía C-%route%.svg", ["162"] = "Cajetín C-%route%.svg" }, name = "C-%route%", link = "C-%route% highway (Spain)", abbr = "C-%route%" } ESP.M = { shield = "M-%route% (cajetín).svg", name = "M-%route%", link = { default = "Autovía M-%route%", ["45"] = "Autopista M-%route%", ["61"] = "Autopista M-%route%", ["203"] = "Autopista M-%route%" }, abbr = "M-%route%" } ESP.N = { shield = "Cajetín N-%route%.svg", name = "National Road N-%route%", link = "N-%route% road (Spain)", abbr = "N-%route%", color = "ESP-N", translation = "Carretera nacional N-%route%", lang = "es" } ESP.CN = ESP.N ESP.R = { shield = "Autopista R-%route%.svg", name = "R-%route%", link = "Autopista Radial R-%route%", abbr = "R-%route%", color = "ESP-A" } ESP.TF = { shield = "Cajetín TF-%route%.svg", name = "TF-%route%", link = "TF-%route%", abbr = "TF-%route%", color = "ESP-A" } return ESP d3twq731x9i83k3qzrjy8g4wls9vaio 0 602500 6675005 2026-05-12T17:17:26Z Octopus 13285 uvod 6675005 wikitext text/x-wiki {{Italic title}} [[Slika:Cetatea Blidaru.JPG|thumb|''Murus Dacicus'' v dačanski trdnjavi Blidaru]] '''''Murus Dacicus''''' ([[Slovenščina|slovensko]]: dačanski zid) je metoda gradnje obrambnih zidov in utrdb, ki so jo razvili v starodavni [[Dakija|Dakiji]] nekje pred rimsko osvojitvijo. Gradnja je mešanica tradicionalnih gradbenih metod, značilnih za dačanske graditelje, in metod, prevzetih iz grške in rimske arhitekture in zidarstva. Nekoliko podobne gradbene tehnike so uporabljali pred, med in po tem obdobju, vendar ima dačanska nekaj posebnosti, zaradi katerih je edinstvena. ==Oblika== ''Murus Dacicus'' je sestavljen iz zunanjega in notranjega zidu. Oba sta sezidana iz kamnitih blokov, izklesanih v obliki pravokotnega paralelepipeda. Malta se očitno ni uporabljala, zato so morali biti bloki mnogo večji od običajnih. Med gradnjo so vsako zunanjo in notranjo vrsto blokov povezali z obžganimi, prečno položenimi veznimi tramovi, s kamnitimi bloki povezanimi z lastovičjimi repi na zgornji površini kamnitega bloka. Bloki so morali biti zato enake velikosti. Vmesni prostor med zidovoma so zasipali z gramozom in kamenjem, pomešanim z glino, in nato nabili. Konstrukcija je imela zaradi večje prožnosti izrazito prednost pred klasičnim suhozidom, kakršen je viden na primer v kiklopskih klesanih zidovih v [[Mikene|Mikenah]]. Dačanski zid je imel večjo sposobnost absorpcije udarcev in odvajanja kinetične energije izstrelka oblegovalnega orožja. Arheološki dokazi in zgodovinski zapisi kažejo, da je imel zid na vrhu morda lesene palisade namesto kamnitega zidu, in bil zato bolj ranljiv za ogenj. Gradnja pravilno zgrajenega dačanskega zid je bila delovno intenzivna in časovno potraten. Tipičen zid v poznem obdobju, na hitro zgrajen v letih med obema dačanskima vojnama z Rimljani, ko je morala Dakija hitro obnoviti, popraviti, povečati ali okrepiti obrambo mnogih svojih ključnih trdnjav, je bil debel približno 3–4 metre in visok 10 m, kar je bil v danih razmerah izjemen dosežek. [[Dačanske trdnjave v gorovju Orăştie]], ki so na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]], so primeri [[citadela|citadel]], zgrajenih s to metodo. Dačansko obzidje je upodobljeno tudi na [[Trajanov steber|Trajanovem stebru]] v [[Rim]]u. ==Vir== {{refbegin |2}} * Ioan Glodariu. ''Blocurile cu marcaje în construcțiile dacice din Munții Șureanului''. Arhivirano 2. aprila 2015 na Wayback Machine. Ephemeris Napocensis 1997, vol. VII, str. 65-87. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Fortifikacij]] [[Kategorija:Romunija]] cd3u7nkm9c8f37fo7u86ug1bigdf48b 6675009 6675005 2026-05-12T17:28:08Z Octopus 13285 /* Vir */ galerija 6675009 wikitext text/x-wiki {{Italic title}} [[Slika:Cetatea Blidaru.JPG|thumb|''Murus Dacicus'' v dačanski trdnjavi Blidaru]] '''''Murus Dacicus''''' ([[Slovenščina|slovensko]]: dačanski zid) je metoda gradnje obrambnih zidov in utrdb, ki so jo razvili v starodavni [[Dakija|Dakiji]] nekje pred rimsko osvojitvijo. Gradnja je mešanica tradicionalnih gradbenih metod, značilnih za dačanske graditelje, in metod, prevzetih iz grške in rimske arhitekture in zidarstva. Nekoliko podobne gradbene tehnike so uporabljali pred, med in po tem obdobju, vendar ima dačanska nekaj posebnosti, zaradi katerih je edinstvena. ==Oblika== ''Murus Dacicus'' je sestavljen iz zunanjega in notranjega zidu. Oba sta sezidana iz kamnitih blokov, izklesanih v obliki pravokotnega paralelepipeda. Malta se očitno ni uporabljala, zato so morali biti bloki mnogo večji od običajnih. Med gradnjo so vsako zunanjo in notranjo vrsto blokov povezali z obžganimi, prečno položenimi veznimi tramovi, s kamnitimi bloki povezanimi z lastovičjimi repi na zgornji površini kamnitega bloka. Bloki so morali biti zato enake velikosti. Vmesni prostor med zidovoma so zasipali z gramozom in kamenjem, pomešanim z glino, in nato nabili. Konstrukcija je imela zaradi večje prožnosti izrazito prednost pred klasičnim suhozidom, kakršen je viden na primer v kiklopskih klesanih zidovih v [[Mikene|Mikenah]]. Dačanski zid je imel večjo sposobnost absorpcije udarcev in odvajanja kinetične energije izstrelka oblegovalnega orožja. Arheološki dokazi in zgodovinski zapisi kažejo, da je imel zid na vrhu morda lesene palisade namesto kamnitega zidu, in bil zato bolj ranljiv za ogenj. Gradnja pravilno zgrajenega dačanskega zid je bila delovno intenzivna in časovno potraten. Tipičen zid v poznem obdobju, na hitro zgrajen v letih med obema dačanskima vojnama z Rimljani, ko je morala Dakija hitro obnoviti, popraviti, povečati ali okrepiti obrambo mnogih svojih ključnih trdnjav, je bil debel približno 3–4 metre in visok 10 m, kar je bil v danih razmerah izjemen dosežek. [[Dačanske trdnjave v gorovju Orăştie]], ki so na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]], so primeri [[citadela|citadel]], zgrajenih s to metodo. Dačansko obzidje je upodobljeno tudi na [[Trajanov steber|Trajanovem stebru]] v [[Rim]]u. <gallery mode="packed" heights="125"> Slika:Murus Dacicus.JPG|[[Sarmizegetusa Regia]], Romunija Slika:Sarmizegetusa Regia 2011 - West Gate and Sign.jpg|Sarmizegetusa Regia Slika:Sarmizegetusa Regia Wall 1.jpg|Sarmizegetusa Regia Slika:Cetatea Blidaru2.JPG|Dačanska trdnjava Blidaru, Romunija Slika:Alba Iulia National Museum of the Union 2011 - Wall from Piatra Craivii Dacian Fortress-2.JPG|Obzidje dačanske trdnjave Piatra Craivii, razstavljeno v Narodnem muzeju združitve, [[Alba Iulia]] Slika:Dacian Fortress of Tilisca - 12.jpg|[[Dačanska trdnjava Tilișca]], Romunija Slika:Dacian Fortress of Tilisca - 53.jpg|Dačanska trdnjava Tilișca, Romunija Slika:Thracian_tomb_near_Starosel_svik.JPG|Obzidje tračanske grobnice v bližini Starosela, [[Bolgarija]] Slika:Dacian Fortress of Capalna 048.jpg|[[Dačanska trdnjava Căpâlna]], Romunija </gallery> ==Vir== {{refbegin |2}} * Ioan Glodariu. ''Blocurile cu marcaje în construcțiile dacice din Munții Șureanului''. Arhivirano 2. aprila 2015 na Wayback Machine. Ephemeris Napocensis 1997, vol. VII, str. 65-87. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Fortifikacije]] [[Kategorija:Romunija]] 3k7dpy3pw3bqqzi6intkmm5vcgawonw 828 602501 6675006 2026-05-12T17:19:14Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Modul:Road data/strings/dok]] 6675006 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Module:Road data/strings/dok]] gc2cggv2rwmmul5k4gvaowtgkfumod5 828 602502 6675007 2026-05-12T17:21:28Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Modul:Road data/strings/dok]] 6675007 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Module:Road data/strings/dok]] gc2cggv2rwmmul5k4gvaowtgkfumod5 828 602503 6675008 2026-05-12T17:27:36Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »--[==[ To inspect the content of this data module, use [[Special:ExpandTemplates]] and enter the following input text: {{#invoke:Road data/dump|dump|module=Module:<name-of-this-module>}} To inspect the content of this data module when editing, enter the following into the Debug console: local util = require("Module:Road data/util") print(util.arrayToString(p)) To inspect a particular route type, change `p` above to include the route type, e.g., `p.I` and `p[...« 6675008 Scribunto text/plain --[==[ To inspect the content of this data module, use [[Special:ExpandTemplates]] and enter the following input text: {{#invoke:Road data/dump|dump|module=Module:<name-of-this-module>}} To inspect the content of this data module when editing, enter the following into the Debug console: local util = require("Module:Road data/util") print(util.arrayToString(p)) To inspect a particular route type, change `p` above to include the route type, e.g., `p.I` and `p["US-Hist"]`. ]==] -- Georgia local GEO = {} local util = require("Module:Road data/util") util.addAll(GEO, require("Module:Road data/strings/EUR")) GEO.A.shield = { default = "S%route%-GE.svg", ["1g"] = "S1 Highway sign (green).svg" } GEO.A.link = { default = "Avtocesta S%route%, Gruzija", ["1g"] = "Avtocesta S1, Gruzija" } GEO.A.abbr = { default = "ს %route%", ["1g"] = "ს 1" } GEO.A.color = "dark-blue" GEO.A.translation = "საერთაშორისო %route%" GEO.A.lang = "ka" GEO.S = GEO.A GEO.B.shield = "SH%route%-GE.svg" GEO.B.abbr = "შ %route%" GEO.B.link = { default = "Ceste v Gruziji", ["1g"] = "ceste v Gruziji" } GEO.B.translation = "შიდასახელმწიფოებრივი %route%" GEO.B.lang = "ka" GEO.SH = GEO.B GEO.E.shield = "Tabliczka E%route%.svg" GEO.AH = {alias = {module = "ASIA", type = "AH"}} return GEO sl296gclqb1jl98br7r981v0cnakjjq 828 602504 6675010 2026-05-12T17:28:53Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Modul:Road data/strings/dok]] 6675010 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Module:Road data/strings/dok]] gc2cggv2rwmmul5k4gvaowtgkfumod5 1 602505 6675012 2026-05-12T17:30:44Z Octopus 13285 CEE 6675012 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država= Romunija in Moldavija|država2= |država3= }} b1nx1o8mt8nsepvylacanji66uasqdk 14 602506 6675014 2026-05-12T17:39:57Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Kategorija v Zbirki|Roads in Spain}} {{ktgr|[[cesta]]h v [[Španija|Španiji]]}} [[Kategorija:Ceste po državah|Španija]] [[Kategorija:Transport v Španiji]]« 6675014 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Roads in Spain}} {{ktgr|[[cesta]]h v [[Španija|Španiji]]}} [[Kategorija:Ceste po državah|Španija]] [[Kategorija:Transport v Španiji]] hoylojpha4rorrg63dhs7lh0dvx1hqc 14 602507 6675015 2026-05-12T17:42:00Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{cat more}} {{Commons category|Transport in Spain}} [[Kategorija:Promet po državah|Španija]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]]« 6675015 wikitext text/x-wiki {{cat more}} {{Commons category|Transport in Spain}} [[Kategorija:Promet po državah|Španija]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] 6mnyh97db905diuh23501z40n265l01 0 602509 6675024 2026-05-12T18:11:52Z Octopus 13285 uvod 6675024 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kuldīga | settlement_type = Mesto | image_shield = Kuldiga_COA.svg | shield_size = 75 | image_flag = Flag of Kuldīga.svg | flag_size = 120 | image_skyline = Kuldīga, Kurzeme, Latvija, Vecpilsēta.jpg | imagesize = 300 | image_caption = Staro mesto Kuldīga | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Latvija}} | subdivision_type1 = Okrožje | subdivision_name1 = Kuldīga | established_title = Mestne pravice | established_date = 1378 | pushpin_map = Latvija | pushpin_label_position = above | pushpin_mapsize = 300 | pushpin_map_caption = Lokacija Kuldīge v Latviji | coordinates = {{coord|56|58|N|21|58|E|region:LV_type:city|display=inline,title}} | leader_title = [[Župan]] | leader_name = Inese Astaševska | blank_name_sec1 = Število mestnih svetnikov | blank_info_sec1 = 11 | area_total_km2 = 13,24 | area_footnotes = {{wikidata|reference|best||P2046|P518=Q16868672}} | area_water_km2 = 0,7 | area_land_km2 = 12,54 | area_metro_km2 = | elevation_m = | population_total = 9.863 | population_footnotes = {{wikidata|references|best||P1082}} | population_as_of = {{#invoke:WikidataIB|formatDate|{{wikidata|qualifier|best|raw||P1082|P585}}|df=y}} | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_density_metro_km2 = auto | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = LV-330(1–3) | area_code_type = Klicna številka | area_code = +371 633 | timezone1 = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] | utc_offset1_DST = +3 | website = http://www.kuldiga.lv/ |footnotes={{designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Staro mesto Kuldīga | designation1_criteria = v | designation1_number = <ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1658/ |title=Old town of Kuldīga |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=18 September 2023 |archive-date=18 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230918145615/https://whc.unesco.org/en/list/1658/ |url-status=live }}</ref> | designation1_date = 2023 | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = UNESCO region | designation1_free1value = [[Evropa]] }} }} '''Kuldīga''' ({{audio|Lv-Kuldīga.ogg|izgovarjava}}), je mesto v [[Kurlandija|Kurlandski regiji]] [[Latvija|Latvije]] na zahodu države.<ref>{{cite web |title=Town - Kuldīgas novads |url=https://www.kuldiga.lv/en/town |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |language=lv-lv }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite web |title=Kuldiga |url=https://www.latvia.travel/en/city/kuldiga-8 |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Je središče občine Kuldīga s približno 13.500 prebivalci.<ref>{{cite web |title=Municipality |url=https://www.kuldiga.lv/en/municipality |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |language=lv}}</ref> Prvič je bila omenjena leta 1242. Leta 1368 se je pridružila [[Hansa|Hanseatski ligi]].<ref name="history">{{cite web |title=History |url=https://kuldiga.lv/en/town/history |publisher=City of Kuldiga }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V 17. stoletju je bila skupaj z Jelgavo od leta 1596 do 1616 ena od prestolnic [[Kurlandsko vojvodstvo|Kurlandskega vojvodstva]].<ref>{{cite web |title=History |url=https://www.kuldiga.lv/en/town/history |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kuldīga je starodavno mesto z značilno arhitekturo in zato uvrščena na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].<ref>{{cite web |title=The Historical Centre of Kuldiga |url=https://www.latvia.travel/en/sight/historical-centre-kuldiga |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Za zavetnico mesta velja [[Katarina Aleksandrijska|sveta Katarina Aleksandrijska]], po kateri je poimenovana najstarejša cerkev v mestu. Temelji cerkve so bili položeni že leta 1252. Cerkev je bila večkrat prenovljena. Skozi samo središče starega mestnega jedra Kuldīge teče ob strnjenem nizu hiš reka Alekšupīte. Staro mestno jedro ob reki je edini ohranjeni sklop zgradb iz 17. in 18. stoletja v baltskih državah. V bližini mesta je 4,2 metra visok slap na reki Alekšupīte, ki je najvišji v Latviji. <ref>{{cite web |title=Alekšupīte Waterfall |url=https://www.lonelyplanet.com/latvia/kuldiga/attractions/aleksupite-waterfall/a/poi-sig/1630821/1003812 |website=Lonely Planet |access-date=25 May 2022 |language=en}}</ref> Brzica Venta, 240 metrov široka naravna brzica na reki Venti, je najširša brzica v Evropi. Nedaleč od brzice je opečnat most Kuldīga, zgrajen leta 1874, ki je najdaljši most te vrste v Evropi.<ref>{{cite web |title=The Old Brick Bridge across the Venta river |url=https://www.latvia.travel/en/sight/old-brick-bridge-across-venta-river |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Kuldīga je bila leta 2007 prepoznana kot Evropska destinacija odličnosti.<ref>{{cite web |title=Kuldīga, the pearl of small towns, shines ever brighter |url=https://www.latvia.travel/en/news/kuldiga-pearl-small-towns-shines-ever-brighter |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> {{clear}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Latviji]] 4j1aatg3gqmp6yvk3b3w81sukr7aoo8 6675143 6675024 2026-05-13T06:30:46Z Octopus 13285 zgodovina 6675143 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kuldīga | settlement_type = Mesto | image_shield = Kuldiga_COA.svg | shield_size = 75 | image_flag = Flag of Kuldīga.svg | flag_size = 120 | image_skyline = Kuldīga, Kurzeme, Latvija, Vecpilsēta.jpg | imagesize = 300 | image_caption = Staro mesto Kuldīga | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Latvija}} | subdivision_type1 = Okrožje | subdivision_name1 = Kuldīga | established_title = Mestne pravice | established_date = 1378 | pushpin_map = Latvija | pushpin_label_position = above | pushpin_mapsize = 300 | pushpin_map_caption = Lokacija Kuldīge v Latviji | coordinates = {{coord|56|58|N|21|58|E|region:LV_type:city|display=inline,title}} | leader_title = [[Župan]] | leader_name = Inese Astaševska | blank_name_sec1 = Število mestnih svetnikov | blank_info_sec1 = 11 | area_total_km2 = 13,24 | area_footnotes = {{wikidata|reference|best||P2046|P518=Q16868672}} | area_water_km2 = 0,7 | area_land_km2 = 12,54 | area_metro_km2 = | elevation_m = | population_total = 9.863 | population_footnotes = {{wikidata|references|best||P1082}} | population_as_of = {{#invoke:WikidataIB|formatDate|{{wikidata|qualifier|best|raw||P1082|P585}}|df=y}} | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_density_metro_km2 = auto | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = LV-330(1–3) | area_code_type = Klicna številka | area_code = +371 633 | timezone1 = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] | utc_offset1_DST = +3 | website = http://www.kuldiga.lv/ |footnotes={{designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Staro mesto Kuldīga | designation1_criteria = v | designation1_number = <ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1658/ |title=Old town of Kuldīga |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=18 September 2023 |archive-date=18 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230918145615/https://whc.unesco.org/en/list/1658/ |url-status=live }}</ref> | designation1_date = 2023 | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = UNESCO region | designation1_free1value = [[Evropa]] }} }} '''Kuldīga''' ({{audio|Lv-Kuldīga.ogg|izgovarjava}}), je mesto v [[Kurlandija|Kurlandski regiji]] [[Latvija|Latvije]] na zahodu države.<ref>{{cite web |title=Town - Kuldīgas novads |url=https://www.kuldiga.lv/en/town |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |language=lv-lv }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite web |title=Kuldiga |url=https://www.latvia.travel/en/city/kuldiga-8 |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Je središče občine Kuldīga s približno 13.500 prebivalci.<ref>{{cite web |title=Municipality |url=https://www.kuldiga.lv/en/municipality |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |language=lv}}</ref> Prvič je bila omenjena leta 1242. Leta 1368 se je pridružila [[Hansa|Hanseatski ligi]].<ref name="history">{{cite web |title=History |url=https://kuldiga.lv/en/town/history |publisher=City of Kuldiga }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V 17. stoletju je bila skupaj z Jelgavo od leta 1596 do 1616 ena od prestolnic [[Kurlandsko vojvodstvo|Kurlandskega vojvodstva]].<ref>{{cite web |title=History |url=https://www.kuldiga.lv/en/town/history |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kuldīga je starodavno mesto z značilno arhitekturo in zato uvrščena na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].<ref>{{cite web |title=The Historical Centre of Kuldiga |url=https://www.latvia.travel/en/sight/historical-centre-kuldiga |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Za zavetnico mesta velja [[Katarina Aleksandrijska|sveta Katarina Aleksandrijska]], po kateri je poimenovana najstarejša cerkev v mestu. Temelji cerkve so bili položeni že leta 1252. Cerkev je bila večkrat prenovljena. Skozi samo središče starega mestnega jedra Kuldīge teče ob strnjenem nizu hiš reka Alekšupīte. Staro mestno jedro ob reki je edini ohranjeni sklop zgradb iz 17. in 18. stoletja v baltskih državah. V bližini mesta je 4,2 metra visok slap na reki Alekšupīte, ki je najvišji v Latviji. <ref>{{cite web |title=Alekšupīte Waterfall |url=https://www.lonelyplanet.com/latvia/kuldiga/attractions/aleksupite-waterfall/a/poi-sig/1630821/1003812 |website=Lonely Planet |access-date=25 May 2022 |language=en}}</ref> Brzica Venta, 240 metrov široka naravna brzica na reki Venti, je najširša brzica v Evropi. Nedaleč od brzice je opečnat most Kuldīga, zgrajen leta 1874, ki je najdaljši most te vrste v Evropi.<ref>{{cite web |title=The Old Brick Bridge across the Venta river |url=https://www.latvia.travel/en/sight/old-brick-bridge-across-venta-river |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Kuldīga je bila leta 2007 prepoznana kot Evropska destinacija odličnosti.<ref>{{cite web |title=Kuldīga, the pearl of small towns, shines ever brighter |url=https://www.latvia.travel/en/news/kuldiga-pearl-small-towns-shines-ever-brighter |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> ==Zgodovina== Nastanek starodavnega mesta Kuldīga je mogoče razložiti z njegovo lego na križišču vodnih poti reke Vente in kopenskih poti, ki so povezovale pruska ozemlja s spodnjim tokom [[Zahodna Dvina|Zahodne Dvine]]. Starodavno mesto [[Kuri|Kurov]] sta tvorila utrjena grajska gomila in naselje na levem bregu reke Vente. Grajska gomila je še vidna. Sam grad se je razprostiral na več hektarjev širokem območju. Ob reki Veckuldigi je morda bilo pristanišče. 19. aprila 1242 je [[Livonski red|Livonski viteški red]] dobil dovoljenje mojstra za gradnjo gradu na bregu reke Vente. Ker je to najstarejši ohranjeni pisni dokument, v katerem je omenjena Kuldīga, se to leto šteje za leto njene ustanovitve. Grad Livonskega reda je bil zgrajen na levem bregu Vente ob brodu. Kot gradivo je bil uporabljen [[dolomit]] iz rečne struge. Leta 1263 sta se grad in naselje okoli njega že omenjala kot mesto Goldingen, njegove mestne pravice pa so temeljile na mestnih pravicah [[Riga|Rige]]. [[Slika:Coat of arms of Kuldīga, 1681.png|thumb|left|upright=0.6|Grb Kuldīge, 1681]] 28. aprila 1355 je mojster Livonskega reda Goswin von Herike mestu dodelil nova zemljišča in hkrati nov privilegij in grb s podobo sv. Katarine. Od leta 1439 je Kuldīga/Goldingen dobila privilegij za tedensko organiziranje tržnice. Mesto je bilo ustanovljeno z združitvijo treh glavnih naselij: mesta samega, majhne grajske vasi Kurov in vasi na hribu, v latvijščini imenovane Kalnamiests. Slednja je bila na območju današnje ulice Kalna iela. [[Komtúr|Komtur]] je živel v gradu Livonskega reda skupaj s svojimi dvanajstimi brati, ki so bili [[vitez]]i, in s tako imenovanimi polbrati, ki so skrbeli za gospodarstvo. Komtur je vodil tudi Komturo Kuldīge, ki je imel v lasti poleg Kuldīge tudi naselja Durbe, Sabile, Skrunda, Aizpute, Alsunga in Saldus. [[Slika:Goldingen um 1680.jpg|thumb|left|Grad Kuldīga leta 1680]] [[Slika:Livonia Islande.jpg|thumb|left|Kuldīga (Goldingen) na zemljevidu Livonije (16.-17. stoletje)]] Po ustanovitvi [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija|Vojvodstva Kurlandija in Semgalija]] leta 1561 se je v zgodovini Kuldīge začelo novo obdobje. Prvi vojvoda Gotthard Kettler je nekdanji grad Livonskega reda izbral za eno od svojih rezidenc. On in kasneje tudi drugi vojvode so odobrili nekdanje mestne pravice Kuldīge in podprli njen gospodarski razvoj. Po Gotthardovi smrti je bila vojvodstvo razdeljeno na dva dela. Do leta leta 1618 je bila Kuldīga rezidenca njegovega najmlajšega sina Viljema in prestolnica Kurzeme. Mesto je imelo koristi od trgovanja z Rigo in Jelgavo zaradi pobiranja davkov na vse blago, ki se je prevažalo čez most. Leta 1615 je most uničila poplava, kar je mestu povzročilo veliko škodo. Istega leta je divjal velik požar, ki je uničil večino lesenih konstrukcij v mestu. Po obnovi mesta je bila ustanovljena nova tržnica, danes Trg mestnega sveta, zgrajena nova mestna hiša, danes Baznīcas iela 5, ki se ji danes pravi 'stara'. Središče mesta se je preselilo s starega dela mesta pri cerkvi sv. Katarine na sedanji Trg mestnega sveta. Najbogatejši meščani in trgovci so svoje hiše zgradili okoli novega središča mesta. V drugi polovici 19. stoletja so se v mestu začela ustanavljati majhna industrijska podjetja. Nekatera od njih so postala tovarne z več kot 100 delavci. Največja tovarna v Kuldīgi je bila tovarna Vulkāns, ki je proizvajala [[Vžigalica|vžigalice]]. Ustanovljena je bila leta 1878 in zaprta leta 2004. Na nalepkah na škatlicah vžigalic je bil upodobljen jelen. Druga največja je bila tovarna Vintelers Tūki. Poleg tega so v Kuldīgi proizvajali tudi igle, cigare, milo, vodko, likerje in mineralno vodo. Varjenje piva je bila tradicija z globokimi koreninami. Pivo so varili v redovskem gradu, v vojvodskih dvorcih in v mestu samem. V tem obdobju je bilo zgrajenih veliko novih stavb, ne le stanovanjskih, temveč tudi občinskih in javnih. Po več stoletjih je mesto leta 1873/1874 dobilo nov most čez reko Vento. Leta 1868 je bila zgrajena nova mestna hiša, pravoslavna župnijska hiša in cerkev na ulici Liepājas iela, zapor, ki je danes pošta, Hiša latvijskega društva, ki je danes Center za kulturo, nemška telovadnica, ki je danes srednja šola na ulici Kalna iela 19 in druge stavbe. Število meščanov se je podvojilo in tik pred prvo svetovno vojno doseglo 13.000. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo mesto od leta 1940 pod sovjetsko okupacijo in nato od leta 1941 do 1944 pod nemško okupacijo. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Latviji]] 5q7j9gz1p6l7duzt0xb1v5rahmffgsl 6675145 6675143 2026-05-13T06:32:01Z Octopus 13285 urejanja 6675145 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kuldīga | settlement_type = Mesto | image_shield = Kuldiga_COA.svg | shield_size = 75 | image_flag = Flag of Kuldīga.svg | flag_size = 120 | image_skyline = Kuldīga, Kurzeme, Latvija, Vecpilsēta.jpg | imagesize = 300 | image_caption = Staro mesto Kuldīga | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Latvija}} | subdivision_type1 = Okrožje | subdivision_name1 = Kuldīga | established_title = Mestne pravice | established_date = 1378 | pushpin_map = Latvija | pushpin_label_position = above | pushpin_mapsize = 300 | pushpin_map_caption = Lokacija Kuldīge v Latviji | coordinates = {{coord|56|58|N|21|58|E|region:LV_type:city|display=inline,title}} | leader_title = [[Župan]] | leader_name = Inese Astaševska | blank_name_sec1 = Število mestnih svetnikov | blank_info_sec1 = 11 | area_total_km2 = 13,24 | area_footnotes = {{wikidata|reference|best||P2046|P518=Q16868672}} | area_water_km2 = 0,7 | area_land_km2 = 12,54 | area_metro_km2 = | elevation_m = | population_total = 9.863 | population_footnotes = {{wikidata|references|best||P1082}} | population_as_of = {{#invoke:WikidataIB|formatDate|{{wikidata|qualifier|best|raw||P1082|P585}}|df=y}} | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_density_metro_km2 = auto | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = LV-330(1–3) | area_code_type = Klicna številka | area_code = +371 633 | timezone1 = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] | utc_offset1_DST = +3 | website = http://www.kuldiga.lv/ |footnotes={{designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Staro mesto Kuldīga | designation1_criteria = v | designation1_number = <ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1658/ |title=Old town of Kuldīga |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=18 September 2023 |archive-date=18 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230918145615/https://whc.unesco.org/en/list/1658/ |url-status=live }}</ref> | designation1_date = 2023 | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = UNESCO region | designation1_free1value = [[Evropa]] }} }} '''Kuldīga''' ({{audio|Lv-Kuldīga.ogg|izgovarjava}}) ([[Nemščina|nemško]]: Goldingen), je mesto v [[Kurlandija|Kurlandski regiji]] [[Latvija|Latvije]] na zahodu države.<ref>{{cite web |title=Town - Kuldīgas novads |url=https://www.kuldiga.lv/en/town |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |language=lv-lv }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite web |title=Kuldiga |url=https://www.latvia.travel/en/city/kuldiga-8 |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Je središče občine Kuldīga s približno 13.500 prebivalci.<ref>{{cite web |title=Municipality |url=https://www.kuldiga.lv/en/municipality |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |language=lv}}</ref> Prvič je bila omenjena leta 1242. Leta 1368 se je pridružila [[Hansa|Hanseatski ligi]].<ref name="history">{{cite web |title=History |url=https://kuldiga.lv/en/town/history |publisher=City of Kuldiga }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V 17. stoletju je bila skupaj z Jelgavo od leta 1596 do 1616 ena od prestolnic [[Kurlandsko vojvodstvo|Kurlandskega vojvodstva]].<ref>{{cite web |title=History |url=https://www.kuldiga.lv/en/town/history |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kuldīga je starodavno mesto z značilno arhitekturo in zato uvrščena na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].<ref>{{cite web |title=The Historical Centre of Kuldiga |url=https://www.latvia.travel/en/sight/historical-centre-kuldiga |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Za zavetnico mesta velja [[Katarina Aleksandrijska|sveta Katarina Aleksandrijska]], po kateri je poimenovana najstarejša cerkev v mestu. Temelji cerkve so bili položeni že leta 1252. Cerkev je bila večkrat prenovljena. Skozi samo središče starega mestnega jedra Kuldīge teče ob strnjenem nizu hiš reka Alekšupīte. Staro mestno jedro ob reki je edini ohranjeni sklop zgradb iz 17. in 18. stoletja v baltskih državah. V bližini mesta je 4,2 metra visok slap na reki Alekšupīte, ki je najvišji v Latviji. <ref>{{cite web |title=Alekšupīte Waterfall |url=https://www.lonelyplanet.com/latvia/kuldiga/attractions/aleksupite-waterfall/a/poi-sig/1630821/1003812 |website=Lonely Planet |access-date=25 May 2022 |language=en}}</ref> Brzica Venta, 240 metrov široka naravna brzica na reki Venti, je najširša brzica v Evropi. Nedaleč od brzice je opečnat most Kuldīga, zgrajen leta 1874, ki je najdaljši most te vrste v Evropi.<ref>{{cite web |title=The Old Brick Bridge across the Venta river |url=https://www.latvia.travel/en/sight/old-brick-bridge-across-venta-river |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Kuldīga je bila leta 2007 prepoznana kot Evropska destinacija odličnosti.<ref>{{cite web |title=Kuldīga, the pearl of small towns, shines ever brighter |url=https://www.latvia.travel/en/news/kuldiga-pearl-small-towns-shines-ever-brighter |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> ==Zgodovina== Nastanek starodavnega mesta Kuldīga je mogoče razložiti z njegovo lego na križišču vodnih poti reke Vente in kopenskih poti, ki so povezovale pruska ozemlja s spodnjim tokom [[Zahodna Dvina|Zahodne Dvine]]. Starodavno mesto [[Kuri|Kurov]] sta tvorila utrjena grajska gomila in naselje na levem bregu reke Vente. Grajska gomila je še vidna. Sam grad se je razprostiral na več hektarjev širokem območju. Ob reki Veckuldigi je morda bilo pristanišče. 19. aprila 1242 je [[Livonski red|Livonski viteški red]] dobil dovoljenje mojstra za gradnjo gradu na bregu reke Vente. Ker je to najstarejši ohranjeni pisni dokument, v katerem je omenjena Kuldīga, se to leto šteje za leto njene ustanovitve. Grad Livonskega reda je bil zgrajen na levem bregu Vente ob brodu. Kot gradivo je bil uporabljen [[dolomit]] iz rečne struge. Leta 1263 sta se grad in naselje okoli njega že omenjala kot mesto Goldingen, njegove mestne pravice pa so temeljile na mestnih pravicah [[Riga|Rige]]. [[Slika:Coat of arms of Kuldīga, 1681.png|thumb|left|upright=0.6|Grb Kuldīge, 1681]] 28. aprila 1355 je mojster Livonskega reda Goswin von Herike mestu dodelil nova zemljišča in hkrati nov privilegij in grb s podobo sv. Katarine. Od leta 1439 je Kuldīga/Goldingen dobila privilegij za tedensko organiziranje tržnice. Mesto je bilo ustanovljeno z združitvijo treh glavnih naselij: mesta samega, majhne grajske vasi Kurov in vasi na hribu, v latvijščini imenovane Kalnamiests. Slednja je bila na območju današnje ulice Kalna iela. [[Komtúr|Komtur]] je živel v gradu Livonskega reda skupaj s svojimi dvanajstimi brati, ki so bili [[vitez]]i, in s tako imenovanimi polbrati, ki so skrbeli za gospodarstvo. Komtur je vodil tudi Komturo Kuldīge, ki je imel v lasti poleg Kuldīge tudi naselja Durbe, Sabile, Skrunda, Aizpute, Alsunga in Saldus. [[Slika:Goldingen um 1680.jpg|thumb|left|Grad Kuldīga leta 1680]] [[Slika:Livonia Islande.jpg|thumb|left|Kuldīga (Goldingen) na zemljevidu Livonije (16.-17. stoletje)]] Po ustanovitvi [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija|Vojvodstva Kurlandija in Semgalija]] leta 1561 se je v zgodovini Kuldīge začelo novo obdobje. Prvi vojvoda Gotthard Kettler je nekdanji grad Livonskega reda izbral za eno od svojih rezidenc. On in kasneje tudi drugi vojvode so odobrili nekdanje mestne pravice Kuldīge in podprli njen gospodarski razvoj. Po Gotthardovi smrti je bila vojvodstvo razdeljeno na dva dela. Do leta leta 1618 je bila Kuldīga rezidenca njegovega najmlajšega sina Viljema in prestolnica Kurzeme. Mesto je imelo koristi od trgovanja z Rigo in Jelgavo zaradi pobiranja davkov na vse blago, ki se je prevažalo čez most. Leta 1615 je most uničila poplava, kar je mestu povzročilo veliko škodo. Istega leta je divjal velik požar, ki je uničil večino lesenih konstrukcij v mestu. Po obnovi mesta je bila ustanovljena nova tržnica, danes Trg mestnega sveta, zgrajena nova mestna hiša, danes Baznīcas iela 5, ki se ji danes pravi 'stara'. Središče mesta se je preselilo s starega dela mesta pri cerkvi sv. Katarine na sedanji Trg mestnega sveta. Najbogatejši meščani in trgovci so svoje hiše zgradili okoli novega središča mesta. V drugi polovici 19. stoletja so se v mestu začela ustanavljati majhna industrijska podjetja. Nekatera od njih so postala tovarne z več kot 100 delavci. Največja tovarna v Kuldīgi je bila tovarna Vulkāns, ki je proizvajala [[Vžigalica|vžigalice]]. Ustanovljena je bila leta 1878 in zaprta leta 2004. Na nalepkah na škatlicah vžigalic je bil upodobljen jelen. Druga največja je bila tovarna Vintelers Tūki. Poleg tega so v Kuldīgi proizvajali tudi igle, cigare, milo, vodko, likerje in mineralno vodo. Varjenje piva je bila tradicija z globokimi koreninami. Pivo so varili v redovskem gradu, v vojvodskih dvorcih in v mestu samem. V tem obdobju je bilo zgrajenih veliko novih stavb, ne le stanovanjskih, temveč tudi občinskih in javnih. Po več stoletjih je mesto leta 1873/1874 dobilo nov most čez reko Vento. Leta 1868 je bila zgrajena nova mestna hiša, pravoslavna župnijska hiša in cerkev na ulici Liepājas iela, zapor, ki je danes pošta, Hiša latvijskega društva, ki je danes Center za kulturo, nemška telovadnica, ki je danes srednja šola na ulici Kalna iela 19 in druge stavbe. Število meščanov se je podvojilo in tik pred prvo svetovno vojno doseglo 13.000. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo mesto od leta 1940 pod sovjetsko okupacijo in nato od leta 1941 do 1944 pod nemško okupacijo. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Latviji]] r20qfobq4kmocyg01pmtu9l86emuibl 6675172 6675145 2026-05-13T07:27:18Z Octopus 13285 /* Sklici */ Znamenitosti 6675172 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kuldīga | settlement_type = Mesto | image_shield = Kuldiga_COA.svg | shield_size = 75 | image_flag = Flag of Kuldīga.svg | flag_size = 120 | image_skyline = Kuldīga, Kurzeme, Latvija, Vecpilsēta.jpg | imagesize = 300 | image_caption = Staro mesto Kuldīga | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Latvija}} | subdivision_type1 = Okrožje | subdivision_name1 = Kuldīga | established_title = Mestne pravice | established_date = 1378 | pushpin_map = Latvija | pushpin_label_position = above | pushpin_mapsize = 300 | pushpin_map_caption = Lokacija Kuldīge v Latviji | coordinates = {{coord|56|58|N|21|58|E|region:LV_type:city|display=inline,title}} | leader_title = [[Župan]] | leader_name = Inese Astaševska | blank_name_sec1 = Število mestnih svetnikov | blank_info_sec1 = 11 | area_total_km2 = 13,24 | area_footnotes = {{wikidata|reference|best||P2046|P518=Q16868672}} | area_water_km2 = 0,7 | area_land_km2 = 12,54 | area_metro_km2 = | elevation_m = | population_total = 9.863 | population_footnotes = {{wikidata|references|best||P1082}} | population_as_of = {{#invoke:WikidataIB|formatDate|{{wikidata|qualifier|best|raw||P1082|P585}}|df=y}} | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_density_metro_km2 = auto | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = LV-330(1–3) | area_code_type = Klicna številka | area_code = +371 633 | timezone1 = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] | utc_offset1_DST = +3 | website = http://www.kuldiga.lv/ |footnotes={{designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Staro mesto Kuldīga | designation1_criteria = v | designation1_number = <ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1658/ |title=Old town of Kuldīga |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=18 September 2023 |archive-date=18 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230918145615/https://whc.unesco.org/en/list/1658/ |url-status=live }}</ref> | designation1_date = 2023 | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = UNESCO region | designation1_free1value = [[Evropa]] }} }} '''Kuldīga''' ({{audio|Lv-Kuldīga.ogg|izgovarjava}}) ([[Nemščina|nemško]]: Goldingen), je mesto v [[Kurlandija|Kurlandski regiji]] [[Latvija|Latvije]] na zahodu države.<ref>{{cite web |title=Town - Kuldīgas novads |url=https://www.kuldiga.lv/en/town |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |language=lv-lv }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite web |title=Kuldiga |url=https://www.latvia.travel/en/city/kuldiga-8 |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Je središče občine Kuldīga s približno 13.500 prebivalci.<ref>{{cite web |title=Municipality |url=https://www.kuldiga.lv/en/municipality |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |language=lv}}</ref> Prvič je bila omenjena leta 1242. Leta 1368 se je pridružila [[Hansa|Hanseatski ligi]].<ref name="history">{{cite web |title=History |url=https://kuldiga.lv/en/town/history |publisher=City of Kuldiga }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V 17. stoletju je bila skupaj z Jelgavo od leta 1596 do 1616 ena od prestolnic [[Kurlandsko vojvodstvo|Kurlandskega vojvodstva]].<ref>{{cite web |title=History |url=https://www.kuldiga.lv/en/town/history |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kuldīga je starodavno mesto z značilno arhitekturo in zato uvrščena na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].<ref>{{cite web |title=The Historical Centre of Kuldiga |url=https://www.latvia.travel/en/sight/historical-centre-kuldiga |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Za zavetnico mesta velja [[Katarina Aleksandrijska|sveta Katarina Aleksandrijska]], po kateri je poimenovana najstarejša cerkev v mestu. Temelji cerkve so bili položeni že leta 1252. Cerkev je bila večkrat prenovljena. Skozi samo središče starega mestnega jedra Kuldīge teče ob strnjenem nizu hiš reka Alekšupīte. Staro mestno jedro ob reki je edini ohranjeni sklop zgradb iz 17. in 18. stoletja v baltskih državah. V bližini mesta je 4,2 metra visok slap na reki Alekšupīte, ki je najvišji v Latviji. <ref>{{cite web |title=Alekšupīte Waterfall |url=https://www.lonelyplanet.com/latvia/kuldiga/attractions/aleksupite-waterfall/a/poi-sig/1630821/1003812 |website=Lonely Planet |access-date=25 May 2022 |language=en}}</ref> Brzica Venta, 240 metrov široka naravna brzica na reki Venti, je najširša brzica v Evropi. Nedaleč od brzice je opečnat most Kuldīga, zgrajen leta 1874, ki je najdaljši most te vrste v Evropi.<ref>{{cite web |title=The Old Brick Bridge across the Venta river |url=https://www.latvia.travel/en/sight/old-brick-bridge-across-venta-river |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Kuldīga je bila leta 2007 prepoznana kot Evropska destinacija odličnosti.<ref>{{cite web |title=Kuldīga, the pearl of small towns, shines ever brighter |url=https://www.latvia.travel/en/news/kuldiga-pearl-small-towns-shines-ever-brighter |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> ==Zgodovina== Nastanek starodavnega mesta Kuldīga je mogoče razložiti z njegovo lego na križišču vodnih poti reke Vente in kopenskih poti, ki so povezovale pruska ozemlja s spodnjim tokom [[Zahodna Dvina|Zahodne Dvine]]. Starodavno mesto [[Kuri|Kurov]] sta tvorila utrjena grajska gomila in naselje na levem bregu reke Vente. Grajska gomila je še vidna. Sam grad se je razprostiral na več hektarjev širokem območju. Ob reki Veckuldigi je morda bilo pristanišče. 19. aprila 1242 je [[Livonski red|Livonski viteški red]] dobil dovoljenje mojstra za gradnjo gradu na bregu reke Vente. Ker je to najstarejši ohranjeni pisni dokument, v katerem je omenjena Kuldīga, se to leto šteje za leto njene ustanovitve. Grad Livonskega reda je bil zgrajen na levem bregu Vente ob brodu. Kot gradivo je bil uporabljen [[dolomit]] iz rečne struge. Leta 1263 sta se grad in naselje okoli njega že omenjala kot mesto Goldingen, njegove mestne pravice pa so temeljile na mestnih pravicah [[Riga|Rige]]. [[Slika:Coat of arms of Kuldīga, 1681.png|thumb|left|upright=0.6|Grb Kuldīge, 1681]] 28. aprila 1355 je mojster Livonskega reda Goswin von Herike mestu dodelil nova zemljišča in hkrati nov privilegij in grb s podobo sv. Katarine. Od leta 1439 je Kuldīga/Goldingen dobila privilegij za tedensko organiziranje tržnice. Mesto je bilo ustanovljeno z združitvijo treh glavnih naselij: mesta samega, majhne grajske vasi Kurov in vasi na hribu, v latvijščini imenovane Kalnamiests. Slednja je bila na območju današnje ulice Kalna iela. [[Komtúr|Komtur]] je živel v gradu Livonskega reda skupaj s svojimi dvanajstimi brati, ki so bili [[vitez]]i, in s tako imenovanimi polbrati, ki so skrbeli za gospodarstvo. Komtur je vodil tudi Komturo Kuldīge, ki je imel v lasti poleg Kuldīge tudi naselja Durbe, Sabile, Skrunda, Aizpute, Alsunga in Saldus. [[Slika:Goldingen um 1680.jpg|thumb|left|Grad Kuldīga leta 1680]] [[Slika:Livonia Islande.jpg|thumb|left|Kuldīga (Goldingen) na zemljevidu Livonije (16.-17. stoletje)]] Po ustanovitvi [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija|Vojvodstva Kurlandija in Semgalija]] leta 1561 se je v zgodovini Kuldīge začelo novo obdobje. Prvi vojvoda Gotthard Kettler je nekdanji grad Livonskega reda izbral za eno od svojih rezidenc. On in kasneje tudi drugi vojvode so odobrili nekdanje mestne pravice Kuldīge in podprli njen gospodarski razvoj. Po Gotthardovi smrti je bila vojvodstvo razdeljeno na dva dela. Do leta leta 1618 je bila Kuldīga rezidenca njegovega najmlajšega sina Viljema in prestolnica Kurzeme. Mesto je imelo koristi od trgovanja z Rigo in Jelgavo zaradi pobiranja davkov na vse blago, ki se je prevažalo čez most. Leta 1615 je most uničila poplava, kar je mestu povzročilo veliko škodo. Istega leta je divjal velik požar, ki je uničil večino lesenih konstrukcij v mestu. Po obnovi mesta je bila ustanovljena nova tržnica, danes Trg mestnega sveta, zgrajena nova mestna hiša, danes Baznīcas iela 5, ki se ji danes pravi 'stara'. Središče mesta se je preselilo s starega dela mesta pri cerkvi sv. Katarine na sedanji Trg mestnega sveta. Najbogatejši meščani in trgovci so svoje hiše zgradili okoli novega središča mesta. V drugi polovici 19. stoletja so se v mestu začela ustanavljati majhna industrijska podjetja. Nekatera od njih so postala tovarne z več kot 100 delavci. Največja tovarna v Kuldīgi je bila tovarna Vulkāns, ki je proizvajala [[Vžigalica|vžigalice]]. Ustanovljena je bila leta 1878 in zaprta leta 2004. Na nalepkah na škatlicah vžigalic je bil upodobljen jelen. Druga največja je bila tovarna Vintelers Tūki. Poleg tega so v Kuldīgi proizvajali tudi igle, cigare, milo, vodko, likerje in mineralno vodo. Varjenje piva je bila tradicija z globokimi koreninami. Pivo so varili v redovskem gradu, v vojvodskih dvorcih in v mestu samem. V tem obdobju je bilo zgrajenih veliko novih stavb, ne le stanovanjskih, temveč tudi občinskih in javnih. Po več stoletjih je mesto leta 1873/1874 dobilo nov most čez reko Vento. Leta 1868 je bila zgrajena nova mestna hiša, pravoslavna župnijska hiša in cerkev na ulici Liepājas iela, zapor, ki je danes pošta, Hiša latvijskega društva, ki je danes Center za kulturo, nemška telovadnica, ki je danes srednja šola na ulici Kalna iela 19 in druge stavbe. Število meščanov se je podvojilo in tik pred prvo svetovno vojno doseglo 13.000. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo mesto od leta 1940 pod sovjetsko okupacijo in nato od leta 1941 do 1944 pod nemško okupacijo. ==Znamenitosti== [[Slika:Kuldīga, Kurzeme, Latvija, vecpilsēta.jpg|thumb|Rečica Alekšupīte]] Kuldīga je majhno in privlačno mesto, ki so ga pesniki in slikarji vedno občudovali in hvalili. Zgodovinsko mestno središče, ki se je razvilo v 17. in 18. stoletju, je še vedno ohranilo stare lesene stavbe, ki tvorijo majhne in ozke ulice. Najstarejša lesena stavba v Aktuelleju, postavljena leta 1670, stoji v bližini mestnega trga. Stara mestna hiša je bila zgrajena v 17. stoletju. Mestni trg je bil že od samega začetka naselja kraj, kjer so se zbirali meščani. Tradicionalni utrip mesta je mogoče najbolje občutiti na osrednjem trgu, prizorišču razstav tkalcev, tradicionalnih praznovanj in drugih dogodkov. [[Slika:Ventas rumba, 13.05.2012.jpg|thumb|250px|Slap Venta]] '''Slap Venta''' ([[Ventas rumba]]) je najširši naravni slap v Evropi. Širok je 249 metrov, ob poplavah 275 metrov, in visok 1,8 do 2,2 metra.<ref name="ltravel">{{Cite web|url=http://www.latvia.travel/en/sight/venta-waterfall|title=The Venta Waterfall. The Widest waterfall in Europe. Latvia Travel|website=www.latvia.travel|language=en|access-date=13 March 2017}}</ref><ref name="When">[http://whenonearth.net/whenonearth/2014/10/07/latvias-venta-rapid-widest-shortest-rapid-europe/ When on Earth/Latvia’s Venta Rapid: The Widest (and Shortest) Rapid in Europe]</ref> Povezan je s številnimi legendami in zgodovinskimi dogodki. Spomladi je mogoče opazovati ribe, ki skačejo čezenj. Zaradi rib je bila Kuldīga nekoč znana kot ''"kraj, kjer so v zraku lovili losose"''. Stari '''opečnati most''' čez Vento je bil zgrajen leta 1874 in je najdaljši tovrstni most v Evropi. Dolg je 164 metrov. Zgrajen je bil po standardih iz 19. stoletja, širok 8 metrov, da sta se lahko na njem srečala dva vozova. Most ima sedem opečnatih lokov. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] sta bila dva razpona razstreljena. Vsakoletna tradicija v kresni noči je postala "Dirka golih" čez most.<ref>{{cite news|title=LUSTĪGU LĪGOŠANU: Jāņu naktī Kuldīgā kā katru gadu notiks pliko skrējiens|url=http://nra.lv/latvija/176435-lustigu-ligosanu-janu-nakti-kuldiga-ka-katru-gadu-notiks-pliko-skrejiens.htm|access-date=9 September 2016|publisher=nra.lv|date=22 June 2016|language=lv}}</ref> [[Slika:Kuldiga bridge.jpg|thumb|right|''Opečnati most'' čet Vento]] '''Reka Alekšupīte''' teče neposredno ob zidovih številnih stavb, zato Kuldīgo imenujejo Latvijske Benetke. Stavbe v središču mesta so bile zgrajene kot predmestje Kuldīge. Med [[Velika severna vojna|veliko severno vojno]] je švedska vojska leta 1701 napadla grad Kuldīga. Leta 1709 je grad postal neprimeren za bivanje, v 19. stoletju pa so ruševine gradu odstranili. '''Slap Alekšupīte''' je bil ustvarjen v 17. stoletju, da bi vodno energijo potoka uporabili za delovanje prve papirnice v Aktuelleju. Na Alekšupīteju vsako leto poteka tekma, na kateri tekmovalci tečejo neposredno po dnu reke. Prva '''cerkev sv. Katarine''' je zgrajena leta 1252. Kasneje je bila zgrajena nova cerkev v baročnem slogu z baročnimi lesenimi rezbarijami na oltarju. Cerkev je dobila ime po sv. Katarini, zavetnici mesta. V tej cerkvi je bil krščen vojvoda Jakob, eden od najuspešnejših vladarjev Vojvodstva Kurlandije in Semgalije. Jakob se je tukaj tudi poročil tudi s princeso Ludoviko Charlotto Brandenburško. [[Slika:Kuldīga, kostel svaté Kateřiny.jpg|200px|thumb|Cerkev sv. Katarine]] '''Ulica Liepājas''' je ulica za pešce z več stavbami iz 17. do 20. stoletja z zanimivimi vrati in posebnimi okni. '''Muzej kiparstva''' kiparke Livije Rezevske je bil ustanovljen leta 2003. Obiskovalci si lahko ogledajo več kot 15 skulptur, ki predstavljajo latvijski narod, njegovo moč, enotnost in ljubezen. '''Peščene jame Riežupe''' so najdaljši jamski labirint v Latviji. Dolg je približno 2 km, za obiskovalce 460 metrov. Med vladavino vojvode Jakoba so pesek iz peščenih jam Riežupe z ladjami odvažali v tujino kot surovino za [[steklo]]. ===Sinagoga=== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Latviji]] lnfp7i6c5dcbvdoeb89b02dvbqaeoyx 6675190 6675172 2026-05-13T07:58:04Z Octopus 13285 /* Sinagoga */ sinagoga 6675190 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kuldīga | settlement_type = Mesto | image_shield = Kuldiga_COA.svg | shield_size = 75 | image_flag = Flag of Kuldīga.svg | flag_size = 120 | image_skyline = Kuldīga, Kurzeme, Latvija, Vecpilsēta.jpg | imagesize = 300 | image_caption = Staro mesto Kuldīga | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Latvija}} | subdivision_type1 = Okrožje | subdivision_name1 = Kuldīga | established_title = Mestne pravice | established_date = 1378 | pushpin_map = Latvija | pushpin_label_position = above | pushpin_mapsize = 300 | pushpin_map_caption = Lokacija Kuldīge v Latviji | coordinates = {{coord|56|58|N|21|58|E|region:LV_type:city|display=inline,title}} | leader_title = [[Župan]] | leader_name = Inese Astaševska | blank_name_sec1 = Število mestnih svetnikov | blank_info_sec1 = 11 | area_total_km2 = 13,24 | area_footnotes = {{wikidata|reference|best||P2046|P518=Q16868672}} | area_water_km2 = 0,7 | area_land_km2 = 12,54 | area_metro_km2 = | elevation_m = | population_total = 9.863 | population_footnotes = {{wikidata|references|best||P1082}} | population_as_of = {{#invoke:WikidataIB|formatDate|{{wikidata|qualifier|best|raw||P1082|P585}}|df=y}} | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_density_metro_km2 = auto | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = LV-330(1–3) | area_code_type = Klicna številka | area_code = +371 633 | timezone1 = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] | utc_offset1_DST = +3 | website = http://www.kuldiga.lv/ |footnotes={{designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Staro mesto Kuldīga | designation1_criteria = v | designation1_number = <ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1658/ |title=Old town of Kuldīga |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=18 September 2023 |archive-date=18 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230918145615/https://whc.unesco.org/en/list/1658/ |url-status=live }}</ref> | designation1_date = 2023 | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = UNESCO region | designation1_free1value = [[Evropa]] }} }} '''Kuldīga''' ({{audio|Lv-Kuldīga.ogg|izgovarjava}}) ([[Nemščina|nemško]]: Goldingen), je mesto v [[Kurlandija|Kurlandski regiji]] [[Latvija|Latvije]] na zahodu države.<ref>{{cite web |title=Town - Kuldīgas novads |url=https://www.kuldiga.lv/en/town |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |language=lv-lv }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite web |title=Kuldiga |url=https://www.latvia.travel/en/city/kuldiga-8 |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Je središče občine Kuldīga s približno 13.500 prebivalci.<ref>{{cite web |title=Municipality |url=https://www.kuldiga.lv/en/municipality |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |language=lv}}</ref> Prvič je bila omenjena leta 1242. Leta 1368 se je pridružila [[Hansa|Hanseatski ligi]].<ref name="history">{{cite web |title=History |url=https://kuldiga.lv/en/town/history |publisher=City of Kuldiga }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V 17. stoletju je bila skupaj z Jelgavo od leta 1596 do 1616 ena od prestolnic [[Kurlandsko vojvodstvo|Kurlandskega vojvodstva]].<ref>{{cite web |title=History |url=https://www.kuldiga.lv/en/town/history |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kuldīga je starodavno mesto z značilno arhitekturo in zato uvrščena na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].<ref>{{cite web |title=The Historical Centre of Kuldiga |url=https://www.latvia.travel/en/sight/historical-centre-kuldiga |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Za zavetnico mesta velja [[Katarina Aleksandrijska|sveta Katarina Aleksandrijska]], po kateri je poimenovana najstarejša cerkev v mestu. Temelji cerkve so bili položeni že leta 1252. Cerkev je bila večkrat prenovljena. Skozi samo središče starega mestnega jedra Kuldīge teče ob strnjenem nizu hiš reka Alekšupīte. Staro mestno jedro ob reki je edini ohranjeni sklop zgradb iz 17. in 18. stoletja v baltskih državah. V bližini mesta je 4,2 metra visok slap na reki Alekšupīte, ki je najvišji v Latviji. <ref>{{cite web |title=Alekšupīte Waterfall |url=https://www.lonelyplanet.com/latvia/kuldiga/attractions/aleksupite-waterfall/a/poi-sig/1630821/1003812 |website=Lonely Planet |access-date=25 May 2022 |language=en}}</ref> Brzica Venta, 240 metrov široka naravna brzica na reki Venti, je najširša brzica v Evropi. Nedaleč od brzice je opečnat most Kuldīga, zgrajen leta 1874, ki je najdaljši most te vrste v Evropi.<ref>{{cite web |title=The Old Brick Bridge across the Venta river |url=https://www.latvia.travel/en/sight/old-brick-bridge-across-venta-river |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Kuldīga je bila leta 2007 prepoznana kot Evropska destinacija odličnosti.<ref>{{cite web |title=Kuldīga, the pearl of small towns, shines ever brighter |url=https://www.latvia.travel/en/news/kuldiga-pearl-small-towns-shines-ever-brighter |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> ==Zgodovina== Nastanek starodavnega mesta Kuldīga je mogoče razložiti z njegovo lego na križišču vodnih poti reke Vente in kopenskih poti, ki so povezovale pruska ozemlja s spodnjim tokom [[Zahodna Dvina|Zahodne Dvine]]. Starodavno mesto [[Kuri|Kurov]] sta tvorila utrjena grajska gomila in naselje na levem bregu reke Vente. Grajska gomila je še vidna. Sam grad se je razprostiral na več hektarjev širokem območju. Ob reki Veckuldigi je morda bilo pristanišče. 19. aprila 1242 je [[Livonski red|Livonski viteški red]] dobil dovoljenje mojstra za gradnjo gradu na bregu reke Vente. Ker je to najstarejši ohranjeni pisni dokument, v katerem je omenjena Kuldīga, se to leto šteje za leto njene ustanovitve. Grad Livonskega reda je bil zgrajen na levem bregu Vente ob brodu. Kot gradivo je bil uporabljen [[dolomit]] iz rečne struge. Leta 1263 sta se grad in naselje okoli njega že omenjala kot mesto Goldingen, njegove mestne pravice pa so temeljile na mestnih pravicah [[Riga|Rige]]. [[Slika:Coat of arms of Kuldīga, 1681.png|thumb|left|upright=0.6|Grb Kuldīge, 1681]] 28. aprila 1355 je mojster Livonskega reda Goswin von Herike mestu dodelil nova zemljišča in hkrati nov privilegij in grb s podobo sv. Katarine. Od leta 1439 je Kuldīga/Goldingen dobila privilegij za tedensko organiziranje tržnice. Mesto je bilo ustanovljeno z združitvijo treh glavnih naselij: mesta samega, majhne grajske vasi Kurov in vasi na hribu, v latvijščini imenovane Kalnamiests. Slednja je bila na območju današnje ulice Kalna iela. [[Komtúr|Komtur]] je živel v gradu Livonskega reda skupaj s svojimi dvanajstimi brati, ki so bili [[vitez]]i, in s tako imenovanimi polbrati, ki so skrbeli za gospodarstvo. Komtur je vodil tudi Komturo Kuldīge, ki je imel v lasti poleg Kuldīge tudi naselja Durbe, Sabile, Skrunda, Aizpute, Alsunga in Saldus. [[Slika:Goldingen um 1680.jpg|thumb|left|Grad Kuldīga leta 1680]] [[Slika:Livonia Islande.jpg|thumb|left|Kuldīga (Goldingen) na zemljevidu Livonije (16.-17. stoletje)]] Po ustanovitvi [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija|Vojvodstva Kurlandija in Semgalija]] leta 1561 se je v zgodovini Kuldīge začelo novo obdobje. Prvi vojvoda Gotthard Kettler je nekdanji grad Livonskega reda izbral za eno od svojih rezidenc. On in kasneje tudi drugi vojvode so odobrili nekdanje mestne pravice Kuldīge in podprli njen gospodarski razvoj. Po Gotthardovi smrti je bila vojvodstvo razdeljeno na dva dela. Do leta leta 1618 je bila Kuldīga rezidenca njegovega najmlajšega sina Viljema in prestolnica Kurzeme. Mesto je imelo koristi od trgovanja z Rigo in Jelgavo zaradi pobiranja davkov na vse blago, ki se je prevažalo čez most. Leta 1615 je most uničila poplava, kar je mestu povzročilo veliko škodo. Istega leta je divjal velik požar, ki je uničil večino lesenih konstrukcij v mestu. Po obnovi mesta je bila ustanovljena nova tržnica, danes Trg mestnega sveta, zgrajena nova mestna hiša, danes Baznīcas iela 5, ki se ji danes pravi 'stara'. Središče mesta se je preselilo s starega dela mesta pri cerkvi sv. Katarine na sedanji Trg mestnega sveta. Najbogatejši meščani in trgovci so svoje hiše zgradili okoli novega središča mesta. V drugi polovici 19. stoletja so se v mestu začela ustanavljati majhna industrijska podjetja. Nekatera od njih so postala tovarne z več kot 100 delavci. Največja tovarna v Kuldīgi je bila tovarna Vulkāns, ki je proizvajala [[Vžigalica|vžigalice]]. Ustanovljena je bila leta 1878 in zaprta leta 2004. Na nalepkah na škatlicah vžigalic je bil upodobljen jelen. Druga največja je bila tovarna Vintelers Tūki. Poleg tega so v Kuldīgi proizvajali tudi igle, cigare, milo, vodko, likerje in mineralno vodo. Varjenje piva je bila tradicija z globokimi koreninami. Pivo so varili v redovskem gradu, v vojvodskih dvorcih in v mestu samem. V tem obdobju je bilo zgrajenih veliko novih stavb, ne le stanovanjskih, temveč tudi občinskih in javnih. Po več stoletjih je mesto leta 1873/1874 dobilo nov most čez reko Vento. Leta 1868 je bila zgrajena nova mestna hiša, pravoslavna župnijska hiša in cerkev na ulici Liepājas iela, zapor, ki je danes pošta, Hiša latvijskega društva, ki je danes Center za kulturo, nemška telovadnica, ki je danes srednja šola na ulici Kalna iela 19 in druge stavbe. Število meščanov se je podvojilo in tik pred prvo svetovno vojno doseglo 13.000. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo mesto od leta 1940 pod sovjetsko okupacijo in nato od leta 1941 do 1944 pod nemško okupacijo. ==Znamenitosti== [[Slika:Kuldīga, Kurzeme, Latvija, vecpilsēta.jpg|thumb|Rečica Alekšupīte]] Kuldīga je majhno in privlačno mesto, ki so ga pesniki in slikarji vedno občudovali in hvalili. Zgodovinsko mestno središče, ki se je razvilo v 17. in 18. stoletju, je še vedno ohranilo stare lesene stavbe, ki tvorijo majhne in ozke ulice. Najstarejša lesena stavba v Aktuelleju, postavljena leta 1670, stoji v bližini mestnega trga. Stara mestna hiša je bila zgrajena v 17. stoletju. Mestni trg je bil že od samega začetka naselja kraj, kjer so se zbirali meščani. Tradicionalni utrip mesta je mogoče najbolje občutiti na osrednjem trgu, prizorišču razstav tkalcev, tradicionalnih praznovanj in drugih dogodkov. [[Slika:Ventas rumba, 13.05.2012.jpg|thumb|250px|Slap Venta]] '''Slap Venta''' ([[Ventas rumba]]) je najširši naravni slap v Evropi. Širok je 249 metrov, ob poplavah 275 metrov, in visok 1,8 do 2,2 metra.<ref name="ltravel">{{Cite web|url=http://www.latvia.travel/en/sight/venta-waterfall|title=The Venta Waterfall. The Widest waterfall in Europe. Latvia Travel|website=www.latvia.travel|language=en|access-date=13 March 2017}}</ref><ref name="When">[http://whenonearth.net/whenonearth/2014/10/07/latvias-venta-rapid-widest-shortest-rapid-europe/ When on Earth/Latvia’s Venta Rapid: The Widest (and Shortest) Rapid in Europe]</ref> Povezan je s številnimi legendami in zgodovinskimi dogodki. Spomladi je mogoče opazovati ribe, ki skačejo čezenj. Zaradi rib je bila Kuldīga nekoč znana kot ''"kraj, kjer so v zraku lovili losose"''. Stari '''opečnati most''' čez Vento je bil zgrajen leta 1874 in je najdaljši tovrstni most v Evropi. Dolg je 164 metrov. Zgrajen je bil po standardih iz 19. stoletja, širok 8 metrov, da sta se lahko na njem srečala dva vozova. Most ima sedem opečnatih lokov. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] sta bila dva razpona razstreljena. Vsakoletna tradicija v kresni noči je postala "Dirka golih" čez most.<ref>{{cite news|title=LUSTĪGU LĪGOŠANU: Jāņu naktī Kuldīgā kā katru gadu notiks pliko skrējiens|url=http://nra.lv/latvija/176435-lustigu-ligosanu-janu-nakti-kuldiga-ka-katru-gadu-notiks-pliko-skrejiens.htm|access-date=9 September 2016|publisher=nra.lv|date=22 June 2016|language=lv}}</ref> [[Slika:Kuldiga bridge.jpg|thumb|right|''Opečnati most'' čet Vento]] '''Reka Alekšupīte''' teče neposredno ob zidovih številnih stavb, zato Kuldīgo imenujejo Latvijske Benetke. Stavbe v središču mesta so bile zgrajene kot predmestje Kuldīge. Med [[Velika severna vojna|veliko severno vojno]] je švedska vojska leta 1701 napadla grad Kuldīga. Leta 1709 je grad postal neprimeren za bivanje, v 19. stoletju pa so ruševine gradu odstranili. '''Slap Alekšupīte''' je bil ustvarjen v 17. stoletju, da bi vodno energijo potoka uporabili za delovanje prve papirnice v Aktuelleju. Na Alekšupīteju vsako leto poteka tekma, na kateri tekmovalci tečejo neposredno po dnu reke. Prva '''cerkev sv. Katarine''' je zgrajena leta 1252. Kasneje je bila zgrajena nova cerkev v baročnem slogu z baročnimi lesenimi rezbarijami na oltarju. Cerkev je dobila ime po sv. Katarini, zavetnici mesta. V tej cerkvi je bil krščen vojvoda Jakob, eden od najuspešnejših vladarjev Vojvodstva Kurlandije in Semgalije. Jakob se je tukaj tudi poročil tudi s princeso Ludoviko Charlotto Brandenburško. [[Slika:Kuldīga, kostel svaté Kateřiny.jpg|200px|thumb|Cerkev sv. Katarine]] '''Ulica Liepājas''' je ulica za pešce z več stavbami iz 17. do 20. stoletja z zanimivimi vrati in posebnimi okni. '''Muzej kiparstva''' kiparke Livije Rezevske je bil ustanovljen leta 2003. Obiskovalci si lahko ogledajo več kot 15 skulptur, ki predstavljajo latvijski narod, njegovo moč, enotnost in ljubezen. '''Peščene jame Riežupe''' so najdaljši jamski labirint v Latviji. Dolg je približno 2 km, za obiskovalce 460 metrov. Med vladavino vojvode Jakoba so pesek iz peščenih jam Riežupe z ladjami odvažali v tujino kot surovino za [[steklo]]. ===Sinagoga=== Ena največjih stavb v Kuldīgi (Ulica 1905, št. 6), znana po svoji razkošni notranjosti iz marmorja z pozlačenimi detajli, je judovska [[sinagoga]]. Dokumenti v starodavni [[Hebrejščina|hebrejščini]], ki opisujejo njeno gradnjo leta 1875, so zdaj v Okrajnem muzeju Kuldīge. Zgrajena je bila v času vladavine carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] in bila središče živahne judovske skupnosti. Sinagoga je bila del večjega kompleksa s sosednjo molilnico, judovskim grobom in judovsko šolo, ki še stojijo. Judovska skupnost je bila aktivna že od naselitve v 16. stoletju. Večina prvih priseljencev je prišla iz severozahodnih nemških ozemelj. Kasneje so nemiri na [[Poljska|Poljskem]] sredi 17. stoletja povzročili pritok Judov iz te regije. Od 18. stoletja je judovsko prebivalstvo igralo aktivno vlogo v gospodarskem življenju pokrajine. Leta 1941 je sinagoga postala past, v katero so nacisti in njihovi latvijski simpatizerji zaprli vse kuldiške Jude in jih tam zadrževali več dni. Zatem so jih razdelili v manjše skupine in postrelili v bližnjih gozdovih. Kmalu po iztrebljenju Judov so Nemci v sinagogi uredili skladišče za hrano. Kasneje, v prvih letih [[Sovjetska zveza|sovjetske]] oblasti, je bila v njej žitnica, ki je bila nekaj let kasneje opuščena. Leta 1958 so sinagogo preuredili v kino Aktuelle. Kino je imel 450 sedežev in čitalnico. Kino je ostal do leta 2003. Po tem letu sta bila v sinagogi tudi kavarna in nočni klub. Leta 2011 je bila sinagoga popolnoma preurejena v osrednjo mestno knjižnico in prostor za družabne dogodke. Stavba v sedanjem stanju je veličastna in popolna, vendar brez zunanjih znakov judovske zgodovine stavbe, kot je [[Davidova zvezda]]. Strešni okraski, ki jih je mogoče videti na starih fotografijah sinagoge, še vedno manjkajo. Zatrepe na obeh straneh stavbe označujejo trije goli podstavki, podobni dimnikom. Od avgusta 2017 je na stavbi spominska plošča, ki pojasnjuje njeno zgodovino. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Latviji]] i3bw765n4f1407tgujygajkxhkzswlo 6675192 6675190 2026-05-13T08:05:28Z Octopus 13285 /* Sklici */ galerija 6675192 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kuldīga | settlement_type = Mesto | image_shield = Kuldiga_COA.svg | shield_size = 75 | image_flag = Flag of Kuldīga.svg | flag_size = 120 | image_skyline = Kuldīga, Kurzeme, Latvija, Vecpilsēta.jpg | imagesize = 300 | image_caption = Staro mesto Kuldīga | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Latvija}} | subdivision_type1 = Okrožje | subdivision_name1 = Kuldīga | established_title = Mestne pravice | established_date = 1378 | pushpin_map = Latvija | pushpin_label_position = above | pushpin_mapsize = 300 | pushpin_map_caption = Lokacija Kuldīge v Latviji | coordinates = {{coord|56|58|N|21|58|E|region:LV_type:city|display=inline,title}} | leader_title = [[Župan]] | leader_name = Inese Astaševska | blank_name_sec1 = Število mestnih svetnikov | blank_info_sec1 = 11 | area_total_km2 = 13,24 | area_footnotes = {{wikidata|reference|best||P2046|P518=Q16868672}} | area_water_km2 = 0,7 | area_land_km2 = 12,54 | area_metro_km2 = | elevation_m = | population_total = 9.863 | population_footnotes = {{wikidata|references|best||P1082}} | population_as_of = {{#invoke:WikidataIB|formatDate|{{wikidata|qualifier|best|raw||P1082|P585}}|df=y}} | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_density_metro_km2 = auto | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = LV-330(1–3) | area_code_type = Klicna številka | area_code = +371 633 | timezone1 = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] | utc_offset1_DST = +3 | website = http://www.kuldiga.lv/ |footnotes={{designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Staro mesto Kuldīga | designation1_criteria = v | designation1_number = <ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1658/ |title=Old town of Kuldīga |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=18 September 2023 |archive-date=18 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230918145615/https://whc.unesco.org/en/list/1658/ |url-status=live }}</ref> | designation1_date = 2023 | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = UNESCO region | designation1_free1value = [[Evropa]] }} }} '''Kuldīga''' ({{audio|Lv-Kuldīga.ogg|izgovarjava}}) ([[Nemščina|nemško]]: Goldingen), je mesto v [[Kurlandija|Kurlandski regiji]] [[Latvija|Latvije]] na zahodu države.<ref>{{cite web |title=Town - Kuldīgas novads |url=https://www.kuldiga.lv/en/town |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |language=lv-lv }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite web |title=Kuldiga |url=https://www.latvia.travel/en/city/kuldiga-8 |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Je središče občine Kuldīga s približno 13.500 prebivalci.<ref>{{cite web |title=Municipality |url=https://www.kuldiga.lv/en/municipality |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |language=lv}}</ref> Prvič je bila omenjena leta 1242. Leta 1368 se je pridružila [[Hansa|Hanseatski ligi]].<ref name="history">{{cite web |title=History |url=https://kuldiga.lv/en/town/history |publisher=City of Kuldiga }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V 17. stoletju je bila skupaj z Jelgavo od leta 1596 do 1616 ena od prestolnic [[Kurlandsko vojvodstvo|Kurlandskega vojvodstva]].<ref>{{cite web |title=History |url=https://www.kuldiga.lv/en/town/history |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kuldīga je starodavno mesto z značilno arhitekturo in zato uvrščena na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].<ref>{{cite web |title=The Historical Centre of Kuldiga |url=https://www.latvia.travel/en/sight/historical-centre-kuldiga |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Za zavetnico mesta velja [[Katarina Aleksandrijska|sveta Katarina Aleksandrijska]], po kateri je poimenovana najstarejša cerkev v mestu. Temelji cerkve so bili položeni že leta 1252. Cerkev je bila večkrat prenovljena. Skozi samo središče starega mestnega jedra Kuldīge teče ob strnjenem nizu hiš reka Alekšupīte. Staro mestno jedro ob reki je edini ohranjeni sklop zgradb iz 17. in 18. stoletja v baltskih državah. V bližini mesta je 4,2 metra visok slap na reki Alekšupīte, ki je najvišji v Latviji. <ref>{{cite web |title=Alekšupīte Waterfall |url=https://www.lonelyplanet.com/latvia/kuldiga/attractions/aleksupite-waterfall/a/poi-sig/1630821/1003812 |website=Lonely Planet |access-date=25 May 2022 |language=en}}</ref> Brzica Venta, 240 metrov široka naravna brzica na reki Venti, je najširša brzica v Evropi. Nedaleč od brzice je opečnat most Kuldīga, zgrajen leta 1874, ki je najdaljši most te vrste v Evropi.<ref>{{cite web |title=The Old Brick Bridge across the Venta river |url=https://www.latvia.travel/en/sight/old-brick-bridge-across-venta-river |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Kuldīga je bila leta 2007 prepoznana kot Evropska destinacija odličnosti.<ref>{{cite web |title=Kuldīga, the pearl of small towns, shines ever brighter |url=https://www.latvia.travel/en/news/kuldiga-pearl-small-towns-shines-ever-brighter |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> ==Zgodovina== Nastanek starodavnega mesta Kuldīga je mogoče razložiti z njegovo lego na križišču vodnih poti reke Vente in kopenskih poti, ki so povezovale pruska ozemlja s spodnjim tokom [[Zahodna Dvina|Zahodne Dvine]]. Starodavno mesto [[Kuri|Kurov]] sta tvorila utrjena grajska gomila in naselje na levem bregu reke Vente. Grajska gomila je še vidna. Sam grad se je razprostiral na več hektarjev širokem območju. Ob reki Veckuldigi je morda bilo pristanišče. 19. aprila 1242 je [[Livonski red|Livonski viteški red]] dobil dovoljenje mojstra za gradnjo gradu na bregu reke Vente. Ker je to najstarejši ohranjeni pisni dokument, v katerem je omenjena Kuldīga, se to leto šteje za leto njene ustanovitve. Grad Livonskega reda je bil zgrajen na levem bregu Vente ob brodu. Kot gradivo je bil uporabljen [[dolomit]] iz rečne struge. Leta 1263 sta se grad in naselje okoli njega že omenjala kot mesto Goldingen, njegove mestne pravice pa so temeljile na mestnih pravicah [[Riga|Rige]]. [[Slika:Coat of arms of Kuldīga, 1681.png|thumb|left|upright=0.6|Grb Kuldīge, 1681]] 28. aprila 1355 je mojster Livonskega reda Goswin von Herike mestu dodelil nova zemljišča in hkrati nov privilegij in grb s podobo sv. Katarine. Od leta 1439 je Kuldīga/Goldingen dobila privilegij za tedensko organiziranje tržnice. Mesto je bilo ustanovljeno z združitvijo treh glavnih naselij: mesta samega, majhne grajske vasi Kurov in vasi na hribu, v latvijščini imenovane Kalnamiests. Slednja je bila na območju današnje ulice Kalna iela. [[Komtúr|Komtur]] je živel v gradu Livonskega reda skupaj s svojimi dvanajstimi brati, ki so bili [[vitez]]i, in s tako imenovanimi polbrati, ki so skrbeli za gospodarstvo. Komtur je vodil tudi Komturo Kuldīge, ki je imel v lasti poleg Kuldīge tudi naselja Durbe, Sabile, Skrunda, Aizpute, Alsunga in Saldus. [[Slika:Goldingen um 1680.jpg|thumb|left|Grad Kuldīga leta 1680]] [[Slika:Livonia Islande.jpg|thumb|left|Kuldīga (Goldingen) na zemljevidu Livonije (16.-17. stoletje)]] Po ustanovitvi [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija|Vojvodstva Kurlandija in Semgalija]] leta 1561 se je v zgodovini Kuldīge začelo novo obdobje. Prvi vojvoda Gotthard Kettler je nekdanji grad Livonskega reda izbral za eno od svojih rezidenc. On in kasneje tudi drugi vojvode so odobrili nekdanje mestne pravice Kuldīge in podprli njen gospodarski razvoj. Po Gotthardovi smrti je bila vojvodstvo razdeljeno na dva dela. Do leta leta 1618 je bila Kuldīga rezidenca njegovega najmlajšega sina Viljema in prestolnica Kurzeme. Mesto je imelo koristi od trgovanja z Rigo in Jelgavo zaradi pobiranja davkov na vse blago, ki se je prevažalo čez most. Leta 1615 je most uničila poplava, kar je mestu povzročilo veliko škodo. Istega leta je divjal velik požar, ki je uničil večino lesenih konstrukcij v mestu. Po obnovi mesta je bila ustanovljena nova tržnica, danes Trg mestnega sveta, zgrajena nova mestna hiša, danes Baznīcas iela 5, ki se ji danes pravi 'stara'. Središče mesta se je preselilo s starega dela mesta pri cerkvi sv. Katarine na sedanji Trg mestnega sveta. Najbogatejši meščani in trgovci so svoje hiše zgradili okoli novega središča mesta. V drugi polovici 19. stoletja so se v mestu začela ustanavljati majhna industrijska podjetja. Nekatera od njih so postala tovarne z več kot 100 delavci. Največja tovarna v Kuldīgi je bila tovarna Vulkāns, ki je proizvajala [[Vžigalica|vžigalice]]. Ustanovljena je bila leta 1878 in zaprta leta 2004. Na nalepkah na škatlicah vžigalic je bil upodobljen jelen. Druga največja je bila tovarna Vintelers Tūki. Poleg tega so v Kuldīgi proizvajali tudi igle, cigare, milo, vodko, likerje in mineralno vodo. Varjenje piva je bila tradicija z globokimi koreninami. Pivo so varili v redovskem gradu, v vojvodskih dvorcih in v mestu samem. V tem obdobju je bilo zgrajenih veliko novih stavb, ne le stanovanjskih, temveč tudi občinskih in javnih. Po več stoletjih je mesto leta 1873/1874 dobilo nov most čez reko Vento. Leta 1868 je bila zgrajena nova mestna hiša, pravoslavna župnijska hiša in cerkev na ulici Liepājas iela, zapor, ki je danes pošta, Hiša latvijskega društva, ki je danes Center za kulturo, nemška telovadnica, ki je danes srednja šola na ulici Kalna iela 19 in druge stavbe. Število meščanov se je podvojilo in tik pred prvo svetovno vojno doseglo 13.000. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo mesto od leta 1940 pod sovjetsko okupacijo in nato od leta 1941 do 1944 pod nemško okupacijo. ==Znamenitosti== [[Slika:Kuldīga, Kurzeme, Latvija, vecpilsēta.jpg|thumb|Rečica Alekšupīte]] Kuldīga je majhno in privlačno mesto, ki so ga pesniki in slikarji vedno občudovali in hvalili. Zgodovinsko mestno središče, ki se je razvilo v 17. in 18. stoletju, je še vedno ohranilo stare lesene stavbe, ki tvorijo majhne in ozke ulice. Najstarejša lesena stavba v Aktuelleju, postavljena leta 1670, stoji v bližini mestnega trga. Stara mestna hiša je bila zgrajena v 17. stoletju. Mestni trg je bil že od samega začetka naselja kraj, kjer so se zbirali meščani. Tradicionalni utrip mesta je mogoče najbolje občutiti na osrednjem trgu, prizorišču razstav tkalcev, tradicionalnih praznovanj in drugih dogodkov. [[Slika:Ventas rumba, 13.05.2012.jpg|thumb|250px|Slap Venta]] '''Slap Venta''' ([[Ventas rumba]]) je najširši naravni slap v Evropi. Širok je 249 metrov, ob poplavah 275 metrov, in visok 1,8 do 2,2 metra.<ref name="ltravel">{{Cite web|url=http://www.latvia.travel/en/sight/venta-waterfall|title=The Venta Waterfall. The Widest waterfall in Europe. Latvia Travel|website=www.latvia.travel|language=en|access-date=13 March 2017}}</ref><ref name="When">[http://whenonearth.net/whenonearth/2014/10/07/latvias-venta-rapid-widest-shortest-rapid-europe/ When on Earth/Latvia’s Venta Rapid: The Widest (and Shortest) Rapid in Europe]</ref> Povezan je s številnimi legendami in zgodovinskimi dogodki. Spomladi je mogoče opazovati ribe, ki skačejo čezenj. Zaradi rib je bila Kuldīga nekoč znana kot ''"kraj, kjer so v zraku lovili losose"''. Stari '''opečnati most''' čez Vento je bil zgrajen leta 1874 in je najdaljši tovrstni most v Evropi. Dolg je 164 metrov. Zgrajen je bil po standardih iz 19. stoletja, širok 8 metrov, da sta se lahko na njem srečala dva vozova. Most ima sedem opečnatih lokov. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] sta bila dva razpona razstreljena. Vsakoletna tradicija v kresni noči je postala "Dirka golih" čez most.<ref>{{cite news|title=LUSTĪGU LĪGOŠANU: Jāņu naktī Kuldīgā kā katru gadu notiks pliko skrējiens|url=http://nra.lv/latvija/176435-lustigu-ligosanu-janu-nakti-kuldiga-ka-katru-gadu-notiks-pliko-skrejiens.htm|access-date=9 September 2016|publisher=nra.lv|date=22 June 2016|language=lv}}</ref> [[Slika:Kuldiga bridge.jpg|thumb|right|''Opečnati most'' čet Vento]] '''Reka Alekšupīte''' teče neposredno ob zidovih številnih stavb, zato Kuldīgo imenujejo Latvijske Benetke. Stavbe v središču mesta so bile zgrajene kot predmestje Kuldīge. Med [[Velika severna vojna|veliko severno vojno]] je švedska vojska leta 1701 napadla grad Kuldīga. Leta 1709 je grad postal neprimeren za bivanje, v 19. stoletju pa so ruševine gradu odstranili. '''Slap Alekšupīte''' je bil ustvarjen v 17. stoletju, da bi vodno energijo potoka uporabili za delovanje prve papirnice v Aktuelleju. Na Alekšupīteju vsako leto poteka tekma, na kateri tekmovalci tečejo neposredno po dnu reke. Prva '''cerkev sv. Katarine''' je zgrajena leta 1252. Kasneje je bila zgrajena nova cerkev v baročnem slogu z baročnimi lesenimi rezbarijami na oltarju. Cerkev je dobila ime po sv. Katarini, zavetnici mesta. V tej cerkvi je bil krščen vojvoda Jakob, eden od najuspešnejših vladarjev Vojvodstva Kurlandije in Semgalije. Jakob se je tukaj tudi poročil tudi s princeso Ludoviko Charlotto Brandenburško. [[Slika:Kuldīga, kostel svaté Kateřiny.jpg|200px|thumb|Cerkev sv. Katarine]] '''Ulica Liepājas''' je ulica za pešce z več stavbami iz 17. do 20. stoletja z zanimivimi vrati in posebnimi okni. '''Muzej kiparstva''' kiparke Livije Rezevske je bil ustanovljen leta 2003. Obiskovalci si lahko ogledajo več kot 15 skulptur, ki predstavljajo latvijski narod, njegovo moč, enotnost in ljubezen. '''Peščene jame Riežupe''' so najdaljši jamski labirint v Latviji. Dolg je približno 2 km, za obiskovalce 460 metrov. Med vladavino vojvode Jakoba so pesek iz peščenih jam Riežupe z ladjami odvažali v tujino kot surovino za [[steklo]]. ===Sinagoga=== Ena največjih stavb v Kuldīgi (Ulica 1905, št. 6), znana po svoji razkošni notranjosti iz marmorja z pozlačenimi detajli, je judovska [[sinagoga]]. Dokumenti v starodavni [[Hebrejščina|hebrejščini]], ki opisujejo njeno gradnjo leta 1875, so zdaj v Okrajnem muzeju Kuldīge. Zgrajena je bila v času vladavine carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] in bila središče živahne judovske skupnosti. Sinagoga je bila del večjega kompleksa s sosednjo molilnico, judovskim grobom in judovsko šolo, ki še stojijo. Judovska skupnost je bila aktivna že od naselitve v 16. stoletju. Večina prvih priseljencev je prišla iz severozahodnih nemških ozemelj. Kasneje so nemiri na [[Poljska|Poljskem]] sredi 17. stoletja povzročili pritok Judov iz te regije. Od 18. stoletja je judovsko prebivalstvo igralo aktivno vlogo v gospodarskem življenju pokrajine. Leta 1941 je sinagoga postala past, v katero so nacisti in njihovi latvijski simpatizerji zaprli vse kuldiške Jude in jih tam zadrževali več dni. Zatem so jih razdelili v manjše skupine in postrelili v bližnjih gozdovih. Kmalu po iztrebljenju Judov so Nemci v sinagogi uredili skladišče za hrano. Kasneje, v prvih letih [[Sovjetska zveza|sovjetske]] oblasti, je bila v njej žitnica, ki je bila nekaj let kasneje opuščena. Leta 1958 so sinagogo preuredili v kino Aktuelle. Kino je imel 450 sedežev in čitalnico. Kino je ostal do leta 2003. Po tem letu sta bila v sinagogi tudi kavarna in nočni klub. Leta 2011 je bila sinagoga popolnoma preurejena v osrednjo mestno knjižnico in prostor za družabne dogodke. Stavba v sedanjem stanju je veličastna in popolna, vendar brez zunanjih znakov judovske zgodovine stavbe, kot je [[Davidova zvezda]]. Strešni okraski, ki jih je mogoče videti na starih fotografijah sinagoge, še vedno manjkajo. Zatrepe na obeh straneh stavbe označujejo trije goli podstavki, podobni dimnikom. Od avgusta 2017 je na stavbi spominska plošča, ki pojasnjuje njeno zgodovino. ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="130"> File:Kuldīgas vēsturiskais centrs (3).jpg|Ulica v starem delu mesta File:Kuldīga sinagogue, now a library.jpg|Sinagoga, zdaj mestna knjižnica File:Hercoga aptieka Baznīcas iela.jpg|Nekdanja vojvodova lekarna File:Kuldīga, Kurzeme, Latvija, Gājēju iela.jpg|Mestna ulica File:Baznīcas iela 2-6 Kuldiga.jpg|Stare hiše z mestno hišo v ozadju File:Pilsdzirnavas (3).jpg|Vodni mlin kuldiškega gradu File:Kuldiga-tourist information.JPG|Turistični informacijski urad File:Kuldiga-Stadion.JPG|Mestni stadion </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Latviji]] takk07oh8rmmx8v5b90jr4af6s901dk 6675195 6675192 2026-05-13T08:12:08Z Octopus 13285 /* Sklici */ Pomembni meščani 6675195 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kuldīga | settlement_type = Mesto | image_shield = Kuldiga_COA.svg | shield_size = 75 | image_flag = Flag of Kuldīga.svg | flag_size = 120 | image_skyline = Kuldīga, Kurzeme, Latvija, Vecpilsēta.jpg | imagesize = 300 | image_caption = Staro mesto Kuldīga | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Latvija}} | subdivision_type1 = Okrožje | subdivision_name1 = Kuldīga | established_title = Mestne pravice | established_date = 1378 | pushpin_map = Latvija | pushpin_label_position = above | pushpin_mapsize = 300 | pushpin_map_caption = Lokacija Kuldīge v Latviji | coordinates = {{coord|56|58|N|21|58|E|region:LV_type:city|display=inline,title}} | leader_title = [[Župan]] | leader_name = Inese Astaševska | blank_name_sec1 = Število mestnih svetnikov | blank_info_sec1 = 11 | area_total_km2 = 13,24 | area_footnotes = {{wikidata|reference|best||P2046|P518=Q16868672}} | area_water_km2 = 0,7 | area_land_km2 = 12,54 | area_metro_km2 = | elevation_m = | population_total = 9.863 | population_footnotes = {{wikidata|references|best||P1082}} | population_as_of = {{#invoke:WikidataIB|formatDate|{{wikidata|qualifier|best|raw||P1082|P585}}|df=y}} | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_density_metro_km2 = auto | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = LV-330(1–3) | area_code_type = Klicna številka | area_code = +371 633 | timezone1 = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] | utc_offset1_DST = +3 | website = http://www.kuldiga.lv/ |footnotes={{designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Staro mesto Kuldīga | designation1_criteria = v | designation1_number = <ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1658/ |title=Old town of Kuldīga |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=18 September 2023 |archive-date=18 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230918145615/https://whc.unesco.org/en/list/1658/ |url-status=live }}</ref> | designation1_date = 2023 | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = UNESCO region | designation1_free1value = [[Evropa]] }} }} '''Kuldīga''' ({{audio|Lv-Kuldīga.ogg|izgovarjava}}) ([[Nemščina|nemško]]: Goldingen), je mesto v [[Kurlandija|Kurlandski regiji]] [[Latvija|Latvije]] na zahodu države.<ref>{{cite web |title=Town - Kuldīgas novads |url=https://www.kuldiga.lv/en/town |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |language=lv-lv }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite web |title=Kuldiga |url=https://www.latvia.travel/en/city/kuldiga-8 |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Je središče občine Kuldīga s približno 13.500 prebivalci.<ref>{{cite web |title=Municipality |url=https://www.kuldiga.lv/en/municipality |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |language=lv}}</ref> Prvič je bila omenjena leta 1242. Leta 1368 se je pridružila [[Hansa|Hanseatski ligi]].<ref name="history">{{cite web |title=History |url=https://kuldiga.lv/en/town/history |publisher=City of Kuldiga }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V 17. stoletju je bila skupaj z Jelgavo od leta 1596 do 1616 ena od prestolnic [[Kurlandsko vojvodstvo|Kurlandskega vojvodstva]].<ref>{{cite web |title=History |url=https://www.kuldiga.lv/en/town/history |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kuldīga je starodavno mesto z značilno arhitekturo in zato uvrščena na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].<ref>{{cite web |title=The Historical Centre of Kuldiga |url=https://www.latvia.travel/en/sight/historical-centre-kuldiga |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Za zavetnico mesta velja [[Katarina Aleksandrijska|sveta Katarina Aleksandrijska]], po kateri je poimenovana najstarejša cerkev v mestu. Temelji cerkve so bili položeni že leta 1252. Cerkev je bila večkrat prenovljena. Skozi samo središče starega mestnega jedra Kuldīge teče ob strnjenem nizu hiš reka Alekšupīte. Staro mestno jedro ob reki je edini ohranjeni sklop zgradb iz 17. in 18. stoletja v baltskih državah. V bližini mesta je 4,2 metra visok slap na reki Alekšupīte, ki je najvišji v Latviji. <ref>{{cite web |title=Alekšupīte Waterfall |url=https://www.lonelyplanet.com/latvia/kuldiga/attractions/aleksupite-waterfall/a/poi-sig/1630821/1003812 |website=Lonely Planet |access-date=25 May 2022 |language=en}}</ref> Brzica Venta, 240 metrov široka naravna brzica na reki Venti, je najširša brzica v Evropi. Nedaleč od brzice je opečnat most Kuldīga, zgrajen leta 1874, ki je najdaljši most te vrste v Evropi.<ref>{{cite web |title=The Old Brick Bridge across the Venta river |url=https://www.latvia.travel/en/sight/old-brick-bridge-across-venta-river |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Kuldīga je bila leta 2007 prepoznana kot Evropska destinacija odličnosti.<ref>{{cite web |title=Kuldīga, the pearl of small towns, shines ever brighter |url=https://www.latvia.travel/en/news/kuldiga-pearl-small-towns-shines-ever-brighter |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> ==Zgodovina== Nastanek starodavnega mesta Kuldīga je mogoče razložiti z njegovo lego na križišču vodnih poti reke Vente in kopenskih poti, ki so povezovale pruska ozemlja s spodnjim tokom [[Zahodna Dvina|Zahodne Dvine]]. Starodavno mesto [[Kuri|Kurov]] sta tvorila utrjena grajska gomila in naselje na levem bregu reke Vente. Grajska gomila je še vidna. Sam grad se je razprostiral na več hektarjev širokem območju. Ob reki Veckuldigi je morda bilo pristanišče. 19. aprila 1242 je [[Livonski red|Livonski viteški red]] dobil dovoljenje mojstra za gradnjo gradu na bregu reke Vente. Ker je to najstarejši ohranjeni pisni dokument, v katerem je omenjena Kuldīga, se to leto šteje za leto njene ustanovitve. Grad Livonskega reda je bil zgrajen na levem bregu Vente ob brodu. Kot gradivo je bil uporabljen [[dolomit]] iz rečne struge. Leta 1263 sta se grad in naselje okoli njega že omenjala kot mesto Goldingen, njegove mestne pravice pa so temeljile na mestnih pravicah [[Riga|Rige]]. [[Slika:Coat of arms of Kuldīga, 1681.png|thumb|left|upright=0.6|Grb Kuldīge, 1681]] 28. aprila 1355 je mojster Livonskega reda Goswin von Herike mestu dodelil nova zemljišča in hkrati nov privilegij in grb s podobo sv. Katarine. Od leta 1439 je Kuldīga/Goldingen dobila privilegij za tedensko organiziranje tržnice. Mesto je bilo ustanovljeno z združitvijo treh glavnih naselij: mesta samega, majhne grajske vasi Kurov in vasi na hribu, v latvijščini imenovane Kalnamiests. Slednja je bila na območju današnje ulice Kalna iela. [[Komtúr|Komtur]] je živel v gradu Livonskega reda skupaj s svojimi dvanajstimi brati, ki so bili [[vitez]]i, in s tako imenovanimi polbrati, ki so skrbeli za gospodarstvo. Komtur je vodil tudi Komturo Kuldīge, ki je imel v lasti poleg Kuldīge tudi naselja Durbe, Sabile, Skrunda, Aizpute, Alsunga in Saldus. [[Slika:Goldingen um 1680.jpg|thumb|left|Grad Kuldīga leta 1680]] [[Slika:Livonia Islande.jpg|thumb|left|Kuldīga (Goldingen) na zemljevidu Livonije (16.-17. stoletje)]] Po ustanovitvi [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija|Vojvodstva Kurlandija in Semgalija]] leta 1561 se je v zgodovini Kuldīge začelo novo obdobje. Prvi vojvoda Gotthard Kettler je nekdanji grad Livonskega reda izbral za eno od svojih rezidenc. On in kasneje tudi drugi vojvode so odobrili nekdanje mestne pravice Kuldīge in podprli njen gospodarski razvoj. Po Gotthardovi smrti je bila vojvodstvo razdeljeno na dva dela. Do leta leta 1618 je bila Kuldīga rezidenca njegovega najmlajšega sina Viljema in prestolnica Kurzeme. Mesto je imelo koristi od trgovanja z Rigo in Jelgavo zaradi pobiranja davkov na vse blago, ki se je prevažalo čez most. Leta 1615 je most uničila poplava, kar je mestu povzročilo veliko škodo. Istega leta je divjal velik požar, ki je uničil večino lesenih konstrukcij v mestu. Po obnovi mesta je bila ustanovljena nova tržnica, danes Trg mestnega sveta, zgrajena nova mestna hiša, danes Baznīcas iela 5, ki se ji danes pravi 'stara'. Središče mesta se je preselilo s starega dela mesta pri cerkvi sv. Katarine na sedanji Trg mestnega sveta. Najbogatejši meščani in trgovci so svoje hiše zgradili okoli novega središča mesta. V drugi polovici 19. stoletja so se v mestu začela ustanavljati majhna industrijska podjetja. Nekatera od njih so postala tovarne z več kot 100 delavci. Največja tovarna v Kuldīgi je bila tovarna Vulkāns, ki je proizvajala [[Vžigalica|vžigalice]]. Ustanovljena je bila leta 1878 in zaprta leta 2004. Na nalepkah na škatlicah vžigalic je bil upodobljen jelen. Druga največja je bila tovarna Vintelers Tūki. Poleg tega so v Kuldīgi proizvajali tudi igle, cigare, milo, vodko, likerje in mineralno vodo. Varjenje piva je bila tradicija z globokimi koreninami. Pivo so varili v redovskem gradu, v vojvodskih dvorcih in v mestu samem. V tem obdobju je bilo zgrajenih veliko novih stavb, ne le stanovanjskih, temveč tudi občinskih in javnih. Po več stoletjih je mesto leta 1873/1874 dobilo nov most čez reko Vento. Leta 1868 je bila zgrajena nova mestna hiša, pravoslavna župnijska hiša in cerkev na ulici Liepājas iela, zapor, ki je danes pošta, Hiša latvijskega društva, ki je danes Center za kulturo, nemška telovadnica, ki je danes srednja šola na ulici Kalna iela 19 in druge stavbe. Število meščanov se je podvojilo in tik pred prvo svetovno vojno doseglo 13.000. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo mesto od leta 1940 pod sovjetsko okupacijo in nato od leta 1941 do 1944 pod nemško okupacijo. ==Znamenitosti== [[Slika:Kuldīga, Kurzeme, Latvija, vecpilsēta.jpg|thumb|Rečica Alekšupīte]] Kuldīga je majhno in privlačno mesto, ki so ga pesniki in slikarji vedno občudovali in hvalili. Zgodovinsko mestno središče, ki se je razvilo v 17. in 18. stoletju, je še vedno ohranilo stare lesene stavbe, ki tvorijo majhne in ozke ulice. Najstarejša lesena stavba v Aktuelleju, postavljena leta 1670, stoji v bližini mestnega trga. Stara mestna hiša je bila zgrajena v 17. stoletju. Mestni trg je bil že od samega začetka naselja kraj, kjer so se zbirali meščani. Tradicionalni utrip mesta je mogoče najbolje občutiti na osrednjem trgu, prizorišču razstav tkalcev, tradicionalnih praznovanj in drugih dogodkov. [[Slika:Ventas rumba, 13.05.2012.jpg|thumb|250px|Slap Venta]] '''Slap Venta''' ([[Ventas rumba]]) je najširši naravni slap v Evropi. Širok je 249 metrov, ob poplavah 275 metrov, in visok 1,8 do 2,2 metra.<ref name="ltravel">{{Cite web|url=http://www.latvia.travel/en/sight/venta-waterfall|title=The Venta Waterfall. The Widest waterfall in Europe. Latvia Travel|website=www.latvia.travel|language=en|access-date=13 March 2017}}</ref><ref name="When">[http://whenonearth.net/whenonearth/2014/10/07/latvias-venta-rapid-widest-shortest-rapid-europe/ When on Earth/Latvia’s Venta Rapid: The Widest (and Shortest) Rapid in Europe]</ref> Povezan je s številnimi legendami in zgodovinskimi dogodki. Spomladi je mogoče opazovati ribe, ki skačejo čezenj. Zaradi rib je bila Kuldīga nekoč znana kot ''"kraj, kjer so v zraku lovili losose"''. Stari '''opečnati most''' čez Vento je bil zgrajen leta 1874 in je najdaljši tovrstni most v Evropi. Dolg je 164 metrov. Zgrajen je bil po standardih iz 19. stoletja, širok 8 metrov, da sta se lahko na njem srečala dva vozova. Most ima sedem opečnatih lokov. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] sta bila dva razpona razstreljena. Vsakoletna tradicija v kresni noči je postala "Dirka golih" čez most.<ref>{{cite news|title=LUSTĪGU LĪGOŠANU: Jāņu naktī Kuldīgā kā katru gadu notiks pliko skrējiens|url=http://nra.lv/latvija/176435-lustigu-ligosanu-janu-nakti-kuldiga-ka-katru-gadu-notiks-pliko-skrejiens.htm|access-date=9 September 2016|publisher=nra.lv|date=22 June 2016|language=lv}}</ref> [[Slika:Kuldiga bridge.jpg|thumb|right|''Opečnati most'' čet Vento]] '''Reka Alekšupīte''' teče neposredno ob zidovih številnih stavb, zato Kuldīgo imenujejo Latvijske Benetke. Stavbe v središču mesta so bile zgrajene kot predmestje Kuldīge. Med [[Velika severna vojna|veliko severno vojno]] je švedska vojska leta 1701 napadla grad Kuldīga. Leta 1709 je grad postal neprimeren za bivanje, v 19. stoletju pa so ruševine gradu odstranili. '''Slap Alekšupīte''' je bil ustvarjen v 17. stoletju, da bi vodno energijo potoka uporabili za delovanje prve papirnice v Aktuelleju. Na Alekšupīteju vsako leto poteka tekma, na kateri tekmovalci tečejo neposredno po dnu reke. Prva '''cerkev sv. Katarine''' je zgrajena leta 1252. Kasneje je bila zgrajena nova cerkev v baročnem slogu z baročnimi lesenimi rezbarijami na oltarju. Cerkev je dobila ime po sv. Katarini, zavetnici mesta. V tej cerkvi je bil krščen vojvoda Jakob, eden od najuspešnejših vladarjev Vojvodstva Kurlandije in Semgalije. Jakob se je tukaj tudi poročil tudi s princeso Ludoviko Charlotto Brandenburško. [[Slika:Kuldīga, kostel svaté Kateřiny.jpg|200px|thumb|Cerkev sv. Katarine]] '''Ulica Liepājas''' je ulica za pešce z več stavbami iz 17. do 20. stoletja z zanimivimi vrati in posebnimi okni. '''Muzej kiparstva''' kiparke Livije Rezevske je bil ustanovljen leta 2003. Obiskovalci si lahko ogledajo več kot 15 skulptur, ki predstavljajo latvijski narod, njegovo moč, enotnost in ljubezen. '''Peščene jame Riežupe''' so najdaljši jamski labirint v Latviji. Dolg je približno 2 km, za obiskovalce 460 metrov. Med vladavino vojvode Jakoba so pesek iz peščenih jam Riežupe z ladjami odvažali v tujino kot surovino za [[steklo]]. ===Sinagoga=== Ena največjih stavb v Kuldīgi (Ulica 1905, št. 6), znana po svoji razkošni notranjosti iz marmorja z pozlačenimi detajli, je judovska [[sinagoga]]. Dokumenti v starodavni [[Hebrejščina|hebrejščini]], ki opisujejo njeno gradnjo leta 1875, so zdaj v Okrajnem muzeju Kuldīge. Zgrajena je bila v času vladavine carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] in bila središče živahne judovske skupnosti. Sinagoga je bila del večjega kompleksa s sosednjo molilnico, judovskim grobom in judovsko šolo, ki še stojijo. Judovska skupnost je bila aktivna že od naselitve v 16. stoletju. Večina prvih priseljencev je prišla iz severozahodnih nemških ozemelj. Kasneje so nemiri na [[Poljska|Poljskem]] sredi 17. stoletja povzročili pritok Judov iz te regije. Od 18. stoletja je judovsko prebivalstvo igralo aktivno vlogo v gospodarskem življenju pokrajine. Leta 1941 je sinagoga postala past, v katero so nacisti in njihovi latvijski simpatizerji zaprli vse kuldiške Jude in jih tam zadrževali več dni. Zatem so jih razdelili v manjše skupine in postrelili v bližnjih gozdovih. Kmalu po iztrebljenju Judov so Nemci v sinagogi uredili skladišče za hrano. Kasneje, v prvih letih [[Sovjetska zveza|sovjetske]] oblasti, je bila v njej žitnica, ki je bila nekaj let kasneje opuščena. Leta 1958 so sinagogo preuredili v kino Aktuelle. Kino je imel 450 sedežev in čitalnico. Kino je ostal do leta 2003. Po tem letu sta bila v sinagogi tudi kavarna in nočni klub. Leta 2011 je bila sinagoga popolnoma preurejena v osrednjo mestno knjižnico in prostor za družabne dogodke. Stavba v sedanjem stanju je veličastna in popolna, vendar brez zunanjih znakov judovske zgodovine stavbe, kot je [[Davidova zvezda]]. Strešni okraski, ki jih je mogoče videti na starih fotografijah sinagoge, še vedno manjkajo. Zatrepe na obeh straneh stavbe označujejo trije goli podstavki, podobni dimnikom. Od avgusta 2017 je na stavbi spominska plošča, ki pojasnjuje njeno zgodovino. ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="130"> File:Kuldīgas vēsturiskais centrs (3).jpg|Ulica v starem delu mesta File:Kuldīga sinagogue, now a library.jpg|Sinagoga, zdaj mestna knjižnica File:Hercoga aptieka Baznīcas iela.jpg|Nekdanja vojvodova lekarna File:Kuldīga, Kurzeme, Latvija, Gājēju iela.jpg|Mestna ulica File:Baznīcas iela 2-6 Kuldiga.jpg|Stare hiše z mestno hišo v ozadju File:Pilsdzirnavas (3).jpg|Vodni mlin kuldiškega gradu File:Kuldiga-tourist information.JPG|Turistični informacijski urad File:Kuldiga-Stadion.JPG|Mestni stadion </gallery> ==Pomembni meščani== * Jakob Kettler (1610–1682), vojvoda Kurlandije in Semgalija * Zelig Kalmanovič (1885–1944), judovski filolog, prevajalec in zgodovinar * Ben-Zion Harel (1892–1972), judovski zdravnik in politik * Max Weinreich (1894–1969), jezikoslovec * James Martin Eder (1838-1921), pionir sladkorne industrije v Kolumbiji * Aivis Ronis (rojen 1968), politik in diplomat * Jānis Miņins (rojen 1980), voznik boba * Dana Reizniece-Ozola (rojena 1981), političarka in šahistka * Jānis Šmēdiņš (rojen 1987), igralec odbojke na pesku * Roberts Ozols (rojen 1995), nogometaš ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Latviji]] 88s0fjba2qedi69iom7dcvubpxbkisj 6675198 6675195 2026-05-13T08:15:45Z Octopus 13285 /* Sklici */ Pobratena mesta 6675198 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kuldīga | settlement_type = Mesto | image_shield = Kuldiga_COA.svg | shield_size = 75 | image_flag = Flag of Kuldīga.svg | flag_size = 120 | image_skyline = Kuldīga, Kurzeme, Latvija, Vecpilsēta.jpg | imagesize = 300 | image_caption = Staro mesto Kuldīga | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Latvija}} | subdivision_type1 = Okrožje | subdivision_name1 = Kuldīga | established_title = Mestne pravice | established_date = 1378 | pushpin_map = Latvija | pushpin_label_position = above | pushpin_mapsize = 300 | pushpin_map_caption = Lokacija Kuldīge v Latviji | coordinates = {{coord|56|58|N|21|58|E|region:LV_type:city|display=inline,title}} | leader_title = [[Župan]] | leader_name = Inese Astaševska | blank_name_sec1 = Število mestnih svetnikov | blank_info_sec1 = 11 | area_total_km2 = 13,24 | area_footnotes = {{wikidata|reference|best||P2046|P518=Q16868672}} | area_water_km2 = 0,7 | area_land_km2 = 12,54 | area_metro_km2 = | elevation_m = | population_total = 9.863 | population_footnotes = {{wikidata|references|best||P1082}} | population_as_of = {{#invoke:WikidataIB|formatDate|{{wikidata|qualifier|best|raw||P1082|P585}}|df=y}} | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_density_metro_km2 = auto | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = LV-330(1–3) | area_code_type = Klicna številka | area_code = +371 633 | timezone1 = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] | utc_offset1_DST = +3 | website = http://www.kuldiga.lv/ |footnotes={{designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Staro mesto Kuldīga | designation1_criteria = v | designation1_number = <ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1658/ |title=Old town of Kuldīga |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=18 September 2023 |archive-date=18 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230918145615/https://whc.unesco.org/en/list/1658/ |url-status=live }}</ref> | designation1_date = 2023 | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = UNESCO region | designation1_free1value = [[Evropa]] }} }} '''Kuldīga''' ({{audio|Lv-Kuldīga.ogg|izgovarjava}}) ([[Nemščina|nemško]]: Goldingen), je mesto v [[Kurlandija|Kurlandski regiji]] [[Latvija|Latvije]] na zahodu države.<ref>{{cite web |title=Town - Kuldīgas novads |url=https://www.kuldiga.lv/en/town |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |language=lv-lv }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite web |title=Kuldiga |url=https://www.latvia.travel/en/city/kuldiga-8 |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Je središče občine Kuldīga s približno 13.500 prebivalci.<ref>{{cite web |title=Municipality |url=https://www.kuldiga.lv/en/municipality |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |language=lv}}</ref> Prvič je bila omenjena leta 1242. Leta 1368 se je pridružila [[Hansa|Hanseatski ligi]].<ref name="history">{{cite web |title=History |url=https://kuldiga.lv/en/town/history |publisher=City of Kuldiga }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V 17. stoletju je bila skupaj z Jelgavo od leta 1596 do 1616 ena od prestolnic [[Kurlandsko vojvodstvo|Kurlandskega vojvodstva]].<ref>{{cite web |title=History |url=https://www.kuldiga.lv/en/town/history |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kuldīga je starodavno mesto z značilno arhitekturo in zato uvrščena na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].<ref>{{cite web |title=The Historical Centre of Kuldiga |url=https://www.latvia.travel/en/sight/historical-centre-kuldiga |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Za zavetnico mesta velja [[Katarina Aleksandrijska|sveta Katarina Aleksandrijska]], po kateri je poimenovana najstarejša cerkev v mestu. Temelji cerkve so bili položeni že leta 1252. Cerkev je bila večkrat prenovljena. Skozi samo središče starega mestnega jedra Kuldīge teče ob strnjenem nizu hiš reka Alekšupīte. Staro mestno jedro ob reki je edini ohranjeni sklop zgradb iz 17. in 18. stoletja v baltskih državah. V bližini mesta je 4,2 metra visok slap na reki Alekšupīte, ki je najvišji v Latviji. <ref>{{cite web |title=Alekšupīte Waterfall |url=https://www.lonelyplanet.com/latvia/kuldiga/attractions/aleksupite-waterfall/a/poi-sig/1630821/1003812 |website=Lonely Planet |access-date=25 May 2022 |language=en}}</ref> Brzica Venta, 240 metrov široka naravna brzica na reki Venti, je najširša brzica v Evropi. Nedaleč od brzice je opečnat most Kuldīga, zgrajen leta 1874, ki je najdaljši most te vrste v Evropi.<ref>{{cite web |title=The Old Brick Bridge across the Venta river |url=https://www.latvia.travel/en/sight/old-brick-bridge-across-venta-river |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Kuldīga je bila leta 2007 prepoznana kot Evropska destinacija odličnosti.<ref>{{cite web |title=Kuldīga, the pearl of small towns, shines ever brighter |url=https://www.latvia.travel/en/news/kuldiga-pearl-small-towns-shines-ever-brighter |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> ==Zgodovina== Nastanek starodavnega mesta Kuldīga je mogoče razložiti z njegovo lego na križišču vodnih poti reke Vente in kopenskih poti, ki so povezovale pruska ozemlja s spodnjim tokom [[Zahodna Dvina|Zahodne Dvine]]. Starodavno mesto [[Kuri|Kurov]] sta tvorila utrjena grajska gomila in naselje na levem bregu reke Vente. Grajska gomila je še vidna. Sam grad se je razprostiral na več hektarjev širokem območju. Ob reki Veckuldigi je morda bilo pristanišče. 19. aprila 1242 je [[Livonski red|Livonski viteški red]] dobil dovoljenje mojstra za gradnjo gradu na bregu reke Vente. Ker je to najstarejši ohranjeni pisni dokument, v katerem je omenjena Kuldīga, se to leto šteje za leto njene ustanovitve. Grad Livonskega reda je bil zgrajen na levem bregu Vente ob brodu. Kot gradivo je bil uporabljen [[dolomit]] iz rečne struge. Leta 1263 sta se grad in naselje okoli njega že omenjala kot mesto Goldingen, njegove mestne pravice pa so temeljile na mestnih pravicah [[Riga|Rige]]. [[Slika:Coat of arms of Kuldīga, 1681.png|thumb|left|upright=0.6|Grb Kuldīge, 1681]] 28. aprila 1355 je mojster Livonskega reda Goswin von Herike mestu dodelil nova zemljišča in hkrati nov privilegij in grb s podobo sv. Katarine. Od leta 1439 je Kuldīga/Goldingen dobila privilegij za tedensko organiziranje tržnice. Mesto je bilo ustanovljeno z združitvijo treh glavnih naselij: mesta samega, majhne grajske vasi Kurov in vasi na hribu, v latvijščini imenovane Kalnamiests. Slednja je bila na območju današnje ulice Kalna iela. [[Komtúr|Komtur]] je živel v gradu Livonskega reda skupaj s svojimi dvanajstimi brati, ki so bili [[vitez]]i, in s tako imenovanimi polbrati, ki so skrbeli za gospodarstvo. Komtur je vodil tudi Komturo Kuldīge, ki je imel v lasti poleg Kuldīge tudi naselja Durbe, Sabile, Skrunda, Aizpute, Alsunga in Saldus. [[Slika:Goldingen um 1680.jpg|thumb|left|Grad Kuldīga leta 1680]] [[Slika:Livonia Islande.jpg|thumb|left|Kuldīga (Goldingen) na zemljevidu Livonije (16.-17. stoletje)]] Po ustanovitvi [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija|Vojvodstva Kurlandija in Semgalija]] leta 1561 se je v zgodovini Kuldīge začelo novo obdobje. Prvi vojvoda Gotthard Kettler je nekdanji grad Livonskega reda izbral za eno od svojih rezidenc. On in kasneje tudi drugi vojvode so odobrili nekdanje mestne pravice Kuldīge in podprli njen gospodarski razvoj. Po Gotthardovi smrti je bila vojvodstvo razdeljeno na dva dela. Do leta leta 1618 je bila Kuldīga rezidenca njegovega najmlajšega sina Viljema in prestolnica Kurzeme. Mesto je imelo koristi od trgovanja z Rigo in Jelgavo zaradi pobiranja davkov na vse blago, ki se je prevažalo čez most. Leta 1615 je most uničila poplava, kar je mestu povzročilo veliko škodo. Istega leta je divjal velik požar, ki je uničil večino lesenih konstrukcij v mestu. Po obnovi mesta je bila ustanovljena nova tržnica, danes Trg mestnega sveta, zgrajena nova mestna hiša, danes Baznīcas iela 5, ki se ji danes pravi 'stara'. Središče mesta se je preselilo s starega dela mesta pri cerkvi sv. Katarine na sedanji Trg mestnega sveta. Najbogatejši meščani in trgovci so svoje hiše zgradili okoli novega središča mesta. V drugi polovici 19. stoletja so se v mestu začela ustanavljati majhna industrijska podjetja. Nekatera od njih so postala tovarne z več kot 100 delavci. Največja tovarna v Kuldīgi je bila tovarna Vulkāns, ki je proizvajala [[Vžigalica|vžigalice]]. Ustanovljena je bila leta 1878 in zaprta leta 2004. Na nalepkah na škatlicah vžigalic je bil upodobljen jelen. Druga največja je bila tovarna Vintelers Tūki. Poleg tega so v Kuldīgi proizvajali tudi igle, cigare, milo, vodko, likerje in mineralno vodo. Varjenje piva je bila tradicija z globokimi koreninami. Pivo so varili v redovskem gradu, v vojvodskih dvorcih in v mestu samem. V tem obdobju je bilo zgrajenih veliko novih stavb, ne le stanovanjskih, temveč tudi občinskih in javnih. Po več stoletjih je mesto leta 1873/1874 dobilo nov most čez reko Vento. Leta 1868 je bila zgrajena nova mestna hiša, pravoslavna župnijska hiša in cerkev na ulici Liepājas iela, zapor, ki je danes pošta, Hiša latvijskega društva, ki je danes Center za kulturo, nemška telovadnica, ki je danes srednja šola na ulici Kalna iela 19 in druge stavbe. Število meščanov se je podvojilo in tik pred prvo svetovno vojno doseglo 13.000. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo mesto od leta 1940 pod sovjetsko okupacijo in nato od leta 1941 do 1944 pod nemško okupacijo. ==Znamenitosti== [[Slika:Kuldīga, Kurzeme, Latvija, vecpilsēta.jpg|thumb|Rečica Alekšupīte]] Kuldīga je majhno in privlačno mesto, ki so ga pesniki in slikarji vedno občudovali in hvalili. Zgodovinsko mestno središče, ki se je razvilo v 17. in 18. stoletju, je še vedno ohranilo stare lesene stavbe, ki tvorijo majhne in ozke ulice. Najstarejša lesena stavba v Aktuelleju, postavljena leta 1670, stoji v bližini mestnega trga. Stara mestna hiša je bila zgrajena v 17. stoletju. Mestni trg je bil že od samega začetka naselja kraj, kjer so se zbirali meščani. Tradicionalni utrip mesta je mogoče najbolje občutiti na osrednjem trgu, prizorišču razstav tkalcev, tradicionalnih praznovanj in drugih dogodkov. [[Slika:Ventas rumba, 13.05.2012.jpg|thumb|250px|Slap Venta]] '''Slap Venta''' ([[Ventas rumba]]) je najširši naravni slap v Evropi. Širok je 249 metrov, ob poplavah 275 metrov, in visok 1,8 do 2,2 metra.<ref name="ltravel">{{Cite web|url=http://www.latvia.travel/en/sight/venta-waterfall|title=The Venta Waterfall. The Widest waterfall in Europe. Latvia Travel|website=www.latvia.travel|language=en|access-date=13 March 2017}}</ref><ref name="When">[http://whenonearth.net/whenonearth/2014/10/07/latvias-venta-rapid-widest-shortest-rapid-europe/ When on Earth/Latvia’s Venta Rapid: The Widest (and Shortest) Rapid in Europe]</ref> Povezan je s številnimi legendami in zgodovinskimi dogodki. Spomladi je mogoče opazovati ribe, ki skačejo čezenj. Zaradi rib je bila Kuldīga nekoč znana kot ''"kraj, kjer so v zraku lovili losose"''. Stari '''opečnati most''' čez Vento je bil zgrajen leta 1874 in je najdaljši tovrstni most v Evropi. Dolg je 164 metrov. Zgrajen je bil po standardih iz 19. stoletja, širok 8 metrov, da sta se lahko na njem srečala dva vozova. Most ima sedem opečnatih lokov. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] sta bila dva razpona razstreljena. Vsakoletna tradicija v kresni noči je postala "Dirka golih" čez most.<ref>{{cite news|title=LUSTĪGU LĪGOŠANU: Jāņu naktī Kuldīgā kā katru gadu notiks pliko skrējiens|url=http://nra.lv/latvija/176435-lustigu-ligosanu-janu-nakti-kuldiga-ka-katru-gadu-notiks-pliko-skrejiens.htm|access-date=9 September 2016|publisher=nra.lv|date=22 June 2016|language=lv}}</ref> [[Slika:Kuldiga bridge.jpg|thumb|right|''Opečnati most'' čet Vento]] '''Reka Alekšupīte''' teče neposredno ob zidovih številnih stavb, zato Kuldīgo imenujejo Latvijske Benetke. Stavbe v središču mesta so bile zgrajene kot predmestje Kuldīge. Med [[Velika severna vojna|veliko severno vojno]] je švedska vojska leta 1701 napadla grad Kuldīga. Leta 1709 je grad postal neprimeren za bivanje, v 19. stoletju pa so ruševine gradu odstranili. '''Slap Alekšupīte''' je bil ustvarjen v 17. stoletju, da bi vodno energijo potoka uporabili za delovanje prve papirnice v Aktuelleju. Na Alekšupīteju vsako leto poteka tekma, na kateri tekmovalci tečejo neposredno po dnu reke. Prva '''cerkev sv. Katarine''' je zgrajena leta 1252. Kasneje je bila zgrajena nova cerkev v baročnem slogu z baročnimi lesenimi rezbarijami na oltarju. Cerkev je dobila ime po sv. Katarini, zavetnici mesta. V tej cerkvi je bil krščen vojvoda Jakob, eden od najuspešnejših vladarjev Vojvodstva Kurlandije in Semgalije. Jakob se je tukaj tudi poročil tudi s princeso Ludoviko Charlotto Brandenburško. [[Slika:Kuldīga, kostel svaté Kateřiny.jpg|200px|thumb|Cerkev sv. Katarine]] '''Ulica Liepājas''' je ulica za pešce z več stavbami iz 17. do 20. stoletja z zanimivimi vrati in posebnimi okni. '''Muzej kiparstva''' kiparke Livije Rezevske je bil ustanovljen leta 2003. Obiskovalci si lahko ogledajo več kot 15 skulptur, ki predstavljajo latvijski narod, njegovo moč, enotnost in ljubezen. '''Peščene jame Riežupe''' so najdaljši jamski labirint v Latviji. Dolg je približno 2 km, za obiskovalce 460 metrov. Med vladavino vojvode Jakoba so pesek iz peščenih jam Riežupe z ladjami odvažali v tujino kot surovino za [[steklo]]. ===Sinagoga=== Ena največjih stavb v Kuldīgi (Ulica 1905, št. 6), znana po svoji razkošni notranjosti iz marmorja z pozlačenimi detajli, je judovska [[sinagoga]]. Dokumenti v starodavni [[Hebrejščina|hebrejščini]], ki opisujejo njeno gradnjo leta 1875, so zdaj v Okrajnem muzeju Kuldīge. Zgrajena je bila v času vladavine carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] in bila središče živahne judovske skupnosti. Sinagoga je bila del večjega kompleksa s sosednjo molilnico, judovskim grobom in judovsko šolo, ki še stojijo. Judovska skupnost je bila aktivna že od naselitve v 16. stoletju. Večina prvih priseljencev je prišla iz severozahodnih nemških ozemelj. Kasneje so nemiri na [[Poljska|Poljskem]] sredi 17. stoletja povzročili pritok Judov iz te regije. Od 18. stoletja je judovsko prebivalstvo igralo aktivno vlogo v gospodarskem življenju pokrajine. Leta 1941 je sinagoga postala past, v katero so nacisti in njihovi latvijski simpatizerji zaprli vse kuldiške Jude in jih tam zadrževali več dni. Zatem so jih razdelili v manjše skupine in postrelili v bližnjih gozdovih. Kmalu po iztrebljenju Judov so Nemci v sinagogi uredili skladišče za hrano. Kasneje, v prvih letih [[Sovjetska zveza|sovjetske]] oblasti, je bila v njej žitnica, ki je bila nekaj let kasneje opuščena. Leta 1958 so sinagogo preuredili v kino Aktuelle. Kino je imel 450 sedežev in čitalnico. Kino je ostal do leta 2003. Po tem letu sta bila v sinagogi tudi kavarna in nočni klub. Leta 2011 je bila sinagoga popolnoma preurejena v osrednjo mestno knjižnico in prostor za družabne dogodke. Stavba v sedanjem stanju je veličastna in popolna, vendar brez zunanjih znakov judovske zgodovine stavbe, kot je [[Davidova zvezda]]. Strešni okraski, ki jih je mogoče videti na starih fotografijah sinagoge, še vedno manjkajo. Zatrepe na obeh straneh stavbe označujejo trije goli podstavki, podobni dimnikom. Od avgusta 2017 je na stavbi spominska plošča, ki pojasnjuje njeno zgodovino. ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="130"> File:Kuldīgas vēsturiskais centrs (3).jpg|Ulica v starem delu mesta File:Kuldīga sinagogue, now a library.jpg|Sinagoga, zdaj mestna knjižnica File:Hercoga aptieka Baznīcas iela.jpg|Nekdanja vojvodova lekarna File:Kuldīga, Kurzeme, Latvija, Gājēju iela.jpg|Mestna ulica File:Baznīcas iela 2-6 Kuldiga.jpg|Stare hiše z mestno hišo v ozadju File:Pilsdzirnavas (3).jpg|Vodni mlin kuldiškega gradu File:Kuldiga-tourist information.JPG|Turistični informacijski urad File:Kuldiga-Stadion.JPG|Mestni stadion </gallery> ==Pomembni meščani== * Jakob Kettler (1610–1682), vojvoda Kurlandije in Semgalija * Zelig Kalmanovič (1885–1944), judovski filolog, prevajalec in zgodovinar * Ben-Zion Harel (1892–1972), judovski zdravnik in politik * Max Weinreich (1894–1969), jezikoslovec * James Martin Eder (1838-1921), pionir sladkorne industrije v Kolumbiji * Aivis Ronis (rojen 1968), politik in diplomat * Jānis Miņins (rojen 1980), voznik boba * Dana Reizniece-Ozola (rojena 1981), političarka in šahistka * Jānis Šmēdiņš (rojen 1987), igralec odbojke na pesku * Roberts Ozols (rojen 1995), nogometaš ==Pobratena mesta== *{{flagicon|NOR}} Drøbak, [[Norveška]] *{{flagicon|GER}} Geesthacht, [[Nemčija]] *{{flagicon|GEO}} [[Mtskheta]], [[Gruzija]] ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Latviji]] 60y0h749mdvufatbzdcg7ifpsbg8vmy 6675199 6675198 2026-05-13T08:16:00Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6675199 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kuldīga | settlement_type = Mesto | image_shield = Kuldiga_COA.svg | shield_size = 75 | image_flag = Flag of Kuldīga.svg | flag_size = 120 | image_skyline = Kuldīga, Kurzeme, Latvija, Vecpilsēta.jpg | imagesize = 300 | image_caption = Staro mesto Kuldīga | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Latvija}} | subdivision_type1 = Okrožje | subdivision_name1 = Kuldīga | established_title = Mestne pravice | established_date = 1378 | pushpin_map = Latvija | pushpin_label_position = above | pushpin_mapsize = 300 | pushpin_map_caption = Lokacija Kuldīge v Latviji | coordinates = {{coord|56|58|N|21|58|E|region:LV_type:city|display=inline,title}} | leader_title = [[Župan]] | leader_name = Inese Astaševska | blank_name_sec1 = Število mestnih svetnikov | blank_info_sec1 = 11 | area_total_km2 = 13,24 | area_footnotes = {{wikidata|reference|best||P2046|P518=Q16868672}} | area_water_km2 = 0,7 | area_land_km2 = 12,54 | area_metro_km2 = | elevation_m = | population_total = 9.863 | population_footnotes = {{wikidata|references|best||P1082}} | population_as_of = {{#invoke:WikidataIB|formatDate|{{wikidata|qualifier|best|raw||P1082|P585}}|df=y}} | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_density_metro_km2 = auto | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = LV-330(1–3) | area_code_type = Klicna številka | area_code = +371 633 | timezone1 = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] | utc_offset1_DST = +3 | website = http://www.kuldiga.lv/ |footnotes={{designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Staro mesto Kuldīga | designation1_criteria = v | designation1_number = <ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1658/ |title=Old town of Kuldīga |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=18 September 2023 |archive-date=18 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230918145615/https://whc.unesco.org/en/list/1658/ |url-status=live }}</ref> | designation1_date = 2023 | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = UNESCO region | designation1_free1value = [[Evropa]] }} }} '''Kuldīga''' ({{audio|Lv-Kuldīga.ogg|izgovarjava}}) ([[Nemščina|nemško]]: Goldingen), je mesto v [[Kurlandija|Kurlandski regiji]] [[Latvija|Latvije]] na zahodu države.<ref>{{cite web |title=Town - Kuldīgas novads |url=https://www.kuldiga.lv/en/town |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |language=lv-lv }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite web |title=Kuldiga |url=https://www.latvia.travel/en/city/kuldiga-8 |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Je središče občine Kuldīga s približno 13.500 prebivalci.<ref>{{cite web |title=Municipality |url=https://www.kuldiga.lv/en/municipality |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |language=lv}}</ref> Prvič je bila omenjena leta 1242. Leta 1368 se je pridružila [[Hansa|Hanseatski ligi]].<ref name="history">{{cite web |title=History |url=https://kuldiga.lv/en/town/history |publisher=City of Kuldiga }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V 17. stoletju je bila skupaj z Jelgavo od leta 1596 do 1616 ena od prestolnic [[Kurlandsko vojvodstvo|Kurlandskega vojvodstva]].<ref>{{cite web |title=History |url=https://www.kuldiga.lv/en/town/history |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kuldīga je starodavno mesto z značilno arhitekturo in zato uvrščena na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].<ref>{{cite web |title=The Historical Centre of Kuldiga |url=https://www.latvia.travel/en/sight/historical-centre-kuldiga |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Za zavetnico mesta velja [[Katarina Aleksandrijska|sveta Katarina Aleksandrijska]], po kateri je poimenovana najstarejša cerkev v mestu. Temelji cerkve so bili položeni že leta 1252. Cerkev je bila večkrat prenovljena. Skozi samo središče starega mestnega jedra Kuldīge teče ob strnjenem nizu hiš reka Alekšupīte. Staro mestno jedro ob reki je edini ohranjeni sklop zgradb iz 17. in 18. stoletja v baltskih državah. V bližini mesta je 4,2 metra visok slap na reki Alekšupīte, ki je najvišji v Latviji. <ref>{{cite web |title=Alekšupīte Waterfall |url=https://www.lonelyplanet.com/latvia/kuldiga/attractions/aleksupite-waterfall/a/poi-sig/1630821/1003812 |website=Lonely Planet |access-date=25 May 2022 |language=en}}</ref> Brzica Venta, 240 metrov široka naravna brzica na reki Venti, je najširša brzica v Evropi. Nedaleč od brzice je opečnat most Kuldīga, zgrajen leta 1874, ki je najdaljši most te vrste v Evropi.<ref>{{cite web |title=The Old Brick Bridge across the Venta river |url=https://www.latvia.travel/en/sight/old-brick-bridge-across-venta-river |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Kuldīga je bila leta 2007 prepoznana kot Evropska destinacija odličnosti.<ref>{{cite web |title=Kuldīga, the pearl of small towns, shines ever brighter |url=https://www.latvia.travel/en/news/kuldiga-pearl-small-towns-shines-ever-brighter |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> ==Zgodovina== Nastanek starodavnega mesta Kuldīga je mogoče razložiti z njegovo lego na križišču vodnih poti reke Vente in kopenskih poti, ki so povezovale pruska ozemlja s spodnjim tokom [[Zahodna Dvina|Zahodne Dvine]]. Starodavno mesto [[Kuri|Kurov]] sta tvorila utrjena grajska gomila in naselje na levem bregu reke Vente. Grajska gomila je še vidna. Sam grad se je razprostiral na več hektarjev širokem območju. Ob reki Veckuldigi je morda bilo pristanišče. 19. aprila 1242 je [[Livonski red|Livonski viteški red]] dobil dovoljenje mojstra za gradnjo gradu na bregu reke Vente. Ker je to najstarejši ohranjeni pisni dokument, v katerem je omenjena Kuldīga, se to leto šteje za leto njene ustanovitve. Grad Livonskega reda je bil zgrajen na levem bregu Vente ob brodu. Kot gradivo je bil uporabljen [[dolomit]] iz rečne struge. Leta 1263 sta se grad in naselje okoli njega že omenjala kot mesto Goldingen, njegove mestne pravice pa so temeljile na mestnih pravicah [[Riga|Rige]]. [[Slika:Coat of arms of Kuldīga, 1681.png|thumb|left|upright=0.6|Grb Kuldīge, 1681]] 28. aprila 1355 je mojster Livonskega reda Goswin von Herike mestu dodelil nova zemljišča in hkrati nov privilegij in grb s podobo sv. Katarine. Od leta 1439 je Kuldīga/Goldingen dobila privilegij za tedensko organiziranje tržnice. Mesto je bilo ustanovljeno z združitvijo treh glavnih naselij: mesta samega, majhne grajske vasi Kurov in vasi na hribu, v latvijščini imenovane Kalnamiests. Slednja je bila na območju današnje ulice Kalna iela. [[Komtúr|Komtur]] je živel v gradu Livonskega reda skupaj s svojimi dvanajstimi brati, ki so bili [[vitez]]i, in s tako imenovanimi polbrati, ki so skrbeli za gospodarstvo. Komtur je vodil tudi Komturo Kuldīge, ki je imel v lasti poleg Kuldīge tudi naselja Durbe, Sabile, Skrunda, Aizpute, Alsunga in Saldus. [[Slika:Goldingen um 1680.jpg|thumb|left|Grad Kuldīga leta 1680]] [[Slika:Livonia Islande.jpg|thumb|left|Kuldīga (Goldingen) na zemljevidu Livonije (16.-17. stoletje)]] Po ustanovitvi [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija|Vojvodstva Kurlandija in Semgalija]] leta 1561 se je v zgodovini Kuldīge začelo novo obdobje. Prvi vojvoda Gotthard Kettler je nekdanji grad Livonskega reda izbral za eno od svojih rezidenc. On in kasneje tudi drugi vojvode so odobrili nekdanje mestne pravice Kuldīge in podprli njen gospodarski razvoj. Po Gotthardovi smrti je bila vojvodstvo razdeljeno na dva dela. Do leta leta 1618 je bila Kuldīga rezidenca njegovega najmlajšega sina Viljema in prestolnica Kurzeme. Mesto je imelo koristi od trgovanja z Rigo in Jelgavo zaradi pobiranja davkov na vse blago, ki se je prevažalo čez most. Leta 1615 je most uničila poplava, kar je mestu povzročilo veliko škodo. Istega leta je divjal velik požar, ki je uničil večino lesenih konstrukcij v mestu. Po obnovi mesta je bila ustanovljena nova tržnica, danes Trg mestnega sveta, zgrajena nova mestna hiša, danes Baznīcas iela 5, ki se ji danes pravi 'stara'. Središče mesta se je preselilo s starega dela mesta pri cerkvi sv. Katarine na sedanji Trg mestnega sveta. Najbogatejši meščani in trgovci so svoje hiše zgradili okoli novega središča mesta. V drugi polovici 19. stoletja so se v mestu začela ustanavljati majhna industrijska podjetja. Nekatera od njih so postala tovarne z več kot 100 delavci. Največja tovarna v Kuldīgi je bila tovarna Vulkāns, ki je proizvajala [[Vžigalica|vžigalice]]. Ustanovljena je bila leta 1878 in zaprta leta 2004. Na nalepkah na škatlicah vžigalic je bil upodobljen jelen. Druga največja je bila tovarna Vintelers Tūki. Poleg tega so v Kuldīgi proizvajali tudi igle, cigare, milo, vodko, likerje in mineralno vodo. Varjenje piva je bila tradicija z globokimi koreninami. Pivo so varili v redovskem gradu, v vojvodskih dvorcih in v mestu samem. V tem obdobju je bilo zgrajenih veliko novih stavb, ne le stanovanjskih, temveč tudi občinskih in javnih. Po več stoletjih je mesto leta 1873/1874 dobilo nov most čez reko Vento. Leta 1868 je bila zgrajena nova mestna hiša, pravoslavna župnijska hiša in cerkev na ulici Liepājas iela, zapor, ki je danes pošta, Hiša latvijskega društva, ki je danes Center za kulturo, nemška telovadnica, ki je danes srednja šola na ulici Kalna iela 19 in druge stavbe. Število meščanov se je podvojilo in tik pred prvo svetovno vojno doseglo 13.000. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo mesto od leta 1940 pod sovjetsko okupacijo in nato od leta 1941 do 1944 pod nemško okupacijo. ==Znamenitosti== [[Slika:Kuldīga, Kurzeme, Latvija, vecpilsēta.jpg|thumb|Rečica Alekšupīte]] Kuldīga je majhno in privlačno mesto, ki so ga pesniki in slikarji vedno občudovali in hvalili. Zgodovinsko mestno središče, ki se je razvilo v 17. in 18. stoletju, je še vedno ohranilo stare lesene stavbe, ki tvorijo majhne in ozke ulice. Najstarejša lesena stavba v Aktuelleju, postavljena leta 1670, stoji v bližini mestnega trga. Stara mestna hiša je bila zgrajena v 17. stoletju. Mestni trg je bil že od samega začetka naselja kraj, kjer so se zbirali meščani. Tradicionalni utrip mesta je mogoče najbolje občutiti na osrednjem trgu, prizorišču razstav tkalcev, tradicionalnih praznovanj in drugih dogodkov. [[Slika:Ventas rumba, 13.05.2012.jpg|thumb|250px|Slap Venta]] '''Slap Venta''' ([[Ventas rumba]]) je najširši naravni slap v Evropi. Širok je 249 metrov, ob poplavah 275 metrov, in visok 1,8 do 2,2 metra.<ref name="ltravel">{{Cite web|url=http://www.latvia.travel/en/sight/venta-waterfall|title=The Venta Waterfall. The Widest waterfall in Europe. Latvia Travel|website=www.latvia.travel|language=en|access-date=13 March 2017}}</ref><ref name="When">[http://whenonearth.net/whenonearth/2014/10/07/latvias-venta-rapid-widest-shortest-rapid-europe/ When on Earth/Latvia’s Venta Rapid: The Widest (and Shortest) Rapid in Europe]</ref> Povezan je s številnimi legendami in zgodovinskimi dogodki. Spomladi je mogoče opazovati ribe, ki skačejo čezenj. Zaradi rib je bila Kuldīga nekoč znana kot ''"kraj, kjer so v zraku lovili losose"''. Stari '''opečnati most''' čez Vento je bil zgrajen leta 1874 in je najdaljši tovrstni most v Evropi. Dolg je 164 metrov. Zgrajen je bil po standardih iz 19. stoletja, širok 8 metrov, da sta se lahko na njem srečala dva vozova. Most ima sedem opečnatih lokov. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] sta bila dva razpona razstreljena. Vsakoletna tradicija v kresni noči je postala "Dirka golih" čez most.<ref>{{cite news|title=LUSTĪGU LĪGOŠANU: Jāņu naktī Kuldīgā kā katru gadu notiks pliko skrējiens|url=http://nra.lv/latvija/176435-lustigu-ligosanu-janu-nakti-kuldiga-ka-katru-gadu-notiks-pliko-skrejiens.htm|access-date=9 September 2016|publisher=nra.lv|date=22 June 2016|language=lv}}</ref> [[Slika:Kuldiga bridge.jpg|thumb|right|''Opečnati most'' čet Vento]] '''Reka Alekšupīte''' teče neposredno ob zidovih številnih stavb, zato Kuldīgo imenujejo Latvijske Benetke. Stavbe v središču mesta so bile zgrajene kot predmestje Kuldīge. Med [[Velika severna vojna|veliko severno vojno]] je švedska vojska leta 1701 napadla grad Kuldīga. Leta 1709 je grad postal neprimeren za bivanje, v 19. stoletju pa so ruševine gradu odstranili. '''Slap Alekšupīte''' je bil ustvarjen v 17. stoletju, da bi vodno energijo potoka uporabili za delovanje prve papirnice v Aktuelleju. Na Alekšupīteju vsako leto poteka tekma, na kateri tekmovalci tečejo neposredno po dnu reke. Prva '''cerkev sv. Katarine''' je zgrajena leta 1252. Kasneje je bila zgrajena nova cerkev v baročnem slogu z baročnimi lesenimi rezbarijami na oltarju. Cerkev je dobila ime po sv. Katarini, zavetnici mesta. V tej cerkvi je bil krščen vojvoda Jakob, eden od najuspešnejših vladarjev Vojvodstva Kurlandije in Semgalije. Jakob se je tukaj tudi poročil tudi s princeso Ludoviko Charlotto Brandenburško. [[Slika:Kuldīga, kostel svaté Kateřiny.jpg|200px|thumb|Cerkev sv. Katarine]] '''Ulica Liepājas''' je ulica za pešce z več stavbami iz 17. do 20. stoletja z zanimivimi vrati in posebnimi okni. '''Muzej kiparstva''' kiparke Livije Rezevske je bil ustanovljen leta 2003. Obiskovalci si lahko ogledajo več kot 15 skulptur, ki predstavljajo latvijski narod, njegovo moč, enotnost in ljubezen. '''Peščene jame Riežupe''' so najdaljši jamski labirint v Latviji. Dolg je približno 2 km, za obiskovalce 460 metrov. Med vladavino vojvode Jakoba so pesek iz peščenih jam Riežupe z ladjami odvažali v tujino kot surovino za [[steklo]]. ===Sinagoga=== Ena največjih stavb v Kuldīgi (Ulica 1905, št. 6), znana po svoji razkošni notranjosti iz marmorja z pozlačenimi detajli, je judovska [[sinagoga]]. Dokumenti v starodavni [[Hebrejščina|hebrejščini]], ki opisujejo njeno gradnjo leta 1875, so zdaj v Okrajnem muzeju Kuldīge. Zgrajena je bila v času vladavine carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] in bila središče živahne judovske skupnosti. Sinagoga je bila del večjega kompleksa s sosednjo molilnico, judovskim grobom in judovsko šolo, ki še stojijo. Judovska skupnost je bila aktivna že od naselitve v 16. stoletju. Večina prvih priseljencev je prišla iz severozahodnih nemških ozemelj. Kasneje so nemiri na [[Poljska|Poljskem]] sredi 17. stoletja povzročili pritok Judov iz te regije. Od 18. stoletja je judovsko prebivalstvo igralo aktivno vlogo v gospodarskem življenju pokrajine. Leta 1941 je sinagoga postala past, v katero so nacisti in njihovi latvijski simpatizerji zaprli vse kuldiške Jude in jih tam zadrževali več dni. Zatem so jih razdelili v manjše skupine in postrelili v bližnjih gozdovih. Kmalu po iztrebljenju Judov so Nemci v sinagogi uredili skladišče za hrano. Kasneje, v prvih letih [[Sovjetska zveza|sovjetske]] oblasti, je bila v njej žitnica, ki je bila nekaj let kasneje opuščena. Leta 1958 so sinagogo preuredili v kino Aktuelle. Kino je imel 450 sedežev in čitalnico. Kino je ostal do leta 2003. Po tem letu sta bila v sinagogi tudi kavarna in nočni klub. Leta 2011 je bila sinagoga popolnoma preurejena v osrednjo mestno knjižnico in prostor za družabne dogodke. Stavba v sedanjem stanju je veličastna in popolna, vendar brez zunanjih znakov judovske zgodovine stavbe, kot je [[Davidova zvezda]]. Strešni okraski, ki jih je mogoče videti na starih fotografijah sinagoge, še vedno manjkajo. Zatrepe na obeh straneh stavbe označujejo trije goli podstavki, podobni dimnikom. Od avgusta 2017 je na stavbi spominska plošča, ki pojasnjuje njeno zgodovino. ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="130"> File:Kuldīgas vēsturiskais centrs (3).jpg|Ulica v starem delu mesta File:Kuldīga sinagogue, now a library.jpg|Sinagoga, zdaj mestna knjižnica File:Hercoga aptieka Baznīcas iela.jpg|Nekdanja vojvodova lekarna File:Kuldīga, Kurzeme, Latvija, Gājēju iela.jpg|Mestna ulica File:Baznīcas iela 2-6 Kuldiga.jpg|Stare hiše z mestno hišo v ozadju File:Pilsdzirnavas (3).jpg|Vodni mlin kuldiškega gradu File:Kuldiga-tourist information.JPG|Turistični informacijski urad File:Kuldiga-Stadion.JPG|Mestni stadion </gallery> ==Pomembni meščani== * Jakob Kettler (1610–1682), vojvoda Kurlandije in Semgalija * Zelig Kalmanovič (1885–1944), judovski filolog, prevajalec in zgodovinar * Ben-Zion Harel (1892–1972), judovski zdravnik in politik * Max Weinreich (1894–1969), jezikoslovec * James Martin Eder (1838-1921), pionir sladkorne industrije v Kolumbiji * Aivis Ronis (rojen 1968), politik in diplomat * Jānis Miņins (rojen 1980), voznik boba * Dana Reizniece-Ozola (rojena 1981), političarka in šahistka * Jānis Šmēdiņš (rojen 1987), igralec odbojke na pesku * Roberts Ozols (rojen 1995), nogometaš ==Pobratena mesta== *{{flagicon|NOR}} Drøbak, [[Norveška]] *{{flagicon|GER}} Geesthacht, [[Nemčija]] *{{flagicon|GEO}} [[Mtskheta]], [[Gruzija]] ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Latviji]] qt3s9n8g0u092jtlk04n75f3ygku2m1 0 602510 6675032 2026-05-12T18:29:00Z XJaM 3 N 6675032 wikitext text/x-wiki {{short description|Poljska mesečna poljudnoznanstvena revija.}} {{Infobox magazine | title = Delta | image_file = | caption = | frequency = [[mesečnik|mesečno]] | founder = | founded = | firstdate = 1974{{r|plaw-2009}} | editor = [[Szymon Charzyński]]{{r|spl02}}{{r|spl03}} | country = {{POL}} | based = [[Varšava]] | language = [[poljščina]] | website = {{URL|http://www.deltami.edu.pl|deltami.edu.pl}} | issn = 0137-3005 }} [[slika:Zamowienie artykulu.jpg|thumb|right|220px|Odgovor [[Roman Sikorski|Romana Sikorskega]] na prošnjo za naročilo prvega članka v ''Delti'', 1973.]] '''''Delta''''' ({{langx|pl|Delta}}) je [[Poljska|poljska]] [[mesečnik|mesečna]] [[poljudnoznanstvena revija]], posvečena predvsem [[matematika|matematiki]],{{r|bart-2016}} [[fizika|fiziki]],{{r|meis-2016}} [[astronomija|astronomiji]], [[računalništvo|računalništvu]] in [[biologija|biologiji]],{{r|fiku-2018}} ki jo izdaja [[Univerza v Varšavi]] v sodelovanju s štirimi poljskimi [[znanstveno društvo|znanstvenimi društvi]]: * [[Poljsko matematično društvo]] (PTM) * [[Poljsko fizikalno društvo]] (PTF) * [[Poljsko astronomsko društvo]] (PTA){{r|spl00}} * [[Poljsko računalniško društvo]] (PTI) Izhaja od leta 1974{{r|plaw-2009}} (s kratkim premorom med [[vojno stanje na Poljskem (1981–1983)|vojnim stanjem na Poljskem]] med letoma 1981 in 1983). Vsebina ''Delte'' je namenjena dijakom in študentom ter raziskovalcem. Članke pišejo predvsem raziskovalci, ki delajo na [[:kategorija:Univerze na Poljskem|poljskih univerzah]], vendar reviji prispevajo tudi študenti.{{r|spl01}} Glavni urednik od leta 2018 je Szymon Charzyński.{{r|spl02}}{{r|spl03}} Leta 2024 je revija prejela veliko nagrado na tekmovanju »[[Popularizoror znanosti (tekmovanje)|Popularizator znanosti]]«, ki ga organizirata [[Poljska tiskovna agencija]] (PAP) in [[Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo (Poljska)|Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo]] (MNiSW).{{r|kacz-2024}} Obrazložitev velike nagrade tekmovanja »Popularizator znanosti« za leto 2024 se je glasila:{{r|kacz-2024}} »Za pol stoletja popularizacije matematike, fizike, astronomije in računalništva na zelo visoki ravni. Za sposobnost vključevanja znanstvenikov, doktorskih študentov in učiteljev v te dejavnosti. Za visoko vsebinsko in uredniško kakovost svojih publikacij.« == Zgodovina == Revija je začela izhajati začela leta 1974{{r|spl04}} {{snd}} čeprav je poskusna naklada prve številke v nakladi 50 izvodov izšla že 8. decembra 1973,{{r|spl05}} s kratkim premorom po uvedbi [[vojno stanje na Poljskem (1981–1983)|vojnega stanja]]. Od ustanovitve revije do 30. septembra 2018 je bil njen glavni urednik [[Marek Kordos]]. Od 1. oktobra 2018 je glavni urednik [[Szymon Charzyński]]. Predsedniki uredniškega odbora, ki so zaporedoma delovali od leta 1974, so bili: [[Leon Jeśmanowicz]], [[Grzegorz Białkowski]], [[Janusz Zakrzewski]], [[Wojciech Żakowski]], Marta Kicińska-Habior, [[Wiesław Żelazko]], [[Jan Gaj]], [[Michał Konrad Nawrocki]] in [[Krzysztof Ciesielski (matematik)|Krzysztof Ciesielski]]. Članke najpogosteje pišejo akademski delavci poljskih univerz in tehniških univerz {{snd}} zlasti tisti, ki so povezani s predmetnikom revije {{snd}} ter študenti. Stavljenje se izvaja s sistemom [[TeX]]. Od februarja 2020 je cena ene številke določena na 5,50 PLN. Od leta 1982 revija gosti Ligo za reševanje problemov Fakultete za matematiko, informatiko in mehaniko (Klub 44M), od leta 1985 pa Ligo za reševanje problemov Fakultete za fiziko Univerze v Varšavi in uredniški odbor ''Delte'' (Klub 44F). Vsaka številka vsebuje objavo problemov {{snd}} trenutno dva na predmet {{snd}} tako iz matematike kot iz fizike. Oddane rešitve oceni ustrezni urednik rubrike {{snd}} ko reševalci zberejo 44 točk, so sprejeti v klub. Klub 44M že od ustanovitve vodi [[Marcin Emil Kuczma]], klub 44F pa vodijo Andrzej Nadolny, Jerzy Brojan in Elżbieta Zawistowska. Od leta 1990 eno stran v vsaki številki revije zaseda samostojna priloga. Pripravljajo jo sodelavci zunaj uredništva, ki sodelujejo z ''Delto''. Te priloge so bile v kronološkem vrstnem redu: »Epsilon« (Krzysztof Ciesielski, 1992&ndash;1997), »Gammalimatias« ([[Jarosław Wróblewski]], 1998&ndash;2004), »Deltoid« (Joanna Jaszuńska, 2009–2018) in »Kącik początkującego olimpijczyka« (Bartłomiej Bzdęga, od leta 2019). Od leta 1980 vsaka številka ''Delte'' vsebuje kratko astronomsko kolumno z naslovom »Patrz w niebo« (Poglej v nebo). Zaporedoma so jo uredili: [[Tomasz Chlebowski]], Joanna Udalska, Tomasz Kwast, [[Michał Bejger]], [[Katarzyna Małek]] in Anna Durkalec. == Dekanova nagrada za najboljši članek v ''Delti'' == Dekana Fakultete za fiziko in Fakultete za matematiko, informatiko in mehaniko Univerze v Varšavi podeljujeta dekanovo nagrado za najboljši članek, objavljen v reviji ''Delta'' v preteklem študijskem letu. Nagrajenci:{{r|spl06}} {| class="wikitable" |+ ! študijsko leto ! avtorji ! naslov ! številka revije |- | 2001/02 | Magdalena Sroczyńska-Kożuchowska | {{ubl|''Pluton {{snd}} planet ali planetoid?''|''Pluton {{snd}} planeta czy planetoida?''}} | 8/2002 |- | 2002/03 | {{ubl|Andrzej Hryczuk|Robert Żak}} | {{ubl|''Modri gozd''|''Niebieski las''}} | 8/2003 |- | 2003/04 | [[Paweł Strzelecki (matematik)|Paweł Strzelecki]] | {{ubl|''Domneva Poincaréja''|''Hipoteza Poincarégo?''}} | 1/2004 |- | 2004/05 | Janusz Skalski | {{ubl|''Svetlobni kvanti''|''Kwanty światła''}} | 6/2005 |- | 2005/06 | [[Andrzej Niedzielski]] | {{ubl|''Točne meritve zvezdnih radialnih hitrosti''|''Precyzyjne pomiary radialnych prędkości gwiazd''}} | 9/2006 |- | 2006/07 | Agnieszka Bzowska | {{ubl|''Tri prevare virusa gripe''|''Trzy oszustwa wirusa grypy''}} | 12/2006 |- | 2007/08 | Tomasz Bartnicki | {{ubl|''Največje število na svetu''|''Największa liczba na świecie''}} | 3/2008 |- | 2008/09 | [[Marcin Emil Kuczma]] | {{ubl|''Zgodovina sveta, merjena v fakultetah''|''Dzieje świata faktoriałem odmierzane''}} | 4/2009 |- | 2010/11 | Piotr Różański | {{ubl|''Koliko prednikov imamo?''|''Ilu mamy przodków?''}} | 4/2011 |- | 2009/10 | {{ubl|Aleksander M. Kubica|Wiktor A. Pilewski}} | {{ubl|''Kako fokusirati svetlobo s tiskalnikom in folijo &ndash; in kaj lahko iz tega nastane''|''Jak skupiać światło przy użyciu drukarki i folii i co z tego wyniknąć może''}} | 5/2010 |- | 2011/12 | [[Damian Niwiński]] | {{ubl|''Nemogoča bližnjica''|''Niemożliwy skrót''}} | 8/2012 |- | 2012/13 | [[Przemysław Kiciak]] | {{ubl|''Najlepše božično drevo''|''Najładniejsza choinka''}} | 4/2013 |- | 2013/14 | {{ubl|Urszula Foryś|Paweł Matejek}} | {{ubl|''O zanimivi uporabi modela plenilec-plen''|''O pewnym ciekawym zastosowaniu modelu drapieżnik-ofiara''}} | 8/2014 |- | 2014/15 | Lech Falandysz | {{ubl|''Potovanje na Mars''|''Wycieczka na Marsa''}} | 8/2015 |- | 2015/16 | {{ubl|Barbara Ciesielska|Agnieszka Kowalczyk}} | {{ubl|''Tam kjer je matematika''|''Tam gdzie matematyka''}} | 6/2015 |- | 2016/17 | Marek Grad | {{ubl|''Kako preučujemo globoko notranjost Zemlje?''|''Jak badamy głębokie wnętrze Ziemi?''}} | 11/2016 |- | 2017/18 | Michał Tarnowski | {{ubl|''Skozi eter do teorije relativnosti''|''Przez eter do teorii względności''}} | 6/2018 |- | 2018/19 | Piotr Pikul | {{ubl|''Sledi matematiki''|''Matematyka torowa''}} | 8/2019 |- | 2019/20 | [[Piotr Fita]] | {{ubl|''Orodja iz svetlobe''|''Narzędzia zrobione ze światła''}} | 4&ndash;5/2020 |- | 2020/21 | Jan Sołek | {{ubl|''Njegovo lordstvo, Mali mehurček''|''Jaśnie Pan bąbelek''}} | 1/2021 |- | 2021/22 | Stanisław Cichomski | {{ubl|''Kako vreči kovanec''|''Jak rzucić monetą''}} | 6/2022 |- | 2022/23 | {{ubl|Jan Turczynowicz|Radost Waszkiewicz}} | {{ubl|''Navijanje medu''|''Nawijanie miodu''}} | 11/2022 |- | 2023/24 | Jadwiga Czyżewska | {{ubl|''Širina koloteka''|''Szerokość ścieżkowa''}} | 9/2024 |- | 2024/25 | Maria Pieczarka | {{ubl|''O najslabši metodi obešanja slik''|''O najgorszej metodzie wieszania obrazków''}} | 8/2025 |} == Tekmovanje študentskih matematičnih del == Leta 1978 sta uredništvo revije ''Delta'' in Poljsko matematično društvo (PTM) začela organizirati tekmovanje študentskih matematičnih del (KUPzM).{{r|spl07}} Tekmovanje je bilo nato poimenovano po [[Paweł Domański|Pawłu Domańskem]].{{r|spl08}} Prispevki za tekmovanje zajemajo različne veje matematike, kot so: * [[temelji matematike]] {{snd}} [[matematična logika]] in [[teorija množic]], * [[algebra]], * [[geometrija]], * [[teorija grafov]], * [[matematična analiza]], * [[verjetnostni račun]]. Nagrajenci prejmejo denarne nagrade in medalje {{snd}} zlato, srebrno in bronasto {{snd}} čeprav so bili v nekaterih primerih na eni sami podelitvi podeljeni dve zlati medalji ali pa sploh nobena.{{r|spl07}} Trenutna sestava žirije je: Adam Gregosiewicz, Andrzej Komisarski (predsednik), [[Zdzisław Pogoda]], Łukasz Rajkowski in Daniel Strzelecki.{{r|spl09}} {| class="wikitable mw-collapsible" |+ Nagrajenci{{r|spl10}} ! ! leto ! {{efn|name="op00"}} ! nagrajenci ! naslov dela |- | rowspan="3" |1 | rowspan="3" |1978 | Z | [[Paweł Domański]] | {{ubl|''[[Fibonaccijevo število]]''|''Liczby Fibonacciego''}} |- | S | Urszula Łach | {{ubl|''[[diferencialna enačba|Diferencialne enačbe]] in nekatere njihove uporabe v fiziki''|''Równania różniczkowe i niektóre ich zastosowania w fizyce''}} |- | B | Bogusława Grzywacz |{{ubl|''[[analitična geometrija|Analitična]] predstavitev [[afina preslikava|afine preslikave]] [[ravnina|ravnine]]''|''Przekształcenie afiniczne płaszczyzny na płaszczyznę w ujęciu analitycznym''}} |- | rowspan="3" | 2 | rowspan="3" | 1979 | Z | {{ubl|[[Dorota Kuchta]]|[[Piotr Ponikowski]]}} | {{ubl|''[[diofantska enačba|Diofantske enačbe]] prve stopnje''|''Równania diofantyczne pierwszego stopnia''}} |- | S | Marek Kubowicz | {{ubl|''[[funkcijska enačba|Funkcijske enačbe]]''|''Równania funkcyjne''}} |- | B | Anna Brzezińska | {{ubl|''[[Neenakost]]i in njihova uporaba''|''Nierówności i ich zastosowania''}} |- | rowspan="3" | 3 | rowspan="3" | 1980 | Z | Zbigniew Jelonek | {{ubl|''Določena analogija''|''Pewna analogia''}} |- | S | Robert Cozaś | {{ubl|''Nekatere [[rekurenčna enačba|rekurenčne enačbe]] in njihova uporaba v teoriji [[verižni ulomek|verižnih ulomkov]]''|''Pewne równania rekurencyjne i ich zastosowanie w teorii ułamków łańcuchowych''}} |- | B | Waldemar Hołubowski | {{ubl|''Inverzija''|''Inwersja''}} |- | rowspan="3" | 4 | rowspan="3" | 1981 | Z | Jarosław Wróblewski | {{ubl|''O [[kongruenca]]h v [[kolobar (algebra)|kolobarju]] [[algebrsko celo število|algebrskih celih števil]]''|''Wokół kongruencji w pierścieniu liczb algebraicznych całkowitych''}} |- | S | Jacek Rzeźnikowski | {{ubl|''Elementi [[metrična geometrija|metrične geometrije]]''|''Elementy geometrii metrycznej''}} |- |B |Elżbieta Ziarko | {{ubl|''[[metrični prostor|Metrike mestnih četrti]] in njihove posledice v [[planimetrija|planimetriji]]''|''Metryka miejska i jej konsekwencje w planimetrii''}} |- | rowspan="3" | 5 | rowspan="3" | 1982 | Z | [[Mariusz Skałba]] | {{ubl|''O nekem problemu v [[elementarna teorija števil|elementarni teoriji števil]]''|''O pewnym problemie z elementarnej teorii liczb''}} |- | S | Janusz Kalinowski | {{ubl|''[[ploskev|Ploskve]] drugega reda in risanje [[kvadrik]]ov z računalnikom''|''Powierzchnie stopnia drugiego i rysowanie kwadryk za pomocą komputera''}} |- | B | Mirosław Matlęga | {{ubl|''Rezi na [[enostranska ploskev|enostranskih ploskvah]]''|''Rozcięcia powierzchni jednostronnych''}} |- | rowspan="3" | 6 | rowspan="3" | 1983 | Z | Jacek Kaleta | {{ubl|''Izrek o določeni posebni metodi [[integral|integracije]]''|''Twierdzenie o pewnej szczególnej metodzie całkowania''}} |- | S | Wojciech Wałecki | {{ubl|''Na milnih filmih''|''O błonach mydlanych''}} |- | B | Henryk Łukomski | {{ubl|''Negacija n-mestnih števil in pridobitev negacije rezultatov v [[desetiški številski sistem|desetiškem sistemu]] brez pretvorbe v [[dvojiški številski sistem|dvojiški sistem]].''|''Negacje liczb n-cyfrowych oraz otrzymywanie wyników negacji w układzie dziesiątkowym bez zamiany na układ dwójkowy''}} |- | rowspan="3" |7 | rowspan="3" |1984 | Z | [[Michał Stanisław Wojciechowski]] | {{ubl|''O določeni razporeditvi središčnosimetričnih likov''|''O pewnym rozkładzie figur środkowo symetrycznych''}} |- | S | Bogdan Pelc | {{ubl|''Uporaba [[modularna aritmetika|kongruence]] pri določanju [[kriteriji deljivosti|kriterijev deljivosti]] v poljubnem [[številski sistem|številskem sistemu]]''|''Zastosowanie kongruencji w znajdowaniu cech podzielności w dowolnym układzie liczbowym''}} |- | B | Joanna Karwowska | {{ubl|''Potenciranje [[matrika|matrik]]''|''Potęgowanie macierzy czwórników''}} |- | rowspan="2" | 8 | rowspan="2" | 1985 | Z | Piotr Hajłasz | {{ubl|''O določeni metodi dokazovanja neenakosti''|''O pewnej metodzie dowodzenia nierówności''}} |- | S | Bogdan Pelc | {{ubl|''O določeni [[topološka invarianta|topološki invarianti]] [[polieder|poliedrov]] v n-razsežnem prostoru''|''O pewnym niezmienniku topologicznym wielościanów w przestrzeni n-wymiarowej''}} |- | 9 | 1986 | Z | Piotr Jędrzejewicz | {{ubl|''O nekaterih lastnostih [[evklidski prostor|evklidskih prostorov]]''|''O pewnych własnościach przestrzeni euklidesowych''}} |- | rowspan="2" | 10 | rowspan="2" | 1987 | Z | Andrzej Żuk | {{ubl|''Opis [[togi premik|togih premikov]] izbranih metričnih prostorov''|''Opis izometrii wybranych przestrzeni metrycznych''}} |- | B | Lucyna Dziedzic | {{ubl|''Teorija lačne koze''|''Teoria głodnej kozy''}} |- | rowspan="2" | 11 | rowspan="2" | 1988 | Z | Andrzej Daniluk | {{ubl|''O nekaterih transformacijah ravnine''|''O pewnych przekształceniach płaszczyzny''}} |- | S | Adam Czornik | {{ubl|''[[Steinerjev izrek|Steinerjev]] in [[Mohr-Mascheronijev izrek|Mascheronijev izrek]]''|''Twierdzenia Steinera i Mascheroniego''}} |- | rowspan="3" | 12 | rowspan="3" | 1989 | Z | [[Krzysztof Oleszkiewicz]] | {{ubl|''Skakanje po [[stožnica]]h''|''Skacząc po stożkowych''}} |- | S | Rafał Kapelko | {{ubl|''[[diferencialni račun|Diferencialni]] in [[integralni račun]] funkcij naravne spremenljivke''|''Rachunek różniczkowy i całkowy funkcji zmiennej naturalnej''}} |- | B | Katarzyna Trójca | {{ubl|''[[limita funkcije|Limita]] [[kompozitum funkcij|kompozituma funkcij]]''|''Granica złożenia funkcji''}} |- | rowspan="3" | 13 | rowspan="3" | 1991 | Z | Marcin Kasperski | {{ubl|''27 [[konveksna množica|konveksnih množic]] brez [[točkovna simetrija|središčne simetrije]]''|''27 zbiorów wypukłych bez środka symetrii''}} |- | S | [[Grzegorz Zwara]] | {{ubl|''Skupne [[negibna točka|negibne točke]] komutirajočih [[polinom]]ov''|''Wspólne punkty stałe wielomianów komutujących''}} |- | B | Małgorzata Sęk | {{ubl|''[[lomljenka|Lomljene]] spirale''|''Łamane spiralne''}} |- | rowspan="2" | 14 | rowspan="2" | 1992 | Z | Marek Pycia | {{ubl|''Določene funkcionalne neenakosti''|''Pewne nierówności funkcyjne''}} |- | B | Krystian Witkowski | {{ubl|''O določenih rekurzivnih [[zaporedje|zaporedjih]]''|''O pewnych ciągach rekurencyjnych''}} |- | rowspan="2" | 15 | rowspan="2" | 1993 | S | Ilona Królak | {{ubl|''[[Binomski koeficient]] {{snd}} alternativni pogled''|''Symbol Newtona {{snd}} inaczej''}} |- | B | Roman Wencel | {{ubl|''Branje [[Wacław Franciszek Sierpiński|Sierpińskega]]''|''Czytając Sierpińskiego''}} |- | rowspan="2" | 16 | rowspan="2" | 1994 | S | Piotr Wojciech Śniady | {{ubl|''Geometrijski dokazi izrekov o [[Fareyjevo zaporedje|Fareyjevih ulomkih]]''|''Geometryczne dowody twierdzeń dotyczących ułamków Fareya''}} |- | B | Piotr Matusiewicz | {{ubl|''Geometrična ilustracija najpogostejših algebrskih sredstev''|''Ilustracja geometryczna najczęściej spotykanych średnich algebraicznych''}} |- | rowspan="3" | 17 | rowspan="3" | 1995 | Z | Tomasz Osman | {{ubl|''Večrazsežna posplošitev [[Bézoutov izrek|Bézoutovega izreka]]''|''Wielowymiarowe uogólnienie twierdzenia Bezouta''}} |- | S | {{ubl|[[Krzysztof Cyprian Krupiński ]]|Karol Tokarczyk}} | {{ubl|''Prekrivanje več figur znotraj mnogokotnikov''|''Nakładanie się wielu figur wewnątrz wielokątów''}} |- | B | Rafał Łochowski | {{ubl|''Razmerja med [[limita zaporedja|konvergenco in divergenco]] določenih [[vrsta (matematika)|vrst]]''|''Zależności między zbieżnością i rozbieżnością pewnych szeregów''}} |- | rowspan="3" | 18 | rowspan="3" | 1996 | Z | Michał Stukow | {{ubl|''Kratka zgodovina dokaza določenega [[izrek]]a''|''Krótka historia dowodu pewnego twierdzenia''}} |- | S | [[Adam Osękowski]] | {{ubl|''Uporaba [[kompleksno število|kompleksnih števil]] v geometrijskih problemih''|''Zastosowanie liczb zespolonych w zadaniach geometrycznych''}} |- | B | {{ubl|Tomasz Kowalski|Artur Wirowski}} | {{ubl|''[[Kriteriji deljivosti]] števil''|''Cechy podzielności liczb''}} |- | rowspan="2" | 19 | rowspan="2" | 1997 | Z | {{ubl|Grzegorz Kapustka|Michał Kapustka}} | {{ubl|''O nekaterih lastnostih sodostranskih poligonov, [[včrtana krožnica|včrtanih]] in [[očrtana krožnica|očrtanih okrog krožnic]]''|''O pewnych własnościach parzystokątów wpisanych i opisanych na okręgach''}} |- | B | Maciej Mostowski | {{ubl|''O polinomih s [[celo število|celoštevilskimi vrednosti]], ki so [[kvadrat (algebra)|kvadrati]] celih števil''|''O wielomianach przyjmujących w liczbach całkowitych wartości będące kwadratami liczb całkowitych''}} |- | rowspan="2" | 20 | rowspan="2" | 1998 | S | {{ubl|Michał Ślęzak|Michał Tkacz}} | {{ubl|''[[Sfera]] dvanajstih [[točka (geometrija)|točk]]''|''Sfera dwunastu punktów''}} |- | B | Jakub Gismatullin | {{ubl|''O nekaterih lastnostih [[vsota|vsote]] [[števka|števk]]''|''O pewnych własnościach sumy cyfr''}} |- | rowspan="2" | 21 | rowspan="2" | 1999 | Z | Jakub Onufry Wojtaszczyk | {{ubl|''O številu razdelitev [[konveksni mnogokotnik|konveksnega]] [[mnogokotnik]]a na [[paralelogram]]e''|''O liczbie podziałów wielokąta wypukłego na równoległoboki''}} |- | S | {{ubl|Łukasz Kamiński|Paweł Rochman}} | {{ubl|''Vsote z binomskimi koeficienti''|''Sumy ze współczynnikami Newtona''}} |- | rowspan="2" | 22 | rowspan="2" | 2000 | S | Piotr Sulich | {{ubl|''[[Zasuk]] za [[kot]] v ravnini: uporaba in lastnosti''|''Obrót o kąt na płaszczyźnie: zastosowania i własności''}} |- | S | Mirosław Żwiryn | {{ubl|''Uvod v teorijo matrik nD''|''Wstęp do teorii macierzy nD''}} |- | rowspan="4" | 23 | rowspan="4" | 2001 | Z | Juliusz Jabłecki | {{ubl|''O določeni [[funkcijska enačba|funkcijski enačbi]]''|''O pewnym równaniu funkcyjnym''}} |- | S | Piotr Sulich | {{ubl|''Analogija med [[Fibonaccijevo zaporedje|Fibonaccijevim zaporedjem]] in poljubnimi linearnimi [[rekurzija]]mi''|''Analogia ciągu Fibonacciego i dowolnych rekurencji liniowych''}} |- | B | Łukasz Brzyski | {{ubl|''[[Eulerjeva premica]] in njene lastnosti''|''Prosta Eulera i jej własności''}} |- | W | Jan Kowal | {{ubl|''Ne samo s šestilom in ravnilom''|''Nie tylko cyrklem linijką''}} |- | rowspan="4" | 24 | rowspan="4" | 2002 | Z | Wiesław Zajiczek | {{ubl|''Matematični modeli klasičnih [[prostor-čas|prostorsko-časovnih]] [[matematična singularnost|singularnosti]]''|''Matematyczne modele osobliwości czasoprzestrzeni klasycznych''}} |- | B | Łukasz Lach | {{ubl|''Reševanje izbranih problemov iz [[planimetrija|planimetrije]] in [[algebra|algebre]] z uporabo kompleksnih števil''|''Rozwiązywanie wybranych problemów planimetrii algebry przy zastosowaniu liczb zespolonych''}} |- | B | Krzysztof Rutczyński | {{ubl|''Anatomija [[Mandelbrotova množica|Mandelbrotove množice]] in njena povezava s [[Fibonaccijevo zaporedje|Fibonaccijevim zaporedjem]]''|''Anatomia zbioru Mandelbrota jej związek z ciągiem Fibonacciego''}} |- | W | Jakub Staromłyński | {{ubl|''Rekurzija in [[generativna funkcija|generativne funkcije]]''|''Rekurencja i funkcje tworzące''}} |- | rowspan="8" | 25 | rowspan="8" | 2003 | Z | Marcel Kołodziejczyk | {{ubl|''Težavna tehtnica in posplošen problem lažnih kovancev''|''Waga szalkowa i uogólniony problem fałszywej monety''}} |- | Z | Aleksandra Kwiatkowska | {{ubl|''O obstoju [[zvezna funkcija|zvezne funkcije]], ki vsako vrednost sprejme predpisano število krat''|''O istnieniu funkcji ciągłej, przyjmującej każdą wartość z góry zadaną ilość razy''}} |- | S | Juliusz Jabłecki | {{ubl|''O razredčitvah množice [[naravno število|naravnih števil]] in P-[[harmonična vrsta|harmonični vrsti]]''|''O rozrzedzeniach zbioru liczb naturalnych i szeregach P-harmonicznych''}} |- | B | Krzysztof Mroczek | {{ubl|''[[Problem trgovskega potnika]]''|''Problem komiwojażera''}} |- | B | Piotr Szafruga | {{ubl|''Večrazsežni muzej in njegovi varuhi''|''Wielowymiarowe muzeum i jego strażnicy''}} |- | W | {{ubl|Juliusz Jabłecki|Lech Stawikowski}} | {{ubl|''O urejanju odvisnosti naključnih [[vektor (matematika)|vektorjev]], povezanih z določenim razredom funkcij''|''O porządkowaniu zależności wektorów losowych związanym z pewną klasą funkcji''}} |- | W | Arkadiusz Męcel | {{ubl|''O [[Morleyjev izrek o tretjinjenju|Morleyjevem izreku]] za funkcije višjih razsežnosti''|''O twierdzeniu Morleya do funkcji na wymiar''}} |- | W | Robert Obryk | {{ubl|''O skriti deljivosti polinomov z eno spremenljivko''|''O ukrytej podzielności wielomianów jednej zmiennej''}} |- | rowspan="4" | 26 | rowspan="4" | 2004 | Z | Marcin Pitera | {{ubl|''[[invarianta (matematika)|Invariante]] v geometriji''|''Niezmienniki w geometrii''}} |- | S | Agnieszka Kałużna | {{ubl|''Posplošitev [[Stewartov izrek|Stewartovega izreka]] na [[tetraeder]]''|''Uogólnienie twierdzenia Stewarta na czworościan''}} |- | B | Lech Stawikowski | {{ubl|''Enomonotonska zaporedja, [[modularna funkcija|modularne funkcije]] in neenakosti''|''Ciągi jednomonotoniczne, funkcje modularne i nierówności''}} |- | W | Arkadiusz Męcel | {{ubl|''[[Fraktal]]ne [[množica|množice]]''|''Zbiory fraktalne''}} |- | rowspan="7" |27 | rowspan="7" |2005 | Z | Michał Marcinkowski | {{ubl|''Euler se približa Nagelu ...''|''Prz(e)chodzi Euler do Nagela...''}} |- | S | Paweł Janica | {{ubl|''Razdelitve evklidskih prostorov''|''Podziały przestrzeni euklidesowych''}} |- | S | Tomasz Warszawski | {{ubl|''O ciklih in klikah''|''O cyklach i klikach''}} |- | B | Arkadiusz Męcel | {{ubl|''Diferencialne simetrije''|''Symetrie różniczkowe''}} |- | B | Marcin Pitera | {{ubl|''Nekaj problemov na [[šahovnica|šahovnici]]''|''Kilka problemów na szachownicy''}} |- | B | Jan Szejko | {{ubl|''[[Simetrala kota]], [[višina trikotnika|višina]] in [[mediana (geometrija)|težiščnica]], ki se sekajo [[šop premic|v eni točki]].''|''Dwusieczna, wysokość i środkowa przecinające się w jednym punkcie''}} |- | W | Jarosław Pyzik | {{ubl|''O vsotah, njihovih lastnostih in uporabi''|''O sumach, ich właściwościach i wykorzystaniu''}} |- | rowspan="6" | 28 | rowspan="6" | 2006 | Z | Jan Szejko | {{ubl|''Zaporedje, ki ima rado neenakosti''|''Ciąg, który lubi nierówności'' |- | S | Krzysztof Dorobisz | {{ubl|''Ostanki energije''|''Reszty potęgowe''}} |- | S | Tomasz Tkocz | {{ubl|''O problemu, povezanem z [[Rollejev izrek|Rollejevim izrekom]]''|''O problemie związanym z twierdzeniem Rolle'a''}} |- | B | Aleksander Kubica | {{ubl|''Od [[Matematična olimpiada|olimpiadnega]] problema do izreka''|''Od zadania olimpijskiego do twierdzenia''}} |- | W | Magdalena Bojarska | {{ubl|''O številu [[ostri kot|ostrih kotov]] v mnogokotniku''|''O liczbie kątów ostrych wielokąta''}} |- | W | Jarosław Pyzik | {{ubl|''Kaj koza je za zajtrk?''|''Co je koza na śniadanie''}} |- | rowspan="8" | 29 | rowspan="8" | 2007 | Z | Tomasz Kobos | {{ubl|''Limitne množice za polinome s [[celo število|celoštevilskimi]] koeficienti''|''Zbiory kresowe dla wielomianów o współczynnikach całkowitych''}} |- | S | Magdalena Bojarska | {{ubl|''O [[Hamiltonov cikel|Hamiltonovih ciklih]] v [[graf (matematika)|grafih]], izpeljanih iz [[drevo (teorija grafov)|dreves]]''|''O cyklach Hamiltona w grafach powstałych z drzew''}} |- | S | Mateusz Pluta | {{ubl|''Uporaba inverzije [[krožnica|krožnic]] pri dokazu izreka o n+2 tangencialnih krožnicah''|''Wykorzystanie inwersji względem okręgu w dowodzie twierdzenia o n+2 okręgach stycznych''}} |- | B | Mikołaj Bińkowski | {{ubl|''O včrtovanju [[trikotnik]]ov v trikotnike in določeni posebni točki''|''O wpisywaniu trójkątów w trójkąty i pewnym szczególnym punkcie''}} |- | B | Przemysław Mazur | {{ubl|''(Ne)rešeni problem v teoriji neenakosti''|''(Nie)rozwiązany problem w teorii nierówności''}} |- | W | Jarosław Pyzik | {{ubl|''Elektronska tehtnica in problem ponarejenih kovancev''|''Waga elektroniczna i problem monety fałszywej''}} |- | W | Danuta Niedziałowska | {{ubl|''Matematična igrača: O [[Wythoffova matrika|Wythoffovi matriki]]''|''Matematyczna zabawka, czyli o macierzy Wythoffa''}} |- | W | Krzysztof Kamil Pisera | {{ubl|''[[delitelj|Deljivost]] naravnih števil''|''Podzielność liczb naturalnych''}} |- | rowspan="5" | 30 | rowspan="5" | 2008 | Z | Joachim Jelisiejew | {{ubl|''[[Neenakosti med srednjimi vrednostmi]]''|''Nierówności między średnimi''}} |- | S | Martha Ubik | {{ubl|''Karakteristične točke na [[Eulerjeva premica|Eulerjevi premici]]''|''Punkty charakterystyczne na prostej Eulera''}} |- | S | Adam Wyrzykowski | {{ubl|''Deljivost števil v vodoravnih vrstah [[Pascalov trikotnik|Pascalovega trikotnika]]''|''Podzielność liczb w poziomych rzędach trójkąta Pascala''}} |- | B | Mikołaj Bińkowski | {{ubl|''[[Hilbertov izrek o ničlah|Nullstellensatz]] v prostorski [[kombinatorika|kombinatoriki]]''|''Nullstellensatz w kombinatoryce przestrzennej''}} |- | B | Jacek Rzeniewicz | {{ubl|''[[numerična metoda|Numerično]] reševanje matematičnih problemov''|''Numeryczne rozwiązywanie problemów matematycznych''}} |- | rowspan="4" | 31 | rowspan="4" | 2009 | S | Martha Ubik | {{ubl|''Ocena vsote dolžin [[diagonala|diagonal]]''|''Oszacowanie sumy długości przekątnych''}} |- | B | Michał Zając | {{ubl|''O določeni igri na grafu''|''O pewnej grze grafowej''}} |- | W | Tomasz Dwojak | {{ubl|''[[Leibnizev izrek (geometrija)|Leibnizev izrek]] in [[izrek o sekantah]] za mnogokotnike''|''Twierdzenie Leibniza oraz twierdzenie o siecznych dla wielokąta''}} |- | W | Maciej Rzeszut | {{ubl|''Karakterizacija [[kompozitum funkcij|kompozituma]] fiksnega števila linearnih [[projekcija (linearna algebra)|projekcij]]''|''Charakteryzacja złożeń ustalonej liczby rzutów liniowych''}} |- | rowspan="5" | 32 | rowspan="5" | 2010 | Z | Michał Miśkiewicz |{{ubl|''Čar množice µ''|''Urok zbioru µ''}} |- | S | Tomasz Pełka | {{ubl|''Kako se spopasti s kolosalno močjo in najti [[grupa|grupo]], ki ima rešitev''|''Jak zabrać się za potężną potęgę i znaleźć Grupę Trzymającą Rozwiązanie''}} |- | S | Mateusz Wróbel | {{ubl|''[[verjetnost|Neverjetnost]] {{snd}} ali: Kako matematik vrže iglo''|''Nieprawdopodobieństwo {{snd}} czyli o tym, jak matematyk rzuca igłą''}} |- | B | Bartosz Górecki | {{ubl|''[[ulomek|Ulomki]] [[srednja vrednost|srednjih vrednosti]], [[neenakosti med srednjimi vrednostmi]]''|''Średnie ułamkowe, [[Nierówności między średnimi|nierówności pomiędzy średnimi]]''}} |- | W | Kamil Piszczek | {{ubl|''[[parabola|Parabole]] in njihove lastnosti''|''Parabole i ich własności''}} |- | rowspan="4" | 33 | rowspan="4" | 2011 | Z | Wojciech Nadara | {{ubl|''O verjetnosti, [[determinanta]]h in cikličnih pokritjih''|''O prawdopodobieństwie, wyznacznikach i pokryciach cyklowych''}} |- | S | Anna Dymek | {{ubl|''[[Sangaku]] {{snd}} japonski navdihi''|''Sangaku {{snd}} japońskie inspiracje''}} |- | S | Aleksander Czarnecki | {{ubl|''Problem določenih zaporedij''|''Problem pewnych ciągów''}} |- | B | Adam Baranowski | {{ubl|''Kompleksna števila v geometriji''|''Liczby zespolone w geometrii''}} |- | rowspan="5" | 34 | rowspan="5" | 2012 | Z | Wojciech Nadara | {{ubl|''K-dobri grafi''|''Grafy k-dobre''}} |- | Z | Bartłomiej Zawalski | {{ubl|''Vrnitev srednjih''|''Powrót średnich''}} |- | S | Dominik Burek | {{ubl|''Na skrivnostni točki <nowiki>442 |X</nowiki>''|''O tajemniczym punkcie <nowiki>442 |X</nowiki>''}} |- | S | Aleksander Horawa | {{ubl|''Končni mterični prostori''|''Skończone przestrzenie metryczne''}} |- | B | Anna Szczepańska | {{ubl|''Naloga o srečanju''|''Zadanie o spotkaniu''}} |- | rowspan="4" | 35 | rowspan="4" | 2013 | Z | Kamil Rychlewicz | {{ubl|''Unarna vrata v [[mnogovrednostna logika|mnogovrednostni logiki]]''|''Bramki unarne w logice wielowartościowej''}} |- | S | Samuel Kozłowski | {{ubl|''[[Miquelov izrek|Miquelova točka]] in sorodne teme v geometrijskih problemih''|''Punkt Miquela i powiązane zagadnienia w zadaniach geometrycznych''}} |- | B | Bartłomiej Grochal | {{ubl|''Skrivnosti [[vsota deliteljev|funkcij σ]] in [[število deliteljev|τ]]: Delitelji naravnih števil''|''Tajemnice funkcji σ oraz τ. Dzielniki liczb naturalnych''}} |- | B | Rafał Żelazko | {{ubl|''Karakterizacija [[particija množice|particije]] največje [[števna množica|števne množice]]''|''Charakterystyka rozbicia zbioru co najwyżej przeliczalnego''}} |- | rowspan="4" | 36 | rowspan="4" | 2014 | Z | Paweł Piwek | {{ubl|''Zgibne krivulje''|''Krzywe przegubowe''}} |- | Z | Artur Zubilewicz | {{ubl|''Stožnice''|''Krzywe stożkowe''}} |- | S | Michał Baran | {{ubl|''Potovanje skozi deljivost vsot kvadratov''|''Przeprawa przez podzielności sum kwadratów''}} |- | S | Kamil Klimkowski | {{ubl|''O določeni funkcijski enačbi''|''O pewnym równaniu funkcyjnym''}} |- | rowspan="6" | 37 | rowspan="6" | 2015 | Z | Tomasz Przybyłowski | {{ubl|''O gradnji na trikotniku''|''O budowaniu na trójkącie''}} |- | Z | Michał Zawalski | {{ubl|''Posplošitev [[Grünbaumov izrek|Grünbaumovega izreka]]''|''Uogólnione twierdzenie Grünbauma''}} |- | S | Filip Rękawek | {{ubl|''O enakostraničnem trikotniku kappa in njegovih lastnostih''|''O równobocznym trójkącie kappa i jego własnościach''}} |- | S | Krzysztof Zamarski | {{ubl|''Komplementarna zaporedja''|''Ciągi komplementarne''}} |- | B | Jadwiga Czyżewska | {{ubl|''Barvanje ravnine, premic in krožnic''|''Kolorowanie płaszczyzny, prostych, okręgów''}} |- |B | {{ubl|Wojciech Niewiara|Michał Stach|Piotr Sikorski|Tobiasz Szemberg}} | {{ubl|''Barvanje ravnine''|''Kolorowanie płaszczyzny''}} |- | rowspan="3" | 38 | rowspan="3" | 2016 | S | Łukasz Kamiński | {{ubl|''Vodniki in največje število parov''|''Przewodniki i pary maksymalne''}} |- | S | Adam Klukowski | {{ubl|''Mnogokotniki s talnimi funkcijami''|''Wielomiany z podłogami''}} |- | B | Grzegorz Dłużewski | {{ubl|''O določeni karakterizaciji paralelepipeda''|''O pewnej charakteryzacji równoległościanu''}} |- | rowspan="3" | 39 | rowspan="3" | 2017 | S | Wojciech Kretowicz | {{ubl|''Deljivost [[fakulteta (funkcija)|fakultet]] in vsota števk''|''Podzielność silni a suma cyfr''}} |- | S | {{ubl|Radosław Peszkowski|Andrzej Szablewski|Tobiasz Szemberg}} | {{ubl|''[[Sylvester-Gallaijev izrek]] o krožnicah''|''Twierdzenie Sylvestera-Gallai dla okręgów''}} |- | W | Małgorzata Róg | {{ubl|''Paradoks prioritet: Igre, ki kljubujejo intuiciji o verjetnosti''|''Paradoks pierwszeństwa, czyli gry zaprzeczające intuicjom o prawdopodobieństwie''}} |- | rowspan="4" | 40 | rowspan="4" | 2018 | Z | Stanisław Hauke | {{ubl|''[[Štirikotnik]]i dvojčki''|''Czworokąty bliźniacze''}} |- | S | Filip Rękawek | {{ubl|''O trikotnikih kappa in njihovih lastnostih''|''O trójkątach kappa i ich własnościach''}} |- | S | Mariusz Trela | {{ubl|''Barvanje premic v <nowiki>|F2p</nowiki>''|''Kolorowanie prostych w <nowiki>|F2p</nowiki>''}} |- | B | Paweł Sawicki | {{ubl|''Razširjeni [[Hexapawn]]''|''Hexapawn wydłużony''}} |- | rowspan="6" | 41 | rowspan="6" | 2019 | Z | Kosma Kasprzak | {{ubl|''Opombe o nekaterih [[limita]]h, ki se pojavljajo v teoriji [[skoraj periodična funkcija|skoraj periodičnih funkcij]]''|''Uwagi na temat pewnych granic występujących w teorii funkcji prawie okresowych''}} |- | Z | Radosław Żak | {{ubl|''Zaporedja treh kvadratov in [[eliptična krivulja|eliptične krivulje]]''|''Ciągi trzech kwadratów i krzywe eliptyczne''}} |- | S | Mikołaj Pater | {{ubl|''Mešana linearna krožnica in njene lastnosti|''Okrąg mixtilinear i jego własności''}} |- | B | Aleksander Bosek | {{ubl|''Izbrane lastnosti [[Perrinovo število|Perrinovih zaporedij]] k-tega reda''|''Wybrane własności ciągów Perrina k-tego rzędu''}} |- | B | Mateusz Scharmach | {{ubl|''Dvorazsežna [[Goldovo zaporedje|Goldova zaporedja]]''|''Dwuwymiarowe ciągi Golda''}} |- | W | Adam Barański | {{ubl|''O deljivosti rešitev [[Pellova enačba|Pellove enačbe]]''|''O podzielności rozwiązań równania Pella''}} |- | rowspan="7" | 42 | rowspan="7" | 2020 | Z | Bartosz Chomiński | {{ubl|''O nekem kriteriju za konvergenco [[trigonometrična vrsta|trigonometričnih vrst]]''|''O pewnym kryterium zbieżności szeregów trygonometrycznych''}} |- | Z | Radosław Żak | {{ubl|''[[Izogonalna konjugacija]] in več lastnosti točke X25''|''Sprzężenie izogonalne i kilka własności punktu X25''}} |- | S | Stanisław Majchrzak | {{ubl|''Od trikotnikov do stožnic: na premici, ki je ni mogoče primerjati z drugimi''|''Od trójkątów do krzywych stożkowych, czyli o prostej innej niż wszystkie''}} |- | B | Daniel Goc | {{ubl|''W-konvergenca funkcij''|''W-zbieżność funkcji''}} |- | B | Piotr Juszczyk | {{ubl|''O zaporedju iz 12. naloge LXX. matematične olimpijade''|''O ciągu z zadania 12. LXX Olimpiady Matematycznej''}} |- | B | Gabriel Kiciński | {{ubl|''O homogeni neenakosti s permutacijami in njenem Shapirojevemu analogu''|''O nierówności jednorodnej z permutacjami i jej Shapiro-podobnym analogu''}} |- | B | Filip Konieczny | {{ubl|''Projektivne transformacije in [[involucija (matematika)|involucije]]''|''Przekształcenia rzutowe i inwolucje''}} |- | rowspan="5" | 43 | rowspan="5" | 2021 | Z | Bartłomiej Bychawski | {{ubl|''Posebne [[podgrupa|podgrupe]] končnega [[indeks grupe|indeksa]] v grupi pletenic B₃''|''Szczególne [[Podgrupa|podgrupy]] skończonego [[Indeks podgrupy|indeksu]] w grupie warkoczy B_3''}} |- | Z | Radosław Żak | {{ubl|''[[podzaporedje|Podzaporedja]]''|''Podciągi''}} |- | S | Łukasz Orski | {{ubl|''[[homotipija|Homotopske]] lastnosti prostora [[surjektivna preslikava|surjektivnih preslikav]]''|''Własności homotopijne przestrzeni odwzorowań surjektywnych''}} |- | B | Dawid Bugajewski | {{ubl|''Izbrane teme iz teorije [[formalna vrsta|formalnih vrst]]''|''Wybrane zagadnienia teorii szeregów formalnych''}} |- | B | Stanisław Majchrzak | {{ubl|''Krožnice in polare okrog stožnic''|''Okręgi i biegunowe wokół stożkowych''}} |- | rowspan="5" | 44 | rowspan="5" | 2022 | Z | Bartłomiej Bychawski | {{ubl|''Tretje [[pitagorejska trojica|pitagorejsko število]] številskih polj stopnje 2''|''Trzecia liczba pitagorejska ciał liczbowych stopnia 2''}} |- | Z | Szymon Perlicki | {{ubl|''Nova metoda konstruiranja blokovnih šifer, ki so dokazljivo odporne na diferencialno in linearno kriptoanalizo''|''A Novel Method of Constructing Block Ciphers Provably Resistant to Differential and Linear Cryptanalysis''}} |- | S | Jakub Pawlak | {{ubl|''O določeni geometrijski transformaciji''|''O pewnym przekształceniu geometrycznym''}} |- | B | Piotr Kuc | {{ubl|''[[Hellyjev izrek]] in množice v ravnini''|''Twierdzenie Helly’ego i zbiory na płaszczyźnie''}} |- | B | Jakub Zieliński | {{ubl|''Nekatere posplošitve [[harmonična analiza|Fourierove teorije]]''|''Pewne uogólnienia teorii Fouriera''}} |- | rowspan="5" | 45 | rowspan="5" | 2023 | Z | Jakub Pawlak | {{ubl|''Globalna [[Eulerjeva metoda]] za aproksimacijo rešitev avtonomnih diferencialnih enačb prvega reda in njen analog v [[linearni prostor|linearnih prostorih]]''|''Globalna metoda Eulera przybliżania rozwiązań autonomicznych równań różniczkowych pierwszego rzędu i jej analog w przestrzeniach liniowych''}} |- | Z | Jakub Zieliński | {{ubl|''Struktura posplošenih sit in flavijevskih zaporedij''|''Struktura uogólnionych sit i ciągów flawiuszowskich''}} |- | S | Dominik Figurski | {{ubl|''Odsevanje [[višina trikotnika|višinske točke trikotnika]]''|''Odbijanie ortocentrum''}} |- | S | Mateusz Wawrzyniak | {{ubl|''Na določeni posebni točki štirikotnika''|''O pewnym szczególnym punkcie czworokąta''}} |- | B | Franciszek Hansdorfer | {{ubl|''Aditivne preslikave in geometrija''|''Odwzorowania addytywne i geometria''}} |- | rowspan="5" | 46 | rowspan="5" | 2024{{r|spl11}} | Z | Antoni Łuczak | {{ubl|''O Apolonijevih krivuljah v trikotniku''|''O Krzywych Apoloniusza w Trójkącie''}} |- | Z | Miłosz Płatek | {{ubl|''N_aG_eL in sorodne krožnice''|''N_aG_eL i okręgi z nimi związane''}} |- | B | Kazimierz Chomicz | {{ubl|''Dokaz in uporaba lastnosti pravokotnih [[hiperbola|hiperbol]]''|''Dowód i zastosowania własności hiperboli prostokątnych''}} |- | B | Anna Koziara | {{ubl|''O določeni uporabi izogonalno konjugiranih točk v tetraedru''|''O pewnym zastosowaniu punktów izogonalnie sprzężonych w czworościanie''}} |- | B | Adam Mariusz Lubiński | {{ubl|''O preverjanju [[tavtologija (logika)|logičnih tavtologij]] z uporabo algebrskih transformacij''|''O weryfikacji tautologii logicznych przy użyciu przekształceń algebraicznych''}} |- | rowspan="5" | 47 | rowspan="5" | 2025 | Z | Kazimierz Chomicz | {{ubl|''O četrti potenčni ravni p-adičnih dopolnitev bikvadratnih številskih polj''|''On the fourth power level of p-adic completions of biquadratic number fields''}} |- | Z | Franciszek Hansdorfer | {{ubl|''p-adične aproksimacije''|''Aproksymacje p-adyczne''}} |- | Z | Miłosz Płatek | {{ubl|''Dokaz posplošenega [[Thébaultov izrek|Savajama-Thébaultovega izreka]]''|''Dowód uogólnionego twierdzenia Sawayamy-Thébault’a''}} |- | B | Grzegorz Lis | {{ubl|''Nenavadne geometrijske transformacije''|''Nietypowe transformacje geometryczne''}} |- | W | Patrycja Lamparska | {{ubl|''Matematika po izbiri''|''Matematyka wyboru''}} |} == Opombe == {{seznam opomb|refs= {{efn|name="op00"|Z {{snd}} zlato, S {{snd}} srebro, B {{snd}} bron, W {{snd}} razlikovanje}} }} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici| refs= <ref name="bart-2016">[[#SKL-bart-2016|Bartol; Sadwski; Turzyński (2016)]], str. 170.</ref> <ref name="fiku-2018">[[#SKL-fiku-2018|Fikus (2018)]], str. 204.</ref> <ref name="kacz-2024">[[#SKL-kacz-2024|Kaczorowska (2024)]].</ref> <ref name="meis-2016">[[#SKL-meis-2016|Meissner; Meissner; Turzyński (2016)]], str. 158.</ref> <ref name="plaw-2009">[[#SKL-plaw-2009|Pławski (2009)]].</ref> <ref name="spl00">{{Google Knjige | id= QQ5qCgAAQBAJ | title= Postępy 3-4/1985: Postępy Astronomii XXXIII, 3-4/1985 | page= 160 | keywords= | text= Delta}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Artykuł naszego ucznia w "Delcie" | trans-title= Članek našega študenta v "Delti" | date= 2019-09-05 | website= 8lo.pl | lang= pl | url= http://8lo.pl/2019/09/05/artykul-naszego-ucznia-w-delcie/ | accessdate= 2020-05-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20230207150448/http://8lo.pl/2019/09/05/artykul-naszego-ucznia-w-delcie/ | archivedate= 2023-02-07 | url-status= dead}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= Kolegium Redakcyjne Delty | trans-title= Uredniški odbor Delte | date= 2020-10-01 | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/kolegium_redakcyjne/ | accessdate= 2020-05-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210922020146/http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/kolegium_redakcyjne/ | archivedate= 2021-09-22 | url-status= dead }}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= Miesięcznik Delta ma nowego redaktora naczelnego | trans-title= Mesečna revija Delta ima novega glavnega urednika | website= ptm.org.pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/miesięcznik-delta-ma-nowego-redaktora-naczelnego}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Delta | work= [[Internetna enciklopedija PWN]] | publisher= [[Wydawnictwo Naukowe PWN]] | lang= pl | url= https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/;3891604 | accessdate= 2021-12-08}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= PTM - 40-lecie miesięcznika DELTA | website= ptm.org.pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/40-lecie-miesi%C4%99cznika-delta | accessdate= 2023-01-16}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= Nagroda Dziekanów - Delta | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= https://www.deltami.edu.pl/nagroda-dziekanow/ | accessdate= 2026-04-13}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= O konkursie | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= https://deltami.edu.pl/konkurs-prac-uczniowskich/o-konkursie/ | accessdate= 2024-11-05}}</ref> <ref name="spl08">{{citat | title= Konkurs Prac Uczniowskich z Matematyki im. Pawła Domańskiego | date= 2022-09-29 | website= deltami-old.mimuw.edu.pl | lang= pl | url= https://deltami-old.mimuw.edu.pl/delta/redakcja/konkurs_prac_uczniowskich/ | accessdate= 2024-11-05}}</ref> <ref name="spl09">{{citat | title= Jury | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= https://deltami.edu.pl/konkurs-prac-uczniowskich/jury/ | accessdate= 2024-11-05}}</ref> <ref name="spl10">{{citat |title= KUPzM – Lista laureatów | website= deltami.edu.pl | lang= pl| url= https://deltami.edu.pl/konkurs-prac-uczniowskich/lista-laureatow/ | accessdate= 2026-01-14}}</ref> <ref name="spl11">{{citat |title= KUPzM - Aktualności - Delta | website= deltami.edu.pl |lang= pl | url= https://deltami.edu.pl/deltami.edu.pl/delta/redakcja/konkurs_prac_uczniowskich/ | accessdate= 2024-11-07}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Bartol | first1= Wiktor | last2= Sadowski | first2= Witold | last3= Turzyński | first3= Krzysztof | authorlink3= Krzysztof Turzyński | title= O twierdzeniach i hipotezach. Matematyka według Delty | date= 2016 | trans-title= O izrekih in domnevah: Matematika glede po Delti | publisher= WUW | location= Varšava | doi= 10.31338/uw.9788323527343 | isbn= 978-8-32-352734-3 | url= https://www.wuw.pl/product-pol-5886-O-twierdzeniach-i-hipotezach-Matematyka-wedlug-Delty.html | ref= SKL-bart-2016}} * {{citat | last1= Fikus | first1= Magdalena | authorlink1= Magdalena Fikus | title= O życiu na żywo. Biologia według Delty | date= 2018 | trans-title= O življenju v živo. Biologija po Delti | publisher= WUW | location= Varšava | doi= 10.31338/uw.9788323536901 | isbn= 978-8-32-353682-6 | url= https://www.wuw.pl/product-pol-8562-O-zyciu-na-zywo-Biologia-wedlug-Delty.html | ref= SKL-fiku-2018}} * {{citat | last1= Kaczorowska | first1= Urszula | title= 20. edycja konkursu Popularyzator Nauki. Przyznano Nagrodę Główną | date= 2024-12-11| publisher= [[Poljska tiskovna agencija]] | website= pap.pl | lang= pl | url= https://www.pap.pl/aktualnosci/20-edycja-konkursu-popularyzator-nauki-przyznano-nagrode-glowna | accessdate= 2024-12-14 | ref= SKL-kacz-2024}} * {{citat | last1= Meissner | first1= Agata | last2= Meissner | first2= Krzysztof | authorlink2= Krzysztof Meissner | last3= Turzyński | first3= Krzysztof | authorlink3= | title= O kwantach i smokach. Fizyka według Delty | date= 2016 | trans-title= O kvantih in zmajih: Fizika po Delti | publisher= WUW | location= Varšava | doi= 10.31338/uw.9788323517603 | isbn= 978-8-32-351760-3 | url= https://www.wuw.pl/product-pol-5885-O-kwantach-i-smokach-Fizyka-wedlug-Delty.html | ref= SKL-meis-2016}} * {{citat | last1= Pławski | first1= Waldemar | title= 35 years of Delta (Miesięcznik Delta ma 35 lat) | date= 2009-02-23 | website= naukawpolsce.pap.pl | lang= pl, en | url= http://naukawpolsce.pap.pl/aktualnosci/news%2C359217%2Cmiesiecznik-delta-ma-35-lat.html | ref= SKL-plaw-2009}} {{refend}} == Zunanje povezave == * Uradno spletno mesto revije: {{uradno spletno mesto|http://www.deltami.edu.pl/|name=deltami.edu.pl}} {{v jeziku|pl}} * {{citat | title= Pretekle številke ''Delte'' od leta 1974 | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= http://www.deltami.edu.pl/numery/}} * {{citat | title= Konkurs Prac Uczniowskich z Matematyki im. Pawła Domańskiego | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/konkurs_prac_uczniowskich/ | archive-url= https://web.archive.org/web/20200130214539/http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/konkurs_prac_uczniowskich/ |archivedate= 2020-01-30 }} * {{citat | title= DeltamiEduPl | website= [[YouTube]] | url= https://www.youtube.com/user/DeltamiEduPl/ | accessdate= 2024-05-18}} {{portal|Astronomija}} [[Kategorija:Matematične revije]] [[Kategorija:Fizikalne revije]] [[Kategorija:Astronomske revije]] [[Kategorija:Računalniške revije]] [[Kategorija:Poljudnoznanstvene revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1974]] ejw0r575o7k1izyg3lafnef1o1ib451 6675068 6675032 2026-05-12T20:02:39Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Univerza v Varšavi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675068 wikitext text/x-wiki {{short description|Poljska mesečna poljudnoznanstvena revija.}} {{Infobox magazine | title = Delta | image_file = | caption = | frequency = [[mesečnik|mesečno]] | founder = | founded = | firstdate = 1974{{r|plaw-2009}} | editor = [[Szymon Charzyński]]{{r|spl02}}{{r|spl03}} | country = {{POL}} | based = [[Varšava]] | language = [[poljščina]] | website = {{URL|http://www.deltami.edu.pl|deltami.edu.pl}} | issn = 0137-3005 }} [[slika:Zamowienie artykulu.jpg|thumb|right|220px|Odgovor [[Roman Sikorski|Romana Sikorskega]] na prošnjo za naročilo prvega članka v ''Delti'', 1973.]] '''''Delta''''' ({{langx|pl|Delta}}) je [[Poljska|poljska]] [[mesečnik|mesečna]] [[poljudnoznanstvena revija]], posvečena predvsem [[matematika|matematiki]],{{r|bart-2016}} [[fizika|fiziki]],{{r|meis-2016}} [[astronomija|astronomiji]], [[računalništvo|računalništvu]] in [[biologija|biologiji]],{{r|fiku-2018}} ki jo izdaja [[Univerza v Varšavi]] v sodelovanju s štirimi poljskimi [[znanstveno društvo|znanstvenimi društvi]]: * [[Poljsko matematično društvo]] (PTM) * [[Poljsko fizikalno društvo]] (PTF) * [[Poljsko astronomsko društvo]] (PTA){{r|spl00}} * [[Poljsko računalniško društvo]] (PTI) Izhaja od leta 1974{{r|plaw-2009}} (s kratkim premorom med [[vojno stanje na Poljskem (1981–1983)|vojnim stanjem na Poljskem]] med letoma 1981 in 1983). Vsebina ''Delte'' je namenjena dijakom in študentom ter raziskovalcem. Članke pišejo predvsem raziskovalci, ki delajo na [[:kategorija:Univerze na Poljskem|poljskih univerzah]], vendar reviji prispevajo tudi študenti.{{r|spl01}} Glavni urednik od leta 2018 je Szymon Charzyński.{{r|spl02}}{{r|spl03}} Leta 2024 je revija prejela veliko nagrado na tekmovanju »[[Popularizoror znanosti (tekmovanje)|Popularizator znanosti]]«, ki ga organizirata [[Poljska tiskovna agencija]] (PAP) in [[Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo (Poljska)|Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo]] (MNiSW).{{r|kacz-2024}} Obrazložitev velike nagrade tekmovanja »Popularizator znanosti« za leto 2024 se je glasila:{{r|kacz-2024}} »Za pol stoletja popularizacije matematike, fizike, astronomije in računalništva na zelo visoki ravni. Za sposobnost vključevanja znanstvenikov, doktorskih študentov in učiteljev v te dejavnosti. Za visoko vsebinsko in uredniško kakovost svojih publikacij.« == Zgodovina == Revija je začela izhajati začela leta 1974{{r|spl04}} {{snd}} čeprav je poskusna naklada prve številke v nakladi 50 izvodov izšla že 8. decembra 1973,{{r|spl05}} s kratkim premorom po uvedbi [[vojno stanje na Poljskem (1981–1983)|vojnega stanja]]. Od ustanovitve revije do 30. septembra 2018 je bil njen glavni urednik [[Marek Kordos]]. Od 1. oktobra 2018 je glavni urednik [[Szymon Charzyński]]. Predsedniki uredniškega odbora, ki so zaporedoma delovali od leta 1974, so bili: [[Leon Jeśmanowicz]], [[Grzegorz Białkowski]], [[Janusz Zakrzewski]], [[Wojciech Żakowski]], Marta Kicińska-Habior, [[Wiesław Żelazko]], [[Jan Gaj]], [[Michał Konrad Nawrocki]] in [[Krzysztof Ciesielski (matematik)|Krzysztof Ciesielski]]. Članke najpogosteje pišejo akademski delavci poljskih univerz in tehniških univerz {{snd}} zlasti tisti, ki so povezani s predmetnikom revije {{snd}} ter študenti. Stavljenje se izvaja s sistemom [[TeX]]. Od februarja 2020 je cena ene številke določena na 5,50 PLN. Od leta 1982 revija gosti Ligo za reševanje problemov Fakultete za matematiko, informatiko in mehaniko (Klub 44M), od leta 1985 pa Ligo za reševanje problemov Fakultete za fiziko Univerze v Varšavi in uredniški odbor ''Delte'' (Klub 44F). Vsaka številka vsebuje objavo problemov {{snd}} trenutno dva na predmet {{snd}} tako iz matematike kot iz fizike. Oddane rešitve oceni ustrezni urednik rubrike {{snd}} ko reševalci zberejo 44 točk, so sprejeti v klub. Klub 44M že od ustanovitve vodi [[Marcin Emil Kuczma]], klub 44F pa vodijo Andrzej Nadolny, Jerzy Brojan in Elżbieta Zawistowska. Od leta 1990 eno stran v vsaki številki revije zaseda samostojna priloga. Pripravljajo jo sodelavci zunaj uredništva, ki sodelujejo z ''Delto''. Te priloge so bile v kronološkem vrstnem redu: »Epsilon« (Krzysztof Ciesielski, 1992&ndash;1997), »Gammalimatias« ([[Jarosław Wróblewski]], 1998&ndash;2004), »Deltoid« (Joanna Jaszuńska, 2009–2018) in »Kącik początkującego olimpijczyka« (Bartłomiej Bzdęga, od leta 2019). Od leta 1980 vsaka številka ''Delte'' vsebuje kratko astronomsko kolumno z naslovom »Patrz w niebo« (Poglej v nebo). Zaporedoma so jo uredili: [[Tomasz Chlebowski]], Joanna Udalska, Tomasz Kwast, [[Michał Bejger]], [[Katarzyna Małek]] in Anna Durkalec. == Dekanova nagrada za najboljši članek v ''Delti'' == Dekana Fakultete za fiziko in Fakultete za matematiko, informatiko in mehaniko Univerze v Varšavi podeljujeta dekanovo nagrado za najboljši članek, objavljen v reviji ''Delta'' v preteklem študijskem letu. Nagrajenci:{{r|spl06}} {| class="wikitable" |+ ! študijsko leto ! avtorji ! naslov ! številka revije |- | 2001/02 | Magdalena Sroczyńska-Kożuchowska | {{ubl|''Pluton {{snd}} planet ali planetoid?''|''Pluton {{snd}} planeta czy planetoida?''}} | 8/2002 |- | 2002/03 | {{ubl|Andrzej Hryczuk|Robert Żak}} | {{ubl|''Modri gozd''|''Niebieski las''}} | 8/2003 |- | 2003/04 | [[Paweł Strzelecki (matematik)|Paweł Strzelecki]] | {{ubl|''Domneva Poincaréja''|''Hipoteza Poincarégo?''}} | 1/2004 |- | 2004/05 | Janusz Skalski | {{ubl|''Svetlobni kvanti''|''Kwanty światła''}} | 6/2005 |- | 2005/06 | [[Andrzej Niedzielski]] | {{ubl|''Točne meritve zvezdnih radialnih hitrosti''|''Precyzyjne pomiary radialnych prędkości gwiazd''}} | 9/2006 |- | 2006/07 | Agnieszka Bzowska | {{ubl|''Tri prevare virusa gripe''|''Trzy oszustwa wirusa grypy''}} | 12/2006 |- | 2007/08 | Tomasz Bartnicki | {{ubl|''Največje število na svetu''|''Największa liczba na świecie''}} | 3/2008 |- | 2008/09 | [[Marcin Emil Kuczma]] | {{ubl|''Zgodovina sveta, merjena v fakultetah''|''Dzieje świata faktoriałem odmierzane''}} | 4/2009 |- | 2010/11 | Piotr Różański | {{ubl|''Koliko prednikov imamo?''|''Ilu mamy przodków?''}} | 4/2011 |- | 2009/10 | {{ubl|Aleksander M. Kubica|Wiktor A. Pilewski}} | {{ubl|''Kako fokusirati svetlobo s tiskalnikom in folijo &ndash; in kaj lahko iz tega nastane''|''Jak skupiać światło przy użyciu drukarki i folii i co z tego wyniknąć może''}} | 5/2010 |- | 2011/12 | [[Damian Niwiński]] | {{ubl|''Nemogoča bližnjica''|''Niemożliwy skrót''}} | 8/2012 |- | 2012/13 | [[Przemysław Kiciak]] | {{ubl|''Najlepše božično drevo''|''Najładniejsza choinka''}} | 4/2013 |- | 2013/14 | {{ubl|Urszula Foryś|Paweł Matejek}} | {{ubl|''O zanimivi uporabi modela plenilec-plen''|''O pewnym ciekawym zastosowaniu modelu drapieżnik-ofiara''}} | 8/2014 |- | 2014/15 | Lech Falandysz | {{ubl|''Potovanje na Mars''|''Wycieczka na Marsa''}} | 8/2015 |- | 2015/16 | {{ubl|Barbara Ciesielska|Agnieszka Kowalczyk}} | {{ubl|''Tam kjer je matematika''|''Tam gdzie matematyka''}} | 6/2015 |- | 2016/17 | Marek Grad | {{ubl|''Kako preučujemo globoko notranjost Zemlje?''|''Jak badamy głębokie wnętrze Ziemi?''}} | 11/2016 |- | 2017/18 | Michał Tarnowski | {{ubl|''Skozi eter do teorije relativnosti''|''Przez eter do teorii względności''}} | 6/2018 |- | 2018/19 | Piotr Pikul | {{ubl|''Sledi matematiki''|''Matematyka torowa''}} | 8/2019 |- | 2019/20 | [[Piotr Fita]] | {{ubl|''Orodja iz svetlobe''|''Narzędzia zrobione ze światła''}} | 4&ndash;5/2020 |- | 2020/21 | Jan Sołek | {{ubl|''Njegovo lordstvo, Mali mehurček''|''Jaśnie Pan bąbelek''}} | 1/2021 |- | 2021/22 | Stanisław Cichomski | {{ubl|''Kako vreči kovanec''|''Jak rzucić monetą''}} | 6/2022 |- | 2022/23 | {{ubl|Jan Turczynowicz|Radost Waszkiewicz}} | {{ubl|''Navijanje medu''|''Nawijanie miodu''}} | 11/2022 |- | 2023/24 | Jadwiga Czyżewska | {{ubl|''Širina koloteka''|''Szerokość ścieżkowa''}} | 9/2024 |- | 2024/25 | Maria Pieczarka | {{ubl|''O najslabši metodi obešanja slik''|''O najgorszej metodzie wieszania obrazków''}} | 8/2025 |} == Tekmovanje študentskih matematičnih del == Leta 1978 sta uredništvo revije ''Delta'' in Poljsko matematično društvo (PTM) začela organizirati tekmovanje študentskih matematičnih del (KUPzM).{{r|spl07}} Tekmovanje je bilo nato poimenovano po [[Paweł Domański|Pawłu Domańskem]].{{r|spl08}} Prispevki za tekmovanje zajemajo različne veje matematike, kot so: * [[temelji matematike]] {{snd}} [[matematična logika]] in [[teorija množic]], * [[algebra]], * [[geometrija]], * [[teorija grafov]], * [[matematična analiza]], * [[verjetnostni račun]]. Nagrajenci prejmejo denarne nagrade in medalje {{snd}} zlato, srebrno in bronasto {{snd}} čeprav so bili v nekaterih primerih na eni sami podelitvi podeljeni dve zlati medalji ali pa sploh nobena.{{r|spl07}} Trenutna sestava žirije je: Adam Gregosiewicz, Andrzej Komisarski (predsednik), [[Zdzisław Pogoda]], Łukasz Rajkowski in Daniel Strzelecki.{{r|spl09}} {| class="wikitable mw-collapsible" |+ Nagrajenci{{r|spl10}} ! ! leto ! {{efn|name="op00"}} ! nagrajenci ! naslov dela |- | rowspan="3" |1 | rowspan="3" |1978 | Z | [[Paweł Domański]] | {{ubl|''[[Fibonaccijevo število]]''|''Liczby Fibonacciego''}} |- | S | Urszula Łach | {{ubl|''[[diferencialna enačba|Diferencialne enačbe]] in nekatere njihove uporabe v fiziki''|''Równania różniczkowe i niektóre ich zastosowania w fizyce''}} |- | B | Bogusława Grzywacz |{{ubl|''[[analitična geometrija|Analitična]] predstavitev [[afina preslikava|afine preslikave]] [[ravnina|ravnine]]''|''Przekształcenie afiniczne płaszczyzny na płaszczyznę w ujęciu analitycznym''}} |- | rowspan="3" | 2 | rowspan="3" | 1979 | Z | {{ubl|[[Dorota Kuchta]]|[[Piotr Ponikowski]]}} | {{ubl|''[[diofantska enačba|Diofantske enačbe]] prve stopnje''|''Równania diofantyczne pierwszego stopnia''}} |- | S | Marek Kubowicz | {{ubl|''[[funkcijska enačba|Funkcijske enačbe]]''|''Równania funkcyjne''}} |- | B | Anna Brzezińska | {{ubl|''[[Neenakost]]i in njihova uporaba''|''Nierówności i ich zastosowania''}} |- | rowspan="3" | 3 | rowspan="3" | 1980 | Z | Zbigniew Jelonek | {{ubl|''Določena analogija''|''Pewna analogia''}} |- | S | Robert Cozaś | {{ubl|''Nekatere [[rekurenčna enačba|rekurenčne enačbe]] in njihova uporaba v teoriji [[verižni ulomek|verižnih ulomkov]]''|''Pewne równania rekurencyjne i ich zastosowanie w teorii ułamków łańcuchowych''}} |- | B | Waldemar Hołubowski | {{ubl|''Inverzija''|''Inwersja''}} |- | rowspan="3" | 4 | rowspan="3" | 1981 | Z | Jarosław Wróblewski | {{ubl|''O [[kongruenca]]h v [[kolobar (algebra)|kolobarju]] [[algebrsko celo število|algebrskih celih števil]]''|''Wokół kongruencji w pierścieniu liczb algebraicznych całkowitych''}} |- | S | Jacek Rzeźnikowski | {{ubl|''Elementi [[metrična geometrija|metrične geometrije]]''|''Elementy geometrii metrycznej''}} |- |B |Elżbieta Ziarko | {{ubl|''[[metrični prostor|Metrike mestnih četrti]] in njihove posledice v [[planimetrija|planimetriji]]''|''Metryka miejska i jej konsekwencje w planimetrii''}} |- | rowspan="3" | 5 | rowspan="3" | 1982 | Z | [[Mariusz Skałba]] | {{ubl|''O nekem problemu v [[elementarna teorija števil|elementarni teoriji števil]]''|''O pewnym problemie z elementarnej teorii liczb''}} |- | S | Janusz Kalinowski | {{ubl|''[[ploskev|Ploskve]] drugega reda in risanje [[kvadrik]]ov z računalnikom''|''Powierzchnie stopnia drugiego i rysowanie kwadryk za pomocą komputera''}} |- | B | Mirosław Matlęga | {{ubl|''Rezi na [[enostranska ploskev|enostranskih ploskvah]]''|''Rozcięcia powierzchni jednostronnych''}} |- | rowspan="3" | 6 | rowspan="3" | 1983 | Z | Jacek Kaleta | {{ubl|''Izrek o določeni posebni metodi [[integral|integracije]]''|''Twierdzenie o pewnej szczególnej metodzie całkowania''}} |- | S | Wojciech Wałecki | {{ubl|''Na milnih filmih''|''O błonach mydlanych''}} |- | B | Henryk Łukomski | {{ubl|''Negacija n-mestnih števil in pridobitev negacije rezultatov v [[desetiški številski sistem|desetiškem sistemu]] brez pretvorbe v [[dvojiški številski sistem|dvojiški sistem]].''|''Negacje liczb n-cyfrowych oraz otrzymywanie wyników negacji w układzie dziesiątkowym bez zamiany na układ dwójkowy''}} |- | rowspan="3" |7 | rowspan="3" |1984 | Z | [[Michał Stanisław Wojciechowski]] | {{ubl|''O določeni razporeditvi središčnosimetričnih likov''|''O pewnym rozkładzie figur środkowo symetrycznych''}} |- | S | Bogdan Pelc | {{ubl|''Uporaba [[modularna aritmetika|kongruence]] pri določanju [[kriteriji deljivosti|kriterijev deljivosti]] v poljubnem [[številski sistem|številskem sistemu]]''|''Zastosowanie kongruencji w znajdowaniu cech podzielności w dowolnym układzie liczbowym''}} |- | B | Joanna Karwowska | {{ubl|''Potenciranje [[matrika|matrik]]''|''Potęgowanie macierzy czwórników''}} |- | rowspan="2" | 8 | rowspan="2" | 1985 | Z | Piotr Hajłasz | {{ubl|''O določeni metodi dokazovanja neenakosti''|''O pewnej metodzie dowodzenia nierówności''}} |- | S | Bogdan Pelc | {{ubl|''O določeni [[topološka invarianta|topološki invarianti]] [[polieder|poliedrov]] v n-razsežnem prostoru''|''O pewnym niezmienniku topologicznym wielościanów w przestrzeni n-wymiarowej''}} |- | 9 | 1986 | Z | Piotr Jędrzejewicz | {{ubl|''O nekaterih lastnostih [[evklidski prostor|evklidskih prostorov]]''|''O pewnych własnościach przestrzeni euklidesowych''}} |- | rowspan="2" | 10 | rowspan="2" | 1987 | Z | Andrzej Żuk | {{ubl|''Opis [[togi premik|togih premikov]] izbranih metričnih prostorov''|''Opis izometrii wybranych przestrzeni metrycznych''}} |- | B | Lucyna Dziedzic | {{ubl|''Teorija lačne koze''|''Teoria głodnej kozy''}} |- | rowspan="2" | 11 | rowspan="2" | 1988 | Z | Andrzej Daniluk | {{ubl|''O nekaterih transformacijah ravnine''|''O pewnych przekształceniach płaszczyzny''}} |- | S | Adam Czornik | {{ubl|''[[Steinerjev izrek|Steinerjev]] in [[Mohr-Mascheronijev izrek|Mascheronijev izrek]]''|''Twierdzenia Steinera i Mascheroniego''}} |- | rowspan="3" | 12 | rowspan="3" | 1989 | Z | [[Krzysztof Oleszkiewicz]] | {{ubl|''Skakanje po [[stožnica]]h''|''Skacząc po stożkowych''}} |- | S | Rafał Kapelko | {{ubl|''[[diferencialni račun|Diferencialni]] in [[integralni račun]] funkcij naravne spremenljivke''|''Rachunek różniczkowy i całkowy funkcji zmiennej naturalnej''}} |- | B | Katarzyna Trójca | {{ubl|''[[limita funkcije|Limita]] [[kompozitum funkcij|kompozituma funkcij]]''|''Granica złożenia funkcji''}} |- | rowspan="3" | 13 | rowspan="3" | 1991 | Z | Marcin Kasperski | {{ubl|''27 [[konveksna množica|konveksnih množic]] brez [[točkovna simetrija|središčne simetrije]]''|''27 zbiorów wypukłych bez środka symetrii''}} |- | S | [[Grzegorz Zwara]] | {{ubl|''Skupne [[negibna točka|negibne točke]] komutirajočih [[polinom]]ov''|''Wspólne punkty stałe wielomianów komutujących''}} |- | B | Małgorzata Sęk | {{ubl|''[[lomljenka|Lomljene]] spirale''|''Łamane spiralne''}} |- | rowspan="2" | 14 | rowspan="2" | 1992 | Z | Marek Pycia | {{ubl|''Določene funkcionalne neenakosti''|''Pewne nierówności funkcyjne''}} |- | B | Krystian Witkowski | {{ubl|''O določenih rekurzivnih [[zaporedje|zaporedjih]]''|''O pewnych ciągach rekurencyjnych''}} |- | rowspan="2" | 15 | rowspan="2" | 1993 | S | Ilona Królak | {{ubl|''[[Binomski koeficient]] {{snd}} alternativni pogled''|''Symbol Newtona {{snd}} inaczej''}} |- | B | Roman Wencel | {{ubl|''Branje [[Wacław Franciszek Sierpiński|Sierpińskega]]''|''Czytając Sierpińskiego''}} |- | rowspan="2" | 16 | rowspan="2" | 1994 | S | Piotr Wojciech Śniady | {{ubl|''Geometrijski dokazi izrekov o [[Fareyjevo zaporedje|Fareyjevih ulomkih]]''|''Geometryczne dowody twierdzeń dotyczących ułamków Fareya''}} |- | B | Piotr Matusiewicz | {{ubl|''Geometrična ilustracija najpogostejših algebrskih sredstev''|''Ilustracja geometryczna najczęściej spotykanych średnich algebraicznych''}} |- | rowspan="3" | 17 | rowspan="3" | 1995 | Z | Tomasz Osman | {{ubl|''Večrazsežna posplošitev [[Bézoutov izrek|Bézoutovega izreka]]''|''Wielowymiarowe uogólnienie twierdzenia Bezouta''}} |- | S | {{ubl|[[Krzysztof Cyprian Krupiński ]]|Karol Tokarczyk}} | {{ubl|''Prekrivanje več figur znotraj mnogokotnikov''|''Nakładanie się wielu figur wewnątrz wielokątów''}} |- | B | Rafał Łochowski | {{ubl|''Razmerja med [[limita zaporedja|konvergenco in divergenco]] določenih [[vrsta (matematika)|vrst]]''|''Zależności między zbieżnością i rozbieżnością pewnych szeregów''}} |- | rowspan="3" | 18 | rowspan="3" | 1996 | Z | Michał Stukow | {{ubl|''Kratka zgodovina dokaza določenega [[izrek]]a''|''Krótka historia dowodu pewnego twierdzenia''}} |- | S | [[Adam Osękowski]] | {{ubl|''Uporaba [[kompleksno število|kompleksnih števil]] v geometrijskih problemih''|''Zastosowanie liczb zespolonych w zadaniach geometrycznych''}} |- | B | {{ubl|Tomasz Kowalski|Artur Wirowski}} | {{ubl|''[[Kriteriji deljivosti]] števil''|''Cechy podzielności liczb''}} |- | rowspan="2" | 19 | rowspan="2" | 1997 | Z | {{ubl|Grzegorz Kapustka|Michał Kapustka}} | {{ubl|''O nekaterih lastnostih sodostranskih poligonov, [[včrtana krožnica|včrtanih]] in [[očrtana krožnica|očrtanih okrog krožnic]]''|''O pewnych własnościach parzystokątów wpisanych i opisanych na okręgach''}} |- | B | Maciej Mostowski | {{ubl|''O polinomih s [[celo število|celoštevilskimi vrednosti]], ki so [[kvadrat (algebra)|kvadrati]] celih števil''|''O wielomianach przyjmujących w liczbach całkowitych wartości będące kwadratami liczb całkowitych''}} |- | rowspan="2" | 20 | rowspan="2" | 1998 | S | {{ubl|Michał Ślęzak|Michał Tkacz}} | {{ubl|''[[Sfera]] dvanajstih [[točka (geometrija)|točk]]''|''Sfera dwunastu punktów''}} |- | B | Jakub Gismatullin | {{ubl|''O nekaterih lastnostih [[vsota|vsote]] [[števka|števk]]''|''O pewnych własnościach sumy cyfr''}} |- | rowspan="2" | 21 | rowspan="2" | 1999 | Z | Jakub Onufry Wojtaszczyk | {{ubl|''O številu razdelitev [[konveksni mnogokotnik|konveksnega]] [[mnogokotnik]]a na [[paralelogram]]e''|''O liczbie podziałów wielokąta wypukłego na równoległoboki''}} |- | S | {{ubl|Łukasz Kamiński|Paweł Rochman}} | {{ubl|''Vsote z binomskimi koeficienti''|''Sumy ze współczynnikami Newtona''}} |- | rowspan="2" | 22 | rowspan="2" | 2000 | S | Piotr Sulich | {{ubl|''[[Zasuk]] za [[kot]] v ravnini: uporaba in lastnosti''|''Obrót o kąt na płaszczyźnie: zastosowania i własności''}} |- | S | Mirosław Żwiryn | {{ubl|''Uvod v teorijo matrik nD''|''Wstęp do teorii macierzy nD''}} |- | rowspan="4" | 23 | rowspan="4" | 2001 | Z | Juliusz Jabłecki | {{ubl|''O določeni [[funkcijska enačba|funkcijski enačbi]]''|''O pewnym równaniu funkcyjnym''}} |- | S | Piotr Sulich | {{ubl|''Analogija med [[Fibonaccijevo zaporedje|Fibonaccijevim zaporedjem]] in poljubnimi linearnimi [[rekurzija]]mi''|''Analogia ciągu Fibonacciego i dowolnych rekurencji liniowych''}} |- | B | Łukasz Brzyski | {{ubl|''[[Eulerjeva premica]] in njene lastnosti''|''Prosta Eulera i jej własności''}} |- | W | Jan Kowal | {{ubl|''Ne samo s šestilom in ravnilom''|''Nie tylko cyrklem linijką''}} |- | rowspan="4" | 24 | rowspan="4" | 2002 | Z | Wiesław Zajiczek | {{ubl|''Matematični modeli klasičnih [[prostor-čas|prostorsko-časovnih]] [[matematična singularnost|singularnosti]]''|''Matematyczne modele osobliwości czasoprzestrzeni klasycznych''}} |- | B | Łukasz Lach | {{ubl|''Reševanje izbranih problemov iz [[planimetrija|planimetrije]] in [[algebra|algebre]] z uporabo kompleksnih števil''|''Rozwiązywanie wybranych problemów planimetrii algebry przy zastosowaniu liczb zespolonych''}} |- | B | Krzysztof Rutczyński | {{ubl|''Anatomija [[Mandelbrotova množica|Mandelbrotove množice]] in njena povezava s [[Fibonaccijevo zaporedje|Fibonaccijevim zaporedjem]]''|''Anatomia zbioru Mandelbrota jej związek z ciągiem Fibonacciego''}} |- | W | Jakub Staromłyński | {{ubl|''Rekurzija in [[generativna funkcija|generativne funkcije]]''|''Rekurencja i funkcje tworzące''}} |- | rowspan="8" | 25 | rowspan="8" | 2003 | Z | Marcel Kołodziejczyk | {{ubl|''Težavna tehtnica in posplošen problem lažnih kovancev''|''Waga szalkowa i uogólniony problem fałszywej monety''}} |- | Z | Aleksandra Kwiatkowska | {{ubl|''O obstoju [[zvezna funkcija|zvezne funkcije]], ki vsako vrednost sprejme predpisano število krat''|''O istnieniu funkcji ciągłej, przyjmującej każdą wartość z góry zadaną ilość razy''}} |- | S | Juliusz Jabłecki | {{ubl|''O razredčitvah množice [[naravno število|naravnih števil]] in P-[[harmonična vrsta|harmonični vrsti]]''|''O rozrzedzeniach zbioru liczb naturalnych i szeregach P-harmonicznych''}} |- | B | Krzysztof Mroczek | {{ubl|''[[Problem trgovskega potnika]]''|''Problem komiwojażera''}} |- | B | Piotr Szafruga | {{ubl|''Večrazsežni muzej in njegovi varuhi''|''Wielowymiarowe muzeum i jego strażnicy''}} |- | W | {{ubl|Juliusz Jabłecki|Lech Stawikowski}} | {{ubl|''O urejanju odvisnosti naključnih [[vektor (matematika)|vektorjev]], povezanih z določenim razredom funkcij''|''O porządkowaniu zależności wektorów losowych związanym z pewną klasą funkcji''}} |- | W | Arkadiusz Męcel | {{ubl|''O [[Morleyjev izrek o tretjinjenju|Morleyjevem izreku]] za funkcije višjih razsežnosti''|''O twierdzeniu Morleya do funkcji na wymiar''}} |- | W | Robert Obryk | {{ubl|''O skriti deljivosti polinomov z eno spremenljivko''|''O ukrytej podzielności wielomianów jednej zmiennej''}} |- | rowspan="4" | 26 | rowspan="4" | 2004 | Z | Marcin Pitera | {{ubl|''[[invarianta (matematika)|Invariante]] v geometriji''|''Niezmienniki w geometrii''}} |- | S | Agnieszka Kałużna | {{ubl|''Posplošitev [[Stewartov izrek|Stewartovega izreka]] na [[tetraeder]]''|''Uogólnienie twierdzenia Stewarta na czworościan''}} |- | B | Lech Stawikowski | {{ubl|''Enomonotonska zaporedja, [[modularna funkcija|modularne funkcije]] in neenakosti''|''Ciągi jednomonotoniczne, funkcje modularne i nierówności''}} |- | W | Arkadiusz Męcel | {{ubl|''[[Fraktal]]ne [[množica|množice]]''|''Zbiory fraktalne''}} |- | rowspan="7" |27 | rowspan="7" |2005 | Z | Michał Marcinkowski | {{ubl|''Euler se približa Nagelu ...''|''Prz(e)chodzi Euler do Nagela...''}} |- | S | Paweł Janica | {{ubl|''Razdelitve evklidskih prostorov''|''Podziały przestrzeni euklidesowych''}} |- | S | Tomasz Warszawski | {{ubl|''O ciklih in klikah''|''O cyklach i klikach''}} |- | B | Arkadiusz Męcel | {{ubl|''Diferencialne simetrije''|''Symetrie różniczkowe''}} |- | B | Marcin Pitera | {{ubl|''Nekaj problemov na [[šahovnica|šahovnici]]''|''Kilka problemów na szachownicy''}} |- | B | Jan Szejko | {{ubl|''[[Simetrala kota]], [[višina trikotnika|višina]] in [[mediana (geometrija)|težiščnica]], ki se sekajo [[šop premic|v eni točki]].''|''Dwusieczna, wysokość i środkowa przecinające się w jednym punkcie''}} |- | W | Jarosław Pyzik | {{ubl|''O vsotah, njihovih lastnostih in uporabi''|''O sumach, ich właściwościach i wykorzystaniu''}} |- | rowspan="6" | 28 | rowspan="6" | 2006 | Z | Jan Szejko | {{ubl|''Zaporedje, ki ima rado neenakosti''|''Ciąg, który lubi nierówności'' |- | S | Krzysztof Dorobisz | {{ubl|''Ostanki energije''|''Reszty potęgowe''}} |- | S | Tomasz Tkocz | {{ubl|''O problemu, povezanem z [[Rollejev izrek|Rollejevim izrekom]]''|''O problemie związanym z twierdzeniem Rolle'a''}} |- | B | Aleksander Kubica | {{ubl|''Od [[Matematična olimpiada|olimpiadnega]] problema do izreka''|''Od zadania olimpijskiego do twierdzenia''}} |- | W | Magdalena Bojarska | {{ubl|''O številu [[ostri kot|ostrih kotov]] v mnogokotniku''|''O liczbie kątów ostrych wielokąta''}} |- | W | Jarosław Pyzik | {{ubl|''Kaj koza je za zajtrk?''|''Co je koza na śniadanie''}} |- | rowspan="8" | 29 | rowspan="8" | 2007 | Z | Tomasz Kobos | {{ubl|''Limitne množice za polinome s [[celo število|celoštevilskimi]] koeficienti''|''Zbiory kresowe dla wielomianów o współczynnikach całkowitych''}} |- | S | Magdalena Bojarska | {{ubl|''O [[Hamiltonov cikel|Hamiltonovih ciklih]] v [[graf (matematika)|grafih]], izpeljanih iz [[drevo (teorija grafov)|dreves]]''|''O cyklach Hamiltona w grafach powstałych z drzew''}} |- | S | Mateusz Pluta | {{ubl|''Uporaba inverzije [[krožnica|krožnic]] pri dokazu izreka o n+2 tangencialnih krožnicah''|''Wykorzystanie inwersji względem okręgu w dowodzie twierdzenia o n+2 okręgach stycznych''}} |- | B | Mikołaj Bińkowski | {{ubl|''O včrtovanju [[trikotnik]]ov v trikotnike in določeni posebni točki''|''O wpisywaniu trójkątów w trójkąty i pewnym szczególnym punkcie''}} |- | B | Przemysław Mazur | {{ubl|''(Ne)rešeni problem v teoriji neenakosti''|''(Nie)rozwiązany problem w teorii nierówności''}} |- | W | Jarosław Pyzik | {{ubl|''Elektronska tehtnica in problem ponarejenih kovancev''|''Waga elektroniczna i problem monety fałszywej''}} |- | W | Danuta Niedziałowska | {{ubl|''Matematična igrača: O [[Wythoffova matrika|Wythoffovi matriki]]''|''Matematyczna zabawka, czyli o macierzy Wythoffa''}} |- | W | Krzysztof Kamil Pisera | {{ubl|''[[delitelj|Deljivost]] naravnih števil''|''Podzielność liczb naturalnych''}} |- | rowspan="5" | 30 | rowspan="5" | 2008 | Z | Joachim Jelisiejew | {{ubl|''[[Neenakosti med srednjimi vrednostmi]]''|''Nierówności między średnimi''}} |- | S | Martha Ubik | {{ubl|''Karakteristične točke na [[Eulerjeva premica|Eulerjevi premici]]''|''Punkty charakterystyczne na prostej Eulera''}} |- | S | Adam Wyrzykowski | {{ubl|''Deljivost števil v vodoravnih vrstah [[Pascalov trikotnik|Pascalovega trikotnika]]''|''Podzielność liczb w poziomych rzędach trójkąta Pascala''}} |- | B | Mikołaj Bińkowski | {{ubl|''[[Hilbertov izrek o ničlah|Nullstellensatz]] v prostorski [[kombinatorika|kombinatoriki]]''|''Nullstellensatz w kombinatoryce przestrzennej''}} |- | B | Jacek Rzeniewicz | {{ubl|''[[numerična metoda|Numerično]] reševanje matematičnih problemov''|''Numeryczne rozwiązywanie problemów matematycznych''}} |- | rowspan="4" | 31 | rowspan="4" | 2009 | S | Martha Ubik | {{ubl|''Ocena vsote dolžin [[diagonala|diagonal]]''|''Oszacowanie sumy długości przekątnych''}} |- | B | Michał Zając | {{ubl|''O določeni igri na grafu''|''O pewnej grze grafowej''}} |- | W | Tomasz Dwojak | {{ubl|''[[Leibnizev izrek (geometrija)|Leibnizev izrek]] in [[izrek o sekantah]] za mnogokotnike''|''Twierdzenie Leibniza oraz twierdzenie o siecznych dla wielokąta''}} |- | W | Maciej Rzeszut | {{ubl|''Karakterizacija [[kompozitum funkcij|kompozituma]] fiksnega števila linearnih [[projekcija (linearna algebra)|projekcij]]''|''Charakteryzacja złożeń ustalonej liczby rzutów liniowych''}} |- | rowspan="5" | 32 | rowspan="5" | 2010 | Z | Michał Miśkiewicz |{{ubl|''Čar množice µ''|''Urok zbioru µ''}} |- | S | Tomasz Pełka | {{ubl|''Kako se spopasti s kolosalno močjo in najti [[grupa|grupo]], ki ima rešitev''|''Jak zabrać się za potężną potęgę i znaleźć Grupę Trzymającą Rozwiązanie''}} |- | S | Mateusz Wróbel | {{ubl|''[[verjetnost|Neverjetnost]] {{snd}} ali: Kako matematik vrže iglo''|''Nieprawdopodobieństwo {{snd}} czyli o tym, jak matematyk rzuca igłą''}} |- | B | Bartosz Górecki | {{ubl|''[[ulomek|Ulomki]] [[srednja vrednost|srednjih vrednosti]], [[neenakosti med srednjimi vrednostmi]]''|''Średnie ułamkowe, [[Nierówności między średnimi|nierówności pomiędzy średnimi]]''}} |- | W | Kamil Piszczek | {{ubl|''[[parabola|Parabole]] in njihove lastnosti''|''Parabole i ich własności''}} |- | rowspan="4" | 33 | rowspan="4" | 2011 | Z | Wojciech Nadara | {{ubl|''O verjetnosti, [[determinanta]]h in cikličnih pokritjih''|''O prawdopodobieństwie, wyznacznikach i pokryciach cyklowych''}} |- | S | Anna Dymek | {{ubl|''[[Sangaku]] {{snd}} japonski navdihi''|''Sangaku {{snd}} japońskie inspiracje''}} |- | S | Aleksander Czarnecki | {{ubl|''Problem določenih zaporedij''|''Problem pewnych ciągów''}} |- | B | Adam Baranowski | {{ubl|''Kompleksna števila v geometriji''|''Liczby zespolone w geometrii''}} |- | rowspan="5" | 34 | rowspan="5" | 2012 | Z | Wojciech Nadara | {{ubl|''K-dobri grafi''|''Grafy k-dobre''}} |- | Z | Bartłomiej Zawalski | {{ubl|''Vrnitev srednjih''|''Powrót średnich''}} |- | S | Dominik Burek | {{ubl|''Na skrivnostni točki <nowiki>442 |X</nowiki>''|''O tajemniczym punkcie <nowiki>442 |X</nowiki>''}} |- | S | Aleksander Horawa | {{ubl|''Končni mterični prostori''|''Skończone przestrzenie metryczne''}} |- | B | Anna Szczepańska | {{ubl|''Naloga o srečanju''|''Zadanie o spotkaniu''}} |- | rowspan="4" | 35 | rowspan="4" | 2013 | Z | Kamil Rychlewicz | {{ubl|''Unarna vrata v [[mnogovrednostna logika|mnogovrednostni logiki]]''|''Bramki unarne w logice wielowartościowej''}} |- | S | Samuel Kozłowski | {{ubl|''[[Miquelov izrek|Miquelova točka]] in sorodne teme v geometrijskih problemih''|''Punkt Miquela i powiązane zagadnienia w zadaniach geometrycznych''}} |- | B | Bartłomiej Grochal | {{ubl|''Skrivnosti [[vsota deliteljev|funkcij σ]] in [[število deliteljev|τ]]: Delitelji naravnih števil''|''Tajemnice funkcji σ oraz τ. Dzielniki liczb naturalnych''}} |- | B | Rafał Żelazko | {{ubl|''Karakterizacija [[particija množice|particije]] največje [[števna množica|števne množice]]''|''Charakterystyka rozbicia zbioru co najwyżej przeliczalnego''}} |- | rowspan="4" | 36 | rowspan="4" | 2014 | Z | Paweł Piwek | {{ubl|''Zgibne krivulje''|''Krzywe przegubowe''}} |- | Z | Artur Zubilewicz | {{ubl|''Stožnice''|''Krzywe stożkowe''}} |- | S | Michał Baran | {{ubl|''Potovanje skozi deljivost vsot kvadratov''|''Przeprawa przez podzielności sum kwadratów''}} |- | S | Kamil Klimkowski | {{ubl|''O določeni funkcijski enačbi''|''O pewnym równaniu funkcyjnym''}} |- | rowspan="6" | 37 | rowspan="6" | 2015 | Z | Tomasz Przybyłowski | {{ubl|''O gradnji na trikotniku''|''O budowaniu na trójkącie''}} |- | Z | Michał Zawalski | {{ubl|''Posplošitev [[Grünbaumov izrek|Grünbaumovega izreka]]''|''Uogólnione twierdzenie Grünbauma''}} |- | S | Filip Rękawek | {{ubl|''O enakostraničnem trikotniku kappa in njegovih lastnostih''|''O równobocznym trójkącie kappa i jego własnościach''}} |- | S | Krzysztof Zamarski | {{ubl|''Komplementarna zaporedja''|''Ciągi komplementarne''}} |- | B | Jadwiga Czyżewska | {{ubl|''Barvanje ravnine, premic in krožnic''|''Kolorowanie płaszczyzny, prostych, okręgów''}} |- |B | {{ubl|Wojciech Niewiara|Michał Stach|Piotr Sikorski|Tobiasz Szemberg}} | {{ubl|''Barvanje ravnine''|''Kolorowanie płaszczyzny''}} |- | rowspan="3" | 38 | rowspan="3" | 2016 | S | Łukasz Kamiński | {{ubl|''Vodniki in največje število parov''|''Przewodniki i pary maksymalne''}} |- | S | Adam Klukowski | {{ubl|''Mnogokotniki s talnimi funkcijami''|''Wielomiany z podłogami''}} |- | B | Grzegorz Dłużewski | {{ubl|''O določeni karakterizaciji paralelepipeda''|''O pewnej charakteryzacji równoległościanu''}} |- | rowspan="3" | 39 | rowspan="3" | 2017 | S | Wojciech Kretowicz | {{ubl|''Deljivost [[fakulteta (funkcija)|fakultet]] in vsota števk''|''Podzielność silni a suma cyfr''}} |- | S | {{ubl|Radosław Peszkowski|Andrzej Szablewski|Tobiasz Szemberg}} | {{ubl|''[[Sylvester-Gallaijev izrek]] o krožnicah''|''Twierdzenie Sylvestera-Gallai dla okręgów''}} |- | W | Małgorzata Róg | {{ubl|''Paradoks prioritet: Igre, ki kljubujejo intuiciji o verjetnosti''|''Paradoks pierwszeństwa, czyli gry zaprzeczające intuicjom o prawdopodobieństwie''}} |- | rowspan="4" | 40 | rowspan="4" | 2018 | Z | Stanisław Hauke | {{ubl|''[[Štirikotnik]]i dvojčki''|''Czworokąty bliźniacze''}} |- | S | Filip Rękawek | {{ubl|''O trikotnikih kappa in njihovih lastnostih''|''O trójkątach kappa i ich własnościach''}} |- | S | Mariusz Trela | {{ubl|''Barvanje premic v <nowiki>|F2p</nowiki>''|''Kolorowanie prostych w <nowiki>|F2p</nowiki>''}} |- | B | Paweł Sawicki | {{ubl|''Razširjeni [[Hexapawn]]''|''Hexapawn wydłużony''}} |- | rowspan="6" | 41 | rowspan="6" | 2019 | Z | Kosma Kasprzak | {{ubl|''Opombe o nekaterih [[limita]]h, ki se pojavljajo v teoriji [[skoraj periodična funkcija|skoraj periodičnih funkcij]]''|''Uwagi na temat pewnych granic występujących w teorii funkcji prawie okresowych''}} |- | Z | Radosław Żak | {{ubl|''Zaporedja treh kvadratov in [[eliptična krivulja|eliptične krivulje]]''|''Ciągi trzech kwadratów i krzywe eliptyczne''}} |- | S | Mikołaj Pater | {{ubl|''Mešana linearna krožnica in njene lastnosti|''Okrąg mixtilinear i jego własności''}} |- | B | Aleksander Bosek | {{ubl|''Izbrane lastnosti [[Perrinovo število|Perrinovih zaporedij]] k-tega reda''|''Wybrane własności ciągów Perrina k-tego rzędu''}} |- | B | Mateusz Scharmach | {{ubl|''Dvorazsežna [[Goldovo zaporedje|Goldova zaporedja]]''|''Dwuwymiarowe ciągi Golda''}} |- | W | Adam Barański | {{ubl|''O deljivosti rešitev [[Pellova enačba|Pellove enačbe]]''|''O podzielności rozwiązań równania Pella''}} |- | rowspan="7" | 42 | rowspan="7" | 2020 | Z | Bartosz Chomiński | {{ubl|''O nekem kriteriju za konvergenco [[trigonometrična vrsta|trigonometričnih vrst]]''|''O pewnym kryterium zbieżności szeregów trygonometrycznych''}} |- | Z | Radosław Żak | {{ubl|''[[Izogonalna konjugacija]] in več lastnosti točke X25''|''Sprzężenie izogonalne i kilka własności punktu X25''}} |- | S | Stanisław Majchrzak | {{ubl|''Od trikotnikov do stožnic: na premici, ki je ni mogoče primerjati z drugimi''|''Od trójkątów do krzywych stożkowych, czyli o prostej innej niż wszystkie''}} |- | B | Daniel Goc | {{ubl|''W-konvergenca funkcij''|''W-zbieżność funkcji''}} |- | B | Piotr Juszczyk | {{ubl|''O zaporedju iz 12. naloge LXX. matematične olimpijade''|''O ciągu z zadania 12. LXX Olimpiady Matematycznej''}} |- | B | Gabriel Kiciński | {{ubl|''O homogeni neenakosti s permutacijami in njenem Shapirojevemu analogu''|''O nierówności jednorodnej z permutacjami i jej Shapiro-podobnym analogu''}} |- | B | Filip Konieczny | {{ubl|''Projektivne transformacije in [[involucija (matematika)|involucije]]''|''Przekształcenia rzutowe i inwolucje''}} |- | rowspan="5" | 43 | rowspan="5" | 2021 | Z | Bartłomiej Bychawski | {{ubl|''Posebne [[podgrupa|podgrupe]] končnega [[indeks grupe|indeksa]] v grupi pletenic B₃''|''Szczególne [[Podgrupa|podgrupy]] skończonego [[Indeks podgrupy|indeksu]] w grupie warkoczy B_3''}} |- | Z | Radosław Żak | {{ubl|''[[podzaporedje|Podzaporedja]]''|''Podciągi''}} |- | S | Łukasz Orski | {{ubl|''[[homotipija|Homotopske]] lastnosti prostora [[surjektivna preslikava|surjektivnih preslikav]]''|''Własności homotopijne przestrzeni odwzorowań surjektywnych''}} |- | B | Dawid Bugajewski | {{ubl|''Izbrane teme iz teorije [[formalna vrsta|formalnih vrst]]''|''Wybrane zagadnienia teorii szeregów formalnych''}} |- | B | Stanisław Majchrzak | {{ubl|''Krožnice in polare okrog stožnic''|''Okręgi i biegunowe wokół stożkowych''}} |- | rowspan="5" | 44 | rowspan="5" | 2022 | Z | Bartłomiej Bychawski | {{ubl|''Tretje [[pitagorejska trojica|pitagorejsko število]] številskih polj stopnje 2''|''Trzecia liczba pitagorejska ciał liczbowych stopnia 2''}} |- | Z | Szymon Perlicki | {{ubl|''Nova metoda konstruiranja blokovnih šifer, ki so dokazljivo odporne na diferencialno in linearno kriptoanalizo''|''A Novel Method of Constructing Block Ciphers Provably Resistant to Differential and Linear Cryptanalysis''}} |- | S | Jakub Pawlak | {{ubl|''O določeni geometrijski transformaciji''|''O pewnym przekształceniu geometrycznym''}} |- | B | Piotr Kuc | {{ubl|''[[Hellyjev izrek]] in množice v ravnini''|''Twierdzenie Helly’ego i zbiory na płaszczyźnie''}} |- | B | Jakub Zieliński | {{ubl|''Nekatere posplošitve [[harmonična analiza|Fourierove teorije]]''|''Pewne uogólnienia teorii Fouriera''}} |- | rowspan="5" | 45 | rowspan="5" | 2023 | Z | Jakub Pawlak | {{ubl|''Globalna [[Eulerjeva metoda]] za aproksimacijo rešitev avtonomnih diferencialnih enačb prvega reda in njen analog v [[linearni prostor|linearnih prostorih]]''|''Globalna metoda Eulera przybliżania rozwiązań autonomicznych równań różniczkowych pierwszego rzędu i jej analog w przestrzeniach liniowych''}} |- | Z | Jakub Zieliński | {{ubl|''Struktura posplošenih sit in flavijevskih zaporedij''|''Struktura uogólnionych sit i ciągów flawiuszowskich''}} |- | S | Dominik Figurski | {{ubl|''Odsevanje [[višina trikotnika|višinske točke trikotnika]]''|''Odbijanie ortocentrum''}} |- | S | Mateusz Wawrzyniak | {{ubl|''Na določeni posebni točki štirikotnika''|''O pewnym szczególnym punkcie czworokąta''}} |- | B | Franciszek Hansdorfer | {{ubl|''Aditivne preslikave in geometrija''|''Odwzorowania addytywne i geometria''}} |- | rowspan="5" | 46 | rowspan="5" | 2024{{r|spl11}} | Z | Antoni Łuczak | {{ubl|''O Apolonijevih krivuljah v trikotniku''|''O Krzywych Apoloniusza w Trójkącie''}} |- | Z | Miłosz Płatek | {{ubl|''N_aG_eL in sorodne krožnice''|''N_aG_eL i okręgi z nimi związane''}} |- | B | Kazimierz Chomicz | {{ubl|''Dokaz in uporaba lastnosti pravokotnih [[hiperbola|hiperbol]]''|''Dowód i zastosowania własności hiperboli prostokątnych''}} |- | B | Anna Koziara | {{ubl|''O določeni uporabi izogonalno konjugiranih točk v tetraedru''|''O pewnym zastosowaniu punktów izogonalnie sprzężonych w czworościanie''}} |- | B | Adam Mariusz Lubiński | {{ubl|''O preverjanju [[tavtologija (logika)|logičnih tavtologij]] z uporabo algebrskih transformacij''|''O weryfikacji tautologii logicznych przy użyciu przekształceń algebraicznych''}} |- | rowspan="5" | 47 | rowspan="5" | 2025 | Z | Kazimierz Chomicz | {{ubl|''O četrti potenčni ravni p-adičnih dopolnitev bikvadratnih številskih polj''|''On the fourth power level of p-adic completions of biquadratic number fields''}} |- | Z | Franciszek Hansdorfer | {{ubl|''p-adične aproksimacije''|''Aproksymacje p-adyczne''}} |- | Z | Miłosz Płatek | {{ubl|''Dokaz posplošenega [[Thébaultov izrek|Savajama-Thébaultovega izreka]]''|''Dowód uogólnionego twierdzenia Sawayamy-Thébault’a''}} |- | B | Grzegorz Lis | {{ubl|''Nenavadne geometrijske transformacije''|''Nietypowe transformacje geometryczne''}} |- | W | Patrycja Lamparska | {{ubl|''Matematika po izbiri''|''Matematyka wyboru''}} |} == Opombe == {{seznam opomb|refs= {{efn|name="op00"|Z {{snd}} zlato, S {{snd}} srebro, B {{snd}} bron, W {{snd}} razlikovanje}} }} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici| refs= <ref name="bart-2016">[[#SKL-bart-2016|Bartol; Sadwski; Turzyński (2016)]], str. 170.</ref> <ref name="fiku-2018">[[#SKL-fiku-2018|Fikus (2018)]], str. 204.</ref> <ref name="kacz-2024">[[#SKL-kacz-2024|Kaczorowska (2024)]].</ref> <ref name="meis-2016">[[#SKL-meis-2016|Meissner; Meissner; Turzyński (2016)]], str. 158.</ref> <ref name="plaw-2009">[[#SKL-plaw-2009|Pławski (2009)]].</ref> <ref name="spl00">{{Google Knjige | id= QQ5qCgAAQBAJ | title= Postępy 3-4/1985: Postępy Astronomii XXXIII, 3-4/1985 | page= 160 | keywords= | text= Delta}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Artykuł naszego ucznia w "Delcie" | trans-title= Članek našega študenta v "Delti" | date= 2019-09-05 | website= 8lo.pl | lang= pl | url= http://8lo.pl/2019/09/05/artykul-naszego-ucznia-w-delcie/ | accessdate= 2020-05-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20230207150448/http://8lo.pl/2019/09/05/artykul-naszego-ucznia-w-delcie/ | archivedate= 2023-02-07 | url-status= dead}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= Kolegium Redakcyjne Delty | trans-title= Uredniški odbor Delte | date= 2020-10-01 | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/kolegium_redakcyjne/ | accessdate= 2020-05-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210922020146/http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/kolegium_redakcyjne/ | archivedate= 2021-09-22 | url-status= dead }}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= Miesięcznik Delta ma nowego redaktora naczelnego | trans-title= Mesečna revija Delta ima novega glavnega urednika | website= ptm.org.pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/miesięcznik-delta-ma-nowego-redaktora-naczelnego}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Delta | work= [[Internetna enciklopedija PWN]] | publisher= [[Wydawnictwo Naukowe PWN]] | lang= pl | url= https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/;3891604 | accessdate= 2021-12-08}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= PTM - 40-lecie miesięcznika DELTA | website= ptm.org.pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/40-lecie-miesi%C4%99cznika-delta | accessdate= 2023-01-16}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= Nagroda Dziekanów - Delta | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= https://www.deltami.edu.pl/nagroda-dziekanow/ | accessdate= 2026-04-13}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= O konkursie | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= https://deltami.edu.pl/konkurs-prac-uczniowskich/o-konkursie/ | accessdate= 2024-11-05}}</ref> <ref name="spl08">{{citat | title= Konkurs Prac Uczniowskich z Matematyki im. Pawła Domańskiego | date= 2022-09-29 | website= deltami-old.mimuw.edu.pl | lang= pl | url= https://deltami-old.mimuw.edu.pl/delta/redakcja/konkurs_prac_uczniowskich/ | accessdate= 2024-11-05}}</ref> <ref name="spl09">{{citat | title= Jury | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= https://deltami.edu.pl/konkurs-prac-uczniowskich/jury/ | accessdate= 2024-11-05}}</ref> <ref name="spl10">{{citat |title= KUPzM – Lista laureatów | website= deltami.edu.pl | lang= pl| url= https://deltami.edu.pl/konkurs-prac-uczniowskich/lista-laureatow/ | accessdate= 2026-01-14}}</ref> <ref name="spl11">{{citat |title= KUPzM - Aktualności - Delta | website= deltami.edu.pl |lang= pl | url= https://deltami.edu.pl/deltami.edu.pl/delta/redakcja/konkurs_prac_uczniowskich/ | accessdate= 2024-11-07}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Bartol | first1= Wiktor | last2= Sadowski | first2= Witold | last3= Turzyński | first3= Krzysztof | authorlink3= Krzysztof Turzyński | title= O twierdzeniach i hipotezach. Matematyka według Delty | date= 2016 | trans-title= O izrekih in domnevah: Matematika glede po Delti | publisher= WUW | location= Varšava | doi= 10.31338/uw.9788323527343 | isbn= 978-8-32-352734-3 | url= https://www.wuw.pl/product-pol-5886-O-twierdzeniach-i-hipotezach-Matematyka-wedlug-Delty.html | ref= SKL-bart-2016}} * {{citat | last1= Fikus | first1= Magdalena | authorlink1= Magdalena Fikus | title= O życiu na żywo. Biologia według Delty | date= 2018 | trans-title= O življenju v živo. Biologija po Delti | publisher= WUW | location= Varšava | doi= 10.31338/uw.9788323536901 | isbn= 978-8-32-353682-6 | url= https://www.wuw.pl/product-pol-8562-O-zyciu-na-zywo-Biologia-wedlug-Delty.html | ref= SKL-fiku-2018}} * {{citat | last1= Kaczorowska | first1= Urszula | title= 20. edycja konkursu Popularyzator Nauki. Przyznano Nagrodę Główną | date= 2024-12-11| publisher= [[Poljska tiskovna agencija]] | website= pap.pl | lang= pl | url= https://www.pap.pl/aktualnosci/20-edycja-konkursu-popularyzator-nauki-przyznano-nagrode-glowna | accessdate= 2024-12-14 | ref= SKL-kacz-2024}} * {{citat | last1= Meissner | first1= Agata | last2= Meissner | first2= Krzysztof | authorlink2= Krzysztof Meissner | last3= Turzyński | first3= Krzysztof | authorlink3= | title= O kwantach i smokach. Fizyka według Delty | date= 2016 | trans-title= O kvantih in zmajih: Fizika po Delti | publisher= WUW | location= Varšava | doi= 10.31338/uw.9788323517603 | isbn= 978-8-32-351760-3 | url= https://www.wuw.pl/product-pol-5885-O-kwantach-i-smokach-Fizyka-wedlug-Delty.html | ref= SKL-meis-2016}} * {{citat | last1= Pławski | first1= Waldemar | title= 35 years of Delta (Miesięcznik Delta ma 35 lat) | date= 2009-02-23 | website= naukawpolsce.pap.pl | lang= pl, en | url= http://naukawpolsce.pap.pl/aktualnosci/news%2C359217%2Cmiesiecznik-delta-ma-35-lat.html | ref= SKL-plaw-2009}} {{refend}} == Zunanje povezave == * Uradno spletno mesto revije: {{uradno spletno mesto|http://www.deltami.edu.pl/|name=deltami.edu.pl}} {{v jeziku|pl}} * {{citat | title= Pretekle številke ''Delte'' od leta 1974 | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= http://www.deltami.edu.pl/numery/}} * {{citat | title= Konkurs Prac Uczniowskich z Matematyki im. Pawła Domańskiego | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/konkurs_prac_uczniowskich/ | archive-url= https://web.archive.org/web/20200130214539/http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/konkurs_prac_uczniowskich/ |archivedate= 2020-01-30 }} * {{citat | title= DeltamiEduPl | website= [[YouTube]] | url= https://www.youtube.com/user/DeltamiEduPl/ | accessdate= 2024-05-18}} {{portal|Astronomija}} [[Kategorija:Matematične revije]] [[Kategorija:Fizikalne revije]] [[Kategorija:Astronomske revije]] [[Kategorija:Računalniške revije]] [[Kategorija:Poljudnoznanstvene revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1974]] [[Kategorija:Univerza v Varšavi]] mqmc5k5bs7oufaoj4yynmcil7m8yjaz 6675069 6675068 2026-05-12T20:02:51Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Poljske revije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675069 wikitext text/x-wiki {{short description|Poljska mesečna poljudnoznanstvena revija.}} {{Infobox magazine | title = Delta | image_file = | caption = | frequency = [[mesečnik|mesečno]] | founder = | founded = | firstdate = 1974{{r|plaw-2009}} | editor = [[Szymon Charzyński]]{{r|spl02}}{{r|spl03}} | country = {{POL}} | based = [[Varšava]] | language = [[poljščina]] | website = {{URL|http://www.deltami.edu.pl|deltami.edu.pl}} | issn = 0137-3005 }} [[slika:Zamowienie artykulu.jpg|thumb|right|220px|Odgovor [[Roman Sikorski|Romana Sikorskega]] na prošnjo za naročilo prvega članka v ''Delti'', 1973.]] '''''Delta''''' ({{langx|pl|Delta}}) je [[Poljska|poljska]] [[mesečnik|mesečna]] [[poljudnoznanstvena revija]], posvečena predvsem [[matematika|matematiki]],{{r|bart-2016}} [[fizika|fiziki]],{{r|meis-2016}} [[astronomija|astronomiji]], [[računalništvo|računalništvu]] in [[biologija|biologiji]],{{r|fiku-2018}} ki jo izdaja [[Univerza v Varšavi]] v sodelovanju s štirimi poljskimi [[znanstveno društvo|znanstvenimi društvi]]: * [[Poljsko matematično društvo]] (PTM) * [[Poljsko fizikalno društvo]] (PTF) * [[Poljsko astronomsko društvo]] (PTA){{r|spl00}} * [[Poljsko računalniško društvo]] (PTI) Izhaja od leta 1974{{r|plaw-2009}} (s kratkim premorom med [[vojno stanje na Poljskem (1981–1983)|vojnim stanjem na Poljskem]] med letoma 1981 in 1983). Vsebina ''Delte'' je namenjena dijakom in študentom ter raziskovalcem. Članke pišejo predvsem raziskovalci, ki delajo na [[:kategorija:Univerze na Poljskem|poljskih univerzah]], vendar reviji prispevajo tudi študenti.{{r|spl01}} Glavni urednik od leta 2018 je Szymon Charzyński.{{r|spl02}}{{r|spl03}} Leta 2024 je revija prejela veliko nagrado na tekmovanju »[[Popularizoror znanosti (tekmovanje)|Popularizator znanosti]]«, ki ga organizirata [[Poljska tiskovna agencija]] (PAP) in [[Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo (Poljska)|Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo]] (MNiSW).{{r|kacz-2024}} Obrazložitev velike nagrade tekmovanja »Popularizator znanosti« za leto 2024 se je glasila:{{r|kacz-2024}} »Za pol stoletja popularizacije matematike, fizike, astronomije in računalništva na zelo visoki ravni. Za sposobnost vključevanja znanstvenikov, doktorskih študentov in učiteljev v te dejavnosti. Za visoko vsebinsko in uredniško kakovost svojih publikacij.« == Zgodovina == Revija je začela izhajati začela leta 1974{{r|spl04}} {{snd}} čeprav je poskusna naklada prve številke v nakladi 50 izvodov izšla že 8. decembra 1973,{{r|spl05}} s kratkim premorom po uvedbi [[vojno stanje na Poljskem (1981–1983)|vojnega stanja]]. Od ustanovitve revije do 30. septembra 2018 je bil njen glavni urednik [[Marek Kordos]]. Od 1. oktobra 2018 je glavni urednik [[Szymon Charzyński]]. Predsedniki uredniškega odbora, ki so zaporedoma delovali od leta 1974, so bili: [[Leon Jeśmanowicz]], [[Grzegorz Białkowski]], [[Janusz Zakrzewski]], [[Wojciech Żakowski]], Marta Kicińska-Habior, [[Wiesław Żelazko]], [[Jan Gaj]], [[Michał Konrad Nawrocki]] in [[Krzysztof Ciesielski (matematik)|Krzysztof Ciesielski]]. Članke najpogosteje pišejo akademski delavci poljskih univerz in tehniških univerz {{snd}} zlasti tisti, ki so povezani s predmetnikom revije {{snd}} ter študenti. Stavljenje se izvaja s sistemom [[TeX]]. Od februarja 2020 je cena ene številke določena na 5,50 PLN. Od leta 1982 revija gosti Ligo za reševanje problemov Fakultete za matematiko, informatiko in mehaniko (Klub 44M), od leta 1985 pa Ligo za reševanje problemov Fakultete za fiziko Univerze v Varšavi in uredniški odbor ''Delte'' (Klub 44F). Vsaka številka vsebuje objavo problemov {{snd}} trenutno dva na predmet {{snd}} tako iz matematike kot iz fizike. Oddane rešitve oceni ustrezni urednik rubrike {{snd}} ko reševalci zberejo 44 točk, so sprejeti v klub. Klub 44M že od ustanovitve vodi [[Marcin Emil Kuczma]], klub 44F pa vodijo Andrzej Nadolny, Jerzy Brojan in Elżbieta Zawistowska. Od leta 1990 eno stran v vsaki številki revije zaseda samostojna priloga. Pripravljajo jo sodelavci zunaj uredništva, ki sodelujejo z ''Delto''. Te priloge so bile v kronološkem vrstnem redu: »Epsilon« (Krzysztof Ciesielski, 1992&ndash;1997), »Gammalimatias« ([[Jarosław Wróblewski]], 1998&ndash;2004), »Deltoid« (Joanna Jaszuńska, 2009–2018) in »Kącik początkującego olimpijczyka« (Bartłomiej Bzdęga, od leta 2019). Od leta 1980 vsaka številka ''Delte'' vsebuje kratko astronomsko kolumno z naslovom »Patrz w niebo« (Poglej v nebo). Zaporedoma so jo uredili: [[Tomasz Chlebowski]], Joanna Udalska, Tomasz Kwast, [[Michał Bejger]], [[Katarzyna Małek]] in Anna Durkalec. == Dekanova nagrada za najboljši članek v ''Delti'' == Dekana Fakultete za fiziko in Fakultete za matematiko, informatiko in mehaniko Univerze v Varšavi podeljujeta dekanovo nagrado za najboljši članek, objavljen v reviji ''Delta'' v preteklem študijskem letu. Nagrajenci:{{r|spl06}} {| class="wikitable" |+ ! študijsko leto ! avtorji ! naslov ! številka revije |- | 2001/02 | Magdalena Sroczyńska-Kożuchowska | {{ubl|''Pluton {{snd}} planet ali planetoid?''|''Pluton {{snd}} planeta czy planetoida?''}} | 8/2002 |- | 2002/03 | {{ubl|Andrzej Hryczuk|Robert Żak}} | {{ubl|''Modri gozd''|''Niebieski las''}} | 8/2003 |- | 2003/04 | [[Paweł Strzelecki (matematik)|Paweł Strzelecki]] | {{ubl|''Domneva Poincaréja''|''Hipoteza Poincarégo?''}} | 1/2004 |- | 2004/05 | Janusz Skalski | {{ubl|''Svetlobni kvanti''|''Kwanty światła''}} | 6/2005 |- | 2005/06 | [[Andrzej Niedzielski]] | {{ubl|''Točne meritve zvezdnih radialnih hitrosti''|''Precyzyjne pomiary radialnych prędkości gwiazd''}} | 9/2006 |- | 2006/07 | Agnieszka Bzowska | {{ubl|''Tri prevare virusa gripe''|''Trzy oszustwa wirusa grypy''}} | 12/2006 |- | 2007/08 | Tomasz Bartnicki | {{ubl|''Največje število na svetu''|''Największa liczba na świecie''}} | 3/2008 |- | 2008/09 | [[Marcin Emil Kuczma]] | {{ubl|''Zgodovina sveta, merjena v fakultetah''|''Dzieje świata faktoriałem odmierzane''}} | 4/2009 |- | 2010/11 | Piotr Różański | {{ubl|''Koliko prednikov imamo?''|''Ilu mamy przodków?''}} | 4/2011 |- | 2009/10 | {{ubl|Aleksander M. Kubica|Wiktor A. Pilewski}} | {{ubl|''Kako fokusirati svetlobo s tiskalnikom in folijo &ndash; in kaj lahko iz tega nastane''|''Jak skupiać światło przy użyciu drukarki i folii i co z tego wyniknąć może''}} | 5/2010 |- | 2011/12 | [[Damian Niwiński]] | {{ubl|''Nemogoča bližnjica''|''Niemożliwy skrót''}} | 8/2012 |- | 2012/13 | [[Przemysław Kiciak]] | {{ubl|''Najlepše božično drevo''|''Najładniejsza choinka''}} | 4/2013 |- | 2013/14 | {{ubl|Urszula Foryś|Paweł Matejek}} | {{ubl|''O zanimivi uporabi modela plenilec-plen''|''O pewnym ciekawym zastosowaniu modelu drapieżnik-ofiara''}} | 8/2014 |- | 2014/15 | Lech Falandysz | {{ubl|''Potovanje na Mars''|''Wycieczka na Marsa''}} | 8/2015 |- | 2015/16 | {{ubl|Barbara Ciesielska|Agnieszka Kowalczyk}} | {{ubl|''Tam kjer je matematika''|''Tam gdzie matematyka''}} | 6/2015 |- | 2016/17 | Marek Grad | {{ubl|''Kako preučujemo globoko notranjost Zemlje?''|''Jak badamy głębokie wnętrze Ziemi?''}} | 11/2016 |- | 2017/18 | Michał Tarnowski | {{ubl|''Skozi eter do teorije relativnosti''|''Przez eter do teorii względności''}} | 6/2018 |- | 2018/19 | Piotr Pikul | {{ubl|''Sledi matematiki''|''Matematyka torowa''}} | 8/2019 |- | 2019/20 | [[Piotr Fita]] | {{ubl|''Orodja iz svetlobe''|''Narzędzia zrobione ze światła''}} | 4&ndash;5/2020 |- | 2020/21 | Jan Sołek | {{ubl|''Njegovo lordstvo, Mali mehurček''|''Jaśnie Pan bąbelek''}} | 1/2021 |- | 2021/22 | Stanisław Cichomski | {{ubl|''Kako vreči kovanec''|''Jak rzucić monetą''}} | 6/2022 |- | 2022/23 | {{ubl|Jan Turczynowicz|Radost Waszkiewicz}} | {{ubl|''Navijanje medu''|''Nawijanie miodu''}} | 11/2022 |- | 2023/24 | Jadwiga Czyżewska | {{ubl|''Širina koloteka''|''Szerokość ścieżkowa''}} | 9/2024 |- | 2024/25 | Maria Pieczarka | {{ubl|''O najslabši metodi obešanja slik''|''O najgorszej metodzie wieszania obrazków''}} | 8/2025 |} == Tekmovanje študentskih matematičnih del == Leta 1978 sta uredništvo revije ''Delta'' in Poljsko matematično društvo (PTM) začela organizirati tekmovanje študentskih matematičnih del (KUPzM).{{r|spl07}} Tekmovanje je bilo nato poimenovano po [[Paweł Domański|Pawłu Domańskem]].{{r|spl08}} Prispevki za tekmovanje zajemajo različne veje matematike, kot so: * [[temelji matematike]] {{snd}} [[matematična logika]] in [[teorija množic]], * [[algebra]], * [[geometrija]], * [[teorija grafov]], * [[matematična analiza]], * [[verjetnostni račun]]. Nagrajenci prejmejo denarne nagrade in medalje {{snd}} zlato, srebrno in bronasto {{snd}} čeprav so bili v nekaterih primerih na eni sami podelitvi podeljeni dve zlati medalji ali pa sploh nobena.{{r|spl07}} Trenutna sestava žirije je: Adam Gregosiewicz, Andrzej Komisarski (predsednik), [[Zdzisław Pogoda]], Łukasz Rajkowski in Daniel Strzelecki.{{r|spl09}} {| class="wikitable mw-collapsible" |+ Nagrajenci{{r|spl10}} ! ! leto ! {{efn|name="op00"}} ! nagrajenci ! naslov dela |- | rowspan="3" |1 | rowspan="3" |1978 | Z | [[Paweł Domański]] | {{ubl|''[[Fibonaccijevo število]]''|''Liczby Fibonacciego''}} |- | S | Urszula Łach | {{ubl|''[[diferencialna enačba|Diferencialne enačbe]] in nekatere njihove uporabe v fiziki''|''Równania różniczkowe i niektóre ich zastosowania w fizyce''}} |- | B | Bogusława Grzywacz |{{ubl|''[[analitična geometrija|Analitična]] predstavitev [[afina preslikava|afine preslikave]] [[ravnina|ravnine]]''|''Przekształcenie afiniczne płaszczyzny na płaszczyznę w ujęciu analitycznym''}} |- | rowspan="3" | 2 | rowspan="3" | 1979 | Z | {{ubl|[[Dorota Kuchta]]|[[Piotr Ponikowski]]}} | {{ubl|''[[diofantska enačba|Diofantske enačbe]] prve stopnje''|''Równania diofantyczne pierwszego stopnia''}} |- | S | Marek Kubowicz | {{ubl|''[[funkcijska enačba|Funkcijske enačbe]]''|''Równania funkcyjne''}} |- | B | Anna Brzezińska | {{ubl|''[[Neenakost]]i in njihova uporaba''|''Nierówności i ich zastosowania''}} |- | rowspan="3" | 3 | rowspan="3" | 1980 | Z | Zbigniew Jelonek | {{ubl|''Določena analogija''|''Pewna analogia''}} |- | S | Robert Cozaś | {{ubl|''Nekatere [[rekurenčna enačba|rekurenčne enačbe]] in njihova uporaba v teoriji [[verižni ulomek|verižnih ulomkov]]''|''Pewne równania rekurencyjne i ich zastosowanie w teorii ułamków łańcuchowych''}} |- | B | Waldemar Hołubowski | {{ubl|''Inverzija''|''Inwersja''}} |- | rowspan="3" | 4 | rowspan="3" | 1981 | Z | Jarosław Wróblewski | {{ubl|''O [[kongruenca]]h v [[kolobar (algebra)|kolobarju]] [[algebrsko celo število|algebrskih celih števil]]''|''Wokół kongruencji w pierścieniu liczb algebraicznych całkowitych''}} |- | S | Jacek Rzeźnikowski | {{ubl|''Elementi [[metrična geometrija|metrične geometrije]]''|''Elementy geometrii metrycznej''}} |- |B |Elżbieta Ziarko | {{ubl|''[[metrični prostor|Metrike mestnih četrti]] in njihove posledice v [[planimetrija|planimetriji]]''|''Metryka miejska i jej konsekwencje w planimetrii''}} |- | rowspan="3" | 5 | rowspan="3" | 1982 | Z | [[Mariusz Skałba]] | {{ubl|''O nekem problemu v [[elementarna teorija števil|elementarni teoriji števil]]''|''O pewnym problemie z elementarnej teorii liczb''}} |- | S | Janusz Kalinowski | {{ubl|''[[ploskev|Ploskve]] drugega reda in risanje [[kvadrik]]ov z računalnikom''|''Powierzchnie stopnia drugiego i rysowanie kwadryk za pomocą komputera''}} |- | B | Mirosław Matlęga | {{ubl|''Rezi na [[enostranska ploskev|enostranskih ploskvah]]''|''Rozcięcia powierzchni jednostronnych''}} |- | rowspan="3" | 6 | rowspan="3" | 1983 | Z | Jacek Kaleta | {{ubl|''Izrek o določeni posebni metodi [[integral|integracije]]''|''Twierdzenie o pewnej szczególnej metodzie całkowania''}} |- | S | Wojciech Wałecki | {{ubl|''Na milnih filmih''|''O błonach mydlanych''}} |- | B | Henryk Łukomski | {{ubl|''Negacija n-mestnih števil in pridobitev negacije rezultatov v [[desetiški številski sistem|desetiškem sistemu]] brez pretvorbe v [[dvojiški številski sistem|dvojiški sistem]].''|''Negacje liczb n-cyfrowych oraz otrzymywanie wyników negacji w układzie dziesiątkowym bez zamiany na układ dwójkowy''}} |- | rowspan="3" |7 | rowspan="3" |1984 | Z | [[Michał Stanisław Wojciechowski]] | {{ubl|''O določeni razporeditvi središčnosimetričnih likov''|''O pewnym rozkładzie figur środkowo symetrycznych''}} |- | S | Bogdan Pelc | {{ubl|''Uporaba [[modularna aritmetika|kongruence]] pri določanju [[kriteriji deljivosti|kriterijev deljivosti]] v poljubnem [[številski sistem|številskem sistemu]]''|''Zastosowanie kongruencji w znajdowaniu cech podzielności w dowolnym układzie liczbowym''}} |- | B | Joanna Karwowska | {{ubl|''Potenciranje [[matrika|matrik]]''|''Potęgowanie macierzy czwórników''}} |- | rowspan="2" | 8 | rowspan="2" | 1985 | Z | Piotr Hajłasz | {{ubl|''O določeni metodi dokazovanja neenakosti''|''O pewnej metodzie dowodzenia nierówności''}} |- | S | Bogdan Pelc | {{ubl|''O določeni [[topološka invarianta|topološki invarianti]] [[polieder|poliedrov]] v n-razsežnem prostoru''|''O pewnym niezmienniku topologicznym wielościanów w przestrzeni n-wymiarowej''}} |- | 9 | 1986 | Z | Piotr Jędrzejewicz | {{ubl|''O nekaterih lastnostih [[evklidski prostor|evklidskih prostorov]]''|''O pewnych własnościach przestrzeni euklidesowych''}} |- | rowspan="2" | 10 | rowspan="2" | 1987 | Z | Andrzej Żuk | {{ubl|''Opis [[togi premik|togih premikov]] izbranih metričnih prostorov''|''Opis izometrii wybranych przestrzeni metrycznych''}} |- | B | Lucyna Dziedzic | {{ubl|''Teorija lačne koze''|''Teoria głodnej kozy''}} |- | rowspan="2" | 11 | rowspan="2" | 1988 | Z | Andrzej Daniluk | {{ubl|''O nekaterih transformacijah ravnine''|''O pewnych przekształceniach płaszczyzny''}} |- | S | Adam Czornik | {{ubl|''[[Steinerjev izrek|Steinerjev]] in [[Mohr-Mascheronijev izrek|Mascheronijev izrek]]''|''Twierdzenia Steinera i Mascheroniego''}} |- | rowspan="3" | 12 | rowspan="3" | 1989 | Z | [[Krzysztof Oleszkiewicz]] | {{ubl|''Skakanje po [[stožnica]]h''|''Skacząc po stożkowych''}} |- | S | Rafał Kapelko | {{ubl|''[[diferencialni račun|Diferencialni]] in [[integralni račun]] funkcij naravne spremenljivke''|''Rachunek różniczkowy i całkowy funkcji zmiennej naturalnej''}} |- | B | Katarzyna Trójca | {{ubl|''[[limita funkcije|Limita]] [[kompozitum funkcij|kompozituma funkcij]]''|''Granica złożenia funkcji''}} |- | rowspan="3" | 13 | rowspan="3" | 1991 | Z | Marcin Kasperski | {{ubl|''27 [[konveksna množica|konveksnih množic]] brez [[točkovna simetrija|središčne simetrije]]''|''27 zbiorów wypukłych bez środka symetrii''}} |- | S | [[Grzegorz Zwara]] | {{ubl|''Skupne [[negibna točka|negibne točke]] komutirajočih [[polinom]]ov''|''Wspólne punkty stałe wielomianów komutujących''}} |- | B | Małgorzata Sęk | {{ubl|''[[lomljenka|Lomljene]] spirale''|''Łamane spiralne''}} |- | rowspan="2" | 14 | rowspan="2" | 1992 | Z | Marek Pycia | {{ubl|''Določene funkcionalne neenakosti''|''Pewne nierówności funkcyjne''}} |- | B | Krystian Witkowski | {{ubl|''O določenih rekurzivnih [[zaporedje|zaporedjih]]''|''O pewnych ciągach rekurencyjnych''}} |- | rowspan="2" | 15 | rowspan="2" | 1993 | S | Ilona Królak | {{ubl|''[[Binomski koeficient]] {{snd}} alternativni pogled''|''Symbol Newtona {{snd}} inaczej''}} |- | B | Roman Wencel | {{ubl|''Branje [[Wacław Franciszek Sierpiński|Sierpińskega]]''|''Czytając Sierpińskiego''}} |- | rowspan="2" | 16 | rowspan="2" | 1994 | S | Piotr Wojciech Śniady | {{ubl|''Geometrijski dokazi izrekov o [[Fareyjevo zaporedje|Fareyjevih ulomkih]]''|''Geometryczne dowody twierdzeń dotyczących ułamków Fareya''}} |- | B | Piotr Matusiewicz | {{ubl|''Geometrična ilustracija najpogostejših algebrskih sredstev''|''Ilustracja geometryczna najczęściej spotykanych średnich algebraicznych''}} |- | rowspan="3" | 17 | rowspan="3" | 1995 | Z | Tomasz Osman | {{ubl|''Večrazsežna posplošitev [[Bézoutov izrek|Bézoutovega izreka]]''|''Wielowymiarowe uogólnienie twierdzenia Bezouta''}} |- | S | {{ubl|[[Krzysztof Cyprian Krupiński ]]|Karol Tokarczyk}} | {{ubl|''Prekrivanje več figur znotraj mnogokotnikov''|''Nakładanie się wielu figur wewnątrz wielokątów''}} |- | B | Rafał Łochowski | {{ubl|''Razmerja med [[limita zaporedja|konvergenco in divergenco]] določenih [[vrsta (matematika)|vrst]]''|''Zależności między zbieżnością i rozbieżnością pewnych szeregów''}} |- | rowspan="3" | 18 | rowspan="3" | 1996 | Z | Michał Stukow | {{ubl|''Kratka zgodovina dokaza določenega [[izrek]]a''|''Krótka historia dowodu pewnego twierdzenia''}} |- | S | [[Adam Osękowski]] | {{ubl|''Uporaba [[kompleksno število|kompleksnih števil]] v geometrijskih problemih''|''Zastosowanie liczb zespolonych w zadaniach geometrycznych''}} |- | B | {{ubl|Tomasz Kowalski|Artur Wirowski}} | {{ubl|''[[Kriteriji deljivosti]] števil''|''Cechy podzielności liczb''}} |- | rowspan="2" | 19 | rowspan="2" | 1997 | Z | {{ubl|Grzegorz Kapustka|Michał Kapustka}} | {{ubl|''O nekaterih lastnostih sodostranskih poligonov, [[včrtana krožnica|včrtanih]] in [[očrtana krožnica|očrtanih okrog krožnic]]''|''O pewnych własnościach parzystokątów wpisanych i opisanych na okręgach''}} |- | B | Maciej Mostowski | {{ubl|''O polinomih s [[celo število|celoštevilskimi vrednosti]], ki so [[kvadrat (algebra)|kvadrati]] celih števil''|''O wielomianach przyjmujących w liczbach całkowitych wartości będące kwadratami liczb całkowitych''}} |- | rowspan="2" | 20 | rowspan="2" | 1998 | S | {{ubl|Michał Ślęzak|Michał Tkacz}} | {{ubl|''[[Sfera]] dvanajstih [[točka (geometrija)|točk]]''|''Sfera dwunastu punktów''}} |- | B | Jakub Gismatullin | {{ubl|''O nekaterih lastnostih [[vsota|vsote]] [[števka|števk]]''|''O pewnych własnościach sumy cyfr''}} |- | rowspan="2" | 21 | rowspan="2" | 1999 | Z | Jakub Onufry Wojtaszczyk | {{ubl|''O številu razdelitev [[konveksni mnogokotnik|konveksnega]] [[mnogokotnik]]a na [[paralelogram]]e''|''O liczbie podziałów wielokąta wypukłego na równoległoboki''}} |- | S | {{ubl|Łukasz Kamiński|Paweł Rochman}} | {{ubl|''Vsote z binomskimi koeficienti''|''Sumy ze współczynnikami Newtona''}} |- | rowspan="2" | 22 | rowspan="2" | 2000 | S | Piotr Sulich | {{ubl|''[[Zasuk]] za [[kot]] v ravnini: uporaba in lastnosti''|''Obrót o kąt na płaszczyźnie: zastosowania i własności''}} |- | S | Mirosław Żwiryn | {{ubl|''Uvod v teorijo matrik nD''|''Wstęp do teorii macierzy nD''}} |- | rowspan="4" | 23 | rowspan="4" | 2001 | Z | Juliusz Jabłecki | {{ubl|''O določeni [[funkcijska enačba|funkcijski enačbi]]''|''O pewnym równaniu funkcyjnym''}} |- | S | Piotr Sulich | {{ubl|''Analogija med [[Fibonaccijevo zaporedje|Fibonaccijevim zaporedjem]] in poljubnimi linearnimi [[rekurzija]]mi''|''Analogia ciągu Fibonacciego i dowolnych rekurencji liniowych''}} |- | B | Łukasz Brzyski | {{ubl|''[[Eulerjeva premica]] in njene lastnosti''|''Prosta Eulera i jej własności''}} |- | W | Jan Kowal | {{ubl|''Ne samo s šestilom in ravnilom''|''Nie tylko cyrklem linijką''}} |- | rowspan="4" | 24 | rowspan="4" | 2002 | Z | Wiesław Zajiczek | {{ubl|''Matematični modeli klasičnih [[prostor-čas|prostorsko-časovnih]] [[matematična singularnost|singularnosti]]''|''Matematyczne modele osobliwości czasoprzestrzeni klasycznych''}} |- | B | Łukasz Lach | {{ubl|''Reševanje izbranih problemov iz [[planimetrija|planimetrije]] in [[algebra|algebre]] z uporabo kompleksnih števil''|''Rozwiązywanie wybranych problemów planimetrii algebry przy zastosowaniu liczb zespolonych''}} |- | B | Krzysztof Rutczyński | {{ubl|''Anatomija [[Mandelbrotova množica|Mandelbrotove množice]] in njena povezava s [[Fibonaccijevo zaporedje|Fibonaccijevim zaporedjem]]''|''Anatomia zbioru Mandelbrota jej związek z ciągiem Fibonacciego''}} |- | W | Jakub Staromłyński | {{ubl|''Rekurzija in [[generativna funkcija|generativne funkcije]]''|''Rekurencja i funkcje tworzące''}} |- | rowspan="8" | 25 | rowspan="8" | 2003 | Z | Marcel Kołodziejczyk | {{ubl|''Težavna tehtnica in posplošen problem lažnih kovancev''|''Waga szalkowa i uogólniony problem fałszywej monety''}} |- | Z | Aleksandra Kwiatkowska | {{ubl|''O obstoju [[zvezna funkcija|zvezne funkcije]], ki vsako vrednost sprejme predpisano število krat''|''O istnieniu funkcji ciągłej, przyjmującej każdą wartość z góry zadaną ilość razy''}} |- | S | Juliusz Jabłecki | {{ubl|''O razredčitvah množice [[naravno število|naravnih števil]] in P-[[harmonična vrsta|harmonični vrsti]]''|''O rozrzedzeniach zbioru liczb naturalnych i szeregach P-harmonicznych''}} |- | B | Krzysztof Mroczek | {{ubl|''[[Problem trgovskega potnika]]''|''Problem komiwojażera''}} |- | B | Piotr Szafruga | {{ubl|''Večrazsežni muzej in njegovi varuhi''|''Wielowymiarowe muzeum i jego strażnicy''}} |- | W | {{ubl|Juliusz Jabłecki|Lech Stawikowski}} | {{ubl|''O urejanju odvisnosti naključnih [[vektor (matematika)|vektorjev]], povezanih z določenim razredom funkcij''|''O porządkowaniu zależności wektorów losowych związanym z pewną klasą funkcji''}} |- | W | Arkadiusz Męcel | {{ubl|''O [[Morleyjev izrek o tretjinjenju|Morleyjevem izreku]] za funkcije višjih razsežnosti''|''O twierdzeniu Morleya do funkcji na wymiar''}} |- | W | Robert Obryk | {{ubl|''O skriti deljivosti polinomov z eno spremenljivko''|''O ukrytej podzielności wielomianów jednej zmiennej''}} |- | rowspan="4" | 26 | rowspan="4" | 2004 | Z | Marcin Pitera | {{ubl|''[[invarianta (matematika)|Invariante]] v geometriji''|''Niezmienniki w geometrii''}} |- | S | Agnieszka Kałużna | {{ubl|''Posplošitev [[Stewartov izrek|Stewartovega izreka]] na [[tetraeder]]''|''Uogólnienie twierdzenia Stewarta na czworościan''}} |- | B | Lech Stawikowski | {{ubl|''Enomonotonska zaporedja, [[modularna funkcija|modularne funkcije]] in neenakosti''|''Ciągi jednomonotoniczne, funkcje modularne i nierówności''}} |- | W | Arkadiusz Męcel | {{ubl|''[[Fraktal]]ne [[množica|množice]]''|''Zbiory fraktalne''}} |- | rowspan="7" |27 | rowspan="7" |2005 | Z | Michał Marcinkowski | {{ubl|''Euler se približa Nagelu ...''|''Prz(e)chodzi Euler do Nagela...''}} |- | S | Paweł Janica | {{ubl|''Razdelitve evklidskih prostorov''|''Podziały przestrzeni euklidesowych''}} |- | S | Tomasz Warszawski | {{ubl|''O ciklih in klikah''|''O cyklach i klikach''}} |- | B | Arkadiusz Męcel | {{ubl|''Diferencialne simetrije''|''Symetrie różniczkowe''}} |- | B | Marcin Pitera | {{ubl|''Nekaj problemov na [[šahovnica|šahovnici]]''|''Kilka problemów na szachownicy''}} |- | B | Jan Szejko | {{ubl|''[[Simetrala kota]], [[višina trikotnika|višina]] in [[mediana (geometrija)|težiščnica]], ki se sekajo [[šop premic|v eni točki]].''|''Dwusieczna, wysokość i środkowa przecinające się w jednym punkcie''}} |- | W | Jarosław Pyzik | {{ubl|''O vsotah, njihovih lastnostih in uporabi''|''O sumach, ich właściwościach i wykorzystaniu''}} |- | rowspan="6" | 28 | rowspan="6" | 2006 | Z | Jan Szejko | {{ubl|''Zaporedje, ki ima rado neenakosti''|''Ciąg, który lubi nierówności'' |- | S | Krzysztof Dorobisz | {{ubl|''Ostanki energije''|''Reszty potęgowe''}} |- | S | Tomasz Tkocz | {{ubl|''O problemu, povezanem z [[Rollejev izrek|Rollejevim izrekom]]''|''O problemie związanym z twierdzeniem Rolle'a''}} |- | B | Aleksander Kubica | {{ubl|''Od [[Matematična olimpiada|olimpiadnega]] problema do izreka''|''Od zadania olimpijskiego do twierdzenia''}} |- | W | Magdalena Bojarska | {{ubl|''O številu [[ostri kot|ostrih kotov]] v mnogokotniku''|''O liczbie kątów ostrych wielokąta''}} |- | W | Jarosław Pyzik | {{ubl|''Kaj koza je za zajtrk?''|''Co je koza na śniadanie''}} |- | rowspan="8" | 29 | rowspan="8" | 2007 | Z | Tomasz Kobos | {{ubl|''Limitne množice za polinome s [[celo število|celoštevilskimi]] koeficienti''|''Zbiory kresowe dla wielomianów o współczynnikach całkowitych''}} |- | S | Magdalena Bojarska | {{ubl|''O [[Hamiltonov cikel|Hamiltonovih ciklih]] v [[graf (matematika)|grafih]], izpeljanih iz [[drevo (teorija grafov)|dreves]]''|''O cyklach Hamiltona w grafach powstałych z drzew''}} |- | S | Mateusz Pluta | {{ubl|''Uporaba inverzije [[krožnica|krožnic]] pri dokazu izreka o n+2 tangencialnih krožnicah''|''Wykorzystanie inwersji względem okręgu w dowodzie twierdzenia o n+2 okręgach stycznych''}} |- | B | Mikołaj Bińkowski | {{ubl|''O včrtovanju [[trikotnik]]ov v trikotnike in določeni posebni točki''|''O wpisywaniu trójkątów w trójkąty i pewnym szczególnym punkcie''}} |- | B | Przemysław Mazur | {{ubl|''(Ne)rešeni problem v teoriji neenakosti''|''(Nie)rozwiązany problem w teorii nierówności''}} |- | W | Jarosław Pyzik | {{ubl|''Elektronska tehtnica in problem ponarejenih kovancev''|''Waga elektroniczna i problem monety fałszywej''}} |- | W | Danuta Niedziałowska | {{ubl|''Matematična igrača: O [[Wythoffova matrika|Wythoffovi matriki]]''|''Matematyczna zabawka, czyli o macierzy Wythoffa''}} |- | W | Krzysztof Kamil Pisera | {{ubl|''[[delitelj|Deljivost]] naravnih števil''|''Podzielność liczb naturalnych''}} |- | rowspan="5" | 30 | rowspan="5" | 2008 | Z | Joachim Jelisiejew | {{ubl|''[[Neenakosti med srednjimi vrednostmi]]''|''Nierówności między średnimi''}} |- | S | Martha Ubik | {{ubl|''Karakteristične točke na [[Eulerjeva premica|Eulerjevi premici]]''|''Punkty charakterystyczne na prostej Eulera''}} |- | S | Adam Wyrzykowski | {{ubl|''Deljivost števil v vodoravnih vrstah [[Pascalov trikotnik|Pascalovega trikotnika]]''|''Podzielność liczb w poziomych rzędach trójkąta Pascala''}} |- | B | Mikołaj Bińkowski | {{ubl|''[[Hilbertov izrek o ničlah|Nullstellensatz]] v prostorski [[kombinatorika|kombinatoriki]]''|''Nullstellensatz w kombinatoryce przestrzennej''}} |- | B | Jacek Rzeniewicz | {{ubl|''[[numerična metoda|Numerično]] reševanje matematičnih problemov''|''Numeryczne rozwiązywanie problemów matematycznych''}} |- | rowspan="4" | 31 | rowspan="4" | 2009 | S | Martha Ubik | {{ubl|''Ocena vsote dolžin [[diagonala|diagonal]]''|''Oszacowanie sumy długości przekątnych''}} |- | B | Michał Zając | {{ubl|''O določeni igri na grafu''|''O pewnej grze grafowej''}} |- | W | Tomasz Dwojak | {{ubl|''[[Leibnizev izrek (geometrija)|Leibnizev izrek]] in [[izrek o sekantah]] za mnogokotnike''|''Twierdzenie Leibniza oraz twierdzenie o siecznych dla wielokąta''}} |- | W | Maciej Rzeszut | {{ubl|''Karakterizacija [[kompozitum funkcij|kompozituma]] fiksnega števila linearnih [[projekcija (linearna algebra)|projekcij]]''|''Charakteryzacja złożeń ustalonej liczby rzutów liniowych''}} |- | rowspan="5" | 32 | rowspan="5" | 2010 | Z | Michał Miśkiewicz |{{ubl|''Čar množice µ''|''Urok zbioru µ''}} |- | S | Tomasz Pełka | {{ubl|''Kako se spopasti s kolosalno močjo in najti [[grupa|grupo]], ki ima rešitev''|''Jak zabrać się za potężną potęgę i znaleźć Grupę Trzymającą Rozwiązanie''}} |- | S | Mateusz Wróbel | {{ubl|''[[verjetnost|Neverjetnost]] {{snd}} ali: Kako matematik vrže iglo''|''Nieprawdopodobieństwo {{snd}} czyli o tym, jak matematyk rzuca igłą''}} |- | B | Bartosz Górecki | {{ubl|''[[ulomek|Ulomki]] [[srednja vrednost|srednjih vrednosti]], [[neenakosti med srednjimi vrednostmi]]''|''Średnie ułamkowe, [[Nierówności między średnimi|nierówności pomiędzy średnimi]]''}} |- | W | Kamil Piszczek | {{ubl|''[[parabola|Parabole]] in njihove lastnosti''|''Parabole i ich własności''}} |- | rowspan="4" | 33 | rowspan="4" | 2011 | Z | Wojciech Nadara | {{ubl|''O verjetnosti, [[determinanta]]h in cikličnih pokritjih''|''O prawdopodobieństwie, wyznacznikach i pokryciach cyklowych''}} |- | S | Anna Dymek | {{ubl|''[[Sangaku]] {{snd}} japonski navdihi''|''Sangaku {{snd}} japońskie inspiracje''}} |- | S | Aleksander Czarnecki | {{ubl|''Problem določenih zaporedij''|''Problem pewnych ciągów''}} |- | B | Adam Baranowski | {{ubl|''Kompleksna števila v geometriji''|''Liczby zespolone w geometrii''}} |- | rowspan="5" | 34 | rowspan="5" | 2012 | Z | Wojciech Nadara | {{ubl|''K-dobri grafi''|''Grafy k-dobre''}} |- | Z | Bartłomiej Zawalski | {{ubl|''Vrnitev srednjih''|''Powrót średnich''}} |- | S | Dominik Burek | {{ubl|''Na skrivnostni točki <nowiki>442 |X</nowiki>''|''O tajemniczym punkcie <nowiki>442 |X</nowiki>''}} |- | S | Aleksander Horawa | {{ubl|''Končni mterični prostori''|''Skończone przestrzenie metryczne''}} |- | B | Anna Szczepańska | {{ubl|''Naloga o srečanju''|''Zadanie o spotkaniu''}} |- | rowspan="4" | 35 | rowspan="4" | 2013 | Z | Kamil Rychlewicz | {{ubl|''Unarna vrata v [[mnogovrednostna logika|mnogovrednostni logiki]]''|''Bramki unarne w logice wielowartościowej''}} |- | S | Samuel Kozłowski | {{ubl|''[[Miquelov izrek|Miquelova točka]] in sorodne teme v geometrijskih problemih''|''Punkt Miquela i powiązane zagadnienia w zadaniach geometrycznych''}} |- | B | Bartłomiej Grochal | {{ubl|''Skrivnosti [[vsota deliteljev|funkcij σ]] in [[število deliteljev|τ]]: Delitelji naravnih števil''|''Tajemnice funkcji σ oraz τ. Dzielniki liczb naturalnych''}} |- | B | Rafał Żelazko | {{ubl|''Karakterizacija [[particija množice|particije]] največje [[števna množica|števne množice]]''|''Charakterystyka rozbicia zbioru co najwyżej przeliczalnego''}} |- | rowspan="4" | 36 | rowspan="4" | 2014 | Z | Paweł Piwek | {{ubl|''Zgibne krivulje''|''Krzywe przegubowe''}} |- | Z | Artur Zubilewicz | {{ubl|''Stožnice''|''Krzywe stożkowe''}} |- | S | Michał Baran | {{ubl|''Potovanje skozi deljivost vsot kvadratov''|''Przeprawa przez podzielności sum kwadratów''}} |- | S | Kamil Klimkowski | {{ubl|''O določeni funkcijski enačbi''|''O pewnym równaniu funkcyjnym''}} |- | rowspan="6" | 37 | rowspan="6" | 2015 | Z | Tomasz Przybyłowski | {{ubl|''O gradnji na trikotniku''|''O budowaniu na trójkącie''}} |- | Z | Michał Zawalski | {{ubl|''Posplošitev [[Grünbaumov izrek|Grünbaumovega izreka]]''|''Uogólnione twierdzenie Grünbauma''}} |- | S | Filip Rękawek | {{ubl|''O enakostraničnem trikotniku kappa in njegovih lastnostih''|''O równobocznym trójkącie kappa i jego własnościach''}} |- | S | Krzysztof Zamarski | {{ubl|''Komplementarna zaporedja''|''Ciągi komplementarne''}} |- | B | Jadwiga Czyżewska | {{ubl|''Barvanje ravnine, premic in krožnic''|''Kolorowanie płaszczyzny, prostych, okręgów''}} |- |B | {{ubl|Wojciech Niewiara|Michał Stach|Piotr Sikorski|Tobiasz Szemberg}} | {{ubl|''Barvanje ravnine''|''Kolorowanie płaszczyzny''}} |- | rowspan="3" | 38 | rowspan="3" | 2016 | S | Łukasz Kamiński | {{ubl|''Vodniki in največje število parov''|''Przewodniki i pary maksymalne''}} |- | S | Adam Klukowski | {{ubl|''Mnogokotniki s talnimi funkcijami''|''Wielomiany z podłogami''}} |- | B | Grzegorz Dłużewski | {{ubl|''O določeni karakterizaciji paralelepipeda''|''O pewnej charakteryzacji równoległościanu''}} |- | rowspan="3" | 39 | rowspan="3" | 2017 | S | Wojciech Kretowicz | {{ubl|''Deljivost [[fakulteta (funkcija)|fakultet]] in vsota števk''|''Podzielność silni a suma cyfr''}} |- | S | {{ubl|Radosław Peszkowski|Andrzej Szablewski|Tobiasz Szemberg}} | {{ubl|''[[Sylvester-Gallaijev izrek]] o krožnicah''|''Twierdzenie Sylvestera-Gallai dla okręgów''}} |- | W | Małgorzata Róg | {{ubl|''Paradoks prioritet: Igre, ki kljubujejo intuiciji o verjetnosti''|''Paradoks pierwszeństwa, czyli gry zaprzeczające intuicjom o prawdopodobieństwie''}} |- | rowspan="4" | 40 | rowspan="4" | 2018 | Z | Stanisław Hauke | {{ubl|''[[Štirikotnik]]i dvojčki''|''Czworokąty bliźniacze''}} |- | S | Filip Rękawek | {{ubl|''O trikotnikih kappa in njihovih lastnostih''|''O trójkątach kappa i ich własnościach''}} |- | S | Mariusz Trela | {{ubl|''Barvanje premic v <nowiki>|F2p</nowiki>''|''Kolorowanie prostych w <nowiki>|F2p</nowiki>''}} |- | B | Paweł Sawicki | {{ubl|''Razširjeni [[Hexapawn]]''|''Hexapawn wydłużony''}} |- | rowspan="6" | 41 | rowspan="6" | 2019 | Z | Kosma Kasprzak | {{ubl|''Opombe o nekaterih [[limita]]h, ki se pojavljajo v teoriji [[skoraj periodična funkcija|skoraj periodičnih funkcij]]''|''Uwagi na temat pewnych granic występujących w teorii funkcji prawie okresowych''}} |- | Z | Radosław Żak | {{ubl|''Zaporedja treh kvadratov in [[eliptična krivulja|eliptične krivulje]]''|''Ciągi trzech kwadratów i krzywe eliptyczne''}} |- | S | Mikołaj Pater | {{ubl|''Mešana linearna krožnica in njene lastnosti|''Okrąg mixtilinear i jego własności''}} |- | B | Aleksander Bosek | {{ubl|''Izbrane lastnosti [[Perrinovo število|Perrinovih zaporedij]] k-tega reda''|''Wybrane własności ciągów Perrina k-tego rzędu''}} |- | B | Mateusz Scharmach | {{ubl|''Dvorazsežna [[Goldovo zaporedje|Goldova zaporedja]]''|''Dwuwymiarowe ciągi Golda''}} |- | W | Adam Barański | {{ubl|''O deljivosti rešitev [[Pellova enačba|Pellove enačbe]]''|''O podzielności rozwiązań równania Pella''}} |- | rowspan="7" | 42 | rowspan="7" | 2020 | Z | Bartosz Chomiński | {{ubl|''O nekem kriteriju za konvergenco [[trigonometrična vrsta|trigonometričnih vrst]]''|''O pewnym kryterium zbieżności szeregów trygonometrycznych''}} |- | Z | Radosław Żak | {{ubl|''[[Izogonalna konjugacija]] in več lastnosti točke X25''|''Sprzężenie izogonalne i kilka własności punktu X25''}} |- | S | Stanisław Majchrzak | {{ubl|''Od trikotnikov do stožnic: na premici, ki je ni mogoče primerjati z drugimi''|''Od trójkątów do krzywych stożkowych, czyli o prostej innej niż wszystkie''}} |- | B | Daniel Goc | {{ubl|''W-konvergenca funkcij''|''W-zbieżność funkcji''}} |- | B | Piotr Juszczyk | {{ubl|''O zaporedju iz 12. naloge LXX. matematične olimpijade''|''O ciągu z zadania 12. LXX Olimpiady Matematycznej''}} |- | B | Gabriel Kiciński | {{ubl|''O homogeni neenakosti s permutacijami in njenem Shapirojevemu analogu''|''O nierówności jednorodnej z permutacjami i jej Shapiro-podobnym analogu''}} |- | B | Filip Konieczny | {{ubl|''Projektivne transformacije in [[involucija (matematika)|involucije]]''|''Przekształcenia rzutowe i inwolucje''}} |- | rowspan="5" | 43 | rowspan="5" | 2021 | Z | Bartłomiej Bychawski | {{ubl|''Posebne [[podgrupa|podgrupe]] končnega [[indeks grupe|indeksa]] v grupi pletenic B₃''|''Szczególne [[Podgrupa|podgrupy]] skończonego [[Indeks podgrupy|indeksu]] w grupie warkoczy B_3''}} |- | Z | Radosław Żak | {{ubl|''[[podzaporedje|Podzaporedja]]''|''Podciągi''}} |- | S | Łukasz Orski | {{ubl|''[[homotipija|Homotopske]] lastnosti prostora [[surjektivna preslikava|surjektivnih preslikav]]''|''Własności homotopijne przestrzeni odwzorowań surjektywnych''}} |- | B | Dawid Bugajewski | {{ubl|''Izbrane teme iz teorije [[formalna vrsta|formalnih vrst]]''|''Wybrane zagadnienia teorii szeregów formalnych''}} |- | B | Stanisław Majchrzak | {{ubl|''Krožnice in polare okrog stožnic''|''Okręgi i biegunowe wokół stożkowych''}} |- | rowspan="5" | 44 | rowspan="5" | 2022 | Z | Bartłomiej Bychawski | {{ubl|''Tretje [[pitagorejska trojica|pitagorejsko število]] številskih polj stopnje 2''|''Trzecia liczba pitagorejska ciał liczbowych stopnia 2''}} |- | Z | Szymon Perlicki | {{ubl|''Nova metoda konstruiranja blokovnih šifer, ki so dokazljivo odporne na diferencialno in linearno kriptoanalizo''|''A Novel Method of Constructing Block Ciphers Provably Resistant to Differential and Linear Cryptanalysis''}} |- | S | Jakub Pawlak | {{ubl|''O določeni geometrijski transformaciji''|''O pewnym przekształceniu geometrycznym''}} |- | B | Piotr Kuc | {{ubl|''[[Hellyjev izrek]] in množice v ravnini''|''Twierdzenie Helly’ego i zbiory na płaszczyźnie''}} |- | B | Jakub Zieliński | {{ubl|''Nekatere posplošitve [[harmonična analiza|Fourierove teorije]]''|''Pewne uogólnienia teorii Fouriera''}} |- | rowspan="5" | 45 | rowspan="5" | 2023 | Z | Jakub Pawlak | {{ubl|''Globalna [[Eulerjeva metoda]] za aproksimacijo rešitev avtonomnih diferencialnih enačb prvega reda in njen analog v [[linearni prostor|linearnih prostorih]]''|''Globalna metoda Eulera przybliżania rozwiązań autonomicznych równań różniczkowych pierwszego rzędu i jej analog w przestrzeniach liniowych''}} |- | Z | Jakub Zieliński | {{ubl|''Struktura posplošenih sit in flavijevskih zaporedij''|''Struktura uogólnionych sit i ciągów flawiuszowskich''}} |- | S | Dominik Figurski | {{ubl|''Odsevanje [[višina trikotnika|višinske točke trikotnika]]''|''Odbijanie ortocentrum''}} |- | S | Mateusz Wawrzyniak | {{ubl|''Na določeni posebni točki štirikotnika''|''O pewnym szczególnym punkcie czworokąta''}} |- | B | Franciszek Hansdorfer | {{ubl|''Aditivne preslikave in geometrija''|''Odwzorowania addytywne i geometria''}} |- | rowspan="5" | 46 | rowspan="5" | 2024{{r|spl11}} | Z | Antoni Łuczak | {{ubl|''O Apolonijevih krivuljah v trikotniku''|''O Krzywych Apoloniusza w Trójkącie''}} |- | Z | Miłosz Płatek | {{ubl|''N_aG_eL in sorodne krožnice''|''N_aG_eL i okręgi z nimi związane''}} |- | B | Kazimierz Chomicz | {{ubl|''Dokaz in uporaba lastnosti pravokotnih [[hiperbola|hiperbol]]''|''Dowód i zastosowania własności hiperboli prostokątnych''}} |- | B | Anna Koziara | {{ubl|''O določeni uporabi izogonalno konjugiranih točk v tetraedru''|''O pewnym zastosowaniu punktów izogonalnie sprzężonych w czworościanie''}} |- | B | Adam Mariusz Lubiński | {{ubl|''O preverjanju [[tavtologija (logika)|logičnih tavtologij]] z uporabo algebrskih transformacij''|''O weryfikacji tautologii logicznych przy użyciu przekształceń algebraicznych''}} |- | rowspan="5" | 47 | rowspan="5" | 2025 | Z | Kazimierz Chomicz | {{ubl|''O četrti potenčni ravni p-adičnih dopolnitev bikvadratnih številskih polj''|''On the fourth power level of p-adic completions of biquadratic number fields''}} |- | Z | Franciszek Hansdorfer | {{ubl|''p-adične aproksimacije''|''Aproksymacje p-adyczne''}} |- | Z | Miłosz Płatek | {{ubl|''Dokaz posplošenega [[Thébaultov izrek|Savajama-Thébaultovega izreka]]''|''Dowód uogólnionego twierdzenia Sawayamy-Thébault’a''}} |- | B | Grzegorz Lis | {{ubl|''Nenavadne geometrijske transformacije''|''Nietypowe transformacje geometryczne''}} |- | W | Patrycja Lamparska | {{ubl|''Matematika po izbiri''|''Matematyka wyboru''}} |} == Opombe == {{seznam opomb|refs= {{efn|name="op00"|Z {{snd}} zlato, S {{snd}} srebro, B {{snd}} bron, W {{snd}} razlikovanje}} }} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici| refs= <ref name="bart-2016">[[#SKL-bart-2016|Bartol; Sadwski; Turzyński (2016)]], str. 170.</ref> <ref name="fiku-2018">[[#SKL-fiku-2018|Fikus (2018)]], str. 204.</ref> <ref name="kacz-2024">[[#SKL-kacz-2024|Kaczorowska (2024)]].</ref> <ref name="meis-2016">[[#SKL-meis-2016|Meissner; Meissner; Turzyński (2016)]], str. 158.</ref> <ref name="plaw-2009">[[#SKL-plaw-2009|Pławski (2009)]].</ref> <ref name="spl00">{{Google Knjige | id= QQ5qCgAAQBAJ | title= Postępy 3-4/1985: Postępy Astronomii XXXIII, 3-4/1985 | page= 160 | keywords= | text= Delta}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Artykuł naszego ucznia w "Delcie" | trans-title= Članek našega študenta v "Delti" | date= 2019-09-05 | website= 8lo.pl | lang= pl | url= http://8lo.pl/2019/09/05/artykul-naszego-ucznia-w-delcie/ | accessdate= 2020-05-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20230207150448/http://8lo.pl/2019/09/05/artykul-naszego-ucznia-w-delcie/ | archivedate= 2023-02-07 | url-status= dead}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= Kolegium Redakcyjne Delty | trans-title= Uredniški odbor Delte | date= 2020-10-01 | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/kolegium_redakcyjne/ | accessdate= 2020-05-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210922020146/http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/kolegium_redakcyjne/ | archivedate= 2021-09-22 | url-status= dead }}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= Miesięcznik Delta ma nowego redaktora naczelnego | trans-title= Mesečna revija Delta ima novega glavnega urednika | website= ptm.org.pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/miesięcznik-delta-ma-nowego-redaktora-naczelnego}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Delta | work= [[Internetna enciklopedija PWN]] | publisher= [[Wydawnictwo Naukowe PWN]] | lang= pl | url= https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/;3891604 | accessdate= 2021-12-08}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= PTM - 40-lecie miesięcznika DELTA | website= ptm.org.pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/40-lecie-miesi%C4%99cznika-delta | accessdate= 2023-01-16}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= Nagroda Dziekanów - Delta | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= https://www.deltami.edu.pl/nagroda-dziekanow/ | accessdate= 2026-04-13}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= O konkursie | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= https://deltami.edu.pl/konkurs-prac-uczniowskich/o-konkursie/ | accessdate= 2024-11-05}}</ref> <ref name="spl08">{{citat | title= Konkurs Prac Uczniowskich z Matematyki im. Pawła Domańskiego | date= 2022-09-29 | website= deltami-old.mimuw.edu.pl | lang= pl | url= https://deltami-old.mimuw.edu.pl/delta/redakcja/konkurs_prac_uczniowskich/ | accessdate= 2024-11-05}}</ref> <ref name="spl09">{{citat | title= Jury | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= https://deltami.edu.pl/konkurs-prac-uczniowskich/jury/ | accessdate= 2024-11-05}}</ref> <ref name="spl10">{{citat |title= KUPzM – Lista laureatów | website= deltami.edu.pl | lang= pl| url= https://deltami.edu.pl/konkurs-prac-uczniowskich/lista-laureatow/ | accessdate= 2026-01-14}}</ref> <ref name="spl11">{{citat |title= KUPzM - Aktualności - Delta | website= deltami.edu.pl |lang= pl | url= https://deltami.edu.pl/deltami.edu.pl/delta/redakcja/konkurs_prac_uczniowskich/ | accessdate= 2024-11-07}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Bartol | first1= Wiktor | last2= Sadowski | first2= Witold | last3= Turzyński | first3= Krzysztof | authorlink3= Krzysztof Turzyński | title= O twierdzeniach i hipotezach. Matematyka według Delty | date= 2016 | trans-title= O izrekih in domnevah: Matematika glede po Delti | publisher= WUW | location= Varšava | doi= 10.31338/uw.9788323527343 | isbn= 978-8-32-352734-3 | url= https://www.wuw.pl/product-pol-5886-O-twierdzeniach-i-hipotezach-Matematyka-wedlug-Delty.html | ref= SKL-bart-2016}} * {{citat | last1= Fikus | first1= Magdalena | authorlink1= Magdalena Fikus | title= O życiu na żywo. Biologia według Delty | date= 2018 | trans-title= O življenju v živo. Biologija po Delti | publisher= WUW | location= Varšava | doi= 10.31338/uw.9788323536901 | isbn= 978-8-32-353682-6 | url= https://www.wuw.pl/product-pol-8562-O-zyciu-na-zywo-Biologia-wedlug-Delty.html | ref= SKL-fiku-2018}} * {{citat | last1= Kaczorowska | first1= Urszula | title= 20. edycja konkursu Popularyzator Nauki. Przyznano Nagrodę Główną | date= 2024-12-11| publisher= [[Poljska tiskovna agencija]] | website= pap.pl | lang= pl | url= https://www.pap.pl/aktualnosci/20-edycja-konkursu-popularyzator-nauki-przyznano-nagrode-glowna | accessdate= 2024-12-14 | ref= SKL-kacz-2024}} * {{citat | last1= Meissner | first1= Agata | last2= Meissner | first2= Krzysztof | authorlink2= Krzysztof Meissner | last3= Turzyński | first3= Krzysztof | authorlink3= | title= O kwantach i smokach. Fizyka według Delty | date= 2016 | trans-title= O kvantih in zmajih: Fizika po Delti | publisher= WUW | location= Varšava | doi= 10.31338/uw.9788323517603 | isbn= 978-8-32-351760-3 | url= https://www.wuw.pl/product-pol-5885-O-kwantach-i-smokach-Fizyka-wedlug-Delty.html | ref= SKL-meis-2016}} * {{citat | last1= Pławski | first1= Waldemar | title= 35 years of Delta (Miesięcznik Delta ma 35 lat) | date= 2009-02-23 | website= naukawpolsce.pap.pl | lang= pl, en | url= http://naukawpolsce.pap.pl/aktualnosci/news%2C359217%2Cmiesiecznik-delta-ma-35-lat.html | ref= SKL-plaw-2009}} {{refend}} == Zunanje povezave == * Uradno spletno mesto revije: {{uradno spletno mesto|http://www.deltami.edu.pl/|name=deltami.edu.pl}} {{v jeziku|pl}} * {{citat | title= Pretekle številke ''Delte'' od leta 1974 | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= http://www.deltami.edu.pl/numery/}} * {{citat | title= Konkurs Prac Uczniowskich z Matematyki im. Pawła Domańskiego | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/konkurs_prac_uczniowskich/ | archive-url= https://web.archive.org/web/20200130214539/http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/konkurs_prac_uczniowskich/ |archivedate= 2020-01-30 }} * {{citat | title= DeltamiEduPl | website= [[YouTube]] | url= https://www.youtube.com/user/DeltamiEduPl/ | accessdate= 2024-05-18}} {{portal|Astronomija}} [[Kategorija:Matematične revije]] [[Kategorija:Fizikalne revije]] [[Kategorija:Astronomske revije]] [[Kategorija:Računalniške revije]] [[Kategorija:Poljudnoznanstvene revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1974]] [[Kategorija:Univerza v Varšavi]] [[Kategorija:Poljske revije]] mzix3ffc6pgcwey1pg0m4eii3f0n31p 6675127 6675069 2026-05-13T03:59:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675127 wikitext text/x-wiki {{short description|Poljska mesečna poljudnoznanstvena revija.}} {{Infobox magazine | title = Delta | image_file = | caption = | frequency = [[mesečnik|mesečno]] | founder = | founded = | firstdate = 1974{{r|plaw-2009}} | editor = [[Szymon Charzyński]]{{r|spl02}}{{r|spl03}} | country = {{POL}} | based = [[Varšava]] | language = [[poljščina]] | website = {{URL|http://www.deltami.edu.pl|deltami.edu.pl}} | issn = 0137-3005 }} [[slika:Zamowienie artykulu.jpg|thumb|right|220px|Odgovor [[Roman Sikorski|Romana Sikorskega]] na prošnjo za naročilo prvega članka v ''Delti'', 1973.]] '''''Delta''''' ({{langx|pl|Delta}}) je [[Poljska|poljska]] [[mesečnik|mesečna]] [[poljudnoznanstvena revija]], posvečena predvsem [[matematika|matematiki]],{{r|bart-2016}} [[fizika|fiziki]],{{r|meis-2016}} [[astronomija|astronomiji]], [[računalništvo|računalništvu]] in [[biologija|biologiji]],{{r|fiku-2018}} ki jo izdaja [[Univerza v Varšavi]] v sodelovanju s štirimi poljskimi [[znanstveno društvo|znanstvenimi društvi]]: * [[Poljsko matematično društvo]] (PTM) * [[Poljsko fizikalno društvo]] (PTF) * [[Poljsko astronomsko društvo]] (PTA){{r|spl00}} * [[Poljsko računalniško društvo]] (PTI) Izhaja od leta 1974{{r|plaw-2009}} (s kratkim premorom med [[vojno stanje na Poljskem (1981–1983)|vojnim stanjem na Poljskem]] med letoma 1981 in 1983). Vsebina ''Delte'' je namenjena dijakom in študentom ter raziskovalcem. Članke pišejo predvsem raziskovalci, ki delajo na [[:kategorija:Univerze na Poljskem|poljskih univerzah]], vendar reviji prispevajo tudi študenti.{{r|spl01}} Glavni urednik od leta 2018 je Szymon Charzyński.{{r|spl02}}{{r|spl03}} Leta 2024 je revija prejela veliko nagrado na tekmovanju »[[Popularizoror znanosti (tekmovanje)|Popularizator znanosti]]«, ki ga organizirata [[Poljska tiskovna agencija]] (PAP) in [[Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo (Poljska)|Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo]] (MNiSW).{{r|kacz-2024}} Obrazložitev velike nagrade tekmovanja »Popularizator znanosti« za leto 2024 se je glasila:{{r|kacz-2024}} »Za pol stoletja popularizacije matematike, fizike, astronomije in računalništva na zelo visoki ravni. Za sposobnost vključevanja znanstvenikov, doktorskih študentov in učiteljev v te dejavnosti. Za visoko vsebinsko in uredniško kakovost svojih publikacij.« == Zgodovina == Revija je začela izhajati začela leta 1974{{r|spl04}} {{snd}} čeprav je poskusna naklada prve številke v nakladi 50 izvodov izšla že 8. decembra 1973,{{r|spl05}} s kratkim premorom po uvedbi [[vojno stanje na Poljskem (1981–1983)|vojnega stanja]]. Od ustanovitve revije do 30. septembra 2018 je bil njen glavni urednik [[Marek Kordos]]. Od 1. oktobra 2018 je glavni urednik [[Szymon Charzyński]]. Predsedniki uredniškega odbora, ki so zaporedoma delovali od leta 1974, so bili: [[Leon Jeśmanowicz]], [[Grzegorz Białkowski]], [[Janusz Zakrzewski]], [[Wojciech Żakowski]], Marta Kicińska-Habior, [[Wiesław Żelazko]], [[Jan Gaj]], [[Michał Konrad Nawrocki]] in [[Krzysztof Ciesielski (matematik)|Krzysztof Ciesielski]]. Članke najpogosteje pišejo akademski delavci poljskih univerz in tehniških univerz {{snd}} zlasti tisti, ki so povezani s predmetnikom revije {{snd}} ter študenti. Stavljenje se izvaja s sistemom [[TeX]]. Od februarja 2020 je cena ene številke določena na 5,50 PLN. Od leta 1982 revija gosti Ligo za reševanje problemov Fakultete za matematiko, informatiko in mehaniko (Klub 44M), od leta 1985 pa Ligo za reševanje problemov Fakultete za fiziko Univerze v Varšavi in uredniški odbor ''Delte'' (Klub 44F). Vsaka številka vsebuje objavo problemov {{snd}} trenutno dva na predmet {{snd}} tako iz matematike kot iz fizike. Oddane rešitve oceni ustrezni urednik rubrike {{snd}} ko reševalci zberejo 44 točk, so sprejeti v klub. Klub 44M že od ustanovitve vodi [[Marcin Emil Kuczma]], klub 44F pa vodijo Andrzej Nadolny, Jerzy Brojan in Elżbieta Zawistowska. Od leta 1990 eno stran v vsaki številki revije zaseda samostojna priloga. Pripravljajo jo sodelavci zunaj uredništva, ki sodelujejo z ''Delto''. Te priloge so bile v kronološkem vrstnem redu: »Epsilon« (Krzysztof Ciesielski, 1992&ndash;1997), »Gammalimatias« ([[Jarosław Wróblewski]], 1998&ndash;2004), »Deltoid« (Joanna Jaszuńska, 2009–2018) in »Kącik początkującego olimpijczyka« (Bartłomiej Bzdęga, od leta 2019). Od leta 1980 vsaka številka ''Delte'' vsebuje kratko astronomsko kolumno z naslovom »Patrz w niebo« (Poglej v nebo). Zaporedoma so jo uredili: [[Tomasz Chlebowski]], Joanna Udalska, Tomasz Kwast, [[Michał Bejger]], [[Katarzyna Małek]] in Anna Durkalec. == Dekanova nagrada za najboljši članek v ''Delti'' == Dekana Fakultete za fiziko in Fakultete za matematiko, informatiko in mehaniko Univerze v Varšavi podeljujeta dekanovo nagrado za najboljši članek, objavljen v reviji ''Delta'' v preteklem študijskem letu. Nagrajenci:{{r|spl06}} {| class="wikitable" |+ ! študijsko leto ! avtorji ! naslov ! številka revije |- | 2001/02 | Magdalena Sroczyńska-Kożuchowska | {{ubl|''Pluton {{snd}} planet ali planetoid?''|''Pluton {{snd}} planeta czy planetoida?''}} | 8/2002 |- | 2002/03 | {{ubl|Andrzej Hryczuk|Robert Żak}} | {{ubl|''Modri gozd''|''Niebieski las''}} | 8/2003 |- | 2003/04 | [[Paweł Strzelecki (matematik)|Paweł Strzelecki]] | {{ubl|''Domneva Poincaréja''|''Hipoteza Poincarégo?''}} | 1/2004 |- | 2004/05 | Janusz Skalski | {{ubl|''Svetlobni kvanti''|''Kwanty światła''}} | 6/2005 |- | 2005/06 | [[Andrzej Niedzielski]] | {{ubl|''Točne meritve zvezdnih radialnih hitrosti''|''Precyzyjne pomiary radialnych prędkości gwiazd''}} | 9/2006 |- | 2006/07 | Agnieszka Bzowska | {{ubl|''Tri prevare virusa gripe''|''Trzy oszustwa wirusa grypy''}} | 12/2006 |- | 2007/08 | Tomasz Bartnicki | {{ubl|''Največje število na svetu''|''Największa liczba na świecie''}} | 3/2008 |- | 2008/09 | [[Marcin Emil Kuczma]] | {{ubl|''Zgodovina sveta, merjena v fakultetah''|''Dzieje świata faktoriałem odmierzane''}} | 4/2009 |- | 2010/11 | Piotr Różański | {{ubl|''Koliko prednikov imamo?''|''Ilu mamy przodków?''}} | 4/2011 |- | 2009/10 | {{ubl|Aleksander M. Kubica|Wiktor A. Pilewski}} | {{ubl|''Kako fokusirati svetlobo s tiskalnikom in folijo &ndash; in kaj lahko iz tega nastane''|''Jak skupiać światło przy użyciu drukarki i folii i co z tego wyniknąć może''}} | 5/2010 |- | 2011/12 | [[Damian Niwiński]] | {{ubl|''Nemogoča bližnjica''|''Niemożliwy skrót''}} | 8/2012 |- | 2012/13 | [[Przemysław Kiciak]] | {{ubl|''Najlepše božično drevo''|''Najładniejsza choinka''}} | 4/2013 |- | 2013/14 | {{ubl|Urszula Foryś|Paweł Matejek}} | {{ubl|''O zanimivi uporabi modela plenilec-plen''|''O pewnym ciekawym zastosowaniu modelu drapieżnik-ofiara''}} | 8/2014 |- | 2014/15 | Lech Falandysz | {{ubl|''Potovanje na Mars''|''Wycieczka na Marsa''}} | 8/2015 |- | 2015/16 | {{ubl|Barbara Ciesielska|Agnieszka Kowalczyk}} | {{ubl|''Tam kjer je matematika''|''Tam gdzie matematyka''}} | 6/2015 |- | 2016/17 | Marek Grad | {{ubl|''Kako preučujemo globoko notranjost Zemlje?''|''Jak badamy głębokie wnętrze Ziemi?''}} | 11/2016 |- | 2017/18 | Michał Tarnowski | {{ubl|''Skozi eter do teorije relativnosti''|''Przez eter do teorii względności''}} | 6/2018 |- | 2018/19 | Piotr Pikul | {{ubl|''Sledi matematiki''|''Matematyka torowa''}} | 8/2019 |- | 2019/20 | [[Piotr Fita]] | {{ubl|''Orodja iz svetlobe''|''Narzędzia zrobione ze światła''}} | 4&ndash;5/2020 |- | 2020/21 | Jan Sołek | {{ubl|''Njegovo lordstvo, Mali mehurček''|''Jaśnie Pan bąbelek''}} | 1/2021 |- | 2021/22 | Stanisław Cichomski | {{ubl|''Kako vreči kovanec''|''Jak rzucić monetą''}} | 6/2022 |- | 2022/23 | {{ubl|Jan Turczynowicz|Radost Waszkiewicz}} | {{ubl|''Navijanje medu''|''Nawijanie miodu''}} | 11/2022 |- | 2023/24 | Jadwiga Czyżewska | {{ubl|''Širina koloteka''|''Szerokość ścieżkowa''}} | 9/2024 |- | 2024/25 | Maria Pieczarka | {{ubl|''O najslabši metodi obešanja slik''|''O najgorszej metodzie wieszania obrazków''}} | 8/2025 |} == Tekmovanje študentskih matematičnih del == Leta 1978 sta uredništvo revije ''Delta'' in Poljsko matematično društvo (PTM) začela organizirati tekmovanje študentskih matematičnih del (KUPzM).{{r|spl07}} Tekmovanje je bilo nato poimenovano po [[Paweł Domański|Pawłu Domańskem]].{{r|spl08}} Prispevki za tekmovanje zajemajo različne veje matematike, kot so: * [[temelji matematike]] {{snd}} [[matematična logika]] in [[teorija množic]], * [[algebra]], * [[geometrija]], * [[teorija grafov]], * [[matematična analiza]], * [[verjetnostni račun]]. Nagrajenci prejmejo denarne nagrade in medalje {{snd}} zlato, srebrno in bronasto {{snd}} čeprav so bili v nekaterih primerih na eni sami podelitvi podeljeni dve zlati medalji ali pa sploh nobena.{{r|spl07}} Trenutna sestava žirije je: Adam Gregosiewicz, Andrzej Komisarski (predsednik), [[Zdzisław Pogoda]], Łukasz Rajkowski in Daniel Strzelecki.{{r|spl09}} {| class="wikitable mw-collapsible" |+ Nagrajenci{{r|spl10}} ! ! leto ! {{efn|name="op00"}} ! nagrajenci ! naslov dela |- | rowspan="3" |1 | rowspan="3" |1978 | Z | [[Paweł Domański]] | {{ubl|''[[Fibonaccijevo število]]''|''Liczby Fibonacciego''}} |- | S | Urszula Łach | {{ubl|''[[diferencialna enačba|Diferencialne enačbe]] in nekatere njihove uporabe v fiziki''|''Równania różniczkowe i niektóre ich zastosowania w fizyce''}} |- | B | Bogusława Grzywacz |{{ubl|''[[analitična geometrija|Analitična]] predstavitev [[afina preslikava|afine preslikave]] [[ravnina|ravnine]]''|''Przekształcenie afiniczne płaszczyzny na płaszczyznę w ujęciu analitycznym''}} |- | rowspan="3" | 2 | rowspan="3" | 1979 | Z | {{ubl|[[Dorota Kuchta]]|[[Piotr Ponikowski]]}} | {{ubl|''[[diofantska enačba|Diofantske enačbe]] prve stopnje''|''Równania diofantyczne pierwszego stopnia''}} |- | S | Marek Kubowicz | {{ubl|''[[funkcijska enačba|Funkcijske enačbe]]''|''Równania funkcyjne''}} |- | B | Anna Brzezińska | {{ubl|''[[Neenakost]]i in njihova uporaba''|''Nierówności i ich zastosowania''}} |- | rowspan="3" | 3 | rowspan="3" | 1980 | Z | Zbigniew Jelonek | {{ubl|''Določena analogija''|''Pewna analogia''}} |- | S | Robert Cozaś | {{ubl|''Nekatere [[rekurenčna enačba|rekurenčne enačbe]] in njihova uporaba v teoriji [[verižni ulomek|verižnih ulomkov]]''|''Pewne równania rekurencyjne i ich zastosowanie w teorii ułamków łańcuchowych''}} |- | B | Waldemar Hołubowski | {{ubl|''Inverzija''|''Inwersja''}} |- | rowspan="3" | 4 | rowspan="3" | 1981 | Z | Jarosław Wróblewski | {{ubl|''O [[kongruenca]]h v [[kolobar (algebra)|kolobarju]] [[algebrsko celo število|algebrskih celih števil]]''|''Wokół kongruencji w pierścieniu liczb algebraicznych całkowitych''}} |- | S | Jacek Rzeźnikowski | {{ubl|''Elementi [[metrična geometrija|metrične geometrije]]''|''Elementy geometrii metrycznej''}} |- |B |Elżbieta Ziarko | {{ubl|''[[metrični prostor|Metrike mestnih četrti]] in njihove posledice v [[planimetrija|planimetriji]]''|''Metryka miejska i jej konsekwencje w planimetrii''}} |- | rowspan="3" | 5 | rowspan="3" | 1982 | Z | [[Mariusz Skałba]] | {{ubl|''O nekem problemu v [[elementarna teorija števil|elementarni teoriji števil]]''|''O pewnym problemie z elementarnej teorii liczb''}} |- | S | Janusz Kalinowski | {{ubl|''[[ploskev|Ploskve]] drugega reda in risanje [[kvadrik]]ov z računalnikom''|''Powierzchnie stopnia drugiego i rysowanie kwadryk za pomocą komputera''}} |- | B | Mirosław Matlęga | {{ubl|''Rezi na [[enostranska ploskev|enostranskih ploskvah]]''|''Rozcięcia powierzchni jednostronnych''}} |- | rowspan="3" | 6 | rowspan="3" | 1983 | Z | Jacek Kaleta | {{ubl|''Izrek o določeni posebni metodi [[integral|integracije]]''|''Twierdzenie o pewnej szczególnej metodzie całkowania''}} |- | S | Wojciech Wałecki | {{ubl|''Na milnih filmih''|''O błonach mydlanych''}} |- | B | Henryk Łukomski | {{ubl|''Negacija n-mestnih števil in pridobitev negacije rezultatov v [[desetiški številski sistem|desetiškem sistemu]] brez pretvorbe v [[dvojiški številski sistem|dvojiški sistem]].''|''Negacje liczb n-cyfrowych oraz otrzymywanie wyników negacji w układzie dziesiątkowym bez zamiany na układ dwójkowy''}} |- | rowspan="3" |7 | rowspan="3" |1984 | Z | [[Michał Stanisław Wojciechowski]] | {{ubl|''O določeni razporeditvi središčnosimetričnih likov''|''O pewnym rozkładzie figur środkowo symetrycznych''}} |- | S | Bogdan Pelc | {{ubl|''Uporaba [[modularna aritmetika|kongruence]] pri določanju [[kriteriji deljivosti|kriterijev deljivosti]] v poljubnem [[številski sistem|številskem sistemu]]''|''Zastosowanie kongruencji w znajdowaniu cech podzielności w dowolnym układzie liczbowym''}} |- | B | Joanna Karwowska | {{ubl|''Potenciranje [[matrika|matrik]]''|''Potęgowanie macierzy czwórników''}} |- | rowspan="2" | 8 | rowspan="2" | 1985 | Z | Piotr Hajłasz | {{ubl|''O določeni metodi dokazovanja neenakosti''|''O pewnej metodzie dowodzenia nierówności''}} |- | S | Bogdan Pelc | {{ubl|''O določeni [[topološka invarianta|topološki invarianti]] [[polieder|poliedrov]] v n-razsežnem prostoru''|''O pewnym niezmienniku topologicznym wielościanów w przestrzeni n-wymiarowej''}} |- | 9 | 1986 | Z | Piotr Jędrzejewicz | {{ubl|''O nekaterih lastnostih [[evklidski prostor|evklidskih prostorov]]''|''O pewnych własnościach przestrzeni euklidesowych''}} |- | rowspan="2" | 10 | rowspan="2" | 1987 | Z | Andrzej Żuk | {{ubl|''Opis [[togi premik|togih premikov]] izbranih metričnih prostorov''|''Opis izometrii wybranych przestrzeni metrycznych''}} |- | B | Lucyna Dziedzic | {{ubl|''Teorija lačne koze''|''Teoria głodnej kozy''}} |- | rowspan="2" | 11 | rowspan="2" | 1988 | Z | Andrzej Daniluk | {{ubl|''O nekaterih transformacijah ravnine''|''O pewnych przekształceniach płaszczyzny''}} |- | S | Adam Czornik | {{ubl|''[[Steinerjev izrek|Steinerjev]] in [[Mohr-Mascheronijev izrek|Mascheronijev izrek]]''|''Twierdzenia Steinera i Mascheroniego''}} |- | rowspan="3" | 12 | rowspan="3" | 1989 | Z | [[Krzysztof Oleszkiewicz]] | {{ubl|''Skakanje po [[stožnica]]h''|''Skacząc po stożkowych''}} |- | S | Rafał Kapelko | {{ubl|''[[diferencialni račun|Diferencialni]] in [[integralni račun]] funkcij naravne spremenljivke''|''Rachunek różniczkowy i całkowy funkcji zmiennej naturalnej''}} |- | B | Katarzyna Trójca | {{ubl|''[[limita funkcije|Limita]] [[kompozitum funkcij|kompozituma funkcij]]''|''Granica złożenia funkcji''}} |- | rowspan="3" | 13 | rowspan="3" | 1991 | Z | Marcin Kasperski | {{ubl|''27 [[konveksna množica|konveksnih množic]] brez [[točkovna simetrija|središčne simetrije]]''|''27 zbiorów wypukłych bez środka symetrii''}} |- | S | [[Grzegorz Zwara]] | {{ubl|''Skupne [[negibna točka|negibne točke]] komutirajočih [[polinom]]ov''|''Wspólne punkty stałe wielomianów komutujących''}} |- | B | Małgorzata Sęk | {{ubl|''[[lomljenka|Lomljene]] spirale''|''Łamane spiralne''}} |- | rowspan="2" | 14 | rowspan="2" | 1992 | Z | Marek Pycia | {{ubl|''Določene funkcionalne neenakosti''|''Pewne nierówności funkcyjne''}} |- | B | Krystian Witkowski | {{ubl|''O določenih rekurzivnih [[zaporedje|zaporedjih]]''|''O pewnych ciągach rekurencyjnych''}} |- | rowspan="2" | 15 | rowspan="2" | 1993 | S | Ilona Królak | {{ubl|''[[Binomski koeficient]] {{snd}} alternativni pogled''|''Symbol Newtona {{snd}} inaczej''}} |- | B | Roman Wencel | {{ubl|''Branje [[Wacław Franciszek Sierpiński|Sierpińskega]]''|''Czytając Sierpińskiego''}} |- | rowspan="2" | 16 | rowspan="2" | 1994 | S | Piotr Wojciech Śniady | {{ubl|''Geometrijski dokazi izrekov o [[Fareyjevo zaporedje|Fareyjevih ulomkih]]''|''Geometryczne dowody twierdzeń dotyczących ułamków Fareya''}} |- | B | Piotr Matusiewicz | {{ubl|''Geometrična ilustracija najpogostejših algebrskih sredstev''|''Ilustracja geometryczna najczęściej spotykanych średnich algebraicznych''}} |- | rowspan="3" | 17 | rowspan="3" | 1995 | Z | Tomasz Osman | {{ubl|''Večrazsežna posplošitev [[Bézoutov izrek|Bézoutovega izreka]]''|''Wielowymiarowe uogólnienie twierdzenia Bezouta''}} |- | S | {{ubl|[[Krzysztof Cyprian Krupiński ]]|Karol Tokarczyk}} | {{ubl|''Prekrivanje več figur znotraj mnogokotnikov''|''Nakładanie się wielu figur wewnątrz wielokątów''}} |- | B | Rafał Łochowski | {{ubl|''Razmerja med [[limita zaporedja|konvergenco in divergenco]] določenih [[vrsta (matematika)|vrst]]''|''Zależności między zbieżnością i rozbieżnością pewnych szeregów''}} |- | rowspan="3" | 18 | rowspan="3" | 1996 | Z | Michał Stukow | {{ubl|''Kratka zgodovina dokaza določenega [[izrek]]a''|''Krótka historia dowodu pewnego twierdzenia''}} |- | S | [[Adam Osękowski]] | {{ubl|''Uporaba [[kompleksno število|kompleksnih števil]] v geometrijskih problemih''|''Zastosowanie liczb zespolonych w zadaniach geometrycznych''}} |- | B | {{ubl|Tomasz Kowalski|Artur Wirowski}} | {{ubl|''[[Kriteriji deljivosti]] števil''|''Cechy podzielności liczb''}} |- | rowspan="2" | 19 | rowspan="2" | 1997 | Z | {{ubl|Grzegorz Kapustka|Michał Kapustka}} | {{ubl|''O nekaterih lastnostih sodostranskih poligonov, [[včrtana krožnica|včrtanih]] in [[očrtana krožnica|očrtanih okrog krožnic]]''|''O pewnych własnościach parzystokątów wpisanych i opisanych na okręgach''}} |- | B | Maciej Mostowski | {{ubl|''O polinomih s [[celo število|celoštevilskimi vrednosti]], ki so [[kvadrat (algebra)|kvadrati]] celih števil''|''O wielomianach przyjmujących w liczbach całkowitych wartości będące kwadratami liczb całkowitych''}} |- | rowspan="2" | 20 | rowspan="2" | 1998 | S | {{ubl|Michał Ślęzak|Michał Tkacz}} | {{ubl|''[[Sfera]] dvanajstih [[točka (geometrija)|točk]]''|''Sfera dwunastu punktów''}} |- | B | Jakub Gismatullin | {{ubl|''O nekaterih lastnostih [[vsota|vsote]] [[števka|števk]]''|''O pewnych własnościach sumy cyfr''}} |- | rowspan="2" | 21 | rowspan="2" | 1999 | Z | Jakub Onufry Wojtaszczyk | {{ubl|''O številu razdelitev [[konveksni mnogokotnik|konveksnega]] [[mnogokotnik]]a na [[paralelogram]]e''|''O liczbie podziałów wielokąta wypukłego na równoległoboki''}} |- | S | {{ubl|Łukasz Kamiński|Paweł Rochman}} | {{ubl|''Vsote z binomskimi koeficienti''|''Sumy ze współczynnikami Newtona''}} |- | rowspan="2" | 22 | rowspan="2" | 2000 | S | Piotr Sulich | {{ubl|''[[Zasuk]] za [[kot]] v ravnini: uporaba in lastnosti''|''Obrót o kąt na płaszczyźnie: zastosowania i własności''}} |- | S | Mirosław Żwiryn | {{ubl|''Uvod v teorijo matrik nD''|''Wstęp do teorii macierzy nD''}} |- | rowspan="4" | 23 | rowspan="4" | 2001 | Z | Juliusz Jabłecki | {{ubl|''O določeni [[funkcijska enačba|funkcijski enačbi]]''|''O pewnym równaniu funkcyjnym''}} |- | S | Piotr Sulich | {{ubl|''Analogija med [[Fibonaccijevo zaporedje|Fibonaccijevim zaporedjem]] in poljubnimi linearnimi [[rekurzija]]mi''|''Analogia ciągu Fibonacciego i dowolnych rekurencji liniowych''}} |- | B | Łukasz Brzyski | {{ubl|''[[Eulerjeva premica]] in njene lastnosti''|''Prosta Eulera i jej własności''}} |- | W | Jan Kowal | {{ubl|''Ne samo s šestilom in ravnilom''|''Nie tylko cyrklem linijką''}} |- | rowspan="4" | 24 | rowspan="4" | 2002 | Z | Wiesław Zajiczek | {{ubl|''Matematični modeli klasičnih [[prostor-čas|prostorsko-časovnih]] [[matematična singularnost|singularnosti]]''|''Matematyczne modele osobliwości czasoprzestrzeni klasycznych''}} |- | B | Łukasz Lach | {{ubl|''Reševanje izbranih problemov iz [[planimetrija|planimetrije]] in [[algebra|algebre]] z uporabo kompleksnih števil''|''Rozwiązywanie wybranych problemów planimetrii algebry przy zastosowaniu liczb zespolonych''}} |- | B | Krzysztof Rutczyński | {{ubl|''Anatomija [[Mandelbrotova množica|Mandelbrotove množice]] in njena povezava s [[Fibonaccijevo zaporedje|Fibonaccijevim zaporedjem]]''|''Anatomia zbioru Mandelbrota jej związek z ciągiem Fibonacciego''}} |- | W | Jakub Staromłyński | {{ubl|''Rekurzija in [[generativna funkcija|generativne funkcije]]''|''Rekurencja i funkcje tworzące''}} |- | rowspan="8" | 25 | rowspan="8" | 2003 | Z | Marcel Kołodziejczyk | {{ubl|''Težavna tehtnica in posplošen problem lažnih kovancev''|''Waga szalkowa i uogólniony problem fałszywej monety''}} |- | Z | Aleksandra Kwiatkowska | {{ubl|''O obstoju [[zvezna funkcija|zvezne funkcije]], ki vsako vrednost sprejme predpisano število krat''|''O istnieniu funkcji ciągłej, przyjmującej każdą wartość z góry zadaną ilość razy''}} |- | S | Juliusz Jabłecki | {{ubl|''O razredčitvah množice [[naravno število|naravnih števil]] in P-[[harmonična vrsta|harmonični vrsti]]''|''O rozrzedzeniach zbioru liczb naturalnych i szeregach P-harmonicznych''}} |- | B | Krzysztof Mroczek | {{ubl|''[[Problem trgovskega potnika]]''|''Problem komiwojażera''}} |- | B | Piotr Szafruga | {{ubl|''Večrazsežni muzej in njegovi varuhi''|''Wielowymiarowe muzeum i jego strażnicy''}} |- | W | {{ubl|Juliusz Jabłecki|Lech Stawikowski}} | {{ubl|''O urejanju odvisnosti naključnih [[vektor (matematika)|vektorjev]], povezanih z določenim razredom funkcij''|''O porządkowaniu zależności wektorów losowych związanym z pewną klasą funkcji''}} |- | W | Arkadiusz Męcel | {{ubl|''O [[Morleyjev izrek o tretjinjenju|Morleyjevem izreku]] za funkcije višjih razsežnosti''|''O twierdzeniu Morleya do funkcji na wymiar''}} |- | W | Robert Obryk | {{ubl|''O skriti deljivosti polinomov z eno spremenljivko''|''O ukrytej podzielności wielomianów jednej zmiennej''}} |- | rowspan="4" | 26 | rowspan="4" | 2004 | Z | Marcin Pitera | {{ubl|''[[invarianta (matematika)|Invariante]] v geometriji''|''Niezmienniki w geometrii''}} |- | S | Agnieszka Kałużna | {{ubl|''Posplošitev [[Stewartov izrek|Stewartovega izreka]] na [[tetraeder]]''|''Uogólnienie twierdzenia Stewarta na czworościan''}} |- | B | Lech Stawikowski | {{ubl|''Enomonotonska zaporedja, [[modularna funkcija|modularne funkcije]] in neenakosti''|''Ciągi jednomonotoniczne, funkcje modularne i nierówności''}} |- | W | Arkadiusz Męcel | {{ubl|''[[Fraktal]]ne [[množica|množice]]''|''Zbiory fraktalne''}} |- | rowspan="7" |27 | rowspan="7" |2005 | Z | Michał Marcinkowski | {{ubl|''Euler se približa Nagelu ...''|''Prz(e)chodzi Euler do Nagela...''}} |- | S | Paweł Janica | {{ubl|''Razdelitve evklidskih prostorov''|''Podziały przestrzeni euklidesowych''}} |- | S | Tomasz Warszawski | {{ubl|''O ciklih in klikah''|''O cyklach i klikach''}} |- | B | Arkadiusz Męcel | {{ubl|''Diferencialne simetrije''|''Symetrie różniczkowe''}} |- | B | Marcin Pitera | {{ubl|''Nekaj problemov na [[šahovnica|šahovnici]]''|''Kilka problemów na szachownicy''}} |- | B | Jan Szejko | {{ubl|''[[Simetrala kota]], [[višina trikotnika|višina]] in [[mediana (geometrija)|težiščnica]], ki se sekajo [[šop premic|v eni točki]].''|''Dwusieczna, wysokość i środkowa przecinające się w jednym punkcie''}} |- | W | Jarosław Pyzik | {{ubl|''O vsotah, njihovih lastnostih in uporabi''|''O sumach, ich właściwościach i wykorzystaniu''}} |- | rowspan="6" | 28 | rowspan="6" | 2006 | Z | Jan Szejko | {{ubl|''Zaporedje, ki ima rado neenakosti''|''Ciąg, który lubi nierówności'' |- | S | Krzysztof Dorobisz | {{ubl|''Ostanki energije''|''Reszty potęgowe''}} |- | S | Tomasz Tkocz | {{ubl|''O problemu, povezanem z [[Rollejev izrek|Rollejevim izrekom]]''|''O problemie związanym z twierdzeniem Rolle'a''}} |- | B | Aleksander Kubica | {{ubl|''Od [[Matematična olimpiada|olimpiadnega]] problema do izreka''|''Od zadania olimpijskiego do twierdzenia''}} |- | W | Magdalena Bojarska | {{ubl|''O številu [[ostri kot|ostrih kotov]] v mnogokotniku''|''O liczbie kątów ostrych wielokąta''}} |- | W | Jarosław Pyzik | {{ubl|''Kaj koza je za zajtrk?''|''Co je koza na śniadanie''}} |- | rowspan="8" | 29 | rowspan="8" | 2007 | Z | Tomasz Kobos | {{ubl|''Limitne množice za polinome s [[celo število|celoštevilskimi]] koeficienti''|''Zbiory kresowe dla wielomianów o współczynnikach całkowitych''}} |- | S | Magdalena Bojarska | {{ubl|''O [[Hamiltonov cikel|Hamiltonovih ciklih]] v [[graf (matematika)|grafih]], izpeljanih iz [[drevo (teorija grafov)|dreves]]''|''O cyklach Hamiltona w grafach powstałych z drzew''}} |- | S | Mateusz Pluta | {{ubl|''Uporaba inverzije [[krožnica|krožnic]] pri dokazu izreka o n+2 tangencialnih krožnicah''|''Wykorzystanie inwersji względem okręgu w dowodzie twierdzenia o n+2 okręgach stycznych''}} |- | B | Mikołaj Bińkowski | {{ubl|''O včrtovanju [[trikotnik]]ov v trikotnike in določeni posebni točki''|''O wpisywaniu trójkątów w trójkąty i pewnym szczególnym punkcie''}} |- | B | Przemysław Mazur | {{ubl|''(Ne)rešeni problem v teoriji neenakosti''|''(Nie)rozwiązany problem w teorii nierówności''}} |- | W | Jarosław Pyzik | {{ubl|''Elektronska tehtnica in problem ponarejenih kovancev''|''Waga elektroniczna i problem monety fałszywej''}} |- | W | Danuta Niedziałowska | {{ubl|''Matematična igrača: O [[Wythoffova matrika|Wythoffovi matriki]]''|''Matematyczna zabawka, czyli o macierzy Wythoffa''}} |- | W | Krzysztof Kamil Pisera | {{ubl|''[[delitelj|Deljivost]] naravnih števil''|''Podzielność liczb naturalnych''}} |- | rowspan="5" | 30 | rowspan="5" | 2008 | Z | Joachim Jelisiejew | {{ubl|''[[Neenakosti med srednjimi vrednostmi]]''|''Nierówności między średnimi''}} |- | S | Martha Ubik | {{ubl|''Karakteristične točke na [[Eulerjeva premica|Eulerjevi premici]]''|''Punkty charakterystyczne na prostej Eulera''}} |- | S | Adam Wyrzykowski | {{ubl|''Deljivost števil v vodoravnih vrstah [[Pascalov trikotnik|Pascalovega trikotnika]]''|''Podzielność liczb w poziomych rzędach trójkąta Pascala''}} |- | B | Mikołaj Bińkowski | {{ubl|''[[Hilbertov izrek o ničlah|Nullstellensatz]] v prostorski [[kombinatorika|kombinatoriki]]''|''Nullstellensatz w kombinatoryce przestrzennej''}} |- | B | Jacek Rzeniewicz | {{ubl|''[[numerična metoda|Numerično]] reševanje matematičnih problemov''|''Numeryczne rozwiązywanie problemów matematycznych''}} |- | rowspan="4" | 31 | rowspan="4" | 2009 | S | Martha Ubik | {{ubl|''Ocena vsote dolžin [[diagonala|diagonal]]''|''Oszacowanie sumy długości przekątnych''}} |- | B | Michał Zając | {{ubl|''O določeni igri na grafu''|''O pewnej grze grafowej''}} |- | W | Tomasz Dwojak | {{ubl|''[[Leibnizev izrek (geometrija)|Leibnizev izrek]] in [[izrek o sekantah]] za mnogokotnike''|''Twierdzenie Leibniza oraz twierdzenie o siecznych dla wielokąta''}} |- | W | Maciej Rzeszut | {{ubl|''Karakterizacija [[kompozitum funkcij|kompozituma]] fiksnega števila linearnih [[projekcija (linearna algebra)|projekcij]]''|''Charakteryzacja złożeń ustalonej liczby rzutów liniowych''}} |- | rowspan="5" | 32 | rowspan="5" | 2010 | Z | Michał Miśkiewicz |{{ubl|''Čar množice µ''|''Urok zbioru µ''}} |- | S | Tomasz Pełka | {{ubl|''Kako se spopasti s kolosalno močjo in najti [[grupa|grupo]], ki ima rešitev''|''Jak zabrać się za potężną potęgę i znaleźć Grupę Trzymającą Rozwiązanie''}} |- | S | Mateusz Wróbel | {{ubl|''[[verjetnost|Neverjetnost]] {{snd}} ali: Kako matematik vrže iglo''|''Nieprawdopodobieństwo {{snd}} czyli o tym, jak matematyk rzuca igłą''}} |- | B | Bartosz Górecki | {{ubl|''[[ulomek|Ulomki]] [[srednja vrednost|srednjih vrednosti]], [[neenakosti med srednjimi vrednostmi]]''|''Średnie ułamkowe, [[Nierówności między średnimi|nierówności pomiędzy średnimi]]''}} |- | W | Kamil Piszczek | {{ubl|''[[parabola|Parabole]] in njihove lastnosti''|''Parabole i ich własności''}} |- | rowspan="4" | 33 | rowspan="4" | 2011 | Z | Wojciech Nadara | {{ubl|''O verjetnosti, [[determinanta]]h in cikličnih pokritjih''|''O prawdopodobieństwie, wyznacznikach i pokryciach cyklowych''}} |- | S | Anna Dymek | {{ubl|''[[Sangaku]] {{snd}} japonski navdihi''|''Sangaku {{snd}} japońskie inspiracje''}} |- | S | Aleksander Czarnecki | {{ubl|''Problem določenih zaporedij''|''Problem pewnych ciągów''}} |- | B | Adam Baranowski | {{ubl|''Kompleksna števila v geometriji''|''Liczby zespolone w geometrii''}} |- | rowspan="5" | 34 | rowspan="5" | 2012 | Z | Wojciech Nadara | {{ubl|''K-dobri grafi''|''Grafy k-dobre''}} |- | Z | Bartłomiej Zawalski | {{ubl|''Vrnitev srednjih''|''Powrót średnich''}} |- | S | Dominik Burek | {{ubl|''Na skrivnostni točki <nowiki>442 |X</nowiki>''|''O tajemniczym punkcie <nowiki>442 |X</nowiki>''}} |- | S | Aleksander Horawa | {{ubl|''Končni mterični prostori''|''Skończone przestrzenie metryczne''}} |- | B | Anna Szczepańska | {{ubl|''Naloga o srečanju''|''Zadanie o spotkaniu''}} |- | rowspan="4" | 35 | rowspan="4" | 2013 | Z | Kamil Rychlewicz | {{ubl|''Unarna vrata v [[mnogovrednostna logika|mnogovrednostni logiki]]''|''Bramki unarne w logice wielowartościowej''}} |- | S | Samuel Kozłowski | {{ubl|''[[Miquelov izrek|Miquelova točka]] in sorodne teme v geometrijskih problemih''|''Punkt Miquela i powiązane zagadnienia w zadaniach geometrycznych''}} |- | B | Bartłomiej Grochal | {{ubl|''Skrivnosti [[vsota deliteljev|funkcij σ]] in [[število deliteljev|τ]]: Delitelji naravnih števil''|''Tajemnice funkcji σ oraz τ. Dzielniki liczb naturalnych''}} |- | B | Rafał Żelazko | {{ubl|''Karakterizacija [[particija množice|particije]] največje [[števna množica|števne množice]]''|''Charakterystyka rozbicia zbioru co najwyżej przeliczalnego''}} |- | rowspan="4" | 36 | rowspan="4" | 2014 | Z | Paweł Piwek | {{ubl|''Zgibne krivulje''|''Krzywe przegubowe''}} |- | Z | Artur Zubilewicz | {{ubl|''Stožnice''|''Krzywe stożkowe''}} |- | S | Michał Baran | {{ubl|''Potovanje skozi deljivost vsot kvadratov''|''Przeprawa przez podzielności sum kwadratów''}} |- | S | Kamil Klimkowski | {{ubl|''O določeni funkcijski enačbi''|''O pewnym równaniu funkcyjnym''}} |- | rowspan="6" | 37 | rowspan="6" | 2015 | Z | Tomasz Przybyłowski | {{ubl|''O gradnji na trikotniku''|''O budowaniu na trójkącie''}} |- | Z | Michał Zawalski | {{ubl|''Posplošitev [[Grünbaumov izrek|Grünbaumovega izreka]]''|''Uogólnione twierdzenie Grünbauma''}} |- | S | Filip Rękawek | {{ubl|''O enakostraničnem trikotniku kappa in njegovih lastnostih''|''O równobocznym trójkącie kappa i jego własnościach''}} |- | S | Krzysztof Zamarski | {{ubl|''Komplementarna zaporedja''|''Ciągi komplementarne''}} |- | B | Jadwiga Czyżewska | {{ubl|''Barvanje ravnine, premic in krožnic''|''Kolorowanie płaszczyzny, prostych, okręgów''}} |- |B | {{ubl|Wojciech Niewiara|Michał Stach|Piotr Sikorski|Tobiasz Szemberg}} | {{ubl|''Barvanje ravnine''|''Kolorowanie płaszczyzny''}} |- | rowspan="3" | 38 | rowspan="3" | 2016 | S | Łukasz Kamiński | {{ubl|''Vodniki in največje število parov''|''Przewodniki i pary maksymalne''}} |- | S | Adam Klukowski | {{ubl|''Mnogokotniki s talnimi funkcijami''|''Wielomiany z podłogami''}} |- | B | Grzegorz Dłużewski | {{ubl|''O določeni karakterizaciji paralelepipeda''|''O pewnej charakteryzacji równoległościanu''}} |- | rowspan="3" | 39 | rowspan="3" | 2017 | S | Wojciech Kretowicz | {{ubl|''Deljivost [[fakulteta (funkcija)|fakultet]] in vsota števk''|''Podzielność silni a suma cyfr''}} |- | S | {{ubl|Radosław Peszkowski|Andrzej Szablewski|Tobiasz Szemberg}} | {{ubl|''[[Sylvester-Gallaijev izrek]] o krožnicah''|''Twierdzenie Sylvestera-Gallai dla okręgów''}} |- | W | Małgorzata Róg | {{ubl|''Paradoks prioritet: Igre, ki kljubujejo intuiciji o verjetnosti''|''Paradoks pierwszeństwa, czyli gry zaprzeczające intuicjom o prawdopodobieństwie''}} |- | rowspan="4" | 40 | rowspan="4" | 2018 | Z | Stanisław Hauke | {{ubl|''[[Štirikotnik]]i dvojčki''|''Czworokąty bliźniacze''}} |- | S | Filip Rękawek | {{ubl|''O trikotnikih kappa in njihovih lastnostih''|''O trójkątach kappa i ich własnościach''}} |- | S | Mariusz Trela | {{ubl|''Barvanje premic v <nowiki>|F2p</nowiki>''|''Kolorowanie prostych w <nowiki>|F2p</nowiki>''}} |- | B | Paweł Sawicki | {{ubl|''Razširjeni [[Hexapawn]]''|''Hexapawn wydłużony''}} |- | rowspan="6" | 41 | rowspan="6" | 2019 | Z | Kosma Kasprzak | {{ubl|''Opombe o nekaterih [[limita]]h, ki se pojavljajo v teoriji [[skoraj periodična funkcija|skoraj periodičnih funkcij]]''|''Uwagi na temat pewnych granic występujących w teorii funkcji prawie okresowych''}} |- | Z | Radosław Żak | {{ubl|''Zaporedja treh kvadratov in [[eliptična krivulja|eliptične krivulje]]''|''Ciągi trzech kwadratów i krzywe eliptyczne''}} |- | S | Mikołaj Pater | {{ubl|''Mešana linearna krožnica in njene lastnosti|''Okrąg mixtilinear i jego własności''}} |- | B | Aleksander Bosek | {{ubl|''Izbrane lastnosti [[Perrinovo število|Perrinovih zaporedij]] k-tega reda''|''Wybrane własności ciągów Perrina k-tego rzędu''}} |- | B | Mateusz Scharmach | {{ubl|''Dvorazsežna [[Goldovo zaporedje|Goldova zaporedja]]''|''Dwuwymiarowe ciągi Golda''}} |- | W | Adam Barański | {{ubl|''O deljivosti rešitev [[Pellova enačba|Pellove enačbe]]''|''O podzielności rozwiązań równania Pella''}} |- | rowspan="7" | 42 | rowspan="7" | 2020 | Z | Bartosz Chomiński | {{ubl|''O nekem kriteriju za konvergenco [[trigonometrična vrsta|trigonometričnih vrst]]''|''O pewnym kryterium zbieżności szeregów trygonometrycznych''}} |- | Z | Radosław Żak | {{ubl|''[[Izogonalna konjugacija]] in več lastnosti točke X25''|''Sprzężenie izogonalne i kilka własności punktu X25''}} |- | S | Stanisław Majchrzak | {{ubl|''Od trikotnikov do stožnic: na premici, ki je ni mogoče primerjati z drugimi''|''Od trójkątów do krzywych stożkowych, czyli o prostej innej niż wszystkie''}} |- | B | Daniel Goc | {{ubl|''W-konvergenca funkcij''|''W-zbieżność funkcji''}} |- | B | Piotr Juszczyk | {{ubl|''O zaporedju iz 12. naloge LXX. matematične olimpijade''|''O ciągu z zadania 12. LXX Olimpiady Matematycznej''}} |- | B | Gabriel Kiciński | {{ubl|''O homogeni neenakosti s permutacijami in njenem Shapirojevemu analogu''|''O nierówności jednorodnej z permutacjami i jej Shapiro-podobnym analogu''}} |- | B | Filip Konieczny | {{ubl|''Projektivne transformacije in [[involucija (matematika)|involucije]]''|''Przekształcenia rzutowe i inwolucje''}} |- | rowspan="5" | 43 | rowspan="5" | 2021 | Z | Bartłomiej Bychawski | {{ubl|''Posebne [[podgrupa|podgrupe]] končnega [[indeks grupe|indeksa]] v grupi pletenic B₃''|''Szczególne [[Podgrupa|podgrupy]] skończonego [[Indeks podgrupy|indeksu]] w grupie warkoczy B_3''}} |- | Z | Radosław Żak | {{ubl|''[[podzaporedje|Podzaporedja]]''|''Podciągi''}} |- | S | Łukasz Orski | {{ubl|''[[homotipija|Homotopske]] lastnosti prostora [[surjektivna preslikava|surjektivnih preslikav]]''|''Własności homotopijne przestrzeni odwzorowań surjektywnych''}} |- | B | Dawid Bugajewski | {{ubl|''Izbrane teme iz teorije [[formalna vrsta|formalnih vrst]]''|''Wybrane zagadnienia teorii szeregów formalnych''}} |- | B | Stanisław Majchrzak | {{ubl|''Krožnice in polare okrog stožnic''|''Okręgi i biegunowe wokół stożkowych''}} |- | rowspan="5" | 44 | rowspan="5" | 2022 | Z | Bartłomiej Bychawski | {{ubl|''Tretje [[pitagorejska trojica|pitagorejsko število]] številskih polj stopnje 2''|''Trzecia liczba pitagorejska ciał liczbowych stopnia 2''}} |- | Z | Szymon Perlicki | {{ubl|''Nova metoda konstruiranja blokovnih šifer, ki so dokazljivo odporne na diferencialno in linearno kriptoanalizo''|''A Novel Method of Constructing Block Ciphers Provably Resistant to Differential and Linear Cryptanalysis''}} |- | S | Jakub Pawlak | {{ubl|''O določeni geometrijski transformaciji''|''O pewnym przekształceniu geometrycznym''}} |- | B | Piotr Kuc | {{ubl|''[[Hellyjev izrek]] in množice v ravnini''|''Twierdzenie Helly’ego i zbiory na płaszczyźnie''}} |- | B | Jakub Zieliński | {{ubl|''Nekatere posplošitve [[harmonična analiza|Fourierove teorije]]''|''Pewne uogólnienia teorii Fouriera''}} |- | rowspan="5" | 45 | rowspan="5" | 2023 | Z | Jakub Pawlak | {{ubl|''Globalna [[Eulerjeva metoda]] za aproksimacijo rešitev avtonomnih diferencialnih enačb prvega reda in njen analog v [[linearni prostor|linearnih prostorih]]''|''Globalna metoda Eulera przybliżania rozwiązań autonomicznych równań różniczkowych pierwszego rzędu i jej analog w przestrzeniach liniowych''}} |- | Z | Jakub Zieliński | {{ubl|''Struktura posplošenih sit in flavijevskih zaporedij''|''Struktura uogólnionych sit i ciągów flawiuszowskich''}} |- | S | Dominik Figurski | {{ubl|''Odsevanje [[višina trikotnika|višinske točke trikotnika]]''|''Odbijanie ortocentrum''}} |- | S | Mateusz Wawrzyniak | {{ubl|''Na določeni posebni točki štirikotnika''|''O pewnym szczególnym punkcie czworokąta''}} |- | B | Franciszek Hansdorfer | {{ubl|''Aditivne preslikave in geometrija''|''Odwzorowania addytywne i geometria''}} |- | rowspan="5" | 46 | rowspan="5" | 2024{{r|spl11}} | Z | Antoni Łuczak | {{ubl|''O Apolonijevih krivuljah v trikotniku''|''O Krzywych Apoloniusza w Trójkącie''}} |- | Z | Miłosz Płatek | {{ubl|''N_aG_eL in sorodne krožnice''|''N_aG_eL i okręgi z nimi związane''}} |- | B | Kazimierz Chomicz | {{ubl|''Dokaz in uporaba lastnosti pravokotnih [[hiperbola|hiperbol]]''|''Dowód i zastosowania własności hiperboli prostokątnych''}} |- | B | Anna Koziara | {{ubl|''O določeni uporabi izogonalno konjugiranih točk v tetraedru''|''O pewnym zastosowaniu punktów izogonalnie sprzężonych w czworościanie''}} |- | B | Adam Mariusz Lubiński | {{ubl|''O preverjanju [[tavtologija (logika)|logičnih tavtologij]] z uporabo algebrskih transformacij''|''O weryfikacji tautologii logicznych przy użyciu przekształceń algebraicznych''}} |- | rowspan="5" | 47 | rowspan="5" | 2025 | Z | Kazimierz Chomicz | {{ubl|''O četrti potenčni ravni p-adičnih dopolnitev bikvadratnih številskih polj''|''On the fourth power level of p-adic completions of biquadratic number fields''}} |- | Z | Franciszek Hansdorfer | {{ubl|''p-adične aproksimacije''|''Aproksymacje p-adyczne''}} |- | Z | Miłosz Płatek | {{ubl|''Dokaz posplošenega [[Thébaultov izrek|Savajama-Thébaultovega izreka]]''|''Dowód uogólnionego twierdzenia Sawayamy-Thébault’a''}} |- | B | Grzegorz Lis | {{ubl|''Nenavadne geometrijske transformacije''|''Nietypowe transformacje geometryczne''}} |- | W | Patrycja Lamparska | {{ubl|''Matematika po izbiri''|''Matematyka wyboru''}} |} == Opombe == {{seznam opomb|refs= {{efn|name="op00"|Z {{snd}} zlato, S {{snd}} srebro, B {{snd}} bron, W {{snd}} razlikovanje}} }} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici| refs= <ref name="bart-2016">[[#SKL-bart-2016|Bartol; Sadwski; Turzyński (2016)]], str. 170.</ref> <ref name="fiku-2018">[[#SKL-fiku-2018|Fikus (2018)]], str. 204.</ref> <ref name="kacz-2024">[[#SKL-kacz-2024|Kaczorowska (2024)]].</ref> <ref name="meis-2016">[[#SKL-meis-2016|Meissner; Meissner; Turzyński (2016)]], str. 158.</ref> <ref name="plaw-2009">[[#SKL-plaw-2009|Pławski (2009)]].</ref> <ref name="spl00">{{Google Knjige | id= QQ5qCgAAQBAJ | title= Postępy 3-4/1985: Postępy Astronomii XXXIII, 3-4/1985 | page= 160 | keywords= | text= Delta}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Artykuł naszego ucznia w "Delcie" | trans-title= Članek našega študenta v "Delti" | date= 2019-09-05 | website= 8lo.pl | lang= pl | url= http://8lo.pl/2019/09/05/artykul-naszego-ucznia-w-delcie/ | accessdate= 2020-05-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20230207150448/http://8lo.pl/2019/09/05/artykul-naszego-ucznia-w-delcie/ | archivedate= 2023-02-07 | url-status= dead}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= Kolegium Redakcyjne Delty | trans-title= Uredniški odbor Delte | date= 2020-10-01 | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/kolegium_redakcyjne/ | accessdate= 2020-05-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210922020146/http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/kolegium_redakcyjne/ | archivedate= 2021-09-22 | url-status= dead }}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= Miesięcznik Delta ma nowego redaktora naczelnego | trans-title= Mesečna revija Delta ima novega glavnega urednika | website= ptm.org.pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/miesięcznik-delta-ma-nowego-redaktora-naczelnego}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Delta | work= [[Internetna enciklopedija PWN]] | publisher= [[Wydawnictwo Naukowe PWN]] | lang= pl | url= https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/;3891604 | accessdate= 2021-12-08}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= PTM - 40-lecie miesięcznika DELTA | website= ptm.org.pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/40-lecie-miesi%C4%99cznika-delta | accessdate= 2023-01-16 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= Nagroda Dziekanów - Delta | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= https://www.deltami.edu.pl/nagroda-dziekanow/ | accessdate= 2026-04-13}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= O konkursie | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= https://deltami.edu.pl/konkurs-prac-uczniowskich/o-konkursie/ | accessdate= 2024-11-05}}</ref> <ref name="spl08">{{citat | title= Konkurs Prac Uczniowskich z Matematyki im. Pawła Domańskiego | date= 2022-09-29 | website= deltami-old.mimuw.edu.pl | lang= pl | url= https://deltami-old.mimuw.edu.pl/delta/redakcja/konkurs_prac_uczniowskich/ | accessdate= 2024-11-05}}</ref> <ref name="spl09">{{citat | title= Jury | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= https://deltami.edu.pl/konkurs-prac-uczniowskich/jury/ | accessdate= 2024-11-05}}</ref> <ref name="spl10">{{citat |title= KUPzM – Lista laureatów | website= deltami.edu.pl | lang= pl| url= https://deltami.edu.pl/konkurs-prac-uczniowskich/lista-laureatow/ | accessdate= 2026-01-14}}</ref> <ref name="spl11">{{citat |title= KUPzM - Aktualności - Delta | website= deltami.edu.pl |lang= pl | url= https://deltami.edu.pl/deltami.edu.pl/delta/redakcja/konkurs_prac_uczniowskich/ | accessdate= 2024-11-07}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Bartol | first1= Wiktor | last2= Sadowski | first2= Witold | last3= Turzyński | first3= Krzysztof | authorlink3= Krzysztof Turzyński | title= O twierdzeniach i hipotezach. Matematyka według Delty | date= 2016 | trans-title= O izrekih in domnevah: Matematika glede po Delti | publisher= WUW | location= Varšava | doi= 10.31338/uw.9788323527343 | isbn= 978-8-32-352734-3 | url= https://www.wuw.pl/product-pol-5886-O-twierdzeniach-i-hipotezach-Matematyka-wedlug-Delty.html | ref= SKL-bart-2016}} * {{citat | last1= Fikus | first1= Magdalena | authorlink1= Magdalena Fikus | title= O życiu na żywo. Biologia według Delty | date= 2018 | trans-title= O življenju v živo. Biologija po Delti | publisher= WUW | location= Varšava | doi= 10.31338/uw.9788323536901 | isbn= 978-8-32-353682-6 | url= https://www.wuw.pl/product-pol-8562-O-zyciu-na-zywo-Biologia-wedlug-Delty.html | ref= SKL-fiku-2018}} * {{citat | last1= Kaczorowska | first1= Urszula | title= 20. edycja konkursu Popularyzator Nauki. Przyznano Nagrodę Główną | date= 2024-12-11| publisher= [[Poljska tiskovna agencija]] | website= pap.pl | lang= pl | url= https://www.pap.pl/aktualnosci/20-edycja-konkursu-popularyzator-nauki-przyznano-nagrode-glowna | accessdate= 2024-12-14 | ref= SKL-kacz-2024}} * {{citat | last1= Meissner | first1= Agata | last2= Meissner | first2= Krzysztof | authorlink2= Krzysztof Meissner | last3= Turzyński | first3= Krzysztof | authorlink3= | title= O kwantach i smokach. Fizyka według Delty | date= 2016 | trans-title= O kvantih in zmajih: Fizika po Delti | publisher= WUW | location= Varšava | doi= 10.31338/uw.9788323517603 | isbn= 978-8-32-351760-3 | url= https://www.wuw.pl/product-pol-5885-O-kwantach-i-smokach-Fizyka-wedlug-Delty.html | ref= SKL-meis-2016}} * {{citat | last1= Pławski | first1= Waldemar | title= 35 years of Delta (Miesięcznik Delta ma 35 lat) | date= 2009-02-23 | website= naukawpolsce.pap.pl | lang= pl, en | url= http://naukawpolsce.pap.pl/aktualnosci/news%2C359217%2Cmiesiecznik-delta-ma-35-lat.html | ref= SKL-plaw-2009}} {{refend}} == Zunanje povezave == * Uradno spletno mesto revije: {{uradno spletno mesto|http://www.deltami.edu.pl/|name=deltami.edu.pl}} {{v jeziku|pl}} * {{citat | title= Pretekle številke ''Delte'' od leta 1974 | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= http://www.deltami.edu.pl/numery/}} * {{citat | title= Konkurs Prac Uczniowskich z Matematyki im. Pawła Domańskiego | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/konkurs_prac_uczniowskich/ | archive-url= https://web.archive.org/web/20200130214539/http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/konkurs_prac_uczniowskich/ |archivedate= 2020-01-30 }} * {{citat | title= DeltamiEduPl | website= [[YouTube]] | url= https://www.youtube.com/user/DeltamiEduPl/ | accessdate= 2024-05-18}} {{portal|Astronomija}} [[Kategorija:Matematične revije]] [[Kategorija:Fizikalne revije]] [[Kategorija:Astronomske revije]] [[Kategorija:Računalniške revije]] [[Kategorija:Poljudnoznanstvene revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1974]] [[Kategorija:Univerza v Varšavi]] [[Kategorija:Poljske revije]] 65wz4kx2rfy07j1jyr7wqvlt4ynnipe 1 602511 6675033 2026-05-12T18:29:06Z XJaM 3 m+/dp+/+predloga CEE Pomlad 2026 6675033 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=xJaM |tema=Znanost |država=Poljska}} jkabugy15qdd5q7vt4pleogjyk3zgfp 0 602512 6675044 2026-05-12T18:55:34Z XJaM 3 N 6675044 wikitext text/x-wiki '''PTM''' ima več pomenov. == Znanost in tehnologija == * [[polinomsko preslikavanje tekstur]] ({{langx|en|[[:en:polynomial texture mapping|polynomial texture mapping]]|link=yes}}), tehnika digitalnega slikanja * [[posttranslacijska modifikacija]] ({{langx|en|[[:en:post-translational modification|post-translational modification]]}}), kovalentna in običajno encimska modifikacija beljakovin po biosintezi beljakovin s strani ribosomov * [[šibka kovina]] ({{langx|en|post-transition metal}}), razred kemičnih elementov * [[verjetnostni Turingov stroj]] ({{langx|en|[[:en:probabilistic Turing machine|probabilistic Turing machine]]}}), v teoretičnem računalništvu nedeterministični Turingov stroj * [[modulacija|časovna modulacija impulzov]] ({{langx|en|pulse time modulation}}), metoda impulzne modulacije * [[Poljsko matematično društvo]] ({{langx|pl|Polskie Towarzystwo Matematyczne}}) * [[Poljsko meteorološko društvo]] ({{langx|pl|[[:pl:Polskie Towarzystwo Meteorytowe|Polskie Towarzystwo Meteorytowe]]|link=no}}) * [[Poljsko mineraloško društvo]] ({{langx|pl|Polskie Towarzystwo Mineralogiczne|link=no}}) {{kratice}} {{razločitev}} ajbf8u6ccdf5nk0qizswrldkt4kzmmk 6675046 6675044 2026-05-12T18:59:30Z XJaM 3 m/dp/tn 6675046 wikitext text/x-wiki '''PTM''' ima več pomenov. == Znanost in tehnologija == * [[polinomsko preslikavanje tekstur]] ({{langx|en|[[:en:polynomial texture mapping|polynomial texture mapping]]|link=yes}}), tehnika digitalnega slikanja * [[posttranslacijska modifikacija]] ({{langx|en|[[:en:post-translational modification|post-translational modification]]}}), kovalentna in običajno encimska modifikacija beljakovin po biosintezi beljakovin s strani ribosomov * [[šibka kovina]] ({{langx|en|post-transition metal}}), razred kemičnih elementov * [[verjetnostni Turingov stroj]] ({{langx|en|[[:en:probabilistic Turing machine|probabilistic Turing machine]]}}), v teoretičnem računalništvu nedeterministični Turingov stroj * [[modulacija|časovna modulacija impulzov]] ({{langx|en|pulse time modulation}}), metoda impulzne modulacije * [[Poljsko matematično društvo]] ({{langx|pl|Polskie Towarzystwo Matematyczne}}) * [[Poljsko meteoritsko društvo]] ({{langx|pl|[[:pl:Polskie Towarzystwo Meteorytowe|Polskie Towarzystwo Meteorytowe]]|link=no}}) * [[Poljsko mineraloško društvo]] ({{langx|pl|Polskie Towarzystwo Mineralogiczne|link=no}}) {{kratice}} {{razločitev}} to4it8dzh6s1fbcoqw1hyhij41zix4r 14 602513 6675051 2026-05-12T19:10:31Z XJaM 3 N 6675051 wikitext text/x-wiki {{ktgr|predsednikih [[Poljsko matematično društvo|Poljskega matematičnega društva]] (''Polskie Towarzystwo Matematyczne'', PTM)}} [[Kategorija:Poljsko matematično društvo]] tm0xoidv7am3x7zon10sx88lz375qfn 0 602514 6675066 2026-05-12T19:34:21Z Gledalec 242658 Gledalec je prestavil_a stran [[Bane (Batman)]] na [[Bane (lik)]] 6675066 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bane (lik)]] nw85j64qyzrbbi9jjmb28ntdbq2obds 0 602515 6675089 2026-05-12T21:23:24Z A09 188929 n, v spomin 6675089 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jožko Berce''', [[slovenci|slovenski]] [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[univerzitetni profesor]], [[publicist]], * [[28. marec]] [[1948]], [[Idrija]], † [[11. maj]] [[2026]] Rodil se je 28. marca 1948 očetu Janku, rudarskemu uradniku in mati Mariji, gospodinji ({{abbr|roj.|rojena}} Rejec). V Idriji je obiskoval osnovno šolo in [[gimnazija Jurija Vege Idrija|gimnazijo Jurije Vega]], kjer je leta 1966 maturiral. Zgled vere je prejel od staršev, domačega župnika Stanka Medveščka ter njegovega strica, prav tako duhovnika. V letih 1966–1972 je na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]] študiral bogoslovje. 29. junija 1972 je skupaj s tremi drugimi novomašniki v [[cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|idrijski župnijski cerkvi]] prejel [[duhovniško posvečenje]], za duhovniško geslo pa si je izbral »Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi.« ({{bibl|Mt 13,46}}). Kot pomožni kaplan je za eno leto služboval na [[Knežak]]u, zatem pa v letih 1973–1976 kot kaplan v Kopru. Sledil je študij [[fundamentalka|fundamentalke]] na [[Papeška lateranska univerza|Lateranski univerzi]], kjer je leta 1982 doktoriral s tezo ''Aleš Ušeničnik in znamenja časov – Katoliško gibanje na Slovenskem od konca 19. stoletja do srede 20. stoletja''. Zatem je do leta 1984 v Kopru vodil pastoralni urad, kjer je kot prilogo škofijskim sporočilom obnovil rubriko ''Pastoralna gradiva''. Leta 1984 je na prošnjo nadškofa [[Alojzij Šuštar|Alojzija Šuštarja]] postal podravnatelj [[Papeški slovenski zavod v Rimu|Papeškega slovenskega zavoda v Rimu]], kasneje pa še ravnatelj. Na [[Papeška univerza Urbaniana|Papeški univerzi Urbaniani]] je bil na povabilo [[Janez Vododpivec|Janeza Vodopivca]] asistent za [[ekleziologija|ekleziologijo]], tekom kariere pa je objavil več strokovnih člankov. Z upokojitvijo od profesure leta 2016 je deloval kot župnik [[župnija Bertoki|župnije Bertoki]]. 10. julija 2022 je v Idriji praznoval zlato mašo ob 50. obletnici duhovništva. ==Viri== * {{Navedi splet|title=K Bogu je odšel Jožko Pirc, župnik v Bertokih|url=https://www.druzina.si/clanek/k-bogu-je-odsel-jozko-pirc-zupnik-v-bertokih|website=Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-05-12|language=sl|date=12. 5. 2026}} * {{Navedi splet|title=Msgr. dr. Jožko Pirc - Strmine in veličastvo stvarstva (1. del)|url=https://www.druzina.si/clanek/msgr-dr-jozko-pirc-strmine-velicastvo-stvarstva-1-del|website=Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-05-12|language=sl|date=21. 10. 2025}} *{{SloBio|941670|avtor=Požar, Tone}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pirc, Jožko}} [[Kategorija:Slovenski rimokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni profesorji]] [[Kategorija:Idrijčani]] s0mq00l91k6myfcn9zztiwjwcumk0u6 6675090 6675089 2026-05-12T21:23:32Z A09 188929 odstranil [[Kategorija:Slovenski univerzitetni profesorji]]; dodal [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675090 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jožko Berce''', [[slovenci|slovenski]] [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[univerzitetni profesor]], [[publicist]], * [[28. marec]] [[1948]], [[Idrija]], † [[11. maj]] [[2026]] Rodil se je 28. marca 1948 očetu Janku, rudarskemu uradniku in mati Mariji, gospodinji ({{abbr|roj.|rojena}} Rejec). V Idriji je obiskoval osnovno šolo in [[gimnazija Jurija Vege Idrija|gimnazijo Jurije Vega]], kjer je leta 1966 maturiral. Zgled vere je prejel od staršev, domačega župnika Stanka Medveščka ter njegovega strica, prav tako duhovnika. V letih 1966–1972 je na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]] študiral bogoslovje. 29. junija 1972 je skupaj s tremi drugimi novomašniki v [[cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|idrijski župnijski cerkvi]] prejel [[duhovniško posvečenje]], za duhovniško geslo pa si je izbral »Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi.« ({{bibl|Mt 13,46}}). Kot pomožni kaplan je za eno leto služboval na [[Knežak]]u, zatem pa v letih 1973–1976 kot kaplan v Kopru. Sledil je študij [[fundamentalka|fundamentalke]] na [[Papeška lateranska univerza|Lateranski univerzi]], kjer je leta 1982 doktoriral s tezo ''Aleš Ušeničnik in znamenja časov – Katoliško gibanje na Slovenskem od konca 19. stoletja do srede 20. stoletja''. Zatem je do leta 1984 v Kopru vodil pastoralni urad, kjer je kot prilogo škofijskim sporočilom obnovil rubriko ''Pastoralna gradiva''. Leta 1984 je na prošnjo nadškofa [[Alojzij Šuštar|Alojzija Šuštarja]] postal podravnatelj [[Papeški slovenski zavod v Rimu|Papeškega slovenskega zavoda v Rimu]], kasneje pa še ravnatelj. Na [[Papeška univerza Urbaniana|Papeški univerzi Urbaniani]] je bil na povabilo [[Janez Vododpivec|Janeza Vodopivca]] asistent za [[ekleziologija|ekleziologijo]], tekom kariere pa je objavil več strokovnih člankov. Z upokojitvijo od profesure leta 2016 je deloval kot župnik [[župnija Bertoki|župnije Bertoki]]. 10. julija 2022 je v Idriji praznoval zlato mašo ob 50. obletnici duhovništva. ==Viri== * {{Navedi splet|title=K Bogu je odšel Jožko Pirc, župnik v Bertokih|url=https://www.druzina.si/clanek/k-bogu-je-odsel-jozko-pirc-zupnik-v-bertokih|website=Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-05-12|language=sl|date=12. 5. 2026}} * {{Navedi splet|title=Msgr. dr. Jožko Pirc - Strmine in veličastvo stvarstva (1. del)|url=https://www.druzina.si/clanek/msgr-dr-jozko-pirc-strmine-velicastvo-stvarstva-1-del|website=Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-05-12|language=sl|date=21. 10. 2025}} *{{SloBio|941670|avtor=Požar, Tone}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pirc, Jožko}} [[Kategorija:Slovenski rimokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Idrijčani]] b7ml134yslg56v7lo1f0v9q08rrnn9t 6675091 6675090 2026-05-12T21:24:16Z A09 188929 /* Viri */ pp ref 6675091 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jožko Berce''', [[slovenci|slovenski]] [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[univerzitetni profesor]], [[publicist]], * [[28. marec]] [[1948]], [[Idrija]], † [[11. maj]] [[2026]] Rodil se je 28. marca 1948 očetu Janku, rudarskemu uradniku in mati Mariji, gospodinji ({{abbr|roj.|rojena}} Rejec). V Idriji je obiskoval osnovno šolo in [[gimnazija Jurija Vege Idrija|gimnazijo Jurije Vega]], kjer je leta 1966 maturiral. Zgled vere je prejel od staršev, domačega župnika Stanka Medveščka ter njegovega strica, prav tako duhovnika. V letih 1966–1972 je na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]] študiral bogoslovje. 29. junija 1972 je skupaj s tremi drugimi novomašniki v [[cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|idrijski župnijski cerkvi]] prejel [[duhovniško posvečenje]], za duhovniško geslo pa si je izbral »Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi.« ({{bibl|Mt 13,46}}). Kot pomožni kaplan je za eno leto služboval na [[Knežak]]u, zatem pa v letih 1973–1976 kot kaplan v Kopru. Sledil je študij [[fundamentalka|fundamentalke]] na [[Papeška lateranska univerza|Lateranski univerzi]], kjer je leta 1982 doktoriral s tezo ''Aleš Ušeničnik in znamenja časov – Katoliško gibanje na Slovenskem od konca 19. stoletja do srede 20. stoletja''. Zatem je do leta 1984 v Kopru vodil pastoralni urad, kjer je kot prilogo škofijskim sporočilom obnovil rubriko ''Pastoralna gradiva''. Leta 1984 je na prošnjo nadškofa [[Alojzij Šuštar|Alojzija Šuštarja]] postal podravnatelj [[Papeški slovenski zavod v Rimu|Papeškega slovenskega zavoda v Rimu]], kasneje pa še ravnatelj. Na [[Papeška univerza Urbaniana|Papeški univerzi Urbaniani]] je bil na povabilo [[Janez Vododpivec|Janeza Vodopivca]] asistent za [[ekleziologija|ekleziologijo]], tekom kariere pa je objavil več strokovnih člankov. Z upokojitvijo od profesure leta 2016 je deloval kot župnik [[župnija Bertoki|župnije Bertoki]]. 10. julija 2022 je v Idriji praznoval zlato mašo ob 50. obletnici duhovništva. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{Navedi splet|title=K Bogu je odšel Jožko Pirc, župnik v Bertokih|url=https://www.druzina.si/clanek/k-bogu-je-odsel-jozko-pirc-zupnik-v-bertokih|website=Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-05-12|language=sl|date=12. 5. 2026}} * {{Navedi splet|title=Msgr. dr. Jožko Pirc - Strmine in veličastvo stvarstva (1. del)|url=https://www.druzina.si/clanek/msgr-dr-jozko-pirc-strmine-velicastvo-stvarstva-1-del|website=Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-05-12|language=sl|date=21. 10. 2025}} *{{SloBio|941670|avtor=Požar, Tone}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pirc, Jožko}} [[Kategorija:Slovenski rimokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Idrijčani]] lovo6mw1f5foeouz3m37e7wzsaqfqfl 6675171 6675091 2026-05-13T07:27:10Z ~2026-21579-42 257848 bolje 6675171 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jožko Pirc''', [[Slovenci|slovenski]] [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[univerzitetni profesor]], [[publicist]], * [[28. marec]] [[1948]], [[Idrija]], † [[11. maj]] [[2026]]. Rodil se je 28. marca 1948 očetu Janku, rudarskemu uradniku, in materi Mariji, gospodinji ({{abbr|roj.|rojena}} Rejec). V Idriji je obiskoval osnovno šolo in [[gimnazija Jurija Vege Idrija|gimnazijo Jurije Vega]], kjer je leta 1966 maturiral. Zgled vere je prejel od staršev, domačega župnika Stanka Medveščka ter njegovega strica, prav tako duhovnika. V letih 1966–1972 je na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]] študiral bogoslovje. 29. junija 1972 je skupaj s tremi drugimi novomašniki v [[cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|idrijski župnijski cerkvi]] prejel [[duhovniško posvečenje]], za duhovniško geslo pa si je izbral »Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi.« ({{bibl|Mt 13,46}}). Kot pomožni kaplan je za eno leto služboval na [[Knežak]]u, zatem pa v letih 1973–1976 kot kaplan v Kopru. Sledil je študij [[fundamentalka|fundamentalke]] na [[Papeška lateranska univerza|Lateranski univerzi]], kjer je leta 1982 doktoriral s tezo ''Aleš Ušeničnik in znamenja časov – Katoliško gibanje na Slovenskem od konca 19. stoletja do srede 20. stoletja''. Zatem je do leta 1984 v Kopru vodil pastoralni urad, kjer je kot prilogo škofijskim sporočilom obnovil rubriko ''Pastoralna gradiva''. Leta 1984 je na prošnjo nadškofa [[Alojzij Šuštar|Alojzija Šuštarja]] postal podravnatelj Slovenika – [[Papeški slovenski zavod v Rimu|Papeškega slovenskega zavoda v Rimu]], kasneje pa še rektor. Na [[Papeška univerza Urbaniana|Papeški univerzi Urbaniani]] je bil na povabilo [[Janez Vododpivec|Janeza Vodopivca]] asistent za [[ekleziologija|ekleziologijo]], tekom kariere pa je objavil več strokovnih člankov. Z upokojitvijo od profesure leta 2016 je deloval kot župnik [[župnija Bertoki|župnije Bertoki]]. 10. julija 2022 je v Idriji praznoval zlato mašo ob 50. obletnici duhovništva. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{Navedi splet|title=K Bogu je odšel Jožko Pirc, župnik v Bertokih|url=https://www.druzina.si/clanek/k-bogu-je-odsel-jozko-pirc-zupnik-v-bertokih|website=Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-05-12|language=sl|date=12. 5. 2026}} * {{Navedi splet|title=Msgr. dr. Jožko Pirc - Strmine in veličastvo stvarstva (1. del)|url=https://www.druzina.si/clanek/msgr-dr-jozko-pirc-strmine-velicastvo-stvarstva-1-del|website=Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-05-12|language=sl|date=21. 10. 2025}} *{{SloBio|941670|avtor=Požar, Tone}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pirc, Jožko}} [[Kategorija:Slovenski rimokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Idrijčani]] phn15emntn1qp4hpvpiobgnp83n5n22 0 602517 6675142 2026-05-13T06:15:59Z Romanm 13 preusmeritev na [[Masud Pezeškijan]] 6675142 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Masud Pezeškijan]] 41sflujthb1poqgxcsm4tu1bc9iqdk6 0 602518 6675149 2026-05-13T06:49:49Z Sporti 5955 n 6675149 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Azerbajdžanu | image = | date = maj | region = [[Azerbajdžan]] | localnames = Tour d'Azerbaïdjan {{in lang|fr}} | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = [[Kolesarska zveza Azerbajdžana]], [[Mednarodna kolesarska zveza]], [[Ministrstvo za mlade in šport Azerbajdžana]], [[Olimpijski komite Azerbajdžana]] | director = | first = 2012 | number = 6 | final = | firstwinner = {{flagathlete|[[Youcef Reguigui]]|ALG}} | mostwins = ''brez večkratnih zmagovalcev'' | mostrecent = {{flagathlete|[[Hermann Pernsteiner]]|AUT}} }} '''Dirka po Azerbajdžanu''' (uradno 2012-2017 {{jezik-fr|Tour d'Azerbaïdjan}}, uradno od 2026 {{jezik-en|Baku-Khankendi Azerbaijan Cycling Race}}) je vsakoletna [[pomlad]]anska [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Azerbajdžan]]u. Je del koledarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.1 in poteka po sedmih regijah države ter se konča v glavnem mestu [[Baku]]ju.<ref name="tour">{{cite web|title=Tour d'Azerbaidjan 2013: Race official presentation took place in Baku|url=http://www.avif.az/en/node/516|publisher=Cycling Federation of Azerbaijan|date=30 March 2013|access-date=16 April 2013|archive-date=5 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305125518/http://avif.az/en/node/516|url-status=dead}}</ref> Med letoma 2012 in 2017 je dirka potekala pod uradnim imenom ''Tour d'Azerbaïdjan'', od 2026 pa pod novim imenom ''Baku-Khankendi Azerbaijan Cycling Race''.<ref>{{cite web |title=Baku-Khankendi Azerbaijan Cycling Race |url=https://bakukhankendi.az |website=bakukhankendi.az |access-date=8 May 2026}}</ref> Edino skupno zmago slovenskih kolesarjev je leta 2015 dosegel [[Primož Roglič]]. == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- |2012||{{ikonazastave|ALG}} [[Youcef Reguigui]]||{{ikonazastave|RUS}} [[Kiríl Jacevič]]||{{ikonazastave|KAZ}} [[Bahtijar Kožatajev]] |- |2013||{{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Grečin]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Surutkovič]]||{{ikonazastave|KAZ}} [[Bahtijar Kožatajev]] |- |2014||{{ikonazastave|RUS}} [[Ilnur Zakarin]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Buc]]||{{ikonazastave|AUS}} [[Darren Lapthorne]] |- |2015||{{ikonazastave|SVN}} [[Primož Roglič]] ||{{ikonazastave|NLD}} [[Jasper Ockeloen]] ||{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Mugerli]] |- |2016||{{ikonazastave|AUT}} [[Markus Eibegger]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Rinaldo Nocentini]] ||{{ikonazastave|KAZ}} [[Nikita Stalnov]] |- |2017||{{ikonazastave|AUT}} [[Hermann Pernsteiner]] ||{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Polivoda]] ||{{ikonazastave|UKR}} [[Mikajlo Kononenko]] |- |2018-2025||colspan=3 align=center|''ni potekala'' |- |2026 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[Kategorija:Šport v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2012]] nv463g0pdqn8sqpsh8aktiyqnb3gh5u 6675153 6675149 2026-05-13T06:52:41Z Sporti 5955 /* Zmagovalci */ pp 6675153 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Azerbajdžanu | image = | date = maj | region = [[Azerbajdžan]] | localnames = Tour d'Azerbaïdjan {{in lang|fr}} | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = [[Kolesarska zveza Azerbajdžana]], [[Mednarodna kolesarska zveza]], [[Ministrstvo za mlade in šport Azerbajdžana]], [[Olimpijski komite Azerbajdžana]] | director = | first = 2012 | number = 6 | final = | firstwinner = {{flagathlete|[[Youcef Reguigui]]|ALG}} | mostwins = ''brez večkratnih zmagovalcev'' | mostrecent = {{flagathlete|[[Hermann Pernsteiner]]|AUT}} }} '''Dirka po Azerbajdžanu''' (uradno 2012-2017 {{jezik-fr|Tour d'Azerbaïdjan}}, uradno od 2026 {{jezik-en|Baku-Khankendi Azerbaijan Cycling Race}}) je vsakoletna [[pomlad]]anska [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Azerbajdžan]]u. Je del koledarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.1 in poteka po sedmih regijah države ter se konča v glavnem mestu [[Baku]]ju.<ref name="tour">{{cite web|title=Tour d'Azerbaidjan 2013: Race official presentation took place in Baku|url=http://www.avif.az/en/node/516|publisher=Cycling Federation of Azerbaijan|date=30 March 2013|access-date=16 April 2013|archive-date=5 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305125518/http://avif.az/en/node/516|url-status=dead}}</ref> Med letoma 2012 in 2017 je dirka potekala pod uradnim imenom ''Tour d'Azerbaïdjan'', od 2026 pa pod novim imenom ''Baku-Khankendi Azerbaijan Cycling Race''.<ref>{{cite web |title=Baku-Khankendi Azerbaijan Cycling Race |url=https://bakukhankendi.az |website=bakukhankendi.az |access-date=8 May 2026}}</ref> Edino skupno zmago slovenskih kolesarjev je leta 2015 dosegel [[Primož Roglič]]. == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- |2012||{{ikonazastave|ALG}} [[Youcef Reguigui]]||{{ikonazastave|RUS}} [[Kiril Jacevič]]||{{ikonazastave|KAZ}} [[Bahtijar Kožatajev]] |- |2013||{{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Grečin]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Surutkovič]]||{{ikonazastave|KAZ}} [[Bahtijar Kožatajev]] |- |2014||{{ikonazastave|RUS}} [[Ilnur Zakarin]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Buc]]||{{ikonazastave|AUS}} [[Darren Lapthorne]] |- |2015||{{ikonazastave|SVN}} [[Primož Roglič]] ||{{ikonazastave|NLD}} [[Jasper Ockeloen]] ||{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Mugerli]] |- |2016||{{ikonazastave|AUT}} [[Markus Eibegger]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Rinaldo Nocentini]] ||{{ikonazastave|KAZ}} [[Nikita Stalnov]] |- |2017||{{ikonazastave|AUT}} [[Hermann Pernsteiner]] ||{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Polivoda]] ||{{ikonazastave|UKR}} [[Mikajlo Kononenko]] |- |2018-2025||colspan=3 align=center|''ni potekala'' |- |2026 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[Kategorija:Šport v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2012]] inycqtkzhqsw0zxaf98qordmhkcsrs0 0 602519 6675150 2026-05-13T06:50:26Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Dirka po Azerbajdžanu]] 6675150 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Dirka po Azerbajdžanu]] 2gdhetpgvukksmc28huh8833q4asc8e 0 602520 6675151 2026-05-13T06:51:02Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Dirka po Azerbajdžanu]] 6675151 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Dirka po Azerbajdžanu]] 2gdhetpgvukksmc28huh8833q4asc8e 0 602521 6675152 2026-05-13T06:51:06Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Dirka po Azerbajdžanu]] 6675152 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Dirka po Azerbajdžanu]] 2gdhetpgvukksmc28huh8833q4asc8e 1 602522 6675154 2026-05-13T06:53:39Z Sporti 5955 CEE 6675154 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026|uporabnik=Sporti|tema=Šport|država=Azerbajdžan}} 81vof2e3ebx1wojngrwvnh0px4zr56h 0 602523 6675162 2026-05-13T07:15:34Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{Infobox Italian comune | name = Roveredo in Piano | official_name = Comune di Roveredo in Piano /<br>Comun di Lavorêt | native_name = {{native name|fur|Lavorêt}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = RoveredoinPiano.gif | shield_alt = | shield_size = px | image_map = | map_alt = | map_caption...« 6675162 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Italian comune | name = Roveredo in Piano | official_name = Comune di Roveredo in Piano /<br>Comun di Lavorêt | native_name = {{native name|fur|Lavorêt}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = RoveredoinPiano.gif | shield_alt = | shield_size = px | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|1|N|12|37|E|type:city(5,113)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Tornielli, Villote | mayor_party = | mayor = Renzo Liva | area_footnotes = | area_total_km2 = 15,9 | population_footnotes = <ref name="istat">All demographics and other statistics: Italian statistical institute [[National Institute of Statistics (Italy)|Istat]].</ref> | population_total = 4876 | population_as_of = 2007 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. roveredani<br>fur. roveredans | elevation_footnotes = | elevation_m = 99 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Jernej]] | day = 24. avgust | postal_code = 33080 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.roveredoinpiano.pn.it}} | footnotes = }} '''Roveredo in Piano''' ({{Lang-fur|Lavorêt}}, [[Zahodna furlanščina|zahodnofurlansko]] ''Lavoréit'') je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 47 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 6 km severozahodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Roveredo in Piano meji z naslednjimi občinami: [[Aviano]], [[Fontanafredda]], [[Porcia, Italy|Porcia]], [[Pordenone]], [[San Quirino]]. == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == *[http://www.comune.roveredoinpiano.pn.it Official website] {{in lang|it}} {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Roveredo In Piano}} [[Kategorija:Roveredo in Piano| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] grckacoks0bfpd8ul1b0onckpqb8kk6 6675166 6675162 2026-05-13T07:22:44Z Erardo Galbi 166658 6675166 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Italian comune | name = Roveredo in Piano | official_name = Comune di Roveredo in Piano /<br>Comun di Lavorêt | native_name = {{native name|fur|Lavorêt}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = RoveredoinPiano.gif | shield_alt = | shield_size = px | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|1|N|12|37|E|type:city(5,113)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Tornielli, Villote | mayor_party = | mayor = Renzo Liva | area_footnotes = | area_total_km2 = 15,9 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 4876 | population_as_of = 2007 | population_demonym = it. roveredani<br>fur. roveredans | elevation_footnotes = | elevation_m = 99 | twin1 = | twin1_country = |istat=093036| saint = [[Sveti Jernej]] | day = 24. avgust | postal_code = 33080 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.roveredoinpiano.pn.it}} | footnotes = }} '''Roveredo in Piano''' ({{Lang-fur|Lavorêt}}, [[Zahodna furlanščina|zahodnofurlansko]] ''Lavoreit'') je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 47 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 6 km severozahodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Roveredo in Piano meji z naslednjimi občinami: [[Aviano]] (''Davian''), [[Fontanafredda]] (''Fontanefrede''), [[Porcia]] (''Purcie''), [[Pordenone]] (''Pordenon'') in [[San Quirino]] (''San Quarin''). Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Tornielli in Villote. == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == *[http://www.comune.roveredoinpiano.pn.it Uradno spletno mesto] {{in lang|it}} {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Roveredo In Piano}} [[Kategorija:Roveredo in Piano| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] cqjwd47mrf3kfka9giqn8csn2bknibu 6675260 6675166 2026-05-13T09:59:20Z Erardo Galbi 166658 6675260 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Roveredo in Piano | official_name = Comune di Roveredo in Piano /<br>Comun di Lavorêt | native_name = {{native name|fur|Lavorêt}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = RoveredoinPiano.gif | shield_alt = | shield_size = px | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|1|N|12|37|E|type:city(5,113)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Tornielli, Villote | mayor_party = | mayor = Renzo Liva | area_footnotes = | area_total_km2 = 15,9 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 4876 | population_as_of = 2007 | population_demonym = it. roveredani<br>fur. roveredans | elevation_footnotes = | elevation_m = 99 | twin1 = | twin1_country = |istat=093036| saint = [[Sveti Jernej]] | day = 24. avgust | postal_code = 33080 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.roveredoinpiano.pn.it}} | footnotes = }} '''Roveredo in Piano''' ({{Lang-fur|Lavorêt}}, [[Zahodna furlanščina|zahodnofurlansko]] ''Lavoreit'') je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 47 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 6 km severozahodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Roveredo in Piano meji z naslednjimi občinami: [[Aviano]] (''Davian''), [[Fontanafredda]] (''Fontanefrede''), [[Porcia]] (''Purcie''), [[Pordenone]] (''Pordenon'') in [[San Quirino]] (''San Quarin''). Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Tornielli in Villote. == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == *[http://www.comune.roveredoinpiano.pn.it Uradno spletno mesto] {{in lang|it}} {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Roveredo In Piano}} [[Kategorija:Roveredo in Piano| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Občine Pokrajine Pordenone]] lp5lvv4hewpdohk76buiikrxuqgog0j 0 602524 6675167 2026-05-13T07:23:43Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Roveredo in Piano]] 6675167 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Roveredo in Piano]] abnb34yotad0pi7lwletee30bg1p2in 0 602525 6675168 2026-05-13T07:24:05Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Roveredo in Piano]] 6675168 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Roveredo in Piano]] abnb34yotad0pi7lwletee30bg1p2in 14 602526 6675196 2026-05-13T08:12:10Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat|Roads in Turkey}} [[Kategorija:Ceste po državah|Turčija]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Turčiji]]« 6675196 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Roads in Turkey}} [[Kategorija:Ceste po državah|Turčija]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Turčiji]] sfwc1rdkptjnfoo77hf0wkny93w4kdy 14 602527 6675197 2026-05-13T08:14:25Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat|Roads in Bulgaria}} {{Cat main|Ceste v Bolgariji}} [[Kategorija:Ceste po državah|Bolgarija]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Bolgariji]]« 6675197 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Roads in Bulgaria}} {{Cat main|Ceste v Bolgariji}} [[Kategorija:Ceste po državah|Bolgarija]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Bolgariji]] 6exdfwyunh5xibi70fcil38908nnh91 1 602528 6675200 2026-05-13T08:17:30Z Octopus 13285 CEE 6675200 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= kultura|tema2= |tema3= |država= Latvija|država2= |država3= }} 22a7aezsinlff89dczl9bg7qq0ajh0j 1 602529 6675207 2026-05-13T08:38:25Z Octopus 13285 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država= Latvija|država2=Litva |država3=Poljska }}« 6675207 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država= Latvija|država2=Litva |država3=Poljska }} 7n31c1ex9jnuk6rsuphqij72spwpa14 828 602530 6675210 2026-05-13T08:47:53Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »--[==[ To inspect the content of this data module, use [[Special:ExpandTemplates]] and enter the following input text: {{#invoke:Road data/dump|dump|module=Module:<name-of-this-module>}} To inspect the content of this data module when editing, enter the following into the Debug console: local util = require("Module:Road data/util") print(util.arrayToString(p)) To inspect a particular route type, change `p` above to include the route type, e.g., `p.I` and `p[...« 6675210 Scribunto text/plain --[==[ To inspect the content of this data module, use [[Special:ExpandTemplates]] and enter the following input text: {{#invoke:Road data/dump|dump|module=Module:<name-of-this-module>}} To inspect the content of this data module when editing, enter the following into the Debug console: local util = require("Module:Road data/util") print(util.arrayToString(p)) To inspect a particular route type, change `p` above to include the route type, e.g., `p.I` and `p["US-Hist"]`. ]==] -- Finland local FIN = {} local frame = mw.getCurrentFrame() local util = require("Module:Road data/util") util.addAll(FIN, require("Module:Road data/strings/EUR")) FIN.E.shield = "Finland road sign F28-%route%.svg" FIN.E.color = "FIN-E" FIN.E.translation = frame:expandTemplate{ title = 'native name list', args = { tag1 = "fi", name1 = "Eurooppatie %route%", tag2 = "sv", name2 = "Europaväg %route%"}} FIN.E.lang = "fi" FIN.V = { shield = "Finland road sign F29-%route%.svg", name = "Državna cesta %route%", link = "Državna cesta %route%, Finska", abbr = "Vt %route%", color = "FIN-green", translation = frame:expandTemplate{ title = 'native name list', args = { tag1 = "fi", name1 = "Valtatie %route%", tag2 = "sv", name2 = "Riksväg %route%"}} } FIN.Valtatie = FIN.V FIN.Vt = FIN.V FIN.Highway = FIN.V FIN.National = FIN.V FIN.K = { shield = "Finland road sign F30-%route%.svg", name = "Trunk Road %route%", link = "Državna cesta %route%, Finska", abbr = "Kt %route%", color = "FIN-green", translation = frame:expandTemplate{ title = 'native name list', args = { tag1 = "fi", name1 = "Kantatie %route%", tag2 = "sv", name2 = "Stamväg %route%"}} } FIN.Kantatie = FIN.K FIN.Kt = FIN.K FIN.Trunk = FIN.K FIN.S = { shield = "Finland road sign F31-%route%.svg", name = "Regionalna cesta %route%", link = "Regionalna cesta %route%, Finska", abbr = "St %route%", color = "FIN-blue", translation = frame:expandTemplate{ title = 'native name list', args = { tag1 = "fi", name1 = "Seututie %route%", tag2 = "sv", name2 = "Regionalväg %route%"}} } FIN.Seututie = FIN.S FIN.St = FIN.S FIN.Regional = FIN.S FIN.Y = { shield = "Route %route%-FIN.png", name = "Povezovalna cesta %route%", link = "", abbr = "Yt %route%", color = "FIN-blue", translation = frame:expandTemplate{ title = 'native name list', args = { tag1 = "fi", name1 = "Yhdystie %route%", tag2 = "sv", name2 = "Förbindelseväg %route%"}} } FIN.Yhdystie = FIN.Y FIN.Yt = FIN.Y FIN.Regional = FIN.Y FIN["Åland"] = { shield = FIN.V.shield, name = "Avtocesta %route%", link = "Avtocesta %route%, Alandski otoki", abbr = "Hv %route%", color = "motorway", translation = frame:expandTemplate{ title = 'native name list', args = { tag2 = "fi", name2 = "Päätie %route%", tag1 = "sv", name1 = "Huvudväg %route%"}} } FIN.Aland = FIN["Åland"] return FIN 0spe7txmuu0u23kl50hb2ccdp9zu8yd 828 602531 6675211 2026-05-13T08:48:41Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Modul:Road data/strings/dok]] 6675211 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Module:Road data/strings/dok]] l4t199e6nmydavbck9k7vv6fyznaeaa 828 602532 6675212 2026-05-13T08:50:23Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »--[==[ To inspect the content of this data module, use [[Special:ExpandTemplates]] and enter the following input text: {{#invoke:Road data/dump|dump|module=Module:<name-of-this-module>}} To inspect the content of this data module when editing, enter the following into the Debug console: local util = require("Module:Road data/util") print(util.arrayToString(p)) To inspect a particular route type, change `p` above to include the route type, e.g., `p.I` and `p[...« 6675212 Scribunto text/plain --[==[ To inspect the content of this data module, use [[Special:ExpandTemplates]] and enter the following input text: {{#invoke:Road data/dump|dump|module=Module:<name-of-this-module>}} To inspect the content of this data module when editing, enter the following into the Debug console: local util = require("Module:Road data/util") print(util.arrayToString(p)) To inspect a particular route type, change `p` above to include the route type, e.g., `p.I` and `p["US-Hist"]`. ]==] -- North Macedonia local MKD = {} local util = require("Module:Road data/util") util.addAll(MKD, require("Module:Road data/strings/EUR")) MKD.E.shield = "E%route%-MKD.svg" MKD.M.shield = "M%route%-MKD.svg" MKD.M.link = "Avtocesta M%route%, Severna Makedonija" MKD.M.abbr = "M-%route%" MKD.M.color = "EUR" MKD.R.shield = "Regional road Macedonia R-%route%.svg" MKD.R.abbr = "R-%route%" MKD.A.shield = "Motorway-A%route%-Hex-Green.svg" MKD.A.link = "Avtocesta A%route%, Severna Makedonija" MKD.A.abbr = "A-%route%" MKD.A.color = "EUR" return MKD ahx4gucpdb1vy9gd0jn6egqrmqt2mft 828 602533 6675213 2026-05-13T08:50:51Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Modul:Road data/strings/dok]] 6675213 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Module:Road data/strings/dok]] l4t199e6nmydavbck9k7vv6fyznaeaa 828 602534 6675215 2026-05-13T08:52:33Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »--[==[ To inspect the content of this data module, use [[Special:ExpandTemplates]] and enter the following input text: {{#invoke:Road data/dump|dump|module=Module:<name-of-this-module>}} To inspect the content of this data module when editing, enter the following into the Debug console: local util = require("Module:Road data/util") print(util.arrayToString(p)) To inspect a particular route type, change `p` above to include the route type, e.g., `p.I` and `p[...« 6675215 Scribunto text/plain --[==[ To inspect the content of this data module, use [[Special:ExpandTemplates]] and enter the following input text: {{#invoke:Road data/dump|dump|module=Module:<name-of-this-module>}} To inspect the content of this data module when editing, enter the following into the Debug console: local util = require("Module:Road data/util") print(util.arrayToString(p)) To inspect a particular route type, change `p` above to include the route type, e.g., `p.I` and `p["US-Hist"]`. ]==] -- Norway local NOR = {} local frame = mw.getCurrentFrame() local util = require("Module:Road data/util") util.addAll(NOR, require("Module:Road data/strings/EUR")) NOR.E.shield = "Stamvei E%route%.svg" NOR.E.color = "EUR-NOR" NOR.E.translation = frame:expandTemplate{ title = 'langx', args = {"nb","Europavei %route%"}} .. "<br>" .. frame:expandTemplate{ title = 'langx', args = {"no","Europaveg %route%"}} NOR.Europavei = NOR.E NOR.europavei = NOR.E NOR.Fv = { shield = "Fylkesvei %route%.svg", name = "County Road %route%", link = "Norwegian County Road %route% [dab||(%dab%)|]", abbr = "Fv%route%", translation = frame:expandTemplate{ title = 'langx', args = {"nb","Fylkesvei %route%"}} .. "<br>" .. frame:expandTemplate{ title = 'langx', args = {"nn","Fylkesveg %route%"}} } NOR.fv = NOR.Fv NOR.Fylkesvei = NOR.Fv NOR.fylkesvei = NOR.Fv NOR.Rv = { shield = "Riksvei %route%.svg", name = "Državna cesta %route%", link = "Državna cesta %route% [dab||(%dab%)|], Norveška", abbr = "Rv%route%", translation = frame:expandTemplate{ title = 'langx', args = {"nb","Riksvei %route%"}} .. "<br>" .. frame:expandTemplate{ title = 'langx', args = {"nn","Riksveg %route%"}} } NOR.rv = NOR.Rv NOR.Riksvei = NOR.Rv NOR.riksvei = NOR.Rv NOR.National = NOR.Rv NOR.Sv = { shield = NOR.Rv.shield, name = "Trunk Road %route%", link = NOR.Rv.link, abbr = "Stamvei %route%", translation = frame:expandTemplate{ title = 'langx', args = {"nb","Stamvei %route%"}} .. "<br>" .. frame:expandTemplate{ title = 'langx', args = {"nn","Stamveg %route%"}}, color = "deleted" } NOR.sv = NOR.Sv NOR.Stamvei = NOR.Sv NOR.stamvei = NOR.Sv NOR.Ring = { shield = "Vei Ring%route%.svg", link = "Ring %route% [dab||(%dab%)|(Oslo)]", abbr = "Ring %route%" } return NOR rvup3obeizr197kmk41ucoewd0kjbep 828 602535 6675216 2026-05-13T08:52:59Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Modul:Road data/strings/dok]] 6675216 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Module:Road data/strings/dok]] l4t199e6nmydavbck9k7vv6fyznaeaa 828 602536 6675217 2026-05-13T08:55:29Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »--[==[ To inspect the content of this data module, use [[Special:ExpandTemplates]] and enter the following input text: {{#invoke:Road data/dump|dump|module=Module:<name-of-this-module>}} To inspect the content of this data module when editing, enter the following into the Debug console: local util = require("Module:Road data/util") print(util.arrayToString(p)) To inspect a particular route type, change `p` above to include the route type, e.g., `p.I` and `p[...« 6675217 Scribunto text/plain --[==[ To inspect the content of this data module, use [[Special:ExpandTemplates]] and enter the following input text: {{#invoke:Road data/dump|dump|module=Module:<name-of-this-module>}} To inspect the content of this data module when editing, enter the following into the Debug console: local util = require("Module:Road data/util") print(util.arrayToString(p)) To inspect a particular route type, change `p` above to include the route type, e.g., `p.I` and `p["US-Hist"]`. ]==] -- Poland local POL = {} local util = require("Module:Road data/util") util.addAll(POL, require("Module:Road data/strings/EUR")) POL.E.shield = "E%route%-PL.svg" POL.A = { shield = "A%route%-PL.svg", name = "Avtocesta A%route%", link = "Avtocesta A%route%, Poljska", abbr = "A %route%", color = "motorway" } POL.S = { shield = "S%route%-PL.svg", name = "Hitra cesta S%route%", link = "Hitra cesta S%route%, Poljska", abbr = "S %route%", color = "motorway", translation = "Droga ekspresowa S%route%", lang = "pl" } POL.DK = { shield = "DK%route%-PL.svg", name = "Državna cesta %route%", link = "Državna cesta %route%, Poljska", abbr = "DK %route%", translation = "Droga krajowa nr %route%", lang = "pl" } POL.DW = { shield = "DW%route%-PL.svg", name = "Vojvodska cesta %route%", link = "Vojvodska cesta %route%, Poljska", abbr = "DW %route%", translation = "Droga wojewódzka nr %route%", lang = "pl" } return POL t1k828hc9n118fxidonato5i786dcqk 828 602537 6675218 2026-05-13T08:55:55Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Modul:Road data/strings/dok]] 6675218 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Module:Road data/strings/dok]] l4t199e6nmydavbck9k7vv6fyznaeaa 1 602538 6675223 2026-05-13T09:04:43Z Pinky sl 2932 {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Pinky sl |tema= Transport |država= mednarodno}} 6675223 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Pinky sl |tema= Transport |država= mednarodno}} ng26iyrm9g51c84msi506cej5sfcidi 14 602539 6675236 2026-05-13T09:29:16Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat|Roads in Finland}} [[Kategorija:Ceste po državah|Finska]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Finskem]]« 6675236 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Roads in Finland}} [[Kategorija:Ceste po državah|Finska]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Finskem]] 0qgvescq5s40uay66hkk9nvaigaxflj 14 602540 6675238 2026-05-13T09:30:58Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat}} [[Kategorija:Ceste po državah|Poljska]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Poljskem]]« 6675238 wikitext text/x-wiki {{Commons cat}} [[Kategorija:Ceste po državah|Poljska]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Poljskem]] 6bqf71t2vkq6cp8zlgf6k4x7lbyr883 14 602541 6675240 2026-05-13T09:32:44Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat|Roads in Slovakia}} [[Kategorija:Ceste po državah|Slovaška]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Slovaškem]]« 6675240 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Roads in Slovakia}} [[Kategorija:Ceste po državah|Slovaška]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Slovaškem]] lio0je2bw84827xmlaciv4ywu0luhg5 4 602543 6675284 2026-05-13T11:32:56Z Janezdrilc 3152 N 6675284 wikitext text/x-wiki {{Obletnica | slika = Beethoven.jpg | velikost = 60px | besedilo = 200-letnica smrti<br>nemškega skladatelja<br>[[Ludwig van Beethoven|Ludwiga van Beethovna]] }} 2opplejctvwzwsrdqelna244wt34tz3 14 602544 6675285 2026-05-13T11:33:18Z Janezdrilc 3152 N 6675285 wikitext text/x-wiki {{Seznam obletnic (kategorije)}} a3lk0yiyl52i9solhx2t0yssdetevcf